UOVOTEHM GRADBENI MATERIAL PO PROIZVODNIH CENAH v Novem mestu, Ljubljanska cesta 26, tel.: 068/21 -434 r. i DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST liliilmrt-ti >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSK! LIST PROSLAVA OB 75. OBLETNICI SMRTI J. E. KREKA ŠENTJANŽ, SEVNICA - Slovenski krščanski demokrati in Slovensko kmečko gibanje (SKG) pripravljajo za nedeljo, 11. oktobra, ob 75. obletnici smrti Janeza Evangelista Kreka v Šentjanžu in Sevnici predstavitev SKD in SKG. Dopoldne se bo predsednik SKD Lojze Peterle srečal z ženami v Šentjanžu, v'*n Oman in dr. Jože Osterc pa s kmečkimi gospodarji. Po maši bo °n 11. uri slovesnost ob 75. obletnici Krekove smrti, zatem pa okrogla miza o zadružništvu od Kreka do danes. Na njej bodo sodelovali Ivan Oman, Franc Miklavčič, dr. Jože Osterc in Janko Deželak. Opoldne bo Peterle v Boštanju obiskal obrtnika Jureta Slogaija, popoldne po tiskovni konferenci, pa še dom upokojencev v Sevnici. Zatem bo okrogla miza o zadružništvu še v Sevnici, ob 16. Politični shod SKD. Nemci v Novotermu Prodan 80-odstotni delež Novoterma — Za-gotovljen razvoj NOVO MESTO — Konec minulega tedna je bila med novomeško tovarno zdravil Krka in nemškim koncernom Pfleiderer Bau-und Verkehrssysteme AG podpisana pogodba, s katero je nemški partner odkupil 80 odst. lastniškega deleža Krkinega podjetja Novo-term, tovarne steklene volne. Gre za eno večjih tujih vlaganj v Sloveniji, zato sta pri pogajanjih sodelovala Sklad republike Slovenije za razvoj in Agencija za privatizacijo. Povezava Novoterma z enim največjih evropskih proizvajalcev gradbenih elementov in izolacijskih materialov novomeškemu podjetju zagotavlja uspešen razvoj tudi v prihodnje in potreben kapital za tehnološko modernizacijo proizvodnje ter še večjo vključitev v evropske trge. Koncern Pfleiderer bo že v letu 1993 vložil v posodabljanje Novotermove proizvodnje in povečanje zmogljivosti 10 milijonov mark, še enkrat toliko pa v naslednjih letih. Proizvodnjo bodo od sedanjih 12.000 ton letno povečali na 17.000 ton, kije bodo več kot polovico izvozili na evropske trge. Prodaja deleža je pomembna tudi za Krko, ki bo s kupnino lahko posodabljala in krepila predvsem farmacevtski program. Čeprav je Krka obdržala manjšinski lastniški delež v Novotermu, si je zagotovila tak položaj, da se s podjetjem ne more dogajati nič hujšega brez njenega pristanka. Za primer prodaje znatnega dela, zmanjšanja glavnice, izplačevanja izrednih dividend in likvidacije ima Krka pravico veta. S pogodbo je zagotovljena tudi socialna varnost zaposlenih v Novotermu. Za morebitne odvečne delavce bodo morali poiskati nove dodatne programe. V primeru odpuščanja bi Krka lahko vnovčila pol milijona mark garancije. Z. L.-D. Le želje, da bi bilo nekoč bolje Na slovesnosti ob prazniku občine Kočevje ni nihče dal obljub za skorajšnjo boljšo prihodnost zapostavljene Kočevske — Slavnostni govornik Igor Bavčar KOČEVJE — Ob 3. oktobru, prazniku občine Kočevje, so se v dneh pred praznikom in po njem zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve, med njimi že tradicionalni tek Zbora odposlancev po kočevskih ulicah. Osrednja slovesnost, na kateri so bili tudi zamejski Slovenci iz Italije, predstavniki s Kočevjem pobratene italijanske občine Dolina pri Trstu, predstavniki sosednjih hrvaških občin in drugi, je bila v petek ob 18. uri na ploščadi pred Namo. Poleg kočevskega župana dr. Mihaela Petroviča je zbrane nagovoril tudi minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Kočevski župan dr. Mihael Petrovič je praznik kočevske občine označil za trenutek, ko naj bi ljudje kritično ocenili svoje dosedanje delo in si zadali nove naloge, ki naj bi pripomogle, da bi postalo življenje na Kočevskem duhovno in materialno bogatejše, tako, »da nihče ne bo obžaloval, ker seje odločil graditi svojo bodočnost in bodočnost svojih otrok prav tu in ne drugje«, je dejal župan, potem ko je spregovoril o vrsti težav, ki Kočevsko spremljajo že desetletja- »Zbor odposlancev je s svojimi odločitvami ključno zaznamoval slovensko narodno in politično prihodnost. Razglasitev suverenosti slovenskega naroda, izvolitev Slovenskega naronoosvo- CESTNO PODJETJE Novo mesto Ljubljanska cesta 47 68000 Novo mesto ii telefon (068) 21 -723, 22-531 B fax: (068) 26-061 NUDIMO vse vrste asfalterskih, gradbenih, strojnih, prevoznih in inženiring storitev. Plačilo v treh obrokih brez obresti. Brezplačno svetovanje. SE PRIPOROČAMO! JESENSKE DOBROTE ZA ZMAGOVALCA KONVENCIJE — Elektorji iz devetih občin širše Dolenjske so se na predsedniški konvenciji v Novem mestu odločili za Ivana Bizjaka. Košara jesenskih dobrot pa je pripadla tako zmagovalcu kot drugima dvema kandidatoma. (Foto: Z. L.