$tev. 45. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 10. novembra 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Leto 40. ijlasllo Jugoslovansko kmolske /.veze. ■ Ooa DtS Din zi> culo Inlo. — Za inozemstvo (Ml Din. — t'»sa-uiraia številka I Din. — V Insi-ratnem ileln vsak« ilrobna mtloa ali nje prostor K) Din. Izhaja Thako sredo oh ti zjutraj. — Spisi in (tonisi naj »e pošiljajo 1'redntttvu ..Domoljuba", reklamacije In inseratl |a8ti madeži M močno odrgnejo "c , , 1 mešanico iz citronovega ,oka in soli m splaknejo s toplo vodo. Nato se dotične dele na mil! z milom ter ponovno temeljito Izpere romnlte, da pri tem lahko uporabljate «amo »GAZELA«-milo. PODPISANI^TaVLJAVA, d. je bfo iTjT. vorjenje o Alojzip in Andreju Tertnik iz Zadvora ioch nepoštenosti neresnico Marija in Asgela P. Št Kaj je novega v Belgradu. Veliko pozornost je vzbudil v Belgradu prihod glavnega ravnatelja velike angleške banke, pri kateri hoče vlada najeti veliko posojilo za gradbo novih železnic. Za nas je najbolj zajemljiva njegova izjava, da se bo naše gospodarsko življenje moglo razviti šele, ko se bodo davčna bremena primerno znižala. Zakaj previsoki davki vsako gospodarstvo duše in tlačijo. Zelo se odobrava po vsej državi, da stojimo pred podpisom prijateljske pogodbe s Francijo. Na ta način imamo zaslombo v eni najmočnejših evropskih držav in krepko protiutež proti italijanski pohlepnosti in izzivalnosti. Pogodba se podpiše v teh dneh v Parizu. Zunanji minister je že odpotoval na Francosko, kjer bo slovesno sprejet. Vlada stoji dosedaj še trdno. Radič, ki je napisal dolgo obtožnico proti ministrskemu predsedniku Vukičeviču, je pri glasovanju propadel s 84 proti 168 glasovi. Radič je med govori poslancev tako na gosto otepal z raznimi psovkami, da je moral predsednik Peric prekiniti sejo in je Radič dobil oster ukor. Silno pa je bila poparjena opozicija, ko je muslimanski poslanec našteval nasilstva, ki jih je uganjala Radi-čeva stranka v volilni borbi. Dr. Kulovec je sklical odbor za pomoč pasivnim krajem in brezposelnim. Na sejo so prišli kmetijski in železniški minister ter ministra za socialno politiko in javna dela. Kmetijski minister je obrazložil svoj program in navedel zakone, ki jih je izdelal in načrte, ki jih pripravlja. Za olajšanje krize in odpomoči pasivnim krajem se bo predložil zakon o melioraciji zemljišč in o kreditih vodnim zadrugam. Prvi del kreditov za ta dela bo znašal 600 milijonov dinarjev. Pripravljeni so še sledeči zakoni: zakon o preskrbi s pitno vodo posameznih krajev, zakon o uravnavi rek in hudournikov, zakon o pospeševanju živinoreje, o zavarovanju živine, o zavarovanju proti toči in drugi. Železniški minister je govoril o graditvi železnic, s čemer se bo zaposlilo prebivalstvo v pasivnih krajih. Izjavil je, da bo dobil do 1. junija 1928 za ta dela 200 milijonov. Pri tem se bo zaposlilo 23 000 delavcev. Njegov celokupni načrt znafes in pol milijarde dinarjev. Popoldne je podal poročilo minister za javna dela. Izjavil je, da bodo do 1 ja[ nuarja v njegovem področju na razpolag razna dela, kakor pri graditvi novih potov cest in mostov. Za popravo starih cest in mostov bo dobil iz sedanjega proračuna in dveh dvanajstin okrog 200 milijonov Din. Minister za socialno politiko dr. Gošar je podal poročilo o razdelitvi kreditv, ki so namenjeni za podporo prebivalstvi! v pasivnih pokrajinah. Delo slovenskih oblasteh odborov. 5. t. ni. so bile sklicane vse oblastne skupščine v državi na zasedanje. LjufcErana. Novi poslanci. Spremenili so se trije žerjavovski poslanci. Dr. Kramer in Urek sta bila Izvoljena v narodno skupščin^ Zebal pa je prišel v konkurz. Namesto njih so prišli tržiški župan Lončar, gostilničar Bogovič iz Brežic in K. Mayer z Vrhnike. Nato je predsednik oblastnega odbora podal poročilo o delu. Kratko povzeto je povedal tole: Kmetijstvo. Razne kmetijske ustanove: šole, drevesnice, trtnice, melioracije, mlekarska šola v Škofji Loki itd. preidejo s 1. aprilom pod oblastno samoupravo. Za vzdrževanje teh je oblastni odbor predložil ministru proračun 18 milijonov dinarjev, ki jih tudi mora odstopiti država. Zdravstvo. 7. septembra so vse držav-ne bolnice prešle v last samouprave. S 1. oktobrom je oblast prevzela tudi okrožne zdravnike. Ministrstvo za zdravje se je zavezalo, da bo odstopilo tudi vse vire potrebnih dohodkov s 1. apr. 1928. Sedanji zavodi, tako bolnice kot umobolnice, so veliko premajhni. Na Studenci je prostora za 250 bolnikov, je jih pa nad 900. Oblastni odbor je stopil v zvezo z mariborsko oblastjo, da bi se skupno uredila oskrba, kar bi bilo ceneje. 9. oktobra je oblastni odbor prevzel ljudsko zdravilišče na Golniku. Predlogi. Oblastni odbor in poslanci stavili mnogo gospodarskih predlogov, ki bodo prišli na vrsto na prihodnjem zasedanju. Na tem zasedanju se je le izvolil skupni uredbeni odbor ljubljanske irt mariborske oblasti, da bodo uredbe za obe oblasti enake in davek na vstopnice ljubljanske opere, Poslopje razpada, oblastni odbor nima denarja, da bi mogel popravljati, kmetsko ljudstvo tudi ni dolžno prispevati za opero, zato je potrebna taksa na vstopnice razen pri dijaških, delavskih in ljudskih predstavah. Proti temu davku so zelo govorili žer-javovci, glasovali pa so zanj SLS in kme< tijef. Maribor. Novi poslanci. Odstopili so dr. Gori-čan, Martin Napast in Petejan. Na njihov« mesto so stopili: prof. Cestnik (SLS), Iv-Hočevar in And. Čanžek (socialist). Predsednik oblastnega odbora dr. Le- skovar jo poročal med drugim: Regulacija vodd. Za to je dovolil oblastni odbor za letos 500.000 Din, za drugo leto pa je predvidenih 5 milijonov. Za Vo-gliiJno in Hud in jo so načrti že izvršeni in bo'stalo 1 milijon Din. Mislinja se je začela regulirati, oblastni odbor je prispeval 800.000 Din. Delo se je začelo tudi že prt reki Meži na Koroškem. Za popravo ceste Luče—Solčava je oblastni odbor prispeval 50.000 Din. Nadaljnji .pregledi nevarnih rek se še vršijo. Nove ceste. Oblastni odbor gradi več novih cest, več pa jih trasira. Cesta Lesič-n0—Prevorje—Kv. Urban, Št. Ilj—Veljka. Gradile se bodo ceste Sv. Jurij ob j. ž. mimo Kalobja do Marije Dobje, potem Zibika —Pristava—Stranje, Stoprce—črnožišče. Dale so se znatne podpore za občinske ceste. Zdravstvo. Oblastni odbor je prevzel zdravilišči v Rogaški Slntini in Dobrni. Za bolnice in hiralnice je v proračunu 1,700.000 Din. Napravil se je porodniški oddelek v mariborski bolnici. Vrše se z državo pogajanja m prevzem bolnic, hiralnic in okr. zdravnikov. Ministrstvo za zdravje je priznalo oblasti letno 8 milijonov in pol prispevkov. Kmetijstvo. Skoraj vsi posli iz to stroke so prešli na samoupravo. Prenor; se izvrši najbrže 1. aprila 1928. Za mariborsko oblast pride v poštev vinarska in sadjarska šola v Mariboru, šola v Št. Jurju, Raki-čanu, saradniki v Drami Jati, Kapeli, Vuka-novcu in Ptuju. Predsednik izkazuje, koliko je odbor storil že sedaj za preniovanje konj, liceneovarijfl bikov, nakup plemenske živine, za poučna potovanja, tečaja, širjenje kraoteltega pouka,, pomoč pri živinskih boleznih i. dr. __ Kal pišejo nasprotniki. »Slovenija je siromašno dežela in zato tembolj občuti davčne krnice,« toži žerjavovski tednik. Dobrol Toda, ko ste bili vi zerjavovci v vladi, ste nalagali Sloveniji vedno večje in večje davke, olajšave pa niste prinesli svojemu narodu nobene. Slovenske kmete, ki so tožili o revščini, ste nazivali protidržavne elemente. V št. 13. »Domovine« z dne 31. marca 1922 pa ste grozili: »Ako govori kdo o tem, da smo Slovenci v Jugoslavij zapostavljeni, laže v svrho hujskanja proti državi.