Veleblagovnice v Kranju, na Jesenicah, v Šk. Loki in Tržiču ravajo zgraditi tudi na Jesenicah, v Škofji Loki, kakor tudi v Tržiču. Pri tem gre v prvi vrsti za racionalnejšo razporeditev trgovskega kadra in za boljšo organizacijo dela oziroma prodaje. To bo omogočilo hitrejšo in kul-turnejšo oskrbo potrošnikov in kar je še posebno važno — znat no pocenitev režijskih stroškov. Taki so nekateri izmed ukrepov za izboljšanje trgovske mreže v našem okraju v prihodnjih letih. Tako se bo dokaj izboljšala oskrba naših mestnih središč. K. M. O GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO IETO XIII., ŠT. 12 — CENA 10 DIN SREDA, 27. JANUARJA 1960 Strokovni TminiiiHn n nrtilmJniili Invik kadri Billllif Iliri V lirillleOilllll IUI lil v kmetijstvu Razvoj družbenih proizvajalnih sil v kmetijstvu zahteva vse večje število sposobnega strokovnega kadra. Zadružni kolektiv kot celota bo moral biti vse bolj usposobljen za reševanje novih vprašanj proizvodnje in problemov na vasi. V tem pogledu je bilo že precej narejenega, vendar je obstoječe stanje spričo nalog zadrug še vedno nezadovoljivo. Podatki o zadružnih kadrih nam pokažejo, da na nekaterih mestih strokovnost in kvalifikacija še ne ustrezata za dobro vodstvo ki poslovanje zadrug. Posebno pozornost bo treba posvetiti strokovni usposobljenosti upravnikov. Po podatkih Glavne zadružne zveze za Slovenijo sta bila v letu 1958 v naši republiki le dva upravnika s fakulteto, lani pa trije; upravnikov s srednjo šolo je bilo lami 107, leto poprej pa 53, največ upravnikov ima nepopolno srednjo šolo (lani 242, leto poprej 176); samo z osnovnošolsko iz-obTatzbo pa je bilo v Sloveniji lani 131 upravnikov zadrug. Precej je tudi še zadrug, ki še nimajo upravnika, ali pa ta ni usposobljen za opravljanje nalog zadruge v sodobnem kmetijstvu. Prav struktura v zvezi s šolsko izobrazbo nalaga predvsem zadružnim zvezam pomembno nalogo, da intenzivno delajo na stalnem sistematičnem usposabljanju teh kadrov. Okrajne zadružne zveze so prirejale v zadnjih dveh letih za upravnike številne krajše seminarje, v okviru Glavne zadružne zveze pa je bilo v letu 1958 organiziranih 6 tečajev, ki se jih je udeležilo 272 upravnikov. Posebno primanjkuje v zadrugah kmetijskih strokovnjakov. Lani so imele zadruge v Sloveniji zaposlenih le 12 agronomov, 94 kmetijskih tehnikov, 130 absolventov nižjih kmetijskih šol in enega veterinarskega pomočnika, skupno torej le 237 kmetijskih strokovnjakov. Leto poprej (1958) je bilo v zadrugah zaposlenih le 124 kmetijskih strokovnjakov (od tega 41 veterinarskih pomočnikov), medtem ko je bilo v tem letu na področnih poslovnih zvezah in na okrajnih zadružnih zvezah zaposlenih 95 agronomov in 120 kmetijskih tehnikov. Lani in predlanskim se je število kmetijskih strokovnjakov sicer izboljšalo, kar pa še zdaleč ne zadošča potrebam. Niti polovica kmetijskih zadrug nima kmetijskih strokovnjakov. Ob takšnem stanju strokovnih kadrov ne moremo pričakovati dobro izvedenih akcij in ne moremo govoriti o strokovnem vodstvu zadruge v kooperacrlijskl in pogodhemi proizvodnji. V glavnem vodijo akcije m strokovno delo kadri poslovnih zvez, kar pa seveda ne daje listih rezultatov, kakor če bi vodile akcije zadruge same, ker so pač bliže neposrednim problemom proizvodnje. Razen tega zahteva vodenje kmetijskih akcij v zadrugah po strokovnjakih poslovnih zvez znatno večje stroške. Bistveno zboljšanje glede srednjih kmetijskih kadrov v zadrugah, Pa ludi glede upravnikov, lahko Pričakujemo z organizacijo posebnega oddelka za odra'sle pri Srednji kmetijski šoli, v katerega se le vpisalo okoli 1000 slušateljev. V okviru tega oddelka že delajo centri v Mariboru, Murski Soboti, Celja, Novem mestu in v Ljubljani. Ce hočemo doseči v zadrugah Večje uspehe, tako glede organizacije lastne proi/vodnje, kakor glede obsega in poglobitve koopera-cijske proizvodnje, bodo Borale '»»eli zadruge čimprej sposoben strokovni kader. S pravilno ra/po-»dilv jo kmetijskih strokovnih kadrov je mogoče že dfk"es v piv-<,-i»oiji meri zadovoljiti najnujnejše Potrebe. Zadruge morajo zagotoviti Strokovnjakom primerne materialne Pogoje, predvsem pa l'h tpodbd« /a uspehe v organizaciji las'.ne 1,1 koopeitu ijske proizvodnje. Skoraj ni bilo zbora volivcev ali druge oblike zbiranja državljanov, kjer ne bi bilo besede o trgovini. Zadnja leta je mnogo govora o preskrbi z živili. Koliko upravičenih kritik je bilo lani o preskrbi z mesom, mlekom in drugimi potrebščinami. O problemu preskrbe s kmetijskimi pridelki v industrijskih središčih pa so v zadnjem času govorili tudi v višjih organih: v odborih Zvezne ljudske skupščine, v republiških organih in še posebno na nedavnem razširjenem plenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije. Večina ugotovitev in predlogov za izboljšanje oskrbe industrijskih področij s kmetijskimi pridelki se ujema v teh stvareh: ljudski odbori marsikje niso imeli pravega razumevanja pri razvijanju te dejavnosti, kar se je pokazalo v ozkosti pri dodeljevanju investicij in lokalov, pri davčni politiki, vzgoji kadra in podobno. Trgovina nujno potrebuje sodobnejše, ustrezne rpostore; izboljšati je treba organizacijo, mehanizirati in modernizirati trgovske lokale, urediti skladišča itd. V našem okraju smo v tem smislu zabeležili precejšnje uspehe in težko bi bilo očitati občinskim ljudskim odborom, da ne pospešujejo razvoja trgovine. Pravzaprav je bil tak očitek na mestu pred leti. Zadnja leta pa se je stvar zelo spremenila. Na Jesenicah, kjer so bili svojčas res občani upravičeni s pritožbami zaradi slabe preskrbe, se je v zadnjih letih stvar bistveno spremenila ,tako da imajo danes na Jesenicah sorazmerno najlepše trgovinske lokale in dokaj urejeno preskrbo. Zadnja leta je bilo za urejevanje, zidanje in opremo trgovskih lokalov, skladišč itd. porabljeno nad 700 milijonov dinarjev, pri čemer so ljudski odbori prispevali velik delež. Samo lani je bilo v te namene porabljeno 300 milijonov dinarjev. Na Jesenicah so zgradili lepo tržnico. Podobni objekti so v gradnji v Škofji Loki in v Kranju. Prav tako gradijo ali pa se pripravljajo na gradnjo in urejevanje novih trgovskih lokalov v Radovljici. V Tržiču imajo zlasti za letošnje leto velike načrte. V Kranju lahko pričakujemo znatno izboljšanje preskrbe po izgradnji nove pekarne, mesnice in drugih lokalov Le-ti so že v gradnij. Z rekonstrukcijo mlekarne, ki je tudi predvidena letos, pa bodo že prihodnje leto imeli možnost dostavljanja mleka na dom, kar bo nov uspeh v izboljševanju preskrbe prebivalstva. Veliko si lahko obetamo tudi od veleblagovnic, ki so v prihodnjih letih predvidene po naših industrijskih središčih. V Kranju so še začeli pripravljati potrebne načrte. Predvideno je, da bo veleblagovnica na prostoru med avtobusno postajo in Staro pošto ob Gregorčičevi ulico. Pozneje bodo te lokale podaljšali do Koroške ceste, Ta trgovina bo dokaj večja kot na primer Nama v Ljubljani. To Do trgovsko središče s sodobnimi prodajnimi lokali za vse vrste blaga. Podobno veleblagovnico name- 2e dolgo let sopihajo parne lokomotive ob Savi. Pričakovati pa da bodo v bližnji bodočnosti dobile novo, sodobnejšo pogonsko spričo splošne elektrifikacije dežele ]e, silo :mmmaammmmm Pred sejo ObLO Jesenice V ospredju: GRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA NA JESENICAH T petek ob 15. uri bo »»Pri Jelenu« seja občinskega Ljudskega odbora Jesenice. Medtem ko bodo odborniki na skupni seji obeh zborov razpravljali in sklepali le o nekaterih pravnih in organizacijskih vprašanjih, je za ločeni seji predviden obširen dnevni red. Vsekakor pa bo najpomembnejša prva točka dnevnega reda, in scier: poročilo o stanju zdravstvenih objektov in o investicijah za nove zdravstvene objekte. Pričakovati je, da bo ta problem, namreč zdravstvena služba je v jeseniški občini še vedno pereče vprašanje, vzbudil živahno razpravo, ki bo dala za vse prebivalce komune koristne rezultate. Znano je, da so ljudski odbori dolžni skrbeti za vsestransko dejavnost zdravstvene službe; kot tudi za ustanavljanje zdravstvene službe; kot tudi za ustanavljanje zdravstvenih domov, postaj, lekarn in drugih ustanov. Zlasti pa morajo skrbeti za skladen razvoj in za zakonito ter lokalnim potrebam pri- ZAČELA SE BODO DELA NA NOVIH ODSEKIH AVTOMOBILSKE CESTE »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« Centralno skladišče pri kolodvoru v Kranju (na sliki), b« 5e za dobri dve tretjini večje, ko bo končano in bo tako veliko prepevalo izboljšam ju trgovine oziroma preskrbe prebivalstva. Gorenjska MDB „Stane Žagar" odpotuje na avtomobilsko cesto Beograd, 26. januarja — Danes je bil tu plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, na katerem je poročal predsednik CK LMJ Miika Tripalo o perečih druž-beno-ipoli Učnih zadevah mladine, član predjed stiva in komandant glavnega •štaba mladinskih brigad na avtomobilski cesti Bratstvo — enotnost Djordje Lazič pa o vzgoj-:p in pomenu delovnih akcij in o letošnjih nalogah mladine. Letošnja pripravljalna dela na avtomobilski cesti se bodo začela 1. marca, avtomobilsko cesto samo pa bodo zaceli graditi 1. aprila. Tega dne bo na cesti delalo približno že 12.000 mladincev in mladink. Za začetek del na cesti je CK LMJ izdal proglas, v katerem pravi: merno delovanje in širjenje zdravstvenih ustanov. Na Jesenicah se je zadnja leta prav v tem smislu zdravstvena služba vsestransko izboljševala, vendar v bližnji preteklosti hitreje kot sprva. Čeprav je bilo doslej moč v glavnem rešiti le vprašanje opreme, vsaj delno urediti obstoječe prostore, zagotoviti kadre in finančna sredstva, je ostal še vedno pereč problem — zdravstveni službi zagotoviti odgovarjajoče prostore. Na Jesenicah v letih po osvoboditvi, razen nove bolnišnice in preureditvi obratne ambulante, ni bil zgrajen noben nov zdravstveni objekt. Prav zaradi tega volilci že nekaj časa upravičeno postavljajo zahtevo po gradnji novega zdravstvenega doma. Razen tega pa potrebe narekujejo tudi gradnjo vrsto novih, razmeroma dragih, vendar kljub temu prepotrebnih zdravstvenih objektov na območju celotne komune in ne le na Jesenicah. Zato so že dlje v teku priprave, bodisi v začetni fazi, bodisi že v fazi konkretnih ukrepov, ki so potrebne za gradbena dela za naslednie zdravstvene ustanove: Prav tako kot po vsej Jugoslaviji se tudi na Gorenjskem mladina pripravlja za udeležbo na zvezni delovni akciji pri gradnji avtomobilske ceste. Tako bo že 29. februarja odpotovala na gradilišče avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti prva mladinska delovna brigada »Stane Žagar« iz kranjskega okraja. Brigado bo sestavljala predvsem kmečka mladina, in sicer bo v njej nkroK 120 brigadirjev. Prav tako se je mladina kranjskega okraja, še posebej pa v kranjski občini, pripravila tudi na lokalne delovne ak- cije. Tako nameravajo zgraditi s prostovoljnim delom stadion, izdelati opeko za nov mladinski dom v Kranju itd. Sodelovali bodo tudi pri gradnji naravnega kopališča na Ovčanah, dijaki s šol pa bodo s prostovoljnim delom pomagali pri urejanju okolice šol. V »Iskri« ima mladina predvideno prostovoljno delo pri dokončni ureditvi parkirnega prostora pred tovarno. Mladina iz Šenčurja pa bo organizirala občasno delovno akcijo. Na Jezerskem bodo s prostovoljnim delom dokončno uredili športno igrišče, v Preddvoru pa okolico jezera. -č MLADINCI IN MLADINKE! »V iprvih aiprilskih dneh bo pod že proslavljenimi graditeljskim! zastavami več deset novih brigad, v katere se bodo uvrstili najboljši med vami začelo opravljati nove delovne naloge, da bi nadaJjevali veliko delo — zgraditev avtomobilske ceste Bratstvo-enotnost. 55.00 mladih kmetov, študentov, srednješolcev in delavcev bo znova združilo svoje napore in bodo darovali skupnosti le 104 km podobne avtomobilske ceste od Malošišta do Vladiči-nega hana in od Udove do grške meje. Kakor že prej bo tudi leto,s iVlo več deset tisoč fantov in deklet Jugoslavije skozi enotno šolo bratstva in prijateljstva. Bogato kulturno, športno in politično delo, številni tečaji za strokovno osiposabljanje bodo napravili življenje v brigadah raznovrstne jše in voselejše. Mladeniči in dekleta Jugoslavije! S svojo udeležbo v letošnji delovni akciji boste še enkrat potrdili svojo vdanost socialistični Jugoslaviji in Zvezi komunistov še enkrat opraviličili delo v tovariša Tita in pripravljenost novih generacij mladine, da se nesebično žrtvuje za dobro svojih narodov, za socializem. Z mladostnim poletom in navdušenjem nadaljujte gradnjo avtomobilske ceste, delo vaše ljubezni in vašo mladosti. Naprej v delovne zmage!