-D.) bodilnega odbora kot vrhovnega organa oblasti na Slovenskem, potrditev proglasa Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji so bile odločitve, ki so postavljale temelje tega, kar smo si do konca izborili šele pred letom dni — suverene samostojne in demokratične Sloveni- • ODPRLI OBKOLPSKO CESTO — Ob prazniku občine Kočevje so organizirali tudi ogled 25 km posodobljene oz. osposobljene ceste od Predgrada preko Dola in Bilpe do Fare. 15 km te ceste je že asfaltirane, ostalih 10 km pa je pripravljene za asfaltiranje. Udeležencem izleta so ob tej priložnosti predstavniki izvajalcev del in drugih organov hoteli dokazati, da ne gre za nikakršen pretiran poseg v naravo, kar jim nekateri očitajo. Pri Bilpi res »rana« v breg nad cesto kazi videz, a so izvajalci zatrdili in nato nekaj kilometrov naprej praktično pokazali, kako take »rane« hitro prerašča raslinje in jih zakrije. Marija Mestnik, direktorica Integraia-Stoj-ne Kočevje, kije brezplačno omogočil ta ogled, pa je med drugim povedala, da bo njihovo podjetje skušalo zdaj racionalneje organizirati avtobusne prevoze na tem območju, in sicer tako, da bo uvedlo novo avtobusno progo Fara-Laze-Dol-Stari trg-Kočevje. je,« je dejal Igor Bavčar ob predstavitvi pomena dni od l.do3.oktobra 1943za današnji čas. O današnjem času je dejal, daje čas, ko gospodarstvo potrebuje stabilnost, v zvezi z nedavnimi neuspelimi pogovori s Hrvaško pa je Kočevcem oziroma Kočevaijem dejal: »Prednost, ki jo uživajo vsa mejna področja povsod po svetu, bo Kočevje tako še nekaj časa težje izkoristilo. Res pa je, da mora Slovenija sedaj hitro in še enkrat premisliti o svoji politiki do Hrvaške in sprejeti tudi enostranske ukrepe.« M. LESKOVŠEK-SVETE V SKD prepričani o volilni zmagi Na dolenjsko-kočevsko-posavski konvenciji SKD je največ glasov za predsed-_ niškega kandidata dobil Ivan Bizjak — Prepričani, da bo predsednik iz SKD Danes v Dolenjskem listu NOVO MESTO — »Če moji karieri kaj manjka, je to, da nisem Dolenjec. Če ne bom zmagal na volitvah, boste vedeli, zakaj,« je na nedeljski predsedniški onvenciji Slovenskih krščanskih demokratov med predstavljanjem rekel dr. ndrej Capuder. Požel je enega od mnogih aplavzov, zmagal pa že v Novem jnestu ni. Glasovalnih listkov je bilo na koncu največ v majoliki Ivana Bizjaka. obilje 33 glasov, dr. Andrej Capuder 22, na konvenciji odsotni kandidat Ivan Oman pa 2. Na novomeški predsedniški konven-c>Ji so krščanskodemokratskega kandi-data za predsednika Slovenije na decembrskih volitvah izbirali elektorji iz novomeške, trebanjske, črnomaljske, jnetliške, kočevske, ribniške, brežiške, krške in sevniške občine. V Novo mesto je prišlo oddat svoj glas vseh 57. Sama konvencija, novost na slovenski poli-hčni sceni, je potekala tudi kot kultur-no-zabavni dogodek z mnogo glasbe, obiskovalci, med katerimi je bil tudi predsednik SKD Lojze Peterle v restavraciji hotela Kandija. Dr. Andrej Capuder je v svoji predstavitvi poudaril, da je prav Dolenjska prava zemlja za resnično spravo in odpuščanje po državljanski vojni. Ta se lahko končna s pravičnimi zakoni, s tem, da pregnane pokličeš nazaj, za kar so zgledi v Evropi. Pri nas to še manjka. Po njegovem imamo nekaj primerov, kako se predsednik ne bi smel obnašati: ne bi smel biti pristranski in favorizirati Volilni boj se začenja Z včerajšnjim uradnim začetkom predvolilnih opravil se je začelo odštevanje dni do najpomembnejšega letošnjega političnega dogodka: decembrskih volitev na novi ustavi temelječega novega dvodomnega slovenskega parlamenta, zakonodajne oblasti samostojne in suverene države Slovenije. Temeljni zakonodajni organ bo državni zbor z 90 poslanci, njegovo nadzorno in korektivno telo pa bo državni svet, lahko bi rekli tudi senat, ki bo imel 40 svetnikov, od