Zidarstvo
Tudi zidarstvo je tako staro, kakor tesarstvo. To stoji, da so uže v naj-starejših časih ljudje potrebovali kainen, katerega so potem se zemljo leplli (vezali). : Lehko se uverimo, da zidarstvo pri najstarejših narodih, kakoršni so Egipčani ¦(Misirci), Asirci ia Babilonci, bilo je v najlepsem cvetu; tega nas uč& misirske piramide in obeliski ter tudi podertine v Ninivah ie Babilonu. Pod zasipom, s ka-terim so bile pokrite podertine mesta Niniv, našli so več poslopij, mej katerimi je bila tudi ogromna palača, ki je v njej stanoval — kakor se sodi po zidnih podobab. — kralj Setiaherib pred 2600 leti. Zidovi te palače so zdaj tako močni, da bi še lehko terpeli nekoliko tisoč let. V Babilonu so tudi ljudje našli zidove, za katere mislijo, da so ostanki babilonskega stolpa, ki nain je zaaa iz svetega pisma; a najberže so te podertine od necega hrama, ki je bil bogu Balu postavJjen. Ti zidovi so ob opeki, a brazgotine jim zamazane se zemeljsko smolo, ter človeku se zdi, kakor bi ves aid bil zlit ob enej tvžri.
Sh zidarstvom sta se bavila najuineteljnejša naroda: Rimljani ia Gerki, ter to uže ob tistem času, v katerem sta najbolj sliila. Trajnost in moč tega zidovja nain dovolj svedoeita, kakšna mojstra sta bila omenjena naroda v zidarstvu in kako umno sta zdelovala take velikauske stvari. —1755. 1. je potres v Lisa-bouu najmočnejše stolpe do tal poderl, a rimskib. vodovaj nij mogelkar uič po-kvariti. Zidovje amfiteatra v Sevili, katerega so stari Eimljani sezidali, bilo je tako močno, da ga je bilo treba se sBioduikom razstreliti, da-si je dve tisoč let stalo na burji.
A tudi naši dedje so bili možje v zidarstvu. To nam kaz<5 stari gradovi, katere še močne in velikanske nahajamo po domovini.
Umeteljnemu zidarju nij dovolj, ako zaa zidati po dobljenem čerteži, sfcrope in ognjišča narejati ia presoditi, je li kamen, opeka, apuo itd. za zidanje dobro ali ne, negotrebada tudi take čerteže sam zna risatiin sploh vse delo satn zveršiti. Zatorej naj vsak človek, kdor lioce biti zidar, uže v mladosti skerbi, da se na svoj posel dobro pripravi; drugače bode zmirom tuj hlapec, a nikoli ne svoj go-spodar, niti ne bode mogel nobenega dela sam na svojo roko prevzeti.
Zidar ne potrebuje mnogo orodja. Kladivo, žlica, gladilo, ravnalo ia meter, to je vse, kar služi njegovim zdravina in močoioi rokam, s katerimi ei krub. služi.