vil Letnik. \j Ljubljani 15. aprila 1906. št. 4. Po zadnjih dogodkih. Zdi se nam potrebno, skicirali nekaj političnih dogodkov zadnjih dni. Po štiriletnem ostrem boju za volivno reformo je dosegla Slovenska Ljudska Stranka velik moraličen vspeh. Vlada je prisiljena sklicala deželni zbor in mu predložila načrt volivne reforme. Načrt sicer ne ustreza zahtevi Slovenske Ljudske Stranke po splošni in enaki volivni pravici in odpravi kurij, ker vlada za sedaj kurij, kot zastopnice posebnih interesov, še neče žrtvovati, a vladni načrt ima obrisano splošno kurijo z 10 poslanci in se s tem približuje stališču Slovenske ljudske Stranke. Vladni načrt je imel v zbornici večino zase. Zdelo se je, da se vrača trenotek, s katerim se prične redno in mirno gospodarsko delo v deželi in ko se ublaže politična na-sprotstva. Liberalna klika, zastopnica malomestnega „špisburgerstva“ in svojih osebnih interesov, je z bobnanjem, lajnanjem, zvonenjem kravjih zvoncev in sicer še s pomočjo drugače ropotajočih in zvenečih inštru mentov za hip preprečila sklepanje o volivni reformi. Volivna reforma se ni sklenila, sklepanje se je odložilo in liberalna stranka se je še za nekaj časa politično ,.ohranila". Ko se snide zopet deželni zbor, mogoče šele po novih volitvah, bo ta stranka pokopana in nihče ne bo imel moči obuditi jo. Njen' pristaši po mestih in deželi bodo iskali strehe pri drugih strankah. Kdor opazuje življenje te stranke, mora videti, kako peša od dne do dne. Postojanka za postojanko se ji izmika, vsak dan ima manj pristašev. 4 Kranjsko učiteljstvo je še večinoma v njenih vrstali. Stranka je imela nekdaj moč, veljavo in vlado, in učiteljski voditelji so mislili, da store učiteljstvu največje usluge, ako polože usodo vsega stanu na njene roke tembolj, ker ni manjkalo vsakoršnih lepih in blestečih obljub. Nihče ne more trditi, da učiteljstvo z malimi izjemami ni služilo slepo tej stranki, da je učiteljstvo strankine zadeve smatralo za svoje. Veliko bolj kakor je bilo potreba in koristno za naš stan se je pehalo učiteljstvo za to bankerotno stranko. In še ni dolgo tega, ko so v ,,Narodnem domu“ oživljali to stranko. V odbor, ki naj zveže to razpadajočo stranko, ki naj poišče nekaj idej, ki bi ji še dalo nekaj življenja, sta se dala voliti tudi dva učitelja in sicer gg. dr. Romih in predsednik „Zaveze“ L. Jelenc. Mi smo zadnji, ki hočemo komu kratiti politično svobodo, ali vendar se nam zdi neumestno in ne-oportunno, da predsednik „Zaveze" tako lahkomišljeno kompromitira kranjsko učiteljstvo v trenotku, ko vsak otrok - političen seveda — ve, da je ta stranka v deželi dogospodarila, da ji Jelenc in Romih niti za sekundo ne podaljšata življenja. Vprašamo, ali nima učiteljstvo hvaležnejšega posla, nego stati v vrstah nasprotnikov volivne reforme? Učitelji potrebujemo regulacijo plač. Res je, da nam liberalna stranka ni hotela dati tega, kar je učiteljstvo zaslužilo. Prva leta se je izgovarjala z nezmožnostjo deželnih financ, a kasneje z obstrukcijo, a vsak teden dajala učiteljstvu večje obljube. A kaj more dati stranka, ki bo v kratkem potisnjena v onemoglo manjšino, to naj si preračuni učiteljstvo čisto mirno in brez predsodkov ter naj po takih računih tudi uravna svoje korake. Od tedaj, ko je Grmek napovedal kandidaturo g. Gangla v Idriji, opazujemo v „Učit. Tovarišu1' zaljubljeno koketiranje s socijalno demokracijo. Vsa stvar je smešna in kaže, koliko politične zrelosti imajo nekateri krogi v učiteljstvu. Socijalna demokracija je veliko resnejša stranka, kakor je smatrajo Grmek in sodrugi in se lepo zahvaljuje za take liberalne odpadke, kakoršni se ji vsiljujejo Pa bodisi kakorkoli, odgovoriti si moramo na vprašanje, bo li na Kranjskem socijalna demokracija kdaj tako močna, da bi mogla učiteljstvu kaj pomagati. Mi dvomimo po vsej pravici. Pri nas niso tla ugodna za socijalno demokracijo. Morda si bo priborila kdaj kak mandat, a nemogoče ji bo priboriti si kako večje vplivnejše število poslancev. Pri nas ima bodočnost samo stranka, ki ima program Slov. Ljudske Stranke pa naj se imenuje potem kakor se hoče. Ne varajmo se! Vsaka volivna reforma bo pomnožila politično moč Slovenske Ljudske Stranke. Že sedaj se proti njeni volji ni moglo nič uspešnega storiti, kolikor manj se bo moglo po novih volitvah. In jasno je, da se bo učiteljstvo moralo sprijazniti s to stranko, ako bo hotelo imeti poštene plače. Naj se Jelenc et con-sortes še dalje sučejo v liberalnih krogih, a korist učiteljskega stanu tirja, da se začne pametnejša politika, kakor so jo uganjali „voditelji“ zadnja leta. Prosimo, da se o tem premišlja ! Rimski enotni katekizem. Že vatikanski cerkveni zbor je leta 1870. nameraval izdati „svetovni“, enotni katekizem za vesoljni katoliški svet. Pa do tega ni prišlo, zlasti zato ne, ker se je cerkveni zbor prekinil radi prusko-francoske vojske. Tudi so nekateri škofje ugovarjali, češ, da imajo razni narodi različne potrebe, različne navade in šolske razmere itd., in pa da je za edinost sv. cerkve in njenih naukov že sicer dovolj poskrbljeno. Naj sodi o tem kdo, kakor hoče, a ne da se tajiti, da bi bila taka edinost v katekizmu po vesoljnem katoliškem svetu koristna. V sedanjem času, ko se katoliki tolikrat preseljujejo ne le iz ene škofije v drugo, marveč tudi v druge dežele, bi bilo zelo želeti, da bi se verouk kolikormožno uredil po istem zistemu. Posameznosti in posebnosti bi se pač istotako lahko dovoljevale, kot se to godi, n. p., pri liturgiki, za katero ima menda vsaka škofija svoj „proprium“. Tudi na jezikovne lastnije posameznih narodov bi se lahko oziralo, saj se temu ne da izogniti celo ob prevodu sv. pisma. Ideji svetovnega, enotnega katekizma so sedanji papež zelo naklonjeni. To se razvidi že zlasti iz tega, ker so zaukazali novi katekizem „Com-pendio d e 11 a dottrina Christiana (učna knjiga krščanskega nauka; za javni in zasebni pouk v rimski škofiji in po vseh škofijah rimske pro-vincije, ter izrekli željo in nado, da se ga bodo poprijele tudi druge škofije ter bi se vsaj na Laškem dosegla tako zaželjena enotnost. V to svrho se je priredil oni tekst, ki so ga bili že odobrili škofje Piemonta, Ligurije, Lombardije, Emilije in Toskane. Pred kratkim je izdal znani katehet Henrik Stieglitz v Monakovem nemški prevod tega rimskega enotnega katekizma. Napisal je tudi v „l) Novi šolski in učni red ne omenja nikjer tednika (Wochenbuch), njemu rabi le izraz ,Klassenbucli“. § 136. govori o uradnih spisih in o službenih dolžnostih, ki so s temi v tesni zvezi, ter pravi: „Vsaka ljudska šola mora imeti sledeče uradne spise: šolsko kroniko, šolski inventar, opravilni zapisnik, kazalo ukazov, zapisnike knjižnic, zapisnik ubožnih knjig-, razredne kataloge in razrednice, dalje, ako deželna šolska oblast spozna za potrebno, tudi glavni katalog. Uradne spise vodi voditelj šole; ostale učne moči pa morajo voditelja šole pri vodstvu uradnih spisov po potrebi podpirati. Razrednico in razredni katalog vodi razredni učitelj; ostale v razredu poslujoče učne moči preskrbujejo vpise, ki se tičejo njihovega predmeta in njihovih učnih ur. Šolski vodja pazi na pravilno vodstvo teh uradnih spisov. Vse podrobnosti glede uredbe, vodstva in shranitve uradnih spisov določi deželna šolska oblast.