Dolenjske Novico i/liajajo vsiiK iKiltílť ; ako : : je til dan prasînik, dan poprpj, : :
Cona jim je za cclo leto (od ajtriia do aprila) li, zn fjol leta l'oO K. Naroc.iiina za Neničijo, Rosno in dnifre evropKke liržave znaša îî-ôO K, za Ameriko K. List in oglasi itlařiijejo iia;ii'(\[.
Vse (ioiiisp, iiarořiiino in o/iiaiiMa sprejema tiskarna J. Krajec nasi.
Oddahnimo se!
Zj^odoviiiíirji pi'ipoveilujcj», kako so časih v si'eiliijciii veku tuintaiii i^iiili ]i[tiitieiiitaši [lo gfatlovili za svoje (»oil'ož-iiike, ^Mislimo si laiiko, kako je gludal kiiiciticí v doliiii kneze iii Sirote, ko so jezdili gori v grad, ko je vedei, da bodo }>ri vidii začeli (udi kockiiLi iti bodo inoi'da zaigrali tudi njegovo iisofio. Z napeto pozornostjo smo gledali tudi mi vojake, odbajajoee z doma v boj, ki je tudi iitiel odločiti usodo naše domovine. Saj so nas sovražniki na zemljevidili že |)opolnonia ra/kosali in razdelili med seboj, ro/oriio.st je rastla, ko smo braii iidaj vesela poročila iz vojske, i)a zoptst čuli o neprijetnih dogoilkili. Napetost je dosegla višek, ko so jeli lansko leto kopati strelske jarke celo oki'og ccsarskcga Dunaja iti ogrske Budimpešte. Tn kaj šele, ko je dvignil oboroženo roko iiroti iiani bi'czvestni J^ab in ogrožal našo ožjo domovino. Upali smo in se balî in pri slehernem poročilu îz vojske je tudi rastel iti padal up in strah. Prišli so treitiitki, ko skoi'aj dihati nismo upali, da ne i)i preslišali najnovejših vcsl.i iz liojisča.
Veseli dogodki zadnjih dni glasno kli&jo: oddalinite se. V Biikovltii doživljajo Kiisi poraz za porazinn ; kleti Lali stoji kakor začaran pred Gorico. Danlaiielsko
portjerjtï Je si-ntiU)trn) koiK'irtlo /IH artVJ'ažilikP. Sicer babajo, da- ne pozna zgodovina vojsko, kjer bi sc bili znali vojaki tako spretno umakniti, kakoi' so se oni izpred Dardancl. Y resnici pa komaj nudi zgodovina dokaz sraniotncje uspelega ])odjetja, kakor je dardanelska akcija. Iii najnovejše ! Lovčcn so zasedli naši vojaki, stražnika vshoihie obali Jadi'aiiskega morja. Nîkita, prebrisan knez sicer, se je tnoral udati. Cela enlenta z vso svojo vojaško in denai'iio ín go-s])odaisko tmwjo gani mogla J'ešiti, Čegava bo ztnaga, je jasno dovolj, Zato — od-dalinitiio sc!
i^)UČno in obenem zanimivo je iire-iskovati, odkod ti naši let)i uspelii. Kontu gre zasluga za ztjiage.
Hvala gotovo velika spretnim našim državnikotn. Rpočci.ka žaloslno osamljeni, ostavljeni na cedilu celo od onih, ki jili je vezala dolžnost potnagati, štiijcmo sedaj dva nova zaveznika, Če ne še več. Četudi ne šLejetno (Jmegorc sent, je že to velikega pomena, da se je sprevrglo v Uuiiitmiji in na Ci'Škeni javno nnienjc precej v našo korist. Vsaj sovražnosti niso ondi zaceli, na kar so nasprotniki z gotovostjo računali. Amerika še tudi ni pristala na krik entente.
Kaj čet verosporazum V Niti enega zaveznika Še ni pridoi)il kljub vseni tiiamiloni, klub grožnjam iit pritisku, klub deiuirju, ki ga jc metal med iicvti'alce, da hi jih spravil na svojo ])lat. Mislimo le ita Ru-munijo in Oirško. Zili se, da manjka njegovim državnikotii enotnega načrta prave sposobnosti in jia — da gredo narazen, kadar treba določiti, kdo naj žrtvuje in Čegav bo dobiček. Vkup drži naše sovražnike le ki'amarski Anglež, ki jih je znal vprcči v svoj jarem. On že ve, zakaj tako dela. Sorazmerno trpi skoraj najtitanj, na koneii bo pa liotel največ odtiesti, kakor je Že navajen. Koliko časa bo še ti'pelo to suženjstvo, kdo ve! Vedno gotovo ne, Slepceni ae bodo oči odprle,
T'obvalitno drugič naŠc vojake! Zai'es, izvrstno se držijo! rosehno nase slovenske jniiaiitj oíjťínduje	in jitu poje hvalo.
Pač ne bo mogel nihče prerekati, da so med prvimi, kar zadeva hi'abrost in vstraj-nost. Res je: tu(ii iiekatei'im med sovražttiki gre pohvala, da so doljri borilci. Srbski vojaki so se vojskovali, seveda že v obti])ti, bi'ez sliahu na smrt. Tmli laške alpince hvalijo. Naše vrle straže ob zeleni Soči seveda ne dosegajo in jo tie bodo nikdar dosegli. Cast, kotitur čast! Pri boritcih iic
a lo šU'viio, atnpak v prvi vrsii kakovost, Otto je pri sporazuntu, ta pri nas.
Zalivala tudi, ))rva in največja, liogu, Sodnikn narodov in držav, ki je očividno vzel v svojfi roke pravično našo zadevo. On ljubi pravico in jo ščiti, sovraži krivico in jo kazniije. To taji le nevernik.
- Naša država inia vso jtravico do obstanka in se boi'i na pravičen način za jnavično stvar.
Zadnje je jasno. Maščevati je hotela nmoi-in vawivati svojo zemljo pred pohleinto tujčevo roko. Način borbe je tudi brezdvomno pravičen. Še prvo trditev si oglejmo bolj od blizu.
Če velja kje, velja gotovo v zgodovini drŽav ono staro, priznano i)oČclo: kakor dobljeno, tako zgubljeno, ali drugače povedano; v čettuir se kdo pregi'cši, v tem bo tuiîi kaznovaJi. Avstrija naŠa! Ni je države, ki bi bila nastala bolj pravičnim potom. Po dcdičinah, pogodbah, v jtravičnih vojskah dol)ljenih zmagali se je širila in povspcla do velesile. Pošteno je vselej delala, časili skoro preveč. Zato ima pravico do obstanka. Pa so jo že hoteli razkosati! Zidali so brez Tioga.
Nemcem (udi zgodovina ne očita, kakor, da bi bili zgradili svojo državo ncpostavnim potom, Bolgari i^o tudi vseskozi poŠIctto ljudstvo in so vselej zasledovali l)0Šten0 politiko. Ti greilo z nami. In Črnogorci! Preprosto ljudstvo, ki je le čuvalo svobodo dežele. Pošteni so, zato so stopili, četudi spočetka nam sovražni, na našo plat.
Kaj pa sovražniki? Poglejmo jih po vrstil Srbija, divji narod Jiiorileev, naj bi ostala';' Zdi se, četudi bî to utegnilo biti le na videz, da je ravno nasa armada, bila orodje v rokah božje jiravice, ki je maščevala, zelo maščevala narodove krivice. Lansko leto je zai)isal modro misleči Dr. Aleš Ušeničnik v Času: Krivda (Srbov) še ni maščevana. lAitos bomo lahko pisali drugače.
Angh;ž je kramar, ki živi na račun svoje vesti nele od ki'amarije, ampak tudi od tatvine. A^zeniite v roke zemljevid! Najljolj važne točki; in najbolj roilovittie pokrajine je zasedel. (")b dani priliki se je vgnezdil na zemljo Češ: lo je moje. In tako počenja veilno, tudi danes. Tako krivično skup znesena država naj bi imela pravico do obstanka. Brezdvomno mora
LISTEK.
Pri raztelesbi.
v mali ozki mrtvašnici je ležalo na priiuostem odru razodeto (ruplo močnega, odraslega človeka in čakalo, da sc ga loté zdravniki.
Oni so med tem pripravljali svoje orodje, postavljali na mizo stekleničice, napolnjene z razkuževaliiinti tekočinami, (ločim je iiisar sodno-zdravniškega oddelka važno jemal iz žepa steklcničico tinte in drugo pisalno orodje.
.loža Tatidar, katerega truplo bo raztelešeno, jo je sknjiil jii'ejšnji dan v vaški krčmi. Spri se je z rodnim iiratom jitdi nekih limnov, ki so stali na njihovem dvorišču. Spor, ki se je pričel na dvorišču, se je nadaljeval zvečer v krčmi. Beseda da besedo, ])a je pi'iŠlo do tejieža, v katei'cm Je žalostno končal Joža Tandar. Ubodel ga je z nožem lastni brat tako, da so se pokazala čreva. Ranjenec je nekaj ur pozneje umrl in danes »so prinesli njegovo trnjilo v mitvašnico, da se raztelesi, kakor zahteva zakon.
