< > K V) O D u Če si sam sebi sovražnik, ti nihče ne more pomagati. V) u O Hrvaški pregovor naš tednik Številka 18 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 5. maj 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST „Peca“ gre v London. Mešani pevski zbor „Peca“ iz Globasnice (vodi ga mag. Stanko Polzer) bo od 26. do 29. maja 1995 gostoval v Londonu in Badfordu. Povabili so ga Slovenci iz Anglije in bo sooblikoval njihovo vseslovensko srečanje. Nastopil pa bo tudi na avstrijskem veleposlaništvu. Predsedniški kandidati: Apovnik, Vouk, Nabernik, Olip, Sadovnik =- ... — -Strani 8/9 POLITIKA Jože Partl: „Nedeljska spominska svečanost naj bi utrjevala našo hrbtenico." strani 2/3 REPORTAŽA Po petdesetih letih prvo srečanje med Suho in Libeličami. Stran 4 KULTURA „Halštat“ v Celovcu -gledališka predstava, ki jo nujno priporočamo. Stran 7 ŠPORT Čeprav je SAK zdrknil na 2. mesto, ima kljub temu še vedno najboljše karte v rokah. Stran 15 Prvi uspeh radia Korotan Ustavno sodišče je v prvi odločitvi glede pritožb privatnih radijskih družb - mdr. radia Korotan - začasno razveljavilo oddajo licenc, ki jo je dodelila t. i. „Regionalradiobehörde“ 10 radijskim družbam. To pomeni, da smatra ustavno sodišče pritožbe kot tehtne, dokončno pa bo odločilo junija ali septembra. Dokler tega ne bo, privatniki, ki so dobili licenco, ne morejo začeti z oddajami. PD „Upa“ je preteklo nedeljo -ob 1100-letnici Djekš in 50-let-nici zmage nad nacizmom -priredilo zelo privlačen vigredni koncert. Obisk slovenske prireditve je bit s strani domačinov takšen, kakršnega se težko spominjajo. Svečanost je oblikoval tudi zbor „Lipa “. (slika: NT/Fera). 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Ob nedeljski spominski svečanosti Zveza slovenskih izseljencev, Zveza koroških partizanov ter osrednji politični in kulturni organizaciji vabijo prihodnjo nedeljo na spominsko slovesnost (v celovškem Domu glasbe; začetek: 14.30). Namenjena je 50-letnici zmage nad nacizmom in vrnitve izgnancev in drugih žrtev nacizma, prav tako pa tudi 40-letnici avstrijske državne pogodbe. Torej obletnicam, ki so za koroške Slovence zgodovinskega pomena. Tega pravzaprav ne bi smelo biti potrebno posebno poudarjati. Pred nekaj leti je bil „člen 7, naša pravica“ še naše najpomembnejše, da ne rečem edino politično geslo. Nepregledno je tudi število slovenskih družin, ki so postale žrtve nacistične diktature. Njim se imamo še posebej zahvaliti za politično svobodo in gospodarsko-socialne dosežke. In kdor je v zadnjih tednih in mesecih sledil rednemu poročanju medijev o polpreteklih zgodovinskih dogajanjih, ne bi smel spregledati, da seje marsikaj zgodilo in se godi, a nič se ne zgodi slučajno — niti zmaga nacističnih vladarjev niti njihov poraz. Zato bi tudi moralo biti za vse koroške Slovence samoumevno, da se zavedajo političnega pomena, ki ga ima nedeljska spominska svečanost za našo narodno skupnost. Ne gre samo za obujanje spominov na preteklost in ritual po geslu: Žrtve naših prednikov ne smejo biti zaman! Spoštovanje in spomin nanje naj bi bil resnično svet, kakor so nam svete največje dragocenosti življe- nja. To naj ve predvsem tudi širša javnost — dobro obiskana spominska svečanost prihodnjo nedeljo pa lahko k temu mnogo prispeva. Prav tako neprecenljiv pomen nedeljske prireditve v Domu glasbe je nadalje v tem, da se lahko ob tej priložnosti vsi vsaj nekoliko bolj zamislimo ob vrednotah, ki so naše starše in prastarše vodile v najusodnejših časih. Včasih, ko je šlo tudi za fizični obstoj narodne skupnosti, v časih, ko svetovnonazorske razlike niso ovirale skupnega nastopanja nasproti oblastem, v časih, ko so vsi Slovenci pojmovali zavzemanje za slovensko narodno zavest kot izraz slovenske narodne pripadnosti in ne kot izraz „nacionalističnega dvoboja" med večinskim in manjšinskim narodom. V teh časih vrednota „v skupnosti je moč“ ni bila nekaj, zaradi česar bi prišlo do notranjega prepira. Ali, kakor je to povedal inž. Peter Kuhar na nedavni spominski svečanosti v Železni Kapli: „Pri nas nismo potrebovali sprave kakor v Sloveniji; pri nas smo se spravili v tistih dneh, ko smo skupno šli v boj proti nacizmu.“ Preteklost nas uči: ker so naši predniki znali te vrednote ceniti, smo kot narod preživeli. V sedanjosti ni drugače: kjer skupnost ne nastopa navzven skupno, je že obsojena na propad. Zato bi v tem primeru za prihodnost preostale le še žrtve — povzročene ne od nasprotnikov Slovencev, temveč od Slovencev samih. Širša javnost naj ve, da so nam žrtve nacizma svete. „Nedeljska priretev naj bi utrjevala našo hrbtenico“ Slavnostni govornik na spominski svečanosti „Koroški, moji domovini: svoboda in mir“ (prihodnjo nedeljo ob 14.30 v celovškem Domu glasbe) bo predsednik zveze slovenskih izseljencev Jože Partl. V svojem ekskurzu v zgodovino je prišel do zaključka, da so manjšine novodobno vprašanje, ki se je pojavilo šele po koncu prve svetovne vojne kot posledica novega začrtavanja mej. Pred tem se govori o pojmu .manjšina’ le pri raznih religioznih skupnostih. V mirovnih pogodbah po prvi svetovni vojni so se nekatere države deloma pod pritiskom ZDA in Velike Britanije morale obvezati za zaščito manjšin. Dandanes nerazumljiva je strategija novonastalega Društva narodov, saj se ni zanimalo za vprašanje narodnih manjšin. Italija, ki se ni počutila kot vojna s ko državno pogodbo I. 1955. Velika Britanija, ZDA in Italija so hotele rešiti primorsko vprašanje z razdelitvijo ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Cerkev se je problema lotila prvič v encikliki Mater et magistra papeža Janeza XXIII. leta 1963. Velik vpliv je tu prišteti prav pripadniku slovenske narodne manjšine msgr. Jakobu Ukmarju. Velik korak k boljši zaščiti je bila ustanovitev Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (KEVS) 1. 1975. Končno je zaščito narodnih skupnosti prevzela v statut tudi OZN. Dr. Pirjevec vidi še mnogo Nacionalna država - strup za manjšine V okviru serije Evropska zveza in manjšine je pretekli torek v Tinjah predaval Tržačan univ. prof. dr. Jože Pirjevec z univerze v Padovi. poraženka, ni sprejela nobenih odgovornosti za zaščito slovenske ali nemške manjšine. Josip Vilfan, voditelj Edinosti, politične in kulturne organizacije tržaških Slovencev, in poslanec v rimskem parlamentu, se je takrat zelo zavzemal za pravice in zaščito Slovencev v Italiji in v tem sklopu opozarjal, da bojo s tem tudi zaščitene meje z Jugoslavijo. Njegove zahteve so bile z današnjega vidika revolucionarne in imajo deloma veljavo še danes. Vilfan je zahteval popolno subjektiviteto narodne manjšine, od manjšinskega naroda je zahteval lojalnost do države in za manjšino terjal predstavništvo v matični državi. Hitlerizem je preprečil nadaljnje prizadevanje do konca druge svetovne vojne. Medtem ko je OZN 1945 zahtevala le zaščito posameznika, je zaščita narodnih skupnosti postala aktualna spet z londonsko spomenico I. 1954 in avstrij- konfliktnega potenciala v tej problematiki in je opozoril na razliko med pojmoma .narodna manjšina' in .manjši narod’ (Katalonci, Korzi). Kot primere sodov smodnika v Evropi je navedel Francijo, ki še danes temelji na jakobinskem principu (en državni narod in en državni jezik), in ofi-cialno ne priznava narodnih manjšin (Korzi, alzaški Nemci idr.), Jugoslavijo (kosovski Albanci) in Grčijo (Makedonci). Tudi v Italiji je zaščita narodnih manjšin „zgrajena na pesku”, kajti Italija ni nikoli prostovoljno uredila zakonske zaščite narodnih skupnosti, temveč vedno pod pritiskom, tako v mirovni pogodbi 1.1947 (Društvo narodov), v londonski spomenici I. 1954 (Velika Britanija) kakor v osimskih sporazumih I. 1975 (ZDA). Predavanje je povzel diskusijski vodja dr. Andrej Moritsch, ki je dejal, da bo s trajanjem principa nacionalne države ostal živ tudi problem manjšin. „V času .tisočletnega rajha1 smo zdržali, sedaj pa pešamo.“ JOŽE PARTL, predsednik ZSI „Skušal sem povedati tisto, kar ob 50-letnici zloma nacizma občuti človek, ki ljubi kulturo, svojo domovino in ki želi mir in resnično sožitje med sodeželani v prihodnosti.“ ŽUPNIK POLDEJ ZUNDER ki je izdelal scenarij Naš tednik: O čem boste v slavnostnem govoru spregovorili? Jože Partl: O vseh obletnicah — 50-letnici vračanja slovenskih izseljencev in tistih, ki so bili zaprti v koncentracijskih taboriščih, nadalje 50-letnici vrnitve slovenskih duhovnikov in zmage Partizanov, 40-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in 75-letnici plebiscita. Spomnil pa se bom tudi pomembnih osebnosti, ki so pred 50 leti krojile usodo koroških Slovencev, a niso več med nami. To sta bila predvsem dr. Joško Tischler in dr. Franci Zwitter. V čem vidite pomen spominske svečanosti? Povsod v Evropi se spominjajo 2. svetovne vojne in zmage nad nacizmom. Zakaj bi potem koroški Slovenci šli mimo teh obletnic? Povoda, da si jih spomnimo, imamo dovolj. V času „tisočletnega rajha“ je bil naš narod najbolj preizkušan. Tedaj smo zdržali. Sedaj, ko ne čutimo več tako hudega pritiska, pa pešamo. Nedeljska prireditev naj bi nam pomagala tudi utrjevati hrbtenico. Kaj želite s spominsko svečanostjo sporočiti mladini? Mladina naj bi posnemala prednike, ki so pred več ko 50 leti za obstoj ljudstva mnogo pretrpeli. —Kuj- Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Kakor kaže, bo potreboval policijski minister Caspar Einem le sam policaja, da ga bo varoval takih potegavščin in podvigov, s katerimi se bo mastil predvsem Jörg Haider s svojimi svobodnjaki. Je že tako, vsaka podpora levemu radikalizmu krepi desnega — pa tudi obrnjeno. Rebrca: Ftoni rekviem za tovarno Obir Nekaj let po njeni dokončni smrti so se je sosedi, njeni upokojenci in prejšnji zaposleni, zadnjo nedeljo v aprilu spomnili na dostojen način in ji na steni prejšnje portirjeve hišice pritrdili „nagrobni“ spomenik. „Zur mahnenden Erinnerung — v spomin in opomin“, piše na njem celo dvojezično. Nato v nemščini in slovenščini žalujoči potožijo, da so odgovorni koroški politiki in slovenski lastniki z zaprtjem te tovarne naredili celi regiji ogromno škode. V brošuri, ki so jo za ta namen Izdali, še enkrat razkrinkajo vse °bljube politikov s pomočjo fotokopij iz časopisov tiste dobe. Nobeno novo delovno mesto ni nastalo v zadnjih letih na Obirjevem ogromnem arealu. Ko se je tovarna zaprla, je imela preko sto milijonov šilingov denarja. „Kam je lz9inil?" sprašujejo v brošuri. Hi-rajoči dedič Obirja v Celovcu Prodaja areal komad za komadom, ne da bi upošteval prvotni Partien Obirja. 