“ Nadaljno službeno dolžnost navaja § 139, ki se glasi: „Neposrednje nadzorstvo učil in knjižnic, kakor tudi vodstvo knjižničnih katalogov more učiteljska konferenca izročiti eni ali več učnim močem, toda vrhovno nadzorstvo ima šolski voditelj. Neposrednje nadzorstvo posameznih učnih sob ter šolske oprave v njih ima razredni učitelj." §143. zabičuje: „Vsi člani učiteljskega zbora so dolžni, redno se udeleževati učiteljskih konferenc; v slučaju, da so zadržani, morajo obvestiti šolskega voditelja ali njegovega namestnika ter navesti tudi vzrok odsotnosti. “ § 148 pravi : „0 razpravah (pri konferenci) je sestaviti zapisnik, v katerem je kratko n pregledno zabeležiti razvijanje razprave, predloge, glasovanja in sklepe; navesti se morajo tudi navzoči člani ter vzroki njihove odsotnosti. —- Zapisnik pišejo menjaje se člani konference izvzemši od cerkve ali verske družbe nastavljenih veroučiteljev in članov, ki nimajo popolne pravice glasovanja, ter se mora najkasneje v treh dneh po konferenci skleniti ter od vseh navzočih podpisati. Člani, ki niso bili navzočni, morajo zapisnik naknadno pregledati ter s svojim podpisom potrditi. Na podlagi zahteve posameznih Članov in pri razveljavljenju kakega storjenega sklepa od strani predsednika, se mora zapisnik nemudoma predložiti okrajni šolski oblasti, ki potem, ko je zadevo preiskala, potrebno ukrene.■* Zelo važen je dalje tudi § 149, ki naroča: „Člani in udeleženci učiteljske konference so dolžni strogo varovati uradno tajnost glede vseh v konferenci obravnavanih in od predsednika kot zaupne proglašenih zadevah." Kot nadaljno službeno dolžnost smatra novi šolski in učni red tudi sodelovanje pri izpitih takih šolodolžnih otrok, ki niso obiskovali kake javne ali zasebne šole s pravico javnosti, temveč so se le zasebno poučevali. To dolžnost nakladajo učiteljstvu §§ 205, 206, 208 in 209. Za to dolžnost dovoljuje novi šolski in učni red v § 210 tudi primerno nagrado in sicer za izpite na ljudskih šolah po 10 K, na meščanskih šolah pa 12 K, ki se v enakih delih razdeli med voditelja šole in med izprašujoče. Ne sme se pa v smislu § 46. odst. 2. nikake pristojbine zahtevati, če se izpra šuje otroke, ki žele pristopiti iz kake nižje organizovane v višje organi-zovano šolo. Tudi glede šolskih naznanil ima novi šolski in učni red nekaj posebnih določi', tj 89 pravi: »Šolska naznanila se izdajajo štirikrat vsako šolsko leto in sicer oh dnevih, ki jih določi okrajna šolska oblast ter javno razglasi.“ Glasom tega § se bodo morala odslej šolska naznanila na vseh šolah istega okraja izdajati na isti dan. Ako kak učenec med šolskim letom prestopi iz ene šole v drugo, kar se pa sme zgoditi le v § 43 novega šolskega in učnega reda navedenih slučajih, tedaj se morajo v smislu § 43 odst. 3. iz šolskega naznanila redi zadnjega četrtletja ter čas in vzrok poznejšega vsprejema vpisati v šolski zapisnik (katalog). V nasprotju z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko določa § 87 odst. 3., da je vnanjo obliko pismenih izdelkov klasificirati šele od četrtega šolskega leta dalje. § 90 odst. 3. določa, da mora biti v šolskem naznanilu zabeležen tudi čas, od kedaj obiskuje otrok ljudsko šolo sploh in kedaj je bil vzprejet v to šolo. Popolnoma novo določbo vsebuje drugi odstavek t? 88, ki pravi, da je v prvem četrtletju napredek otrok prvega šolskega leta v vseh učnih predmetih skupno z enim redom klasificirati. Točka 6. 90 določa, da se mora tudi na šolska naznanila pritisniti uradni pečat. Drugi odstavek § 97 pravi, da se mora pri določitvi redov za izpust- nico ozirati tudi na otrokovo nravnost in na njegov napredek zadnjih treh šolskih let, vsled česar so starši dolžni na zahtevo predložiti šolskemu voditelju dotična šolska naznanila. Za šolska naznanila se mora glasom § 103 uporabljati papir z utisnje-nim cesarskim orlom iz c. kr. zaloge šolskih knjig. Vzgoja k dostojnosti in vljudnosti. i. Ako se o estetiški oliki vobče trdi, da je važen faktor verskonravne in praktiške vzgoje, velja to še posebno o onem delu estetiške olike, ki se javlja v dostojnosti in vljudnosti. Važnost vljudnosti za moralično vzgojo je utemeljena že v njenem bistvu. Vljudnost izvira iz notranje čednosti, ponižnosti, zatajevanja, korenini v srčni dobroti in v notranjem spoštovanju, ki smo ga dolžni drug drugemu kot podobi božji. Vljudnost je izraz ponižnega, požrtvovalnega, blagohotnega mišljenja, ki ga goji človek do človeka. Gibčne kretnje, priučeni pokloni, laskavi izrazi, s katerimi si hoče kdo pridobiti naklonjenost, to ni vljudnost, marveč gola vnanjost, prazne, zoprne fraze, večkrat celo smešna gizdavost. Privajanje in izvajanje vljudnosti nalaga marsikako žrtev. Treba je paziti, kaj je umestno in spodobno, odvaditi se nerednosti in nerodnosti, k čemer vleče nagon in slaba volja in ravno v tej pozornosti, v tem obvladanju se kaže vzgojni pomen in vzgojna vrednost vljndnosti. Vljudnost je ono nežno nadzorstvo, ki zabranjuje žaljivo in nespodobno vedenje in prepreči prezaupno, mnogokrat nevarno občevanje med otroki in odraslimi različnega spola. Vljudnost uči človeka, da ni spoštljiv le do drugih, marveč tudi do sebe. Dostojnost pa ne poviša le nravnodobrih lastnosti, kaže jih tudi v prikupljivi, posnemanja vredni obliki. Čednost v odurni, neprijetni vnanjosti odbija Ona neprisiljenost pa, združena s premagovanjem in obvladanjem samega sebe, oplemeničena z nravnostjo, odstranjuje vse predsodke zoper čednost in odpira pot v kraljestvo dobrega in lepega. Res je, da daje olika duha, srca in značaja človeku pravo vrednost, vendar je nadarjen, kreposten in nravit človek še lahko nestrpen, Če ne zna pokazati zakladov in se prilagoditi svoji okolici. Po pravici pravi Jean Paul: „Vljudnost je odsev nravnosti"; podobno trdi Goethe: „Ni je vljudnosti, ki bi ne koreninila v nravnosti." Celo sv. pismo povdarja važnost dostojnega vedenja. Izmed mnogih pravil, ki jih navaja ta knjiga vseh knjig, omenimo le nekatera: „Obleka in smeh in hoja razkrivajo človekovo notranjost". — „V krogu višjih ne bodi preglasen in med starejšimi govori malo!“ Jezus nas uči: „Ako si povabljen, ne sedaj na prvo mesto!" Sv. Pavel piše: „Dajte vsakemu, kar mu gre; čast komur čast, spoštovanje komur spoštovanje." Dostojnost je pa tudi potrebna v vsakdanjem občevanju in poslovnih odnošajih. Olikan človek si osvojuje srca, pridobiva spoštovanje in zaupanje, vzbuja v potrebi in revi sočutje; surovost in neolikanost pa nehote zaduši čustvo pomilovanja, spoštovanja, ljubezni. Družabno življenje zahteva dandanes že od preprostega rokodelca, da je prijazen in uslužen, če si hoče obdržati odjemalce. Ker je torej dostojno vedenje za posameznike in za medsebojno občevanje tolike važnosti, je učiteljeva dolžnost, da pokaže svojo vzgoje-valno moč tudi v tej smeri. Za šole, ki jih obiskujejo učenci nižjih slojev, je to težavna naloga. Večina živi v takih razmerah, kjer se le malo ali nič ne ozira na dostojnost, nasprotno: kjer je neolikanost ali celo surovost na dnevnem redu. Otroci takih družin so, stopivši v šolo, v pretežnem številu ali boječi in neodkriti ali predrzni. Šola mora otrokom dati, kar jim je domača hiša odrekla; nadomestiti mora, kar je zamujenega, izpopolniti nepopolno. II. Kaj mora učitelj storiti, da z vzgojo in poukom navadi učence dostojnega vedenja in s tem postavi temelj bodočemu nravstvenemu življenju ? Bistvo vljudnosti in nje odnošaji napram čednostnemu življenju zahtevajo, da se pri mladini zgodaj prične vzbujati plemenita čustva, ki morejo voditi k dobremu in gojiti one lastnosti, ki so podlaga nravstvenemu vedenju. — Predvsem je treba negovati versko čustvo. Čimbolj se človek v svoji vernosti bliža Bogu, tembolj bo vse okoli njega oduševljeno in posvečeno. Čimbolj pa se oddalji od Boga, tem niže pada v nravnosti. Pobožen otrok ne bo kmalu nevljuden. Če pri tej ali oni priliki ne najde običajnega izraza, ga bo z lastnim nadomestil, ki njegovi nedolžnosti in ljubeznivosti morda še lepše pristoja. Pristna pobožnost in krepost nastopa vedno v spremstvu vljudnosti. Kolikrat najdemo na deželi preproste pobožne ljudi, ki niso nikoli slišali o pravilih dostojnosti in vendar osramoti njih priljudno, neprisiljeno vedenje marsikaterega meščana. Velike važnosti za nravstven razvoj je estetično čustvo. Estetično izobraženega človeka je mnogo lažje voditi po poti kreposti nego pa neizobraženega. Pri manjših učencih se začne razvijati estetično čustvo tako, da se jih navadi