Dosti ]ireje, nego je prišla sodna komisija, se je prerivala okoli mrtvaštiiee radovedna ninožii;a. Bili so to seljaki, [)o-največ Jože Tandarovi sosedi, veliko žensk in otrok, brez katerili itak ničesar ni.
Med seljaki, ki so se nahajali okoli mrtvašnice, je bil tudi najbližji sosed pokojnika — .Miha Čertin.
Ta človek je živel v večni mržnji in neprijateljstvu z Jožom Tandarjem. A imel je za to tudi svoj vzrok . . .
Na sam božič pred tremi leti je začela (Jertinova hiša goreli — v Času, ko so bili prebivalci ])ri polnočnici. Zgorela je koča in mala Jelica, ]\liliova lu";i, stara nekako sedem let, je zadobila težke opekline in komaj je bila rešena smrti, toda sledovi so osi al i globoko začrtani po njeiu^m telesu.
Pol vasi je kazalo z roko za JoŽom Tandarjem, Češ, da je on požigalec. On, in nihče drugi nego on, je zamogel to narediti, kajti sovražil je z vso svojo duŠo ililiata. Sprla sta se nekdaj radi Čei tinove krave, ki jc delala škodo na Jožctovi njivi.
.loža je bil zaprt in uvedla sc je preiskava, lirez posebnega uspeha. Niso mu mogli dokazati in povrnil se je svoboden domov.
]\ri]ia je pozneje zgradil novo hišo, malo naprej od stare, ali neprijateljstvo in mržnja je ostalo isto med sosedoma. Kadar je jiogledal î\Iilia Čertin na sv<tjo siroto .Telico in njene opekline, se je vedno spomnil na to; najraje bi posegel Joži z nožem za vrat — ali žena in ot]'ok sta tu, treba je potrpeti in pustiti razsodilo pravičnemu Bogu . . .
„In prišlo je do sodbe!'' je mislil -Milta Čertin, stoječ danes pred mrtvašnico, kjer je ležalo trujilo Jožeta Tandarja. „Bog jc pravičen sodnik, četudi ne plačuje in kaznuje sproti vsaccga dejanja" ... je šepetal prcil sebe, ko ga je naenkrat zdramila sodna komisija iz njegovili misli. —
Tudi i\lilia Čertin se je pridružil tej komisiji in šel z njo v mrtvašnico.
Bil jo čuden shičaj, kako je -Miha dosjiel do truiila Jožeta, svojega krvnega neprijatelja, dočim je vse ostale radovedneže odgnal občinski stražnik od vrat.
To se je zgodilo na čisto jednostaven način.
Zdravnikom mora nekdo ijomagati, in i)oklicaIi so Miho. liilen od zdravnikov gajespoznalkot bivšega sanitetni'ga vojaka in ga je pozval v mrtvašnico.
iti 1'akovo pot tudi njegova moč in njegovo bogastvo. Ivje bi bila sicer pravica! Kdaj se bo to iz])olnilo, nam ne gre prorokovati. Tega tudi ne maramo storiti.
In šc izdajalec tam ob Adriji! K sporazumu ga je vleklo srce že ob začetku vojske. Tam jc živel v resnici že od kraja, zato ga nismo šteli med zaveznike, ki so stojiili na njfigovo stran v teku te vojske. Težka jo tudi njegova vest. Kaj pa je Italija! Pai' avsMijskih vojvod so izgnali iz dežel, svetemu Očetu so vkradli državo z glavnim mestom, pa je nastala nova Italija, skoto taka, kakor je sedaj. Tudi njej najbrž ne bo vedno sijalo solnce srečo. Kajti velika krivda, rop stolici sv. Petra, ta krivda Se ni maščevana. Kdaj se bo to zgodilo! Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo.
Pravičtia je torej naŠa pravila. Uspeh, se kaže. Oddaitnimo se!
Ker že teče govor o božji pravici bodi dostavljeno Še sledeče:
Pravični Bog plačuje in kaznuje. Posameznim osebam časih že tu na svetu, največkrat šele v večnosti, Moraličnim osebam, državam in narodom pa vselej gotovo že na tem svetu, ker ji!i na onem kot takih več ne bo. Tam bosta nas ločila le sovraštvo in ljubezen do Boga, Evropa je veliko zagrešila. Ni je zapovedi, ki bi je ne bila prestopila ali vsaj kršiia. Od grehov zoper ju'vo božjo zajtoved, ki zahteva vero v Boga, je šla preko onih četrte, o ljubezni do starišev in jircdstojnikov, preko grehov zoper šesto in sedmo božjo zapoved, ne-meneč se zanje. Veliki mislec, smeli bi reči, prerok, naš Jlalntić je klical že pred desetletji, videč grešno I'lvropo: gorje ti Evi'opa, gorje, kakor bi bil naprej vedel, kaj ])ride. To naiiovedano g(U'jc se je razlilo sedaj ])o Evropi; vsi brez izjemo ga čnl.imo. Božja šii)a nas tepe, kakor smo zaslužili. Axh'ko .smo že prestali, četudi morebiti Se ne vsega, kar nam je bilo namenjeno.
Kei' smo že nekaj tega gorja prestali, morebiti že precej, velja tudi tu: Oddahnimo se!
Miha ni imel razloga, da se protivi in tako je postal pomagač pri raztelesenju Jožetovega trupla.
Ni bilo to prvi pot, da je Miha pri-sostoval pri enakem opravilu. Ali da bo -enkrat pri raztelesbi Tandarja, da bo gledal njegova čreva, pljuča in srce, ono okrutno srce, ki je njemu povzročilo toliko zla — tega si niti y sanjah ni mogel misliti,
„Pa glej, kako hitro je do tega prišlo!" si je mislil Miha in ponuigal zdravnikom; „Joža je mrtev in razkosan in gotovo no bo mogel več vstati, a on, Jlilia, živ je, hvala Bogu!"
In ))lizu je on, i)opolnoma blizu Jožc-love glave, tako kakor ji se nikdar ni bil blizu. In ilrži jo v svojih rokah, dočim zdravnik žaga lobanjo. Sedaj se bodo iz-tresli možgani, tisti možgani, v katerih je v.sklila ona peklenska osiuiva. da mu upali kočo in poškoduje njegovo hčer. —
Ali možgani se niso takoj iztresli. Za .ložetovo lobanjo je bilo treba uporabiti tudi dleto,
„Bi li vi to uineli?" vpraša naenkrat starejši zdravnik Miho in mu pokaže, kako se postopa z dletom in kladivom.
S čim bomo letos trte škropili?
(Kotioc.l
Popravek. V zadnji štovillii „Dol. Novic" sc je i)i'i popisovanju naprave iMai'-tinijevc škropilne zmosi vrinilo nokaj potiiot v štcvilkali.
Pravilno se nioi'a glasiti, da sc vzame za napi'avo iiai'titiijcvc zmesi:
1)	za jir v o škropljenje: i)oI kilogiaina galice, pol kilogj-ania galuna in 65 dek sveže vgašeiitíga apna;
2)	za (li'iigo in poznejše škro])-Ijenje: tričetit kilogi'aiiia galice, tridctit kilograma galuna in en kilogiaiii aj^na.
Kdor pa itoće na])i'aviti zmes še itioC;-nejšo, vííame naj en kilogram galicc, en kilogi'aiii galuna in 130 dek (iVskg apna.
Ker ni apno vsako enako dol)ro, (ridia je ztiies vedno preskusiti k luditii reageněiiitii papirjem in 6e ta ne poi ndeěi, je treba še apna dodati. Pi'cveč apna vzeti pa tudi iii (îolu'i), ker p{)t.etii zmes na trti pi-eliitro odpoka. Zato se poslužujmo vedno reageiič-nega [)apirja.
Ali je Mart i 11 i j C v a škropilna zmes že izkiišeiia iti ali je jiri-p o r o č 1 j i v a '?
Da! V Martinijevi škropilni znicsi je poleg galicc l.udi galun. Galun pa obstoji po većini iz žveplenokisle gline, ki učinkuje jtekako 1 ep 1 j i vo na galico, tako da galica ua trti bolj drži in da jo ne more dež oprati. Oaliin sam tedaj ni sredstvo proti peronospori (paležu), on le pomaga, da galica na trti bolj drži in zaraditega tudi bolj itćiiikuje. Zato ima jmlovica navadne množine galice v Martinijevi zmesi enak ufiinek kakor še enkrat toliko galice — brez galuna v navadni galično-apjieni zmesi.
Tndi v znanem, izvrsttiem Skropilntitii sredstvu, t e n a k s u, je polovica galice nadomeščena z žveplenokislo gliuo.