« »Domovina«, povej, ali je bilo tako ali ne? * »Ni vam treba na dolgo razlagati, da žc dovet lot plačujejo prečanski kraji znatno večje davke, kakor Srbija in Orna gora,« piše »Domovina«. Resnica! Toda povejte nam ljubi zerjavovci, kdo pa je bil iikoraj vseh teh devet let v vladi? Ali ne vi? Zakaj pa niste vso to dolgo dobo ničesar storili za izenačenje davčnih bremen? ♦ »Že številne kmetije so prišle na boben, največ zaradi neizmernih davčnih bremen,« trdi »Domovina«. — Čudno, da ste zerjavovci šele sedaj, ko ste izven vlade, takih misli. Ko ste pa bili v vladi in imeli moč, da kaj koristnega storite za ljudstvo, je pa ravno »Domovina« trdila, »da radi davčnih terjatev ni še nihče obubožal.« Povej, »Domovina«, ali si pisala tako ali ne? * »Radikali, zastopniki Srbijo, bodo pač z vsemi sredstvi skušali zavlačevati davčno izenačenje, katero bi se moralo že davno izvršiti,« pravi »Domovina«. — Mi pa trdimo: radikali so marsičesa krivi, vsega pa tudi ne. Brez pomoči žcrjavovcev bi nikdar ne bili mogli vladati, zato je jasno, da ste vi, žerjavovci sokrivi vseh zlih dejanj. Bilo vam je več za moč, da ste svoj narod lahko trpinčili, kakor da bi mu pomagali in zlasti izenačil davke. To je žalostna, a čista resnica. Sedanja vlada je šla v volilni boj z geslom »izenačenja davkov« in — zmagala. In to bo tudi izvršila. Zal, da vprav žerjavovci v zvezi z radičevci skušajo ovirati sedanjo vlado pri njenem delu. Pa naj bodo žerjavovci prepričani, da bo sedanja vlada kljub žerjavov-cem in radičevcem izvedla izenačenje davkov. * »Zakaj ne zahtevate namesto neznatnih drobtin, izenačenja in našim gospodarskim prilikam odgovarjajočega omiljenja bremen po vsej državi,« nas vprašuje »Domovina«, ki jo seveda pozabila, da so naši poslanci že davno in ponovno vse to zahtevali. Gotovo je pa tudi, da pride do omilje-nja in tudi izenačenja davčnih bremen in sicer tem preje, čim bolj bodo žerjavovci potisnjeni v zasluženo ozadje. * »Zahtevajte, da se .uvedejo tudi pri nas srbijanski davki«, nam svetuje »Domovina«. — Imeli ste žerjavovci mnogo let to priliko, zakaj pa vi niste uvedli srbijan-skih davkov? Naši poslanci se bodo že potrudili, da bo davčno vprašanje urejeno p oželjah ljudstva, ne pa, da bi vpeljali še kaka nova srbijanska davčna bremena. * »Devet let je bilo dovolj časa za izenačenje pravic in dolžnosti vseh državljanov od Vardarja do Triglava,« vzklika koncem tozadevnega članka »Domovina« in s tem tudi sama priznava, da žerjavovci, dasi so se greli v vladi skoraj vso povojno dobo, niso glede znižanja in izenačenja davkov storili ničesar. * Reševanje davčnega vprašanja. Finančni minister sedanje vlade je izdal načrt davčne uredbe, po kateri naj se do končne rešitve davčnega vprašanja omilijo davčna bremena. To bi bil že dober korak k zmanjšanju gospodarskih težav. Ne prikrivajmo si namreč, da se popolno izenačenje ne more brez težkih gospodarskih posledic za gotove kraje in njih prebivalce izvršiti kar čez noč. So siromašni kraji v Črni gori in morda tudi drugod v državi, kjer bo treba gospodarski položaj prebivalstva z gotovimi ukrepi gospodarsko dvigniti, da bodo davkoplačevalci sploh mogli redno oddajati državni blagajni, kar ji gre. To naj ve vsak in tudi »Domovina«, ki ji ni všeč, da se davki za enkrat znižajo v vsej državi, ampak hoče imeti naenkrat vse mogoče m nemogoče Minister rsa zatožna hiopl Pri nas se težko spravi minister na zatožno klop. Patopanje zoper ministra je tako oiežkočeno, da dosedaj še ni bil noben minister primoran sesti na zatožno klop, čeprav so v narodni skupščini že večkrat opozicijonalne stranke obtožile kakšnega ministra. V Grčiji pa je to drugače. Tam tudi z ministri ne poznajo usmiljenja. Znano je, da so po prevratu več bivših ministrov obsodili na smrt in jih tudi res ustrelili. Pa tudi pozneje so nove vlade, ki so se z vojaško silo polastile državnega krmila, takoj obračunale s svojimi tekmeci in jih vtaknil v ječe, če niso pravočasno pobegnili. Enaka usoda je zadela bivšega državnega predsednika Pangalosa, ki že dolge mesece premišljuje v ječi minljivost svoje slave. Sedaj so pa sestavili obtožnico zoper njega in prej mogočni državni predsednik bo moral pred stroge sodnike. Tožijo ga, ker je narodno skupščino protiustavno razgnal in sebe oklical za diktatorja, ker je odstavil prejšnjega in sedanjega državnega predsednika Konduriotisa ter je volitve izvedel s strahovitim nasiljem in ker je veliko število grških politikov vrgel v ječo ter ustavil mnogo listov nasprotnih strank. Kakor kažejo dosedanje skušnje na Grškem, Pangalos nima pričakovati ravno mile sodbe. Trgovinska pogodba z Grčijo. Že bivši grški državni predsednik Pangalos je sklenil z našo državo trgovinsko pogodbo. Ta pa ni stopila v veljavo, ker so Pangalosa pregnali in zaprli, nova grška vlada pa s to pogodbo ni bila zadovoljna. Pričela so se z našo državo nova pogajanja, ki 30 se uspešno končala. Zastopniki obeh držav so že podpisali pogodbo, po kateri je urejeno trgovanje mea obema državama ter sploh ves obmejni promet. Posledica te pogodbe bo pa tudi okrepitev prijateljstva med našo državo in Grčijo, kar bo gotovo obema državama v korist. - * Spori med avstrijskimi socijalnimi demokrati. Mnogi avstrijski socijalni demo-kratje so se že naveličali dolgotrajne opozicije in nagajanja vladi, ki pod vodstvom dr. Seipla vsa povojna leta dokaj srečno vodi usodo Avstrije. Sklicali so zato strankino zborovanje na Dunaju. Nekater voditelji so govorili za to, da se neha z nagajanjem in da tudi socijalni demokratje vstopijo v vlado ter prevzamejo del vladnih bremen bremen na svoje rame; drugi pa so zagovarjali še nadaljno nagajanje^ in nerganje. Pri glasovanju jih je bilo več za drugi predlog, tako, da bodo ostali še nadalje v brezplodni opoziciji. Izključeno pa stvari, samo da lahko zabavlja in hujska. Ne bo uspeha, kajti slovenski narod je zer-javovce že bridko preizkusil, zato dobro pozna njih lepe besede in obljube, pa tudi nji hdejanja. Žerjavovskemu delu za narod je namreč še vedno sledil neizogiben gospodarskih krah. ^ ni, da bodo treznejši socijalni demokratje zapustili prenapete kričaee in ponudil vladi svojo sodelovanje. S tem bi prišlo v stranici do razkola. Seveda je pa sodelovanje socijalnih demokratov v vladi odvisno od vodje kršeansko-socijalne stranke dr. Seipla, ki je dovolj močan, da bo tudi v naprej lahko krotil prenapete socijalno - demokratske nagajivce in brez njih vladal. * V sosedni Romuniji imajo še vedno mnogo opravka s pregnanim princem Karlom, ki se nikakor ne mara odreči prestolu. Veliko zanimanje vlada za sodno razpravo, na kateri bodo sodili Karlovega odposlanca Manoilesca. Za zagovornika se je ponudil general Avarescu, ki je velik prijatelj princa Karla in je te dni zopet v senatu ostro nastopal proti vladi, in ji je očital, da je kršila ustavo, ko je pozvala 5 letnega princa Mihaela na kraljevi prestol. Pravijo, da Karla tudi Italija podpira. * d Desetletnica boljševiške Rusije. 