na red in snažnost, ki sta glavna pogoja vljudnosti. Zgodaj naj se tudi učenec seznani s tistimi predmeti, ki mu morejo vzbujati estetična čustva. V prirodi je na tisoče takih predmetov. Pogled na nebo tične gore, širno morje, na zelene gorice, cvetoče doline, more vzradostili naše srce. Kdo še ni občudoval jutranje zarje, zahajajočega solnca, zvezdnatega neba! Izmed umotvorov morejo posebno slike vzbujati estetična čustva. Zato je dobro, da ima vsaka šola nekaj lepih slik. Važen estetični predmet je pesništvo. Mladina rada posluša lepe povesti in pesmi. Treba jo je le opozoriti na taka dela, ki imajo v resnici pesniško vrednost. Velik vpliv na človeka ima glasba. Saj pravi Slomšek: Kjer pesmi slišati ni, tam ni dobrih ljudi. Estetični predmeti so tudi značaji in čini zgodovinskih ali živečih oseb. In tak estetični predmet mora biti učitelj sam. Kakor ima pri vzgojevalnem delovanju učiteljev zgled velikansko moč, tako bo učitelj pri svojih učencih najprej dosegel dostojno vedenje, ako se sam ne pregreši zoper dostojnost. Olikan učitelj ne zavzema le v družabnem življenju vplivnega stališča, dostojno vedenje mu tudi vzdržuje vzorno disciplino in vzbuja učence k posnemanju, ne da bi jih učitelj še nato opozarjal. Zlasti pri večjih učencih se mora učitelj zavedati svojega dostojanstva, sicer bodo učenci kmalu spoznali, da učitelj zahteva, česar sam ne stori. Tudi pri opominih in ukorih se mora varovati neolikanih izrazov, užaljivih priimkov ali celo strastnih kazni. Kakor želiš učence olikati in obrusiti, tak moraš sam biti. Učiteljevo vedenje se zrcali v učencih kakor poteze staršev na obrazu otrok. Dostojna resnoba in prikupljiva prijaznost, to je pravi nastop učitelja. A zgled sam ne zadošča. Učenci se morajo tudi seznaniti s pravili dostojnosti. Pravila dostojnosti so dvojna: 1. glavna (osnovna), 2. posebna. Osnovna pravila se izvajajo iz krščanskega nravoslovja (morale). Zato je glavna knjiga dvorljivosti evangelij, najboljša šola sveta Cerkev, osnovni zakon — zakon ljubezni. „Ljubi Boga nad vse, bližnjega kakor samega sebe!" Posebna pravila pa so vsled različnih družabnih potreb in razmer glede kraja, stanu, starosti in spola različna, in teh se je treba učiti in privaditi. Ni dovolj, da se pravila pozna, ravnati se je treba po njih. „Atenci ved6, kaj se spodobi, Spartanci pa tudi storč.“ Učitelj sam mora zahtevati, da se učenci njemu nasproti dostojno in vljudno vedejo. In morda se v tem oziru pri nas premalo stori. Prilika, da se učenci seznanijo s tem ali onim pravilom dostojnosti, se nudi sleherni dan, in če bi se ne, se jo namenoma poišče. Prosi učenca, učenko, naj ti posodi svinčnik, peresnik, iglo, naprstnik, knjigo, nož in poglej, kako ti stvar vroče. Pripetilo se je nekoč, da je učenec vrgel svinčnik iz klopi na pult, drugi ga je ponudil z ostrim koncem. — Naroči učencu kaj; povej, kako mora izvršiti naročilo in se prepričaj, vkoliko s. je to zgodilo. Samo obsebi je umevno, da otroci pozdravljajo vse učiteljstvo na šoli. A treba je pozdravu tudi odzdraviti. Tudi otroku se zameri, če se ga prezre. Večkrat se učenci pritožujejo, češ, še pogleda me ne In tako bi se dalo navesti še več podobnih slučajev, vsak učitelj jih lahko najde. Ker pa ne more vsalej in povsod nadzirati obsevanja svojih učencev z odraslimi zunaj šole, skrbi naj, da se učenci v šoli m d seboj dostojno vedo, med poukom tiho stopajo, tiho zapirajo vrata, se pravilno držč, kar se že iz zdrav- stvenih ozirov mora zahtevati. Posebno med odmori in igrami, ko vlada večja prostost in neprisiljenost, ali ko se učenci ne zavedajo nadzorstva, se pokaže, v katerem oziru jih mora še ublažiti. Vsako berilo ima tudi berilne sestavke, ki kažejo vljudnost in dostojnost v mikavni luči, grajajo pa surovost in neolikanost. Bolj praktiško sploh ne moremo uporabiti berilnega sestavka, nego da združimo ž njim primeren in potreben nauk o dostojnem vedenju. Pregovori sličnega pomena se dajo uporabiti za spisovne vaje. Zgodovinski pouk najava celo vrsto vzornih mož in žensk, ki vabijo k posnemanju. V bibličnih zgodbah se pokaže na dostojanstven in vendar tako ljubezniv in prikupljiv nastop Jezusov med otroki, med učenci, med grešniki. Pri pisanju pisem se učenci vadijo vljudnega pismenega občevanja. Pa tudi v nižjih razredih bi se dalo pri nazornem nauku obravnavati: „Kako se vede vljuden otrok doma, na cesti in v šoli.“ Učenci bi bili žive nazorne slike in gotovo bi ta nazorni nauk ne bil brez nravstvene vrednosti. In če se včasih zadnjo četrturico, ko so učenci po pet-, šesturnem napornem učenju že utrujeni, pojasni to ali ono pravilo dostojnosti, se učence skupno ali posamezno (to zadnje pa le v gotovih mejah) opozori na to, kaj in kje so ravnali tem pravilom nasproti, bo ta izprememba nekak duševni oddihljej; pouk zaraditega ne bo prikrajšan, vzgoja pa bo na dobičku. Učenci, večji vsaj, prav radi poslušajo tak kratek opomin, medtem, ko se dolgega moraliziranja naveličajo. Če se enega ali drugega opomni na kako nedostojnost, se začno oglašati in izpraševati tudi drugi. Seveda uspehi ne bodo odgovarjali trudu, če dom večkrat razruši, kar šola zgradi. Otroci tu niso sami krivi. Treba je zopet in zopet opomnili in pokazati in potrpeti. Večjim učencem bi se lahko dala v roko tudi kaka knjiga o dostojnem vedenju. Žal, da je v slovenskem jeziku nimamo mladini primerne, iz-vzemši „Spodobno vedenje v cerkvi", „Spodobno vedenje v šoli“. Vzgoja k dostojnosti in vljudnosti je težak, visok, a plemenit smoter. Če pravi Goethe: „Vedenje je zrcalo, v katerem kaže vsak svojo podobo", bi se 'aliko reklo: „Vedenje otrok je zrcalo vzgojevalnega vpliva šole in učiteljstva". Učitelj naj si bo svest, da ne more dati učencem nič boljšega in koristnejšega v življenje, nego je nravstveno, dostojno vedenje, utemeljeno v pobožni, krepostni vzgoji. Če je čednost dragocen biser, je lepo vedenje umeten obrobek, ki poviša vrednost lepotičja. Opomin, ki ga daje Schiller umetnikom, velja po pravici tudi vzgojiteljem : Der Menschheit \Viirde ist in enre Hand gegeben; bewahret sie! Sie sinkt mit cuch, mit eucli wird ste sich heben. Slovstvo. Pozdravni govor na prvem shodu lavantinskih katehetov v sinodalni cerkvi svetega Alojzija v Mariboru, dne 14. sept. 1905 imel in priobčil dr. M. N a p o t n i k, knezoškof lavantinski v Mariboru leta 1905. - Zopel en krasen govor lavantinskega nadpastirja, poln lepih misli in zlatih resnic, lep spomin častitim gospodom na imenovani shod. „Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada". I. V Adlešičih nabral Ivan Šašelj. Založila »Katoliška tiskarna". Cena 2 K, s poštnino vred 2 K 20 v - Lična knji žica obsega bogato zbirko narodnih pregovorov in rekov, narodnih pesmi, vraž in praznih ver. Marljivi pisatelj je z njo podal znamenit donesek k slovenski folkloristiki. Želimo, da bi se delce dobro razpečevalo, pisatelj pa naj bi našel mnogo posnemavcev. „Slovenec“ piše o Šašljevih „Bisernicah“: ,Kdor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jeziku, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razposajen v svojih popevčicah in nato strog in moralizujoč v pobožnih verzih. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago posebej. Tu je ležal zaklad, ki ga je še mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemu pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Če se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, smo prepričani, da ne ostane brez vpliva zlasti na razvoj našega pesništva in književnega jezika Nekatere lirične pesmi so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bilo dobiti v celi Štre- kljevi zbirki enakih. Ako pojdejo naši mladi pesniki sem v šolo, bi nastopila naša umetna pesem edino pravo pot, ker se bo naučila one narodne ljubkosti in preprostosti ter se navzela one toplote čustvovanja, ki je sedaj zastonj iščemo med mladimi. Zato lahko rečemo, da je izdana zbirka prva podlaga za veliko šolo pesnikov, kot so si jo sezidali že vsi večji narodi, v katero so hodih vsi največji talenti. Menimo, da v tem oziru ne moremo dovoli povdarjati pomena te knjižice. — A še bogatejši vir je ona za jezikoslovca. Ne le obširen besednjak na koncu zbiike, ampak vsak verz nam diha belokranjske moči in Živah nosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno lehak in obenem lep izraz. Ta krasni jezik že izumira in velika škoda bi bila, da bi izumrl brez koristi za slovenski književni jezik, ki se ob njem lahko oživi, pokrepi in obogati. — Sploh je cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domovine, a pesem, ki izzveni in umrje vsak trenutek. Priporočamo knjigo zlasti Belokranjcem v tujini, ki jim bo kakor lepe sanje o domačih ložah in vinogradih. — G. Sašelj se je potrudil, da je ohranil jeziku v besedah in oblikah popolnoma belokranjski značaj. Zbirka je"sestav-ljena skrbno in z velikim razumevanjem dane naloge ter služi gosp. nabiralcu v veliko čast, a nam v še večje veselje." — Knjiga se naroča v »Katol. Bukvami" v Ljubljani. »Krščanski detoljub". List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Letnik XV. Urejuje Mih. Bidovec. Ta list v preprosti in poljudni besedi poučuje starše o njih vzgojiteljskih dolžnostih. Zlasti v sedanjih časih, ko se vedno povdarja, da mora učiteljstvo vplivati tudi na vzgojo v družini in staršem večkrat tolmačiti prava načela vzgoje, vrši »Krščanski detoljub" jako pomenljivo nalogo. Svoj XV. letnik pričenja z vabilom na naročbo, ki ga tu celotno priobčujemo, pridružujoč se njegovemu pozivu : Komu je pač neznano, kako je izprijena današnja mladina? To vedo vsi, ker morali bi biti slepi in gluhi, ko bi ne videli in slišali dogodkov, ki nam pričajo o le-tej žalostni resnici. Gotovo vplivajo ti dogodki, ki jih vidijo in slišijo tudi otroci, na njih razvoj in ako nimajo prave vzgoje, trdne podlage v nji, jim bodo tudi sledili in se navzeli onega duha, one izprijenosti, ki se jim stavi v vzgled od odraslih. Zato je dolžnost vsakega, ki mu je izročena častna, a težavna služba : vzgo-jevati deco, da se poprime vsakega pomočka, ki naj mu pomaga prav in uspešno izvrševati svojo dolžnost. Prav zato ima »društvo krščanskih detoljubov" namen, dajati poduka v kolikor je mogoče s skromnim svojini glasilom v prvi vrsti staršem, kako naj ravnajo pri vzgoji svojih otrok Naj pomore torej vsakdo, da po svoji moči deluje v smislu društva, da se namen njegov tudi doseže. V ta namen pa dela : 1. Pred vsem, kdor pridno in pobožno moli, da bi se nesprijena mladina ohranila v nedolžnosti, popačena pa, da bi se spet pripravila na pravo pot. 2. Kdor sam otroke . uči, svari ter z besedo in lepim zgledom k dobremu navaja; kdor piše ali razširja za mladino koristne in v resnici blažilne spise. 3. Kdor vpliva na starše in vzgojitelje sploh, da vestno in z vnemo spolnujejo pri otrocih svoje dolžnosti; to se še posebej zgodi po podpiranju in razširjanju vzgojiteljem namenjenega lista »Krščanski detoljub“, ki na leto štirikrat izhaja, s prilogami za mladino. Cena 80 v. Ta list ima lepo nalogo, starše in vzgojitelje v prevažnih dolžnostih krščanske vzgoje podučevati, vnemati, pred napaka ni slabe vzgoje svariti itd.; za katoliške šole se potegovati; prav posebno pa pri vseh katoličanih obujati milosrčnost do uboge, zanemarjene, zapuščene mladine, ki je v nevarnosti časne in večne pogube. — Priloge so primerne za darilo mesto podobic. 4. Kdor redno plačuje udnino. Najbolj je vstreženo, če se plača po 2 K za list in društvo skupaj; samo društveni doneski znašajo na leto 96 v., ali za revne le 48, ali celo 24 v. Kjer je v enem kraju 10 udov, imajo pravico do enega lista. Posebno je primerno, če je v eni hiši ali družini več udov, da dobivajo skupno svoj list. 5. Kdor sicer kaj daruje društvu, ali nove ude in naročnike nabira, ali uredniku postreže s kakim primernim spisom itd. Naročnino, udnino in darove sprejemajo: V Ljubljani: voditelj društva gospod špirit. Mihael Bulo ve c, Kongresni trg štev. 17. V Kamniku: čast. gospod P. Matej Vidmar. V Celovcu: veleč, gospod prof. Jan. Hutter. — V Gorici: čast. gospod vikarij dr. Andrej Pavlica. - V Mariboru: čast. gosp. Anton Stergar, kaplan pri sv. Magdaleni. — Udje dobijo brezplačno: Ročno knjižico: »Katoliško društvo detoljubov" in vspre-jenino podobico (»Prijatelj otrok"). V zalogi »Krščanskega Detoljuba" so izšli pod naslovom: »Kako ti je ime? ali Vzorno življenje naših priprošnji ko v v nebesih" do sedaj naslednji životopisi: Cena 1. Sv. Anton Padovanski.... 12 vin. 11. Sveti Jožef 16 „ 111. Sv. Frančišek Asiški .... 12 „ IV. Sv. Frančišek Šaleški .... 10 „ V. Sv. Roza Limanska 10 „ VI. Sv. Neža 10 „ VII. Sv. Marija Magdalena .... 10 » Vlil. Sv. Janez Evangelist .... 10 „ IX. Sv. Terezija 10 „ X. Sv. Katarina, d., m 10 „ XI. Sv. Stanislav Kostka .... 12 » Kdor deset zvezkov, katerekoli, skupaj vzame, jih dobi za 1 K. — 7Q Šolske Osebne vesti. Dne I5. marca t. 1. je bil doktorjem bogoslovja promoviran g. Josip Demšar, profesor in prefekt v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano. — Za definitivnega glavnega učitelja na mariborskem učiteljišču je imenovan g. Matevž Potočnik, dosedanji začasni glavni učitelj na istem zavodu. — Profesor državne realke na Dunaju g dr, Karol Roschberg je imenovan za deželnega šolskega nadzornika ter je prideljen deželnima šolskima svetoma za Štajersko in Koroško. — Okrajnim šolskim nadzornikom za mestni okraj Celovec je imenovan glavni učitelj na učiteljski pripravnici v Celovcu g. Ivan Benda. Umrl je dnč 23. marca t. 1. profesor veronauka v Trstu, g. Jakob Gomilšek V slovenskem slovstvu je rajni profesor znana oseba, posebno po svoji pesmi „Slovenec sem“, ki je prešla že popolnoma v last naroda — Dnč 30. marca t. I. je umrl v Ljubljani upokojeni učitelj nakelski g. Josip Traven. Kot učitelj v Naklem je bil več let zastopnik učiteljstva v c. kr okrajnem šolskem svetu, občinski odbor nakelski pa ga je za njegove zasluge imenoval častnim občanom. — V Varaždinu je umrl profesor g. Luka Zima, rodom iz Majšberga na Spod. Štajerskem Štiri leta je bil profesor grščine na bel-grajski visoki šoli. Bil je izboren po-znavatelj hrvaškega jezika in jugoslovanske poezije. — Učiteljske izpremembe (Kranjsko:) Za učiteljico v Planini je imenovana provizorična učiteljica v Gorjah gdč. Friderika Kal m us. Za definitivne učiteljice so pa imenovane gdč. Amalija Vardjan v Gribljah, gdč Avrelija Vrezec v Dvoru in Ana De Toni v Rovtah. C kr. učitelj v Idriji, g. Stanko L. e g a t, je imeno- vesti. van za učitelja in začasnega šolskega voditelja v Dolenjem Logatcu; gdč. Marija pl. Kleinmayr za učiteljico v Horjulu; upokojeni učitelj g. Edmund Lachai-n e r je reaktiviran in pride za učitelja v Senožeče. Za suplentinjo v Studencu je imenovana gdč Marija Fischer, suplen-tinja v Cerkljah. Za suplenta namesto obolelega nadučitelja g. Engelberta Kavčiča je imenovan g. Evgen Legat, kapelan pri Sv Križu pri Litiji. Za stalnega učitelja je imenovan g Fran Pirc, začasni učitelj v Petrovi vasi. Gdč. Ljudmila Š i r-celj je imenovana za provizorično, učiteljico in gdč M. W e i ti za suplentinjo v Postojni, gdč. A. Janežič je imenovana za suplentinjo v Knežaku, za suplentinjo v Senožečah gdč J. Zaletel, za suplentinjo v Trnovem gdč. O. Tomšič in za pomožnega učitelja na Premu g. Fran Levstik. Provizorični učitelj g. Rajko Božič je premeščen iz Postojne v Cir-kn;co. (Štajersko:) Za nadučitelja na slovenski ljudski šoli v Laškem je imenovan on-dotni učitelj g. Ivan Cetina, za učiteljico v Cvenu je imenovana ondotna provizorična učiteljica g ič. Marija Kocuvan, za učitelja na ljudsko šolo pri Sv. Križu (Stara gora) je imenovan učitelj pri Sv. Križu nad Ljutomerom g. Avgust L a h, za učiteljico pri Sv. Janžu na