Marti nije va zmes ni tedaj n i č d r u z e g a, kot doma p r i p r a v-1 j e n t e 11 a k s, k i j e p r i nas že vsestransko izskužen!
Maitinijcva zmes ima svoje ime po prof. ilartiniju v Italiji, ki jo je prvi prix>oročal.
V 1 kg tenaksa je 45 dkg, tedaj inatij kot Va kg galicc in vendar ućinktije l ako, kot cel kilograui galice v navadni galično-apueni zmesi. Podobno je sestavil titdi Martini svojo zmes. On je priporočal vzeti 40 dkg galtce 40 dkg galuna in 50 dkg apna.
Z oziroin na naše razmere z nio-krotiiim poletjem, pa priporoča podpisani vzeti galicc nekaj več, namreč zgoraj luivedene množine.
„Hi, lo se zna, da bi!" odvrne Miba in z lic nni jc sijal čuden izraz.
Dali so mu v roke dleto in kladivo in on vzame brez obotavljanja orodje, liil je na zunaj miren, ali srce mu je burno udarjalo in ki'i mti je zavrela {lo žilak
Nastavil je Milia in udaril. líilo je i njemu saincmn malo težko . , ,
„Oe bi 011 Jožeta, ko je bil še živ, tako z dletom, kaj bi ga čakalo Vešala !,.. Pa tudi Če bi mrtvega tako brez dovoljenja — tudi to bi moral drago plačati... a sedaj jc drufçace , , . In prav je, da so ga zdravniki vzeli za ta posel; Čemu bi se oni s tem mučili!" je mislil Miba Ćertin, in poslednji udarci kladiva so bučno odmevali po mrtvašnici . . .
V kratkem je bil tudi gornji del loltanjc odbit in možgani so se prikazali , ..
„Popolutnna dol)ro, Miba, popolnoma dobro", jiobvalil ga je zdravnik, ki ga je preje ])oklical, „Vi ste to i'cs izborno naredili kakoi' strokovnjak !"
„In s kolikim iiogumom !" pripomnijo drugi ...
Niso vedeli zdravniki, zakaj je Miiia tako udarjal po lobatiji Jože Taiidarja ...
s. Z.
Podpisani je 1. 1915 v vseli državnili trttiicab na Kranjskem dal izvesti poskušiije z Martinijevo škropilno zmesjo, ki je bila sestavljena kakor zgoraj navedeno, to je za prvo škro))ljenje '/a kg galice Va kg galuna in apna, kolikor jc bilo treba, da })ostane liel tenolftalcinov jiapir rdeČ, Za di'iigo in tretje škropljenje se je vzel() 'Vi kg galice, Vj kg galuna in iiolrelina množina apna. Pri vseli teb poskusili se je (ako sestavljena Martinijeva zmes izvrstno obnesla.
Vkljul) nizki, megleni legi v državnib trhiicab in vkljul) mokremu poletju so s to zmesjo trikrat škropljcne trte ostale do jeseni zdrave, da bolj zelene in bolj zilravc k(»t na sosedtijili oddelkih, kjer se je škropilo s samo galico (to je le z galico in apnom, brez galuna), dasi se je lu vzelo galice še enkrat toliko, kot ])ri Martinijevi zmesi. Tndi vsi drugi, meni znani vinogradniki, ki so po tem navodilu škropili, so z Martinijevo zmesjo napi-avili najboljše izkušnje, tako da laliko z mirno vestjo iu vednostjo vsem vinogradnikom iiri])oročam : Škropite letos vsi z Martinijevo zmesjo!
Naročite si tedaj takoj tudi potrebni galun, ki ga dobite pri kmetijski družbi, (jlaliin stane 60 vin., galica pa 4 K 50 li kilogram. Ce škropite z Martinijevo zmesjo, prihranite tedaj tudi do.sti denarja. Pri trikratnem škropljenju znaša (a prihranek na oralu vinograda najmanj 2i} kron, za 80 kroti pa dobite lahko Že prav izvrstno trtno .škropilnico, ki ne trati gah'ce in katei'a izvrstno, na iino škropi, kar jc edino prav. štedite v.selej na pravem mestu!
B. Skalickj'.
Trtna rezina ali trtno rezje.
Olasom razglasa c. kr. deželne vlade z dne 26. januarja, št. 3769, je vojna oblast zaplenila v vojne svrhe tudi trtno rezino (rezje), ki jo rabi vojna oblast za ki'iiio.
I'osestniki morajo vso odpadlo rezino ])o izvršeni režnji trt primerno ipraviti Í[i pooblaščencem vojne oblasti jiroti primerni odškodnini oddati.
V to svrlio mora vsak vinogradnik trtno rezino na pri])ravnem mestu shraniti in najpozneje osem dni po izvršeni režnji množino iste županstvu naznaniti. Nadalnje odredbe izda c. kr. okrajno glavarstvo.
Trtno ]'ezjc vsebuje precej redilnih snovi in ima, zmleto, enalio vrednost kot slabo seno. C. kr. kmetijsko ministrstvo je že pred osmimi leti dalo pri nas vinogradnikom 12 strojev za mletje trtnega lesa bi'czplačno na razpiilago, ki so se postavili na niznili krajih nase dežele, ICcr se vinogradniki teh strojev niso posluževali, prevzame jih zdaj vojna oblast.
B. Skalický,
Belokranjski - vestnik. -
Iz Preloke pri Vinici. Prosim Vas g, urednik v imenu naših faranov, da natisnete v našem listu „Dol. Novicah" sledeče vrstice: Že eno leto imamo novega žiipnika preč. g. Joškota lianibiča, kot dušnega pastirja v svoji sredini. Koliko smo že dobrot prejeli v tem kratkem času po njihovem neumornem delovanju za časno in večno našo srečo, se ne da jioplsati. Zato nam je sveta dolžnost, da očitno spoznamo te dobrote našega dušnega pastirja ter jim prav pri.si'čno hvaležnost izkažemo tndi v našem listu I)(d. Novicah, katerega nam i)riporočajo v naročitev, kot naš domač in koristen gospodarski list. Precast.'g. žuiiiiik so prišli v našo bolj zapuščeno tanio cerkev Sv. Trojice, ki stoji na lepem griiku v vasi Pi'eloka. Toda s svojim trndom iti s svojo ljui)eznijo do hiše božje so našo cerkev že tako lepo uredili in osnažili in to brez vsacega jíremoženja, saj so jirazno blagajno dobili l)ri svojem i)riliodu, da imamo zai'es farani pravo veselje sedaj ž njo. Že za to in
za veliko drugih dobrot smo našemu novemu preč. gospfžu]miku zares od srca hvaležni, liog jim jioplačaj stoterokrat ter jib naj oltrani zdravega iu veselega dolgo, (iolgo let v naši župniji v ljubezni in visokem spoštovanju med vsemi farani na 1'reloki in po smrti jim naj po(ic!i liogato plačilo v tiei)esih! Obljnbiijeuio jim zvestotjo in liokorščino v vsakem oziru; vsikdai-jim bodemo u d an i in juisrčiio hvaležni y/,i njihove nauke ter se tudi [lo njih ravtiali. Dobre ovce hočemo biti, da bodemo vsaj nekoliko vredne tako dobrega, za vse lejK) vnetega in za našc izveličanje pieskrbiiega pastirja. Zares blagor ljudstvu, ki ima tako dobrega g. župtiika; čast in hvala Bogu za njega! —
Vreme je bilo tudi i)ri nas letošnjo zimo zelo ugodno. Kmetovalci smo že pi'iilno obdelali naša zemljišča. Moremo se truditi mi stari in ženske, kei' naši možje in sinovi .so v fronti, da i)ranijo na.Šo ljul)o domovino in delajo s sv{)jo hrabjostjo in nenstraŠenostjo pred zlobtiim sovražnikom Čast Avstriji in našemu presvetlemu cesai'ju. Bog daj le kmahi sijajno zmago in ljubi mir vsem narodom naše Avstrije, da hode na večno stala trilna, kakor skala!
Naročnik Dol, Novic.
(froi. K- i!>uintk potOTO iio liodo zadovoljili n to ot'ituo pohvalo, toiiii Bi)iBjeli smo jo, ker jo siiiiifranio za odkritoíirr-iio »danost fnranov do svojťg-a fr. iiipnika in dK dolíó ludi naíi kmcikí slanovi vesetjo lio dojii-tjitViuija v tins list, ['r.)