300 milijonov je deželna vlada °bljubila za nova delovna mesta. Kje so? Mladina se izseljuje iz kapelških grap v mesta, kjer najde delo. Na sedmino, ki so jo organizirali žalujoči, ki bilo ne očetov ne mater umrlega nadebudnega otroka: Ni bilo zastopnikov slovenske papirne industrije, ki so prej radi prihajali na Rebrco. Ni bilo zastopnikov politike iz Slovenije, ki je zaprla na južnem Koroškem preko 500 delovnih mest. Ni bilo zastopnikov koroške slovenske politike, razen lokalnih mandatarjev, saj ti rajši hodijo v Železno Kaplo na proslave, očitno jih pa ne zanima, od česa naj njihove ovčice živijo. Tudi ni bilo našega ORF-a in RTV-a Slovenije. Ni bilo seveda tudi glavnih povzročiteljev zaprtja: • tovariša Frühbauerja, ki je dal milijarde raje v Magdalen, kot to vidimo, ko nastopa v celovškem procesu proti g. Papstu kot glavna priča in umiva svoje roke v nedolžnosti. • „führerja" dr. Haiderja, ki je izdelal dekret o zaprtju in obljubil regiji 300 milijonov. „Nikoli še nisem prelomil svojih obljub," je zapisal. Tu je prelomil eno od neštetih, ker teh milijonov za pospeševanje gospodarstva v tej regiji ni od nikoder. V brošuri žalujoči pišejo, da je hvalevredno, da župani Haller, Haderlap in Lepitschnig podpirajo zahtevo po 300 milijonih. Preveč pretegnejo se pri tem pa ne, ker bi sicer že moralo kaj nastati na Rebrci. Od prejšnjih poslovodij je prišel na to „sedmino" samo dipl. inž. F. Wieser, ki se pa tam najbrž ni počutil posebno dobro. Tudi župana dr. Haderlap in Lepitschnig ter deželni svetnik dr. Haller so bili navzoči tam v vlogi, ki za politike ni navadna. Vedno so politiki namreč tam, kjer se kaj odpira. Ali bodo zdaj mogoče kaj ukrenili proti temu, da so v tej regiji občini Žitaro vas in Galicijo v zahvalo za potrpežljivost ob zapiranju tovarne črtali iz nacionalnega pospeševalnega programa? Vsekakakor gre priznanje organizatorjema te „sedmine" Fridlu Schwarzu in Mihaelu Pe-pelnarju, ki sta odgovarjala za program, ki je bil tudi dvojezičen (plošča, glasba itd.). Župnik R Zunder je blagoslovil spominsko tablo in pri tem voščil organizatorjem boljše čase. Nenazadnje je treba še omeniti, da je namestitev spominske plošče podprla tudi domača Posojilnica. Če se peljete mimo Rebrce v Železno Kaplo, se ustavite ob mostu čez Belo in si oglejte to ploščo, ki je odraz nesrečne in nesposobne koroške politike v teh dvojezičnih krajih. Kapelčan 4 Reportaža Dekleta iz Vidre vasi pod vodstvom Traudi Rudolf (levo) so nastopile prvič. Zbor šteje deset pevk, najmlajša pevka pa je stara šele 11 let. Na žvabeškem odru se je spet predstavil nov zbor Vidriška dekleta so prvič nastopila in že so navdušila domačine. Na koncertu v Gornji vasi so se po 50 letih prvič srečali kulturniki sosednjih Libelič in Suhe. Prvo pravo srečanje kulturnikov sosednjih občin Suha in Libeliče po 50 letih. Z leve: mag. Bertej Logar, predsednica SPD Libeliče Jožica Srebot-nik-Zalesnik, predsednik KPD Drava Lenart Katz in župnik Franc Kraner iz Dravograda. Sliki: Fera PRED OBČINSKO SEJO Presenetljiv odstop mandatarja SPÖ Suha. Pred minulo občinsko sejo je presenetljivo odložil svoj mandat mandatar SP Johann Kuschej, ki je veljal kot eden izmed najbolj zmožnih kandidatov za župansko mesto pri socialdemokratih. Kuschej je bil 10 let v občinskem odboru. Njegov naslednik je Karl Pollanz. Občinski odbor je sklenil razdelitev del za gradnjo telovadnice ljudske šole. Pri tem je prišlo do precejšnjih razprtij, ker sprva niso želeli dati del domačim podjetjam. Zaradi tega je mandatar EL Pepej Krop zahteval, naj mandatarji spremenijo mnenje in dajo naročila domačinom. Po prekinitvi seje sta potem dobili domači podjetji prednost: mizarska dela je dobilo podjetje Melan-schegg, zidarska pa Liesnig iz Pliberka. Proti glasoval jele župan Siafried Skubl (VP). Lenart Katz ie vložil še dva predloga, ki jih bo obravnaval pododbor. V prvem predlaga, naj občina podpira inštalacije alternativnih energij, v drugem pa gradnjo tako imenovanih otokov za varstvo okolja. S. K. BODO NAŠLI REŠITEV? Pro in kontra križišče v Sinči vasi Dobrla vas. Danes, v petek, bo ob 19. uri dobrolski občinski odbor razpravljal o križišču s krožnim prometom v Sinči vasi, kjer avtomobilisti kritizirajo oblikovanje otoka s betonastimi bloki. Občinski odbor bo razpravljal tudi o gradnji ka-nalizcijske mreže in o tozadevnih informacijskih prireditvah za občane. To krožno križišče v Sinči vasi buri duhove; ali bodo beton odstranili? Vigredni koncert KPD Drava preteklo soboto v Gornji vasi pri Žvabeku je imel nekaj premier. Prvič so nastopila „Vidriška dekleta“, prvič so na Suhi nastopili pevci iz sodnjih Libelič in prav tako prvič so bili v gosteh pevke in pevci MePZ Bilka iz Bilčovsa. Z veliko radovednostjo so v nabito polni dvorani pričakovali prvi nastop novo ustanovljenega zbo- ra deklet iz Vidre vasi. Pod vodstvom Traudi Rudolf, ki poje tudi pri pevsko-instrumentalni skupini Žvabek, so zapele narodno „Dekle je po vodo šla“ in vidriško himno „Vidra vas“ na tekst Petra Rustja. Dekleta iz Vidre vasi so se prvič zbrale pri Marijinem petju. Sklenile so ustanoviti zbor in so pričele redno vaditi doma pri zborovodkinji Traudi Rudolf. Po uspelem nastopu je bil večer že „rešen“ in so obiskovalci uživali nastope domače pevsko instrumentalne skupine, MoPZ Bilka iz Bilčovsa, Vokalne skupine „Vox“, okteta Suha in Akademskega pevskega zbra sv. Cecilije iz Ljubljane. Zgodovinska premiera pa je bil nastop übe-liških puebov. Čeprav so Libeliče le nekaj kilometrov oddaljene od Suhe, v zadnih 50 letih ni prišlo do pravih kulturnih stikov, ki pa jih je zdaj navezal mag. Bertej Logar v okviru svojega znanstveno glasbenega dela. Gostje iz sosednjih Libelič so zapeli nekaj narodnih in so predstavili tudi knjigo o Libeličah. V prihodnje se bodo kulturniki z obeh strani državne meje redno srečavali. Za povezavo in razvedrilo je na letošnjem vigrednem koncertu spet skrbel Jokej Logar, za vi-gredno odrsko sliko pa Kristina Meklin. Predsednik društva ravnatelj Lenart Katz pa je mnogoštevilno publiko vabil že na naslednji dve prireditvi, namreč v nedeljo, 7. maja, na otroško igro „Rdeča kapica“ v režiji Vide Logar in na srečanje oktetov, ki bo 17. junija na suškem gradu. Silvo Kumer 5 Petek, ?Lmaj1995 Iz naših občin / Kmetijstvo Domej: reforma zbornice naj bo v korist kmetom in ne obratno Bauernbund še vedno želi pričeti reformo Kmetijske zbornice s povišanjem prispevkov kmetov. Skupnost južnokoroških kmetov bo povišanje skušala na vsak način preprečiti. Kako naj reformiramo Kmetijsko zbornico? To je trenutno ključ-no vprašanje med frakcijami v zbornici, kjer se predvsem Bauernbund močno zavzema za povišanje prispekov kmetov. Razlog je očividen: Zbornica je morala že načeti finančne rezerve, ki bodo najkasnej do konca leta 1996 porabljene. Zaradi tega želi predse-nik zbornice Walfried Wutscher Povišati prispevke, ki so v zadnjih 20 letih ostali nespremenjeni. SJK vidi zadevo drugače. Frakcijski vodja Štefan Domej v trenut- nem položaju po pristopu Avstrije k EU popolnoma izključuje povišanje, ker bi le slabilo finančni položaj kmetov. Domej: „To bi bil tudi slab signal za koroško kmečko politiko. Kmetom je zdaj treba pomagati in jih ne finančno bremeniti.“ K reformi zbornice je SJK vložila na minulem občnem zboru tudi svoje predloge, ki jih bo zdaj obravnavalo predstojništvo pod vodstvom predsednika Wutscher-ja. Predvsem se SJK zavzema za priznanje slovenščine kot uradnega jezika v zbornici, ki danes ni- ma niti enega človeka, ki bi v zadostni meri obvladal slovenščino, izvzemši seveda direktorja zbornice Ernesta Gröblacherja, bivšega maturanta Slovenske gimnazije. Tudi to je znak, s kakšno vnemo se je doslej zbornica izogibala vsemu, kar je slovenskega, pri tem pa so odgovorni funkcionarji pozabili, da je tudi slovenski kmet pomemben sestavni del zbornice. Brez stalnega dreganja in opominjanja SJK bi verjetno o tem v zbornici niti ne razmišljali. Silvo Kumer O reformi zbornice imajo zbornični svetniki različne predstave, prevečkrat so v ospredju zgolj strankarski interesi. S stvarnimi predlogi želi SJK v zbornici čimveč doseči za n3še domače kmete. Slika: Domej in Zwitter v krogu drugih svetnikov. Na Metlovi trenutno najbolj potrebujemo zdravnika Vasi v okolici Metlove nujno potrebujejo svojega zdravnika, je prepričan odbornik EL Rep Komar. S to zahtevo bo zdaj šel pred občinski odbor. Najbližji zdravniki imajo svojo prakso v Pliberku in v Sinči vasi. Predvsem za starejše ljudi je Zel° težavno opraviti obisk pri zdravniku. Težave nastajajo ahko tudi ponoči, če je nujno potrebna zdravniška pomoč. reden pride zdravnik iz Pliberka ali Sinče vasi, mine lahko ve-"ko časa. Občinski mandatar Enotne liste Dobrla vas Pep Komar z Metlove se bo prav zaradi tega posebno zavzel, da bodo „Polonci“, kakor imenujejo v Podjuni prebivalce vasi Metlova, Ka-zaze in Humče, dobili svojega zdravnika. „Če je zdravnik dober, ima več kot dovolj dela,“ je prepričan Komar, ki primerja te vasi z Globasnico, kjer so že pred leti dobili zdravnico, s katero so vsi zelo zadovoljni in ima prek mere pacientov. Dobrolski Po naših vaseh je potreba po lastnem zdravniku velika. Pep Komar upa tudi na podporo in uvidevnost drugih frakcij. občinski odbor bi lahko Komarjevo zahtevo podprl, končna odločitev pa je pri zdravniški zbornici in zavarovalnici. Silvo Kumer BIVŠI DELAVCI TOŽIJO Kje je ostal denar za veterane Obirja? Rebrca. Bivši delavci tovarne celuloze Obir so se že pred dvemi združili v društvo z imenom „Rebrški -veterani“. Preteklo nedeljo so v vratarnici bivše tovarne Obir odprli spominsko tablo, na kateri z napisom „v spomin in opomin“ želijo postaviti spomenik dogodkom leta 1989, ko so zaprli tovarno in ko so politiki delavcem obljubili vse možne podpore. Predsednik društva Friedrich Schwarz je v svojem govoru ostro napadel politike, ki niso izpolnili obljub. Schwarz je zahteval, naj dežela Koroška da tistih 300 mio. šilingov, ki jih je svoj čas obljubila. Za glavnega krivca propada in zaprtja Obirja imajo Rebrški veterani šefa svobodnjakov Jörga Haiderja, katerega je ostro obsodil tudi podpredsednik veteranov Michael Pepel-nar. Spominsko tablo je blagoslovil kapelški župnik Pol-dej Zunder, k besedi pa se je javil tudi deželni svetnik dr. Dieter Haller, ki je obljubil, da se bo tudi v prihodnje zavzemal za gospodarski razvoj doline reke Bele. Svečanost so sooblikovale razne glasbene skupine iz občine. NOVA PONUDBA_________ V nedeljo odprtje kolesarske poti Žitara vas/Kapla. V nedeljo, 7. maja, bodo slavnostno odprli kolesarsko pot „Jezersko - odsek dolina reke Bela.