tega 22 neposredno izvoljenih predstavnikov lokalnih oblasti, 18 pa posredno izvoljenih predstavnikov stanov in združenj. Volitve za državni zbor je predsedstvo RS že razpisalo, in sicer bodo v nedeljo, 6. decembra. Vsa potrebna volilna zakonodaja je sprejeta. Za volitve v državni zbor je Slovenija razdeljena na 8 volilnih enot, v vsaki pa bo 11 okrajev. Po uveljavljenem proporcionalnem sistemu ne bo prišel v parlament tisti kandidat, ki ho dobil največ glasov v volilnem okraju, ampak tisti, ki jih bo dobil največ v strankini listi. Za volitve v državni zbor bo ožja Dolenjska z Belo krajino in Posavjem ter še nekaterimi občinami vred spadala v 6. volilno enoto, Kočevje in Ribnica pa v 4.; za volitve v državni svet pa bosta novomeška in trebanjska občina sestavljali 14. enoto, Črnomelj in Ribnica 15., Brežice, Krško, Sevnica 20. ter Ribnica in Kočevje 22. Sedanji skupščini so dnevi šteti. Mnogim zanjo ne bo žal, saj jo že močno razjeda kriza in nekateri poslanci ne upravičujejo zaupanja volilcev. Vendar je treba pošteno priznati, da je kot celota upravičila vlogo prvega pluralnega parlamenta in odločilno pripomogla k slovenski državnosti. M. LEGAN ene strani, predvsem pa ne bi smel vzeti v zakup po njegovem najpomembnejše ustanove za življenje v Sloveniji, RTV. Tudi Ivan Bizjak je zaigral na karto porekla in razložil, da se mu ne bo težko narediti domačega, saj ima ženo iz Novega mesta, na Gorenjskem pa ravno dozoreva deset trt, ki jih je tja prenesel iz • Na vprašanja, ki so v glavnem presegala predsedniške pristojnosti, sta se kandidata dosti sozvočno zavzela za državo, v kateri bodo ljudje radi živeli in imeli več otrok, ki se bodo lahko izobraževali. Odločitev šolskega ministra, naj v šolskih prostorih ne bo verouka, je Bizjak komentiral kot čist birokartizem, dr. Capuder pa kot nekaj več kot bitko za prevlado v šoli. Do sedanjega urejanja odnosov s Hrvaško sta bila kandidata kritična. Zbrani so slišali, da so bili ti odnosi boljši, ko je bil predsednik vlade Lojze Peterle. Prvo, kar bi dr. Capuder po volitvah storil, če bi zmagal, bi bilo ravno predlaganje Peterleta za man-datarja za sestavo vlade. Dolenjske. Prepričan pa je, da Slovenija zasluži predsednika, ki bo prinesel kaj novega, ki bo predsednik tistih, ki so bili doslej odrinjeni in ki bo znal biti predsednik vseh. Prepričan je, da bo tak predsednik kandidat SKD, in je tudi prepričan o volilni zmagi svoje stranke. Z. L.-D. SODOBNA ELEKTRONIKA 92 LJUBLJANA Na Gospodarskem razstavišču so v ponedeljek, 5. oktobra, odprli 39. mednarodni sejem Sodobna elektronika 92. na 2. strani: % • Ustanovili novo zadrugo za kmeta % na 3. strani: *■ f • Na Dolenjskem pripon na 4. strani: % • Blaž Tasev — zgodba /J na 7. strani: , g • Prvih sto dni ni bilo odrešiln na 8. strani: ^ • Novinarji Dolenjskega lista ko zj na 11. strani: ^ na 12. strani: Prešerni, plečniki in jakopiči y • Stara Metlika v Drobni' na 16. strani: • Mišja mrzlica žal ni premag; Z na 24. strani: ^ »Na rojstni dan dom za četveri Predgrad protestira zaradi ceste Zakaj zapostavljeni? PREDGRAD — Protest, ker ni asfaltiranih še preostalih 6 km ceste od Kočevja do Predgrada (odsek Pekel-Brezovica), je organizirala minulo nedeljo krajevna skupnost Predgrad. Zaradi dežja je bilo zborovanje v dvorani, ki je bila skoraj popolnoma zasedena z domačini, udeležili pa so se ga tujli predstavniki občin Kočevje, Črnomelj in Delnice, ni pa bilo nobenega predstavnika odgovornih republiških organov. V protestni izjavi, ki jo je prebral predsednik KS Predgrad Ferdinand Kuk in je naslovljena na najvišje republiške in občinske organe, pristojne in odgovorne tudi za ceste, so med drugim zapisali, da zahtevajo hitro asfaltiranje še preostalih 6 km ceste, obisk ustreznih gospodov iz republike v roku 10 dni, sicer so pripravljeni oditi pred republiško skupščino v Ljubljano. Razmišljajo tudi o zapori ceste. Posodobitev in asfaltiranje te ceste je bilo Predgrajcem že večkrat obljubljeno, tudi pred volitvami in kasneje. Narejenega pa je bilo le malo. Gre za občino, ki ima daleč najmanj asfaltiranih cest v državi in so zato ne le zahteve Predgrajcev, ampak tudi ostalih KS in občine Kočevje po hitrejšem posodabljanju cest na tem območju popolnoma uničene. J. PRIMC