1I ■ Stev._V Kranju, dne 18. marca 1905,_VI. leto, GORENJEC ======= Političen in gospodarski list. ========= Izhaja vsako sohoto zvo.or. Mane M odo lelo 4 K. m pol lota i K, za rftrl , M ro •] n ■ A t v » in upravu iAtvo se nahaja v lini št. 106 nasproti župni leta I K. Za diu/e države slan« K firjO. iVsamozno hafillM p'> 10 vin. — Na 1 cerkve. — Upravništvu mg se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, nariirhe hrez latodobn« vpn.šiljntve naročnine se ne ozira. Za oznanila se j oznanila, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopiai plariije za petil-vrslo »0 vin., Te se liska enkrat, zi vet-krat piimoren popust. ' naj no izvolijo IVankirati. — Rokopill se vračajo. Bohinjska železnica. v. Na Obornah pri Bohinjski Beli j« naenkrat nastalo novo mesto. Banka se tišči banki; življenje je hrupno kakor v največjem mestu, saj je na malem prostoru /.branih okrog 9000 delavcev, ki grade nekaj nad kilometer dolgi predor, Zopet isli prizori kakor oh najhujšem vrvenju na Bohinjski Bistrici! In vendar nekoliko razločka! Tukaj vidimo več Slovencev, ki so prišli i/, drugih krajev, da še pokro zadnje drohtine, ki padejo od bogato ohložene mize ob gradbi železnice, dočim so se boljši tuji špekulaolje že preselili k predoru v Turah. Želeli bi. da bi se leni našim rojakom vsaj nekoliko izplačalo viharno in ne vedno varno življenje ob predoru! Sicer se pa vsa proga bliža koncu. V oktobiu t. 1. bo zapiski d vlak, ki nas popelje z Jesenic čez Dobravo, Bečico in Bohinjsko Belo v Bohinj, odtod pa skozi predor na Goriško dalje proti Trstu, Drugo leto pa bo prevrtali in obokan tudi karavanski predor — in s Hrušice se bomo vozili v Beljak, Celovec ali pa Be naprej! Kaka perspektiva se odpha našim očem? Gotovo je, da bo nova železnica privedla v naše kraje več tujcev, nego si sploh moremo predstavljali. Ze prirodno bogastvo naše Gorenjske bo vabilo tujce, ki bodo izkušali oživotvoriti tukaj razna podjetja. Tvrdka Ganz A; (k), je že naplavila načrte za veliko električno podjetje ob Završnici, v Bohinju baje zopet kranjska industrijska družba kupuje svet PODLISTEK. Moć spomina, dmj* Ko so se potem še domenili, kdaj naj Barbka nastopi svojo novo službo v župnišču, je župnik položil dvajsetkronski bankovec na mizo z besedami: «To imate pa za aro in za prve sedanje potrebe; ako bodete zopet prišli v stisko, pa se oglasite pri meni doli v župnišču!» Začelo se je novo zahvaljevanje in stegovanje rok in ust hvaležnih kočarskih prebivalcev po njegovi blagoslovljeni roki, a on je vse to na kratko odklonil, podal roko vsakemu posebej v slovo in odšel z mogočnimi koraki skozi vrata. Na določeni dan je Barbka napol vesela, napol žalostna naložila nekaj svoje boljše obleke, perila in obuval v jerbas, zavihtela to breme na glavo ter odšla proti župnišču. Mati in oče sla jo ves ta čas obkladala z lepimi nauki in dobrimi sveti in ko je že stopala z jerbasom na glavi od koče po strmi poti za večje podjetje, kamenoloma na Mi rej in ob bohinjskem jezeru bosta menda tudi še po dokončani gradbi železnice velikega pomena za razne stavbe iu napiave in čuje se še več drugega. Iz vseh teh govoric smemo sklepati, da je zanimanje za našo Gorenjsko zelo veliko in da njene vodne moči ne bodo dolgo ostale neporabljen'.. Se več tujcev bo pa mogoče prignala naravna lepota krajev, po katerih teče nova železnica. Ze sedaj vidimo skoro v vsaki vasi od Podnarla naprej poleti več letoviščarjev in njihovo število rasle od leta do leta. Pri teh opažamo največ Italijanov. Ko se pa otvori bohinjska železnica, se bo ta italijanski naval — mimogrede rečeno, so to večkrat precej umazani letoviščarji, ki hodijo varčevat na Kranjsko — gotovo podvojil. Na Bohinjski Bistrici je veliko stauo\anj izpraznjenih, domačini so se privadili tujcev in v kratkem postane tudi la vas letovišče. Največ izpre-membe pa se pričakuje ob bohinjskem jezeru. Ta nekdaj tako miren kraj -■- podoba siniti — že sedaj krasi nekaj vil, vsak dan pa se oglašajo kupci, ki si osvojujejo kos za kosom ob jezeru. Verski zaklad ima ob jezeru hotel. Tega hoče opremiti povsem nuderno, prizi-dati mu še dependanco z nad f>0 sobami in s tem privabiti večjo množino letovišča rje v. Tudi Bohinjska Bela, Zasip, Dobrava in llru-šica, da ne govorimo o b seru naše zemlje, vedno lepem Bledu, smejo računati na večji promet s tujci. Ali ne bodo ti tujci tiovarni slovenskemu značaju naše Gorenjske? Lepi pojavi narodne proti dolirri, so ji še doneli na uho materini opomini, kako naj bo svojemu novemu gospodarju in dobrotniku vedno hvaležna, ubogljiva in postrežna. Župnik je Barbko zelo prijazno sprejel in ji odkazal za bivanje posebno sobico s posteljo in drugo potrebno sobno opravo zgoraj v nadstropju zraven svoje spalnice. Njej se je to zdelo čudno ter vpraša župnika, zakaj ji ne da prostora spodaj med drugo družino. On pa ji to pojasni takole: »Vidiš, tebe ne moreni dati med umazane kravje dekle in hlapce, ker si namenjena za boljša dela v mojih sobah. Pa tudi za po trežbo te bom rabil v svoji bližini. Ako bi mi na primer ponoči kdaj prihajalo slabo, će bi kaj zbolel ali čo bi imel katerikrat kake druge težave, lahko bom tebe poklical kar g postelje in mi ne bo treba vstajati ter hoditi doli klicat in iskat pomoči. Vzel bi sestro Nežo sem gori v to sobico; ali