7. t. m. je preteklo deset let, odkar so ruski boljševiki izvedli v Petrogradu revolucijo, vrgli vlado, zasedli vsa uradna poslopja, zrevolucijonirali fronto ter tako v enem dnevu napravili končno vel javen konec car-stvu, ki je tekom zgodovine toliko in tako grdo grešilo nad ruskim narodom. Vsi grehi in vsa nasilstva narodov se v stoletjih, Če ne preje, maščujejo. Res pa je, da nedolžna kri pod boljševiško vlado ni nič manj tekla, pač pa še v veliko večji meri in v kratki dobi 10 let. Tudi to nasilje, ki ga v zgodovini ne poznamo para, bo našlo svojega maščevalca. Rusija sedaj z veliko reklamo obhaja desetletnico svojega bolj-ševiškega gospodstva. Če bo prišlo do 20-letnice, je vprašanje. Gotovo pa je, da se bo boljševizem v nadaljnjih 10 letih še bolj sr remenil, kot se je v preteklih desetih letih. * Diktatura na Poljskem. Pravi gospodar Poljske je danes general Pilsudski. Parlament nima skoro nobene moči, ker je po načrtu Pilsudskega prenesel veliko svojih pravic na predsednika. Zato se Pilsudski z njim lahko igra. Te dni ga je sklical, ker je bil v to po ustavi dolžan, a ga je takoj odgodil, tako, da poslanci sploh niso prišli do besede. * Zmaga delavske stranke na Angleškem. Pri občinskih volitvah je delavska stranka zelo napredovala, dočim so vladni konservativci mnogo izgubili. Najvažnejša stvar za vsako gospodinjstvo je milo »GAZELA«. S tem čudovitim milom te ne pere samo perilo z največjim uspehom, temveč se z njim lahko tudi pomaga v takih slučajih, ko gospodinja ne ve, kako naj ta ali oni madež spravi iz perila. Gospodinje, zasledujte pazno naše nadaljnje vesti. AVTORIC VOZii re bo vzljubil tudi možak tam doli od Juga, iz doline V a rti a rja in Morave in Drine in drugih voda in seljak šumadijski in črnogorski junak z bosanskim vred — vsi, vsi... kar nas je bratov svobodnih ... Toliko bo le pomagano s tem, da bo več re-špekta in manj bahave ter izzivalne bojevitosti tam preko od onih, ki Škilijo čez, — pa več upanja in vere v onih, ki bi hrepeneči in radostno, z vso možno ljubeznijo radi sem k nam prišli... Ravno v teh dneh je to poudariti treba, ko bomo v par dneh obletnico obhajali spet, kar je ustvarjen za nas nepozabni in tužni dan, nesrečni Rapallo, pogodbeni kraj naše sramote in začetek vsega gorja naših bratov in sester v goriških brdih in tam naokoli... * Potlej bi še katero povedal o mlekarski Soli, ki so bo v Škofji Loki zidala, pa naj bo prihranjeno to za tedaj, ko jo bodo Skofjeločani že imeli. Takrat jih pridem spet pogledat, odtod pa v Poljansko dolino, ko sem letos hodil le po Selški. Pozdravljeni tedaj I Ljubljanski sprehodi. II. Med vrbe in ciprese.. < Praznik vseh svetnikov. Kakor dve ogromno narastli, siloviti reki se pomikajo množice vernih po obeh dovoznih cestah, Martinovi ln Linhartovi, proti cerkvici sredi polja, na gomile svojih dragih pokojnih — k Sv. Križu. Cesta gosto zasedena v vsej svoji Širini s pešci, vmes avtomobili, kočijažl, kolesarji; posameznik uione v tej pestri množici črno oblečenih ljudi. Omnibusi davažajo vsake pol ure brez premora. Zamolklo odmevajo njih troblce v mir jesenskega polja ln skladajo z dnevom zamim in ljudmi, pustimi, otožnimi, žalostnimi... Edint dan v letu, ki tiče vse in vsakogar in smo vsi ene misli in enega samega spomina: tam počivajo oni, ki smo Jih tekom življenja res radi imeli... Saj ga skoraj nI Človeka, ki bi ne imel nikogar tam I... Skozi vrata obzidja se vsipa množica v notranjo stran, gnete se, tišči, hiti, hiti... Med vrbe in ciprese ... * V sredino se stekajo vsa pota in hodi in sleze od vsepovsod. Tam pa stoji mogočen železen križ, na njem Krist, vsem mimohodnim v glasen me-mento in klic: Glejte, jaz — sem! Tamkaj na desno, v ospredju je grob onega, ki mu Slovenci dolgujemo hvaležen, dvakrat hvaležen ln časten spomin. Tistega, ki mu gre v enajsto leto njegov molk! Krek! Ali nisem že mnogo besed zapisal o njem, o žitju njegovem in delu in še to in ono, v tem letošnjem letu, ki je deseto, kar počiva? Sem! Se celo preveč sem morda, ali treba je bilo in bo še treba pisati o tem, pisati mnogo, mnogo ... Da ga ja ne bo med nami, ki ne bi vse vedel o njem. Zatorej naj še in le o njegovem domovju v senci cipres eno, dve povem. Hvaležen narod mu je postavil grobišče, kakor ga ni še nikomur postavil doslej. Kdor ga je vidol, ve in prizna: nI ga bolj mogočnega med grobovi na pokopališču ljubljanskem! Dva vell- 51 faatna velikima »ta vklooann t* kamna in stoj«* ob »t ran I kločo In globoko uklon jene glavo nad »amo gomila Resnično žalovanje in jok Ur.ni.ita ■ ln g;« bost« 9o poanini nvlovom klicala v spomin, da no bodo p,nabil I svojih dolgov ln molitve Mnj, Saj človek«, ki mimo g»-o in pogleda to postavi ka-montlth orjakov, volijo v notranji nokaj »grabi, nekaj mogočnega, silnega .. Pat Sklonjenih gtav in potrtih stojita velikana v simbol vsega »umi« ialujočegn, nas vseli t Dane* jima ležijo v naročju jesenskega ♦volja in roi in tetonoga smrečja. je.lševja in ct-presnih listov Na grobu m o. i njima pa je njegova mladina ta dan in So ob desetletnici smrti njegovo polobla v on (V. i narodno barvnimi trakovi je prepleten in prepe* Tam dalje je smrekov gaj Prostor. kjer počiva na stotine fantov tn ni o), ki jih je vojna od-tiya!a ,vt njih .lomov in svojih rodnih. jih rasiresla i'.ivm remije, jv >veh tajiV.ih Rvrope, po bojnih poljanah, daleč, daleč od svo.ih domačih in rodnega kraja l\>.li 1 ftibljana je raznih narodov tn od vsepovsod, ki s,' preminuli v njenih bolnišnicah in drugod, odbrala prostor. kjer ao »brano njih Kost v, V njih imen videti ni — in tudi ki ic\ samiti \ pretežni večini ne. V dolin!'., >-* rs -K. '.tih gredah počivaj« junak«. *jv večni sen tatvi tn ; r.Vniki s krvav ;h tajnih poljan letos šeie v občina Iv.b! .anska |>otUvi)a verke iisene k v. \ ev.sk-.:-. rardsljah in le a letnicami ris n-. '• 4 Iv.S 1'redila je tudi pota wk\1 gredami la ;v>sii!a s 'vetrn, tai.rr. peskom, grobove dala v V > oetvm in postavili n*r.;e t pravilnih, e- k.h A7d*Uah svečioe K.i-.r h- to »»deti hi k spomnite, kako >■ • — <" b;' ta kraj tam pred leti in 'e lani. so * »'--o br ,11.a r,.,«e'. o domovina, ka; šdr po :. .v.b >'ib \-pJv kaj je tvoja sveta do:ž;v>s4! K s. V e 7.ir. vedet; »a wr tiste. k» so «r za ..-,«.- svobode K. »r. prol-vali svojo srčno k~"! * V' k •( rr..! .5 kamna. V. sSv, r.s podsltv Vn. e puške ob seb . j*}, \ drogi rok. kapo. — • » k, predstavlja sknpen sporno* .k vsem jvhihm «• • • • v». - U.r\tm .ri n i7 rr. na vse* evropskih b i ,t m',.' n*b Viki, t« ta ktaiar T.jiš.nri sjinam-oem. k-V je b., . kI * k i.vr.f dj.V rta sin.' P' . ' »r .i: »ij; v- :. i,- \ »rrr k- v pre' kr. rti d*b dnV v tarbi wwv»r n*si;jf n»«r ty svOhodo % i r> i, . iv hese.tr si n \ yv »r v pt>vtax 7.i, >\i. .n vm. k. s>f n-»jiiv rt«, ste p-jki. in s'< • ■ w '.rt »r svo. tr*nnm. "istim, i -■ «u v i' it •! >? it tair.it pf..iaiial, «»:. i <•;•«.* »'- <*>•"• k vu t.ii«u- if-otarto Zabvtlin » vam. k. . o n«. p:-/>ta<-f »tiru«... vaen. len, k. T»j-»'•'■••• >»iVo.w rodnih, k. b iitr pleve1 obru. i njr-b< 't ("■><■ »r. jiti počisti: ju rn« sadi. in jim » ?'Hl Vk II kt tistin,. k lin. Riislugf ,-enjt. ••••'••• •ni .i nootitr noti ni. (en sknp- T>»ti '-,., ii.-1-n c-ob.V-i,. ju kj.tnrr- « dosti nihre 1> i. > son - ;in l. vnif, ir s< godbi n ppv. een »j ioj.tr ir, iut|nr k».: ste nun » ne- »n iir diil.'» ii, onk:n turobnr m*igri. pon.viu. ir. -op tri.!