ND NARODNI DEMOKRATI V drugi polovici ledna bo sprva še sončno in toplo, v nedeljo pa se bo vreme poslabšalo. Z dežjem bo prišla tudi občutna ohladitev. . _ H____________________________________________________________ PREVEČ SONCA, TRGA TEV V DEŽJU— Čeprav je bilo pesem in ukanje trgačev po dolenjskih vinogradih slišati že dober teden dni, seje pri pravih vinogradnikih trgatev zgodnjih sort pričela šele to soboto. V vinogradu Angelce Milovič na Trški gori seje, kot se za to priložnost spodobi, zbralo vse sorodstvo in pomagalo obirati bele sorte. Vinogradnica je svoje trgače najprej podučila, da morajo v posebna vedra nabirati slabo grozdje, odstranjevati suhe jagode in nasploh paziti na čistočo pri obiranju. »Trgatev je prvo kletarjenje. Upam, da mi bo uspelo pripraviti moj najboljši letnik. Nekaj rizlinga in kraljevina bosta ostala na trtah. Potrgali jih bomo skupaj z žametno črnino in frankinjo šele po 10. oktobru. To bo cviček, kije v moji kleti imel in bo tudi v bodoče imel prvo besedo,«je odločno povedala vinogradnica A ngelca. (Foto: J. Pavlin) Ustanovili novo zadrugo za kmeta Po 90 letih imajo Šentruperčani spet svojo zadrugo — Podpora Ivana Omana, dr. Jožeta Osterca in Igorja Umeka — Kmečko gibanje pri SKD ŠENTRUPERT — V Šentrupertu je bil v soboto kmečki praznik ob ustanovitvi nove Kmečke zadruge, z.o.o.. Ob tej priložnosti je novoustanovljena Kmečka zadruga Šentrupert, ki sojo šentruperški kmetje začeli ustanavljati že poleti, vso potrebno dokumentacijo pa so dobili konec septembra, organizirala okroglo mizo o problematiki ustanavljanja novih zadrug. Vodstvo KMZ Šentrupert je povabi- Osterc je poudaril, da se bo moral slo- lo na razpravo tudi republiške goste: Ivana Omana, podpredsednika slovenskih krščanskih demokratov in člana predsedstva republike Slovenije, dr. Jožeta Osterca, strokovnjaka za živinorejo, in Igorja Umeka, strokovnjaka za planiranje. Poleg njih so se okrogle mize udeležili še Alojz Metelko, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi Trebnje, Joža Miklič, direktorica službe družbenega knjigovodstva iz Novega mesta, predstavnik občine Trebnje, vodstvo SKD Trebnje in krajevnega odbora Šentrupert, člani zadruge in drugi. »V Šentrupertu je prva zadruga nastala leta 1902 in letos, ko praznujemo Šentruperčani 90-letnico zadružništva, smo se ponovno organizirali v zadrugo,« je pri predstavitvi nove zadruge poudaril Maks Kurent, direktor KMZ Šentrupert. V povojnih letih je družbeno zadružništvo bolj skrbelo za svoje interese kot pa za kmete. Tudi z novim zakonom o zadrugah starih zadrug ne bo mogoče povsem preoblikovati, zato so se Šentruperčani odločili, da ustanovijo lastno zadrugo, ki bo spodbujala predvsem doslej zanemaijene kmetijske dejavnosti. »Smo kmečka in ne kmetijska zadruga, poudarek je na kmetu,« dodaja Maks Kurent. Sedaj imajo 230 članov, od tega je 215 Šentruperčanov, vsi pa so kmetje, kar je bil tudi pogoj za vstop v zadrugo. Predstavnik občine je dejal, da bodo podpirali obe zadrugi. Ivan Oman pa je opozoril, da bo veijetno prihajalo do težav pri postopkih delitve premoženja prejšnjih zadrug. Nove zadruge se bodo morale zato dokazati z delom. Dr. venski kmet najprej naučiti, kaj je klasično zadružništvo. Na okrogli mizi je bil tudi predstavnik Kmetijske zadruge Trebnje Alojz Metelko. Dejal je, da je Kmetijska zadruga Trebnje vsa ta leta tudi na tem območju vložila več sredstev npr. v gradnjo hlevov, in dodal, da je delitev premoženja stvar dogovora vseh članov trebanjske zadruge. Okrogli mizi je popoldan na trgu v Šentrupertu sledila kulturna prireditev Kmečki praznik, kjer sta o novonastali Kmečki zadrugi in o položaju kmeta spregovorila predsednik zadruge Bojan Strmole in direktor zadruge Maks Kurent ter Ivan Oman, podpredsednik SKD. V kulturnem programu so sode- lovali šentruperški pevci, recitatoiji in kulturno-umetniška skupina iz Mokronoga. Šentruperčani so pripravili tudi • Na okrogli mizi so bili tudi predstavniki in člani trebanjskih krščanskih demokratov, ki so ustanovili iniciativni odbor kmečkega gibanja v okviru stranke za občino Trebnje. V odbor so predlagali Maksa Kurenta, Janeza Livka in Branko Janežič. Kmečko gibanje so ustanovili z namenom, da bodo na strankino politiko imeli vpliv