ona je že bolj v letih, težko bi vstajala ponoči, vrhutega je pa tudi potrebno, da pazi in nadzoruje družino spodaj. No, vendar se ne boj, da bi te jaz motil ponoči v sladkem proboje, ki se kažejo v zadnjim časti na najnevarnejši postojanki, na Jesuiicah, vžigajo nam up, da smo že toliko samozavestni, da se ne damo lahko polujčili. Ako nas ne bo ubila tuja industrija, raznarodil nas gotovo ne ho litni promet s tujci. Zraven pa moramo pripomnili, da je sedaj zadnji čas, da se reklama za naše krajo začne zistemalično širiti ludi po slovanskih krajih. Cehi nas že stalno obiskujejo, privaditi moramo tudi Poljake, ltuse iu naše brate na jugu, Hrvate, Srbe in Bolgare. Pred vsem pa bodi dolžnost Slovencev samih, da obiskujejo rajši krasote svoje domovine, kakor tuje dežele iu da zlasti imovilejše obitelji kupujejo svet na teh, pred navali Nemcev in Italijanov ne več varnih tleh. Lep izgled za to so nam neki tržaški rodoljubi, ki mislijo že sedaj na kupljenem svetu oh bohinjskem jezeru napravili več stavb. Vivant sequentes! Občinskim predstojništvom in njihovem" uradništvu! (Resna beseda županom, občinskim odborom in vsem, katere zanima stvar.) Občine v današnji obliki obstojajo šele komaj pol stoletja. V početku je bil njih delokrog omejen le na malenkostna opravila, kratka pojasnila, dopošiljatve posameznikom i. t. d. Kmalu pa se je nenadoma razširilo delovanje občinskih uradov; to pa kot naslednik novo ustanovljenih uradov in razvoja dižavnih in deželnih potreb sploh. počitku za vsako malenkost. Tvojo postrežbo tudi ponoči bi jaz rabil le takrat, kadar bi bil hudo bolan. Zdaj pa, kakor vidiš sem — hvala Bogu — zdrav kot riba. Ali, ker človek ne ve, kaj vse ga laliko zadene že v kratkem, je dobro da je vsak čas pripravljen tudi na vse slabo. Zatorej se ti zdaj ni treba bati ničesar hudega in lahko z mirnim srcem in veselim licem začneš opravljati svojo novo službo pri meni.» Barbka se je že v nekaj dneh tako privadila in udomačila v župnišču, da bi se ne menjala z nobenim dekletom, kar jih je poznala. In v resnici je bilo njeno sedanje življenje vse di ugačno, vse prijetnejše, kralkočasnejše in iinenitnejše kakor prej gori v revni hribovski koči njenih siromašnih starišev. Prve dni jo je sicer kuharica Neža grdo gledala od strani in le za silo, z zadirajočimi besedami odgovarjala na njena ponižna vprašanja. Kopa jeizprevidela, dajeBarbk" dobro, skromno in pridno dekle in da ji mnogo pomaga in ko ji je brat župnik strogo zaukazal, da mora biti vedno prijazna in vljudna žnjo, Vprašajmo pa s*' sedaj, kako se razpre-deluje to vzajemno delovanje iu pa kako se razdeluje za vsa ta opravila nagrada? Država je ustanovila celo vrsto novih uradov, pomnožila število uradnikov, katere - posebno funkcijonarje na višjih mestih -ni navadno visoko honorira. će še upoštevamo k temu, da se njih drlo nit ni pomnožilo ali vsaj primeroma z ozirom na njih povišano plaćo ne; če se tem uradnikom dajejo dopusti in vsukojake druge olajšave; če pomislimo, da se je od leta 1860 število uradnikov v državni službi podvojilo in izdatki za nje skoro štirikrat pomnožili; in še končno opozarjamo na ogromne in večkrat ne potrebne vojaške izdatke, potem so pač moramo nehote vprašati, kako da se je v tem oziru leSevalo, oziroma se še rešuje vprašanje glede občinskih uradov. Kar se dela tiče, se vsi državni, deželni in sodnijski uradi naravnost kosajo, kdo bi občini napravil več sitnosti, in pri tem menda misli vsak urad, da je občini Je za njega skrbeli! Vsakdo, ki je opazoval delovanje občinskih uradov zadnjih 30 do 40 let, se je prepričal, v koliko se je pomnožilo delo občinskih uradov, posebno kar se tiče sukcesivnega vsiljevanja onih opravkov, katere bi morali oskrbovati državni uradi, In kakšno plačilo prejemajo za to pre-obloženost občinski predstojniki? Zakon sicer pozna dobro župane in občinske predstojnike, on jim daje vsakojake predpise ter nalaga kazni za vsemogoče in nemogoče prestopke, o plačilu za njih trud, za izgubo časa in njih odgovornost pa tleče vedeti ničesar. Občinskega uradnika ali tajnika, ki mora neposredno ali posredno nositi breme, katero mu nalagajo nepravno državni uradi, zakon seveda ne pozna! Državni uradnik je za vsak uraden čin plačan in ima svojemu poklicu dostojno nagrado. Će naloženih mu opravil ne more rešiti sam, se mu prida, pomočnik. Občinski uradnik pa mora prevzeti vsako, če še tako obširno delo, katero mn vsili državni 1'unk-cijonar in nihče ga ne vpraša, je li spada dotični opravek v njegov delokrog ali ne. Naravno je, da sme občinski uradnik zahtevati iste pravice, ki jih uživa državni uradnik, vsaj vendar oba delata za državo, da, prvi je celo v ožji zvezi nego poslednji. (Je po- ter pristavil, da, ako bi imela iti Barbka proč radi nje, bo šla tudi ona. potlačila je Neža kmalu svojo nevoljo, podvihala svojo šobo ter začela po človeško govoriti tudi t Barbko. Barbka je skoro vedno bivala in opravljala svoja dela le v zgornjih sobah župnišča. Župnik sam jo je spočetka učil manjših sobnih opravil, pri tem pa jo je kratkočasil z vsakovrstnim zabavnim pripovedovanjem in poučevanjem, kako se ji je treba vesli obraznih prilikah in na raznih krajih. Med posle ni smela zahajati in tudi jedla je z župnikom in kuharico v posebni sobi spodaj poleg kuhinje, ker bi