« novogradnja zdravstvenega doma na Jesenicah; novogradnja zdravstvene postaje v Kranjski gori; novogradnja prizidka k Obrtnice; novogradnja lekarne na Jesenicah; novogradnja rešilne postaje na Jesenicah, in novogradnja zdravstvene postaje v Žirovnici. Potrebe in upravičenost gradenj omenjenih zdravstvenih objektov izhaja iz objektivnih razmer, ker je skoraj večina sedanjih zdravstvenih organov v neprimernih, tesnih, slabo razporejenih in delno še pomanjkljivo opremljenih prostorih; razen tega za razkropljenost zdravsvveno strokovnih enot otežkoča, večkrat pa tudi onemogoča dobro organizacijo ih. zadovoljivo izvrševanje zdravstvenih storitev. V kolikor bi v jeseniški občini lahko v bližnji prihodnosti lahko zagotovili primerne zdravstvene objekte, pa bo problem zdravstvene službe za daljše obdobje rešen. B. F. ODLOČBE, NAJEMNINE IN NADOMESTILA V KRANJU Občinski organi v Kranju so že izročili približno polovico odločb o novih najemninah. Skupno bodo izdali približno 4.000 odločb. Vzporedno z izdajanjem odločb so nekateri hišni sveti že pobrali tudi najemnino. Večina po novi oceni. Pri tem je poudariti, da imajo stanovalci, če to zahtevajo, pravico plačati nižjo najemnino (po starem), dokler ne prejmejo ustreznega nadomestila, kjer so zaposleni. Taka so pojasnila občinskega ljudskega odbora. Večina zaposlenih, oziroma vsi v gospodarskih organizacijah, bodo prejeli nadomestila sele v februarju mesecu z januarsko plačo. Seveda bodo morali razliko najemnine poravnati kasneje, v kolikor plačujejo najemnino po starem. Kljub vsem naporom občinskih organov, popisovalcev in drugih je med stanovalci vse precej nejasnih vprašanj. Zato organizirajo v Kranju posebno posvetovanje s predsedniki hišnih svetov ter predsedniki in tajniki stanovanjskih skupnosti. Posvetovanje bo v ponedeljek 1. februarja. Pogovorili se bodo o načinu plačevanja najemnine, o dolžnostih in pravicah stanavalcev, hišnih svetov in podobno. Hkrati pa se nameravajo pogovoriti o pripravah za ustanovitev posebnega servisa za manjša popravila in vzdrževanje stanovanjskih hi). -1. c. ^.+B 2 »GLAS GORENJSKE« Intervju z upravnikom DU v Kranju tov. Bidovcem Uspešno delovanje Delavske univerze v Kranju Potreba po gradnji poslopja za potrebe te ustanove Za 280 milijonov večja letošnja vrednost izdelkov tržiških delavcev »-Delavska univerza v Kranju je bila ustanovljena šele meseca novembra lanskega leta. Ali vi kot upravnik te univerze lahko poveste, kakšna je v perspektivi programska politika te ustanove?« »Program naše DU je usmerjen tako, da bo v največji možni meri prispeval k izpopolnjevanju odraslih na idejnem, ekonomskem in strokovnem, kot tudi na splošnem in poljudnoznanstvenem področju. Tako dopolnilno izobraževanje odraslih pa mora imeti cilj, da jih izpopolninje za njihovo uspešnejše urejanje vsakodnevnih problemov, oziroma učinkovitejše delo v praksi. Delavska univerza mora na območju kranjske občine združevati in usmerjati vsa prizadevanja. Glede na to mora sodelovati tudi z izobraževalnimi centri v podjetjih, tam kjer so že ustanovljeni, jim pomagati pri uresničevanju njihovih programov, posredovati izkušnje in koordinirati, kjer je to primerno za njihov delo. Drugod pa, kjer so za to dani pogoji in ugotovljene objektivne potrebe, pomagati in sodelovati pri ustanavljanju takih centrov v podjetju. Prav tako mora DU sodelovati 6 klubom gospodarstvenikov in drugimi organizacijami (zbornicami, združenji in društvi), katerih namen je specializirano usposabljanje ljudi za uspešno opravljanje njihovih funkcij in strokovnega dela. To sodelovanje bi morale pospeševati najrazličnejše oblike, prilagojene interesom in postavljenim ciljem. Glede na začetne organizacijske, tehnične, finančne in personalne težave ni pričakovati, da bo že v tekoči sezoni uspelo v celoti uresničiti postavljeni program, ker le-ta ni prilagojen trenutnim možnostim, temveč daje tudi določeno perspektivo za bodoče delo, oziroma za daljše obdobje dela te institucije.« -Kakšen je vaš neposredni program v letošnji sezoni in na kakšne težave ste naleteli do sedaj?« »To sem že pred časom omenil, vendar ne bo odveč, če nekatere stvari obnovim za tiste, ki se zanimajo za razne oblike izobraževanja. Od začetka decembra lanskega leta teče program večerne politične šole. — Vsako sredo ob 19.15 so v Tekstilni šoli poljudnoznanstvena predavanja. Od 21. januarja do 1. februarja bodo za mladinsko organizacijo štirje seminarji po tri dni, in to za šolska, tovarniška in vaška vodstva ter KPM. Od 26. do 20. januarja bo tridnevni seminar za delavce kmetijskega posestva Hrastje, od 1. februarja do 10. marca bo mladinski seminar (6 skupin) za tovarno »In-teks«. V programu je še intenzivni tečaj za angleški jezik po magnetofonski metodi, 3-mesečni politični tečaj za mlajše člane ZK, admmistrativni, knjigovodski, strojepisni, stenografski in korespondenc ni tečaj; seminarji za člane DS, UO, funkcionarje sindikalnih organizacij, zadružnih svetov, ostalih kmetijskih posestev, stanovanjskih skupnosti itd. Navedeni program izobraževanja zajema le mestno področje in bo težko izvedljiv, če ne bo z a to pogojev, to je primernih prostorov. Skoraj dnevno pa je povpraševanje po raznih oblikah izobraževanja mi podeželju, predvsem po predavanjih iz poljudnoznanstvenih tem, da izobraževanja na idejno-politič-ski, strojepisni, stenografski in strokovnem področju ne omenjam. V dosedanjem delu smo naleteli predvsem na dvoje težav. — V prvi vrsti gre za finančna sredstva, ki so iz občinskega proračuna preskupo odmerjena, in to že ob pričetku delovanja naše ustanove, ko si je treba šele urediti in opremiti prostore, nabaviti razno aparaturo in pripraviti nešteto drugih stvari. — DU ni sama sebi namen, ampak je bila ustanovljena iz potreb po izobraževanju v občini. Zato ji mora prav sedaj pri oranju ledine ObLO nudit vso moralno in finančno pomoč. S prostori za našo ustanovo je za sedaj še težava. V mesecu februarju bomo dobili v Sindikalnem domu prostor za 2 pisarni in v souporabo večjo predavalnico za razne tečaje in seminarje. To pa še ni dokončna rešitev, niti ni s tem zajafčeno delovanje DU v prihodnosti. 2e danes stojimo pred problemom, kako izvesti nekaj seminarjev in tečajev. Izkoristili bomo šolske prostore v 14-dnevnih zimskih počitnicah. Kako pa kasneje? — Menim, da v taki siromašnosti, ob veličini današnje gospodarske ustvarjalnosti, taka institucija brez lastnih prostorov ne more v korak z razvojem.« »-Ali je po vašem mnenju potrebna gradnja nove stavbe za Delavsko univerzo?« »Menim, da je iz vsega, kar sem navedel, razvidno in je vsako vprašanje še odveč. Pogojev za izvrševanje nalog kakršne ima naša ustanova pri nas še ni, zato si jih bo treba ustvariti in rešiti ta problem z novo gradnjo DU. Vedeti moramo, da je kljub gospodarski moči občine bilo do sedaj na tem polju bore malo storjenega in bi zato z novo gradnjo, v kateri naj bi bili vsi potrebni prostori, učilnice, klubski prostori in pisarne, stopili zares korak naprej in s tem ustvarili materialne pogoje za isistematičnejše in uspešnejše opravljanje nalog na področju izobraževanja odraslih. Letos se bo bruto produkt v tržiški industriji povečal, od lanskih 9 milijard 274 milijonov, na 9 milijard 376 milijonov dinarjev. Veliko povečanje predvidevajo tudi v drugih gospodarskih organizacijah, in sicer v gradbeništvu za 4,8 %, v kmetijstvu 4,7 %, trgovini 7,4 %, gostinstvu 16,2 % ter obrti za 13,4 %. Tako bo celotni bruto produkt letos 11 milijard 666 milijonov, lani pa je bil 11 milijard 386 milijonov, kar pomeni za 280 milijonov več. Vsa večja podjetja bodo letos najela velika investicijska posojila da bi razširila in obnovila obrate. Lani so znašale investicije v industrijo 290 milijonov, letos pa predvidevajo 515 milijonov za gospodarske in 151 milijonov za negospodarske investicije. Podjetja bodo dobila posojila iz zveznega, republiškega, okrajnega in občinskega investicijskega sklada. Največ bodo porabili za rekonstrukcije v Bombažni predilnici in tkalnici, in sicer 369 milijonov. Za stanovanja in ureditev počitniških domov pa bodo dali 98 milijonov. Tovarna usnja Runo je najela 60 milijonov kredita, z lastnimi sredstvi pa so opravili še nekaj del. Delavnice bodo obnavljale še: Peko, tovarna pil Triglav, Tržiška tovarna kos in srpov, Lesno industrijsko podjetje. Tovarna lepenke in Tovarna finega pohištva. Za gradnjo stanovanj in počitniških domov pa imajo tovarne namenjenih 151 milijonov dinarjev. Pisati smo že, da bo kranjska tovarna Iskra razširila svoje obrate v industrijsko nerazvita področja v Sloveniji. Tako bodo proizvodnjo avtoelektrike kmalu prenesli v Šempeter pri Novi Gorici. Prav zaradi tega pa je prišlo iz Nove Gorice in okolice v Iskro na prakso okoli 80 delavcev in delavk. Na sliki: Skupina delavk iz Nove Gorice v montaži avtoelektrike v Iskri. r Razgovor z direktorjem modnega podjetja .KROJ' v Škofji Loki tovarišem Vinkom Primožičem Letos že 140 milijonov bruto dohodka Proizvodnja bi se z ustreznimi prostori še povečala »Kdaj je bilo vaše podjetje ustanovljeno in kakšen je bil razvoj tega podjetja do danes?« »Modno krojaško podjetje »Kroj« v Škofji Loki je bilo ustanovljeno leta 1946 kot uslužnostni obrat s 5 zaposlenimi ljudmi. Iz te majhne obrtne delavnice je zraslo do danes podjetje, ki zaposluje 88 ljudi. Iz leta v leto dosega podjetje vedno večji bruto dohodek. Leta 1958 smo imeli bruto dohodka 47 milijonov dinarjev, v lanskem letu pa se je ta povečal na 96 milijonov, letos pa bo znašal že 140 milijonov dinarjev.« »Katere izdelke vaše podjetje izdeluje v največjem številu in kakšno je povpraševanje po nj ib?« »Leta 1958 smo prešli na lastno izdelavo moške in ženske konfekcije. Naši specialni izdelki so zimske bunde ter damski in balonski plašči; razen tega tudi moške tn ženske obleke. Naši izdelki so zares kvalitetni. To dokazuje tudi častna diploma, ki smo jo dobili na lanskoletnem Zagrebškem velesej-mu. Tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju smo bili zelo uspešni, saj smo prodali za več kot 1 milijon dinarjev izdelkov. Izdelke prodajamo po vseh krajih Slovenije. Z uvedbo novih tarifnih pravilnikov in sedaj z uvedbo storilnosti po enoti proizvoda smo kvaliteto izdelkov in storilnost v našem podjetju še povečali.« »Kakšni so vaši prihodnji načrti in na kakšne težave mislite, da boste pri izvajanju leten naleteli?« »V prihodnjih treh letih nameravamo naše podjetje povečati tako, da bo bruto produkt znašal 200 do 300 milijonov dinarjev. Seveda nam bodo za delo manjkale delavnice, ker bi že sedaj potrebovali več prostora. Z adaptiranjem oziiroma dvigom poslopja M eno nadstropje bomo lahko tudi to vprašantje rešili.« »V čem je uspeh vašega podjetja, ki je zraslo iz navadne krojaške delavnice?« »Sem vodja podjetja od ustanovitve. Uspeh podjetja je iskati predvsem v prizadevnosti delavskega sveta tn celotnega delovnega kolektiva, ki se dneva v dan prizadeva za fctm-boljšo kakovost izdelkov. Samo v letošnjem letu smo nabavili že 30 novih šivalnih strojev.« V. R. Prav zaradi velikih kreditov bodo podjetja letos zelo malo prispevala občim za razna komunalna dela, ki so že zelo nujna in z njimi ne bodo mogli dolgo odlašati. Letos pa bo treba še z marsičem počakati. Naslednja leta pa, ko bodo tovarne obnovljene in bodo imele znatno večje dohodke, bo občina dobiia od njih več sredstev za gradnjo stanovanj in ureditev komunalnih narpav. Občina bi potrebovala letos zelo veliko denarja, da bi zadovoljila vsem potrebam. Za dokončno ureditev kopališča bodo porabili 35 milijonov, dokončali bodo vsa še nedograjena stanovanja in začeli graditi zdravstveni dom, ki bo veljal 180 milijonov. Načrti za novo šolo še niso pripravljeni m bodo z deli lahko pričeli šele jeseni. Za gradnjo novega stanovanjsko -trgovskega centra pa je potrebno letos najmanj 50 milijonov di- ZVEDELI SMO . . . 0 V Kranju bodo letos proslavili 750-letnico mesta Kranja im bodo ob tej priložnosti izdali prvi zbornik predvidoma na 300 straneh. % Na Ekonomski srednji šoli v Kranju se marljivo pripravljajo na izvedbo ekonomiade, ki bo predvidoma konec aprila letos. % V knjigarni »Simon Jenko« so doto ili tele nove knjige: Josip Koearac MRTVI KAPITAL, Pavel Vežinov SLEDOVI OSTANEJO, pravljico TRIJE VELIKANI, Alojzij Vadnal VERJETNOST NI RAČUN. V Prešernovem gledališču v Kranju bo predvidoma 2. februarja premiera komedije NA-SI LJUBI OTROCI. % DPD Svoboda Stražišče pripravlja Jovana Sterija BUTA ŠTMANA (Pokondirana tikva). % Z žičnico na Vitranc se dnevno prepelje približno 2000 smučarjev in turistov. % Skozi Kranj pelje dnevno okoli 9000 vseh vrst vozil. % Lani je bilo na vseh cestah Gorenjske 537 nesreč, od tega 192 oia cesti I. reda, 164 na cesti II. reda, 125 na cesti III. reda im 55 na cesti IV. reda. narjev. Za ureditev cest, mostov, vodovoda in električnega omrežja so prav tako predvidena precejšnja sredstva. Vse družbene organizacije bodo morale aktivno sodelovati pri tolmačenju komunalne dejavnosti in gradenj, tako da bodo ljudje kar najbolje poučeni o letošnjem družbenem načrtu. Tako so sklenili na nedavnem plenumu občinskega komiteja Zveze komunistov, ko so govorili o letošnjih investicijah in o letošnjem občinskem družbenem načrtu. V. E. NOVA RAZDELILNA TRAFO POSTAJA NA JESENICAH V sredo je bila na Jesenicah pomebna svečanost. Svojemu namenu je bila izročena novo dograjena razdelilna trafo postaja, ki so jo zgradili za novo osemletno šolo. Gradbena dela novega, za naše gospodarstvo pomembnega objekta je vodil tovariš Jenko, notranjo opremo pa je izdelala in uredila Hidro-montaža Maribor. V navzočnosti številnih gostov, med katerimi so bili: generalni direktor ELES tov. Korošec, republiški inšpektor inž. Pečenko, direktor distribucije inž. Fras in drugi, je po uvodnih besedah direktorja Elektro Žirovnica tov. Pogačarja, ki je orisal važnost novega objekta in potek gradnje, izročil novo razdelilno trafo postajo v obratovanje predsednik ObLO Jesenice, tovariš Gradnja razdelilne postaje je bila nujno potrebna, ker je porasla odjema električnege energije malood jemalcev od 1. 