«: (l-ngii glasbi, v <-»«nk soir ukoro. mrk ir. toi,'!. kliko; sum smrtni kllf r Potem sproU ukaana bo»«la Se salvo ti pušk — in blagoslov kadila so dviga v nebo, pred presto! V»\vnogii... Končana je slavnost. l>obru štreni tečaj. Higienski iavo.t v Ljubljani ; priredi ivt iS. do 'JO t m. pri nas v društvenem 1 domu relotiHtemski tečaj, rdruien s higiensko raz-' stavo s slutečim sporedom: Otvoritev in pr\o predavan. ' v nedeljo 13. t. m. ob pol 8, »Irugo pr<\ta-\ a n ob 11 in tretje ob 15. Kn.iko prihotlnjo ne-dolj»v Predavanja tailo pojiisnjevala skioptične 1 sliko, iniroma film. Raistava. ki je zbujala na letošnjem jostM.skoni velesejrau v Ljubljani največje zanimanje in pritnanje. ta vt^s teden stalno odprta. Vabljeni sto \s> prebiv.-.lri iz vsega viJnjegor-sk.ira in bližnji it trebanjskega okraja. Se r-.mu-! d Ho lepo prilike, ker j«» vstop prost in ker v ' Nil-oi ne ta kmalu enake razstavi ! Pred jo r leti .in \>. brali knjigo Pruita sv Mohorja jKaV.o si ohranimo ljubo fcl.avje«. K.-.r smo takrat sarao brali, bomo *laj r.a tečaju titti slišali in videli. ■ ,.:o naj pride na tečaj vsakdo, ki hoči ohraniti ljubo ir. drapvvono edravje! •kKOFJA\ AS. Pri nas imamo 'JO t. m «br irske t »liti e. Bo-ie\ale so Kvio kar tri stranke med seboj, :n si :r: 1 gv\vi .xiarska stranka, -.n S knHtsko- le- '..*.* ska »ve« N, si'tv gvvpoilarske !if.te je s.'m g ? A-n KoJah. j-..,»se\ln-.k krajevnega odbora SVS, r.iemu ivi se-tijo sami pt:Kni demokrat^ ka-kor v: jgr 1 Okom iz Skofjerasi. A Prekor+ek it Pre.Vona. F Cater ii ?tn/.rje4e Kakor prva tako se Jretia sramnv pravega imen*. Pravilne b. H morala imenovati *viabsafcna lista Kos.W te ste je ota.nski s uf-a c K ar: l«&r..k. katerega bi rr-Ar»i\-i okrajno gl«.varstvo v stricu f S. ods! 3. takrtna e \ol t>i t obfvrska MPtopstva kot občin-'< nshtStan.-a črtati s lancbdatae :.st. ; potrrr. prvle na njegove ir»eisto tn^anski kaciJh,& .n č^-oc. TVKtprtasoftn-.k SK> p .Ki'cm Mahen. posestn-.k v * .j ji r St ta r.ar.r. im«mo v fcl. .••';;va«; dve ra črvsk. Lsti L. -i; tnjvEii p "u.mor. josost ik t '.-.-"i • n "v o.iir, obr inf Sk.V.u ' Posedt ste t; k-ocboe SI-? i prw skninjkrv. a pr. ieh vo-i 'vjih ju. t drncft. T>;>ta!ne krviglier j»t strtnl-tm. k. st tcjitisifit prsAogt imena SflVtft KPSTt"! elekatf loterijr JJ ljunski rtoir, v VofMr -mes"c je -nt Martmevo ntaetu ;H novon.-b-s Ifl?" 7.t^ctpp samr tcfKkt, ki ie jilnčana rte ".2 neeembrf. tore rT da» Jrobiiniom Vori-or.ta« s-e? k-e mo-»oe -n7.ri-ofi« iniri m imr. pnsini nnjj. rtr "i nrvemli-t Krtor-bočr sndeS,. nt ti.fco nos: ir rtiT.tr lsi-ota-ne sreeiks b; obm . ■ Tinintiltuh, or 'erter p; iretantn šT PF.TEE PRI VC>>:* f oktobron sme začel pr; ju» s kmetj-si f nnoniteviilnr ?»o)r,, k br tra.utla ietošr,« z.mr '«' mesore« ln prihodnif zirm m t>o: mesocrv ?.i šok »t t, p-oatovfilmr jir.ti vik (H funte oc tnl. »ii h lf. k ta)ori>rlrovslmikov»č je po osnutku učitelja g. Gašperina brezplačno napravil lep podstavek iianice »KriČansi.e Ible< so okusno o-rabile pro-j sior v šo!?ki veži. ki ga je dovolil krajni šoirtl svet kot mesto za kip Slov^«nc*t se j- vršila to i sledečem spor-tu: Zjutraj cb 8 je prisostvovala ' ;, 'V< na V: hi r Mehlf iskren jato: ta š. ",sko mi »d no in je r.ato itroH kip t • fre g. upntTtelju femk}.-«. L. je vse.:. : . : r >!•)« k posTMT.an.TU lapjfc fe-r :>f. Kr-fus-r-i ter fi!are rr b prii-adel ntkdar nauk. ki b: bi! nf.K-ry.to. Kr.s:-Sate je dekltnrr.ri.Vr nren.k v čist prt* sveten;d srni Aeznfir veni in vstkt Of i.. :t j? p«* ; ) ožila prei kip Šopek crt+ic. Slrmotc j? »k!jafi!o Ifpo iu.tab>? p« je ViKfcib 6«kl'ir — r:.:vtb: naj omer Uiir><.. da te prti:: k sUmnst. p Ivu - Knilju v pomoč to--; lerr.r. ktrrilo domačega učtt- jstu u i da ie bilo r dr.kt! res Ttrisrrmf sir" ;tm:<. »o Bir' sikatero moške ok-o — solzno SkteTuime i iskrenr i/, i.m. da b. s»edi> T'^ leT>f'.Trii gglodn pod-csr. tre »Kj^ABfii.f r,< Vičm. ki šv te ;?.if» Kumer. še rne»»-f s >t.;nf t Rk-il; iuKiskil Prr tarior. p-aja.il L-i?'^ ittl Krt it T»t zta-r okrog Sr.-s .1«awrv«pr 1 "-1 eer.kvah in t ii-os'orih TiaSib uhiliar ' šolsko mladino! r>t\m..iT pra fnajr Pr; nas st bndr dnt 2i. novenitira v!,-;e ftbčjnskr volif-i-. SicvensM juiiski Bt"Mil.i svojo listo Lita.ra.le. p;, s » ups.H poč i'rl;Ua imonnm v volAUi br.. tadt. r.i»t wt :nrtihevp ir. domokret, sedn. sr pristaš g;H5'-''--' st;r Mriinkf-. Sdu. i.u>i|j»k! stranki p« F~' rut. iniennn. i r/il.vn. bo. I.i' pdi.. Drame .tcatf-j * ■'' * , Ljudski su-fi.nl, Pod tujim jarmom. (Sliko iz trpljenja usužnjenih bratov.) Prvega novembra lanskega leta so se obnovili za goriške Slovence črni dnevi. Na Mussolinija je bil izvršen atentat. Kanjon je bil samo na nosu. Takoj po prvih vesteh je začel po vsej državi, /.lasti na Goriškem in osobito v Gorici divjanje razbesnelih fašistovskih tolp. Kot da bi imeli Slovenci na Goriškem kaj opraviti pri napadu 1 Delavno društvo »Mladika«, ki je zbirala pod svojim okriljem najboljše slovenske fante in dekleta v Gorici, se je ravno pripravljalo na žaloigro »Prababica«. V garderobi so bile pripravljeno štiri velike truge. Na odru je režiser vodil glavno vajo. Kar naenkrat ee oglasi po ulicah divje vpitje. Kaj je? Fašisti so bili telegrafično obveščeni, da je bil Mussolini napaden. Zbrali so vso sodrgo iz Gorice in ceh? iz Vidina. Po mestu so priredili sprevod z godbo, za katero so korakale črne tolpe s puškami, bombami in manganeli (koro-bači). Kar se zasliši klic: Bežite, »Trgovski dom« gori! Na mestnem parku se je gnella razbesnela množica in vpila »Fuoeo!« (ogenj!). Par znorelih pobov je prislonilo visoko lestvo in udrlo v prostore. Po tleh so nastavili ekrazit in pohištvo polili z bencinom. Skozi okna se je začel valiti črn dim. Množica je pobesnela. »Fuori i stra-nieri!« (Ven s tujci), »Abasso i schiavik (Dol s sužnji!) »A morte« (Pobijmo jih!) — ti klici so odmevali v temno november-sko noč. Nad vratmi »Trgovskega doma« se je prikazala mrtvaška glava in pod njo pet imen slovenskih voditeljev. Igralci so preplašeni zapustili prostore v Mareinijevi dvorani, kjer je bil sedež »Mladike« in hiteli domov. Slovenci so trepetali kot kristjani za časa preganjanja Ne-rona, pradeda besnega fašizma. Matere so bežale z otroci v Solkan in Kronberg, možje so se stiskali v votlinah ob Soči in v kleteh. Nihče ni bil varen življenja. Nezreli pobje so streljali po ulicah in udrli v dvorano »Mladike«! S seboj so nesli bencin in razstrelilne snovi, ki se pa niso hotele užgati. Ko so hoteli udreti v garderobo, so zagledali štiri črne truge, strme obstali in jo odkurili pred »Katoliško tiskarno«, kjer so planili skozi razbita vrata in trgali, lomili, razbijali, žgali. Med napadalci je bilo videti tudi par slovenskih izdafic. Celo noč in še naslednji teden so krožile po mestu trume zagorelih arditov, podobnih razbojnikom, ki so križali Odrešenika. Koliko strahu in nesreč so rodili ti črni dnevi! Šele tekom treh mesecev se je položaj umiril in društvo je začelo zopet z delom. Drama tski in pevski zbor »Mladike« sta bili dve kulturni ustanovi, ki sta dajali mestu, okolici in deželi nebroj vzgojnih, poučnih in umetniško dovršenih prireditev. Italijani so gledali na to delo s skrito jezo in komaj čakali dneva, da so uniči to »iredenfctično gnezdo«. Ti dnevi so prišli. Po vipavskih vinogradih so v začetku oktobra trgali grozdje. »Mladika« je napravila lep izlet, združen s trgatvijo v Saksidu. Dopoldne je pel v cerkvi pri maši polnoštevilni pevski zbor. Cerkev je bila natlačena samih društveni-kov. Kot bi pridigar že slutil, je pretresljivo govoril o vinski trti in mladikah. »Ostanite v meni in jaz ostanem v vas! Če vas preganjajo, pomnite, da so že preje preganjali mene.