tudi kmetje. Šentruperčani so takoj dali pobudo, da bi v okviru tega gibanja stranka lahko pripravila različna predavanja za kmete. povorko kmečkih vozil s prikazom običajev v Šentrupertu in okolici. Celotno prireditev pa je žal motil dež. J. DORNIŽ ŠENTRUPERČANI SO PRAZNOVALI — Ob ustanovitvi nove kmečke zadruge so Šentruperčani pripravili pravi kmečki praznik. Kljub dežju so obiskovalcem prireditve pokazali tudi kmečke običaje kraja in okolice. (Foto: J. Domiž) Delo za tujce samo z dovoljenjem V novomeški enoti Zavoda za zaposlovanje so že izdali 907 delovnih dovoljenj ____tujcem, 1.112 vlog še čaka na rešitev — 15. oktober zadnji dan NOVO MESTO — Z 18. julijem je začel veljati zakon o zaposlovanju tujcev, po katerem morajo vsi tisti, ki so zaposleni v Sloveniji, niso pa slovenski državljani, do 15. oktobra zaprositi za osebno delovno dovoljenje. Kdor tega ne bo storil, bo ob službo. Na novomeški enoti zavoda za zaposlovanje so do začetka oktobra prejeli 2.019 vlog, zaenkrat pa izdali 907 dovoljenj. Pričakujejo še vsaj tisoč vlog. Vse bodo rešili do decembra, seveda z veljavnostjo od 15. oktobra. »To je popolnoma nova naloga, za- zakona v delovnem razmeiju za nedo- htevna, obsežna in stalna, ki pa jo moramo izvajati brez enega samega novega delavca. Na ta račun je nekoliko zastalo izvajanje nalog na področju zaposlovanja. Da izdajanje delovnih dovoljenj tujcem poteka uspešno, se gre zahvaliti tudi podjetjem, ki takšne delavce imajo in so opravile prvi del, zbiranje vlog. Postopek je bil potem pri nas precej skrajšan, izognili smo se tudi večji gneči,« pravi vodja novomeške enote Zavoda za zaposlovanje Frane Smerdu. Tujcem, ki so bili na dan uveljavitve ločen čas in so imeli vsaj 10 let delovne dobe v Sloveniji, pripada osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. V novomeški enoti zavoda za zaposlovanje so doslej izdali 269 takšnih dovoljenj, največ, 140, zaposlenim v novomeški občini. Državljani SFRJ oz. republik nekdanje Jugoslavije, ki imajo v Šloveniji stalno zaposlitev, a manj kot 10 let slovenskega delovnega staža, lahko pridobijo delovno dovoljenje za eno leto. Enoletno dovoljenje lahko dobijo tudi dnevni delovni migranti. Cepič za novomeškega župana Vse v znamenju vina MARIBOR - Letos so najlepši letni čas na Štajerskem znali izkoristiti tudi turistični delavci, ki so na elitni ravni organizirali tradicionalno mednarodno turisti-čno-gospodarsko prireditev “Cvetje, sadje, vino 92”. Prireditev je združila vinogradništvo, sadjarstvo in cvetličarstvo, to pa so po besedah mestnega ministra za turizem dr. Martina Kovačiča, sicer bizeljskega rojaka, ki tudi sam na Bizeljskem obdeluje vzoren vinograd frankinje, dejavnosti, ki so za Maribor pomembne z gospodarskega in tržnega vidika pa tudi za promocijo mesta. Letošnja prireditev je potekala v najelitnejših objektih v mestu, osrednja pozornost pa je veljala mednarodni razstavi in ocenjevanju vin “Vinoforum 92”, ki ga vsako leto pod pokroviteljstvom Mednarodnega združenja za vino O.l.V. iz Pariza organizirajo v enem od vinorodnih mest srednje Evrope. Sicer pa je tudi vse ostalo v Mariboru v minulih dneh bilo pod vtisom vina. Pokrajinski arhiv je pripravil razstavo “Od trte do vina skozi stoletja”, pesnik Matjan Pungartnik je vodil okroglo mizo kulturnikov na temo “Vino in literatura”, kantavtor Iztok Mlakar je pel o vinu in podobno. Prireditve so obiskali tudi številni ugledni gostje. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je z mariborsko županjo Magdaleno Tovornik sodelovanl na bratvi bojda najstarejše več kot 400 let stare trte na Lentu ob Dravi, ki čaka, da jo vpišejo v Guinnessovo knjigo rekordov. Naprešali so več kot 41 litrov žametne črnine, najstarejši trti pa so Mariborčani že drugo leto zapored odrezali tudi cepič in ga poklonili županu Novega mesta Marjanu Dvorniku, saj je ravno v teh krajih ta sorta doma. Velik dogodek za mesto je bila tudi proslava 120-letnice Srednje kmetijske šole, na kateri je član slovenskega predsedstva Ivan Oman izročil šoli visoko državno odlikovanje. Jubilej je opozoril na dolgoletno tradicijo, ki jo imata kmetijstvo in še posebej vinogradništvo v Mariboru. Prvi pisni dokumenti o tem segajo več kot 800 let nazaj. V senci vseh teh