“ Ob 11.30 bo žitraj-ski župan Herbert Leptisch-nig v Miklavčevem pozdravil kolesarje, ki se nato skupno peljejo po novi kolesarski poti v Železno Kaplo. Ob 13.30 bo v Blaznici slavnostno odprtje, nato pa praznik kolesarjev s posebnim programom, kjer se lahko kolesarji med seboj preizkusijo v spretnosti. Vsak sodelujoči bo dobil brezplačno klobaso in dve pijači. Rož — Podjuna — Zilja PODJUNSKI RIBIŠKI PLES Prvi izlet mladincev V nedeljo, 2. aprila 1995, smo se zgodaj zjutraj zbrali mladi člani Podjunskega ribiškega kluba. Peljali smo se iz Podjune v Slovenijo. Naš cilj je bila Radovljica. Ko smo dospeli tja, smo si se kupili ribolovne dovolilnice. Potem pa smo se hitro odpravili k Savi. Zelo smo se bali, da bi voda bila previsoka. Ko pa smo zagledali vodo, nam je bilo vsem jasno, da bomo ta dan gotovo uživali. In res, dan se je izkazal kot lep začetek letošnje muhar-ske sezone. Na začetku smo imeli nekateri sicer še majhne probleme z metanjem muharske vrvice, toda po nekaj metih smo bili spet v svojem elementu. Ujeli smo nekaj lepih šarenk. Nekatere smo vzeli za kuhinjo domov, večino pa smo spet vrnili naravi, tako da bo ekološko ravnotežje ostalo takšno, kakršno je. Nikoli pa ne bom pozabil, kako sem opazoval lipane, ki so plavali okoli mojih nog. Po ribolovu smo obiskali našega starega znanca in prijatelja Martina v Kranju, nato pa še picarijo. Za zaključek pa smo se še ustavili na Jezerskem. Na koncu bi se še radi zahvalili našim spremljevalcem Milanu, Jožetu in gospe Brumnik, ki so nam omogočili ta krasen dan. Christian Kraut ČESTITAMO Nuži Dovjak, po domače Žnidarjev, je slavil 70. rojstni dan. Ob tej lepi življenjski obletnici prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče! V Beli pri Železni Kapli obhaja osebni praznik Mimi Woschank, za kar prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše! 70. rojstni dan je slavila Marija Siegel iz Globasnice. Slavljenka naj prejme naše iskrene čestitke ter najboljše želje. Še na mnoga zdrava in vesela leta! V nedeljo bo obhajal rojstni dan Mario Podrečnik iz Celovca. Vse najboljše! Osebni praznik obhaja Anica Koschat iz Podgorij. Vsi člani društva upokojencev Št. Jakob slavljenki prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Lepeni pri Železni Kapli slavi 68. rojstni dan Zofi Smol-nig. Čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan in god Cita Smrtnik ČESTITKA TEDNA Tomej Petek 65-letnik V nedeljo, 7. maja 1995, bo v Zagorjah pri Št. Lipšu obhajal 65. rojstni dan Tomej Petek. Poznamo ga kot dolgoletnega in zavzetega občinskega politika EL v Žitari vasi ter rednega kanditata na listi SJK. Po poklicu mizar, je bil več let predsednik obratnega sveta v podjetju IPH v Žitari vasi, sedaj pa uživa zasluženi pokoj. Vestnemu in skrbnemu družinskemu očetu ob osebnem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja ter mnogo lepih in prijetnih dni v krogu najdražjih. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, SJK in še posebej njegovi najdražji! z Obirskega. Slavljenki ob minulem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in srečna leta! Rado Markitz iz Male vasi pri Globasnici obhaja prihodnjo sredo rojstni dan. Vodji glo-baške folklorne skupine ob osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse lepo in dobro, predvsem izpolnitev vseh skritih želja! Jubilejni, 60., rojstni dan in god slavi Kati Logar iz Lepene. Vsi domači ter uredništvo Našega tednika slavljenki prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta! V domu za ostarele v Pliberku je obhajala okrogel življenjski jubilej Leni Petrač. Slavljenki prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Zofiji Reinwald iz Lovank, Zofiji Sadjak iz Podjune pri Globasnici in Alojzu Hoblu iz Vesel. Ostali člani društva upokojencev Podjuna vsem slavljencem iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. 1. maja je obhajal 87. rojstni dan Florijan Dlopst, po domače Bavčijev oče iz Podgore. Za ta lepi osebni praznik prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Včeraj je obhajal god župnik Florijan Zergoi iz Kazaz. Slavljencu ob osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo obilje Božjega blagoslova, predvsem pa trdnega zdravja. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo cerkveni pevci in farani iz Kazaz ter hvaležna vo-grška farna družina. Manfred Krainz iz Vogrč in Jelka Stern iz Stare vasi bosta prihodnjo soboto stopila pred poročni oltar, za kar jima prisrčno čestitamo ter želimo vso srečo na skupni življenjski poti. Enake želje za uspešno skupno pot veljajo tudi Ingi Greiner iz Globasnice in Rudiju Urbanu iz Gorič, ki si bosta prav tako v soboto obljubila večno zvestobo. Jakob Ogris iz Podna je 1. maja obhajal osebni praznik. Iskrenim čestitkam ter najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi domači! 70-letnico življenja je te dni slavila Pepca Male, doma na Šentjanških Rutah. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Janezu Čepinu iz Podgore ter Alojzu Rosenzopfu. ki slavi 70. rojstni dan. Vsi ostali člani prisrčno čestitajo ter želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravjajn osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. O ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG reg. z. z o. j. daje v Pavličevi ulici v Celovcu v najem poslovni prostor s kletnim oddelkom. Velikost: 200 m2 + 47 m2 Ponudbe na Zvezo slovenskih zadrug reg. z. z o. j. v Celovcu, Pavličeva ulica 5-7 (v r. mag. Uranku) Telefon: 0463 / 51 23 65 / 66 Kultura / Ekskurzija Predstava, ki jo nujno priporočamo Drago Jančar: Halštat v Celovcu Krščanska kulturna zveza gosti od 11. do 13. maja Slovensko stalno gledališče iz Trsta (nastopajo Miranda Caharija, Maja Blagovič, Lučka Počkaj, Vladimir Jurc in Gojmir Lešnjak), ki bo v gledališču pod Križno goro (Felsentheater) uprizarjalo „Halštat“, najnovejše dramsko delo Draga Jančarja. Scena iz Jančarjeve drame „Halštat“, ki jo uprizarja gledališče iz Trsta. Delo je bilo odlikovano v Sloveniji z nagrado Slavko Grum, ki jo Slovenija podeljuje najboljšemu dramskemu delu leta, in tudi sicer so kritike nadpovprečno dobrohotne. Pretekli torek je Jančar („s pomočjo” Horsta Ogrisa) na tiskovni konferenci podrobneje predstavil svojo stvaritev, čeprav, kakor je sam poudaril, „avtorji neradi govorijo o svojih delih”. Dramo označuje kot komorno igro z značilnostmi komedije in groteske, ki je po sebi „tvegan dvorezni komad". V ospredju je drama o zakopanih kosteh tega stoletja. Skupina arheologov naleti pri izkopavanjih na mnogo kosti, izkopanine pa naj bi postavile v senco celo Halštat. Kljub temu se pojavi vprašanje, ali so kosti zares tako stare. . . V delu gotovo ni prezreti politične vsebine. 20. stoletje je v začetku dalo upati na v humanističnem smislu kulturno stoletje „s prodiranjem novih filozofskih idej, vendar se je sprevrglo v stoletje pobijanja in smrti od Auschwitza do Gulaga in Kočevskega roga”. Čeprav naj Halštat simbolizira jaške kosti širom po svetu, je avtor le namignil, da gre tudi za „navidezni nori Halštat v Sloveniji”. Idejo zgradbe si je avtor mogoče^ sposodil od Luigija Pirandella (Šest oseb išče avtorja), saj je v pričujočem delu postavljeno v dogajanje na odru pet oseb, „za šesto pa gledališče nima denarja”. Dogajanje samo lebdi nekje med realnostjo in sanjskim svetom in je po tematiki lahko razumljivo. Po Jančarju je igra „marginalni fragment, da si ljudje ob iztekajočem se stoletju ustvarijo svojo sodbo”. Delo bo v bližnji prihodnosti izšlo pri založbi Wieser. Krstna uprizoritev je bila lani v Veroliju pri Frosinonu (Italija), po celovškem gostovanju pa je na sporedu turneja v Ameriki. Rezervacije vstopnic sprejema tajništvo KKZ. Adke ŽELEZNA KAPLA - - PLIBERK Uspela literarna večera Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji je skupno z domačima društvoma pripravilo dva literarna večera pod naslovom „Literarni večer z domačimi avtorji". 19. marca v Železni Kapli so s pomočjo tamkajšnjega SPD „Zarja“ iz svojih del brali Herman Germ, Tonči Haderlap, Anita Hudi, Ivana Kampuš in Jože Blajs. Kot gost večera pa se je s svojimi pesmimi predstavila domačinka Haderlap, mati naše znane pesnice Maje Haderlap. Soprireditelj literarnega branja v Pliberku, ki je bilo 19. aprila v kletni dvorani Posojilnice, pa je bilo SPD „Edinost“ v Pliberku. Pliberški publiki so nekaj svojega literarnega ustvarjanja predstavili Herman Germ, Anita Hudi, Gustav Januš, Lenčka Küpper, Janko Messner, Kristijan Močilnik, Kati Marketz in ljudski pesnici iz Vogrč Mežika in Fran-, ciska Lubas, ki sta svoje pesmi ' prvič predstavili širši javnosti. Prvič pa se je pliberški publiki predstavila tudi Kati Marketz iz Globasnice. Literarna večera je z zvoki kitare popestril Janez Gregorič. Oba večera sta bila dobro obiskana, kar dokazuje veliko zanimanje in tudi spoštovanje do domače slovenske pisane besede, sama literarna branja na podeželju pa vsekakor mnogo prispevajo k večjemu spoznavanju domačih avtorjev in njihovega besednega ustvarjanja. A. H. Porabje: Izginja slovenščina in z njo Slovenci O porabskih Sovencih tudi na Koroškem pravzaprav le malo vemo. Stikov z njimi skoraj ni in morda je to tudi glavni vzrok, da se vse bolj na tiho asimilirajo. Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je bil pretekli vikend na informativnem obisku pri tej pozabljeni manjšini in se tam srečal s pripadnicami porabskih Slovencev, ki so nas seznanile z ne- lahkim položajem. V Sombotelu (Szombathely, beri Sombatej) je klubsko delegacijo sprejela mag. Ibolya Dončec, učiteljica za slovenščino na pedagoški fakulteti v Sombotelu. V tem obmejnem mestu s 100 000 Prebivalci živi razkropljeno še Približno 500 Slovencev, nekako toliko jih je tudi v glavnem mestu Budimpešti, v Šopronu in drugod, ^ajvečji del pa živi v vaseh ob (Peji s Slovenijo. To so vasi Stevanovci, Andovci, Verica-Rit-karovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovenska ves in Sakalövci. V teh vaseh so tudi šole, kjer se i® mogoče učiti slovenščino kot Prosti predmet. Na žalost vse manj staršev prijavlja otroke k slovenščini, kakor vejo povedati na pedagoški fakulteti. Tako se število mladih slovenskih govorcev hitro niža. „Podobno je s študenti na pedagoški fakulteti," pravi gospa Dončec, „kajti manj otrok potrebuje manj učiteljev.” Vrhu tega slabe gospodarske razmere Slovence prisiljujejo k odselitvi. Na Madžarskem so Slovenci znani pod nazivi Slovenci, Toti ali Vendi (tudi psovka). Slovensko porabsko narečje je inačica prekmurskega narečja. Uporabljata pa se dve glavni narečni inačici. Središča Slovencev sta večji vasi Števanovci in Gornji Senik ter Monošter, kjer je tudi uredništvo Porabja, časopisa Zveze Slovencev na Madžarskem, kakor se imenuje organizacija madžarskih Slovencev. V Monoštru (pribl. 10 000 prebivalcev) nas je pričakovala glavna urednica Porabja Marijana Sukič, ki nas je na kratko poučila o zgodovini Slovencev in društveni strukturi ter nam pokazala „slovenski” del Monoštra. Društvena struktura v glavnem temelji na vaških pevskih in folklornih skupinah. Društva so povezana v Zvezi Slovencev, že omenjeni nadorganizaciji, katere težišče je bolj ali manj ohranitev kulturnega bogastva. Ta čas pa jo dopolnjujejo s Skupščino, ki naj bi Zvezo pozneje nadomestila. Marijana Sukič vidi glavne razloge za neobetaven položaj Slovencev v slabi gospodarski situaciji in slabi povezavi s Slovenijo, kar navsezadnje pogojuje nezanimanje za slovenščino. Naseljevanje nemških tovarn dviguje pomen nemščine, niža pa ugled slovenščine. Povezavo s Slovenijo pa so dolga leta okrnjevale politične razmere. Te zamude je danes zelo težko popraviti. S Slovenijo trenutno potekajo pogovori o izboljšanju položaja. Prvenstvene teme so skrb obeh držav za ohranitev identitete pripadnikov manjšin, podpiranje kulturnega in jezikovnega razvoja, ureditev dobrih možnosti šolanja in informiranja (mediji) ter seveda izboljšanje gospodarskega položaja na območju, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine. Adke 8 Volitve novega NSKS DV. SV. DR. PAVLE APOVNIK Rojen: 28. 6. 1935 v Senčnem kraju pri Libučah Poklic: pravnik Nekatere dosedanje funkcije: namestnik okrajnega glavarja Velikovec (1964-1974); referent v kulturnem oddelku koroške deželne vlade; od leta 1990 do 1994 (prvi) vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri deželni vladi; leta 1975 glavni kandidat KEL (dosegel 6130 glasov). Rojen: 11.3. 