« Zvečer je donela med plan-tami lepa domača pesem — drugi dan pe je prišel iz kvesture odlok: Društva »Mladike« ni več, ker je delovala v nasprotju z državnim redom k Stotine oči se je zasol-zilo. »Mladika« je bila Goričanom drugi dom in ta dom so jd zaprli. V prazne prostore eo se hodili poslavljat člani in članice. Prizori so bili pretresljivi! Koliko lepih dni je preživela mladina pri vzornem kulturnem delu — in sedaj je vse uničeno! Člani so dajali ko-rajžo, a v srcih je bilo vsem hudo. V izpraznjene prostore se je naselilo italijansko športno društvo, ki je začelo s plesno šolo. »Raje mladino pokvariti kot vzgajati,« to je parola italijanskih kulturo-noscev. Slovence vabijo v kine, nudijo jim brezplačno vožnjo v Rim, pripravljeni so jim dovoliti plese — samo če se vpišejo v' raznarodovalno društvo »Dopolavoro«, ki je svoje delo prevzelo iz naših poslovnikov — seveda samo zabavo, katero je poplitvilO s plesi in kino-predstavami. Vse pritožbe niso pomagale nič! Sto in šestdeset društev so razbili, pa z zasmehom izjavili: Ml hočemo, da postanete Italijani! Basta! Pretežko je breme, ki ga je nekrščan-ski fašizem zavalil na ramena trpečih bratov v Primorju. Mladike so zlomili — ostale so le korenine, ki so zarite globoko v družini in katerih ne bo lahko iztrebiti. ^ Nasilstvo še nikdar ni trajalo večno! 11 Razno. Pivo. »llime« je pa pivo prav zanič. Ko sem bil pred enim tednom tukaj, je bilo pa prav dobro.« — »To s« mi pa zares čudilo zdi, saj je vendar od istega soda.« Beljakovina. Ce so beljakovina kljub daljšemu tepenju ne utrdi, Ji priden! nekaj citroninega soka. Najdražja žlahtna kovina je platina. Leta 19[25. jo stal en gra u platine povprečno 200 dinarjev, danes stane samo 100 dinarjev, a še zmeraj več kot pred vojno, ln je slal okoli 80 dinarjev v sedanji vrednosti. Ncw York. Promet v newyorškom pristanišču je večji kot v vseh drugih pristaniščih Zedinje-nih držav skupaj. Majhno morje. Marmar-sko morje južno od Carigrada je tako majhno, da vidiš zmeraj suho zemljo, čeprav se nahajaš sredi morja. Krompirja ne kuliaj nikdar v pokritem loncu. Ulaga, ki se tedaj v njem nabira, mu daje vode-nost in mu jemlje okus. Orgelco je izumil Nemec Kristjan Meifiner. Sedaj so razširjene po Slavko Savinšek: V eolfikih plis^veh Povest z gorenjskih planin »Cilka, boj se vraga zelenega, hujši je od zlodjat« jo tolaži. Cilka pa mu obrne obraz, da ji ne vidi zardelega, od solz mokrega lica, plane skoi.1 vrata in steče po stopnjicah v podstrešno, kamrico. Janez stoji neodločen sredi sobe in premišljuje, pa ne ugane prav kljub premišljevanju. Sliši, da gre oče Hribar z voli domov. Pomagati mora iti spregat. In ko odhaja skozi vrata v vežo, davi iz sebe pridu- »Tu ima sam zlodej kremplje vmes!« in pljune srdito skozi duri predse, kakor bi hotel izpljuniti vso golazen, ki zlo dela Cilki, ter stopi nasproti očetu Hribarju, ko ravno zapeljejo voz na dvorišče. Izpregla sta že in v kuhinji so mati pripravljali večerjo, ker je že solnce zašlo. Cilka je šla mlest v hlev in se je'ognila Janezu, ko bi ga morala srečati. Pa vseeno je videl Janez njene oči in videl tudi, da so zajokane. A vendar ni stopica njokakortud.ga ie peklo na jeziku, da bi vnovič vprašal Cilko, kaj ji je storil financar ždega. Ves večer pa je godrnjal sam nri sebi- »Golazen ti taka!« . . P »Te je ujedlo?« se mu čudijo oče Hribar, k! niso vajeni, da bi Janez godrnjal. »Kaj bi me?« se izogne Janez. »I, sem menil! - Stopi no, Janez, do Jernejevca in vprašaj, če bi mi jutri mladi potegni skonemone mecesne na žago. Zevnik mi je obljubil, da bi jih koj jutri vzel pod rez. Mladi Jernejevčev pa gre jutri na Fužino po opravku, bi pa mimogrede odložil pri žagi, ko bo šel dol prazen.« »Ja, oče, grem!« In je šel Janez. Ne takoj, ampak je še poprej pogledal v hlev po Cilki, ker videlo se mu je, da je preje šla za živo mejo ter stekla po stezi proti Jernejevcu, Res je ni našel v hlevu, le žehtar je stal poln za vrati na stolici. Šel je tudi sam tisto pot. Ko je pnsel do Jernejevca ter opravil naročilo, je še. mlado povprašal, če je videla, kam je šla Cilka. »Je rekla, da gre k Bregarju pogledat, ce ji je Liza nekaj prinesla s Fužine, ko je bila danes doli.« »Aha,« se zahvali Janez in gre nazaj proti domu. Pa samo navidezno. Precej za Jernejevče\Kam se ti pa tako mudi, Cilka; počakaj malo!« »Živina čaka, bom mudila.« »Živina že počaka, saj še človek,« in Ivan da tovarišu znamenje, naj stopi dalje in ju pusti sama. Tovariš brž uboga in gre po costi dalje. »Cilka, čemu si me preje udarila v lice?«- Cilka molči, v obraz ji plane rdečica. »Ali si res tako trdosrčna?« Pogleda ga Cilka z velikimi modrimi očmi in »olze zaigrajo v njih: »Vi ste!« »Jaz? Zakaj?« »Nič!« Plnancar ugiblje in kmalu se mu posveti. »Kaj pa si zaklicala za menoj, ko sem odhajal.« »Saj ste slišali.« »Ne vem, če sem,« se zasmeje pol v šali, pol v rlobi, da mu Cilka umakne oči. »Čemu si tajila?« Zdaj Cilka ne ve, kaj bi odgovorila. »Ali boš jutri sama doma.« »Ne vem; zakaj?« »Prišel bi ki bi se zmenila nadalje, natančneje.« Rekel je; ali vseeno ga je globoko v srcu sram, ker je malo preveč pozabil na svoj ponos in zaušnico. Toliko ga je speklo, da mu je vnovič priklicalo v oči isto kot popoldne, ko ji je zagrozil: Še zal ti bo. In Cilka jo vnovič videla to zavratno grožnjo v financarjevih očeh. Toda sedaj ni neposredne nevarnosti zl Matevža več. Posvarjen bo pravočasna Zato stopi bliže financarju, mu srepo pogleda v oči in mu trde pove: »Ako kjerkoli zinete, kar sem zaklicala za Vami, mi ne hodite več blizu!« »Tedaj sem bil le prav slišal?; Cilka hoče dalje, a financar jo prime za roko in jo pridrži: »In sem na pravem kraju iskalk Toda Cilka mu izlrga roko in zbeži čez cesto na kolovoz ter se niti no ozre ne. Tudi Janeza ne vidi, mimo njega odbrzi po poti dalje. Financar hoče za njo, pa se premisli in samo zakliče bežeči: »Lahko noč, srce! Nič so ne boj!« ter odide po cesti. Ko pa stopa mimo kolovoza, mu smehljaj spreleti obraz in se vnovič ozre za bežečo: »Pa boš le moja, ptičical« vrže glasno iz sebe. »Prej zlodjeva, ko tvoja, vrag zeleni,« se davi v grmovju Janez, ki sliši tudi ta vzklik. Pa počaka še, da se stražnik oddalji, potem stopi iz skrivališča in gre domov po isti poti, kot je prišel. Zmračilo se je medtem nekoliko in Janeza so že z večerjo čakali, ker hodil je počasi in razmišljal spotoma. Razumel je, da financar tišči za Cilko; alf čemu so bile tiste besede Cilkine, in kaj mu je povedala zdaj, ko se je k njemu sklonila in ji je sni gorel v očeh, ni mogel doumeti. Zato mu je še večja skrb stiskala srce in komaj je odgovoril očetu, ko so ga vprašali, kako je opravil in kje se ie tako zamudil. ' Pri večerji so vsi sedeli tihi in komaj se jim je ljubilo zajemati. Cilka je samo pokušala, Janez pa ponajveč prazno žlico nosil v usta. Semtertje je skrivaj s pogledom oplazil dekle; toda Cilka je kmalu opazila, da hlapec nekaj sumi in mu ni dala oči. To le starega hlapca srdllo še bolj in odložil ie žlico. v! em svetu. Na leto jih napravijo 50 milijonov, od teh v Nemčiji 49 milijonov 500 tisoč. Lani so v Srednji Evropi ustanovili 3(XX> šolskih orkestrov na orgelce. Potepuhu. Sodnik vpraša potepuha: »Kje stanujete?« — »Nikjer.t — >In Vi?