1947 za 12 milijonov kWh in je znašala lansko leto 15 milijonov. Znano je nadalje, da so Jesenice izredno slabo preskrbljene z elektroprenosnimi napravami in so vse trafo postaje od Žirovnice do Rateč na enem daljnovodu, brez možnosti dvojnega napajanja. Nova RTP Jesenice napaja 48,7 km 10KV daljnovodov, 75,2 km mizkonapetostnegaa omrežja in 38 komadov napajalnih trafo postaj. Dokončna dograditev te postaje stane nad 160 milijonov dinarjev. Doslej so prispevali (Na sliki: predsednik ObLO Jesenice tov. Treven je ob navzočnosti direktorja Elektro Žirovnica tov. Pogačarja in drugih, izročil svojemu namenu RTP Jesenice. sami in Elektrogospodarstvo HE Moste 25 milijonov, Občinski ljudski odbor Jesenice 13 milijonov, najeta posojila pa znašajo 31 milijonov dinarjev. Za projekte je potrebnih 73 milijonov za RTP Jesenice, 17 milijonov za 35 kV, priključni da-ljnovod in za kabelske odvode na lOkV 15 milijonov. Za visokonapetostno povezavo, kakor gradnjo dvojnega daljnovoda do Plavža, povezave RTP z TP Železarne, vmesne postaje pri kablovodih in drugo pa bo potrebnih še nadaljnjih 54 milijonov dinarjev, tako da manjka okoli 90 milijonov dinarjev. Toliko pa stane samo visokonapetostna povezava nova RTP Jesenice, brez nizkonapetostnega omrežja. Za rekonstrukcijo omrežja pa bo potrebnih še nadaljnjih 84 milijonov dinarjev, čeprav je podjetje v zadnjih petih letih porabilo za rekonstrukcijo omrežja lastnih 47 milijonov dinarjev. Novodograjena RTP Jesenice je torej važen objekt za napredek našega go-spodrastva pa tudi za dvig našega standarda, zato zaslužijo vsi, ki so pripomogli k njegovi dograditvi polno priznanje. Največje priznanje gre podjetju Elektro Žirovnica. LJUDJE IN DOGODKI Vseafriška konferenca Ta teden zasedajo v Tunisu predstavniki afriških narodov, da bi pregledali sklepe prve vseafriške konference (v decembru 1958) in sprejeli smernice za delo v prihodnosti. Predvsem bodo pregledali naloge, ki so v zvezi z osvoboditvijo tistega dela afriškega ozemlja, ki ga še vedno vežejo kolonialne vezi. Kakor so napovedali, bodo obravnavali tudi gospodarski razvoj in enotnost afriških držav. V razdobju, ki je preteklo od prve vseafriške konference v Akri pa do danes, se je v Afriki že marsikaj spremenilo. Na črni celini se je spet rodilo nekaj neodvisnih držav oziroma jih bodo razglasili za neodvisne letos, nova osvobodilna gibanja pa so razburkala tudi tiste kolonije, ki so jih doslej trde pesti kolonialnih gospodarjev silile k »•potrpljenju«. Tako je zavrelo v Belgijskem Kongu, v zadnji »vzorni« koloniji, kakor so jo imenovali še nedavno. Letošnje leto na splošno imenujejo »afriško leto« prav zato, ker bo nekako poželo sadove prizadevanj za neodvisnost preteklih let. Ze v tem mesecu se je uvrstil med samostojne dežele Kamerun, bivše ozemlje pod francoskim skrbništvom, v aprilu so predvideli neodvisnost za Togo, prav tako ozemlje pod francoskim skrbništvom, julija bo postala neodvisna Somalija, nekdanja italijanska kolonija in po vojni ozemlje pod italijanskim skrbništvom, za oktober pa pričakujemo neodvisnost britan ske kolonije Nigerije. Razen tega se v Parizu pravkar dogovarjajo za neodvisnost vrsta francoskih kolonij. Kaže namre, da po zgledu pogodb o samostojnosti za Federacijo Mali zahtevajo neodvisnost tudi več drugih francoskih kolonij, med njimi Madagaskar, Dahomej in Mavre-tanija. Kljub tolikim razveseljivim novicam iz Afrike pa seveda na tem kontinentu kolonialne spone stiskajo več kakor polovico kontinenta. V mnogih primerih se jih afriški narodi skušajo otresti z osvobodilnimi vstajami, drugod pa spet prodirajo s tako imenovano mirno, ustavno potjo. Vsekakor so kolonialne sile prisiljene prilagojevati se afriškemu vrenju in popuščati na vseh koncih in krajih. Britanci so na primer zadnje čase posvetili mnogo več pozornosti svojemu afriškemu svetu kakor prej. V kolonije in v dežele, ki so bile prej pod njihovo oblastjo, neprenehoma pošiljajo svoje državnike in člane kraljevske hiše. sklicujejo razne konference in skušajo na tako imenovani parlamentarni način pomiriti čedalje hujše zahteve po neodvisnosti v kolonijah. Naj omenim samo sedanje križarjenje britanskega ministrskega predsednika Mac Millana po afriških deželah, in dolge razgovore zlasti lam, kjer so zadnje dve leti britanske kolonialne oblasti imele precej preglavic. (Njasa). Prav tako so se Belgijci pametno odločili za »mirno pot« in opustili dosedanjo politiko »trde roke«, ki so jo do nedavnega vodili v svoji koloniji Kongo. Osvobodilni pritisk je tu dosegel le tako visoko stopnjo, da lahko pričakujemo neodvisnost te velike afriške dežele v dveh ali največ v treh letih. Tudi francoske kolonije druga za drugo stopajo v neodvisnost v glavnem prek mirnih, ustavnih potov. Le toliko trpinčena Alžirije se še vedno I orožjem poteguje za svoje pravice. Sicer vse kaže, da bo politika generala de Gaullea (zlasti zdaj, po odstavitvi generala Massuja) alžirsko zadevo premaknila z mrtve točke, vendar pa ne moremo pričakovati, da bi to pereče francosko kolonialno vprašanje že v nekaj mesecih izginilo iz dnevnega reda. Razumljivo je, da imajo nove neodvisne in tudi »starejše« samostojne afriške dežele na kupe gospodarskih in socialnih problemov, ki zavirajo njihov naravni razvoj. Večina med njimi — tudi, če so si pridobile državno neodvisnost — je gospodarsko s tisoč nitmi vezana na svoje bivše kolonialne gospodarice; le-te pa — kjer le morejo — te vezi trdo drže v rokah zato, ker je to še edini način, da so vsaj za nekaj časa še zavarujejo svoje koristi. Zato je tudi gospodarski razvoj v Afriki ena izmed glavnih skrbi vseh afriških narodov. Brez vsakršnih tujih vezi bi se namreč laže in hitreje znebili mračne zaostalosti. Vseafriška konferenca ima torej dovolj problemov na dnevnem redu. Ni njena naloga, da bi .jih reševala, pač pa bo samo enotno usmerila prizadevanja afriških narodov, da bi se njihov kontinent tudi v zadnjem kotičku znebil tujega jarma, zaživel enakopravno in enakovredno z drugimi kontinenti in dajal svoj prispevek k sodobnemu napredku današnjega človeštva. JELO TURK Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odboi _ Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 007-70-1-135 - Izhaja ob ponedeHjklh, sredah tu sobotah — Letna naročnina 900 dinarjev, mesečna 75 din 27. JANUARJA 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »GLAS GORENJSKE« 3 1 Perspektive stanovanjske izgradnje v letu 1960 Kot enega od pokazateljev hitrega razvoja jugoslovanskega gospodarstva se lahko poslužimo tudi dejstva, da se problemom življenjskega standarda posveča v gospodarskih in družbenih planih vse več pozornosti. Tudi v l. 1960 se v zveznem družbenem planu predvidevajo znatna sredstva in ukrepi za reševanje stanovanjskega vprašanja, ki je eden glavnih faktorjev življenjskega standarda. . 2 razliko od prejšnjih let letos predvsem dva momenta omogočata, da se stanovanjsko vprašanje rešuje pod boljšimi pogoji kot doslej: prehod na ekonomske najemnine in odvajanje večjih sredstev Za stanovanjsko gradnjo predvsem v mestih. V perspektivnem planu gospodarskega razvoja Jugoslavije lahko med drugim preberemo tudi ugotovitev, da razvoj stanovanj-sko-komunalnih fondov zaostaja Za gospodarskim razvojem in gibanjem prebivalstva in da bi zaradi tega zmanjšana stanovanjska gradnja mogla postati zavora nadaljnjega gospodarskega razvoja. Prav zavoljo tega je v tem obdobju (1957—1961) predvideno več kot dvakratni porast investicijskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Plan za to obdobje predvideva v mestih zgraditev približno 200.000 novih stanovanj. V primerjavi z nalogami petletnega perspektivnega plana tempo današnje stanovanjske izgradnje še "vedno ni zadovoljiv. Plan je bil namreč v prvih treh letih planskega obdobja realiziran s 46 %, medtem ko bi pričakovali okoli 55 odstotno realizacijo. Vzroki za to niso toliko v trošenju investicijskih sredstev, ki so dosegla planirane okvire, pač pa v tem, ker smo gradili relativno večja in dražja stanovanja z daljšim časom gradnje, kar je vplivalo na zmanjšanje števila stanovanj. V zveznem družbenem planu za 'eto 1960 je predvideno za stanovanjsko izgradnjo 134 milijard dinarjev, kar je 12 % več kot v letu 1959, ko je bila stanovanjski Rradnja še rekordna v primeri s Preteklimi leti. Število stanovanj, ki jih moramo zgraditi letos, je ?4.000, kar je za 5.000 več kot v htu 1950. Od tega števila bomo 45.000 stanovanj zgradili v mestu U» 29.000 na podeželju. Plan predvideva predvsem močan porast Privatnih investicijskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Ta sredstva bodo za 8,5 milijard večja kot v preteklem letu. Na ustvarjanje večjih investi-c'hkih sredstev bodo vplivale Predvsem nove oblike finansira-n)a stanovanjske izgradnje — prispevek za stanovanjsko izgradnjo V/ dohodka gospodarskih organizacij, hišarina, amortizacija vrednosti zgradbe, del najemnine za Ipkale, obresti od vloženih sredstev pri banki in dotacije. Pospe-Sena stanovanjska izgradnja v zadnjih letih je povečala tudi pri-t,sk na trgu gradbenega materiala, čeprav je bila lanskoletna proizvodnja gradbenih materialov v ^ primeri s predvojno ravnijo več kot trikrat večja, se kljub temu °P''"a začasno pomanjkanje nekaterih m 'tcnalov. Da bi se ublažil ta pritisk na trgu gradbenega ma-ter>ala, predvideva plan za leto ^60 porast proizvodnje opeke za rr odstotkov, ravnega stekla in '''lov za centralno ogrevanje za yr>r,'j 17 odstotkov, medtem ko ,° Proizvodnja sanitarne kerami- e in opreme porasla za več kot y odstotkov v primeri z lanskim let«m. *si ti ukrepi bodo nedvomno ""lOgoli/i izvršitev predvidenega Pr"grama stanovanjske izgradnje. ^n«dariti velja tudi, da zavisi Pri'dvsem od samih investitorjev, "h bo število stanovanj, ki se mo-"1° 'graditi v tem letu, preseglo Pr?dvideno število ali ne. Če se anireč investitorji orientirajo po P'n'rsini na manjša in na manj "^v"Zmi stanovanja, skrajšajo s tfn čas gradnje, število zgrajenih •kovanj pa bo večje pri isti po- ISKRA V KRANJU prva pri uvajanju avtomatizacije tro *nn investicijskih sredstev. V zadnjih letih je v industrijski proizvodnji vse več govora o uvajanju avtomatizacije v proizvodne procese. Tako je tudi VI. sejem »Sodobne elektronike« lani v Ljubljani pokazal, da so v industrijski proizvodnji že dani pogoji za prehod na sodobnejši način proizvodnje; da izdelujemo že elemente, potrebne za uvajanje avtomatizacije na posameznih delovnih mestih in v delovnih procesih. Seveda pa tu ne smemo računati samo na pomoč'strokovnjakov, ampak bo potrebna intervencija zavestnih družbenih sil za pospeševanje avtomatizacije. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je naša celotna in- dustrijska proizvodnja v stalnem porastu, tako da ocenjujejo za leto 1959 porast kemijske industrije za 30 %, elektroindustrije za 31 %, industrije za predelavo mesa za 20 %, črne metalurgije in proizvodnje nafte za 15 %, industrije gradbenega materiala za 14 % itd. Pri tako naglem, hitrem razvoju našega gospodarstva pa je nujno, da sodeluje naš tehnični kader, da bi dosegli še višjo stopnjo, ki je potrebna za uresničitev in izvršitev planskih nalog, ki jih predvideva naš družbeni plan. Najvažnejši faktor obsega proizvodnje in produktivnosti dela v naših industrijskih podjetjih je uvajanje avtomatizacije v Preizkušnja dvigalno vrtljivih zbiralnikov na »Kletermaxu< avtomatiziranem delovnem mestu v Iskri. na pol- tehnoloških procesih v celoti, kakor tudi v delili procesa ali posameznih operacijah. Čeprav še ne moremo govoriti, da je avtomatizacija v industriji postala množično uporabljeno sredstvo v cilju povečanja obsega proizvodnje in produktivnosti dela, izboljševanje kvalitete proizvodov in pogojev dela, kar v pogojih socialističnega gospodarstva nujno vodi k poboljšanju življenjske ravni delovnih ljudi, vendar uporaba sodobnih načinov in avtomatskih naprav v proizvodnih procesih zadnjih dvajsetih let jasno dokazuje, da se nadaljnji industrijski razvoj ustvarja lahko samo na sodobnih metodah dela in uporabe avtomatizacije. Dosedanja prizadevanja na področju avtomatizacije v Jugoslaviji so •bila podprta do zdaj v glavnem s strani Zvezne industrijske zbornice. Društva inženirjev in tehnikov, elektrotehniškega društva Slovenije in drugih. Bilo je že nekaj uspelih posvetovanj, na katerih so se strokovnjaki posvetovali o uvedbi avtomatizacije. Na osnovi stvarno doseženih proizvodnih uspehov, kakor tudi zaradi nujnosti uvajanja avtomatizacije v naše gospodarstvo, je delavski svet tovarne Iskra v Kranju dal pobudo za koordinirano delo na področju avtomatizacije — tako pri izdelavi sestavnih delov kot celotnih proizvodnih procesov. Tako so v Iskri izdelali že več elementov za avtomatizacijo, ki bodo pripomogli k hitrejšemu dvigu industrije. Do sedaj je Iskra razvila že 21 takih elementov. V glavnem so naprave za prenos kotnih vrednosti in razni mehanizmi za* prenos raznih vrtilnih momentov. Razen kontrole prototipov so v Iskri uvedli tudi najsodobnejše in tehnično zelo popolne metode v proizvodnem procesu. Tako imajo v tovarni poseben oddelek za kontrolo merilnih naprav in avtomatov v proizvodnji. Ti aparati: precizijski elektronsko stabilizirani usmerniki, merilni dekadni upori, elektronski voltmeter, frekvenčni generator, prebojni aparati ter razne naprave za kontrolo električne opreme na motornih vozilih itd. Te bo prav gotovo moč uporabiti tudi v drugih tovarnah in znanstvenih inštitutih. Elektronika v tovarni Iskra ima čedalje pomembnejšo vlogo. Pri tem je važno to, da se Iskra trudi, da ne bi zaostala za sodobnimi tovarnami po svetu, ne odkupuje tujih licenc, marveč dela s svo- Pri kontroliranju vžigalnih tuljav KNJIŽNICE morajo smeleje poseči v proces izobraževanja delovnega človeka Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora Kranj, kjer so razpravljali o kulturno-prosvetni dejavnosti v okraju, so med drugim govorili tudi o knjižnicah in čitalnicah in sprejeli priporočilo, da morajo knjižnice in bogat knjižni fond v okraju smeleje poseči v proces izobraževanja delovnega človeka z razširitvijo načina svojega dela iz ozke posredniške naloge na široko področje popularizaciji knjige kot pomembnega elementa vzgoje in izobraževanja. Sklep priporoča občinskim ljudskim odborom, da ustanovijo občinske knjižnice kot proračunske zavode občin povsod, kjer le-teh še ni. Prav tako morajo občinske knjižnice razširiti svojo dejavnost na podeželje s strokovno pomočjo knjižničarjem preko tečajev in obiskov ter s potujočimi knjižnicami. V vseh večjih krajevnih centrih naj se ustanovijo večje pionirske knjižnice z raznimi krožki kot centri M estetsko VZgOJO pionirjev. Zaradi izrednega pomanjkanja strokovnega knjižničarskega kadra naj komisije za štipendije pri občinskih ljudskih odborih razpisujejo štipendije za knjižničarsko šolo. Za uspešno delo knjižnic je potrebno zagotoviti primerne prostore in zadostna finančna sredstva za nakup novih knjig. Ilngat knjižni fond imajo tudi šolske in učiteljske knjižnice, zato okrajni ljudski odbor naroča Svetu za šolstvo OLO, da pregleda njihovo delo in koriščenje knjižnega fonda ter prouči umestnost prenosa beletristike i/, učiteljskih knjižnic v krajevni knjižni fond, sola pa naj izpopolnjuje predvsem pedagoško strokovno knjižnico za učiteljstvo ter knjižnice za potrebe šolske mladine. Za potrebe izobraževanja delovnih ljudi je treba rr/.vijati študijske in strokovne knjižnice ter jih povezati z Delavskimi univerzami. (Iz poročila o stanju in problemih kulturno-prosvetne dejavnosti v okraju, v katerem se podatki nanašajo, žal, v glavnem za leto 1958, povzemamo nekaj podatkov o knjižnicah v okraju.) V kranjskem okraju je 87 knjiž- knjižnic javnih, 25 knjižnic pa je nic, 22 strokovnih knjižnic in ena dostopnih samo članom oziroma (iliKlij-.ka knjižnica. Od tega je 85 kolektivu. m.r.m Od javnih knjižnic jih je 72 pri društvu. Lastne prostore ima 21 knjižnic, ostale javne knjižnice pa gostujejo v šolah, v raznih domovih, nekaj pa v privatnih hišah. Od sedanjih knjižnic v kranjskem okraju je najstarejša kapucinska knjižnica v Škofji Loki, ustanovanljena lota 1707, ki pa ni do.stopna javnosti. Ostale knjižnice so bile ustanovljene leta 1904 (Kranjska gora), 1907 (Sorica), 1909 (Rupa), 1923 (Sip. Gorje), 1925 (strokovni knjižnici Bolnici; za TBC Golnik iti tovarne Plamen Kropa), 1945 (13 ljudskih in ena strokovna knjižnica), 1946 (20 ljudskih in 4 strokovne knjižnice), 1947 (17 ljudskih knjižnic), 1948 (10 ljudskih in ena strokovna knjižnica), 1949 (3 ljudiske knjižnice), 1950 (3 ljudske, 2 strokovni in ena študijska knjižnica), 1951 (1 ljudska knjižnica), 1952 (5 ljudskih o 1 strokovna knjižnica), 1953 (1 ljudska in 4 strokovne knjižnice), 1954 (2 ljudski ,n 1 strokovna knjižnica), 1955 (ena Jjudsika in 1 strokovna knjižnica), 1956 (3 ljudske knjižnice), 1957 (2 ljud.ski iin 3 strokovne knjižnice) je 1958 (1 strokovna knjižnica). V lotu 1958 so imele ljudske knjižnice v okraju 125.031 knjig, strokovno oziroma sindikalne knjižnice 25.782 in študijske knjižnice 31.R00 knjig, skupno torej 182.613 knjig. Na enega prebivalca v okraju pride 1,4 knjige. Vseh vpisanih jimi strokovnjaki in lastnimi načrti ter stalno sodeluje z domačimi znanstvenimi ustanovami. Da bi naše gospodarstvo čimprej prišlo do sadov dosedanjih naporov, je delavski svet tovarne Iskra predlagal, na osnovi zakona o gospodarskem združevanju, organizacijo poslovnega združenja za avtomatizacijo »Avtomacija«. Na osnovi te pobude so delavski sveti ostalih zainteresiranih podjetij osvojili ta predlog in soglasno sklenili, da se ta gospodarska skupnost organizira. Ta poslovna skupnost danes že obstaja in so v njej včlanjeni: Elektrosignal Ljubljana. Industrija za elek-trozveze Ljubljana, Inštitut za elektroniko Ljubljana, Iskra — Kranj, Niko Železniki, Tela — Ljubljana, Telekomunikacije — Pržanj in Tio Lesce. Upravni odbor te poslovne skupnosti je izdelal že pogodbo in pravila združenja ter sd zadal naslednji program: ustanovljen je projektivni biro, ki bo delal projektivna dela v zvezi z avtomatizacijo, ugotavljal ekonomičnost avtomatizacije in to v signalni tehniki, pri zaščiti oseb in objektov, regulaciji, kontroli, daljinskem upravljanju. To pa predvsem v naslednjih panogah: promet, energetski izvori, tekstilna industrija, kmetijsko-pre-delovalna indusrtija, elektrogospodarstvo, metalurgija in papirna industrija. Poslovno združenje »Avtomacija« bo skušalo realizirati rezultate dosedanjih posvetovanj s področja avtomatizacije in naporov za dejansko uvajanje avtomatizacije v posamezna industrijska podjetja, s čemer bi doprineslo svoj delež k izboljšanju življenjskih pogojev delovnega človeka. Naloga Združenja je, da koordinirano usmerja delo na področju avtomatizacije v vseh podjetjih v združenju s tem, da se dosedanja dejavnost okrepi in da se tako zadovolji zahtevam sodobnega razvoja industri- članov v ljudske knjižnice je 22 tisoč 170, kar pomeni, da je vpisan vsak šesti prebivalec. V Študijsko knjižnico v Kranju je vpisanih 600 bralcev, 'ki ,so knjižnico obiskali 7.073 krat in si pri tem izposodili 16.349 knjig. Od vseh 84 knj>ižn;c v okraju imajo le tri svoje čitalnice. Poglejmo še knjižnice in njihove probleme po občinah in krajih. Poglejmo še knjižnice in njihove kar ne zadošča željam vseh bralcev. Isto lahko ugotovimo v občini Bohinj, kjer imajo le 4 knjižnice. V jeseniški občini dela 12 knjižnic. Ljudska knjižnica na Jesenicah ima še podružnice na Hrušici, Blejski Dobravi in Koroški Beli. V okviru jeseniške knjižnice uspešno dela tudi likovni pionirski krožek in tečaj za angleščino. Manjše knjižnice v tej občimi (Mojstrana, Dovje, Podkoren, Rateče-PIanica, Gozd), ne zadoščajo potrebam bralcev zaradi prenizkih sredstev za nabavljanje novih knjig. Tudi prostori niso ipovsod zadovoljivi. V kranjski občini je 26 knjižnic ter 2 podružnici. Ljudska 'knjižnica v Kranju opravlja delo osrednje občinske knjižnice z nasveti vaškim knjižnicam pri tehničnih delih, pri ureditvi, poslovanju in tudi z odstopanjem raznih knjižnih del. Organizira tudi strokovna predavanja za knjižničarje i.z vsega okraja, ki so zelo dobro obiskana. Na območju bivše cerkljanske občine ,so 4 knjižnice. Njihov knjižni fond približno zadošča potrebam bralcev. V občini Radovljica je 12 knjižnic, ki ne dopolnjujejo dovolj knjižnega fonda z novitetami, predvsem pa primanjkuje mladinskih del. Tudi v Škofjeloški občini, kjer imajo 10 knjižnic, knjižni fond ne zadošča. V tržiški občini sta samo je v uvajanju sestavnih in ce lotnih proizvodnih procesov za avtomatizacijo. Združenje bo navezalo stike z ostalimi jugoslovanskimi podjetji in ustanovami v cilju koordinacije dela pri uvajanju avtomatizacije v naše gospodarstvo. M. Ž. Gospodarske vesti % V Beogradu se je 19. januarja začelo V. zasedanje ju-goslovansko-poljske komisije za tehnično sodelovanje, na katerem so proučili realizacijo programa dosedanjega sodelovanja in programa nadaljnjega sodelovanja na znanstveno-tehnič-nem področju. Omenjeni spo-razum je bil podpisan 1. 1955. £ Vagomske cisterne, ki jih je Jugoslavija dobavila Sovjetski zvezi, so bile doslej v SZ zelo dobro sprejete. Te dni je bila sklenjena pogodba še za 700 vagonskih cistern s prostornino po 60 ton nafte. Te cisterne bodo izdelali v tovarni »Djuto Djakovič« -v Slavonskem Brodu v kooperaciji z nekaterimi drugimi tovarnami. £ V Leskovcu so začeli v tovarni »Zela Veljkovič« prvič v naši državi izdelovati tiskane polkonopljene tkanine. V ta namen so kupili nove moderne stroje in povsem preuredili nov oddelek. £ Prvi domači aparati za gospodinjstvo na butan plim (kuhalniki, štedilniki in bojlerji), ki jih izdeluje .podjetje »Sloboda« iz Cačka po licenci italijanskega podjetja »Ignis«, bodo v prodaji na domačem trgu že maja letos. % V Velenju so lani nakopali 1,968.000 ton premoga ali povprečno 'po 5 ton na rudarja. Letos računajo, da bodo nakopali 2,100.000 ton .lignita. 2 knjižnici, ki tudi ne zadoščata potrebam bralcev. Predvsem velja poudariti, da ima ljudska knjižnica v Tržiču premajhne in neprimerne porstore. V občini Železniki dela 12 knjižnic, ki imajo svoje prostore v glavnem v šolah, nekatere pa primernega prostora sploh nimajo (v Cešnjici n. pr. na hodniku Zadružnega doma). Denarna sredstva, s katerimi so v letu 1958 te knjižnice razpolagale, so bila minimalna, ,saj izkazuje kar 6 knjižnic v vsem letu manjše dohodke od 1000 dinarjev. Zaradi tega je razumljivo, da bralci zaman sprašujejo po novih knjigah. V občini Ziri je le ena knjižnica. V ljudskih knjižnicah dela 13 strokovno usposobljenih knjižničarjev, fci so v večini amaterji in si dopolnjujejo svoje znanje samo na raznih tečajih in predavanjih. Zaradi vseh teh problemov, ki s* pogosto zelo pereči, bi bilo nujno, da bi večje knjižnice v občinah prevzele vlogo občinske knjižnica, kot 'je to primer v Kranju, in pomagale manjšim vaškim knjižnicam. Uspešna pomoč vaškim knjižnicam bi bila tudi potujoča knjižnica, ki naj bi delovala v okviru vsake občinske knjižnice. Pri vseh knjižnicah v okraju se •kot pereč problem pojavlja tudi vprašanje obveznega šolskega čti-va. Mladina si knjig ne more nabavljati, šolske knjižnice vseh del nimajo in zato se šolska mladina zateka v druge knjižnice, ki pa jim tudi v zadovoljivi meri ne morejo pomagati. Predvsem bi bilo treba, da bi šolske -knjižnice posvečale več pozornosti obveznemu šolskemu čtivu. Nekaj bi se v tem pogledu dalo narediti z ustanavljanjem podobnih pionirskih knjižnic in z večjo podporo že obstoječi pionirski knjižnici na Jesenicah. OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Sprejmemo vajenca, moškega, za mešano trgovino, takoj aH pozneje. »Krvavec«, Šenčur 264 AMD Šenčur organizira tečaj za traktoriste. Prijave sprejema »Krvavec«, Šenčur AMD Šenčur obvešča vse mope-diste, da se vršijo izpiti vsako tsredo ob 16. uri v prostorih gostilne >Jama« v Šenčurju 271 Dekle, zaposleno v trgovini, s celodnevno odstotnostjo išče v Kranju sobico. Naslov v oglasnem oddelku 292 Učenca ali učenko, zdravo, močno in pošteno iz Kranja ali okolice takoj sprejmemo. — Manufaktura-konfekcija »Pri Kranjcu«, Cankarjeva 7, Kranj 296 Prodam parcelo z odobrenim načrtom enostanovanjske hiše, z vodo in skladiščem na njem. Ponudbe oddati v oglasnem oddelku pod 250.000 299 Prodam mlado kravo. Britof 68, Kranj 302 Spalnico, skoraj novo, ugodno prodam zaradi preselitve. Naslov v oglasnem oddelku 303 Prodam gozd z njivo v bližini Vasce pri Cerkljah. — Naslov v oglasnem oddelku 304 Prodam prašiča 140 kilogramov težkega. Zg. Brniki 5, Cerklje 305 Kupim dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici ali nedograjeno hišo z zabetonirano kletno ploščo. Naslov v oglasnem oddelku 306 V najem dam kovaško delavnico z vsem orodjem, vodovodom in stroji, priključenimi na električni pogon. — Vse po dogovoru. Ivana Zalokar, Dovje 40, p. Mojstrana 307 Sprejmemo takoj v službo kuhinjsko pomočnico za Dom na Krvavcu. Planinsko društvo, Kranj 308 Izgubila sem denarnico v slaščičarni v Kranju ali pri »Gorenjcu«. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov: Marija Markič, Strahinj 70, Naklo.' ' 309 Grem pomagati po službi 3 do 4 ure popoldan v administracijo. Ponudbe poslati v ogl. oddelek pod »Takoj«. 