1946 v Bikarji vasi Poklic: gospodarstvenik/poslovodja Zveze slovenskih zadrug Nekatere dosedanje funkcije: občinski odbornik v Žitari vasi, predsednik nadzornega odbora NSKS. NANTI OLIP Rojen: 1.11.1956 v Celovcu Poklic: veroučitelj Nekatere dosedanje funkcije: selski podžupan (od leta 1985), vodja nogometne sekcije DSG Sele (do leta 1994), član sosveta (od I. 1994), predsednik Interesne skupnosti sel-skih kmetov. BERNARD SADOVNIK Roien: 17. 7. 1964 v Celovcu Poklic: tainik Nekatere dosedanje funkcije: občinski odbornik v Globasnici, predsednik SKD „Globasnica“, tajnik Slovenske športne zveze, poslovodeči tajnik EL. Rojen: 19. 3. 1965 v Celovcu Poklic: odvetniški pripravnik Nekatere dosedanje funkcije: predsednik Koroške dijaške zveze, tajnik Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, tajnik EL. NANTI OLIP O Prvič, ker so me o tem prepričali zlasti občinski odborniki. Drugič, ker več kandidatov popestri vsake volitve in da vsakomur možnost soodločanja in soodgovornosti. © Mesto predsednika novega NSKS bi opravljal glavnopoklicno, ker to odgovorno delo terja celega človeka. Pol delovnega časa bi urejal stvari na uradu, polovico pa bi bil med ljudmi od Zilje do Labotske doline - tam, kjer bi me potrebovali. Zelo pomemben se mi zdi pogovor znotraj narodnopolitičnih struktur. © Ugotoviti, kje so glavni vzroki nazadovanja narodne skupnosti, in zastaviti primerne protiukrepe pod geslom: Iz ljudstva za ljudstvo! Narodni predstavniki so oddajniki central na podeželju, hkrati pa tudi od ljudi pooblaščeni svetovalci za centralo. 0 Odprtost. To pomeni nadaljevati pot, ki smo si jo zastavili -vsak lahko voli, vsak lahko soodloča! Izvoljeni pa so dolžni dati vo-lilcem obračun o svojem delovanju. © Edino merilo so dejanja v prid slovenske narodne skupnosti - ne le cinične besede nedeljskih govornikov. Potreben je dialog, prav tako pa so potrebne jasne smernice in odločitve. Narodu se ne sme delati škoda zaradi „ljubega miru“. BERNARD SADOVNIK O Ker so mladinci zbrali, neodvisno od moje pripravljenosti za kandidaturo, toliko podpornih izjav. Zato se tej želji podeželske mladine nočem izmakniti. S kandidaturo želim opozoriti predvsem na zahteve po večji podpori športu in dejavnosti kulturnih društev. Ker sam prihajam iz kroga delavcev, želim tudi opozoriti, da je narodna politika zadeva vseh slojev in ne samo določenega kroga. © Srednjeročni cilj naj bo pluralistično skupno zastopstvo koroških Slovencev. Vsaka kandidatura in vsak glas za novi Narodni svet je korak k temu cilju. Mislim, da nihče nima volilnega programa v ospredju, ampak si predvsem želi boljši razvoj slovenske narodne skupnosti. V zadnjem času se nihče ni več zavzemal za več dvojezičnih napisov v naših občinah in za uveljavitev slovenščine kot uradnega jezika. Prav tako zelo je potrebna vsa naša podpora pri uresničitvi konkretnih projektov, kakor npr. kulturni dom Pliberk, in podpora našim športnim društvom od Za-homca do Doba. Povzdig SAK v drugo zvezno ligo je še posebnega pomena. Zato mora šport pridobiti najmanj 10% vseh podpor, ki so namenjene slovenski narodni skupnosti. Zavzemati pa se moramo še predvsem za vsakega posameznega gospodarstvenika, ki ni samo garant za pridobitev delovnih mest, ampak tudi močen podpornik kulture, ki jo moramo krepiti predvsem na bazi. Kljub številnim maturantom se moramo zavedati, da sta garant za uspešen razvoj narodne skupnosti naš kmečki živelj in delo naših dvojezičnih far. To dejstvo se veliko premalo upošteva v naši politiki. © Da bo delal v prid slovenski narodni skupnosti in pri tem izhajal iz potreb naših krajevnih struktur. Cilj je jasen - ohranitev narodne identitete, slovenskega pogovornega jezika v naših družinah. Samo naše družine so garant za naš obstoj. Iz tega pa izvirajo vse druge zahteve. 0 Ta odločitev bo bistveno vplivala na uspešen izid prvih demokratičnih in direktnih volitev. Zame je to samo obveza, da nihče nima pravice določati, kdo je Slovenec in kdo ni. To je svoboda vsakega posameznika, ne glede na strankarsko pripadnost. Novi Narodni svet pa naj kot kolektiv zahteva pravice in enakopravnost za vsakega posameznega Slovenca in Slovenko. © Vsebinska nasprotja zahtevajo demokratične odločitve in tako tudi skupno streho, pod katero se naj odloča. Če pa dnevno opažam, da po naših vaseh izumira slovenski pogovorni jezik med otroki, potem je za vse Slovence cilj jasen in skupen - zato tudi ne pozna nasprotij, ampak jasne ukrepe. Kulturna in športna društva, posebej še SAK s svojim delom za naraščaj, se tega že zdavnaj zavedajo. Zato tudi uspešno delujejo. MAG. RUDI VOUK O Volitve potrebujejo izbiro: čim več kandidatov, tem bolje. Sem eden izmed skupne nekoliko mlajših, ki se sicer že nekaj let ubadajo z manjšinsko politiko, ampak še ne tako dolgo, da bi misli šle po ustaljenih poteh. © Na vrh bi postavil nekaj načel: da je narodna skupnost zmožna in potrebna demokracije v lastnih vrstah, da je kot taka v manjšinskih vprašanjih subjekt in enakopraven partner večinskega naroda in da je treba po šestih letih zastoja doseči spet ta ali oni konkretni rezultat za izboljšanje položaja koroških Slovencev. V preteklih letih smo se preveč pustili zaplesti v teoretične diskusije, ki so potrebne, ne nadomeščajo pa dejanj. To ali ono sveto kravo pa bi poslal v pokoj, npr. zahtevo po enotnosti za vsako ceno, iluzijo, da nas je še zmeraj 50.000, ali pa miselnost, ki postavlja interes posameznih organizacij ali društev nad narodni interes. © Prva naloga bo, da se zaveda, da je demokratično izvoljeno predstavništvo koroških Slovencev in se kot tako tudi obnaša. Vse ostalo sledi iz tega. 0 Vesel sem tega. Končno smo prišli do spoznanja, da narodnostna politika ne sme biti ideološko vprašanje, pa tudi ne stvar maloštevilnih funkcionarjev. Oblikovati se mora narodnostna skupnost v svoji celoti. © Kot je to v demokraciji običajno. Različna stališča je treba temeljito diskutirati in poskusiti, da se najde skupni imenovalec, če pa to ne gre, naj odloči večina. Če bi se izkazalo, da je bila kakšna odločitev napačna, bo ljudstvo pri naslednjih volitvah izvolilo druge osebe. tSuss?_____________________Volitve novega NSKS - - - - —9 Predsedniški kandidati novega Narodnega sveta koroških Slovencev Poleg dr. Apovnika kandidirajo za predsednika novega NSKS tudi dipl. trg. J. Nabernik, selski podžupan Nanti Olip, tajnik EL mag. Rudi Vouk in občinski odbornik Bernard Sadovnik. Vsem smo zastavili enaka vprašanja (dr. Apovnik je nanj odgovoril že v NT 17); dipl. trg. J. Nabernika na žalost nismo mogli več doseči, ker se nahaja na službeni poti. O Zakaj ste se odločili, da sprejmete kandidaturo za predsednika novega NSKS? © Bi lahko v nekaj besedah povedali kaj o svojem „volilnem programu“? © Ko se bo po volitvah novega NSKS konstituiral zbor narodnih predstavnikov, v čem vidite njegovo prvo nujno nalogo? 0 Po izrednem občnem zboru je NSKS odprt za vse koroške Slovence, ne glede na njihovo ideološko ali strankarsko politično pripadnost. Kaj to pomeni za Vas? © Vedno spet prihaja do nasprotja v naši narodni skupnosti. Kako naj bi ta nasprotja reševali? Pripravil Janko Kulmesch Obvestilo osebam, ki živijo zunaj dvojezičnega ozemlja Tiste koroške Slovenke in Slovenci, ki živijo zunaj dvojezičnega ozemlja, spadajo pod volilni okoliš Celovec in je zanje pristojna krajevna volilna komisija Celovec. Kdor se želi udeležiti volitev novega NSKS, se naj obrne na naslov: mag. Janko Kulmesch 10.-Oktober-Straße 25/111 9020 Celovec Telefon: 0463/51 25 28-25 Za podrobnejše informacije smo vsak čas na razpolago. Adrian kert Z MOJEGA VIDIKA Opcija je odprtost in resnost Bo prenova starega Narodnega sveta prinesla želen podvig? Radijska afera je zadala ugledu organizacije še en krepek udarec. Ofenzivo „Radio Korotan” je sprožil med drugim Narodni svet. Čeprav je bila ta ofenziva v danih razmerah (rok prijav za Privatne radie se je iztekal) uvidevna, je bila akcija izvršena vsaj neumno. Narodni svet in ostali iniciatorji (licenca je medtem odtegnjena) so si namreč 'ahko izračunali, da bo nastal vik 'n krik na neobveščeno akcijo, saj so vedeli, da projekta ne Podpirajo vse organizacije koroških Slovencev, niti ne toliko koroških Slovenk/cev. Ko gre za tako pomembne zadeve, je dolž-n°st zastopstva obveščati in otemeljiti ukrepe. V demokratični 'n osveščeni družbi je informi- ranje normalni način. Narodnemu svetu tudi samovoljna akcija Karla Smolleja v šolskem vprašanju (ki je Narodni svet ni preprečil) še težko leži na ramenih, saj je niti mnogi simpatizanti in občinski politiki EL še niso dodobra prebavili. Popolno zaupanje si bo treba šele pridobiti, kar pomeni biti odprt, ne pa igrati z zaprtimi kartami. Če kdo zahteva vodilno pozicijo zase, si jo mora zaslužiti z dobrim delom. Volilno število EL je mogoče razumeti tudi kot zaušnico Narodnemu svetu in odraz ideološko in politično pogojenih napak v preteklosti (poleg dobrega delovanja), ki so se deloma porodile prav iz nagnjenja k samovoljnim akcijam. V številu publike na izrednem občnem zboru decem- bra preteklega leta, kjer so bile napovedane korenite spremembe, se je nekje zrcalila skrhana zaupljivost. Tu bo moralo novo predsedstvo najprej nastaviti, če resno misli s prenovo. Nenazadnje ljudje dajejo zastopnikom legitimacijo za zastopanje in od-ločevanje. Maja torej čakajo koroške Slovenk/ce in predvsem Narodni svet pomembne volitve. Pet kandidatov kandidira za predsedniško mesto. Dva sta posebej zanimiva. Najizglednejše šanze je gotovo prišteti dr. Pavlu Apovniku, bivšemu glavnemu kandidatu KEL I. 1975 in nekdanjemu podpredsedniku ZSO. Ali bi zaslužnemu delovalcu in zmernemu politiku uspelo vnesti svoj diplomatični način v organizacijo in izboljšati odnos do baze, je vprašanje. In vendarle prvi pogoj za uspeh. Drugi zanimivi kandidat je dipl. trg. Joža Habernik, „newcomer” na političnem odru, vendar zelo priznan gospodarstvenik, veliki mecen narodne skupnosti. S svojo odkrito neposrednostjo in politično neobrabljenostjo bi mu morda uspelo poživiti politično sceno. Ostalim trem kandidatom je v najboljšem primeru prišteti le minimalne možnosti, sodeč po koroški mentaliteti, kjer je vse novo tvegano. Kako naj Narodni svet ne bi delal politike, pokazuje Zveza. V očitni nebogljenosti roti svojo kopico simpatizantov, naj se ne udeleži nedemokratičnih volitev organizacije, ki pluje v nacionalističnih vodah. Ne spominjam se, da bi Zveza kdajkoli svarila pred volitvijo socilademokratske ali ljudske stranke, niti pred volitvijo svobodnjakov in niti ne, ko je bil dr. Sturm glavni kandidat Drugačne Koroške. Namesto da skuša prepričevati s svojim programom, se podaja na raven razdiralca, ki po eni strani pridiga pluralizem, po drugi pa stranki koroških Slovencev odreka pravico, da še ona popestri potrebni pluralizem. Narodni svet bo s politično stranko EL uspel le, če se bo zavedal odgovornosti proti narodni skupnosti, še zlasti pa, če bo resno skušal nagovoriti vse potencialne volilk/ce ne glede na to, v kakšnem odnosu so bili doslej do njega. In če bo znal upoštevati kritiko, ne bo