Gorici je imenovana ondotna provizorična učiteljica gdč. Marija Puc, za učitelja pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu je imenovan ondotni provizorični učitelj g. Karol Barle, za učitelja v Kapeli ondotni provizorični učitelj g. Alojzij From, na dekliški šoli v Trbovljah-Vodah jc imenovana ondotna provizorična učiteljica gdč. Ana Lapornik, za učiteljico v Št. Rupertu nad Laškim je imenovana gdč. Jožefa D e rs t v e n š e k, učiteljica pri Sv. Antonu, za učitelja na ekspozituri v Lo kavču pri Zidanem mostu je imenovan ondotni provizorični učitelj g. Ferdinand Laurenčak, na slovenski okoliški šoli za Laško pa provizorična učiteljica v Reki gdč. Riharda Pes ter še k. V tečaj za risarske učitelje na obrtno-nadaljevalnih šolah, ki bo od 15. aprila do 15. julija šolskega leta 1905/6 in 1906/7 lla c kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani, so bili pozvani sledeči učitelji, oziroma nadučitelji: Emil Adamič iz Kamnika, Leopold Babi er in Rafael Gostiša iz Idrije, (zadnji le za šolsko leto 1906/7), Ivan Bernot iz Ljubljane, Valentin Burnik iz Metlike, Viktor Jamšek iz Radeč, Ivan Jelenc iz Ljubljane, Avgust Jensko z Bleda, Ivan Levstek iz Toplic pri Zagorju, Ivan Likar iz Ljubljane, Karol Mi-klitsch iz Tržiča, Alojzij Novak z Bleda, Matija Pelko iz Toplic pri Zagorju, Vendelin Sadar iz Ljubljane, Peter Sire iz Mengša, Ivan Šega iz Radovljice, Frančišek Škof iz Št. Vida Štefan Tomšič iz Ribnice, Ivan Žnidaršič iz Krškega; kot izreden udeležnik: Gašper Porenta, risarski učitelj na knezoško-fijskem privatnem gimnaziju v Št. Vidu. Izpiti učiteljske usposobljenosti za ljudske in meščanske šole pred c. kr. iz-praševalno komisijo v Ljubljani se začno v petek, dnč 4. maja I906 ob 8. uri zjutraj v poslopju c. kr učiteljišča v Ljubljani. Prošnje za dopust k skušnji je vložiti najkasneje do dnč 26. aprila 1906 potom predstojne c.kr. okrajne šolske oblasti. V šolske odbore obrtno-nadaljevalnih šol je trgovska in obrtna zbornica imenovala sledeče zastopnike: Za Kočevje g. T o m i č a, za Ribnico g P i c a h a, za Krško g. Jugoviča, za Škofjo Loko g. L. Sušnika, za Ljubljano gg. Vidmarja in F r a n c h e 11 i j a i n za Zagorje g Zimmermanna. Šolske počitnice nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah dolo čiti med 1 julijem in 1. septembrom. Umirovljena je gdč. Marijana J a m-šek, učiteljica v Domžalah in gospa Katarina J a n o w i c z - W e se n sch e g g, učiteljica v Konjicah. Razširjene šole. Enorazrednica v V r-b o v e m se razširi v dvorazrednico, dvo-razrednica v Koroški Beli pa v triraz-rednico. Štirirazrednica pri Vseh Svetih se razširi v petrazrednico. Razpisane učiteljske službe Na štiri-razrednici v Šmartnu pri Litiji je stalno, oziroma začasno popolniti moško učno mesto. Prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni za pouk v obrtno-nadaljevalni šoli Prošnje do 15. aprila 1906 na c kr. okr. šol. svet v Litiji — Na petrazredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu je stalno popolniti drugo učno mesto. Plača 14oo K, stanarina 500 K, pravica do 8 petletnic po 200 K Prošnje do 25 aprila t. I. na družbeno vodstvo. — Na trirazrednici v Domžalah je stalno popolniti učno mesto. Prošnje do 23 aprila 1906 na c. kr. okr. šol. svet v Kamniku — Na enorazrednici v V e-lesovem je učno mesto stalno popolniti. Prošnje do 25. aprila 1906 na c. kr. okr. šol. svet v Kranju. — Že z razpisom z dnč 29. decembra 1905 razpisana nadučiteljska služba v Tržiču se vnovič razpisuje z opombo, da obdrže ob prvem razpisu vložene prošnje svojo veljavo. Prošnje je vlagati do 25. aprila 1906 na c. kr okr. šol. svet v Kranju — Na šti-rirazredni deški ljudski šoli v Kranju je stalno popolniti moško učno mesto-Prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni za pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah. Prošnje do 25 aprila 1906 na c kr. okr. šol. svet v Kranju Na c kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se prično izkušnje in sicer: a) zrelosti, 2. maja t. 1. ob 8 liri zjutraj. b) usposobljenja zi ljudske in meščanske šole dne 7 maja t. I. ob 8. uri zjutraj. c) za usposobljenja v ženskih ročnih delih in za vrtnarice početkom meseca junija t 1. Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu navedenega izobraževališča ozir. dotične izpraševalne komisije in sicer za preskušnje pod a) in b) najkasneje do 1 5. aprila t. I. in za one pod e) do 15. maja t 1. Okrajna učiteljska konferenca za novomeški okraj bo dnč 23. junija t 1 v Trebnjem. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu: 1. Predavanje g. prof Fr. Orožna o pospeševanju domoznanstva v ljudski šoli. 2. Poročilo o starem in novem šolskem in učnem redu (najvažnejše izpremembe). Poročata gg. nadučitelj V. Gebauer iz Šmihela pri Novem mestu in šolski vodja M. Matko iz Toplic. 3. Podrobni učni načrt za prvo in drugo šolsko leto To nalogo izdela določeni del učiteljstva novomeškega okraja; ostalo učiteljstvo pa izdela 4. vprašanje : Kako naj šola vpliva na varstvo koristnih živali in rastlin.' - Pri konferenci se volita tudi dva zastopnika učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu, Dopust do konca šolskega leta je dobil g. Engelbert Kavčič, nadučitelj pri Sv. Križu pri Litiji ; trimesečni dopust je dobil tudi nadučitelj g Karol Česnik v Knežaku. Tolminsko učiteljstvo se je na podlagi novega zakona uvrstilo v tri plačilne razrede in sicer. Učitelji: I. plačilni razred: Stres Anton st., Breginj; Bratina Kristijan, Bovec; Ivančič Ivan, Kred; Miklavič Anton, Kobarid; Kenda Matija, Volče; Bogataj Fran, Kobarid; Hrast Ivan, Sv. Lucija ; Kenda Josip, Ljubin; Dominko Albert, Čezsoča; Miklavič Fran, Livek; Trebše Andrej, Srpenica; Kašča Fran, Tolmin; Trebše Ivan, Sedlo; Jelinčič Ferdo, Podmelec. II. plačilni razred: Rakovšek Josip, Cerkno; Stres Anton ml,. Idrsko; Uršič Fran, Žaga; Vuga Viktor, Idrija; Sattler Andrej, Ota-lež; Kogoj Peter, Cerkno; Kokole Fran, Podbrdo; Murnik Fran, Nemški Rut; Kavs Ferdo. Bovec; Gerželj Ivan, Log; Semolič Josip, Cadra-Zadlas; Koch Izidor, Kamno; Logar Miroslav, Soča; Gruntar Anton, Vrsno; Prijatelj Josip, Grahovo. — Učiteljice: I. plačilni razred: Jug Amalija, Tolmin; Mlekuž Ana, Bovec; Stres Frančiška, Kobarid; Gerželj Ljudmila, Slap; Gerželj Albina, Cerkno. II. plačilni razred: Mesar Ljudmila, Reka-Straža ; Pavšič Karolina, Podmelec; Jakli Eliza, Kobarid; Gerželj Ana, Sv. Lucija; Eržen Justina, Tolmin; Vidmar Gabrijela, Žaga. III. plačilni razred: Gabršček Ferdo, Tolmin; Peternelj Fran, Šebrelje; Fajgelj Rafael, Sedlo; Boltar Matilda, Kal; Pavliček Berta, Tolmin; Perin Marija, Smast; Skrt Josipina, Volče. — Dosedanjo plačo ohranijo: Firm Štefan, Logje; Kalan Josip. Drežnica; Bratina Bogomil, Gorje; Tavš Josip, Dol. Trebuša; Hauptmann Fran, Tolmin; Brezovšček Katarina, Št. Viška gora; Repič M., Ponikve; Zavrtanik Ljudmila, Bukovo; Gomilšček Rafaela, Podbrdo; Silič Justina, Bovec; Mrhar Josipina, Bovec ; Hmeljak Pavlina, Drežnica; Komavli Štefanija, Trnovo, Okrajna učiteljska konferenca za okraje Celje okolica in Šmarje se vrši dnč 14 julija 1906 v celjski deški okoliški šoli. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu : 1.) Pravo otroka in varstvo tega s posebnim ozirom na šolsko mladino. 2.) Vzgojna sila jezikovnega pouka. 3.) Izbrati je one narodne in druge posvetne, še ne aprobirane slovenske pesmi, ki so primerne za ljudsko šolo. Poročevalca gg. Ludovik Černej in Rajko Vrečar. Druge poročevalce določi na dan skupščine predsednik. V tečaju za sadjerejo in vinarstvo so na deželni sadjerejski n vinorejski šoli v Mariboru letos ti-le učitelji: i Auernik Franc za rogaški okraj, 2 Čeh Edvard za šentlenartski okraj, 3. Medved Jakob za breški okraj, 4, Pograjc Alojzij za ptujski okraj, 5. Po rek ar Anton za ormoški okraj, 6. Ra u tar Franc za sevniški okraj. 