310 Trgovsko pomočnico, mlajšo, sprejme takoj ali po dogovoru. Poslovalnica »Peko«, Titov trg št. 13. 311 Prodam 2 prašiča težka po 180 do 200 kg. Zalog 49, Cerklje. 312 Vsem vlagateljem na hraniln e knjižice sporočamo, da vpisujemo dnevno od 7. do 11. ure obresti »a leto 1959. Komunalna banka Kranj. 322 Prodam 200 kg težko svinjo. Naslov v oglasnem oddelku. 313 Ugodno prodam travnik v bližini postaje Globoko (Mišače). Eventualno dam košnjo v najem. Informacije lahko pismene dobite pri Andreju Bohinc, Ljubljana, Rimska 25. 314 Prodam kravo, ki bo v dveh tednih prvič teletila. Senično št. 15, Križe. 315 Prodam »Vespo« z vetrobra-nom po ugodni ceni zaradi vojaščine. Naslov v oglasnem odd. 316 Prodam 2 prašiča po 60 kg težka in 3 male pujske po 7 tednov stare. Ljubno 76, Pod-nart. 317 Prodam sadno prešo. Naslov v oglasnem oddelku. 318 Kupim elektromotor 4 do 6 konjskih moči in prodam debelega prašiča 140 kg težkega. — Kupim 4 gume 16 krat 550. — Zalog 31 pri Cerkljah. 319 Prodam ali zamenjam kravo 6 mesecev brejo za drugo po teletu. Prodam voz s peresi (fe-dri). Sp. Brniki 4, Cerklje. 320 Dne 24. januarja od 9. .do 9.45 ure sem izgubil uro od Zg. Urnikov do Cerkelj. Poštenega najditelja naprošam, naj j a odda proti nagradi pri Janezu Er-zar, Zg. Brniki pri Cerkljah. — 321 Zahvaljujemo se vsem predavateljem za predavanja, članom izpitne komisije za vloženi trud in tovarni Iskra Kranj za denarno pomoč. .Tečajniki Kt. 323 Pridno dekle išče službo in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 324 Oddam opremljeno sobo z lastnim vhodom dvema upokojencema ali kaki osebi, ki je zaposlena. Ostalo ustmeno. — Naslov v oglasnem oddelku. 293 Zaposlenemu dekletu, ki se razume na gospodinjska dela, nudim stanovanje. Vili Recek, Polica, Gramoznica 4, p. Naklo. 325 OBJAVE RAZPIS Komisija za nastavljanje in odpuščanje delavcev in nameščencev pri Zavodu za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb v Kranju razpihuje: 1. delovno mesto za vodja ekspedita, pogoj: trgovski pomočnik manufakture, ali špecerijske stroke; 2. delovno mesto blagovnega knjigovodje, pogoj: srednja Ekonomska šola ali 3-letna praksa v tej stroki; 3. delovno mesto za pisarniško moč za obračunavanje osebnih dohodkov, pogoj: Ekonomska šola ali 3-letna praksa v tej stroki. OBJAVA Izplačilo zavarovalnine Državni zavarovalni zavod nas je obvestil, da je izplačal Francetu Švegelj, Gorice 14, Golnik, zavarovalnino za 46,2 odstotka trajne invalidnost 12 tisoč 936 dinarjev. Uprava Glasu Gorenjske 27. februarja bo ob 20.:«) VII. AKADEMSKI PLES v avli 01.0 Kranj UPRAVA PODJETJA »PEKARNE« KRANJ RAZPISUJE MESTO BLAGOVNEGA KNJIGOVODJA Pogoj: Potrebno kvalifikacijo z najmanj dve leti prakse v blagovnem knjigovodstvu ali podobno v gospodarskih organizacijah. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja: »Pekarne« Kranj do 5. februarja 1960 z kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve. Tržičani in okoličani »Glas Gorenjske« otvarja s ponedeljkom, 25. januarja svojo podružnico tudi v Tržiču, in sicer v prostorih Turističnega društva, Cesta JLA 3, telefon štev. 255. Podružnica bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure. V podružnici lahko naročite »GLAS GORENJSKE«, Javljate spremembo naslova, plačujete naročnino, oddajate male oglase, dobite informacije o malih oglasih, naročate druge objave v listu in oddajate vsa mnenja in pripombe k pisanju lista. Uprava »Glasu Gorenjske« »STORŽlC«, Kranj: 27., 28. in 29. januarja ob 16., 18. in 20. uri premiera angl. barv. vistavision filma ». . . KER VETER NE ZNA BRATI«. — Igrajo: Birk Bogar-de, Yoko Tani. »SVOBODA«, Stražišče: 27. januarja ob 17.30 in 19.30 uri sovj. film -LETIJO ŽERJAVI« — film je dobil I. nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. ►TRIGLAV«, Primskovo: 28. januarja ob 19. uri sovj. film -LETIJO ŽERJAVI« — film je dobil I. nagrado na filmskem festivalu v Cannesu. »RADIO«, Jesenice: 27. do 29. januarja amer. barv. film »KOMU ZVONI«. »PLAVŽ«, Jesenice: 28. in 29. januarja amer. barv. film »TRI URE DO ODLOČITVE«. Bled: 29. januarja ob 20. uri italijanski barvni cinemaskop-ski film »HERKULES«. Radovljica: 28. in 29. januarja ob 19.30 uri amer. barv. vi stav. film »KOMU ZVONI«. »SORA«, Skofja Loka: 29. januarja franc. nemška koprodukcija »POT V RAJ«. Domžale: 27. im 28. januarja barv. ruski film »SNEŽNA KRALJICA«. 29. januarja jugosl. bar-ni cinem, film »NEVIHTA« — (3 ure) — predstave v sredo in četrtek ob 18. in 21. uri. Duplica pri Kamniku: 27. in 28. januarja amer. film »MATA HARI«. Predstavi v sredo in četrtek ob 19. uri. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 28. januarja ob 16. in 19. uri — Lutowski: DEŽURNA SLUŽBA. Gostovanje v Cerkljah. -—RADIO LJUBLJANA- ČETRTEK, 28. JANUARJA 8.40 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonifcija; 9.25 S popevkami po svatu; 10.10 Iz hrvatske simfonične glasbe; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.15 Kmetij- ski nasveti — Ivan Mekino: Tržna proizvodnja družbenih posestev; 12.25 Drugo dejanje Donizefcti'jeve opere Don Pasguale; 13.30 Po naših hribih in dolinah; 14.25 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ob 150-letnici rojstva F. Chopina — IV. oddaja; 16.45 Franz Li&ztt: Preludiji; 17.30 Na lepi modri Donavi; 18.00 Tiiostična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XV. oddaja; 18.45 Radijska univerza — dr. Metod. Mikuž: Razvoj antisemitizma — II.; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Sodobna sovjetska lirika. PETEK, 29. JANUARJA 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 9.00 Naš podlistek — dr. Niko Zupanič: Spomini na slikarja Ažbeta — II.; 9.20 Zabavni orkester VVerner Miiller; 10.10 Uvertura in dva prizora iz Rossi.nijeve opere Grof Ory; 11.30 Družina in dom,- 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Zvone Miklič: Varstvo rastlin s sodobnimi stroji im sredstvi; 12.25 Napevi Latinske Amerike; 13.30 Melodije Johanna Straussa v virtuoznih priredbah za klavir; 14.25 Za šolarje — Alfred Prugel: Scottova poslednja pot; 15.40 Iz svetovne književnosti — Prix Femina; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.40 Poje Obrtniški moški zibor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 18.00 Clovetk in zdravje; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Armando TiovajoH: Nočni preludij. Zadnji sperm mutim 0 17-letni avstralski plavalec John Konrads je zboljšal svetovni rekord na 220 yardov v prostem slogu na čas 2:01,9. O V drugem srečanju za košarkarski pokal epspskih prvakov je prvak Poljske Polonia premagal Panterit iz Helsinkov s 96:78. % Reprezentant Stanko Lorger in Roman Lešek se bosta v nedeljo udeležila velikeag med-, narodnega lahkoatletskega mitinga v Dortmundu. % 16-letna zmagovalka mednarodnega tekmovanja v alpskih disciplinah v Kiitzbiihlu Heckerjeva je zasedla prvo mesto v slalomu in alpski kombinaciji na prvenstvu Avstrije. 0 V Ljubljano je prispel v ponedeljek, 25. januarja zvezni kapetan za namizn itenis tovariš Zlatko Weiler, ki bo v Sloveniji ostal več dni. Kronika teh dni j požari Preteklo soboto okoli 13. ure je začel goreti dvojni kozolec v Hrastju, last Ivana Kamnar-ja. s kozolcem vred je zgorelo okoli 3000 kg sena, 1000 kg stelje, voz, kosilnica in nekaj desk. Škode je približno 500.000 din. Požar je nastal zaradi neprevidnosti otrok. Le-ti so hoteli napolniti vložek za peč na žaganje. Vroč obroč so postavili na žaganje. Takoj je začelo tleti in ogenj se je hitro razširil. V. pohitite 7, naroctm! Žrebanje konec eebruarja. Od 1. januarja dalje izhaja »Glas Gorenjske« vsak drugi dan — v ponedeljek, sredo in soboto. Ce vplačate zanj vsaj 300 dinarjev naročnine, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo konec februarja na Jesenicah. Ce pa plačate celoletno naročnino (900 din), boste pri žrebanju sodelovali s tremi glasovi. Vrednost nagrad znaša preko pol milijona dinarjev. »Glas Gorenjske* Vas po Novem letu trikrat tedensko seznanja z vsemi najvažnejšimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki doma in v svetu. Zato naj ta list postane tudi Vaš prijatelj in svetovalec. naročajte in berite »glas gorenjske«! 0 Lep uspeh je v Rovih pri Radomljah dosegla uprizoritev igre »Njena žrtev«, ki jo je napisala Milka Terček-Petemel, reiiral pa šolski upravitelj Nace Vodnik. Posebno se je odlikovala z dobro igro Marinka Kočarjeva v glavni vlogi. Svoboda iz Rov bo z dobro naštudirano igro gostovala tudi po odrih v domžalskem okolišu. £> Maturanti kamniške gimnazije so s Pugetovo veseloigro »Srečni dnevi« gostovali v Trzinu, v Komendi in na Viru. Povsod so dosegli lep uspeh. V nedeljo popoldne bodo gostovali v Jaršah. O Na Viru pri Domžalah so ustanovili kino podjetje, ki bo v prosvetni dvorani pričelo s predvajanjem filmov. Otvoritev naj bi bila 1. maja. Prosvetna dvorana na Viru je največja v kamniškem okolišu, saj ima 720 sedežev. Dom še ni popolnoma dograjen. Do zime bodo uredili centralno kurjavo, kopališče z 8 prhami in dvemi kadmi, točilnico, trgovino in druge prostore. ^ Občni zbor mestne organizacijo Rdečega križa v Kamniku je bil lepo obiskan. Zlasti mnogo je b'ilo ženske mladine, ki se izobražuje na tečajih za prvo pomoč. Mladina se ni branila kandidatur v odbor, ki bo pomlajen nadaljeval svoje delo. 0 Osnovna organizacija SZDL v Stranjah pri Kamniku je organizirala delovno akcijo v vasi Stol-nik, kjer je nevaren zemeljski plaz ogrožal hišo posestnika Šlebirja. Posledica: 121 novih članov je vstopilo v SZDL. g) V ponedeljek, 18. januarja je bila v Kranjski gori letna konferenca ZKS. Iz poročila je bilo razvidno, da je organizacija v preteklem letu izvršila svoje naloge in se organizacijsko utrdila. Čutiti pa je potrebo, da se številne funkcije enakomernejše razdele na člane ZK in državljane, ki so pripravljeni JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju 2. kola, ki je bilo včeraj v Beogradu Srečke s so zadele končnicami dobitek 0 300 06890 50.300 07120 60.300 45900 30.300 59650 30.300 71280 30.300 98780 100.300 006600 200.300 • 335530 1,000.300 479000 300.300 11 21 81 171 471 48821 579!) 1 75341 93471 558731 02 07722 36472 41242 96872 3 62293 74203 382293 64 0fi44 7514 29414 39694 ().■!■'. m, I 135 985 15365 25725 69745 518136 640806 57 41587 42237 79307 99977 201777 404837 705617 m 47018 74828 87008 89198 19 29 59 79 599 989 •.")•»•'<) 33809 49859 600 400 400 4.000 4.000 100.400 80.000 100.000 64.000 300.000 400 30.000 80.000 30.000 50.000 300 60.300 80.300 3,000.300 600 20.000 20.000 30,000 30.000 400.600 10.000 4.000 50.000 50.000 60.000 500.000 2,000.000 1.000 60.000 50.000 30.000 50.000 200.000 200.000 700.000 800 30.000 BO.OOO 80.000 50.000 400 400 2.000 400 6.000 6.000 30.400 50.000 102 000 sodelovati pri naši socialistični graditvi. £ V torek, 19. januarja je bil na Dovjem sestanek članov SZDL. Poslušali so razlago predpisov o stanovanjski reformi ter o zavarovanju kmečkih delavcev. © V prosvetnem domu Svobode Šenčur je osnovna organizacija Zveze borcev preteklo soboto in nedeljo uprizorila dramo v 4 dejanjih »Stari in mladi«. Številni obiskovalci so bili z igro zelo zadovoljni. Zasluga za to gre predvsem nekaterim glavnim igralcem in pa režiserju tov. Pipanu. Oisti dobiček je organizacija Zveze borcev namenila obnovitvi spomenika padlim borcem. Z igro bodo gostovali še v zdravilišču na Golniku in v nekaterih okoliških vaseh. 0 Pretekli teden je bil na Golniku občni zbor rokometašev. 0 Konec preteklega tedna je bil v Naklem sestanek aktiva mladih zadružnikov, na katerem so izvolili novega predsednika in se pogovorili o delu v letošnjem letu. Sklenili so tudi, da se bodo vključili v enoletno akcijo mladih zadružnikov in prirodoslovcev Jugoslavije. @ Pred dnevi je bil občni zbor Nogometnega kluba v Bohinju. Razpravljali so o delu kluba in odklonili predlagano likvidacijo. Razprava je bila usmerjena zlasti v izboljšanje dela in odstranjevanje nekaterih negativnih pojavov, •ki so v preteklosti onemogočali delo organizacije. Sklenili so, da bodo v klub ponovno vključili pionirje in z njimi pričeli načrtno vaditi. Prav tako bodo k sodelovanju pritegnili starejše mladince, ki so zaradi »uvažanja« tujih tekmovalcev v preteklosti stali ob strani. £ Po novem letu se je na »Glas Gorenjske«, ki izhaja trikrat na teden, naročilo že preko 800 novih naročnikov. O Na Gorenjskem izhaja 6 tovarniških časopisov in revij. V največji nakladi (7400 izvodov) izhaja revija »ZELEZAR«. Časopis »ZELEZAR« izhaja v nakladi 7300 izvodov. Po nakladi mu sledi revija »ISKRA« (4300 izvodov), nato časopis »Tiskanina« (2200 izvodov), »Planika« (1300 izvodov) in revija Sava« — doslej je izšla samo ena številka — v nakladi 1300 izvodov. »Tržaški vestnik« izhaja v nakladi 1200 izvodov. NEZGODE 0 B. K. iz Kranja se je pri smučanju zaletela v skalo in ranila v levo nogo. 0 K. B iz Zg. Besnice se je močno opekel s kropom po vsem telesu. Prepeljan je bil v bolnišnico. % N. G. iz Kranja se je pri sankanju zaletela v zid in si prebila čelo. £ D. S. je padla po stopnicah in si zlomila desni skočni sklep. £ P. S. iz Šenčurja si je pr« padcu poškodoval desni kolek. Kulturne novice 0 V Beogradu je bil od 18. do 24. Januarja seminar za filmsko izobraževanje mladine, ki ga je organizirala Zvezna komisija »Film in otrok«. Na seminarju so razpravljali o možnostih širšega izkoriščanja filma pri šolskem pouku. Podobne seminarje bodo v kratkem organizirali v vseh republiških središčih. £ V Ostravi na Češkem so odprli razstavo jugoslovanskih likoivnih umetnikov - primitivi-ftOV, ki pripadajo hlrbinski šoli. • V Bukarešti bo od 15. do 30. septembra letos tradicionalni mednarodni feetlvel lutkovnih marionetnih gledališč, istočasno [ki bo tam tUdI mednarodni festival filmskih risank. % Zveza otročkih gledališč Vojvodine je sklenila, da bodo pi i hodil je »Majske igie« odslej stalno v Bečeju. O Varšavski dnevniki poročajo 0 uspeli la/.stavi Jogoelo-vanskega kiparja Momčila Krko vica, ki te dni razstavlja V Varšavi. 