veledogodkov je budno novinarsko oko v ponedeljek opazilo v kotu velike restavracije v hotelu Slavija nekaj gostov, med katerimi sta mirno kramljala tudi dva sedanja poslovenža in nekdanja politika: bivši premier bivše Jugoslavije Ante Markovič in bivši predsednik Srbije Ivan Stambolič. Le zakaj sta se srečala v Mariboru? TOMAŽ KŠELA Tovrstnih vlog bo v štirih dolenjskih in belokranjskih občinah, kijih enota pokriva, tudi največ, saj se v posamezna podjetja — Beti, Belt, tovarne nekdanje IMV ipd. — vozijo celi avtobusi delovne sile z druge strani državne meje. Enoletno delovno dovoljenje so doslej izdali 334 zaposlenim v novomeški, 298 v črnomaljski, 82 v metliški in 11 v trebanjski občini. Enoletno osebno dovoljenje pripada tudi prijavljenim na zavodu za zaposlovanje, ki prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost. Že sedaj Frane Smerdu opozaija na razmere, ki podjetja in zavod za zaposlovanje čakajo čez eno leto. Za vse, ki bodo dobili enoletna delovna dovoljenja, bodo podjetja namreč morala pra- • Med ljudmi krožijo razne informacije o delu in zaslužkih beguncev v Sloveniji. Frane Smerdu pravi, daje razčiščeno, da se begunci ne morejo zaposliti. Morebitno njihovo delo na črno pa je stvar inšpekcijskih služb. vočasno zaprositi za nova. Zavod jih bo lahko izdal le, če na seznamu brezposelnih v pristojni enoti ne bo domače delovne sile s primernimi kvalifikacijami oz. če bo dokazano, da gre za posebej zahtevna dela, za katera je težko kar tako najti pravo nadomestilo. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Novolinova pot pravih odločitev Dve leti uspešnosti NOVO MESTO — »Dve leti smo bili na poti pravih odločitev,« je v stilu reklamnega gesla na petkovi slovesnosti ob drugi obletnici novomeškega podjetja Novoline dejal njegov direktor Dušan Plut, »toda jutri je nov dan, ko bo treba spet preveriti, če je pot res prava, in se dokazovati.« Podjetje Novoline, o katerem je bilo precej slišati predvsem v času javnega razčiščevanja domnevnih kraj družbenega premoženja, velja za uspešno. Uspešnost dokazuje z ohranjanjem vrednosti kapitala in dobičkom ter s poslovno stabilnostjo sistema. Novoline so ustanovili Novoles, Kolpa Metlika in zaposleni v podjetju kot firmo za opravljanje finančnih, knjigovodskih in ekonomskih storitev. Sprva je delal predvsem ta opravila za ustanovitelje, kmalu pa seje usmeril tudi na razvojno sanacijsko področje, prestrukturiranje podjetij, cenitev premoženja in procese lastninjenja. Danes je glavna dejavnost Novolina tržna in kadrovska sanacija podjetij, pri čemer ne ostajajo le na svetovalni ravni, ampak se lotevajo tudi izvedbe, v čemer so v Sloveniji še dokaj osamljeni. Njihov največji in najuspešnejši tovrstni projekt zadnjega leta je krški SOP. Prevzeli so podjetje v stečaju, ki danes daje nadpovprečen zaslužek 180 zaposlenim, ki delajo tudi za svetovno znane proizvajalce avtomobilov Renault in Volksvva-gen. Računajo, da bo SOP Novoline že letos posloval z dobičkom. »Delamo tam, kjer drugi vidijo le kaos in nobene perspektive. V obdelavi imamo sanacijske projekte še nekaj podjetij, dva pa smo izločili, ker ne vidimo rešitve,« pravi Plut. Zaradi Siljenja dejavnosti so se tudi korenito reorganizirali. Novoline, v katerem je še vedno največji družabnik Novoles, delež družbenega kapitala pa je 35-odstoten, sedaj posluje kot matično podjetje s še šestimi podjetji in skupaj 210 zaposlenimi. Podjetje bo imelo letos za okrog 10 milijonov mark prometa in okrog 20 odst. dobička na vloženi kapital, kar je v zdajšnjih gospodarskih razmerah kajpada zavidljiv rezultat. Poslovno pomembnejše od domačega, novomeškega je za Novoline postalo okolje oz. tržišče Ljubljane in Krškega ter Češke. V prihodnjem letu si posebno na slednjem obetajo veliko dela. Z. L.