7. Vodušek Josip za bistriški okraj, 8 Zabukošek Anton za mariborski okraj. Nemških učiteljev je iz Srednjega in Zgornjega Štajerskega 11. Neučiteljev je 11, med temi 1 duhovnik (benediktinec) in 7 dam. Zakaj drugi spodnještajerski okraji, v katerih je vinoreja tudi na slabem, niso zastopani, je vprašanje časa in uspeh razmer. Kot zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu šentlenarskem pri Mariboru je izvoljen učitelj Jakob Kovačič. Državni proračun za obrtno šolstvo na Kranjskem. V državnem proračunu za 1. 1 yo6 so za obrtne učne zavode na Kranjskem postavljene naslednje vsote: Za umetno obrtno strokovno šolo v Ljubljani 70,530 K (med temi 63.320 K za plače in remuneracije učitelj, osobja), za strokovno šolo za lesno obrt v Kočevju 27.427 K (med temi 24.357 ^ za plače in remuneracije) in za strokovno šolo za čipkarstvo v Idriji 10.640 K (med temi 9.740 K za plače in remuneracije). Za obrtne nadaljevalne šole je prelimi-nirana državna podpora v znesku 17.000 K in za strokovne tečaje 500 K. Roditeljske večere je uvedlo vodstvo druge mestne osemrazredne deške ljudske šole na Cojzovi cesti v Ljubljani. Ti večeri imajo glavni namen, da spravijo v tesnejšo stiko šolo in dom, učiteljstvo in pa starše šolo obiskujočih otrok. Na kme tih ima učiteljstvo mnogokrat priliko, da občuje s starši, v mestu se pa največkrat pripeti, da učiteljstvo ne vidi vso šolsko dobo niti matere, niti očeta svojega učenca Znano pa je, kako važno je za vzgojo somiselno postopanje in delovanje doma in šole. Za pouk v ožjem pomenu besede je na naših šolah dokaj dobro poskrbljeno, sedaj pa hoče ljubljansko učiteljstvo obračati več pozornosti najvažnejšemu delu pouka, t. j. vzgoji. Prvi roditeljski večer se je vršil v soboto, dne 7. t. m , ob pol 8 uri zvečer v telovadnici druge mestne šole na Cojzovi cesti. Predaval je učitelj Likar o vzgoji otrok v predšolski dobi. Dostop je dovoljen vsakemu in vsak ima tudi pravico staviti vprašanja, ki se tičejo vzgoje. S tem je dana prilika, da se starši seznanijo polagoma z najvažnejšimi vzgojnimi pravili, da dobe pojasnil v važnih vprašanjih, da se natančneje seznanijo z notranjim ustrojem šole in da podpirajo učiteljstvo pri rešitvi njegove težavne naloge. Zaradi tega je želeti, da bi bila udeležba pri vsakem roditeljskem večeru mnogobrojna. Drobtine „Učiteljski Tovariš" in „Freie Schu- le“. Silno radi bi pričeli ..Tovariševi" uredniki agitacijo za ^svobodno šolo“ na Slovenskem, toda — strah pred ljudstvom jih zadržuje. Vidi se pa iz vsake številke, ki jo pošljejo med svet, da spremljajo s svojimi simpatijami to prostozidarsko gibanje in je vsaj prikrito pošpešujejo. Enkrat je v listu obširen popis kakega zborovanja društva za svobodno šolo, seveda spremljen z bombastično pohvalo „Tovariševega“ urednika, drugič poročilo, da se je že v Mariboru osnovala podružnica, in glupa pripomba, „da so klerikalci vsled tega silno poparjeni (!)“ A zadnji čas se je „Tovariš“ že toliko ojunačil, da se drzne udeleževati boja zoper verske vaje. Povod mu je dala nesreča v lerchenfeldski cerkvi na Dunaju. Zato naj bi se po njegovem obvezne verske vaje sploh odpravile ali kali? Težko je namreč iz kolobocije, ki jo je tem povodom „Tovariš“ napisal, kaj pametnega razbrati. Huduje se nad „nasilnostjo“ in »brezsrčnostjo1' katehetov, ki silijo šolarje k duhovnim vajam s palico, zaporom in dvojko v izpričevali! in razvpijajo učitelje, ki se protivijo ustreči „prenapetim fanatikom glede neplodne parade šolske mladine pri raznih cerkvenih opravilih'*. Slednjič še izjavlja, „da imajo taki shodi ves drug namen, kakor da ga zapazi slepo oko“ in zahteva „da je tiste, ki povzročijo take in enake nesreče (kakor da bi se vsak dan ena zgodila!) treba eksemplarično kaznovati". Seveda bode „Tovariševo“ ogorčenje silno vplivalo na dunajske oblasti, in povzročitelji nesreče v lerchenfeldski cerkvi (ki so bili socialni demokratje) bodo vsled tega gotovo kaznovani s podvojeno strogostjo. Mi le želimo, da bi njegov glas ne bil glas upi-jočega v puščavi! A kar namigava „To-variš“ glede odprave verskih vaj in organizacije „svobodne šole“, mu pa svetujemo, naj bo lepo tiho Sicer bode naletel med našim ljudstvom še na hujši odpor, kakor so nanj naleteli tržaški ire-dentovski liberalci Potem čemo videti, kdo bode poparjen. — Redek slučaj. Rajni učitelj g. Jos. Traven, ki je dolgo časa služboval v Na-klu in si z varčnostjo in marljivostjo pridobil precejšno premoženje, je napravil sledečo oporoko: i. Za večne maše za rajne starše, brate in njega 1 ooo K. 2. Siromakom nakelske fare 200 K. 3. Za vo- dovod v Naklem 2000 K. 4. Za vodovod v Žejah 600 K 5. Šolski mladini v Naklem za obleko 800 K. 6. Šolski mladini na Primskovem za obleko 800 K. 7. Požarni brambi v Kranju 200 K 8. Bralnemu društvu v Naklem 400 K. 9 Dijaški kuhinji v Kranju 2000 K 10. Svoji postrežnici 400 K. 11. Dijaška ustanova za najboljšega dijaka nakelske fare 6000 K 12 Užitek Travnovega travnika v Naklem t. č. učiteljstvu v Naklem kot priboljšek k plači 1 3. Vdovskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani 4000 K 14. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani 2000 K 1 5. Za učiteljsko tiskarno 2000 K. 16. „Narodni Soli" v Ljubljani 4000 K 17. Za Cesarja Franca Jožefa I. jubilejsko ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem 4000 K. 18 Kar preostane od imetja, se deli na dva dela Obresti prve polovice bo dobivalo: Slov. dež učit društvo v Ljubljani, Vdovsko učiteljsko društvo. Učit. konvikt in Okrajno učit. društvo v Kranju; obresti druge polovice pa siromaki nakelske fare in na Klancu pri Kranju. Pač redek slučaj, da bi učitelj v sedanjih razmerah bil v stanu zapustiti toliko svoto, a tudi redkokdo žrtvuje svojo zapuščino takim plemenitim namenom. Alkoholizem med hrvaško šolsko mladino. V listu „Skola“ je priobčil učitelj g. Dragotin Nigman zanimiv Članek o razširjenju alkoholizma med hrvaško mladino, ki temelji na lastnem opazovanju. Pisatelj poroča: „Začel sem natančneje premišljati o škodljivih posledicah uživanja alkohola ter sem se odločil v svoji šoli povprašati otroke, ali popivajo in v koliki meri. Imamo v posameznih oddelkih : v IV oddelku 1 1 dečkov in 9 deklic, v III. oddelku 13 dečkov in 11 deklic, v U. oddelku 12 dečkov in 8 deklic, v I. oddelku 14 dečkov in 16 deklic; skupaj tedaj 50 dečkov in 44 deklic. * V vsakem oddelku sem povpraševal po žganju, vinu in pivu Kdo od vas še ni pil žganja." Vsi otroci obsede. To je znamenje, da ni v šoli nobenega, ki še ni pil žganja. Ko sem se prepričal, da je deca odkritosrčna — osmelii sem se z drugim vprašanjem Kdo od vas je bil že pijan žganja' V IV oddelku se jih je oglasilo 7 dečkov, skupaj 7 ; v III razredu 7 dečkov, 1 deklica, skupaj 8; v II. oddelku 5 dečkov in 1 deklica, skupaj 6; vi. oddelku g dečkov in 7 deklic, skupaj 16. Od 94 otrok — 37. Čudite se ? Čudno se je zdelo tudi meni, a še težje mi je bilo, ker so mi otroci prostodušno pripovedovali z nekim ponosom in smehljajoč se o svoji pijanosti. Vino so že pili vsi otroci, a pijanih je bilo v IV oddelku 8 dečkov, 4 deklice, skupaj 12; v III. oddelku 5 dečkov in 4 deklice, skupaj 9; v II. oddelku 2 dečka, skupaj 2; v I. oddelku 6 dečkov in 8 deklic, skupaj 14. Od 94 otrok — 37. Pive ni še pilo 6 otrok, a pijanih je bilo : v IV oddelku 4 dečki, i deklica, skupaj 5; v III. oddelku 5 dečkov. 