Iz Adiešlč ií(i. jati. Pred kratkem sem sporočil v „Dol. Novicah", da je umrl v neki bolnišnici na Dunaju IS. nov. m. 1. Mate Žiigelj, posestnik iz Dole/ijec h. št. 5., za ratiami, ki jih je zadobil na italijanskem bojišč«, l/vedeli smo jta šele zdaj, kdaj je bil ranjen in sicer 6, nov. H. nov. ga je pa njegova žena zavarovala, ko seveda še ni nič veihda, da je ranjen, za 3000 K, katere bo dobila. Iz tega se razvidi, kako velika dobrota je vojno zavarovanje in kako pametne so žene, če zavarujejo svoje može. Vsaj dobijo potem, ako zadene jiloža nesreča, da pade v vojski, fako lepo podporo zase, za svojo družino iu za posestvo sploh.
V zadnjih dopisih sem omenjal, kako lepe spomladanske dni imamo v tcjn mesecu in to v sredi zime, da cveto različne cvetlice, Naj dodam še, da sem videl zadnje dni že večkrat, da so nanašali vrabci že za gnezdo kokošje perje in slamo. Pač prezgodaj !
3. t. m. prodal je nekdo od nas v Urnonielj prasca na živo vago po maksimalni ceni za 1)10 kron 20 h. Tehtal jo 246 kg. Za ta znesek se je dobilo jii'l nas pred kakimi 20 do 25 leti colo posestvo s hišo vred, ali pa tudi 2 do 3 pare volov. Tako se spreminjajo časi! Prasec je bil domačega plemena, doma knpljen. Iz tega se J'azvidi, kako dobro pleme je belokranjski ])rasec in koliko se lahko pri njem jiriredi. Tudi prejšnja leta je prodaval domače inasce s jirav lepo težo. Enkrat je tehtal eden na čisto vago tudi 203 kg.
Dopisi.
Iz St. Jerneja. K rojstnemu dnevu ])resvct lega našega zaveznika, nemškega cesarja Viljema 11, so Inle tudi pri nas razobešeiic zastave, l.tal Bog preblagima cesarjema zaveznikoma prav kmalu sijajno zmago nad sovi'ažniki iti iireljubi mir! — Naš žnpan gosjmd ,1 anez Krhin jc ludi potrjen. — Pred nekaj dnevi pa nas je zapustil ter odšel k vojakom naš edini mesar g. Brudar. Tedaj smo sedaj brez mesarja, ker je g. Bakše umrl in gospod Majzelj tuiii noče več klati, ki je Še cl6 gostilno zaprl, saj vino laltko dobro proda brez gostilne. Za našo obširno občino je to vse zel() občutljivo, četudi se v scdanjili draginjskiii časih manj mesa porabi,
Zaradi našega novtsga sejmišča nam tujci očitajo, da smo lej) star prostor za sejmovc zamenjali s. zelo nengodtiim novim prostorom, do katerega niti pravilne cesto ni. Stara cesta iz Št. Je.rneja je zares lireozka in bi se radi preobilne gnječe kaj
lahko pripetile velike nesreče. Ko jc odhajal oil zadnjem s(;jmii neki sejmar od tod jc rekel: ,,.\li ste jo Kt. Jernejčanje polomili, ko ste iz taiio le.pega prijiravtiega Itrosíora prestavili sejmišče na drug prostor!" Će je imel ta mož prav, bode pokazala jiribodnjosl.
Iz St, Jerneja. Veliki „špas" smo imeli v ňt, .lorneju zadnje (lni. Visoko gori v fJorjancih nad Pleterji seje naenkrat pokazala jnidolgasta bela leha, katere preje tli bilo. Kaj je? ICdeii jiravi sneg je. Pa kako i)() sneg zapadel samo na enem kraju V! Ljudje s bolj živo fantazijo hitro pogruntajo — croplan je! Eni oborožijo oči z daljnoghidi. ,Te, jc eroplan ! Za veje se jc vjel, pa ne more naprej. Glej, kako se veter s capami igra! Eni si hočejo bav-bav tia mestu ogl(;dati, p;i s« blizo ne iijiajo, bo koj eksplodiralo! Fraticoski cro-l>laii je. Ker vedo na Francoskem, da je v Pleterjih nekaj francoskih gg., pa so v eroiiliiiiu prepeljali zlato in srebro, da ga ondi shratiijo — zakopljejo. Tako in enako je šla govorica.
Kaj je bilo na vsem tem ? Vtrgala se je plast zemlje in pokazal se jc jiod njo skriti peščene. To je tisti eroiilan ! Eroplanov pa, ki bi nosili k nam zlato in srebro, si pa želimo.
Iz LJubljane, — Od dež. odbora smo prejeli naslednji dopis v ponatis:
Važni nasvet! Vsak dan pri-liajajo nove naredbe, ki se tičejo važnih vprašanj vojaške dolžnosti, prometa z raznimi juidelki in izdelki tej' njih maksimalnih cen. Za te naredbe mora vsakdo vedeti, če naj se z njimi okoristi, oziroma Če naj ne jiride v neprilike ali celo v kazen. Te naredbe sc sicer v vseh listih redtio objavljajo, a vsi ljudje listov ne čitajo in vrbutega se iz tednikov ali polmesečnikov za naredbe iU'e]ioziio izve, zato je najvažnejša razglasitevv dncvnikilt. Priporočamo vsem župnim uradom, županstvom, t; »itbt,i jski m podriižnietiiii in zaili'ugam, da vse take naredbe, ki so važne za ljudi, ob sedanjem vojnem času izstrižejo iz listov ter jih po vaseh na takih krajih in na tak način priIei)ijo, da jih more vsakdo brati.
Ajdove in il r u g e i) I e v e te r sen en t droliir bo nakupoval deželni oilbor za izdelovanje močnih krmil, če mu bo mogoče v bližnji bodočnosti zvršiti svojo namero in ustanoviti tvornico za izdelovanje močnih krmil. Ponudbe, v kateiDi jc navesti liribiižno množino vsakovrstnih plev in senčnega drobirja ter zahtevano seno, jc nenmdtio poslati kranjskemu deželnemu odborn v Ljubljano. Oddano blago se bo leliko tudi zamenjalo za primerno množino močnih krmil.
Iz ruskega bojišča piše g. Josii> Řega svojim domačim nastopno zanimivo pismo : „Gotovo bi radi vedeli, kako se mi godi v strelskih jarkih. Morda cló mislřte, da sem pozabil na Vas ali pa, da sem pozabil na Boga in Marijo, Toda sporočam Vam, da smo tudi tukaj verni vojaki, četudi nimamo ne cejkve in ne duhovnika, l'rud kratkim smo imeli cló sv. mašo in spoved, (îospod vojni kurat je i»rišel kar v strislske jarke ter nam je napravil leiai pridigo, l'otem nas je sjiovedal in ])rejeli smo vsi do zadnjega sv. Obhajilo. Kako lepo je bilo videti Četo vojakov pri sv. maši ! Ni nas vabil zvon, ni bilo petja; tiho je bilo; le mali zvotičck je naznanjal glavne dele sv. daritve. In tam v bližnjem gozdiču so prepevali zaost.ali jil.ički tako ljubko in milo, da so sc zasolzile nase oči. A iz daljave se je pa slišalo gromenje tojiov. Iu vse to se je sjiajalo s čudovito liar-monijo. Tako veličasten je bil ta dan, kakor Še nikdar poiti'cj v mojem življe.iijn. Nekaj sto korakov od sovražnika se vrSt najsvetejše opravilo. Ne moti nas gromi'iije topov, ne pidiatijc pušk in ne ibiž, ki pada datuis tako tialahno. — k'ako često se spominjam lepih-tiedelj in praznikov dimia. S kako mrzloto so stali v cerkvi in zunaj cerkve ljudje. Niso se zmenili, kaj se godi iti predpoiloblja na oltarju. In danes tukaj
v zemljo izdolbeni jami pcipnist oltarôek. Krog iijt'K''	vojakov restiili olii'azov.
Vsí; t{) ii;ii)itivi na ("'lovclia f;l()l)ok vtis. Kako cuil lii danes ]ioklical (mic laiikovei'iio, l))'c/,l)ožnií in nilariie ljudi, kafííH tajé, da Ili lïii^a, l'(día/al bi jim tiaše ťaiilo v sti'elskiii jarkih s jtinko v loki; kakor orli stojó ill /i'o na sovražtiika. No bojijo se smrti, km' v njili si'ca j« i)i'iše] danos (^ií])od vojskînili triini. V pohii veii in V zitupanjn v lioga [iriinašajo tiížavts in iiadlogii, ki jim jih nalaga dolžnost v obrambo domovine, Zaies, íasi ííc spreminjajo ill mi se labko sin-emitijaiiu) /, njimi, loiia naŠa vera ostane neoniajutia in nes)ireinenljiva. Sicer se mi godi še, iivecej dobi'o v svoji podzemski jami, le domače živali raznovrstne pasme me nadlegujejo. No, pa se jili že tiidî kako nbraiiimo. — Iskrene pozdrave iz ))oj-ncj^a polja!