«, vpraša sodnik drugega potepuha »Jaz sla-nujem v prvem nadstropju nad mojim tovarišem« Pšenica na otoku Malti (južno od Italije) potrebuje 64 dni, da dozori, na Uraniborskem v Nemčiji pa 800 dni. Najrečja pisarniška hiša sveta. Največjo hišo uradov in pisarn gradijo v New Yorku. Imela bo 30 nadstropij in bo 119 metrov visoka, torej skoraj dvakratni ljubljanski grad. Promet posreduje 82 osebnih dvigal in dve tovorni dvigali. Osebna dvigala se razdelijo v šliri skupine; nekaj Ji" posreduje promet med -in 8. nadstropjem, druga skupina gre od 9. do J j* nadstropja, tretja od 17. do 20.. četrta od 27. do vrha. Skupna teža jeklenega odra Je 2J2.500 ton-Dvigala, ki vozijo med in 16. nadstropjem, se * prvih osmih nadstropji" nič ne ustavijo itd., torej imamo takorekoč vrste Viiknr mi vlakih Malo odgovora- (Konec.) Kdo je dober kristjan? *Nekdaj je za dobrega kristjana veljal in je bil od duhovnov čislan tisti, ki je svoje življenje uravnal po tem, kar mu je vera, vest in pamet velevala; a po novem načelu pa velja za dobrega kristjana le tisti, zlasti pri duhovščini, kdor pogostoma prejema zakrament sv. Rešnjega Telesa, a spovedi ni za vsakokratno prejemanje sv. Rešuje ga telesa neizogibno potrebna in tisti, ki je za-pisan v razna k. (hočete reči katoliška) društva in je naročen na razne k. časopise, {-■'trav sicer ni njegovo življenje posebno v: orno.« Kaj bomo rekli na to? Po veri moramo uravnavati življenje. To je gotovo. Kaj pa vest? Oderuhi, ki so zahtevali visoke obresti, so ravnali po vesti, po svoji seveda. Ali so jih zato duhovni čislali? In pamet? Pamet je beseda, ki se da silno raztegniti. Mogoče vam je znan evangelij o krivičnem hišniku. Ko je videl ta mož, da bo ob službo, je poklical dolžnike svojega gospoda in jim je zmanjšal dolgove. Zase je modro ravual, pametno, previdno, kakor hočete. A kako je bilo njegovemu gospodu všeč to početje? In kako bi bilo meni? Vam? Držimo se vere, prijatelj, bo najbolj prav in najbolj pametno in naibolj vestno. Cerkev pa je, ki nas hoče narediti za dobre ljudi. In zato se poslužuje premnogih pripomočkov. Med njimi je seveda eden prvih zakrament sv. Rešnjega Telesa. Kar pusti- mo mu to veljavo, ki jo ima od Jezusa samega; zmanjšuje nam namreč hudo nagne-nje in potrjuje nam ljubezen do Boga. Ali hočete še Jezusovo potrdilo: >Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.« K. društva in k. časopisi so tudi pripomočki, ki se jih poslužujmo, čc hočemo priti do čednostnega življenja. Dober katoličan je pa tisti, ki skuša po povsci vse vzorno in da naročniki naših časopisov niso sami svetniki, vemo pa tudi, da je zapisano: »Ne sodite, da ne boste sojeni.« Celo Jezus Kristus je imel v svojih vrstah enega, ki mu je bilo ime Juda Iška-riot. Vedel je, kakšen tiček je, vendar ga ni odslovil. Zato tudi naši duhovščini pameten človek ne bo zameril, če koga višje čisla, kakor morebiti zasluži. In če morebiti čisla kakšnega takega, ki ga mi mrzimo. Duhovnik je vodnik in pastir tistih, ki jih ti ljubiš, pa tudi tistih, ki jih ti težko vidiš. Dober katolčan je pa tisti, ki skuša po svoiih močeh svoje življenje uravnati po navodilu božjih zapovedi, pa vedno pod vodstvom sv. Cerkve in od nje postavljenih služabnikov. In pod tem vodstvom bo našla tudi mladina svoje varno zavetje, samo če ga bo hotela. »Cerkev naj stori svojo dolžnost!* »Ako hočemo v tem (t. j. glede pokvarjene mladine) kaj izboljšati, mora prvo storiti svojo dolžnost Cerkev, potem bo tudi skrb staršev imela kaj uspeha, drugače je ves naš trud zastonj.« Slišite, ljubi moji, ta poper pa diši popolnoma po liberalnih listih. Ti mislijo, da so zato postavljeni, da morajo čez Cerkev in njene naprave zabavljati, nanjo blato metali in jo pred ljudmi sumničiti, češ, da je zatajila Kristusov nauk, da torej ne vrši svoje dolžnosti, da je zato nepotrebna ... Cerkev vrši svojo vzvišeno dolžnost v tako visoki meri, da si mi tega niti predstavljati ne moremo. Ne bom našteval tu raznih vzgojnih zavodov, ki so jih za Cerkev jako zaslužni možje ustanovili, ne bom koval v nebesa don Boska in njegovih naslednikov, ne bom obširneje razpravljal o vzgoinih knjigah ljubljanskega višjega pastirja, ne o Volčevih člankih v »Bogoljubu«; rečem pa, da je Cerkev kot vzgojiteljica tudi med našim narodom storila svojo dolžnost v polni meri. Dobe se pa duše, tudi dobro misleče, ki ^a vsako cerkveno delo obsojajo, ki jim je to, kar priporoča katehet v šoli ali duhovnik na prižnici, neumnost in ki to svojo sodbo tudi javno, pred vso hišo, pred vso družino izjavljajo in trud in delo duhovnikov zmanjšujejo. Mnogo vernikov je, ki bi radi Cerken vodili in ki samo to hočejo, da se mora Cerkev ravnati po njih željah, ne pa on! po navodilih sv. Cerkve. In tu tiči zlo naše dobe. Cerkev bodi naša vodnica, mi pa bodimo njeni verni poslušalci, pa bo bolje za nas in bolje za našo mladino. Če bomo mi le za las pustili Cerkev in njena navodila, smete biti prepričani, da bodo naši otroci šli vsaj za deset korakov od Cerkve. Mi storimo svojo dolžnost, Cerkev pa prepustimo voditi ne našemu, ampak svetemu Duhu I 12 Bankovcev, ki krožijo po lini i državi, jo zn približno 5800 milijonov dinarjev. Število brezposelnih na Angleškem je začelo padati; lani v oktobru jih je bilo L295.000, lotos v oktobru pa 1,07-1.000. Stanovanja ta državne uradnike iz skupifka srečk. Na Češkem si znajo državni uradniki, ki jim država ne more napraviti stanovanj, saini pomagati. Pogodili so se z državo, da se gradijo stanovanja iz posojila na državne srečke za grad-bo uradniSkih stanovanj. Iz tega posojila so do konca letošnjega junija zgradili v vsej češkoslovaški republiki za državne in druge javne nameščence 496 hiš s 5000 stanovanji. Skupni stroški za vsa stanovanja so znašali 77fl milijonov dinarjev. Modre oči znamenje zdravja. Že večkrat smo brali, da na očeh lahko spoznaš, ali je človek zdrav ali ne. Novo je pa mnenje amer. zdravnika Levina, ki pravi, da so jasne modre oči znnme-nje polnega zdravja, vse druge barve nam pa pravijo, da sta telo in živčevje tako ali tako bolna. Vsak otrok se rodi t »No, Janez, ali si že morda spotoma večerjal?«, ga oče priganjajo k jedi. »Se mi ne ljubi.« »Vidim.« „ In zopet molče nadaljujejo z večerjo. Mati prineso mleko. Muha pribrenči in se zapodi Janezu v skledioo, ravno ko misli nesti v usta. »Zlodej!« se zijezi in postavi posodo trdo na mizo. , »Kaj pa te je obsedlo nocoj, Janez!« za začudeni pogledajo mati. »E, saj vidite, golazen mišja!« »Nu, nu, še nikdar nisi radi muh preklinjal!« se čudijo mati. Cilka pa se ne pritakne mleka. »Ti tudi ne ješ nocoj, Cilka! — Caj, pa jokala si.« »Nisem. Samo glava me boli.« »Saj jo lahko!« se nenadoma vmeša Janez. Oče in mati ga oba začudena pogledata. »Ali sta se kaj sporekla?« vprašajo mati. »Čemu bi se?« odgovarja Janez. Vidi, da Cilka rdi in ji silijo solze v oči. Pa ga stisne v grlu m zal mu je, da je izdavil besedo, ki je vso nejevoljo vrgla 1Z "'»Nekaj morata imeti, ker sta oba taka nocoj,« menijo oče. . Tedaj Cilka sunkoma vstane od mize in hiti k vratom. Ne more zadržati solz. »Počakaj, da pomolimo!« kličejo mati za njo. A Cilka ne sluša. Vrata zapre za seboj m v soba ostali slišijo, da je stekla po stopnjicah v gornjico. »Križ božji, kaj je le šinilo vanjo!« se pritožijo mat'»Janez, povej, kaj je bilo?« tišče oče Pa tudi Janezu je dovolj. Vstane tudi on in trdo Tedaj Cilka sunkoma vstane od mize in hiti k vratom. Ne more zadržati solz. stopi od mize. Pri vratih pa se obrne k starima dvema, ki gledata za njim: »To vama povem, če še enkrat pride golazen zelena financarska k nam v hišo, ga zarinem doli V, breg, da se ne bo nič več pobral!