pridobil samo nove (in zgubljene) simpa-tizante, temveč tudi potrebni ugled. Vsekakor je način političnega zastopstva, za katerega se bo trudil tudi prenovljeni Narodni svet, vreden poskusa. Zato pa je potreben znak volilk in volilcev (posebno še mlajše generacije). Spremembe so prepotrebne in volitve jih lahko prinesejo s sabo. 10 Kultura Sodobna slovenska umetnost prepričala dunajsko občinstvo Pravijo, da smo Slovenci narod kulture in umetnosti, čeprav si včasih nismo na jasnem, ali to velja tako za kakovost prireditev kakor za nepregledno vrsto raznih ponudb. Piše Herbert Seher Mesec april je tudi za dunajsko občinstvo prinesel celo vrsto kulturnih „Events“ s slovenskim pečatom, tako da je odločitev za obisk marsikoga spravila v pravi stres. To toliko bolj, ker je širok izbor segal od gledališke praizvedbe (poročilo NT 14/4) in knjižne predstavitve, pa do narodne pesmi in zahtevne sodobne glasbe. Kjerkoli se je predstavila slovenska kultura in umetnost širši velemestni javnosti (v „Ensem-bel Theatru" in palači Wilczek v 1. okraju, v slovenskem pastoralnem centru v 5. okraju ali v slovenskem domu Korotan v 8. okraju), povsod so se slovenski ustvarjalci prepričljivo uvrstili v pisano dunajsko ponudbo in umetnostno prizorišče. Še v velikem tednu je slovenski kulturni center v Korotanu presenetil s — tudi za Dunaj — glasbeno posebnostjo, v počastitev stote obletnice rojstva skladatelja in pedagoga Slavka Osterca (1895—1941). Mednarodno priznani pianist Igor Dekleva je predstavil po krivici zanemarjeno KNJIGE IN LITERATURA: Mag. Vinko Ošlak je imel odlično idejo, da bi ljudi seznanil z manj znanimi dobrimi knjigami in bralce vzgajal k zavestnemu branju. Vsakokrat je skrbno pripravil kritičen literarni večer po vzorcu znanega kritičnega kvarteta iz televizije in po začetnih poskusih je preizkušena peterica (prof. Denis Poniž, dr. Franci Turičnik, mag. Silvija Borovnik in Horst Ogris pod vodstvom Vinka Ošlaka) kolikor se da objektivno in obširno ocenjevala pet knjig po lastni izbiri. Nepristransko gledano smo si obetali zanimive večere, toda z dejanskim odzivom ne more biti nihče zadovo- bogato glasbeno delo Osterca. Mladostni ciklus klavirskih skladb „impresije“ iz leta 1924 komaj 19-letnega skladatelja je sicer še zasnovan v postroman-tičnem stilu. A že v drugem opusu, „Pravljice“, 1927, ki gaje Dekleva odigral s smislom in čutom za stilno idealno interpretacijo, je dokaz za avantgardistično obarvano glasbo S. Osterca, ki je kot kulturni ustvarjalec odpiral slovenski glasbi pot do takratnih evropskih gibanj. Poleg „Hommage a Slavko Osterc“, delo, ki ga je sestavil „dunajski“ Slovenec Tomaž Svete (uglasbil je mdr. tudi pesmi Gustava Januša), se je mojster Dekleva predstavil občinstvu kot skladatelj kompozicije „Sedem prizorov“ (1994). Skratka: lep večer — velik glasbeni užitek. Kot dodatno umetniško noto tega večera lahko označimo razstavo umetnice Silve Janež-De-belak, ki postavlja v svoje ek-sprezivno slikarstvo „človeka“. V deloma velikoformatnih slikah aktualizira grozljivo dogajanje našega časa, kritizira in obsoja doživljanje grozot in grobih vojaških teptanj človekovih pravic. Ijen. Naj bodo krivi različni dejavniki (izbira knjig, vreme, neugodni datumi, kraj ali prešibka promocija), ideja bi gotovo zaslužila večje zanimanje. Že res, da zadnji večer letošnjega leta ni bil značilen. Obisk je bil najbolj skromen, pri izboru knjig niso upoštevali zanimanja koroških bralcev, nepredvidena prisotnost avtorja in popolno nezanimanje založbe pri obravnavi Bogatajeve knjige Kult sta kvarila koncept knjižnih presoj. Kljub temu smo prepričani, da si širši krog bralcev želi kritično obravnavo dobre literature. Neposredni stik z avtorjem in Slike „Krik", „V stiski“, „Bolečina“, „Grožnja“ ne dajo misliti le na balkansko tragedijo in ne zaznavajo samo postaj križevega pota nepregledno dolgih vrst beguncev in nedolžnih ljudi. Popolnoma drugačno ozračje pa je bilo v Korotanu 22. aprila, ko je zadonela slovenska pesem iz grl dunajskih fantov in moškega zbora, „Jepa-Baško jezero“. Slovensko kulturno društvo „Ivan Cankar“ je vabilo na vigred ni koncert. Oba zbora pod vodstvom Aleša Schusterja sta v narodni pesmi predstavila predvsem lepo in prijetno stran življenja; tamburaški orkester dunajskih Slovencev pa je pod vodstvom Hanzija Gabriela na simpatičen način popestril ta domači večer. Ob prepričljivem in simpatičnem nastopu pevcev iz okolice Baškega jezera — v nedeljo so peli tudi pri slovenski maši — skoraj pozabljamo, da prihajajo iz jezikovno obrobnega kraja, kjer je skrb za slovenski jezik posebej pereča. Vsaj v tem oziru sta si Dunaj in Bače zelo blizu; ni naključje, da v obeh krajih skrbi izkušeni pevovodja Aleš osebno srečanje bralcev z avtorjevo besedo sta bila značilna za literarne večere, ki jih je vodil Horst Ogris v Tinjah. Dvanjast znanih slovenskih avtorjev se je zvrstilo v dveh letih in zbudili so različno zanimanje. Če se spomnimo samo letošnjih (Hing. J. Messner, D. Jančar, L. Kovačič, T. Pavček in A. Peršolja), bi lahko mislili, da si vsak, kise zanima za slovensko sodobno literaturo, želi tudi osebno spoznati njene ustvarjalce. Obisk je sicer dosegel najmanj apostolsko število, včasih je bilo celo dober. Kljub temu je pri zadnjem večeru H ost Ogris napovedal, da ne misli nadaljevati s takimi literarnimi srečanji. Za slovo smo spoznali pesnika s Krasa, Aleksandra Peršoljo, ki ne more skriti rojstne grude — Goriških Brd. Bolj prozna lirika v sodobnem jeziku, polna globokih misli, označuje drugačnost in je privlačnost kraškega pesnika. Alojz Angerer Ahilova peta koroških Slovencev Tako knjižne presoje v Pastoralnem centru v Celovcu kot literarna srečanja v tinjskem domu se borijo za nadaljnji obstoj, v glavnem zaradi nezanimanja bralcev in literarno vedoželjnih obiskovalcev. Iščem babico ali ženo za varstvo mojih otrok 7 in 8 let, ki bi jih čez dan oskrbovala. Tel. 0 42 36 / 22 05 od 19. ure naprej POPRAVEK V prejšnji številki NT se nam je pripetila neljuba napaka: V „barometru stališč" smo zamenjali sliko Francija Robleka. Namesto Francija Robleka-Pušelča iz Sel smo objavili sliko Francija Robleka iz Bajdiš. Oba Francija prisrčno prosimo, da nam tega ne preveč zamerita. Uredništvo Schuster za ohranitev slovenske pesmi! Za solidno promocijo slovenske književnosti pa sta poskrbeli Mohorjeva in Avstrijska družba za litereturo v mestni palači Wilczek — s predstavitvijo romana „Hal-gato“ slovenskega avtorja F-Lainščka. Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer je predstavil delovanje Mohorjeve, pisatelja in roman ter opozoril na dva pomembna vidika: aktualnost romana, v katerem Lainšček avtobiografsko obarvano piše o življenju in usodi Romov in Sintov v Sloveniji, ter pomembnost vzornega in uspešnega gospodarjenja manjših založb, kakršna je Mohorjeva. Filip Warasch na slavnostnen1' koncertu na Djekšah > V srednjem veku so krojili us( j Djekšarjev v širokem pomenu bss^ najrazličnejši gospodarji: vovbrski gr°)tl trušenjski vitezi, Šponhajmerji, razL samostani, krška škofija in ne nazs^el goriški in celjski grofje. Kmetje, hlapcir dekle so bili nesvobodni in to so osta^ leta 1848. T Kot tudi v ostalih deželah avstro-ogrl^ monarhije, je začela demokracija rT. pronicati šele v 70. letih preteklega stodi ja, politično pa so Djekšarji odločal' državnih, deželnih in občinskih voli' med slovenskim kandidatom, ki ga je Pr piral župnik, in nemškim, ki ga je pod Pr učitelj. Vsekakor je na Djekšah vladal do P'1 ka 1. svetovne vojne slovenski županj To je tudi logična posledica dejstva; 1^ je leta 1880 navedlo 96% prebivaj slovenščino kot pogovorni jezik. Dej-^ pa, da sta se odločili ob plebiscita Petek, Sjnaj 1995 Kultura Dan, ki ga je ustvaril Gospod K slikam: MoPZ „Valentin Polanšek", slavnostni govornik mag. Filip Warasch in fantovski kvintet iz Krčanj. Vigredni koncert na Djekšah v nedeljo, 30. aprila, je bil pravi užitek — tako v vsebinskem kakor pevskem oziru. Nič manj razveseljiv ni bil tudi obisk, zlasti še s strani Djekšarjev samih. Bil je to zares „dan, ki ga je ustvaril Gospod“, kakor je zapel MoPZ „Valentin Polanšek". Prireditev — vse priznanje gre organizatorju velikovškemu PD „Lipa“ ~~ je bila v znamenju 1100- letnice Djekš in 50-letnice 2. republike. Slavnostni govornik je bil občinski odbornik EL mag. Filip Warasch. Njegov govor je bil vsebinsko bogat, nadvse informativen in politično prepričljiv. (Glavne Waraschove izpovedi objavljamo na posebnem mestu.) Kulturni spored pa je bil takšen, kakršnega Djekšarji ne doživijo vsak dan. To je potrdilo mdr. sorazmerno visoko število domačinov, ki jih sicer komaj ali sploh ne vidiš na slovenski prireditvi. Pevski zbor „Lipe" pod vodstvom Sonje Kuchlingove je dokazal, da ne obstaja samo iz simpatičnih pevk in pevcev, temveč da zna zapeti tudi zelo kakovostno. Nadalje je društvu „Lipa" uspelo pridobiti za koncertni nastop „Burschenquintett Oberg reutschach — Griffen“ (vodi Lorenz Rapatz). Zapeli so ubrano; škoda le, da niso zapeli niti ene domače slovenske pesmi, saj jih je ravno z njihovega območja še mnogo ohranjenih. Višek koncerta pa je bil gotovo nastop MePZ „Valentin Polanšek“ (vodi mag. Božo Hart-mann) z Obirskega in kvarteta bratov Smrtnik iz Kort. Obirčani so navdušili občinstvo v vsakem oziru — taka pevsko kakor glede programskega izbora. Mag. Vladimir Smrtnik se je ob tej priložnosti spomnil tudi 10-letnice smrti Valentina Polanška, velikega umetnika in rodoljuba. Poudaril je, da „je bilo Polanškovo ustvarjanje ena sama ljubezen do rodne grude, njegovih slovenskih rojakov, njegove slovenske domačije". „In če je Polanškova beseda o rodni grudi in rojakih nežna, ljubeča in roteča, postane trda in neizprosna, ko gre za pravice njegovega ljudstva.