-D. 497 OSEBNIH DELOVNIH DOVOLJENJ TUJCEM SEVNICA - Po zakonu o zaposlovanju tujcev, ki je stopil v veljavo 18. julija letos, je zavod za zaposlovanje v Posavju izdal 497 osebnih delovnih dovoljenj. V večini primerov gre za avtomatizem za tiste državljane nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so bili na dan sprejetja zakona pri nas v rednem delovnem razmeiju. Ti so upravičeni do enoletnega osebnega dovoljenja. Če pa izpolnjujejo še druge pogoje, denimo nad 10 let delovne dobe v Sloveniji, lahko dobijo delovno dovoljenje za nedoločen čas. V Posavju je tako listino dobilo že 57 delavcev. Doslej so najpogosteje iskale tuje sezonske delavec za spravilo pridelkov kmetijske organizacije. Pričakujejo pa, da bo takih vlog še za 300 do 400 delavcev. MENEDŽER LETA —»Menedžer, kot si ga predstavljam in kakršne potrebuje Slovenija, mora imeti pet značilnosti Biti mora rojen vodja, ki zna motivirati ljudi za delo. Biti mora odločen, pogumen človek, ki se hitro odloča, za kar seveda potrebuje dobro izobrazbo in dobre informacije. Nepogrešljivje pogajalski talent in optimizem. Potrebna je kreativnost pa mobilnost in operativnost. Pri nas velja, da je dom avion; doma iz pisarne se biznisa ne da iti,«je zadnjega septembra na slavnostnem večeru na Otočcu, ki mu ga je ob razglasitvi za menedžerja leta pripravila Demokratska stranka, katere član je, našteval generalni direktor novomeške Krke Miloš Kovačič. Igor Bavčar in dr. Dimitrij Rupel pa sta poudarila, da je stranka ponosna na takšne člane. »Če bi naša država imela več takih ljudi, kotje gospod Kovačič, kije Sloveniji v svetu odprl mnogo vrat, bi imela mnogo manj težav ali mnogo več uspehov,«je dejal dr. Rupel, ki mu je Krkin direktor ostal v spominu po suverenem obvladovanju tako poslovnežev kot ministrov v Moskvi Kljub temu s politično ali diplomatsko kariero mag. Miloša Kovačiča ne bo nič. Zatrdilje, da se je tehtnica nagnila v prid me-nedžerstva in Dolenjske. (Foto: Z. L.-D.) naša anketa »Reklama naj bo plačana!« Zdaj ni več nobenega dvoma: Slovenija bo decembra imela nove volitve. Predvolilni boj seje že začel, in to pred sprejetjem zakona o predvolilni kampanji. V njem poteka tudi bitka za medije, za katere ni nobenega dvoma, da bodo odigrali pomembno vlogo v predvolilnem dogajanju. Strankarski veljaki to počno na različne načine: eni (Vitomir Gros) govorijo o potrebi, da se pristrižejo novinarske peruti, drugi ob vsaki priložnosti poudarjajo, da v predvolilnem času pričakujejo manjšo medijsko pozornost, kot je bodo deležni drugi, kar je na primer brez vsakega sramu ob očitni prisotnosti novinarjev vsaj šestih slovenskih medijskih hiš v nedeljo na novomeški konvenciji Krščansko demokratske stranke storil Lojze Peterle. Pa saj ni edini. Po viharju, ki ga je v novinarskih vrstah sprožil »Kacinov« osnutek zakona o volilni kampanji, po katerem naj bi bili — med drugim — mediji dolžni brezplačno reklamirat^ stranke in njihove kandidate, se je večina strank sicer umaknila. Želje po discipliniranju medijev, poznane iz nekih drugih časov, ki jih ne prav stari v vsej grobosti niti niso doživeli, seveda niso pozabljene, ampak le odrinjene. Mediji in novinarji v njih pa si večinoma ne mislijo pustiti vzeti tistega, kar je v demokratičnih družbah sveto — novinarske avtonomije. Brez te si javnost, sicer naklonjena različnim strankam, ne more obetati objektivnega in uravnoteženega informiranja. KRISTINA KOVAČIČ z Vojskega pri Koprivnici: »Če hočejo v časopisu reklamo, naj si jo plačajo! Zakaj naj bi bila brezplačna in bi objavljanje tega potem morali plačati kupci in naročniki časopisa? Predvolilni govori in druga propaganda bo koristila samo politiku in mu pomagala do boljšega položaja. O predvolilnih zborovanjih in strankarskih tiskovnih konferencah pa je potrebno pisati. Kako, novinaiji že sami vedo.« PETER KURENT, mizar z Vesele Gore: »V predvolilnem času bi želel, da mediji o strankah in njihovih programih poročajo čim bolj nepristransko. S tem nobeni stranki ne bi povzročali krivic, ljudje pa bi bili bolj seznanjeni, kaj kakšna stranka ponuja in bi se na volitvah lažje odločili, koga bodo volili. Prav bi bilo, da bi se tega držali vsi mediji. Kako bo v resnici, bomo kmalu videli.« DRAGICA MUC, delavka s Suhoija: »Mislim, da je informacija o strankarskih programih v medijih potrebna, ne strinjam pa se s tem, da bi strankarsko dejavnost in propagando financirala država. Naj si jo same! Namesto strank naj država raje podpira odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje mladih. Od strank pričakujem konkretna stališča do vprašanj, ki danes tarejo večino ljudi: zaposlitev, izobraževanje, standard, ne pa prazne fraze.