se po župnikovem mnenju ničesar dobrega in lepega ne naučila med porednimi hlapci in deklami. Tudi ven iz župnišča ni zdaj še smela hoditi nikamor drugam kakor v cerkev, na vrt ali pa tja, kamor jo je poslal župnik, ki pa ji je o takih prilikah vselej naročil, da naj se kmalu vrne in da naj se na potu z nikomur ne spušča v pogovor. _ Unije prih, mislimo, koliko milijonov potroši dvžava za visoke svoje uradnike, ki so le večkrat samo za parado, zakaj bi tudi onih svojih podanih za zasluženo delo primerno ne odškodovala?! Skratka: država je občinskim uradom prava pravcat« mačeha! Leta 1901 se je ustanovilo v Žalcu pri Celju "Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske pokrajine, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško, Istrijo in Primorsko*. Pisalo se je o tem društvu dovolj. Ker je zanimanje od strani interesentov za to društvo do danes še vedno prežalostno, naj bode povulano na tem mestu, da je organizacij,! avtonomnih uradnikov in tudi združena z občinami, v Avstriji velevažna. Vsak stan je danes organiziran in ima svoja društva, v katerin vsak posamezni član skupno deluje za napredek, oziroma za zboljšanje svojega stanja, zakaj se ne bi družili tudi avtonomni uradniki! Gotovo se sme reči, da tudi avtonomnemu uradniku za njegovo delazmožnost pri-stoja urejenr, služba iu primerna plača, da bi on kakor tudi njegova rodbina sedaj in enkrat dosiojno živela. Ker pri večini ni slučaj, da bi bili v svoji službi zase in svojo rodbino po svojem znanju in delazmožnost i dostojno preskrbljeni, kar jim gotovo pravično pristoja. ampak so njihovi dohodki le tako malenkostni, da se le komaj preživijo in sicer le tako dolgo, dokler so še čvrsti in zmožni za delo; in v slučaju, da je eden ali drugI tako Močen in nekaj premoženja imenuje svojega, je vsled teh slabih dohodkov (plače) primoran že preje isto dodati in na starost, ko je ob vse prišel, je njemu edina pot odprta tako stradati, da ga objame žalostna smrt, ali pa z lajnami od hiše do hiše beračiti. Konec prih. Tedenski politični pregled. Zasedanje parlamenta namerava vlada pretrgati za kake tri tedne,, da bo mogoči' sklicati deželne zbore. V državnem zboru se sedaj razpravlja o Deršatoveni predlogu, naj se ustanovi komisija 48 članov, da prouči razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Tiskovni odsek je sprejel določila, s katerim se daje prostost kol-p o r t a ž i. Hrvatsko. Po dvetedenski razpravi je bil dne 10. t. m. v Zagrebu zopet oproščen dr. Potočnjak zaradi brošure: «Goljuf na banskem prestolu«. Ko so razglasili razsodbo, je občinstvo klicalo Khuenu Hedervarvju: Pereat! Protipoljska politika na Pruskem. V državnem zboru je bil sprejet proračun za naselbinsko komisijo, ki ima namen izpodrivati Poljake z njih rodne zemlje. Proti so glasovali Poljaki in katoliški centrum. V Italiji so štrajkali železničarji, in sicer na jako čuden način. Mnogovrstne dolge železniške predpise in naredbe so izpolnjevali z natančnostjo in točnostjo, dočim se po navadi opravi hitro vse le mimogrede in površno. Zategadel so imeli razni vlaki po več ur zamude. Ker jim vlada ni mogla do živega, moralo je odstopiti Giolittijevo ministrstvo. Novi ministrski predsednik jeFortis, privrženec Krispijev. Na Španskem so nastali v več krajih delavski nemiri. Oboroževanje Italije, iz Rima se poroča, da nameniva italijanska vojna uprava izdati za severno in vzhodno mejo 200 milijonov več, kakor navadno. Dogodki na Balkanu. Turška poročila pravijo, da se pobira denar za macedonski odbor ter je kneževina Bolgarska darovala 10.000 frankov. Turčija hoče na ta način metati evropskim silam posek v oči, da ne vidijo njenega oboroževanja. Slovansko časopisje na Balkanu je polno poročil o grozodejstvih Arnavtov in o nasilstvih turških vojakov. Turški vojaki se namreč po vsakem spopadu z ustaši kruto maščujejo nad mirnimi prebivalci ter v kristjanskih vaših morijo, posiljujejo in požigajo. Rusko-japonska vojna. Japonska navada je /.mirom enaka. Po vsakem najmanjšem vspehu Japoncev se takoj razširjajo po vs*h japan« diskih časopisih govorice o velikanskih zmagah i. t. d., najbolj pa o bližnjem sklepu miru. Tako je bilo zla»ti po bitki pri Liaojanu, po padcu Port Ailurja in tako je zdaj po bitki pri Mukdenu. Kakor se vidi, ne kaže ničesar na to, da hi Rusija skienila mir, rugo, da se bo vojna še trdovratneje nadaljevala. V tem, da so Rusi zapustili Mukden. ne vidi se nik&ko katastrofe, to je le strat' gično umikanje, a noben poraz. Armada se umiče v najlepšem redu, čeravno ji sovražnikov artiljerijski ogenj lopatam provzoča kake male izgube, vendar' pa kljub temu ni mogel niti na eni točki prebiti ruske formacije, Rusija bo nadaljevala vojno toliko časa, da bodo njene čete de-tinitivno porazile Japoncev, takrat bo šele čakala na japonske predloge. Sicer pa, kar se zadnje dni pije po raznih listih o ruskih izgubah, to presega vse meje. Poroča se, da znašajo ruske izgube v celem 300.000 mož in da so Japonci uplenili 2200 topov. Vsakdo pa ve, če je količkaj pazno zasledoval dogodke, da je vsa ruska armada štela komaj 1500.000 mož. Ako bi bile loraj gori navedene številke resnične, bi ne bilo v Mandžuriji nobenega Rusa več, posebno pa še. kar prijavljajo angleški listi o ruskih izgubah, to so naravnost blazno pretirana