0 Matica srbska v Novem Sadu je pred nedavnim sporočila, da je prejel Zmajevo Bagra* -i ir !,i za;ema navadno površinsko vodo, v kateri so že marsikaj našli. j^Mtoj, (Nekdo je mimogrede omenil m ». . . mačke«, pa sta ga onadva nevarno pogledala in je raje utihnil.) Novo zajetje grade na Belem polju pri Suhem studencu. Za glavno cev bo treba izkopati čez 3 km dolg jarek. Pričakujoče sem jih pogledal: »Seveda, organizirali bomo prostovoljno delo. Toda tokrat ne bo lahko, ker pride skoraj deset metrov izkopa na odraslega prebivalca. Ko pa bo to opravljeno, bomo pa prišli tudi do javne pralnice, za katero imamo načrte že pripravljene.« -Ne samo pralnica,« je nadaljeval tov. Kejžar, »tudi požarnovarnostni bazen v bližini gasilskega doma bomo zgradili. Če bi zdaj zagorelo v nepravem koncu vasi, bi bilo hudo narobe, kajti sedanje rezerve vode so od strnjenega naselja preveč oddaljene in vse premajhne, da bi zadostovale za gašenje požara.« NIKJER NE POČIVAJO Dela, nalog in težav torej n« manjka. Končno pa — kje jih ni? Pobrskal sem še po njihovem lastnem delu v organizaciji pa po tem, kako delujejo društva in koliko jih I«, Možje iso odgovarjali hitro in s presenetljivo natančnostjo. Ko bi bilo to na izpitu, bi dobili za svoje znanje oceno odlično. SZDL ima v svojem spisku 553 članov; v vasi je še 41 neorganiziranih ljudi, med katerimi pa je večina takih, ki so prav v zadnjem času šele dopolnili svoje osemnajsto leto. »Pa se kaj trudite, da bi jih vključili v svoje vrste?« »Pri KO SZDL smo ustanovili organizacijsko komisijo, ki ima nalogo, da stopi v stik s temi ljudmi, se z njimi pogovori in jih predlaga za sprejem, če imajo zanj pogoje. Prav tako bo ta komisija ustvarila natančen pregled vseh ljudi, ki delujejo v posameznih društvih in organizacijah. Gre za pregled nad funkcijami in njihovo razdelitvi jo.« To sc mi je zdelo zdravo in prav. Tudi na Hrušici čutijo, kako ni prav, ko so posamezniki preobremenjeni z družbenimi in društvenimi funkcijami, vrsta državljanov, ki bi bili prav tako voljni delati, pa stoji ob strani, ker jih ni še nihče »zapazil«. OD VRENJA DO MRTVILA Tako bi lahko naslovili sprehod skozi dejavnost društev in organizacij na Hrušici. Med najboljša društva sodi poleg Svobode Prostovoljno gasilsko društvo, v katerem je 54 aktivnih članov, 12 pionirjev, 6 mladink, pa še 121 podpornih članov. Kako trdno je društvo v svoji organizaciji, kaže nedavni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo čez 120 ljudi. Rdeči križ je pripravil v preteklem letu dvoje zdravniških predavanj, film, v decembru pa je organiziral krvodajalsko akcijo, ki je kar lepo uspela. Na Hrušici imajo aktiven pionirski starešinski svet, ki je vse doslej pripravljal proslave za Dedka Mraza, organiziral razna tekmovanja in šolske razstave, zdaj pa je to predvsem, koordinacijski organ, ki vsklaja delo tistih organizacij in društev, katera se ukvarjajo z vzgojnimi vprašanji. Toda TVD Partizan »Železničar« spi. To sem zvedel bolj slučajno. Pogled na Hrušico z vrha najnevarnejšega klanca (v smeri proti Mojstrani). V ospredju V juliju 1959 ,so imeli zadnjo sejo, potem pa so se vrgli na počitek. Škoda, kajti v društvu je 90 cicibanov in pionirjev, pa bi se dalo z njimi marsikaj narediti. Svoj nos sem vtaknil še v delo šolskega odbora, pa sem naletel na nedoločne odgovore. Da se sestaja kar redno, da pa . . . Skratka, ugotovili so, da bodo morali še sami malo bolje pogledati, kako stvari tam ,stoje. Vedeli so pa povedati, da- je stari šolski odbor odlično delal. Narobe je z mlečno kuhinjo, ki je v privatnem stanovanju, ker pač stranka še nima novega stanovanja. VSI ZA ENEGA — EDEN ZA VSE To namesto frazerskega konca: Malokje so izvedli toliko mno- easilski dom, na katerega sprednji strani je vzidana spominska plošča gasilcem - žrtvam NOB žičnih akcij kakor na Hrušici in — upam si trditi — še bolj redka je vas, kjer delajo z enako vnemo zelo uspele, kakor so na Hrušici. To je vas, ki diha, živi in utripa vsa v enem samem hotenju: izboljšati in napredovati. Čeprav po malem, čeprav ne vse naenkrat. To je vas, kjer delajo z enako vnemo stari in mladi, možje in žene pa vsi stanovi in poklici. Naj bo to /spomenik na Belem polju ali kulturni dom pred predorom — oboje jih Vse enako prizadeva. Kar jim gre, jim pa gre: fantje in pol so in vredno jih je videti pri delu. Če sem ga malo razgrnil pred javnost, je to samo skromna obdolži-tev njihovemu nesebičnemu prizadevanju. J. S. Mnogo novega m zanimivega v tečaju za dekleta in mlade mamice Se nekaj minut manjka do sedme ure zvečer. Proti Vajeniški šoli v Kranju hite dekleta. Le kam so namenjene? Za šolski pouk je prav gotovo že prepozno. Pridna čistilka je že zdavnaj pospravila in počistila razrede ter pripravila v peči papir in drva, da bo naslednji dan zopet prijetno toplo. V bližini sem zagledala znanko. Ker sem videla, da je na- ljivosti hrane, o prehrani sta-rejčih ljudi, o vitaminski hrani v otrokovi razvojni dobi itd. V Zavodu za napredek gospodinjstva jim bodo odstopili kuhinjo, da bodo s kuhanjem lahko tudi praktično poizkusile. Slušatelji-ce bodo izvedele tudi marsikaj zanimivega o pomenu RK v sodobni družini. Snovi je torej na pretek in prav gotovo bodo marsikateri od navzočih dobrodošle To je treba poizkusiti. Zato slušateljice s pomočjo pupe piak-tično pokažejo vse, kar jih je prej naučila in jim pokazala medicinska sestra videle ali Dojenčka je treba tudi pravilno skopati. Ni vseeno, kje in kako ga pri kopanju držiš in kako ga umivaš. Ko otročička odne-seš v posteljico, ga je treba lepo pokriti z mehko flanelasto rutico, tako kot kaže naša slika. Rutica naj sega čez čelo, ker je le-to še posebno občutljico Sušnikova, ki je tokrat vodila prodavanje. S seboj je imela pupo v velikosti dojenčka in na njej praktično pokazala vse, od previjanja, kopanja, oblačenja in tako dalje. Predavanje o prehrani je bilo spremljano celo s filmom. Zanimanje za tečaj je od ure do ure večje. Ob koncu je neka slušateljica dejala: »Šest otrok sem že spravila na noge, pa mi lahko verjamete, da sem danes izvedela toliko novega, da bi bila lahko vsaka dekle in vsaka mamica vesela, če bi slišala to, kar sem slišala jaz.« Ura jo bila že devet. Treba je bilo končati. Se zmenek za naslednje predavanje in že so slušatelj ico odhitele proti do- menjena v isto smer kot ostala novice, ki jih bodo dekleta, sem stopila za njo in jo slišale na tečaju, vprašala, kam hiti. »Na tečaj,« »Danes vam bom povedala nemi je odvrnila. »Kakšen tečaj?« kaj o priktačni negi in prehrani sem še nadalje povpraševala. — novorojenčka,« je dejala ljubez- mu- k;'Jti zjutraj je treba zgo-»Pojdi z menoj, pa boš videla,« niva medicinska sestra Marija daj vstati in pričeti z delom, je odvrnila in že sva stali v veži Vajeniškega doma, kajti ura na bližnjem zvoniku je pravkar bila sedem. Stopili sva v razred. V njem .je bilo zbranih že nekaj deklet, pa tudi nekaj mladih mamic je bilo vmes, kot sem kasneje izvedela. Vsakih štirinajst dni po dvakrat ali trikrat na teden pridejo skupaj. RK Center Kranj je namreč pripravil 40-urni tečaj za dekleta in mlade mamice. Zal se je za ta tečaj prijavilo le 20 udeleženk, kar je za ta-na tem tečaju, vsekakor preko zanimiva predavanja, ki so malo. Morda za tečaj ni bilo dovolj propagande in bi marsikatera z veseljem prišla, če bi le vedela zanj. Tečaj je zelo obširen in je zajemal predavanja o mentalni higieni in družini, nadalje vrsto predavanj o vzgoji za zakon, o shrambi in pokvar- Medicinska sestre Marija Sušnikova praktično kaže dekletom in mladim mamicam, kako je treba ravnati z novorojenčkom. Malčka je livlia pravilno previti in obleci... A. P. Cehov Zaspala bi rada v r V.. OB STOLETNICI ROJSTVA ANTONA PAVLOVICA CEHOVA Letos praznujemo stoletnico rojstva ruskega pisatelja, črtičarja in novelista Antona Pavloviča Cehova. Rodil se je 29. januarja (po starem 17. januarja) leta 1860 v Tagan-rogu na obrežju Azovskega morja, umrl pa je leta 1904. Pisal je predvsem kratke novele in črtice, ki jih odklikuje zvesto slikanje življenja, pa tudi daljša dela, predvsem pa drame (Striček Vanja, Cešnjev vrt itd.). Močan je v opisu karakterjev in duševnih razpoloženj. Najznačilnejša njegova poteza pa je v tem, da odkriva v svojih črticah, novelah in povestih predvsem tiste drobne stvari v življenju, ki so največkrat zelo skrite vzmeti velikih zapletkov ali usodnih dejanj. V tedanjo rusko literaturo je vpeljal realizem. Resnice in umetnosti ni razumel mehanistično in vnanje kakor nekateri naturalisti. »Najboljši pisatelji so realistični in prikazujejo življenje, kakršno je; poleg tega pa imajo še nadvse važno lastnost — romajo k nekemu smotru in nas prav tako kličejo tja.-« Tako je zapisal ob neki priliki. Ob stoletnici njegovega rojstva objavljamo novelo ZASPALA BI RADA, ki jo je napisal leta 1888. Noč. Pestunja Varka, dekletce trinajstih let, toči zibko, v kateri *eži otročiček, in komaj slišno gode. Nana nina nina nana, glavica mi je zaspana . . . Pred svetlobo gori zelena lučka; čez vso izbo iz kota v kot je napeta vrvica in na nji visijo plenice in velike črne hlače. Lručka meče na strop veliko zeleno liso, plenice in hlače pa dolge sence na pečico, zibelko in Varko . , . Ko lučka zamigota, se lisa in sence oživijo wi razgibljejo kakor v vetru. Za- jetim ima lica rožnata, oči se mu blešče in pogled je nekako nenavadno oster, kakor da gleda skozi stene in skozi (zdravnika. »No, kaj je? Kaj si se pa spomnil?« govori zdravnik in se sklanja 7 glavo, razširi oči in skuša gle Varka vzame otroka, ga položi v zibko in jo spet začne točiti. Zelena lisa in senca polagoma izginjajo in tako že ničesar ni več, kar bi ji siiilo v glavo in ji mešalo možgane. Dremlje se je pa še zmeraj kakor prej, strahotno ja zaspana! Nasloni glavo na rob zibeli in se guglje z vsem životom, da bi premagala spanec, toda oči se ji vendarle lepijo in glava ji je težka. »Varka, zakuri v peči!« je plišati za durmi gospodarja. To se pravi, da je treba že vstati in se lotiti dela. Varka popusti zibel in steče pred lopo po drva. Vesela je. Če tekaš in hodiš, se ti ne dremlje toliko kakor takrat ko sediš. Nanese drv, zakuri peč in čuti, kako se ji taja odreveneli Obraz in se ji bistrijo misli. »Varka, pristavi samovar!« zavpije gospodinja. Varka nacepi trsak, a komaj jih utegne prižgati in podnetiti v sa-movaru, že zasliši drug ukaz: »Varka, očisti gospodarju galo še!« Sede na tla, sneži galoše in pre mišljuje, kako lepo bi bilo vtak niti glavo v veliko, globoko galošo in v nji malo podremeti . . . Nena doma pa se galoša razširi, razmahne in napolni vso sobo, Varki pade ščet iz rok in prav tisti hip otresne k njemu. »Oho! Ali imaš to ze dolgo?« »(Kaj pa, gospod? Umreti bo treba, vaše blagorodje . . . Ne bo me več med živimi . . .« »Nehaj že govoriti neumnosti . . . Pozdravimo te!« »Kakor izvolite, vaše blagorodje, vdana vam hvala, samo da mi to dobro vemo ... Če je smrt pred Zdravnik se kake četrt ure ukvarja z njim; potem se vzdigne in reče: »Nič ne morem pomagati . . . Mo- dušljivo je. Diši po zeljinici in čev- durmi, kaj bi potlej še.« barskih potrebščinah. Otroček joka. Ze zdavnaj je ohripel in onemogel od joka, pa še kar naprej veka in nič ne kaže, da se bo unesel. Varka bi pa tako rada zaspala. Oči ji lezejo skupaj, glavo ji vleče k tlom, vrat jo boli. Ne more ganiti ne s trepalnicami ne z ustnicami in zdi se ji, da ji je obraz izsušen in olesenel, da se ji je glava skrčila, da je majhna kot glavica bucike. »Nana nina nina nana,« mrmra, »posteljica je postlana . . .« V pečici poje cvrček. V sosednjem prostoru onkraj vrat smrčita gospodar in pomočnik Afanasij . . . Zibka otožno škriplje, Varka pa mrmra — in vse to se zliva v nočno, uspavajoče muziko, ki jo je tako prijetno poslušati, ko sesprav- dati tako, da bi se stvari okrog nje ne širile in ji ne migljale očeh. »Varka, umij zunaj stopnice, č ne, me bo sram spričo strank!