DomaČe in tuje novice«
Za cerkveni koncert v Novem mestu
so nadalje dai'ovali; gospod župnik Vole K lU'—; ři'- župnik Uožnik K 4'—; gosp, ti'govec K. Barborii namesto venca na krsto Ane Bojanec KG'—; g. Vebovcc K 3' — ; neimenovan K 10'—; toraj skupaj K 33'-—, Vsa dosedanja svota K 1501.93 se je zvišala tedaj na K ir)34'93. Novi darovi se še sprcjejiiajo. Iskrena hvala!
Prost dr. Seb. Klberi;.
Zborovanje Slomškove zveze za novomeški In èrnomeljski okraj se jti vršilo pretiskii ietrtek doii. ob 1 1. uri. Namesto predsednika iiadněitelja Stiileija otvori zborovanje društveni tajnik p. Atanaz. Pozdravi najprej g. nadzoi'nika Janko Gj'ada, kot zasluženega moža za lunteljstvo, in mnogoštevilne zbrane (Mane. Med navzočimi sta tiiili g. ravnatelj Bi'cžnik in g, ufiitelj Švciger iz ril)niške doJine. Po splo.^-iiem pozdravn podeli tajnik besedo g. nad-
zoninrtt. T«. ■ pi ovîitiini) boumlo ill pTO<lftVn temo: Kaj zahteva sedanja dólia od nas. Omenja sedanjo vojsko, ki nam je vzela može in varnhe in s tem tudi podporo. Naše žene so inocne, vendar potrebujejo pomoči. Zato pa naj něitcljstvo vodi mladino. Uri naj jo in navaja k zanpanju do IJoga. (t. govornik vnema iičiteljstvo, naj vncnia mladiiio k poštenosti in zatajevanju. Povdarja korist treznosti in ojiozarja na neizmerno škodo pijančevanja. To delo hUiko nciteljstvo vrši v šoli. Ali g. predavatelj želi, naj gre »prav v sedanjem času vzgojitelj tudi med ljudstvo, katero naj tolaži. Po zadohljeni zmagi se vračajoči junaki in niožjfi bo(io učiteljski Irud obilno blagoslavijali. Dolgo trajajoče ])lo-skaiije in pritrjevanje je najlmljse sjírifíevalo, da učiteljstvo ljubi in visoko eeni g. nadzornika in odobrava njegovo }ire(Javanjc. Nato je imel referat tajnik p. Atanaz o visokosti učiteljskega staiin. Opozarja na najvišjega nííenika Krisnisa, katei'i firja, da se naj vsak udeleži pripeljati nedolžne ditše v nebesa. Oti'oei, ti so dovzetni y.a vse lepo. liavno isto tirja iudi sv. cei'kev in eela človeška družba od vsakega vzgojitelja. Otroška srca so najbolj spi'ejemljiva za lepe resnice in čednosti. In ravno učiteljstvo je Jioklicano, da mladino navaja k lomii, v.'ïaj ravno zaraditega so poslali slariši otroke v šolo. Ni videti sicer včasih treinil.noga uspeha, a trud ni izgubljen. Dolgotrajno jdoskanje je dokazali), da je pi'edavanje gospoda tajnili.a zelo ugajalo posluSav(;eni.
Nato govoii g, Diidzornik o proti-alkoholninčiteljsl;i/v(vJ. j'o/Jvljančit(djstvo, naj kaže ljudstvu lep zf^ied. K l)esedi se oghisi g. župnik iz Podzemlja in zahtrva, naj se vloži protest proli si'amotenju iia-šiiga naroda gleiie pijančevanja. Nato sestavi po ajiloŠiiem oilobi'avanju odboi' protest z besedilom: Duhovniki, ličitelji in učiteljice zlnani na zboi'ovanju Slomškove zvttze v Novem mest.u, dne 3. ťiibi'. 1 9 1 (i, slovesno pi'otestirajo proti nečitvenemu grdenju slov.
naroda po lliillerjevi bi'ošiiri, kot. da je vsled žgane pijače d<;gem!riraji. t)l)žalujc sicer, da je v tem o/.iru marsikaj slabega, kakoi' povsod. Odlortio pa zanika, da bi Inlo tako, kakor trdi brošnra Miilleijeva. Nai'oči se društvenemu odboru, naj izjavo spi'avi na mei'odajno mesto. Nato pooijlaste zborovalci gosp, nadzoi'uika, ila pismeno ))ozdi-avi g nadzoi'nika ňti'uklja in nail-učitelja ytulet ja, Otvorijo se potem dtdiate. P. Akvin opozoiň na splošno kajenje otrok in ])rosi, naj oblast, kaj pripomore k učiteljskemu trudu. Omenja se tudi, naj se iiiiteljstvo zglasi jiri podružnici, a ne ]iri centrali. Ivončiio sc g. tajnik zahvali za obilno udeležbo. — Pohvalno se inoi'a j'eči, da se učiteljstvo še nikoli ni udeležilo v tolikem številu, kar je pa treba prav l>osebno zabeležiti. Bela krajina je bila pi'av })osebno zastopana!
Umrla j»; v nedeljo 30. jan. zjuti-aj ob 3. uri g. Ana Bojanec roj. LMovi, iz stare in velespoštovane Bojančeve hiše v ňt. Petru pj'i Novem mestu, po dolgi b(di;zni, jirevidena s svetimi zaki'amenti, v 74, letu starosti. Pokojnica je bila soproga pred leti umrlega obceziianega in bivšega župana in gostibiičarja Jiojanca ter mati treli sinov, izmed katerih je eden župnik, in ene hčere. — Kedo ni poznal v novomeški okolici in daleč po Dolenjskem „Bojančeve mame", male in močne Ženice, vedno svežega in prijaznega obraza? Saj je bila rajna pa tudi zares ljubeznjiva in vljudna z vsakim človekom, blagomiiega značaja ter vseskozi poštenega in plemenitega srca. „iJojančeva niania" je bila vediio skrbna in postrežljiva gosi)oditija, dokler so jej dopuščale nmči, miruljubna in dobra žena ter vzgledna krščanska mati; bila je nsmiijena do revcžev in njene roke so rade delile dobroie in tolažile potrebne. Zato 1)0 Bug njeni blagi duši j-ajski plačnik.
i^tgrei) je bil v toi'ek 1. februarja ob i), nri zjutraj v St. Peti'u po opravljetii sv. maši ob velikem Številu pogrebcev iz rn/tii'iiili stanov od Itlizn in daleč. Videli smo med drugimi odličnimi prijatelji Bo-jančeve hiŠe tudi dež. poslanca in župana g. Zurca iz Kandije. Ti'iiplo nepozabljive „Bojančeve mame" so položili v grob zraven njenega moža, da v mii-ti Čakata, kakoi' sta vedno v miru živela, skupnega vstajenja k večnemti življenju. Zaostalim žalujočim nase prisrčno sožalje!
Mestna liranilnlca v Novem mestu. V mesecu jainiaiju 191G je iil8 stiiuik vložilo 253.842 kron 47 iicl. ; 27Ô strank vzdignilo 94.484 kron 77 bel; torej več vložilo 159.357 ki-on 70 liel. ; stanje vlog 4,U9(J.882 kron 5 bel.; denartii promet 7!);-î.G01 ki'on 70 bel.; vseh strank je bilo 1228.
Nesreča. Na postaji v jMii-nipeči se je vsedel naš naročnik Jože Avber na voz. Komaj je dobro sedel, se je pa splašil konj in Avber je padel z voza na cesto in je dobil pi'i tem laiike telesne poškodbe. Hvala Bogu, da ga ni zadel voz, ker bi znal ostati mrtev na mestu. Priskočil mu je na pomoč pismonoša Franc Meden, da ga je dvignil iz otiiedlevice.
Umrli vojaki v januarju: 22. jan. Štefan Kolek; 25. jan. Ivarl lliivel.
Novi predpisi za potovanje. Po novih, dne 15. jan. v veljavo vstopivsili prcidpisib za potovanje, so za izdajanje iiiodrili legitimacij za potovanji! v daljnem jjrotiietu t. j, v prometu, ki i)resega krajni pi'omet, upravičene jiolitične in policijske oblasti bivališča potnika ])o dogovoru z bližnjim vojaškim krajnim ])oveljstvom (n. pr. etapnim štae-ijskim, kolodvorskim poveljstvom). Ta dogovor moi-a biti I'azvideji iz h'giti-macije za potovanje, Vsled dopisa c. in kr. štacijskega oziroma kolodvorskega jiovelj-st va v Uudolfovem, se naznanja da se vidiranje teh ixitnib legitimacij vrši le od 9. do 11. ure dopoldne in od 4. do (j. ure popoldne na kolodvoru v Novem iiiestu, Vsled tega se izdajajo ]n'i podjiisanem ni'adn jiotiie legitimacije ob delavnikih od H. iiie do 12. ure dopoldtie in od 3. do
5. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih [>a le v nujriiii slučajih, od iD. do 1 1. ure dopoldne. 1'otni listi za pi'estop mejeožji^ga bojnega območja se dobe i)ri podpisanem ni-a(iu, izvzem.si zelo inijne slučaje, h; oli pondeljkih in ])etkih od S. do 12. ure dopoldne. — T, kr. okrajno glavarstvo Kuiiolfovo.