« To rekši stopi med vrata in jih zaloputne sa seboj. Tisti večer ga niso več videli. ORGHNIST o bonom cerkovnik, dobi takoj niulbo na Krki pii Stični (Polon Jako), BRINJE SMS NOVE FIGE dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Vse vrste oblačilno blago srajce, gate, otroške oblekce, predpasnike itd. kupite najceneje pri „MAKO" družba z o. z. Ljubljana. Dunajska cesta štev. 36 zraven Jugoavto. Ogromno premoženje ie v kožah divjačine čc se jih proda pri PETER SEMKO — krznarju v Ljubljani, Turjaški trg štev. 1, ki plačuje najvišje cene za vse vrste. vsevrete ZODOtrCbCCV n. Pahlt. Llubitona. Sv. Petra nasip 27 (za vodo) po najvišjih cenah V vsako hišo Domoljuba! Najcenejše in najbolje kupite razno blago katerega uvniain iz raznih čeških in angleških tovarn za moške površnike in ženske plašče, kakor tudi vsakovrstuo sukno 7a obleke. Isto imam veliko zalogo razno\ rstnega parhenla, katerega prodajam Izpod nrbsvne cene. Se priporočam cenjenemu občinstvu ANTON SAVNIK, Škofjaloka. REVMATIZEM! Javna zahvala. P. u. Laboratorij .ALGA", Sušak It. Prosim Vas, tU ml at.biatno poAto poS-lje'o 4 stoklcnloo .ALGA' ker •cm «0 cro-priral, da mi jo ai'lo pon ižala |iri moji in hudem rovmatlemu in som prepričan, da bom Kmalu popolnoma *drav. 1'reUkusill ko .Al.OO" (udi nekateri n oii prijatelji in tudi ti «o ■ njo eelo rad »voljni. SpoJWva tj»m VBANC PONT K VAB. Vtdem-Dobiepolje (Kranjsko) 15. I. 107*. Ravmt.tzem? KoatokolJ«? Bodljata? Trganie v grlavl ln s .beh ? Omotico ozdravit« z zdravilom „ALOA•'. V.aki »toklenu-in jo prnofreno navodilo o vporabi. — Naslov vn naror-iia po poŠti: Laboratorij „Alga", Su4ak 12. 4 »i«k1. /.% 77 l>in, h »teki. r.a 1.11 11 n, 14 sf.kI. EA J04 Din. 33 Hteki. ni SIO Din, V ceni je raftunana poštnina. naboj Ml navoj. JURIJ PRI GRO.SrPUKM. V nedeljo dne 3. nov. t. 1. so vrši slavnostno odkritje spomenika padlih vojakov tukajšnje župnijo. — Ob 9. sv. maša za padle vojnke, ob 10. od-kritjo spomenika — govor (g. Honnčka) na pokopališču ter blagoslovitev. Pevski zbor bo zapet več inlostink, igrala bo domača godba. Popoldne ob pol 3. se pa ponovi igra »Naša kri :. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstlcn ali nje prostor velja z« enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačuio samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov uli vajencev in narobe. 8 modelov za izdelov. žloba-kov od ambi-stroja ali pa prodam stroj, malo rabiien 8/05 ploščami. M. Kralj." izdel opeke, p. Oradac. Belokrajina. Proda se 'i50 koijia:!- skoraj novih lesenih modelov /.a i/delavo strešae cementne opeke. Cena nitka. I. V i ž i nt in, Ljubljana, Močnlkova ulica 13. za krojn&ko obrt -prej-mem takoj. Hran i i i stanovanje pri inetii. Fran Rešek, krojač, Kamna gorica {.:. 16, p. Št. Vid n. Ljubi iano. Čecljar. rnmoiniHa za /bito delo in v i -j e n c a , /a oba vsa oskrba v hiši, spreime Franc Logar, čevljar. Suha št. 4, p. Kranj. ZšS- esta in visokodebeluo ja-bolčno drevje za jesea-sko Bajenje, priznanih gorenjskih vrst, nudi po ni/ki ceni drevesnica: Mihael Iskra, Hlebce št. 23, p. Lesc«! Učencakr°i^ko - obrt sprejme takoj Anton Jamnik, krojač. Rožna ulica 29, Ljubljana. Sadni diBjaliil uiti in hruškovih divjakov. enoletnih, oddam. Franc Kmetič, Svibno št. 57, p. Radeče pri Zidanem mostu Sprejme SJ krepak in pišleo fant kmečkih starišev, v pouk koi£";ke in pod-kovske obrti pri Leo-|>old Debelaku, kovaf, Radeče, p. Zid, most. Kdaj je osel tako glasno rigal, da so ga slišali vsi ljudje? (■I5}.tcq IA0}30N A) »Pa bi za njim stopil in poprašal,« poprosijo mati Hribarja. >Se bo žo unesel in povedal. Ubijem ga lnhko, pa ne bo zinil, kadar noče!« »Kaj pa je bilo?« »Nekaj s financarji najbrže.« »Sam Bog nam preloži.« »E, kaj boš zdaj stokala, ko pa še ne ves ne, zakaj gre.« >Bo pa ie spet radi tihotapcev kaj I« »Hm I — Ko sem pripeljal domov, sem videl financarja odhajati dol po kolovozu, onega, ki je bil »laj vsak dan pri nas. Gotovo je danes zopet tiščal v Cilko radi tihotapcev. »Pa kaj naj bi imel Janez pri tem, 6aj je bil vendar s teboj?« »Bil; pa je pred menoj prišel domov.« »Je pa morda kaj videl ali slišal!« »Hm?« — Še ko sta legla v kamri k počitku, sta jima šli po glavi nocojšnji pogovori, pa nikdo od njiju ni hotel prav pripoznati, da nekaj sluti; ker oba sta dobro videla, kako je financar vse te dni, ko je imel opravka pri njih, hodil z očmi za Cilko. Vendar se jima je videlo premalenkostno, da bi se Janez razburjal radi tega. A skrb jima ni dala spati, in oba. in mati, nista mogla dolgo zatisniti oči in še v spanju so mati z enim ušesom poslušali v gornjico nad sabo in v prelivanje zraka zunaj hiše. Kako dobro sluti žen .-k a duša, pa čeprav preprosta v preprostem kmeti^kem dekletu! Cilka je predobro razumela financarjevo grožnjo, ko je gledala na skrivaj v njegove oči in se ji je laskalo, ko Jo je hvalil. Čutila je, da bo šlo med financarjcm in Matevžem na življenje in smrt, čeprav je videla oba oni večer prvikrat. In kakor je sla nenadoma in globoko v srce Matevže v a ljubezni in je še hitreje njena lastna privrela iz duše, tako jc zaslutila tudi trast financarjevo in videla v njegovo srce, ko je v osvraštvu kovalo načrt proti Matevžu, ki mu je stal na poti pri njegovem prizadevanju. Le žal, da so je pustila premagati svoji skrbi za ljubljenega fanta in je z onim samim krikom v hipni strašni bolečini izdala Matevža sovražniku, čeprav ta Matevža niti poznal ni. Slišala je tudi, Liza ji je pravila, kako je Matevž prekucnil financarja v vodo in je vedela, da za take tsvari ni odpuščanja brez povrnitve. Zato pa je bila njena prva skrb, da Matevža posvari. Vedela je, da je Matija tihotapec, vedela, da ljubi Liao in da je zdaj za par dni doma, pa mu je stekla povedat, kaj je zagrozil financar. Takoj, ko je odšla Cilka od Bre-garja, mora Matija odriniti na Golico, da še nocoj pove Matevžu in tovarišem, kaj jim preti. Obljubil je Cilki, da ne bodo v soboto in še par dni nosili čez mejo. Pomirjena je šla Cilka domov, spotoma pa ji je prineslo nasproti financarja. Ni si mogla kaj, da mu ne bi bila osorno v obraz zalučala, naj se čuva, izdati jo. 0, čutila je, da mu je mnogo zanjo! Noč je, vsa srebrna in jasna v bledi lunini svetlobi. Cilka sloni na oknu svoje kamrice in gleda v lepo majsko noč. Prav pred njo se sveti Golica v luninih žarkih in koča na vrhu je iz belega cvetja ključavnic pozdravlja. Tam gori tedaj je prišel njen Matevž oni večer, ko je t ibežal k nji. Bog ve, kolikokrat je že hodil tam gori ter niže doli okrog ter po Kožici in po Petelinu, in tudi sem dol za "hišo je gotovo malokdaj gledal, morda tudi v svetli lunini noči, kakor je nocojšnja. Morebiti je celo ponoči kdaj tu nnrno šel. Pa ni slišal, kako je v spanju njeno sroe klicalo onega, ki ga je želelo, a ki ni hotel priti blizu. modrimi očmi, celo črn-ški otroci, ki imajo |>rl rojstvu aivoinodre oči. Spremembe v barvi oči ne povzroči podnebje ali pleme, temveč razni strupi, kisline in drt>ge Škodljive snovi v telesu. odstotkov vseh ljudi ima rjave oči; to je znamenje strupov v njih teiesu. fe primerno živil, ostanejo oči zmeraj modre: lahko tudi svojim očem daš prvotno modro barvo na-*aj, če gotovih jedi n« uživaš. Irci irr.ajo vsi modre oči, ker morajo uživati v prvi vrsti krompir in mleko, torej kar naravno hrano. Tudi mornarji imajo navadno modre oči, in sicer zato. ker vdihavajo čisti kisik morskega zraka. Podmorniki. V Split sta prispela prva dva jugoslovanska pod morska čohia. Pametna napra>il. "f kemu dirkalnemu konju na Nemškem je bilo ime »Tcpecc. Pri dfrki je stavil neki gospod visoke vsote na te^a konja in je vse stave dobil. Sreča g« prijatelj in ga vprašal: »Ja, ali se ti na konje u>-kodobro spoznaš?