poročila. Po teh poročilih bi bila polovica Kuropatkinove armade uničena. Toliko je torej verjeti japano-lilskim poročilom, ki so zgolj fantazije in kombinacije brez vsake dejanske podlage. Nova bitka se bo vršila, kakor se sodi, v bližini Tielina, kjer bodo Rusi poizkusili, zadržavati Japonce na njihovih hitrih marših. Sedaj se že Japonci nahajajo pri Tielinu ter1 z vso silo zasledujejo rusko armado. Najnovejša poročila javljajo, daje Kuronatkin odpoklican in da prevzame vrhovno poveljstvo general Linevič. Dopisi. Z Bleda. Tri diplome, seveda različne vrednosti, je prejel zadnji čas gorjanski župan Jakob Zumer. Ondotni občinski odbor in bralno društvo sta ga izvolila za častnega člana in mu izročila tudi častni diplomi. Možu gre to priznanje, saj je za ondotno občino, kaleii županuje ravno 25 let in kol mnogoletni predsednik bralnega društva, mnogo storil in žrtvoval za povzdigo domačega kraja. Te dve diplomi je zaslužil, tretje pa ne. To so narekovali Belani. A ker je sami niso upali osebno izročiti, naprosili so v la namen Gorjance, Ti so se v svoji neved- I. priloga „Gorenjcu " št. II iz 1.1905. nosti uli pa vsi nI zahrbtnega hujskanja in ščnvanja res dali preprositi. in so lako istemu možu, kateremu so v dveh diplomah in v enoglasni izvolitvi za župana priznali zasluge, v tretji diplomi iste odrekli in mu dali nezaupanje. Stvar je taka. Pri volitvi v naš cestni odbor so Belani z župnikom Mrakom na čelu in Bohinjci volili zoper Zumra, ker ta baje preveč z nami drži. Mi smo ga volili enoglasno, ker ga poznamo, da je posebno v cestnih stvareh zveden mož, Gorjanci pa, da bi se na nobeno stran ne zamerili, so volili oba, Žumra in njegovega nasprotnika. In lako se je zgodi'o, da je pokopala njegova lastna — klerikalna — stranka moža, kateri ji vedno tlačani in služi. Zdaj imajo Belani, kateri nimajo nobene okrajne ceste, svoj* ga zastopnika v cestnem odboru, kateri ne s(ga Zuniru niti do kolon. Gorjanci pa nobenega. Gorjan-ki župan naj se za to nezaupnico zahvali najprej Belanom in župniku Mraku, potem pa domačim odbornikom, kateri so po svoji nerodnosti, ali pa tudi vsled hujskanja od gotove strani pokazali, da znajo v petek reči: Žumer nima našega zaupanja, v nedeljo pa: On je naš mož. Klerikalna stranka je pričakovala, da ga bo deželni odbor imenoval; a tu upanje je splavalo po vodi. Vzpričo teh intrig bi bil Žumer prav storil in pokazal moža, da je diplomo vrnil s pristavkom, da se ne pusti norčevati iz sebe. Saj je sam večkrat izjavil, da ne želi več biti župan, pač pa ostati v cestnem odboru. Tako je lastna njegova stranka pokazala, kako ga visoko čisla, namreč, za župana ga voli, iz cestnega odbora ga pa ven vrže. To je nehvaležnosl od klerikalcev možu, kateri ni nikdar skrival svojega klerikalnega prepričanja in kateri je vedno šel žnjimi. Le škoda, da Zumer ne spozna rovanja zoper sebe in ne čuti, kako mu njegovi prijatelji žagajo desko, na kateri sedi. Će je to njemu prav, nam tudi. Iz KliŽOV pri Tržiča. Ker se dandanes že toliko piše o različnih Marijinih družbah, naj še mi nekoliko spregovorimo o našem izobraževalnem in Marijinem društvu. Ko se je družba ustanavljala, je župnik F. Porenta ni mogel dosti priporočati kot neizogibno potrebno za naše razmere, češ, da dekleta potem ne bodo več hodila po plesiščih Ut grešnih potih, z eno besedo, da bo zanje potem vsaka nevarnost odstranjena. Stariše je nagovarjal (menda celo v spovednici), da morajo svoje hčere vpisati v družbo in jih izročiti v varstvo Marije, kajti to je njih dolžnost in bodo v nasprotnem slučaju morali dajati natančen odgovor. Zato so stariši primorali, če ni šlo drugače, celo s tepežem nekatera trdovratna dekleta, da so pristopila k družbi. Tako je pisala neka devica svojemu fantu, da bi se nikdar ne bila vpisala, ako bi je ne bil oče zgrda prisilil k temu koraku. Ustanovna slavnost se je vršila na posebno slovesen način. Sam prevzvišeni Anton Bonaventura je prišel sprejemat device v varstvo Marije. Pravijo pa, da se je že takiat babica s posebnim zanimanjem ozirala za neko «devico*. V društvu so na razpolago tudi kvarte, ki bodo sedaj v postu mnogo trpele med popoldansko službo božjo, V veselem predpust-nem času so se seveda devičniki in device v društvenih prostorih večkrat vrteli. Toda tudi v gostilnah jih ne manjka in ni še dolgo tega, kar je neka devica brez nadzorstva starišev iu /upnika zaplečvala celo noč. Će je staknila, kar je iskala, nam ni znano. Najlepši vzgled čistosti iu pobožnosti je seveda dajala kumica družbine zastave, bivša farov-ška huhnrica, po domače «ta tolsta Nežika*. Živela je hogaboječe in, kadar je prišla v cerkev, se je kar cedila same pobožnosti. Priklanjala se je do tal, tako da je kar prah brisala z nosom. Kakor se kaže, je pobožnost tako prijala Nežikinemu telesu, da je od dne do dne postajala tolstejša in da so jo vsled preobile tolšče konečno celo v cerkvi pričele obhajati slabost«. Slednjič jo je nekega lepega dne — ali bolje rečeno neko noč — s hlapcem vred popihala iz fare. Gospod župnik seveda za vse to ni vedel in on ne more zato. ako sedaj zlobni jeziki pripovedujejo, da je hlapce prevzel nehvaležno ulogo rednika. Pač bi nam pa g. fajmošter lahko že enkrat odkril sv. Heleno v glr -nem oltarju. Plačali so jo že naši predniki in zaradi svetnice