Sedemdesetletnico je obhajal 3iJ. jan, gosp. N'aleiilin Aschituin, e, kr. davkai' v pokoju, ki nam je še tudi Dolenjcem v lirijeliicm spominu, iNjegovi gpdČ, hčerki ste bile nastavljeni v novomeški okolici svojčas kot učiteljici. Še na mnoga leta!
Umrla je v Ljubljani 28. januarja tudi Dolenjcem dobro znana posest niča hotela „Šti'ukelj" gosiia Ana Šti-ukelj roj, Cerne, v 71. letu starosti. Bog ji daj večni mir !
„Slov. Sadjar*'. Izšla je ]. številka „Slov, Sadjarja", ki ga izdaja deželni učitelj M, llumek. Mnogovrstna sadjarska vsebitia je "velevažna za vsakega, ki hoče napredovati v sadjarstvu in posebno v sedanjih časih imeti obilnejšiii dohodkov tudi iz te kmetijske panoge. Ce upoštevamo Se krasno barvano prilogo, ki je pridejana vsaki drnj^ številki in pa dovršeno zunanjo oprejuo, moramo list prav toplo priporočati vsem sadjarskim interesentom. — Izhaja 25, dan vsakega nuîseca in stane za celo leto 4 krone. Naroči se pri npravništvu „Slov, Sadjarja" v i^jubljani, IJnhartova ulica št. 12.
Kurjim lisicam, katerih je cela drnhal, so na sledu v lijiisnicah, Tjisičje kože bodo po ceni, —
Častniški sluge pojdejo na fronto. Vojno ministrstvo je sklenilo vse za vojno sposobne častniške sluge, ki doma niso neobhodno jioti^ebni, poslati na fionto. — Uazne vrste častnikov so pozvali, naj sc prostovoljno odiiovedo častniškim slugam, zakar dobe jiristojbiiie za sluge, kdor pa želi slugo obdi'žati, naj vzame moža. ki za fronto ]n več sposoben.
Sviryo sa mu ukradli, a je plačal za to še kazen. „Danzers Armee-Zeitung" poroča : V dunajski okolici so nekemu kmetu ukradli jjo noči veliko, debelo svinjo. Kmetje tatvino hil.ro naznanil orožnikom. Ko so iskali sled, so našli v jarku i)oleg ceste, ne daleč od kmetovega doma, ostanke zaklane svinje, drobovino itd. Ker so i>ri preiskovanju našli v svinjskem želodcu oves in ječmen, se je izkazalo, da je inia svinja pitana z žitom, kar pa je sedaj, kakor znano, pre])ovedano. Kmeta so obsodili na 200 K globe, a mesa svoje svinje ni nikdar več videl.
Močan potres v Sibinju. Budimpešta: Iz mnogih mest Sedniograške se jioroča o imtresu, V Sibinjn je tiajal poti'cs (iOsektnul. Osebe, katere so bežale \ stiahu na ulice, so bile več ali manj ranjene oii strešne opeke in ometa.
Najvišji vojak v naši armadi. Za najvišjega vojaka v naši armadi se smatra neki Italtiuitiiiec iz Imotska, kateri je visok 2 metra 13 cm.
Vojni pregled.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 2i). januarja. — Naše čete so zase(]le jadi'anski [)ristatiišči LjeŠ ni Sv. Ivati ]\rednanski.
V (Jrnigori je jioložaj neizpremenjeno miren. Iz raznih krajev dežele so poroča, da je ]u-iredilu pi'ebivalsh'o našim četam, ko so vkorakale, slovesen spi'ejem.
Orožja so dozdaj, če všt-ejemo tudi lovčenski l'Im. izročili pri glavnih zltiral-nii^iili: 3 14 topov nad 50.000 pušk in 50
■ , v .	,
strojnic. Štetje se še ni zaključilo,
Dunaj, 29. jaTK — Danes zjutraj so Rusi ljuto na])adli utrdbo [iri mostu severozahodno od Pszieczka oli Dnjestru. Jfrabj'a posadka je odbila sovražnika. Ozejolje pred bojiščem je jiokrito z ruskimi t.rupli.
Sovražno letahio biodovje se je pojavilo včei'aj nad bojno črt,o ob Stripi. .Med
enajstimi ruskimi letali so uničili topovi dve, tri letala so jïa bila ])risiljenii, da so se izkrcala za sovražnimi črtami. Naše straže so odbih; ob Stripu najjade močnejših ruskih p*)izvedovainili oddelkov.
Dunaj, 30. jun. — V Ornigori je mirno. V 8v. I vanu Meduanskem smo zaplenili dva topova, zelo veliko lojmiškega streliva in znatne množine kave in žita.
Diinaj, 30, januarja, — Sovražnik je včeraj čez datt ponavljal svoje napade proti mostni utrdln seveniozahodno od Uszieczka, Vsled hi'abrosli bi'anilcev so se izjalovili vsi jjoizkusi, da se je polaste. Ilusko topništvo je skoi'aj na vseh delili severovzhodtic bojne črte deloma looćno delovalo. Tudi težki topovi so delovali na raznih mestih.
Namestnik načelnika generalnega štaba: |il. ííoíer, fini.
Darovi
za kip presladkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
Neimenovana iz Zagradca K 3'—.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine.
IV.
Kake zime smo imeli v zadnjih 29. letih v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji.
J. i^iiJelj.
l\er imamo letos tako izredno lejio in milo ziiiH), J)o gotovo zanimivo izvedeti, kake zime smo imeli v ]M'ejšnjih letih. Naj navedem tu po svojih zapiskih iz tukajšnjih žuimih kronik od leta 1888. nadalje, ko sem začel i)isati župno kroniko, kakšne zime so bile v posameznih letih,
L. IHKH. Prosinec je bil jako mrzel. Povprečnega mraza je bilo v tem mesecu zjutraj ob 8. uri 7 0. Samo 3 dtii v celem mesecu je bil toplomer nad O, največ + 2, Tudi svečan je bil do 12. prav mrzel. 4. smo imeli celo 12 C. Od 12. nadalje pa je bil toplomer nad 0. Ta mesec je večkrat snežilo. 1. sušca smo imeli jia zopet i) C mraza, ravnotako 3,, 6. jia celo 12'r)0, 4. sušca pa, na nedeljo, je bil med 10, sveto mašo silen vihai', da ljudje skoi'aj niso mogli iz cerkve dom\i. Snega je po-nekodi zatnelo 1 meter na debido,
L, l S88./9. Letošnja jesen in zima do tiov. leta bila je, izvzcmši nekaj dni v oktobru, ko je zajjal sneg, in enega tedna v novembru, ko je bil 6. zapal sneg in je bilo potem skozi en teden precej mi'zlo, celo do 8 O, prav lejia, včasih krasna. Nekatere dni je bilo gorko, kakor vs])o-mladi. Toplomer je kazal n. pr. 3. decembra opoldne 'h 7 C, 24, na liaiinik-1-12 C, na sv, dan 25. o poldne na solncu celo -]' 24 C. Ker ni bilo snega, so delali ljudje vso jesen in do novega leta zunaj. V noči od 1. do 2. jan. pa je pobtîlil malo stieg in zatem je bil precej občutljiv tiu'az in je tinli večkrat snežilo, Zima po novem letu je bila prav grda in mrzla. Sneg ni nič skopnil, Še-le 19. marca je prišel jug. ki je pobi'al sneg, a tudi pofetn je bilo liladno. V tioči od 2. do 3. aprila zapal je zopet sneg in 4. stno imeli led na vodi. V noči od IG. do 17. aprila pa je bil silen vihar in je zajial sneg, ki je padal še 17. dopoldne. Zapal je 1 I cm na debelo.
L. 1890. Od 11. do 30. jan. smo imeli ])rav lepo vreme, večkrat krasne (ini, bolj l>odobne aprilu, kakoi' jainiarju. Solnce je prav goiko sijalo. Imeli smo n. pi'. 16. I 25 O opoldan na solncu, in 21.zjufiaj ob 8. tn'i -h 4 0. Ljudje se delali vse zunaj, nekateri so Celo rezali v vinogradih. Otroci so prihajali nekatere dtii bosi v šolo. Tudi narava se je bila vzbudila in so cvetele nuu'jetice, trobentice (jagulci), teloh in jeternik. 30, pa je zajial nekoliko sneg in potem smo imeli malo zime. Sploli pa je bi!a zima tega leta z malimi izjemami prav ugodna, lepa in večinoma topla. Snega je jiadlo le kakili petkiat po mikaj malega, ki pa ni dolgo ležal. Tudi mraza ni bilo
poselinega. Skoraj največji iiii-az je bil od 2. do 6. iiiai'ca, da je celo Kidpa na obrežjih ziiirzovala. A žc 7. je prišel jiifï in '//d njim jo liilo (iiko lojdo, da smo videli že 8. nietnlje. Ker je liil jatiiiar tako ugoden, sejali smo tia župniSketii viLn že 28. jan. salat.o, šidnačo, redkvieo-tiicisećarko in fcsenj. Ker je bilo ]y,\ vso zimo prav malo S!iega in je tudi deževalosatiio parkrat, je bilo skoi-aj vso zimo prav lindo za vodo, ker iio iiresahnili tudi kali. Morali so jo voziti iz Kulpe.