3 deklice, skupaj 8; v II. oddelku nič; v I. oddelku 3 dečki in 5 deklic, skupaj 8 Od 94 otrok — 21. Iz teh podatkov je razvidno, da manjša deca več pije in se opija nego starejša, a to sledi iz tega, ker nerazumni starši dajejo svojim malim otrokom dosti žganja, oni jih večkrat celo zalivajo z njim. Videl sem že, kako je steklenica žganja potovala po mizi. Bili so otroci in so tudi pili. Celo žene sem videl, ki so dojenčkom dajale žganja. Nekoč sem videl, da je žena dala detetu, staremu okoli 2 leti, popiti 2 dkg hudega žganja Razume se, da je dete bilo popolnoma pijano, a žena se je smejala kot nora. Pijano dete ji je bilo igrača. V kraju, kjer službujem, pijejo žganje kot vodo. Pije staro, pije mlado, pijejo moški, pijejo ženske; ne pazi se na to, ali je žganje doma žgano ali je slivovka ali špiritus, samo da je žganje. Matere, ki dojijo malo deco, pijejo žganje ; da, one celo otročičke, pol leta stare, napajajo z žganjem. Kam to vodi ? Ni li skrajni čas, da mi, ki živimo med narodom, z dobrini primerom, živo besedo ob vsaki priliki odvračamo narod, posebno še mladino od pogubnega uživanja alkohola? Vem, da ne bomo imeli dosti uspeha pri starejših ljudeh, a tem lažje uspemo pri šolski mladini. Kako jo naj odvračamo od žganja:' V vsaki vasi je več primerov, da so poedinci osiroteli zaradi neizmernega pitja. Potreba je, otrokom predočiti pogubnost popivanja, grdobo pijančevanja in korist pametne štedljivosti. Potrebno je, že v otrokih buditi narodni ponos. Kaj sem storil jaz s svojimi otroki v šoli? — PredoČil sem jim grdobo neizmernega popivanja in razne nesreče, ki se dogajajo v pijanosti. Povprašal sem jih po vrsti, kateri bi se hoteli prostovoljno odreči nadaljnega pitja žganice. Kakor so bili otroci iskreni pri prejšnji napovedi, tako so bili tudi sedaj. Oni, ki so se že preveč privadili piti žganje, mi niso obljubili, da opuste pitje (8). Nisem jih vprašal za razlog. Ostali otroci so mi obljubili, da se hočejo Čuvati žganja. Četudi ne držijo vsi, zdržalo se jih bo vendar precej, a tudi to je bolje, nego da pustim deco, da dalje brezbrižno pije nesrečno žganjico. Poizkusimo, potrudimo se, pa se bomo sčasoma pohvalili tudi z uspehom Težko pojde, a s čvrsto voljo se vse prernore.“ PF' Tako hrvatsko poročilo, ki slika silno žalostne razmere.Žal, da pri nas na mnogih krajih ni nič boljše. Zato čaka vsakega mladinoljuba v tem oziru še mnogo dela. Laška surovost. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poroča slovenskemu svetu, da so v noči od 23. na 24. marca t. 1. v družbeni šoli v Trstu pobili skoraj vsa okna ob cesti na južni in zahodni strani. Družbeno vodstvo je vkrenilo po trebne korake na višjih oblastih; obenem pa se priporoča slovenskemu svetu, da nam je — kakor že večkrat ob podobnih prilikah — tudi to pot na radodarno pomoč. Velikovška pobita okna so bila dvakratna sreča za nas: moralna sreča, ker so kazala slovensko visoko kulturo nasproti toliko nizki naših sovragov, in materijelna sreča, ker so nam donašala sijajnih domoljubnih preplačil.— Slovenci! Beležeč Vam dejstvo o barbarskem napadu na naš kulturni zavod in ponosni na svojo oliko Vas prosimo, da se posebno še prihodnje praznike spominjate tržaških pobitih oken in pa svojega dič-nega slovenskega izobraženja. Kaj je ljudska šola? O tem piše star časnik takole: „Ljudska šola je voz, ki ga inteligenca vleče, neumnost pa mu podstavlja cokljo; ljudska šola je krasna dežela, za katere posest se jih mnogo prepira in ki jo obdelujejo oni ljudje, ki imajo mnogo razuma in dobre volje, navadno pa malo denarja; ljudska šola je peč, ki jo le malokateri kuri, a bi se mnogi radi greli pri njej; ljudska šola je plamen, čigar stenj meni vsako zijalo utrinjati znati; ljudska šola je temelj ljudske blaginje, vrata, skozi katera koraka človek do popolnosti; vrč, iz katerega pije mladina znanosti; ogledalo, v katerem se zrcali kulturna stopnja naroda; ključ, ki odpira svet, ljudska šola je vpisovalna knjiga, v katero bi rad vsak vpisal za vse življenje najvažnejše; končno je ljudska šola grešni kozel, na Čigar hrbet bi starši radi naložili vse svoje vzgojne napake." Deveti mednarodni zemljepisni kongres bo v Genevi od 27. jul. do 6. avgusta 1. 1908. Kvalifikacija profesorjev na učiteljiščih. Sedanji naučili minister na Ogrskem, Lukač, je izdal naredbo, s katero določa, kakšna bodi kvalifikacija profesorjev za učiteljišča. Po tej naredbi mora oni, ki hoče biti imenovan za profesorja na učiteljišču, z dobrim vspehom dovršiti višji pedagogij v Budimpešti. Potem mora obiskovati dveletni kurz za profesorje učiteljišč, izbravši si eno skupino predmetov. Vsakega pol leta mora kolokvirati, a na koncu drugega leta mora napraviti izpit pred za to določeno komisijo. Ta komisija je sestavljena iz vseučiliških profesorjev in iz profesorjev drugih višjih zavodov, a izpit sam je v mnogem sličen izpitu profesorjev na gimnazijah in drugih srednjih šolah. Šolske klopi na Japonskem. Mikado je odredil, da dobe odslej japonske šole mize in klopi, da otroci ne bodo več s prekrižanimi nogami sedeli To preuredbo so svetovali japonski zdravniki, ki hočejo s tem izboljšati rast svojega majhnega • plemena. Alkohol in učenec. Vsi, zagovorniki in nasprotniki abstinenčnega gibanja, so si v tem edini, da vpliva alkohol na mladostna bitja kakor strup. Dr. Liwanov je potom direktnih eksperimentov, in sicer potom sistematičnega alkoholiziranja kuncev dognal, da ovira kronično uživanje alkohola pri mladih bitjih razvoj možganov in drugih telesnih organov. Telesna teža se manjša za 35% in sicer je težna izguba tem večja, čim prej se je začelo zauživanje alkohola. Tudi notranji organi zaostanejo v masi in teži. Posebne važnosti so nevarnosti za mlade, razvijajoče se možgane. Splošna možganska masa se skrči zaradi alkohola za 10 do 20 in sicer vpliva najbolj uničujoče zgodnji alkoholizem Strašno podobo o obsegu alkoholičnega zauživanja pri otrokih ljudskih šol nam slika neki šolski zdravnik. Preiskoval je 515 dečkov in 554 deklic in dobil, da samo 5 dečkov in 8 deklic še ni zaužilo alkohola. Žganje je pilo 250 dečkov in 270 deklic, vino 235 dečkov in 237 deklic. Pivo je pilo vsak dan 109 dečkov in 135 deklic Celo najmanjši otroci prvega razreda so poznali večje število raznovrstnega žganja Sključena hrbtenica pri otrokih. Na vprašanje, kaj je napraviti, da se za-brani nastop sključene hrbtenice, nam daje odgovor brošura polkovnega zdravnika Maksa Vlunka, ki je sestavil ubranila približno tako-le: 1) Na učence, ki so ma-lokrvni, ali ki imajo slabe mišice, ali ki kažejo znamenje, da so prestali angleško bolezen (rahitis), je treba posebno paziti. 2) Šolske klopi morajo dovoljevati učencem vzravnano, kolikor možno malo utrudljivo sedenje pri pisanju in risanju. One morajo biti prikladne učenčevi velikosti. Visoka naslonjala dovoljujejo učencem boljšo podporo kot pa nizka. Ne sme se pa na to zanašati, da zagotavljajo celo dobro konštituirane klopi pravilno telesno ležo, pač pa naj to pregleduje večkrat učitelj sam in takoj naj pokara, posvari ali izboljša, ako je zapazil nepravilnost v tem oziru. 3) Razsvetljava bodi izdatna, močna in enakomerna. Za dnevno svetlobo je najprikladnejše, ako pada svetloba od zgoraj, skozi okna na levi strani. Čim slabejša je razsvetljava, tembolj so primorani učenci, da tičč z nosom v svojih knjigah ali zvezkih. 4) Da se drži truplo učenca ravno, treba preiskati oči učencev in pri kratkovidnih naj se izboljša vid potom primernih očal. 5) Pisanka bodi v sredi in nekoliko obrnjena proti levi. fi) Pisane naloge naj ne trajajo dolgo časa in sicer Čim mlajši so učenci, tem manj časa naj pišejo. Otrokom bodi tudi dovoljeno, odpočiti se med temi nalogami in celo tupatam vstati. 7) Ure. v katerih sede otroci, naj se vrste s takimi, v katerih se prostejše gibljejo. 8) Pri telovadbi naj se vrši kolikor možno mnogo takih vaj, ki krepe hrbtne in prsne mišice. Ako je hrbtenica le nekoliko ali pa še ne stalno sključena, se jo da vzravnati potom prikladnih vaj pri telovadbi. q) Starše je treba opozoriti, naj pazijo na svoje otroke, da se pravilno drže pri izvrševanju svojih domačih nalog; zakaj sključeni hrbtenici se ne morejo ubraniti, ako se otroci doma pregreše, in naj se še tako pazi v šoli. Tudi na razsvetljavo, trajanje pismenih nalog, kakor tudi na potrebne odmore je treba doma ravno tako paziti, kot v šoli. 10) Učencem v ljudskih Šolah naj se ne dovoljuje, da bi nosili knjige v roki Najbolj primerno bi bilo, ako bi jih nosili na hrbtu v prikladni torbici. Kdor pa mora nositi knjige v roki, naj jih vsaj nosi sedaj v levici, sedaj v desnici. 