ne bo nihče padel v pregrešne misli, čeprav je, kakor so se kradli naš fajmošter, jako lepa! ? Novice iz Cerkljan. — Zabavni večer, katerega je priredila čitalnica, je uspel nad vse pričakovano. Vršil se je po naznanjenem sporedu v čitalničnem prostoru. Marsikdo zadnjih je moral odili. ker ni več dobil prostora. — Naš kvartet na lok je igral »cerkljansko koračnico« in ^slovanske cvetke« izborno. Opazovali smo, kako priprosto ljudstvo hitro ugane narodne motive. Godba na lok je pri nas, .nekpj'fitovega. Maisikatero mesto ali trg bi bit lahko ponosen na tak duševni užitek. — Prvič smo slišali ob tej :prliki peti čitalnični pevski zbor pod vodstvom g; Lapajneta. Zapel nam je pesmi «Lipa» in ^Slovensko dekle*. Će se pomisli, da je malo časa, kar se je osnoval pevski zbor iu da so pevci kmečki fantje, smemo od njega še mar-s'kuj pričakovati. Pevci naj se le pridno in redno udeležujejo pevskih vaj, ker le z vajo se kaj doseže. Znano je, da brez muje se čevelj ne obuje! , — Obilo smeha je vzbudila burka »Gluh mora biti», ki ?e jo proizvajala na zelo lično prirejenem odru, prcdstavljajočem vrtno lopo. Gospod «Logar« je izvrstno pogodil značaj in masko gluhega graščakii, njegova hči «Svetka» je kot dražestna devojka očarala poslušalce s svojo odločnostjo, igrala je, kot da bi vzcvetela na pozornici. In »Bonifacelj«, ta vara je prizadejal smehu! Že sama vnanjost njegova je spravila najresnejše možake v dobro voljo, kaj šele igranje, ki je bilo mojstrsko vzglidno. »Zdenko* kot lovec nas je presenetil s svojo lepo postavo in finim obnašanjem ter igranjem. Sploh so igrali vsi tako dobro, da se nam je težko odločiti, komu bi dali prednost. Le škoda, da se igra v nedeljo ni ponavljala. Da, da, kaj lacega prosimo v kratkem. Na to je sledd živahen ples, katerega se je mladina marljivo udeleževala. — Vse to je prav, saj je tudi kmetu privoščiti kako veselje. On trpi iu se trudi celo leto, teče mu znoj s čela od ranega jutra do poznega mraka, za plačilo, če si privošči kako veselje, ga ob nedeljah s svetega mesta tolažijo s peklenskim ognjem in strašnimi mukami, tako da se mu še drugi dan lasje ježe od samega strahu. — Posebno se z begajo ženske s takimi govori, da bi M gotovo dale bičati kakemu žegnanemu ali nepožrgnanemu poštenjaku kot so se že včasih — lepemu Tončku. Znat' je treba! — Prebrisan lisjak je predsednik katoliško - izobraženih kravarjev, po poklicu naš «veliki« kapelan. Za agitacijo v njegovo društvo porabi \sa nepoštena sredstva. Sploh bi nič ne rekli, ako bi imel društvo, katero bi pokazal lahko v izgled. Ker pa jo predrzen, da kljub vsem svinjarijam nekaterih izobraževalcev vsiljuje to »bratovščino« (!!), smo primorani reagirati. Sedaj pravi, kdor je vpisan v Čitalnico, ne bo dobil odveze. Gospod ve, kje ga čevelj žnli; on nerad dela, posebno v izpovednico pride rad zadnji; da bode imel manj dela, pove naprej, komu bo dal edvezo, a komu ne. Mislimo, kdor ve naprej, da ne bode debil odveze, ne bo hodil po ■ta suho«. Kajne, znal' je treba, da se delo olajša! — On pravi dalje: saj se tudi moji kravarji peti uče. Resnica, a meseca maja bode minulo leto dni, pa Še sedaj ne morejo samostojno nastopiti. Saj vemo, odkod je prišla pomoč pustno nedeljo, ćlovek, da kaj tacega izusti, mora biti precej drzen! — Dopisnik izpod Gri nt ovca, mislimo, se nad cerkljanske kmete ne upa spraviti z osebnimi napadi. Seveda ponoviti bi se znalo kostanjeviško knajpanje. — Na dan sv. Jožefa bo skoro gotovo prodajal svojo modrost dr. Janez Evangelist Krek, a samo kravarjem in po njih upeljanim koromand. Ijnom. Loške novice. — Občinski svet v Skofji Loki je Oddal dela za zgradbo mestne klavnice ob živinskem trgu i Kranjski stavbinski družbi* v Ljubljani. * Klavnica mora biti zgrajena do konca meseca oktobra t. 1. — Kavarno Splichal v Škofji Loki je kupil gospod Franc Dolenc iz Stare Loke in jo oddal v najem. Gospod Splichal, ' ki je poznat kot izboren kavarnar, se preseli dne 28. t. m. na Dunaj, kjer otvori v Taborstrasse (K. okraj), svojo lastno kavarno. — Orožpiki so izročili dttfe 9. t. m. tukajšnjemu c. kr. sodišču 24letnega Antona Demšarja t Malinskega viha. Aretovcnec je bil že večkrat zaradi tatvina zaprt. Dne 7. t. m. je napadel med Vovčaraiin Malinskim vrhom nekega muzikanta ter mu grozil z odprtim nožem v roki, da ga zakolje na mestu, ako mu ne izroči vsega denarja, kar ga ima pri sebi. Na ta način ga je oropal za nekaj čez 17 kren. Demšar je v preiskovalnem zaporu vse priznal. — Pobegniti je hotel. Emerik Sabo, doma na Ogrskem in zadnji čas delavec na Kamenit niku, je v raznih gostilnah v Skorji Loki napravil dolga črez 300 K. Hotel je seveda pobegnili, a ga je naše orožnUtvo zasledilo v Žabnici in ga izročilo tukajšnjemu sodišču. Odposlan je bil deželnemu sodišču v Ljubljano. Jfovičar. Osebna veat. Prestavljen je deželnovladni konceptni praktikant g. Anton Mencinger iz Krškega k okrajnemu glavarstvu v Kamnik. Častni občani na Jesenicah. i'o »vabeklh Kozdovib je začelo šumeti rudi častnih občanov na Jesenicah. Nemci kličejo na pomoč nemške državne poslance, češ, naj jim pomagajo rešiti nemške Jesenice. Pa se bodo korenito zmotili. K e r s e j e iz volitev izvršila skoro enoglasno, popolnoma mirno in zakonito, niti deželni odbor n iti deželna vlada ne moreta predruga-čiti tega