« Varka peTe stopnice, pospravlja ■po sobah, potem zakuri še v drugi peči in steče v trgovino. Dela je veliko, niti trenutek ni prosta. Toda nič ni tako težkega kakor stati na enem samem prostoru pred kuhinjsko mizo in beliti krompir Glavo ti vleče na mizo, krompir migota v očeh, nož ti pade iz rok mimo pa hodi močna, ijezna gospo- raš se odpeljati v bolnišnico, tam dinja z zavihanimi rokavi in govo- te bodo operirali. Koj pojdi na ri tako na glas, da gre kar skoz pot. .. Prav gotovo pojdi! Majci- ušesa. Težavne muke so streči pri no pozno je že, v bolnišnici že vse kosilu, brisati, šivati. Pridejo tre spi, a nič ne de, napisal ti bom nutki, ko ti je tako, da bi se meni pismo. Si slišal?« nič tebi zvalil po tleh in zaspal »Dobri gospod, kako naj se pe- Dan mineva. Poglej, kako ! 1 je?« pravi Pelageja. »Saj nimamo konja.« »Nič ne de, poprosim gospodo, pa ti dajo konja.« Zdravnik odide, luč ugasne in spet je slišati »bu-bu^iu . . .« Čez kake pol ure se nekdo pripelje k bajti. Gospoda je poslala voziček, da bi se odpeljal v bolnišnico. Je- Ijaš spat. Zdaj pa ta muzika samo fim se pripravi in odpelje draži in mori, ker sili v dremavico, spati pa ni mogoče; če bi Varka, česar bog ne daj, zaspala, bi jo gospodarja natapla. Lučka miglja. Zelena lisa in sence se raztmigajo, tiščijo Varki v priprte, negibne oči in se ji skladajo v na pol spečih možganih v meglene sanjarije. Vidi temne oblake, ki se drug za drugim podijo po nebu in se derejo kakor otrok. Tedaj pa ti zapiha veter, oblaki izginejo Tedaj pa se ti naredi lepo, jasno jutro. Pelageje ni doma; šla je . bolnišnico vprašat, kako je kaj z Jefimom. Nekje joka otrok in Varka sliši, kako nekdo z njenim glasom poje: »'Nana nina nina rana, glavica je že zaspana . . .« Vrne se Pelageja; križa se in šepeče: »Ponoči so mu izrezali, proti jutru je pa izdihnil . . . Bog mu daj in Varka zagleda široko cesto, po- dobro, večni mir in pokoj , . . Pra- 'a s tekočim blatom; po cesti se vlečejo vrste voz, mrgolijo ljudje s torbami na hrbtih, švigajo gor 'n dol nekakšne sence; na obe strani je skozi hladno, ostro meglo videti gozdove. Na vsem lepem 'ljudje s torbami in sencami vred popadajo na tla v tekoče blato. »Zakaj pii to?« jih vpraša Varka. »Spat, spat!'< ji odgovorijo. In trdno zaspi |o, sladko spijo, po brzojavnih žicah pa sedijo vrane in srake, vrešče kakor otrok in se trudijo, ^a bi jih prebudile. »Nana nina nina nana, glavica mi je zaspana . . .« mrmra Vanka in že se vidi v temni, zatohli bajti. Po tleh se premetava njen rajni oče Jefim Stepanov. Ne vidi ga, 4 sliši, kako se od bolečine valja Po tleh in stoka. Dobil je, kakor vijo, da so ga prepozno dobili . . . Morali bi bili prej . . .« Varka gre v hosto in tam joka, nenadoma pa jo nekdo udari po tilniku s tako močjo, da prileti s frelotn ob brezo. Odpre oči in zagleda pred seboj gospodarja čevljarja. »Kaj pa ftm to pravi, ušivka?« vpije. »Otrok joka, ti pa spiš?« Na vso moč jo udari za uho, da ji glava oplete, požene zibelko in zamrmra svojo pesem. Zelena lisa in sence hlač in plenic se zagug-1 jejo, ji kimajo in ji kaj kmalu mračijo okna. Varka si stiska dre veneča senca in se smehlja, a sama ne ve zakaj. Večerna megla jo boža po zlepljajočith se očeh in j obljublja skorajšnje, trdno spanje Zvečer pridejo h gospodarju v vas gostje »Varka, pripravi samovar!« kliče gospodinja. Pri gospodarju imajo majhen sa movar in preden se gosti do sita napijejo čaje, ga je treba petkrat zavreti. Po čaju stoji Varka celo uro pri miru, gleda goste in ček na ukaze. »Varka, steci no po tri steklenice piva Odtrga se od tal in se trudi, da bi tekla čim hitreje, de bi prepo dila spanec »Varka, steci po žganja! Varka kje je pa odčepnik? Varka, očist slanike!« No, nazadnje go,stje odidejo; luči pogasijo, gospodarja se spravita spat. »Varka, zaziiblji otroka!« zasliši še zadnji ukaz. V poči poje cvrček zelena lisa na stropu in sence hlač in plenic spet silijo Varki v na pol odprte oči, kimajo in ji medejo glavo. »Nana nina nina nana,« popeva, glavica je že zaspana . . .« Toda otrok joka in omaguje od vrišča. Varka spet zagleda blatno veliko cesto, ljudi s torbicami, Pe-lagejo, očeta Jefima. Vse ji je jasno, vse pozna, toda skoza polspa- TELESNA KULTURA s T J Po belih poljanah . . . ODLIČNI REZULTATI IN REKORDNA UDELEŽBA Na smučiščih na Starem vrhu nad Škofjo Loko je bilo v nedeljo, 24. januarja prvenstvo Gorenjske v veleslalomu, ki ge ga je udeležilo več kot 100 smučarjev in smučark iz 12 klubov. Organizatorji so nam povedali, da tako številne udeležbe ne pomnijo že več let. Na tekmi smo pogrešali nekatere mladince, ki so bili na zveznem tečaju. Proga za veleslalom je bila dolga 1450 metrov z višinsko razliko 300 metrov in 39 vratoi. Rekord proge je dosegel v nedeljo Klinar z Jesenic. Na tekmovanju pe sta presenetila tudi Matevž Lukanc s 5. in Praček s 13. mestom. Organizacija v rokah »Ločena« iz Škofje Loke je bila dobre. Rezultati — člani: Klinar 1:19,5; Lakota 1:20,4; mladdnci: Stare (Triglav) 1:39,0; Šošiarič (Prešeren) 1:44,3 itd.; članici: Zupančič 1:26,8, Zimski živ-žu v »Tam na bregu je vse živo, Za vsakega ima takoj priprav- skup so vsi iz vasi otroci, vsak sani v premrli roei vozi in drži se krivo.« (S. Jenko) Takšna je slika letošnje raz-košnje, pa čeprav precej zapoz- Ijeno prijazno strokovnjaško besedo ali nasvet.« »Fantje ,kar za menoj!« se začuje njegov klic, in že so pripravljeni v gosjem redu tepta-či, ki po vseh pravilih smučar- nele zime. Nekateri črnogledi ske stroke uredijo drsišče. Po- napovedovalci so spočetka še tem pa nekaj poučnih besed o tožili in tarnali, da nas bo le- kristjaniji, plužnih zavojih, po- tošnja zima pustila na cedilu, ševnem smuku po strmini, o Nasprotno, natrosila je snega — obratih, prestopanju in bogve o v našo radost seveda — da je čem še vse! kar mehko pod nogami. Zares, pravi užitek je to smučarju, ki se povzpne iz doline na valovita pobočja, pokrita z deviško belo snežno odejo!, osvetljeno s soncem in prepojeno z vlago. Le-ta včasih vnetemu smučarju, ki se povalja v sne- Seveda, za vsem tem sledijo vztrajni treningi! »Tako, fantje ,jutri pa se oglasite pri meni, da namažemo smuči!« jim še naroča. Tedaj se medtem ko je Majda Ankeletova tako Prijetno ohladi raz- odstopila; mladinke: Jamnik (Tr.) greta lica! Po prostranih polja-1:36,2; Rutar (Tr.) 1:38,8. VELIKO TEKMOVANJE NA SMUČEH in SANKAH V BOHINJU V Bohinju so bile v nedeljo, dne 24. januarja velike množične smu- nah in gričih pa se vse blesti in lesketa v prozorni zračni srebrnim. In ti tihi in skriti gozdovi! Osvežujoč vonj te prevzame, ko ves zasopljen enakomerno carske in sankaške tekme za pokal stopicaš skozi goščavo. Le meh- LIP Bled, ki ga je organizirala sin- ke in vcasiri nekoliko sunkovite dikalna podružnica »Tomaž Godec«. sapjce ti delajo druščino. Za ta- Vsega skupaj je tekmovalo 169 bo pa seveda kolona vrlih in tekmovalcev. Zmagala je ekipa prizadevnih smučarjev, ki jih obrata Bohinjska Bistrica s 57 najbrž prevzemajo podobni ob- točkami pred obratom Gorje 28, Rašico 27 in Direkcijo z 10 točkami. V teku je zmagale Tončka Dečman, pri moških pa Milan Pivk, oba dz Gorij. V veleslalomu je bil čutki in vtisi. Vidite, in taki smučarji nikoli ne izgubijo vere in zaupanja v zimo. Prepričam so, da jim zima ne bo obrnila hrbta in jih najboljši Jože Arh, v skokih Pirih, pustiia na suhem. Dedek Sne- v sankanju je zmagal par Sodja- žek se zlepa ne odrece hrepene- Gašper, z navadnimi sanmi — po- 5im in željnim srcem) saj ima samezno pa Vera Ličar in Zmitek iz Bohinja. V vožnji s tekmovalni- mi sanmi sta 'bila najhitrejša Marije Rozman in Stane Hedok iz Bohinja. TERAN DRUGI V SARAJEVU Prvo mesto na zveznem na-miznoteniškem turnirju, ki je bil v nedeljo, 24. januarja v Sarajevu, je zasedel Vojislav Mar-kovič, ki je v odličnem srečanju za prvo mesto premagal drugoplasiranega člana kranjskega Triglava Terana. Na »turnirju so igrali domala vsi najboljši jugoslovanski igralci. Še posebej je presenetil Kranjčan Janez Teran, ki se je po izjavi zvez. trenerja dokončno uvrstil med petorico najboljših igralcev Jugoslavije. Pred uspehom v Sarajevu, pa je zvezni kapetan še določil Terana v državno reprezentanco na srečanju s Švedsko. SANKAŠKE TEKME S ŠMAR-JETNE GORE S Šmarjetne gore so bile v nedeljo, 24. januarja tradicionalne sankaške tekme, na katerih je bilo 64 tekmovalcev in tekmovalk za pokal OSS Kranj. — Proga je bila dolga 2800 metrov. Med člani je s tekmovalnimi sanmi zmagal Zun, tekmovalci z navadnimi sanmi so se zvrstili takole: Tišler, Bajželj, Šelner vsi iz Iskre. Pri ženskah pa je zmagala Bevčeva iz Tiska-nine. SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA POKAL »KURRIKKALA« Kakor vsako leto? tako je bilo tudi letos tekmovanje za pokal »Kurrikkala« tokrat v Ura-chu v Zahodni Nemčiji. Nastopili so najboljši tekači iz Sred- srebrnobele moke dovolj na zalogi. Da, da! Drsalke ,kotalke in smuči niso mogle zdržati na podstrešju, in tudi mlada srca niso mirovala, dokler, dokler ni starka ima skupaj z dedkom Snežakom in ne brez pomoči botre burje, pokrila razsežnih poljan, gozdov, grebenov, kotlin in globač, vse do zadnjega kotička, z belo snežno odejo. Ze nekaj časa vneti smučarji in drsalci na ledu krepijo svoje moči in urijo sposobnosti na snegu. Vztrajno in brez oddaha spet premagajo možgane. Spet za- nec nikako ne more razumeti moči, gleda veliko cesto, pokrito s te- ki ji veže roke in noge, jo davi in korim blatom. Ljudje s torbami na j; streže po življenju. Ozira se, plečih in sence so se polegli in i^če to moč, da bi se je otresla, a trdno spe. Varka jih gleda in na je ne najde. Nazadnje izčrpana vso moč se ji dremlje; 7. užitkom napne vse svoje moči in oči, se Pravi, kilo. Bolečine so tako hude, bi legla, a mati Pelageja gre vštric zagleda v strop, v trepetajočo zt da no more spregovoriti niti besedico, samo sapo vleče vase in ropota z zoJbmi kakor po bobnu: »Bu-bu-ibuJhu . . •« 'Mati Pelageja je tekla v grašči- nje in jo priganja. Obe hitita v mesto iskat, zaslužka. »Dajte nama vbogajme, za Kri-ščevo voljo!« proti mati mimoidoče. »Izkažito (božje usmiljenje, go- §0 h go,spodi povedat, da Jefim spoda dobrosrčna!« umiiu. Ze zdavnaj je odšla in mo- »Daj otroka sem!« ji odgovori rala bi so vrniti. Varka leži na neki znan glas. »Daj otroka sem!« Poči, no spi in posluša očetov ponovi isti glas, a zdaj že jezno "hu-bu-bu«. Tedaj pa je slišati, da in osorno. »Ali spiš, zanikrnica?« s° je nekdo pripeljal k bajti. Go- Verka plane pokonci, so ozre in sPoda je poslala mladega zdravni- spozna, za kaj gre: ni ne velike **- ki je prišel k njim iz mesta na ceste ne Polagojo no mimoidočih, °bl«k, Zdravnik stopi v bajto; v soniiaku ga ni videti, a slišati je, kako zakašlja in zaloputne /. vrati. »Prižgito luč,« pravi. »Bu-bu-bu . . .« odgovori Jefim. leno liso, zasliši vrišč in nenadoma najde sovražnika, ki ji ne da živeti. Ta sovražnik je otrok. Nasmeje. Čudovito ji je: kako da že poprej ni mogla priti na tako malenkost? Zelena lisa, sence in tudi cvrček se ji menda vsi skupaj smejejo in čudijo. Zmotna misel jo prevzame. Dvigne se s stolčka, se široko zasmeje in, ne da bi trenila z očmi, začne hoditi gor in dol po sobi. Prijetno temveč sloji sredi izbice samo go- in grozljivo ji je ob misli, da se spodinja, ki je prišla svojega otro ka podojit. Medtem ko krepka, ple-čata gospodinja hrani in teši otroke, Verka stoji, jo gloda in čaka, Pelageja plane k pečici in *ah'iw kdaj bo opravila V oknih po se |fl iskati škatlico z žvoplonkami. Mine sivi dan, sence in zelena lisa na BlllUte. v tišini. Zdravnik pobrska stropu so že precej medlejše. Vsak nila nad otroka. Ko ga je zadavilo °P žepih in prižge svojo vžigalico, čas bo jutro. se je hitro ulegla na tla, se od ve- I »Koj, doibri (JO*pod, koj,« ponav- * Na ga!« pravi gospodinja in isi selja nasmejala, da more zaspati, 1* Pelageje, odhiti iz bajte in ge zapenja srajco na prsih. »Joka. in čez trenutek že spala, kakor nekaj časa vrne s trsko. U rečeno mu je, kaj pa drugega.« ubita . . . bo v,sak čas iznebila otroka, ki ji je zvezal roke in noge . . . Otroka ubiti, potem pa spati, spati . Varka se je smejoč se, mežikajoč in grozeč zeleni lisi s prsti, pritihotapila k zibelki in se sklo Nekateri naši najmlajši že kar dobro vozijo na smučeh Ah bo tale naš junak padel; Ne, to je skok s smučmi 12-letnega Petra Štefančtča iz Stražišča. — Skočil je 16 m pripelje po hribu Martenkov s Podhriba. O, poglej ga, Jožeta! Kje pa si pobral te snežne burkle?« In Jože, nerodno, malce v zadregi suče v rokah debele gr-čave palice, ki jih je staknil najbrž mimogrede v kakšni drvarnici ali pa odtrgal od kake ograje. — Vsi so pomilovalno zrli vanj in se hudomušno po-smehovali res pravcatim bur-klam. V takem primeru je seveda potreben pouk, ki ga je v vedo-željnem srcu presajal trener Bolte: »Pobje, nobeno delo ne trpi polovičarstva in površnosti, prav tako tudi ne smučar jeva oprema! Če se že nekega dela lotite, opravite ga do konca in dobro!