L, 1891. Od 2*). decenilua 1890 do 5. jan. stiio itiieli lnido zimo. Toplomer je kazal zjutraj ob 8. uri do 18 0. Kulpa je prcnirznila iii na novega leta dan so prišli k nam Hrvati iz kuiiiške župnije k sv. maši eeii Kiilpo po ledu. 6. jan. pa je začelo snežiti tn je snežilo z malimi presledki 4 dni, t. j. do 10., in zapal je 90 cm debel sneg. Tndi di'ugodi, celo v Trstu, Reki in Jia Italijanskem je jialo v istetii času nenavadno obilo snega in je bila huda zinia. Sploh je bil mesee jaii, nenavadno grd in mrzel. Snežilo jo več dni, da smo imeli 1 tii debel sneg. Bila je tudi ves mcsec brez izjeme huda zima, da smo imeli vsaki dan od 7 0 — 15 C mraza. Samo 25. dahnil je malo jug, ki je pa še isti dan prenehal. Ljudem je liiio posebno hudo za drva, ker ni.so mogli v tem debelem snegu v hosto. Nekateri so morali lorej sekati sadno drevje po vrtili. Vsled liude zime je zmrzinlo ljudem tudi obilo krompij-ja po shrambah. Stari ljudje liiso pomnili že mnogo let tako hude zime, a da bi pa di'žala celi januar nepretrgoma tako huda zima, ni pomnil nikdo. Tndi po di'iigih deželah je biia v tem mesecu nenavadna zima, kakor v Italiji, Siciliji, na l'^i'ancoskem, Španskem In celo v Algiru, kakor so pisali časopisi, da so po-iiekodi ljudje od zime mili. Led raz Kulpe jc izginil še-lc 8. febr. Pokrival jo je 40 dni. Pa tudi februar je bil skoraj istotako gi'd in mrzel, kakor janiiav. Skoraj ves mesec je bilo, s prav malimi izjemami, oblačno in megleno, ali pa burno in mrzlo. Povprečnega mraza smo imeli zjutraj 'ob 8. uri 5 0, a enkrat celo 15 0. Nad O ni bil zjutraj toplomer nobeidvi'at. Juga ni bilo ves mesec, a .sneg jc ležal po nekodi šc do GO cm na debelo. Mnogim ljudem je zmrznila tudi kiselina, i'epa in zelje po klet,ill. Ře-le 5. marca jia jo potegnil jug, ki je vlekel potem skoi'aj celi teden prav gorko in je spravil v nekaj thieh skoi'aj ves sneg, da ga 15. marca ni bilo skoraj nič videti. Ležai je od 2G. novembra. Koncem marca pa je zopet veČ dni snežilo. Mescc april pa je bil zopet prav grd in jako moker in iiladen. Deževalo je, s prav malimi izjemami, skoi'aj ves mesec, včasih tudi po več dni skupaj noč in dan. Pa tndi maj je bil večinoma jirav hladen in nepi'ijazen, ker je <lržala btirja. V Savinjski dolini na Štajai'.skem zapal je na biiikoštno nedeljo 17. maja celo precej debel sneg. Jesen tega leta pa je bila ilo 18. decetnbi'a z malimi izjemami prav lepa, gorka in brez snega. 18. pa je začela brili Imrja, 20. je za])al sneg in 21. smo imeli zjutraj ob 8. že 14 0 mraza. Potem je bil nekaj dni hitd mraz, da jc Kulpa premrznila, a zadnji dnevi decembra so bili pa zopet lepi in topli.	(Dalje jirihoJiijii!.)
Cepljenje proti koleri.
Iz tozadevne spomenice, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, priobčimo nasleilrije točke:
1. Kali kolere (kolei'ti-bacili) pridejo skozi usta v na.še t(do. Umazane roke, onesnaženi pre(inieti (živila) posredujejo vsto]) bacilov v človeški organizem. Skrbna telesna snaga, predvsem v občevanju z na koleri obolelimi ter osebna previdnost nam zagotavlja varnost pred oknženjem, če ni nikakili posebno neugodnih ztirianjih oko-li.ščin. Ta o-sebna jjrevidnost zahteva med drugim, da v okuženih krajih ne uživamo nekuhanih jedi in da opuščamo celo kuhana
jedila, če niso zavarovana pred oknženjem, n. 1)1'. po mtihab.
2. Ako je osebno varovanje nemogoče, zlasti če je o.sebno negovanje snage otežkočeno ali celo neizvedljivo, ako manjka potrebnih s])loSniii zdravstvenih Jiaprav (oskriie z dobro vodo, brezhibnega odstranjevanja odpailkov itd.) in odpoviijo varnostne in zatiralne odredbe pi'oti koleri (pravočasna naznanitev, izolacija, desin-iekcija itd.), takrat zamore priti v poŠtev cepljenje ))roti koleri. Pri (akih izrednih razmerah, n, pr. na liojnem polju, ali ako nastopa obolenje v številnih slučajih, ki niso nastali potom kontaktne injekcije (občevanje z na koleri obolelimi), bo torej mislili na cepljenje.
Ako so dani navedeid jireilpogoji, priporoča se varnostno eepljenje proti koleri zlasti osebam, ki imajo po iioklicu stalno opraviti z na kolero obolelimi bolniki.
V nobenem slučaju pa ne more nadomestiti to cepljenjc i)ieizkušenib brezpogojnih potrebnih varnostnih in zatii'abiili naprav. Le-te se morajo vsikdar, tedaj tudi če se jc vršilo cepljenje, strogo in natančno izvrševati,
■ Oepljcnje se izvrši tako, da se dvakrat v presledku 5 do fi dni strogo aseptično vbrizga 1 cm" cepiva pod kožo.
4.	Kot posledice se opažajo po injekciji čestokrat neznalne bolečine, nadalje i-dečica in oteklina na injekcijskem mestu, včasih glavobol in zvišanje telesne toplote (io 38"0, Te podediee izginejo po enem ali dveh dneh. Prav redkokrat se opažajo tudi neznatni, kratkotrajni želodčni ali črevesni pojavi.
Pri nepovoljnem zdravstvenem stanju (predvsem vnetju ledvic, pri nosečnosti) naj se ce))ljenje opusti.
5.	Varnostni učinek cepljenja nc nastopi takoj, marveč šele po nekaterih dneh in traja več mesecev.
To varnostno cepljenje proti koleri pa nas ne brani zanesljivo iiilukcijti — y nasprotju s cejiljenjem proti kozam, ki ga smatramo kot breziiogojno potre\)no varstveno si'cdstvo pri zatiranju koz. Us[)eh cepljenja proti koleri se marveč javlja osobito v tem, da manj ceitljenib oboli in umrje kakor pa takih, ki niso l)ili ccpljeni. Zdi se tudi, daje bolezen pri cepljenih mnogo lažja.
Kei' se ravno lahka obolenja lažje iirc-zrejo ter tako pospešujejo razširjanje, mora tudi vsaki cepljenec strogo izpolnjevati vse predinse v obi'aml)o kolere. Paziti ima torej na zdiavstveiio stanje, takoj poklicati zfh'avnika ter naznanili vsaii sumljivi, četudi na sebi malenkostni slučaj obolenja. Nikdo naj se ne da v zaupanju na varnostni učinek ceidjenja zapeljati, da bi zanemarjal prepotrebne obrambne predpise proti koleri.
(i. Ako traja po cepitvi nastoidvša boleča oteklina s trajno mrzlico čez dva dni, ali ako se vsled cepljenja pojavijo kaka druga bolezenska znamenja, treba je to takoj naznaniti pristojni íxditiČni oblasti, ki polem uvede iiotrebne poizvedbe.
Vreme v februarju.
Oc jc zima suhfl, kakor letos, iii je mesec januar f^orak in lc|), tedaj no premrzel, je svoràn bolj mrzel in snežen. In če 1» tudi fel)ruar Ic]! iu jasen, [la cló ni upati, da bi liila ugodna [londiid. Ker je lotoa prcstoimo leto, imdo sv. iMatija na 2.1 dan svečana. In nko je o av. Matiji mrzlo in ledeno, je kmalu pričakovati lejiefîa vremena; čo je pa ta dan lepo, gorko in prijetno, še rad jtritisne hud mraz in jrrdo vroiiio. Pravilo, „da Matija leii razbija, re f^a ni, pa ira naredi", tufli ni vedno resnično, kakor smo se labko že vsi firopriiiali.