1 1) Prav mladim deklicam naj se prepove, da nosijo otroke; večje pa ne smejo nikdar nositi otroka vedno samo na eni roki, ampak roke je treba menjavati 12) Vse učence naj se ob primernem času natanko in temeljito preišče, se li ni že pri tem ali onem učencu pojavil začetek sključene hrbtenice, ki je ne imenujejo zaman šolske bolezni (šolske skoli-joze). Po „Knajpovcu“. Vseučilišče za ženske na Japonskem. V Tokiju je vseučilišče, ki ga smejo obiskovati samo ženske. Svrha mu je pred vsem pripraviti japonsko dekle do tega, da more delati za napredek domovine. Doba učenja traja 3 leta. Učenke ob sprejemu ne smeje imeti več nego 17 let. Vseučilišče vzdržujejo s privatnimi subskribcijami, vlada dčt 2ooo jenov na leto. Šolska disciplina. V „Badenische Schulzeitung" pravi o njej Th6ny: „Prvi pogoj uspešnega pouka je dobra disciplina. A tu velja: bodi štedljiv v rabi besedi. Znani šolnik Dolderlein pravi : „Najmočnejši je oni, ki porabi v disciplini najmanj sile“. Da se nemirnež umiri, mora zadoščati : 1. da učitelj neha govoriti, 2. resen pogled, 3. migljaj, mahljaj z roko, trkanje na mizi, 4. imenovanje nemirneževega imena. Nikdar pa ne sme učitelj dolgo govoriti, groziti in opominjati. To učenca stori topega, brezbrižnega. Uč ■ tel j, ki največ kara, vedno opominja, se jezi, ima najslabšo šolsko disciplino. Japonska vzgoja. V Berolinu je predaval japonski profesor Joshvda iz Tokia o Japoncih. O šolstvu je govoril sledeče : „Šolstvo so uravnali najprej po francoskem vzorcu, potem koncem I. 1880. po angleško-ameriškem in I. 1890 po nemškem vzorcu. Elementarne šole imajo po 8 razredov in te je primoran vsakdo obiskovati Skupno število vseh teh šol je 27 038. Srednje šole štejejo po 5 razredov in učenci, ki so jih absolvirali, vstopijo lahko potem v visoke šole. Namesto grščine in latinščine se uče go-enci kitajsko, angleško in nemško. Vsesrbski učiteljski shod se skliče v Belgradu začetkoma meseca avgusta; na shod bodo povabljeni učitelji iz vseh srbskih krajev. Ali sme učitelj razžaliti svoje učence? Nek učitelj na Francoskem je v zvezek nekega svojih učencev zapisal opazko : »Učenec je osel". Učenec je namreč slabo izdelal nalogo. Oče dotičnega učenca pa je mislil, da mora biti učitelj za razža-1 jen je napram njegovemu sinčku kaznovan ter je zato vložil tožbo zoper učitelja Mirovni sodnik v Paix je odločil, da je imenovanje „osel“ razžaljivo ter je obsodil učitelja v denarno kazen ter v po- vrnitev škode. Kasacijski dvor pa je razsodbo razveljavil ter je učiteljem izrečno priznal pravico, da smejo svoje učence tudi razžaliti. Splošni ljudskošolski pouk na Ruskem. Ministrski svet in višje šolske oblasti so se izrekle za splošni ljudskošolski pouk. Naučno ministrstvo že izdeluje tozadevni zakonski načrt, ki se predloži državni dumi. Pouk pa ne bo obvezen, temuč določen le splošni ljudski zahtevi po izobrazbi. Za letos se uvede po celi moskovski provinciji. Važno za krajne šolske svete. Neka tvrdka je tožila neki krajni šolski svet za plačilo 221 K. Najvišji sodni dvor pa je tožbo zavrnil z razsodbo, da krajni šolski svet nima značaja juristične os:be ter vsled tega ne more tožiti niti tožen biti. Analfabetizem v Galiciji. Po najnovejših statističnih podatkih se nahaja v Galiciji 62'80/o analfabetov med moškim spolom in sicer 47'4°/o analfabetov med poljskim in ’y8'20/0 med rusinskim ljudstvom. Vaške ljudske visoke šole, ki so jih uvedli Danci, snujejo tudi na Nemškem. Za razvoj danske narodne prosvete so bile te šole velike važnosti posebno v zadnjih 40 letih in njih važnost se priznava vedno bolj. Majhen narod danski ima 80 takih šol, ki prejemajo na leto pol milijona kron državnih prispevkov. Bistvo takega vaškega vseučilišča je na-rodno-gospodarska vzgoja. Grundwig je ustanovil taka vseučilišča za mladeniče in dekleta v starosti 1 5 do 20 let. Svoje narodno Čuvstvo naj bi jačili s čitanjem domačih pisateljev in pesnikov. Razven tega se pripravljajo mladeniči na različne stanove. Poleg obče izobrazbe pridobivajo bodoči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo uspešno samostojno delovati v svojih strokah. Poučuje se naravoslovje, vrtnarstvo in sadjarstvo, goz- darstvo, ribarstvo, čebelarstvo, sestavljanje poljedelskih strojev, računstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo i. t. d. Učenci se vežbajo tudi praktično. Vsaka šola ima poleg učilnice tudi poseben dvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, k uhan ja šivanja in drugih stvari. Srbska učiteljska zveza v Belgradu bo slavila meseca avgusta svojo petindvajsetletnico Na slavlje bodo povabljena vsa jugoslovanska učiteljska društva Analfabetizem in zločini. V dokaz, v kaki ozki zvezi je duševna temota prebivalstva z raznimi zločini, navaja ruski list „Kavkaz“ sledeče podatke, ki jih je nabral v tifliški in jelisavetpoljski guberniji. V tifliški guberniji pride ena šola na 2889 duš in 21 učencev na 1000 duš na deželi; v jelisavetpoljski guberniji pride ena šola na 5703 duše in 1 1 učencev na 1000 prebivalcev. Tem razmeram pa odgovarjajo tudi številke prestopkov in zločinov med vaškimi prebivalci Navadno se zgodi v tifliški guberniji na leto 1090 in v jelisavetpoljski 2373 zločinov. Evropsko šolstvo Leta 1904 je bilo ljudskih šol v Nemčiji 56.560, v Avstro-Ogrski 36.618, v Franciji 83.653, v Italiji 59526, v Rusiji 64.813, na Španskem 30.105. — Srednjih šol je bilo v Nemčiji 1057, v Avstro-Ogrski 438, v Franciji 1083, v Italiji 1456, v Rusiji 1000. — Visokih šol je bilo v Nemčiji 22, v Avstro-Ogrski 11, v Italiji 21, v Rusiji 10, na Španskem 10, v Švici 7. Skrb Rusije za gluhoneme. Na Ruskem je 60 šol za gluhoneme z 2.777 učenci. Prva šola za gluhoneme je bila ustanovljena 1. 1806; toda največ šol je bilo ustanovljenih šele od I 1898, ko je sedanja carica Marija Feodorovna postala pokroviteljica društva za gluhoneme. Glavnica društva znaša i, 100.000 rubljev, V evropski Rusiji je 126 153 gluhonemih. Plavajoča sirotiščnica in šola. Da bi Italijani vsaj malo olajšali stanje revnih ribiških družin po italijanski Adriji in zlasti po lagunah, so priredili neko ladijo za šolo in sirotiŠČnico, kjer se bodo izobraževali v ribarstvu in drugih najpotrebnejših vedah revni sinovi teh ribičev. Ta šola bo plavala po morju okoli. Za enkrat bo sprejela 20 dečkov. V poljskih ljudskih šolah na Ruskem se vendarle vpelje poljski pouk. Tako je sklenila ruska vlada. Nemški cesar — za varčevanje. Pred kratkim je obhajal nemški cesar svoj rojstni dan. Ob tej priliki je poslal oskrbniku cesarjevega posestva v Kadinah pismo z važnimi določili za oskrbovanje uradnikov in delavcev omenjenega posestva. Posebno poudarja cesar varčnost in v ta namen določuje: „Da pospešim varčevanje, ukazujem: Za vsakega v Kadinah rojenega otroka se naloži 10 mark, ta znesek se do 14. leta ne more vzdigniti. Nadalje se naloži za vsakega otroka, ko zapusti šolo, še 10 mark, ki se do dovršenega 20. leta ne morejo vzdigniti. — Na šoli v Kadinah se uredi šolarska hranilnica. Na vsako vlogo čez 3 marke darujem jaz prvih 20 vin. Da pa pospešim tudi med odraslimi varčevanje, hočem po vstanovitvi primerne hranilnice in posojilnice darovati za vsako hranilno vlogo * Čez 15 mark 50 vinarjev in določim vrh tega poseben zaklad, iz kojega se za vlagatelje izžrebajo vsako leto darila." {IflUPntbi II/*itPli“ izM'a enkrat na mesec (15.). Cena mu je na leto 4 K, na pol leta 2 K. L Urejuje in izdaje: Fran Jaklič, učitelj. — Oblastim odgovoren Ivan Ra k o ve c. — Rokopisi, naročnina in reklamacije naj se pošiljajo: Uredništvu „Slovenskega Učitelja*' v Ljubljani. Tiska Katoliška Tiskarna.