sklepa. Će hi se izpremenil ta sklep občinskega odbora, jo to kršjenjc postavo in pravice, torej pravo nasilstvo. Slovenskih poslancev sveta dolžnost je, da čuvajo pravice slovenskega občinskega odbora na Jesenicah. Pamet Je aačela pešati»Slovencevemu* dopisniku, se reče, če jo je sploh kedaj kaj iimtl. Predzadnjo soboto nas jo hotel s katekizmom ugnati v kozji rog. K< r smo mu nato ravno is katekizma na neovrgljiv način dokazali, kako kvarne in naravnost pohujšljive so za otroke politične pridige, se mu je menda začelo blesti. Na naša izvajanja ni vedel drugače odgovoriti, kakor z nastopno notico: «,Gorenjec' tarna, da katebetje prepovedujejo otrokom brati slabe časopise in pravi, da se jih s tem ščuje proti starišem, ki bero Gorenjca'. Vendar noj njegov šefredakter pomisli, da ni samo otrokom po cerkvenih postavah prepovedano bi ali slabe časopise, ampak tudi odraslim. Će je oče brezverec, ni. da bi moral tak biti tudi sin.» Genj. čitatelji, ki so brali našo notico, na katero se sklicuje zgoraj ponatisnjeni odstavek, so pač z nami vred preverjeni, da nam ni mogoče reagirati na duhovito, globokoumno in skrajno logično kozlarijo «Slovencevega- dopisnika. V njegovem lastnem interesu prav uljudno prosimo novičarja, da naj vendar enkrat že neha brali 'Gorenjca*, ki je po njegovem mnenju «slab» časopis, tako da s čitanjem istega dela greh zoper vero. Vrhutega je pa naš list še posebej od Škota prepovedan. Će se pametni ljudje ne brigajo za to prepoved, nuj ga to kar nič ne moti, kajti on kot klerikalec se morn slepo pokoriti vsem škofovim ukazom. Će nas bo novičar ubogal, ne bo delal greha, kar bo boljše za njegovo dušo, in mi bomo imeli mir pred njim. To slednje je za nas glavna stvar, kajti z vsako šemo se res že ne maramo pretepati! Umri je v Kranju minuli četrtek popoldne g. Friderik Hudovernik, zlatomašnik in bivši župnik v Lescah. Pokojnik je bil mirna in blaga duša ter mož stare korenine. Bil je 85 let star. N. v m. p.! „Slovensko bralno društvo" v Kranja naznanja tem potom p. n. obči' vu, da se vrsi dne 1. aprila t. 1. predavanje »Akademije«, in sicer v društvenih prostorih. To bo takorekoč prvo predavanje - napredni mogotci v Kranju. In sedaj si oglejmo nekoliko kuplete, te izrodke dr. Debevčeve pesniške žile, ponatisnjene v »Slovencu*. Samo dve poroki sta bili v Kranju ti celi dolgi prodpust in zato očita dr. Debevec dekletom «Langsam fahren*! Ker so rodile tudi ta kuplet »narodne in gospodarske razmere«-, ni drugače mogoče, kakor da zadene vsa krivtia v tem pogledu nas liberalce. Najdu-hovilejša in ob jednem najpopolnejša je v*e« kako nastopna kitica: l)ohr i vodo zdaj vasi *,<•, , • preskrbe »i na vse vite; v Kranj' pa vse po staram •• Langsam, langsam Miren! Glasom »Slovenca* je navdušila za ta kuplet dr. Debevca Radovljica, ki dobi baje kmalu vodovod. No, .-vas* Radovljica tudi ne bo dobila vodovoda, dokler bo v deželnem zboru klerikalna obstrukcija, ki zavira kranjski vodovod že tri leta. To vse ve prav dobro dr. Debevec. Zato ni lepo od njega, ako namenoma spušča svoje pušice na napačno adreso in išče istim povoda v tukajšnjih narodnostnih in gospodarskih razmerah, dočim tiči povod zanje njemu mnogo bliže. Kot profesor bi bil lahko nekoliko bolj stvaren in natančen tudi takrat, kadar krpa kuplete. Tam popraskaj, doktor Jota, kjer trbi Te lasi na koti! Će ne inas bit' stvaraa: Ungsam, langsam fahren! Nič no rečemo, za izobraževalno društvo je kmalu kaj dobro in Debevčev prijatelj dr. Zana Potušek bi pel s posebnim veseljem in z velikim navdušenjem tudi še večje neslanosti, kakor so Debevčevi kupleti, toda svojih slabih dovlipov saj javno v »Slovencu* ne prodajajte. Saj ni treba, da bi tudi drugod vedeli, kako »duhovite* profesorje imamo v Kranju. . - Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*. Išče se: 4 pomočniki galanterijske, in dva špec. in želez, stroke za Ljubljano, pomočnik galanterijske za Ptuj, 7 pomočnikov mešane stroke in kon-torist za deželo, kontorist za Celje, praktikant za Kranj, blagajničarka za Celje in bla-gajničarka za Ljubljano, 3 učenci za Ljubljano. — Službe išče: 4 pomočniki manufakturni! stroke, pomočnik špecerijske, pomočnik galanterijske, 4 pomočniki špec. in želez , 16 pomočnikov meš. stroke, 8 kontoristi, kontoi istinja, prodajalka, oziroma blagajuičarka in učenka. . • ♦ * Nevesti okel. Na Dunaju je bil neki inže-ner obtožen, da se ni hotel poročiti z deklico, ki jo je zapeljal z obečanjem poroke. Sodnik mu je dal tri tedne odloga, da sc z deklico poroči, sicer ga mora obsoditi. Tistega dne pa, ko bi bil moral predložiti poročni list, je dobi'a nevesta razglednico iz Ne\v - Jorka, na katero je inžener zapisal samo besede: »Pozdravi mi sodnika!* Domaća knjižnica. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Četrti pomnoženi nats. Cena l — K, po pošti 110,K, Dobiva se v »Zvezni trgovini* v Celju. Priporočamo. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 13. t m. Prignalo se je glav 145 goveje živine, 1 teleta, 9 prašičev, — ovac, — koz, — buš, 50 kg pšenice K 11'—, prosa K 9—, rž Kil-—, oves K 7-50, ajda K 8-50, krompir K S-75. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1905 je 235 strank vložilo 08.333 K 80 vin. 184 strank vzdignilo 43.249 K 32 vin. 21 strankam se je izplačalo posojil 19.020 K — vin., denarni promet 231.784 K 51 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu februarju 1905 je 174 strank vložilo 44.933 K 11 vin., 159 strank dvignilo 35.59» K 49 vin., 4 strankam izplačalo so jo hipotečnih posojil 4.100 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,170.839 K 54 vin. Stanje hipotečnih posojil 886.019 K 93 vin. Denarni promet 131.644 K 72 vin. Razpis dobave lesa. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, daje železniško vodstvo v Kapstatu razpisalo dobavo 84.000 kubičnih čevljev smrekovih desk in 400 kosov Toak-tramov. Ponudbe je vložiti do 4. aprila 1905. 12. ure opoldne pri železniškem departementu v Kapstatu. Podrobnosti o tem razpisu se dobe pri c. kr. avstrijskem trgovinskem muzeju na Dunaju. Mlin Listnica uredništva. Dopis iz Iilcjskc oko'ice pride prihodnjih. Na čast vsem Jožefinam in Jožefom danes v soboto dne 18. t. m. zvečer KONCE v kavarni Krensberger (v .Zvezdi'). Za mnogobrojni obisk prosi z n Sličnim spoštovanjem »9-1 Još. Oarl, kavarnar. Jtovo! Jfovo! Proda se iz proste roke mlin in žaga v Prcdosljih št. 13 pri Kranju. Veh ?e izve pri Q, K ženu, notarskem uradnika v Kranju. 87-1 »»Mit; se da v najem s poljem in brez polja prav po nizki ceni. Vet ae poizve pri gosp. Juriju Jakelju, posestniku v Kranjski gori (Qoreojako). 38 1 Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-talostno vest, da mi je umrl moj nad vse ljubljeni oče. gospod Ivan Rebolj hišni posestnik in meščan ljubljanski (lune«, 18. marca po dolgi mučni bolezni, previden s avetotajstvi za umirajoče v SO. letu svoje s crosti. I 'ogreb runjkega se vrsi jutri, 19. t. m. v Ljiililjmi. kjer se pokojnik poloti v rodninski grob. Hlugega pokojnika priporočam v pri« jazen spomin in molitev Kranj, 18. muca 1906. Hinko Bebolj 40 asistent c. kr. dri. tel. ■ soprogo. Loterijska srećka dne 11 marca t. 1 Gradac: -J-J 89 .'S4 r»*; 411 TsjNtflk: in prcprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te si roko lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v SI. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parita dne iS. februarja 1904. ist.27 H. Suttner urar ¥ Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in grebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. r Imam v kleti 16 4 se odda takoj. Viv te ||W pri UpitVaifiVU '(iorenjca . ."'.I I V6Č sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj Une rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno ludi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman pot satnik in trgovec, Vodnjan-DIgnano (latio Učenca za pekovski obrt se sprejme takoj. W- se izve v iipravnišlvu - (iorenjcu -. M I ssaae?« Poskusite! Vzorek dragovoljno! Vjfdrova žitna kava Postna 5 kg. pošiljka I!4 K 50 h franko!! DOMAČI PRIJATELJ- vsem odjemalcem zastonj peillfanl mesečnik. Vvdrova tovarna žitne kave Praga-VIII. Nikelnasta ankti-remont, roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje, Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, gld. U-50. 1 H W He, prijatelj! « 4 Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva! Glej, glej! Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratn nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri i. VVohlgemuthu jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (8chwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. = Kmetovalci! zz= za prašiče, pujska, krava, taista, vole, ovce, konje, perutnino i. t. <1. Le pod Leni imi-nom, ki je postavno kol znamki IS varovana, se dobi pristni dr. pl. Tr.iki'iczyjev kranjski redjiloi prašek za p'ašičc. Natboljsi zdravi dodatek li krmi, ki se naj uporablja kot ilietetično re.lilnn sredstvo. Do'Jil je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih Uspehlfa najvišje medalje na raistavati v Londonu, Parizu, Kimu in na Dunaju. 1 zavoj za 5'J vin. pri vsakem trgovcu. l'o pošti 6 zavojev na naslov : Lekarna Trnkoerv, Izubijana. Ilazpečevulei dolie popust. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko Jelen1. Ono je BJST~ zajamčeno čisto "Maj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares Jazučeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da ho imel vsak komad 119-86 ime „Schioht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT m (CesKo) največja toVarna sVoje Vrste m eVropjl(cw Kontinenta. (fa W Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tndi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča »a 41 prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani. - MCMORE Dt JURV MOHS CO«COU«S- ZobO- tckiicti fttcljf Oton 5eydt pri g", dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kote*, nino, 7. ali brez nebne plošče, i/, kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalrice in obturatorji se fevrtoijejo pri najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije i-/.višnje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. JOS. WE1BL J, Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, >41oiiie*ltoxf lil i o«? sit. 1. Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. 2icno omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta: 103-41 valjiČni zastori (Rollbalken). M. Podkrajfiek $yitem laike f frizer 1 za dame in tjo-spode. Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniskopi i-p iroi'eni gor-ko in mrzlo zračni sušilni aparat. Susi Urez nadletne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro 11.1 pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela is las. Oddelek za dame s separatnim vhodom. p. Jurišić, lekarnar Pakrac. Pozor! Bolnemn zdravje 1 Pozor I Slabemu moči Vidmarić ka*e kmetom moč ,,1'akraSklh kapljic" in „Slavonske sali, PukraSke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-piiljubljcnejši ljudski zdi a vili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraeke kapljice delujejo izvrstno pri vseli želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čutijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odetranjajo mrzlico in vse druge l.olezni, ki vsled mrzlica nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vraniH. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zalo ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. - Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu '09, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povleljem. Cena je tledara (franko na vsako potto); 12 slekleničie M ducat) !i kron, '24 steklenici? (8 ducata) 8 kron 80 vin, ;JG stekloniMc (3 .tucati) 12 kron 40 vin., 18 stekleničic (4 ducati) 1(5 kron, 6(1 steklenice (6 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 statdaaičic Se ne razpošilja. Slavonska sel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspebom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamoiklosti. hripavosH v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti hodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših, prsnih in pljučnih bolestih. Cena je sledeča (franko na vsako posto) i 2 originalni steklenici 8 krose 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 208, Slavonija. 19518 M- Zastopnik: FR. SBUNIG, L 160-18 I/. Ljubljane v Novi York z dobro proato hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek. torek In četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila pO\vefikrat brez plačno. J(111 a, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jM£WCUR" peter JVIajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-Iranovo lepko, železno in pocinkano ploifievino, kar-bolinej, trsje za obijanje v Jfraitju. stropov, vlite kotle. Veliko Izbor slamorojnlo, ieleinlh peči Roian-ioportlaiil-«»«t, traVerze, star«, železnice m šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,808alke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. £jttblj8»a (HoliKJ) I^AXG na Marije Terezij« cesti Bogata zaloga po-h i it v a vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatel] društva c. kr avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske tra>e ali žime, prve vrste vedno v zalogi. ******************************** „Dobra kuharica" spisala Minka V a si rev a v založništva Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Ohsezu na fiTti straneh ver nego 130(1 receptov za pripravljanje najokusnejšili jrdi domare in tuje kuhe, ima 3 lino koloriranih tahel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega slrokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko limevnpgl jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri sloven.skili kuharskih knj'gah nenavadne opreme, in koiiečno Varčni gospodinja zaradi njene cenp, ker ni nič dražja, nego zna.ie nemške kuharske knjige. 10-21 JW* Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žnrnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 22118 za Sokole. tovarna za stroje, železo in kovino-IIvarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse atroje za obdelovanje- lesa. F ran c I s - turbin e osobito za Zngino naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa 1no-genera -t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji it. kolesa Tovarniška taloga 121-24 Ivan Jax-a v Ljubljani D'majski cesta 17 Najbolje za zobe Dobiva se v lekarni g, K. Ravnika v Kranju. priporoča svoje najholj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoiUejo ni sahtevinjs lastonj. kapljice sv. JVIarka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osohito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in iboUl jejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prsteno velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavostl in prehlajenju. Lečijo vse boUsnl na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vre iz nje. Izhajajoč« bolezni, Ta kapljic? so najboljše sredstvo proti bolezni na mal-rnici in madronu ter ne hi sm le radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hi*i. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zalo naj se naro ujejo točno pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Mmj kot ena dvanajslorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko dostavljena n» vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) 11 k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko Kisiir, kr. nadlogo:; step in Borčić, župnik, Ilija Mamic, opankar; Zoflja Vukelič, šivilja; J.Seljanič, seljak itd. 187.„ MESTNA LEKARNA, ZAGREB Markov trg It, 90 poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena 1.1860. mit xc i Izdaja konsorcij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Andrej Si Lastnimi in Usek Iv. Pr, hampieta v Kranju,