“ Predsednica „Lipe" mag. Zalka Kuchling je lahko pozdravila tudi številne častne goste. Mdr. so se koncerta udeležili podpredsednik NSKS dr. Apov-nik, osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig, predsednik EL Andrej Wakounig, župan Travnik, tajnik KKZ Nužej Tolmajer in direktor ZSZ dipl. trg. J. Flabernik. Janko Kulmesch •‘red plebiscitom 96 % Slovencev, po plebiscitu le še 27% 20 dve tretjini za Avstrijo, je vrglo svojo ;(nco tudi na ljudsko štetje leta 1923, ko v Je Priznalo le še 27 % k slovenskemu 0cevalnemu jeziku. Vsekakor to niso po-:|i '' k' bi odgovarjali resničnemu stanju. ^Smirno leto 1951, ko je slovenski jezik Čfknžalo 3,7 % (43,1 % pa Vindiš). r.nes se priznava k slovenstvu v naši 'Cln' Približno 14 % prebivalstva. r‘7udi na Djekšah so glasovali vsi razen 3e9a za priključitev k nemškemu rajhu, 0 1 J”13 Djekšah so nacisti razpustili slo-' društvo in Posojilnico, tudi na * Sah so nasilno odstranili slovenskega ijPnika Repnika — toda do izseljevanja p venskih družin ni prišlo. Verjetno je tu °9, da se domačini niso priključili par-i£ hstvu, ki je imelo na Svinški planini n 10 Postojanko. Toda do bojev je prišlo na območju naše občine, pri Karlutu I’ .ovci umorili gozdnega delavca in nje-)dr ^eno’ t0-mesečnega otroka pa od-' 1 v oeznano. Usoda pa je tudi na drugi strani odigrala svoje: na Kneži je partizanska patrulja ustrelila prav zadnje dni vojne tedanjega okoliškega vodjo kmetov. Dovolite mi nekaj besed o današnjih Djekšah: Leta 1973 je nastopila pri občinskih volitvah po 40 letih prvič spet slovenska lista, tedaj pod imenom Volilna skupnost, sedaj Enotna lista Djekše. Ni slučaj, daje bil vodja liste g. Franc Kassl st., pd. Šranc, potomec dolgoletnih slovenskih občinskih odbornikov na Djekšah. Tu smo zastopani tudi danes, sodelujemo in soodločamo v vseh pododborih, razen v občinskem predstojništvu. Vse, ki se zavzemamo za občino Djekše, moti izredno močno odseljevanje. Kljub pozitivni bilanci rojstev (+ 237), se je v preteklih 30 letih z Djekš odselilo 700 prebivalcev. Delovnih mest na Djekšah skorajda ni, od 409 nesamostojno nameščenih se mora voziti na delo izven občine 235 oseb, ostali pa so večinoma zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu. Dosti si danes občina obeta od turizma, saj se je priključila tako norijski regiji kot podjunskemu turističnemu društvu. Pot do uspeha vidi na žalost preveč prizadetih zelo različno — eni želijo spremeniti Djekše v tako imenovano „pravljično deželo", drugi spet ne vidijo zadosti realnih možnosti za izvedbo dragih projektov. Ker tudi jaz računam, da bodo po proslavi 1100-letnice počasi usahnile deželne podpore, predlagam naši občini projekt „Manjšine in turizem“, ki ga pod vodstvom nemške dežele Brandenburg organizira in v veliki meri financira EZ. Glavna slavja bodo šele na vrsti, Želim si, da bi občina nadaljevala začeto pozitivno pot enakopravnosti obeh jezikov, nemščine in slovenščine. Tak, kakšen je bil začetek z novoletnim koncertom, v obeh jezikih, naj bi bila tudi osrednja proslava in kronika v znamenju enakopravnosti dveh narodov na Koroškem. T PETEK, 5. maja Kulturna obzorja A SOBOTA, 6. maja Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E D E NEDELJA, 7. maja 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky)) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi N PONED., 8. maj Šmarnice V TOREK, 9. maj Partnerski magazin R A SREDA, 10. maj Društva se predstavljajo Večerna 20.04-22.00 50 let konca vojne. Spominska prireditev D 1 ČETRTEK, 11. maj Rož - Podjuna - Zilja U PETEK, 12. maj Kulturna obzorja B)©Q@a [iDÄKh NEDELJA Ui»** 7. maja '95, 11.15 PONEDELJEK, 8. maja 1995 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • „Čas je ublažil grobost dogodkov - rane se kljub drezanju celijo. Po petdesetih letih je že skorajda odpuščeno, vendar ne pozabljeno.“ Film „Vrnitev" je nastal po drami Janka Messnerja. Avtor je napisal tudi filmski scenarij. Filmska produkcija slovenske televizije je nastala pred 20 leti. Nazorno prikazuje stiske slovenske narodne skupnosti po prvi svetovni vojni in v medvojnem obdobju. Na 14. mednarodnem filmskem festivalu televizijskih dram v Pragi je mednarodna žirija nagradila scenarij Janka Messnerja z najvišjim priznanjem, z „ZLATO PRAGO“. Naj bo prikazana skrajšana verzija filma „Vrnitev“ vsem žrtvam vojne v spomin, vsem živečim v opomin. Petek, 5. maja SELE Oldy-večer Kraj: v gostilni Malle v Selah Čas: ob 20. uri Za zabavo igra „profesionalen DJ“ Prireditelj: nogometna sekcija DSG Sele CELOVEC Pomladansko srečanje Mohorjeve ljudske šole Kraj: v Mohorjevi ljudski šoli Čas: ob 20. uri Prireditelj: Združenje staršev Mohorjeve ljudske šole Sobota, 6. maja ŠT. JAKOB Koncert „Rembetiko“ s skupino Lakis & Ach-wach in z Dvojezičnim zborom Pedagoške akademije Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Čas: ob 20.30 Prireditelj: SRD „Rož“ Nedelja, 7. maja SELE Srečanje ansamblov Kraj: v gostilni Terki v Selah Čas: ob 14. uri Nastopajo: Ansambel „Podkrajški fantje“, Edlseer Trio, S’KleinedlingerTrio, Die Pal-tentaler, Trio Pavlič, Ansambel „Jože Skubic in Slapovi“ Povezava: Werner Klammin-ger Prireditelj: Alpski klub Obir ŠT. PRIMOŽ Redni občni zbor društva upokojencev Podjuna in RAZNO Koroški, moji domovini svobodo in mir Spominska slovesnost ob 50-letnici zmage nad fašizmom, ob 50-letnici vrnitve izgnancev in drugih žrtev nacizma, ob 40-letnici avstrijske državne pogodbe Kdaj: v nedeljo. 7. maja 1995, ob 14.30 Kje: v Domu glasbe v Celovcu Scenarij: Poldej Zunder, scena: Valentin Oman, tehnika in filmsko gradivo: Miha Dolinšek, film o kulturnem utripu koroških Slovencev: Horst Ogris, recital in druga besedila: člani dramske skupine SRD „Zarja“ iz Železne Kaple, fanfare: Glasbena šola Sodelujoči mešani pevski zbori: SPD „Danica", Št. Primož; SKD Globasnica: „Podjuna“ iz Pliberka; KPD_„Planina“, Sele; „Gallus", Celovec; „Rož“, Št. Jakob v Rožu; Dvojezični zbor pedagoške akademije; Zwitterjeva družina, Zahomec: Zbor slovenske gimnazije, Celovec Sodelujoči moški zbori: „Foltej Hartman“, Pliberk; SPD „Valentin Polanšek", Obirsko: SPD „Bilka“ Bil-čovs; Smrtnikovi fantje, Korte Solist: Gabriel Lipuš, vokalno-instrumentalni ansambel: „Drava“ iz Borovelj Prireditelji: NSKS, KKZ, ZKP, ZSI, ZSO, SPZ srečanje ob materinskem dnevu Kraj: v gostilni „pri Voglu“ v Št. Primožu Čas: ob 12. uri Za kulturni spored bo skrbel otroški zbor SPD „Danica“ ŽVABEK Otroška igra Rdeča kapica Kraj: v farni dvorani v Žvabe- ku Čas: ob 14.30 Igrajo: otroci iz Žvabeka in okolice Režija: Vida Logar Prireditelj: KPD „Drava“ iz Žvabeka Poned., 8. maja CELOVEC Integracija prizadetih otrok (predavanje in pogovor) Otroški vrtec Naš otrok in Ljudska šola Mohorjeve sta pred izzivom, ali sprejmeta tudi prizadete otroke. Informacije o integraciji in pogovor naj pojasnijo nalogo, ozavestijo tudi bojazen in morebitne težave ter tako pomagajo sprejeti odločitev. Čas: ob 19.30 Kraj: v prostoru Pastoralnega centra v Celovcu (10.-Okto-berstr. 25,1. nadstropje) Prireditelj: Združenje staršev na Mohorjevi ljudski šoli, otroški vrtec Naš otrok, Katoliška prosveta Sreda, 10. maja CELOVEC Predstavitev knjige pisatelja Ivana Sivca -Triglavski kralj (črtice iz življenja župnika Jakoba Aljaža) Kraj: v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma (10.-Ok-toberstr. 25/1 v Celovcu Čas: 19.30 Prireditelji: Generalni konzulat RSIovenije, Slovensko planinsko društvo, Mohorjeva družba v Celovcu, Slov. kulturno društvo Celovec in Krščanska kulturna zveza ŠMIHEL Predavanje ob 50-letnici 2. svetovne vojne: „Pregon koroških Slovencev v času nacizma in njihova vrnitev Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 20. uri Predava: dr. Avguštin Malle Prireditelj: KPD Šmihel Sobota, 13. maja ŠKOCIJAN Materinska proslava Kraj: v dvorani Kassl Čas: ob 19.30 Nastopajo: Otroški in Dekliški zbor Škocijan, Anja in Ingrid (citre), otroški zbor iz Galicije Prireditelja: Otroški in Dekliški zbor Škocijan Kpmediia v St. Janžu Petek, 5. 5. 95, ob 20. uri Marco Antonio de la Parra Calderon Prikrita opolzkost vsakdana Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče ______Celje/Oderpododrom____ Petek, 19.5.95, ob 20. uri Žoran Hočevar Smejči Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče Celje/Oderpododrom Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Cena: tri predstave šil. 200.- Srečanje mladine v Mauthausnu Mladi upor proti starim časom „Mladi upor proti starim časom“ naj bi mladim dal priložnost, da izrazijo svoj protest proti ponovnemu prebujanju desno ekstremnega in nacionalističnega duha. Čas: v soboto, 6. maja, od 13.30 do 18. ure Odhod: iz Dobrle vasi (Kirchplatz) ob 8.15, iz Celovca (žel. postaja) ob 9. uri Prihod: v Celovec (žel. postaja) ob 22. uri Prispevek: 100 - šilingov (na osebo) Prijave: do četrtka, 4. maja 1995 (tel.: 0463/511166-78 ali 77 Odkritje spomenika ob 50-letnici konca 2. svetovne vojne Žrtvam vojne in nasilja (zasnoval in oblikoval Valentin Oman) Kdaj: v nedeljo, 7. maja 1995, ob 13.30 Kje: ob vhodu v Mohorjevo hišo v Celovcu, Viktringer Ring 26 Nagovor: dv. svet. dr. Reginald Vospernik Duhovni obred: dr. Jože Marketz Glasbeni okvir: Smrtnikovi fantje Drago Jančar HALŠTAT Kdaj: - v četrtek. 11.5. 95, ob 20.30, - v petek. 12. 5. 95, ob 20.30, - v soboto. 13.5. 95, ob 20.30 Kje: v gledališču pod Križno goro (Felsentheater) Gostuje: Slovensko stalno gledališče Trst Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Vstopnice v predprodaji v pisarni KKŽ, tel.: 0463/51 6243 ŽITARAVAS Pomladanski koncert Cas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: SRD „Trta" §T. JANŽ Koncert Šentjanških tamburašev Kraj: stara šola v Št. Janžu Cas: ob 20. uri Nastopajo: Šentjanški tamburaši, De Profundis iz Slovenije SLOVENJI plajberk Materinska proslava Kraj: v gostilni „Folta‘‘v Slovenjem Plajberku čas: ob 19. uri Prireditelj: SPD „Vrtača" Borovlje Družinski popoldan Kraj: pri Cingelcu na Trati Cas: ob 16. uri Nastopajo: otroška društvena skupina, kvartet „a cappella“ iz Dobrle vasi Prireditelj: SPD Borovlje LOČI Marijino petje Kraj: v podružni cerkvi v Spodnjih Rutah nad Ločami Cas: ob 19.30 Sodelujejo: Moški pevski zbor Jepa-Baško jezero, Gemischter Chor Rosenbach, Mladisnka skupina iz Ledine, Chor der Dorfgemeinschaft Latschach, Tamburaški ansambel Loče Prireditelja: SPD Jepa-Baš-ko jezero, Dorfgemeinschaft Latschach Nedelja, 21. maja SELE Predavanje „Korenine slovenstva na Koroškem“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Predava: dr. Jožko Šorli Prireditelj: KPD „Planina" v Selah Poned., 22. maja CELOVEC Klovni (Waechter/Dekleva) Klovni so situacijska komedija z jasnim izrisom karikaturno grotesknih likov. Gre za medsebojno dopolnjujočo se igro klavnov, ki so neutrudni gojenci šole za klovne. Zabavajo pa predvsem občinstvo. Kot pri cirkuških klovnih pa tudi pri tej predstavi gre za globlje sporočilnost: za satiro na račun vzgajanja otrok. Kraj: v Mestnem gledališču v Celovcu Čas: ob 20. uri Gostuje: Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane Režija: Eduard Miler Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza Predprodaja vstopnic: pri KKZ(tel.:0463/51 6243), pri SPZ (tel.: 046 3/51 43 00) JEZIKOVNE POČITNICE 1995 Od nedelje, 2. julija, do sobote, 22. julija 1995, v osnovni šoli Grm v Novem mestu Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 16. leta Cena: 4500,- šilingov V ceno je vključeno: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok * polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti * ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih * možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi * prevoz v Novo mesto in nazaj Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Straße 25/III, tel.: 0463/516243 RAZSTAVI ..PRI JOKLNU“ Razstava del Andreja Vilharja Kraj: v galeriji „Pri Jo-klnu" Andrej Vilharje umetnik, ki se ukvarja z rezbarstvom in lesorezom. Prihaja iz Predjame blizu Postojne. Njegovi glavni motivi so vzeti iz domačega okolja. Poleg raz-barstva se umetnik ukvarja tudi s pesništvom. Razstava je na ogled do 13. maja 1995. BEGUNJE Oprtje razstave slik Likovne sekcije -VIR Radovljica (pod vodstvom univ. prof. akad. slikarja Rudolfa Gaberca) Odprtje bo v petek, 5. maja 1995, ob 18. uri v galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Ob odprtju bo krajši kulturni program. Spoštovani društveniki! čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno na naslov: naš tednik v r. Marjanu Feri 10.