V r e in o 11 s k i ]j r e g' o v o r i. 2. Švečnica gorka, zelena, Cvetna nedelu snežena. 2. Kolikor skcjančck jtroj nam žvrgolJ,
toliko dni rad jio Svečnici molči, (J. Odnaša rad sneg nam sveta Doroteja; če pa iie najde ga, gn .še rajši nareja. Če prcgorko jo svečanu, v apribi ](OČiva Še brana. Oe ])a svečana je velik mraz, je mesca ajirila znojen obraz.
Razvedrilo.
Nerazumljivo. „Ne razumem te, Linca, kako zanioreš z ono slaro klepetuljo občevati!"' — „Kaj se pravi občevati,., Medvesi samo dnevne novice inipovednjeve potem ])a greve svojo pot!"
Ugodnost. „Kaj tudi vi kaj trpite pod vojnimi razmerami'P'' — „Nikakor ne, še nasprotno! ilena mi sedaj rada dovoli v gostilno lioditi zvečer, da si prihrani ])elrolej !"
Pogovor. A: „V moji domovini je velika prešiČjereja, ki nese jiosebiio letos kmetu veliko dobička, ko dobi za preŠiča več, kakor je vredna njegova bajta!" — B: „Pri nas je jia Idlo svoj čas veliko oslov; če jih je šc sedaj toliko, nc vem, ker sem jaz že de!j časa od doma."
Kritika, Gospod: „Tukaj imate K) vinarjev; kosila ne bodcte. več dobivali, ker nn je soproga mnrla!" — Perač: „Le jiotolažite se dober gospod, kuhati itak ni znala!''
Ocitatije, „lleza, sedaj so že vsi ljudje eno srcc in ena duša — a ti nd Šc vendar nočeš dati hišnega ključa!^'
Razno-lepo.
Prerokba starega moža. Prišel je v naše uredništvo 70 letni mož ter nam pripovedoval o svojem očetu, ki je dočakal visoko starost 90 let. Oče mu je nekoč pravil, ko je bilo zlmaiiih več vaščanov v nedeljo popoUidne pri sosedovih ter so se pogovarjali tudi o prihoilnjih Časih, kakor je to sploh navada pri starih možakarjih: „Ti France! Pomni dobro! Sedaj si še-le dobrih šest let star in ti bodeš še lahko dočakal leto 1910. Takrat bo gorje na celem svetu! Ves svet bo narobe! Zima bo poletje in poletje bo zima. l'o zimi bodo cvetele i'astline in drevesa, a poletje bo kazalo sneg in led. Ljndje bodo brez pameti in brez Boga, polno togoie, jeze in sovraštva, kajti flovek bo InijŠi od divje živali. Narodi se bodo vojskovali in brat brata bo moril. Železne kače se bodo zvijale po zemlji in v vodi bodo plavale strašne iiošasti. V zraku pa bodo letale grozne tiče, ki bodo žrle ljudi in živali, Kri bo tekla v potokih in rekah, ki bode napojila zemljo z bob(znÍmÍ in vsakovrstnimi nadlogami. Draginja in lakota bodeta kraljici celega sveta. Lakota bode tako grozna, da liodo umirali ljudje, kar bode najiiujše v prvi polovici leta 1917. Kdoi' bo prestal pol leta 1917, bode dočakal še lepše čase, kajti v jeseni ieta Í9I7 bode zemlja dala zopet svoj sad in bode vsako priiiodnje leto boljše. In ti dobi'i časi bodo trajali samo 30 let." — VeČ mu oče o tem ni povedal. A spominja se naš stari pripovedovalec, daje vedno hudomušni in neverjetni kovač Jože, ki je tudi takrat štel že blizu 80 let, vzel svojo pipco iz ust in djal: „In veš, Fjance, kaj bo potem? ■— Tobaka !k) zmanjkalo in potem bo jia — sodni dan !"
Znamenje časa. lïrnski dnevnik ,JIIas" piše z dne 22. januarja: Županstvo v
Postolojirtib je izdalo naslednji razglas: Slavnemu občinstvu se daje tem potom na znanje, da bodo z oziroiu na javno nravnost, od danes ria|u'ej vsa dekleta kakor tudi žene, kat.<nih možj(>. se nahajajo na bojnih t)oljanali, brezobzirno aitli-rane, če se jih dobi [»o deveti uri zvečer v gostilnah ali mestnih ulicah.
Loterijske številke. Trst, 2G. januarja 33 5 84 04 74
Listnica upravtiištva:
(t. "ir lil. s. p. v .^nioritii: Niiror-uiua iikfaiin do 1. ajirjla IDIC.
Naznanilo. Sliirncmu oljùitistvit vljiiilno tia-
/nanjniii, tla Kcii) prevzela v imjciii
dohro /iiîino gostilno
pri Johani na Težki vodi iii Ja se lioriem potrmlila, pofilred (ïonjcaa gosto k lioljro jedjo in jiijsiio. V prijaven obisk so i>rii)oroi'/iiii
Minka Kovář.
E msiui
Družbeni ohlic in poziv h napouediii.
iiTEidlop /iililcvftjot'o Blranlic Ljudske hranil-tiiee ill [losojiltiiRO v Miniipefi, bo dne 2. marca 1916 predpoluclne ob 9. uri jni c. kr. okroiueiu fiodišiu, v IííIjí št. 25, lia iiodstfivi a tem odobreiiili pobojev zopenift ílriíř.ljn sledcřili iiopremifniti ;
Zemljiška knjiga Mjrnapeě, vi. àt, 597, IiíSk St. « zçoHiindavsliiiiii poíilopji v Coienjeiib s travniki iu iijivniiii. t'euiliiii vreilnost.-i7.ôi K, NujtiimijSi poniidek 2^77K.
Pod Bíijiiianjíiiii potiiidkom ao ne prodaja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV.,
ďtio 20. jttuuvarja lUlfi.
R 735'ir>
»
MIM Diîlic in pdziu It nspDUBdbi.
Xii predlog ssahtovajoic Blninke Jte.ntiio bmiiil-Lii-o v Novem mestu, bo dne 30. marca 1916 pred-lotiidne ob 10. uri pri c. kr. okrožUL'iu sodlíiíii, v j;ipi àt. ;tO, im podelitvi s leiii odobicnili pognjov družba sledecili nc ireniičHia :
Zeni jiSka knjif^a ilndolfovo, vt. řt. 104, tiiša v Riidolfovťiu it. 231 K vrtom, ť.eti. vrediioKt 137.'iíiK, uajitiatijái potindok ti.HTSK. (iosiđ v Haf;uetii, ecuiiuft vrudiiont 173 K, iiajiiiaiij.íi pomidel; ;UH Iv.
E'ođ naj mim jí itn poundliOMi nc iio jiroiliija,
C. kr. okrajno sodišče v Rudoitovom, odd. IV., due 10. jaiuivfirja IdlH,
lí 74M/1!>
Đrožbeni olîlic in poziv If napovetlbi.
Nd prediofí ziLbtOVrtjoi'o utrankc Fr. ňiiÉtcriiía v Hrníovcii, bo dne 9. marca lt)16 prcdpoludiie ob 9. nri při e. kr. okrožnem EodiJ<-n, v i/bi Ě1. lit), iia Jiodfitavi B tem odobrenih jiogojev dražbu Blcdeěili nepreniiřtiiii :
Zomlji.ška knjiga Jnvkavna, vl. ít,. <ii)8, Liía v Kaniaiijivasi Ét. 31 k njiïo, Cenilna vrcdiioat lUUOK. Najmníijíi pomidck fitlT Iv.
1'od iinjnmiijàiiii pomnikom SQ ue prodaja.
C. kr. okrajno sodišče v Rudollovem, odd. IV,,
due 11. jaiiuvarja llHíi.
Velika svota denarja
se zamore nakljiičiti vsakotmir, k i poslano iitt.š iiaroiiiiik. — iironjdaètiu pojnsiniH pošilja; Srećkovno zaslopstvo 13, Ljubljana.
Les zlaiitnega liostanja
kui)tije po najvišji eeiii L, Koi'oschetz V ilarilmru, Reisei'sirasse Ni'. 23. ita-o-a
Popoinomo varno naložen denar. «RftNlLHICftffiPOSOilLNlCft
za Kiuulijo in okolico, rog. /udr. z nooiii. zîivozo V lastnem doimi v Kandiji ^^
nprojema hranilno vlope od v-iacej^it, če j« njen ad ali no, ter oltrestiijo po
■4
1-0-44
l>
na leto l)rez o(ll)itka reiitnega davka, katerejia sama iz svojega pbnnije.