« J »Oh,c prav rič. Ko sf« šel danes od doma. I? M" klicala moja žena m menoj »tepec«. M s'"" ni dirkališče, sem na '; P" ca« stavil in sem dobil« Ali se hočete temeljito osvoboditi protina in revmatizma? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svojo žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega-kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet oiekli u d le, sključene roke in noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oii so prav pogosto posledice revmatičnih in protinakih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne mora prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem, ki je pomagalo že mnogim bolnikom. Nage zdravljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše poslali popolnoma zastonj našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piSe ie danes: st MStrzRe, Berlin - WIlime rr s do r I Bruchsalerstrasse 5, Atol. 303. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! ■Kajenje je strup! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodljivega kajenja z dr. Rascherja Putseh-tabletami. 1 omot 30 Din in poštnina, I eno ozdravljenje 5 omotov 145 Din franko razpošilja tvrdka ..Aurora", Sremska Ka-menica štev. 7. Dobiva se tudi skoro po vseh lekarnah in drogerijah. železne peči in štedilniki pri znani doma« narodni tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana — Gosposvetska cesta 1. Violina od 95'- Din Harmonik« 85- Din Gramofoni 345'- Din Citre od 192'- Din Mandoline 135'- Din Tamburice, pihala 1.1, d. po najnižjih cenah direktno k tovarnlžk. skladišča 8 dni no ogled Vsak instrument lahko vrnete, če ne ugaja. Katalog zasloni! Zahtevajte ga takoj od MEINEL IN HEROLD Maribor 107 tovarna glasbil in harmonik 8*101111111 §V# Oslabljene živali vzbujajo sumnjo, da so metljavc. Naročite živinozdravniku, da preišče jfovno in ako je živina okužena z metilji, jo bodete popolnoma zanesljivo izlečili z ** om Male kapsule za ovce z napisom v cirilici amctoh Velike kapsule za govedo z latinskim napisom distol Izdeluje se Distol pod stalno kontroloklinikezagovedo veterin, fakulteto vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJCEVIC). Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki I Navodila in brezplačno preiskovanje govna Izvrši __ - ^rnEiT 44 tvornica kemijsko fanna- ceuitskiH proizvod« d. d. KARtOVAC. Pozor ženini in neveste I MODROCE peresnice, posteljne mreže, divane in ta* petniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana — Krekov trg itev. 7 (poleg Mestnega doma). Preselitev pisarne. S sledečim si dovoljujemo obvestiti cenj. občinstvo, da se je naša poslov-nica preselila s 1. novembrom t. 1. v Ljubljani na SV. Petra tCStO 24. TrgOVlnO ostane Se nadalje v Selenburgoft ulici St. 5. S3IMGER ŠIVALNI STROJI BOUItNE d CO. FILIALA LJUBLJANA. OBLEKE V. ženske, moške in otroške, bluze, kr.la in plašče, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje puloverje, svitei"-je, telovnike in razne otroške pletenine, klobuke, perilo, nogavice, kravate in vse modne predmete razpošilja po čudovito nizkih cenah veletrgovina R. Ster-mechi. Cclle, Š». 19. - Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z več tisoč slikami. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Najpopolnajš1 ST0EWER Šivalni stroji ca Mvil|e, kro)««« In Sevliurj« <« " vsak dom. Preden >t nabavite ■troj, oglejte «1 to izredoost pri trrdld L. Baraga, Ljubljana Selenburg. nI. 6|I. Breiplaten pouk IS letno famatro. Prometni zauod za premog d. d. L!ubi;ana prodaja po najugodnejših ccnah in samo na debelo Premna domači in inozemski za domačo * ' kurjavo in industrijske svrhe KooaS&l premog vseh vrst KOkS, livamiskl, ptavžarski in plinski Brifcele. Prometni zaood za premog d. d. o Ltnblianl Miklošičeva cesta št. 15/1. Edino pri meni v manoiaktarnem blagu. Ravnokar dospelo v krasni izbiri zimsko blago: moški in ženski Itoii, barhenti, (lanela in drugo volneno blago. Posebno razkošna izbir« v dubel-nih za moške suknje in suknjiče. Razno drugo manufakturno blago Lepa izbira v ženskih, moških in otroških jopicah; krasne ivilene rute in kravate. Speč izbira krasnih moških srajc. Viled pravočasnega ugodnega nakupa so cene brez konkurence. Dalje velika izbira v kuhinjski emajli-rani in litoemajlirani železni posodi, porcelanu, steklu, svetilkah itd. Steklo za okna, okovje ter druge potrebščine. Vedno sveže prvovrstno Špecerijsko blago in moka po znižani ceni. Stalna zaloga splitskega in trboveljskega cementa. — Za ccnj. nakup »e najtopleje priporočam in jamčim za solidno postrežbo. J. MENART, trgovec — DOMŽALE. N N m H M M M M M M M M M m Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znaSajo nad 120 milijonov Din. M N ¥. N n K K Izdajatelj: iT Dr, Franc K u lovec. Urednik: Franc ZabrU. Za Jugoslovansko tiskarno: K vel Cel Trpežno usnje s svojimi 185 cm dol- /^J^T^fev gimi divoimi Lorelei -A TOraBMk lnsini sem dobila iste > vsled uporabe pomade, n JMmjjSMi katero sem sama iz- C jwn| našla. Ista je priznana fSpff'illV^l kot edino sredstvo pro- l 'f ti izpadanju, za pod- i>iTiiwwW|Wm|J|E krepitev iazvitka za goste laso in za ojačenje las. MM^MU Pospeši pri damah, gospodih W[, ''iffS in otrocih razvitek gostih in krep-kih las in jim da že po kratki Vjmg«M| uporabi naravni blesk in naravno IfljtSara barvo ter jih varuje pred prera- 11 |J5H dim osivenjem tja do visoke sta- Jf;?«0ffi|a rosti. C' i I a g - p o ni a d a odstrani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo 2 sredstvo ne vsebuje toliko hran- »'"VB, B ljivih snovi za la-se, kakor Cilag- H ]fk !S p o m n d a, ki je po vsej pravici ||| /aH M pridobila si svetovni sloves, ker EE imHh| dame in gospodje že po uporabi Pr^^li prve steklenice dosežejo najboljši BrSt^Šij uspeh; izpadanje las izostane po-polnomu že po nekaj dneh in pokaže se takoi nova rast Ta uspeh dokazuje moj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem lih prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku C i I ag-pomade Din GO-—, dvojnemu Din 90'—. K vsakemu lončku Je potrebno: 1 stekl. Special Shauipoo ('.a 20kratno izmivanje glave) Din 25'—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povjetju ali predplačilu iz tovarne za S. II. S. Laboratorij ,,Aurora", Sremska Kamcnica 91. 7. kotle za prašiče, posodo vlito in pločevinasto, štedilnike, peči in vso drugo žele/.nino Vam nudi po najnižjih cenah znana tvrdka Breznik & Fritsch Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Posnemalniki za mleko, plahte Za VOZOVe in konje Pr> znani domači narodni tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska 1, Najboliši in najlepši nakup blaga, v' jesenskega in zimskega, za ženske in možke obleke C^/^ kakor druge potreb- ^^r ščine kupite le v //t^ znani trgovini p^ Pozor neveste in ženini pri naknpu bališča! Pozor šivilje in ^ krojači! Zahtevajte uzorcel J*- V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! -*t