-Oktober-Straße 25/III Tel.: 0463/512528-27 9020 Celovec Faks: 0463/512528-22. Zadnji rok je torek (do 12. ure). V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKA! Podatki za napoved naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU Dan: Datum: Čas: Kraj: Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj: v soboto, 6. maja, ob 15. uri Razstava metuljev in kamnov Zbiratelj: Andrej Brilly, Ljubljana v soboto, 6. maja, od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure Tečaj: oblikujmo glino - kiparska delavnica v Tinjah Voditeljica: Renata Bovhan v nedeljo, 7. maja, ob 10. uri V okviru otvoritvenih proslav se bodo starejši ljudje srečali skupno s tinjskimi dopustniki v Domu v Tinjah: Nastop mešanega pevskega zbora Slovenskega društva upokojencev Pliberk v ponedeljek, 8. maja, ob 19.30 Mladina in spolna vzgoja Predavatelj: Christian Stefaner, veroučitelj v torek, 9. maja, ob 20. uri Dia-predavanje: povsod kjer hodim, nosim uro s seboj Predavatelj: dr. Anton Kreuzer, publicist v sredo, 10. maja, ob 19.30 Predavanje Kaj je bio? Osnove biološkega kmetovanja Dr. Štefan Merkač bo v svojem predavanju razlagal osnove kmetovanja, ki ne škoduje ne človeškemu zdravju in ne okolju. Informiral bo o obstoječih kmetijah in kmečkih skupnostih v naši okolici, katere na ta način kmetujejo v slogi z naravo, ter o možnostih javne podpore za tak način kmetovanja. Predavanje nam koroškim Slovencem nudi poleg teh informacij tudi možnost, da si pridobimo zaklad strokovnih izrazov, da izboljšamo našo slovenščino. V ta namen bo dr. Merkač pripravil list, kjer bodo navedeni najvažnejši slovenski in nemški strokovni izrazi obravnavane teme. Predavatelj: dr. Štefan Merkač Soprireditelji: Naš tednik, Slovenski vestnik, Kmečka izobraževalna skupnost, Skupnost južnokoroških kmetov v petek, 12. maja, ob 9.30 Koncert s citrami: slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov Igra: Rako Kokalj iz Kranja v petek, 12. maja, ob 20. uri Koncert Tenor: Jurij Reja, Ljubljana Klavir: Milivoj Šurbek, Ljubljana Iz programa: Benjamin Ipavec, Josip Pavčič, Hrabroslav Volarič, Fran Gerbič, Anton Lajovic, Emil Adamič, Rado Simoniti, Janko Ravnik od sobote, 13. maja, od 9.30 do 21.30 do nedelje, 14. maja, od 8.30 do 13. ure Bodybalance - intuitivna zdravilna masaža Voditelj: dr. med. mag. Christian Kobau 14 Šport PODLIGA VZHOD! Met lova - Globasnica 3:1 (0:1) GLOBASNICA: Preitenegger 3. Dlopst 4, G. Sadjak 3, P. Sadjak 4 (58. Szabo 3), Sturm 4, Buchwald 3, Hren 3 (80. Lippusch 0), Silan 2. Kert 4, PasterkS, Ilič 3; Metlova: 200 gledalcev Sodnik: Obwurzer (pristranski) Strelci: Ilič (8.) oz. Tomažič (50., 76. obakrat 11-m.), G. Hoher (67.) ASK - Bilčovs 3:1 (3:1) BILČOVS: Slapnig 3, Rajnovič 3, Durnig 2, Fister 2, Partl 4 (60. Lipusch 0). Kuess 4, Andrejčič 4, Ramusch 3, Gartner 4, Smeraldo 4, Hobel 3; Igrišče ASK: 300 gledalcev Sodnik: Theurl (dober) Strelci: J. Frank (2.), Rutnig (27.), Stangl (33.) oz. Smeraldo (28.) 1. RAZRED D! Železna K. - Podkrnos 2:2 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Germadnik 4, Köck 4, Schorli 3, J. Ošina 3, Lipusch 3, Baloh 3, Nerz 3, Sporn 2, Kasch n lg 3, Wicher 3 (46. F. Ošina 3); Železna Kapla: 150 gledalcev Sodnik: Ebner (dober) Strelca: Kaschnig (25.), Sporn (80.) Galicija - Šmihel 1:0 (0:0) ŠMIHEL: Suschnig 3, Krewalder 3, A. Gros 3, Ch. Figo 2 (46. Ch. Gros 2), H. Motschilnik 3, Janet 3, Goričan 3, Grubelnig 2, Lutnik 2, W. Motschilnik 3; Galicija: 50 gledalcev Sodnik: Zanin ((dober) Št. Andraž - Dobrla vas 2:0 (1:0) DOBRLA VAS: Rigo 4, Grubelnig 3 (46. Rogar 4), Blajs 3, Z. Muharemovič 4, Jörg 3, Zunder 3, Radif 3, V. Muharemovič 4, Hudi 4, Sienčnik 3, Ch. Lesjak 3 (70. Kulterer 0); Št. Andraž: 150 gledalcev Sodnik: Jantschgy (dober) Šmarjeta - Sele 3:3 (2:3) SELE: E. Oraže 3, D. Oraže 3, A. Mak 3, S. Užnik 3, Božič 3, M. Oraže 3 (46. Z. Oraže 3), Travnik 5, K. Hribernik 4, Radosavljevič 4, Goren-schek 4, Maver 4; Šmarjeta: 400 gledalcev Sodnik: Kraxner(slab) Strelca: Travnik (30,35.), K. Hribernik (41.) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 21 14 5 2 59:14 33 2. Bilčovs 21 10 7 4 43:27 27 3. Velikovec 21 11 4 6 39:26 26 4. Ruda 21 8 9 4 27:22 25 5. ASK 21 10 4 7 28:22 24 6. Mostič 21 8 7 6 27:21 23 7. Metlova 21 8 7 6 27:25 23 8. Št. Lenart 21 410 7 16:22 18 9. Klopinj 21 7 410 21:29 18 10. Pokrče 21 4 9 8 29:36 17 11. Vetrinj 21 4 9 8 22:32 17 12. Liebenfels 21 7 311 23:35 17 13. Globasnica 21 5 610 17:34 16 14. Žitara vas 21 4 215 24:56 10 22. krog 16.17. mai 19951; Velikovec - Mostič, Št. Lenart - Metlova, Bilčovs - Zitara vas, Šmihel/L. - Liebenfels, Vetrinj - Pokrče, Globasnica - ASK, Klopinj - Ruda: 1. RAZRED D 1. Hovbre 21 13 4 4 37:19 30 2. Podkrnos 21 11 7 3 44:27 29 3. Sele 21 11 4 6 45:35 26 4. Grebinj 21 10 5 6 32:19 25 5. Železna Kapla 21 9 5 7 37:30 23 6 Labot 21 10 3 8 37:44 23 7. Št. Pavel 21 7 8 6 43:29 22 8. Št. Andraž 21 4 13 4 32:26 21 9. Frantschach 21 7 6 8 30:29 20 10. Eitweg 21 6 8 7 35:36 20 11. Šmarjeta 21 4 9 8 35:35 17 12. Šmihel 21 6 5 10 26:37 17 13. Galicija 21 4 4 13 25:45 12 14. Dobrla vas 21 3 3 15 13:60 9 22. kron I6./7. mai 1995): Vovbre- Labot, Št. Pavel - Železna Kapla, Sele - Galicija, Šmihel - Št. Andraž, Eitweg -Frantschach, Podkrnos - Šmarjeta, Dobrla vas - Grebinj; Bilčovčščani po 12 krogih prvič poraženi Metlova - Globasnica 3:1 - Globašani so začeli tekmo, kakor so jo teden prej končali proti Pokrčam - borbeno in napadalno. Hitro jim je uspel gol, kar ji je še dodatno spodbudilo. V 2. polčasu pa se je igra s pomočjo sodnika spremenila v prid domačinov, čemur vzrok je bil tudi kondicionalni upad Globašanov. ASK - Bilčovs 3:1 - Tekma je dosegla visoko nogometno raven, pri čemer je zmagala srečnejša ekipa. Domačini so v 1. polčasu izkoristili vsako priložnost, Bil-čovščani pa sojih zapovrstjo zapravljali. V 2. polčasu je bila ekipa trenerja Hobla (je moral igrati tudi sam) sicer v terenski premoči, toda brez vidnega uspeha. Železna Kapla - Podkrnos 2:2 - V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, boljše priložnosti pa so imeli Kapelčani. Eno je izkoristil Kaschnig, tako da so domačini zasluženo povedli z 1:0. V 2. polčasu pa so postajali gostje vedno nevarnejši ter kaj kmalu prevzeli vodstvo. Vratar Magič je v 87. minuti branil 11 -metrovko. Galicija - Šmihel 1:1 - Izredno slaba predstava Šmihelčanov, ki si niti proti predzadnjemu niso znali priigrati priložnosti. Hladna prha v 72. minuti, ko so domačini po hitrem protinapadu zasluženo povedli z 1:0.Trener Tomažič je bil po tekmi zelo razočaran, kajti nekaterim oči-vidno primanjkuje resnosti do nogometa. Št. Andraž - Dobrla vas 2:0 - Ekipa iz Dobrle vasi se je sicer izredno trudila in dobro borila, toda Št. Andraž je bil tokrat enostavno boljši. V 1. polčasu so se Do-brolčanom nudile 3 ali 4 priložnosti, toda jih niso znali izkoristiti. Sedaj zaostaja ekipa že tri točke za Galicijo, tako da se bole težko rešila izpada. Šmarjeta - Sele 3:3 - Derbi je privabil lepo število gledalcev, ki so videli Selane v terenski premoči ter 6 zadetkov. V primerjavi z zadnjimi tekmami, ko so Selani prepričali predvsem v obrambi, je bila tokrat le-ta precej negotova, saj je iz nič prejela tri zadetke. Njim nasproti pa sta tokrat sredina in napad dobro delovala. Naslednji krog: Bilčovs - Žitara vas (v nedeljo ob 17.30) - Trenerja Sigija Hobla skrbijo personalne težave, kajti na tekmi proti ASK so manjkali kar štirje standardni igralci, tako da je moral celo sam obuti nogometne čevlje. Proti Žitari vasi pa upa, da bo vsaj Schriefl zopet zdrav._ Hobel: „Kljub številnim izpadom, Žitaro vas moramo premagati. Vse drugo, kakor jasna zmaga, je tokrat prepovedano!“ Globasnica - ASK (v nedeljo ob 16.30) - Globašani so na tekmi proti Metlovi presenetili, predvsem v 1-polčasu. S podobno igro želijo dražiti tudi celovški ASK, ki v vigrednem delu sodi med najuspešnejše ekipe v podligi. Branilec Janez Tratar pa je ekipi zopet na voljo. 20-letni legionar Globasnice Saša Ilič (na sliki desno) je na tekmi proti Metlovi v 8. minuti, po zelo lepi potezi povedel z 1:0. Žal pa je Globa-šanom v 2. polčasu primanjkovalo moči, tako da je Metlova le še slavila jasno zmago. slika NT/Fera Dobrla vas se še ni vdala Naslednji krog: Št. Pavel - Železna Kapla (v soboto) - Kapelčani bodo nastopili v popolni postavi, tako da računajo s točko. Zavedajo pa se, da bo za dosego tega cilja potrebna tudi sreča, kajti St. Pavel sodi na domačem igrišču med najboljše. Šmihel - Št. Andraž (v nedeljo ob 17. uri) - Trener Tomažič je bil po tekmi proti Galiciji izredno ogorčen, kajti nekateri igralci so bili z mislimi popolnoma drugod, le na tekmi ne. Proti Št. Andražu bo zaradi tega spremenil postavo in vgradil nekatere mlade igralce kot na primer 16-letnega perspektivnega Markuša Zoherja. Dobrla vas - Grebinj (v nedeljo ob 10.30) - Dobrla vas zaostaja že tri točke za predzadnjim (Galicijo), tako da je boj za obstoj že skorajda neiz-gleden. Kljub temu mlada ekipa trenerja Bošnjaka puške ne bo vrgla v koruzo ter se bo borila za vsako točko. Zavedajo pa se, da proti Grebinju le s srečo lahko osvojijo točko. Sele - Galicija (v nedeljo ob 17.30) -Proti Galiciji je upoštevanja vredna le zmaga, vse drugo je v boju za naslov prvaka prepovedano. Selani zaostajajo tri oz. dve točki za vodečima ekipama, tako da imajo še vedno dobre priložnosti. Spodrsljaj proti Galiciji pa bi bil usoden. Košarkarji SAK (mladinci) koroški prvaki 1995 Mladi košarkarji SAK sodijo nedvomno med najboljše na Koroškem. To so še posebej in na silovit način dokazali pretekli teden, ko je mladinska ekipa (v Mladinskem domu) na tretji in odločilni tekmi v boju za nalov deželnega prvaka premagala Union iz Celovca s 61:52 ter si tako zagotovila naslov koroškega mladinskega prvaka. Ekipa trenerja Petra Brumna iz Slovenije (pred dvema mesecema je nadomestil poklicno obremenjenega Ribnikarja) je bila izredno razpoložena in nikoli ni bila v resni nevarnosti. Deželnim prvakom čestitajo tudi sponzorji (Posojilnica Celovec, Zveza, Unior in Wein). Petek, Sjiaj 1995 15 Sport Odločilna bo tekma med SAKjnVVAC (v nedeljo, A junija) SAK II PREMAGALGRABŠTANJ 5-krat doma in 3-krat na tujem - SAK ima najboljše karte Ne Voitsberg, pač pa WAC bo največji nasprotnik SAK v boju za naslov prvaka. % »20. krogu, po tekmi proti \ # VSV, je SAK oddal vodstvo na tabeli. Ugibanje, ali je V moštvo trenerja Ramšaka zdrsnilo v športno krizo, ni na mestu, saj je največji vzrok vsega zla prav Sotovo smola, ki trdovratno zasleduje naše nogometaše. Pričela se je v Wolfsbergu, nadaljevala proti Voits-bergu in se tudi v Beljaku ni odlepila s pet igralcev SAK. Njihova usoda je sicer športno kruta, toda še dolgo ni vzrok, da bi se zaradi tega širila živčnost in nalezljiv strah. Ne glede na srečo ali smolo, pač Pa po kakovosti in razpoloženju ekip, smo na zadnjih osmih tekmah podeljevali favoritom za naslov prvaka logične rezultate. Pri tem smo se Pogovarjali z nogometnim strokovnjakom, z navijačem in nevtralnim Poznavalcem vseh štirih ekip. Seveda je bilo upoštevano tudi mnenje športnega urednika. Iz vseh mnenj Pa je nastala naslednja slika: * Za naslov prvaka se bosta borila WAC in SAK, in