« Teh besed Bolte ni izrekel očitajoče, ampak z nekim dobrohotnim nasmehom. Fantje pa so jih vzeli resno. Ze naslednji dan se je Jože pripeljal z novimi palicami. Vsa mladina, od Petra pa do Pavla v Podbrdu se je vneto pripravljala tudi za tekme v skokih, slalomu, smuku in drsanju. Najzvestejši Boltetov učenec in najuspešnejši smučar-skakalec je postal Hribarjev Andrej, ki je domala prekosil nje Evrooe, pa tudi tekmovalci drsijo po strmih in vijugastih celo svojega mojstra učitelja iz ČSR in Poljske. Jugoslavija grebenih in gričih v globino je postala svoje najboljše zastopstvo, in sicer med člani brata Pavčiča, Seljaka in Hleba-njo, med članicami Rekarjevo in med mladinci Bogdana Pogačnika. Pri ženskah je zma- Dosti pa niso zaostajali Drago, France, Jurček, Slavko, Rudi pa še drugi. Tudi odrasle v Podhribu je letos prevzel zimski živ-žav. Od Zavratarjevega Janeza, pravcatega akrobata in drzneža na se med zasneženimi poljanami. Vidite, prav tako živahno razpoloženje kot pri vas ,vlada tudi na bregovih ob vznožju Pokljuke, v Podhribu. Kakor v čebelnem panju žagala Jugoslovanka Rekarjeva, živi smučišče tedaj, ko pridrsi smučeh, mimo Francke, ki pri moških pa je bil Janez Pav- na svojih prožnih »dilcah« smu- vse preveč rada povalja po čič drugi. Mladinec Bogdan Po- carski vzgojitelj mladega rodu mehkem snegu do vnete Bašeto-gačnik se je uvrstil na 13. mesto, in neumorni trener Pavle Bolte, ve Ivanke, neustrašene fizkul- turnice, ki ji mraz skoro ne more do živega! Vse je na planem. Boštjan Klepe, ki je letos neprijetno veliko pridobil v tehniki zavojev, pa je letos bolj zmeren. Izučile so ga namreč bridke izkušnje v lanskem letu: hotel je tedaj v dobri veri, da postane neprekosljiv, pokazati svoje skakalne zmogljivosti in morda celo malo povohati, kako je tam zgoraj. Toda prisotnim je zagodel čudovito akrobacijo, tako da je imel vrli Ma-hon, priznani veteran za polomljene smuči, polne roke dela. Takšna je podoba letošnjega razkošnega zimskega vrveža na snegu in ledu; po vseh krajih Gorenjske se zbira mladina in pod vodstvom starejših izkušenih trenerjev in smučarjev preizkušajo in izpopolnjujejo svoje znanje v smučanju in drsanju, jb Po vsej Gorenjski je v tem času mnogo smučarskih tečajev. Na sliki vidimo našo znano smučarko Majdo Ankeletovo kako poučuje veščine smučanja pionirje iz osemletke Lucijama Seljaka in Staneta Žagarja 7691 Križanka št. 52 Vodoravno: 1. občevalno sredstvo, 6. kraj vzhodno od Gospića, 11. pomožni glagol, 12. premier Gane, 14. začetnici priimka in imena podpredsednika Izvršnega sveta LRS, 15. krajevni prislov, 17. pasivni udeleženec kvartanja, 18. ribja koščica, 19. ime znanega producenta Disne-ya, 21. ribiška mreža, 22. židovska mestna četrt, 23. okorel, odrevenel, 25. finančnik, ki je s papirnatim denarjem izzval prvi francoski bankrot (John, 1671— 1729), 26. žensko ime, 28. tehnična priprava za izkopavanje, 31. nik, 66. vrsta dragulja, 67. omenjanje, navedba. Navpično: 1. kemik, 1909 Nobelov nagrajenec (Wilhelrn, 1853 —1932), 2. plavajoča priprava, na katero se vežejo zasidrane ladje, 3. veznik, 4. Ljudska knjižnica Kranj, 5. opis, 6. zapustitev bojnih položajev, 7. davek, 8. dva soglasnika, 9. usnje na zgornjem delu čevlja, 10. samodejen stroj, 13. pritok Konga, 16. zvezda 1. reda v ozvezdju orla, 18. polotok na Aljaski, 20. kazalni zaimek, 22. njega, 24. dva soglas- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 / 12 13 / 14 15 16 / 17 M 11 19 20 / 21 / n / 23 1 m 1 26 27 / 28 29 30 J 31 32 35 J 34 / 35 36 / 37 A 38 / 40 41 42 45 44 J 45 46 47 48 49 50 / / 51 / 52 53 / 54 55 / 56 57 a / M 60 61 62 63 64 Wi 65 ib m h?p?5 n 67 TONE SVETIN * LOVČEVA HČI Riše Milan Batina 31. Tudi čez dan se neurje ni uneslo, zato je Minka morala ostati v koči. Skozi okno sta zrla, kako je vihar krivil mecesne, in Boštjan ji je pravil, kako je zasovražil duhovne zavoljo starega zamaščenega farja, ki jim je s šibo vtepal sveto resnico v mlade glave. Kako je postal prijatelj starega lovca Jerneja, ki ga je naučil vseh lovskih veščin in sta skupaj hodila, dokler ni lovca vzela neka pomlad. Tudi to ji je povedal, kako je postal divji lovec, in dejal, da ji ne brani, če misli očetu povedati, da je videla puško. S solzami v očeh mu je zatrdila, da nikdar nikomur ne bo povedala, o vsem, kar je govoril Boštjan. 32. Ponoči se je skozi raztrgane oblake za-blestel košček zvezdnatega neba. Zjutraj so se gore lesketale deviško čiste, do vznožja obeljene s snegom. Ko sta se pripravljala na odhod, sta začula močne udarce na vrata: »Odpri, pastir!« Jozelj in še dva lovca so iskali Minko. Boštjan je odprl. Minka je planila očetu v objem. Pripovedovala je o nesreči in rešitvi. Eden lovcev se je brž obregnil v Boštjana, če je jarce iskal v Medvedjih pečeh. Boštjanu so se nevarno zalesketale sive prodorne oči. 33. »Pustimo te stvari,« je miril Jozelj, ki je bil vesel, da je dobil hčer, čeprav je slutil, kaj je iskal Boštjan v pečinah. Z lovci so se poslovili hladno. Minki pa so se orosile oči, ko je Boštjanu podala roko v slovo. »Nikoli ne bom pozabila!« Nekaj jo je stisnilo v grlu, čutila je, da bi mu marsikaj rada povedala. Obrnila se je in stekla čez prag. Boštjan pa je kakor vkopan ostal na vogalu ko 'e in gledal za možmi in dekletom, ki so tonili v gozdu redkih macesnov. GRADNJA največjega akceleratorja mesto v Palestini, 33. brezdušno, mehanično učenje, 34. roman Rudvarda Kiplinga, 35. računski znak, 36. kemijski znak za prvino argon, 37. začetnici imena in priimka našega sodobnega skladatelja, 38. sosedni črki abecede, 40 kratica za nemško denarno enoto, 41. arabski žrebec, 42. človek šibke postave, 45. dva soglasnika, 47. francosko mesto južno od Pariza, 50. čas, doba, 51. pritok Rena v Švici, 52. španski nogometni klub, 54. znižana nota, 56. gizdalin, domi-šljavec, 58. okrajšava za odvisnik, 59. francosko mesto ob Rho-nu, 61. veznik, 62. okrajšava za nogometni klub, 63. ime hrvaškega mojstra Rabarja, 65. vez- nika. 25. ljud. republika, 27. muza ljubezenskega pesništva, 29. ostrivci (nagi. znam.), 30. ime črnomorskega rta v Bolgariji, 32. zakrivljeni del raznega orodja, 37. nedoločni zaimek, 39. okvara, napaka, 41. nasprotovanje, žalitev (orig. franc), 42. koralni otok, 43. soustvarjalec Komunističnega manifesta, 44. vrsta socvetja, 46. nepogrešljiv stroj v hidroeentralah, 48. etos, 49. tuje žensko ime, 53. jezero, vzhodno od Aleksandrije, 54. glavno mesto avstr. Štajerske, 55. vas, 57. jadranski otok. 59. ploskovne mere, 60. samcat, noben drug, 63. začetnici jugoslovanskega šahovskega velemojstra, 64. os. zaimek. IZDELANI NACRTI novega ionskega motorja Znanstveniki ameriške Nacionalne administracije za aeronavtiko so dokončali načrte za izgradnjo ionskega motorja, ki bo omogočil izstrelitev raket v prostor in gibanje raket s šestkrat večjo brzino od do sedaj doseženih hitrosti. V laboratoriju za električna pogonska sredstva preizkušajo že več poiz-kusnih modelov tega motorja. — Eden izmed njih je delal nepretrgoma 50 ur. »Obstajajo še nekateri problemi, ki jih je treba rešiti, preden bodo izdelali dokončen tip motorja in njegove praktične uporabe,« je rekel šef raziskovalnega laboratorija Nacionalne ad- ministracije za aeronavtiko. Vendar pravi, da so to v glavnem samo mehanični problemi. Prednost motorja je v tem, ker nima niiti enega premičnega dela, s čemer je odstranjeno vsako trenje. S pomoičjo motorja se boclo rakete premikale s hitrostjo preko 160.000 kilometrov na uro. Eden izmed problemov, ki jih je še treba rešiti, je preprečitev, da bi svobodni ioni spremljali raketo in na ta način zavirali njen polet. Drugi problem pa je izgradnja električne turbine v samem motorju, ki bi predstavljala izvor sekundarne energije. Na predlog predsednika Eisen-howerja so v ameriškem Kongresu odobrili znesek 100 milijonov dolarjev za izgradnjo največje nuklearne naprave za znanstvena raz-iskavanja. To je linearni akcela-tor dolg 3,2 kilometra z energijo 45 milijard elektron-voltov. — To ogromno napravo bodo zgradili v hribih pri Stanfordu v Kaliforniji. Glavni del akceleratorja sestavljata dva vzporedna predora, ki se nahajata 10 metrov globoko v zemlji. Proistrani kompleksi zgradbe so predvideni za ureditev kontrole In zapisovanja podatkov. To napravo nameravajo izgraditi do 1965. leta. Akcelerator j i — talko imenovani »razbijale! atoma«, so specialne naprave za znanstvena raziskavanja, ki služijo za raziskovanje subatom-skega sveta in so v zadnjih 30 letih odigrali pomembno vlogo v razvoju atomske znanosti. — Prvo tako napravo sta zgradila 1932. leta v Angliji dr. John Cockroft in E. T. S. VValton. V ionskem izvoru sta pretvarjala nevtralne atome v na-elektrene drobce. Ti drobci — protoni — dobijo pospešek v vakuumski cevi. Princip akceliracije je v tem, ker se istoimenski naelek-treni drobci odbijajo, raznoimen-ski pa privlačijo. — Cockroftu in Vvaltonu je uspelo razbiti atomsko jedro na ta način, da sta naelek-trenim delcem dala velik pospešek in jih uporabila kot neke vrste projektile. Po prvih rezultatih omenjenih znanstvenikov je Ernest Lawrece z Univerze v Kaliforniji zgradil prvi ciklotron, aparat, v katerem se prav tako daje pospešek na-elektrenim delcem. Z ozirom na to, da bo novi akcelerator z energijo 45 miLijard elektron-voltov največja naprava na svetu, pričakujejo, da bodo dosegli v zvezi z njim velike znanstvene rezultate. Glavno delo pri novem akcela-torju bo raziskovanje 30 subatom-skih drobcev, ki so že odkriti, vendar se o njihovi strukturi in udejstvovanju ve zelo malo; to so subatomski drobci z diametralno različnimi lastnostmi. Priključki in zveze subatomskih drobcev pa so osnova vse materije v vsemiTju. 2>l Na sliki vidite znana av^irijska Vallevu. Obadva sta v slalomu že smučarja Hiasa Leitnera in Pepija v medna.odmem merilu dosegla iz- Stiegnerja, ki se v zadnjem času redne uspehe. Razen hitrosti ju v Grinidewaldu in VVengenu pri- odlikuje tudi izredna eleganca pravljata na Olimpiado v Squaw Ameriškima zrakoplovcema Mal-colmu Rossu .in Charlesu Mooreu je pred- kratkim uspelo, da sta se z balonom povzpela na višino 28 tisoč metrov. — S take višine sta lahko opazovala planet Venero brez običajnih preprek, na katere nailete astronomi v observatorijih. Te prepreke so v tem, ker spodnji Hia tavane porcelana Znana tovarna porcelana Meis-sen, najstarejša v Evropi, proslavila letos 250-letnico obstoja. Začetek proslave bodo oznanili posebno izdelani porcelanski zvonovi junija letos v prostorih tovarne v dolini blizu Meiisisenta 17 kilometrov od Dresdena na reki Labi. — 6. junija 1710. leta je Johann Friedrich Bbt-tger — kemik, z nekaj delavci pričel proizvajati s pomočjo svojega novega recepta, trd, bel porcelan. Pred tem so porcelan uvažali z Daljnega Vzhoda. V naslednjih letih je izboljšanje Bottgerovih metod, odkritje novih procesov in barv kot tudi usvarjanje močne tradicije obrtništva v tovarni, razneslo slavo v vso Evropo in kasneje tudi na druge kontinente. — Danes proces proizvodnje v Mei,s-senu ni dosti drugačen, saj še vedno proizvajajo baročne figurice in servise po načrtih znanih umetnikov iz 18. stoletja. V ročnem izdelovanju proizvodov ni sprememb. Edina oeividna moderna oprema v tovami je serija električnih peči, ki jih uporabljajo za fiksiranje barv preko glazure porcelana. Glede na to, da se skoro visa proizvodnja odvija z ročnim delom, ima tovarna posebno šolo za lobari j o obrtnikov za vse te procese, v kateri se okrog 120 dečkov in deklic, starih od 14. leta dalje, uči na 5-imesečnem tečaju. Proizvodnja v tovarni Meissen je vedno večja. V letu 1958 je bila proizvodnja porcelana 3,5 krat večja od proizvodnje v 1950. letu. NOVA MESTA V KITAJSKI Prvikrat je pristailo na Vališču večjih, najboljših in najhitrejših kilometrov na uro. i'odobno letalo V poslednjih H) letih ie |e na Kloten v Zurichu ameriško letalo potniških letal na sveto. V njem imajo tudi v Sovjetski zvezi in ga geografski karti Kitajske pojavili) znamke »Boeing-707« Intercotinen- je prostora za 180 potnikov. Nje- je konstruiral /nani letalski imže- 167 novih mest Ta nova mesta 10 tal. To letalo spada v vrsto naj- gova največja hitrost znaša 970 mir Tupoljev mu ugoltovili, da je koncentrat ogljika v atmosferi, ki obkroža Venero, stokrat močnejši in gostejša od tistega, ki je v atmosferi Zemlje. •Najvažneje je, da so s temi opazovanji potrdili domnevo, da je okrog Vener gost sloj oblaka. Važnost te ugotovitve je v tem, ker se v tem primeru lahko postavi vprašanje, ali sončna svetloba sploh lahko prodire skozi ta gosti sloj do same površine meseca. — Kolikor ti sončni žarki ne morejo prodreti, potem bo pač mora-la znanost priznati netočnost dosedanjih hipotez o obstoju rastlinskega življenja na tem planetu. Z merjenji so ugotovili povprečno temperaturo na površini Venere, ki '/ticiš.i ofcrog 200 stopinj Celzija. Da se pri taki temperaturi vod« ne bi spi emenula v paro, bi bil potreben mnogo večji atmosleijski pritisk ket ne Zemlji. Zato se torej ne more-trditi, da. n« Veneri je voda, Ce je to res, pomeni, da na Veneri ni ne oceanov in ne iji-'/.or, ne mek ta ne dežja. To bi potne* min,