ANGELJČEK
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtcu.)
Št. 6.              Ljubljana, dne i. junija 1898.         VI. tecaj.
Prvo sv. obhajilo
8. Priprava na duši.
fzri se, moj otrok, v ono sveto mesto, kjer ima Jezus Kristus svoj prestol. Sv. apostol in evan-gelist Janez nam je je popisal v sv. pismu. Tam ni nič nečistega, nič omadeževanega, ni-cesar, kar bi ne bilo očiščeno v sedmerem ognju. Vse je iz dragocenih kamenov, smaragdov, ru-binov in topazov; tudi polno biserov je ondi. Po cesti z zlatom obloženi se pomika množica nebe-ščanov v svetlih oblačilih. To je spremstvo nebeškega Kralja; odlikuje se od vseh drugih nebeščanov po ne-omadeževani čistosti. Zato so te čiste duše vedno poleg nebeškega Jagnjeta in pojd pesem, katere noben drug ne more peti.
V svoji neizmerni ljubezni do nas si je izbral Jezus Kristus tudi naše oltarje za svoj prestol. Tukaj prebiva in nas vabi, da se mu približamo, ter se nam
82
daje v sv. zakramentu v živež in hrano. Kako čisto more biti naše srcč! Gorje onemu, ki bi se predrznil odpreti nečiste ustnice, da bi zavžil presv. Rešnje Telo in bi je sprejel v srce, kjer je gnjiloba greha. Zato se pripravi, ljubi otrok, za sv. obhajilo s čisto vestjo!
1. Prizadeval si se že do sedaj, da očistiš svojo vest. Bojeval si se zoper poglavitno napako in pobožno opravljal svete spovedi. Preden pa prejmeš Jezusa, storil boš gotovo tudi to, kar nam še svetuje katekizem: opravil boš dolgo spoved. \z nauka o sv. pokori veš, da je dolga spoved ona, pri kateri se ponove vse ali nekatere prcjšnih spoved. Taka dolga spoved je ne-obhodno potrebna, če so bile prejšnje spovedi neveljavne, n. pr. če je bil spovedanec tako zanikaren pri izpra-ševanju vesti, da je pozabil smrtne grehe, ali se ni kesal, ni imel trdnega sklepa poboljšati se, ali je celo iz strahu ali napačne sramožljivosti zamolčal kak smrtni greh. Dobro pa je opraviti dolgo spoved, pravi kate-kizem, tedaj, ko se pripravljamo za prvo sv. obhajilo, tudi če so bile vse dosedanje spovedi prav opravljene. Spovedanec bo potem občutil toliko večji stud nad grehi in bo imel toliko trdnejšo voljo poboljšati se.
Zlasti si prizadevaj, ljubi otrok, za srčno kesanje. Sv. Alojzij je v svoji mladosti vzel vojakom malo smodnika. Tudi je ponavljal neke grešne besede, ki jih je slišal od vojakov. To sta bili njegovi jedini pregrehi. In vendar je pri prvi spovedi od žalosti radi grehov omedlel in so ga spovednik morali tolažiti. S takim kesanjem si je čisto izbrisal svoje pregreške.
Pri dolgi spovedi bodi zlasti odkritosrčen. Nikar se ne daj zapeljati hudobnemu duhu, da bi olepševal grehe ali da ne bi hotel pri večjih grehih povedati števila, kolikokrat si storil tak greh. — Obžaluj svoje grehe in napake ter se jih odkritosrčno spovej. Potem bode predragocena Jezusova kri očistila tvojo dušo.
Iz mladostnih let neke svetnice nam je to-le znano. Kot mala deklica je klečala prcd spovednico. Kar skoraj glasno reče: „0 moj Jezus, še meni! O moj Jezus, še meni!" Spovednik so jo pozneje vprašali, zakaj je to govorila. ,.Mej tem, ko ste dajali sveto odvezo", pravi  deklica,   ,,je  padala  kakor  rudečkasta   rosa  in
83
neizrekljivo lepe naredila duše, ki so bile pri spovedi. Zato sem zaklicala: „0 moj Jezus, še meni!"
2. Po dobri spovedi bode tudi tvoja duša tako čista, kakor jih je videla ta deklica očiščene po sveti krvi Jezusovi. Potem se pa moraš tudi potruditi, da boš svoje srce olepšal z lepimi čcdnostimi, zlasti se moraš potruditi, da boš v resnici pobožnega srca. Duhovnikom je zapovedano, da smejo položiti pri sveti maši sveto Rešnje Telo le na čiste, platnene prtiče in sv. Rešnjo kri smejo posvetiti le v zlatem ali pozla-čenem kelihu. Tabernakelj, v katerem prebiva Jezus Kristus, mora biti kolikor raogoče iz dragocene tva-rine in lepo izdelan. Natanko je ukazano, kako mora biti pripravljen oltar in katera oblačila mora imeti mašnik. Ali Jezus Kristus samo to zahteva, da bi se njemu, pričujočemu v sveti hostiji, izkazovala največja čast? Ali ne bo on veliko bolj zahteval, da je srce otrokovo ozaljšano z lepimi čednostimi, ker. postane kmalu živ tabernakelj Jezusov ?
Ljubi otrok, bliža se ti dan prvega sv. obhajila. Ali imaš že odičeno svoje srce z mnogimi čednostimi, s pokorščino, resničnostjo, pobožnostjo, pridnostjo in potrpežljivostjo? Poslušaj, koliko čednostij je imela mala Rozika, katere življenje nam je popisala njena sestra Terezija. Rozika je bila rojena 1. 1860. na Sliv-nici pri Mariboru. V mladosti je posebno rada molila, najraje pri materi. Ko je začela hoditi v šolo, navadila se je lepih pesmij. Večkrat je natrgala lepih, pisanih rožic in zelenih vejic; iz njih je naredila oltarček na vrtu, pokleknila, roke povzdignila in prepevala. Druge deklice so jo skrivaj opazovale. Ko so jo vprašale, kaj dela, odgovorila je: ,,01tar imam in cerkev", saj v cerkvi tudi takp delajo, molijo in pojejo''. Ker je bila Bogu ljuba, zato jo je poskušal v ognjeni peči hudega trpljenja. Močno je zbolela. V bolezni je vse voljno trpela, ]e v cerkev je želela iti in pa v šolo. ,,0h, ko bi vendar v šolo smela iti", tako je zdihovala, ,,kako je tam veselo! — Druge se učijo, jaz pa bom zaostala." Večkrat je k sebi poklicala svoje tovarišice, da so ji pokazale, kaj se učijo. V bolezni se je spominjala Jezu-sovega trpljenja.   Pogumno je  govorila,   da  rada  na
6*
84
zemlji vse pretrpi, saj ve, da bo za to prejela oni venec v večnosti, ki je pripravljen njim, ki do konca stanovitno nosijo svoj križ. Večkrat je rekla: ,,Naj bo v božjem imenu! Ceprav tukaj trpim, se bom pa tam veselila, kjer Jezus s svojimi ovčicami prebiva in kra-ljuje." Misel na Jczusa jo je tolažila. Srčno ga je hre-penela prejeti v svetem zakramentu. Ker se bolezen ni zboljšala, zato so ji prinesli na dom ljubega Zveličarja. Ko so se bližali zjezusom, samega veselja ni ve-dela, kaj bi začela. Naprosila je okolu stoječe deklice, da so ž njo zapele: ,,Sveti, sveti, sveti . . .!" — Tako dobrega otroka je hotel Zveličar kmalu pri sebi imeti. In res je umrla Rozika šele dvanajst let stara.
Al. Stroj