ne, kakor so verjetno mnogi pričakovali, med SAK in Voits-bergom. * VSV ima najslabše karte v rokah, Nti nastopiti mora še petkrat na 'njem in le trikrat doma. * Nasprotno SAK, ki bo nastopil še Petkrat na domačem igrišču, med drugim tudi proti WAC in VSV. ORIENTACIJSKI TEK___________ Pliberčan Sigi Opetnik hiti od uspeha do uspeha Sigfried Opetnik iz Pliberka je letošnjo tekaško sezono (orientacijski tek) odlično pričel. Opetnik, ki tekmuje za HSV Pliberk, je pred nedavnim postal koroški prvak na dolgi progi, v Italiji blizu Vidma je bil najhitrejši na nekem mednarodnem orientacijskem teku, konec Preteklega tedna pa je na Poljskem na dveh dobro zasedenih mednarodnih tekih osvojil odlično 3- in 6. mesto. Konec tega tedna Pa se bo udeležil kvalifikacijskega teka za vojaško svetovno prvenst-v°- Letošnji uspehi Opetnika so Prav gotovo presenetljivi, kajti jas-n°- presegajo pričakovanja pred začetkom sezone. Dobra forma in 'zredni uspehi pa so hkrati dokaz mučnih in rednih priprav, kajti Opetnik je letos povišal intenziteto 'n število treningov. Trenira šestkrat na teden, in to zelo prizadevno ln načrtno. ■ Največja prednost WAC je duševna moč, kajti ekipa je polna samozavesti in izredno razpoložena. Proti SAK pa mora nastopiti v Celovcu na igrišču ASV. ■ Odločilne bodo neposredne tekme (Voitsberg - SAK, SAK - WAG, WAC -Voitsberg, ...), najpomembnejša pa bo med SAK in WAC, pri čemer bo za obe ekipi izgubiti prepovedano. Vsekakor je razplet zanimiv in nadvse širok, obeta se do zadnjega kroga napet potek prvenstva. Kdo bo ob koncu dejansko stal na najvišji stopnički lestvice, nihče ne more napovedati. Imenovati logičnega favorita je sicer možno na papirju, v resnici pa je pogosto drugače - še posebej v nogometu, kajti „žoga je okrogla“. Tipi strokovnjakov: SAK SAK-Traun 2 Voitsberg - SAK 1 SAK - Donau Linz 2 SAK-LUV Graz 2 Marchtrenk - SAK 1 SAK-WAC 1 SAK-VSV 2 Traun-SAK 1 12 VSV LUV Graz-VSV 1 VSV-Traun 2 Marchtrenk - VSV 1 VSV-WAC 1 Voitsberg - VSV 0 Donau Linz - VSV 1 SAK-VSV 0 VSV-LUV Graz 2 8 Voitsberg Marchtr. - Voitsberg 1 Voitsberg - SAK 1 WAC - Voitsberg 0 D. Linz - Voitsbeg 2 Voitsberg - VSV 2 Traun-Voitsberg 1 LUV Graz - Voitsberg 1 Voitsberg - Marchtr. 2 WAC Donau Linz - WAC WAC - LUV Graz WAC - Voitsberg VSV-WAC WAC-Traun SAK-WAC Marchtrenk - WAC WAC - Donau Linz K aktualni tabeli smo prišteli točke, katere smo po raznih kriterijih podelili ekipam, ki se borijo za naslov prvaka. Po našem računu bi se torej po 28 krogih (teoretično) glasil prvak regionalne lige sredina SAK. 1. SAK 2. WAC 3. Voitsberg 4. VSV 28 15 8 5 38 28 14 9 5 37 28 14 8 6 36 28 12 8 8 32 SAK PROTI TRAUNU . Visoke zmage mladih Sakovcev Prva visoka zmaga za celovški SAK U 12 (trener Janko Woschitz), ki je kar s 7:0 premagal sovrstnike iz Št. lija. Konec preteklega tedna so tudi najmlajši SAK (pod 8 let) pričeli s tekmovanjem. Zelo uspešni so bili pliberški fantje SAK, ki so v zgornji play-off skupini zopet odnesli 1. mesto. Vmesna bilanca Pliberškega centra SAK je zelo uspešna: U 14:3.mesto, U 12 I: 1. mesto, 10 I: 1. mesto, U 8 II: 1. mesto. Št. Vid U 16 - SAK 1:3 (Hermansky 3): SAK U 14 - Tinje 12:0 (Habernik 7, Petek 2, Niemz, Teševič, Kojič): St. Peter U 14 - SAK 5:1 (Habernik); SAK U 12 I - Galicija 2:0 (Zidej, Kraj-ger,); SAKU 121 -Št. lij 7:0 (Samo 3, Querer 2. Polanšek, Ogris); Železna Kapla U 10 - SAK I 0:13 (Riedl 3, Kreutz 3, Parti 2, Olip 2, Kojič, Klade. Stropnik); SAK U 8 iz Vidre vasi je na prvem turnirju v zgornjem play-off tekmovanju zmagala pred Tinjami, Globasnico in Železno Kaplo. Celovška SAK U 8 je dosegla na prvem turnirju drugo mesto: 1. Gospa Sveta, 2. SAK, 3. Welzenegg, 4. ASV, 5. Kriva vrba; SAK U 8 iz St. Primoža je na turnirju v Žitari vasi dosegla 5. mesto. Tekme naslednjega kroga: SAK U 16 - VSV (v soboto ob 17.30 na Košatovem igrišču), Pliberk U 14 - SAK ( v nedeljo ob 10.00), SAK U 12 I -Klopinj (v soboto ob 18.00 v Vidri vasi), Škofiče U 12 - SAK II (v nedeljo, ob 13.30), SAK U 10 I -Pliberk (v soboto, ob 17.00 v Vidri vasi). Welzenegg - SAK U 10 II (v petek ob 17.15). V nedeljo ima U 8 Št. Primož ob 10.00 svoj turnir v Vidri vasi, Pliberška U 8 pa igra v soboto ob 15.00 v Globasnici. Z novim načinom igre Savič in Marjan Sadjak poškodovana, Petschenig zaradi rdečega kartona ne sme igrati - dobro, da ima SAK številčno visok in izenačen kader. Z novim načinom igre (s štirimi branilci, tako da bosta Wölbl in A. Sadjak med tekmo lahko menjavala mesto libera) želi trener dr. Ramšak okrepiti obrambo, toda tako, da zaradi tega ne bo trpela moč v napadu. Traun je na zadnji tekmi sicer podlegel zadnjemu na lestvici (D. Linz), toda moštvo je nevarno, predvsem v protinapadih. Na te bo ekipa trenerja Ramšaka tokrat še posebej pazila. Vse drugo, kakor zmaga, pa je prepovedano. SAK-Traun v nedeljo, 7. maja '95, na igrišču ASV Še vedno upanje na 1. mesto Druga ekipa SAK je bila proti Grabštanju skorajda vseh 90 minut v terenski premoči, tako da je bila zmaga zaslužena. Le v zadnjih desetih minutah je bilo moštvo trenerja Kreutza v nevarnosti, toda obramba ni dopustila več kot en protizadetek. V nedeljo (ob 15. uri na igrišču ASV) tekmuje SAK II proti Pošti (predtekma SAK - Traun), ki zaseda le predzadnje mesto na tabeli. Trener Kreutz: „Možnosti za 1. mesto so še vedno velike, toda spodrsljaja si ne smemo privoščiti. Proti Pošti pa je upoštevanja vredna le visoka zmaga!“ Grabštanj - SAK II 1:2 (0:1) SAK II: Smrečnik 3, Zanki 4, M. Blajs 3 (35. Marko Nachbar 4), Tolmajer 3, Mesner 3, Mirko Nachbar 3, Kreutz 5, Razdevšek 3. Sienčnik 5, Kordesch 3, Hermansky 3: Grabštanj: 100 gledalcev Sodnik: Rus (slab) Strelca: Sienčnik (43.), Kreulz (48.) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 17 13 3 1 47:7 29 2. Ochsendorf 17 10 5 2 32:11 25 3. SAK II 17 12 1 4 39:19 25 4. Hodiše 17 10 3 4 41:17 23 5. Grabštanj 17 9 3 5 35:14 21 6. KAC 17 7 5 5 27:22 19 7. HSV 17 5 5 7 23:31 15 8. Žihpolje 17 5 3 9 15:23 13 9. Donau 17 5 2 10 27:36 12 10. Kriva Vrba 17 5 2 10 19:45 12 11. Pošta 17 1 4 12 12:46 6 12. Poreče 17 1 2 14 5:51 4 SAKI SAK že 4 tekme brez zmage Zopet praznih rok se je vrnil SAK iz Beljaka. Sicer je pričel tekmo zelo zbrano in imel tudi prvo veliko priložnost (Paulitsch), toda sreča je bila na nasprotnikovi strani. Le-ta je namreč s prvim strelom na gol srečno povedel z 1:0 (14.). Nato je bil SAK sicer naprej v terenski premoči, toda lepše priložnosti (v hitrih protinapadih) so imeli domačini. Po njihovem drugem zadetku (64.) pa je bila tekma predčasno odločena. VSV-SAK 2:1 (1:0) SAK: Preschern 3, Wölbl 3, F. Sadjak 2 (36. Blajs 3), A. Sadjak 4, Sumberac 3, Šmid 3 (65. Petschenig 0), S. Sadjak 2, Škof 3, Lippusch 2, Eberhard 3, Paulitsch 3; Beljak: 1500 gledalcev Sodnik: Gatterer (odličen) Strelci: Diechler (14.), Willitsch (64.) oz. Eberhard (87.); Rdeči karton: Hahn/VSV (54.) oz. Petschenig/SAK (74.) Regionalna liga - sredina 1. Voitsberg 20 11 4 5 40:26 (+14) 26 2. SAK 20 11 4 5 36:25 (+11) 26 3. WAC 20 9 6 5 40:22 (+18) 24 4. VSV 20 10 4 6 33:25 (+8) 24 5. Marchtrenk 20 7 6 7 29:25 (+4) 20 6. Traun 20 5 8 7 23:26 (-3) 18 7. LUV Graz 20 6 2 12 21:41 (-20) 14 8. Donau Linz 20 3 2 15 18:50 (-32) 8 ■ Rezultati 20. kroga: VSV - SAK 2:1, WAC - Marchtrenk 3:1, Traun -D. Linz 0:1, Voitsberg - LUV Graz 4:0; ■ 21. krog (6./7. maj): SAK - Traun (v nedeljo, ob 17. uri), Donau Linz - WAC, LUV Graz - VSV, Marchtrenk -Voitsberg; ■ Lista strelcev SAK: Wolfgang Eberhard 13 Hermann Lippusch 7 Mario Pihorner 6 Christian Wölbl 4 Marjan Sadjak 3 Christian Petschenig 1 Robert Škof 1 Valdi Sumberac 1 HOROSKOP TEDNA Domač umetnik se predstavlja javnosti Toni Valentinitsch iz Bilčovsa je domačinom večinoma znan kot izredno navdušen planinec in je dejansko tako, da ga nič ne fascinira tako, kakor lepota narave. Ze svoj čas, ko je bil še v poklicnem življenju, je skupaj z družino iskal trenutke miru in od-počitek na najlepših planinah in gorah Koroške in Slovenije. Ker pa ni vsak dan primeren za izlet na planino in se človeku vsakdanje delo vedno ne ljubi, je Toni Valentinitsch zase našel, pravzaprav za moškega le nekoliko neobičajen konjiček. S svojimi spretnimi rokami je začel izdelovati najlepše preproge, blazine in stenske slike. Nekatere od njih je že razstavljal na celovškem sejmu amaterskih umetnikov, sedaj pa imajo domačini priložnost, da si njegova dela ogledajo v prostorih bilčovške Posojilnice. Mario Podrečnik (bik) roj. 7. maja 1967 Kreposti: smisel za humor, družabnost, sproščenost j Slabosti: udobnost, malomarnost, neresnost i Malokdo je v naši družbi tako znan kakor vi. Pa to niti ni čuda: kamor pridete, izžarevate dobro voljo in vedno nasmejani razveselite družbo, v katero pridete. To ne glede na to ali so to kulturniki ali športniki - kjer je fletno, tam se počutite domačega. Sploh se hitro navdušite za kako stvar, le da ta ni predolgotrajna in vam ne vzame preveč svobode, saj je to zadnje, kar bi hoteli žrtvovati za karkoli na tem svetu. Kljub temu vam svetujemo, da ne zanemarjate ljudi, ki so vam blizu. Kaj je za te značilno? Značilnost. Osebna krepost? Znam misliti tudi poševno. Osebna slabost? Da navsezgodaj še ne znam misliti poševno. Kaj je zate umetnost? Preživeti v kaosu. Kaj te najbolj fascinira? Vse, kar ni pritrjeno. Kaj te najbolj vznemirja? Hektičnost ljudi že ob osmih zjutraj. Kaj je bilo bistveno spoznanje v tvojem življenju? Spoznanje, da te čez pet minut lahko že zmanjka. Kaj te spravi na palmo? Zelo malo, ampak če... In kako reagiraš v takem trenutku? Prižgem cigareto. Imaš dobre prijatelje? Mislim da, če pa ne verjameš, pa pridi ob treh zjutraj in bomo spontano organizirali fešto. Katero napako ljudem najlaže odpustiš? Pravzaprav vsako, samo te ne in druge ne . . . Kako bi te kdo lahko spravil v zadrego? Ravnokar se je to zgodilo. In kako se rešiš? Je že mimo. Kaj bi bil zate čudež? Če bi zjutraj mogla vstati brez dveh budilk. V katero gostilno najraje zahajaš? V moje stanovanje. V kakšni družbi se najbolje počutiš? Skrbim za to, da se v vsaki družbi počutim dobro. T NENAVADNI POGOVOR Ime: Veronika Kušej Doma: povsod Starost: ni tema Poklic: „lutkarca” Kaj bi bilo zate tragično? Če bi spet ostala v tunelu brez bencina. Kakšen mora biti moški, da vzbudi tvojo pozornost? Da se ustavijo moje oči, če ga vidim od zadaj. Katere ljudi najbolj občuduješ? Kdo pravi, da moraš koga občudovati? Nekdo ti podari ziljsko nošo... Ma prosim, a mora to biti? Katerega darila si se kdaj najbolj razveselila? Darila so tako originalna kakor ljudje, ki koga obdarijo. Katero vprašanje bi ti bilo sitno? Koliko ur sem spala zadnji teden. In kako odgovoriš? Vidiš moje podočnjake? Dopolni stavek: človek ne živi samo od kulture ... ...ampak tudi od zraka, pijače, hrane, itd. Zjutraj prečka črn maček tvojo pot. Kaj misliš? Ne glede na to, kakšno barvo ima maček - v tem trenutku ne mislim, ampak reagiram. Kje na tem svetu bi hotela živeti? Trenutno bi živela tud pri Sv. Katarini, če bi m* 1 tam bil zagotovljen mir. Tipična lastnost koroških Slovencev? Jamranje - počaš sem tudi jaz že tako daleč. Katero osebno želj0 bi si hotela izpolniti? Da bi se končno naučila reči tudi „ne”. H. St