« JANEZ ŽELJKO, upokojenec iz Črnomlja: »Naj stranke objavljajo svoja besedila v medijih, vendar naj za to tudi plačajo. Prav je, da imamo več strank in večjo izbiro, moti pa me, da so si tako v laseh. Sem za korektne odnose. Če se že ne razumejo, naj gre vsak po svoji poti, se bori za uresničitev svojega programa in naj se ne trudi v škodo drugega! Upam, da bodo volitve glede tega naredile več reda.« UROŠ DULAR, direktor radia Studio D, Novo mesto: »V naši hiši čakamo na sprejem zakona o predvolilni kampanji. Pred volitvami nameravamo strankam dati možnost, da brezplačno predstavijo svoje volilne programe, vendar v najkrajšem in za vse enako dolgem terminu. Ostale njihove želje nameravamo obravnavati v okviru cenika naših storitev.« LUDVIK HRANDEK, poslovodja trgovine Opekama-Rudnik, Brežice: »Kandidatom na volitvah ne bi smeli objavljati propagande zastonj. Ne glede na to, v katerem mediju želijo objaviti, naj plačajo sami, saj bodo od svojih funkcij živeli! Pravzaprav jih bomo plačevali mi. Vsak, ki da v časopis ali kak drug medij reklamo, mora drago plačati, pa naj tako pravilo velja tudi za politike in stranke!« MARTA BRIŠKI, načelnica oddelka za gospodarstvo in urejanje prostora na kočevski občini: »Mediji ne morejo biti povsem neodvisni, saj jih delajo ljudje, ki so vedno subjektivni. Pred volitvami bi morale vse stranke imeti enake možnosti za predstavitev. Mislim na enkratno predstavitev, za kar naj bi se jim brezplačno zagotovil enako velik prostor oz. čas in isti čas na RTV. Stranke, ki bi želele več, naj to plačajo.« STANKA HITIJ-HOČEVAR, upokojenka iz Ribnice: »Mediji bi morali imeti pred seboj vse državljane in zato vsem strankam posvečati enako pozornost. Stranke pa morajo obveščati medije o svojem delovanju. Želela bi, da bi bila tako kot pri časopisih konkurenčnost zagotovljena tudi na RTV. Odgovorni v teh ustanovah bi morali poskrbeti, da oddaje posameznih strank ne bi časovno sovpadale. Da bi bili objektivni, naj novinarji le poročajo, in ne komentirajo.« JANEZ ZUPAN, upokojenec iz Šentjanža: »V načelu menim, da bi morali biti mediji samostojni in neodvisni nasploh, ne le ob volitvah. Toše toliko bolj velja za Radio in Televizijo Slovenija, ki se financirata z naročnino, ki jo je treba plačevati, četudi bi na primer gledal le satelitske sporede in kanal A. Če pa gre za strankarske časopise, kijih financirajo stranke, naj pišejo, kar jim je ljubo.« Na Dolenjskem priporočene sorte Začenja se jesenska sefev — Kaj so pokazali poskusi pri Francu Judežu na Cikavi in Zvonetu Vidmarju v Skrjančah pri Novem mestu — Najboljša pšenica in ječmen 4. OKTOBER -SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI LJUBLJANA - Več ali manj je znano, da po vsem svetu trpi na milijone živali: zaradi grozljivih laboratorijskih poizkusov, živinskih transportov, eksperimentalne biologije, genske tehnologije ter grozljivega klanja živali. 4. oktober je dan varstva živali in prav bi bilo, da se vsaj takrat spomnimo nanje. V Mariboru imamo odslej naprej prvi azil v Sloveniji za zavržene živali, in sicer po zaslugi mariborskega društva proti mučenju živali. Mariborski azil naj bi bil zgled tudi drugim slovenskim mestom. Kdor bi rad pomagal mariborskemu društvu, ki skrbi za živali v azilu, lahko sredstva nakaže na račun: 51800-620-00016-05- 1257110-192535. NOVO MESTO — Da kmetovalcem lahko svetujemo sorte žit, jih moramo preizkusiti in ugotoviti, kako vpliva naše okolje na njihove dobre lastnosti, to je pridelek, odpornost proti poleganju in boleznim, zahteve po gnojenju in zaščiti, konkurenčnost s pleveli itd. Na območju Novega mesta smo v letu 1992 imeli poizkus s sortami ječmena in pšenice pri naslednjih pridelovalcih: • Franc Judež, Cikava — Osnovno gnojenje pred setvijo opravljeno z 300 kg NPK 0:25:25, dognojevanje s 70 kg KAN in 300 kg 15:15:15 na 1 ha uporabljen herbicid Aniten MPD 31/ha in fungicid sportak 1 1. Doseženi so bili naslednji hektarski pridelki: pšenica ana 6620 kg, marija 6470 kg, džerdanka 5410 kg; ječmen: 6620 kg, sava 6310 kg in robur 6350 kg. Mešanica graha maksimirski in pšenice marija pa je dala 5200 kg pridelka, od tega 2540 kg graha in 2660 kg pšenice. V posevku ni bilo uporabljenih pesticidov. • Zvone Vidmar, Škrjanče — Za osnovno gnojenje je potrosil 400 kg NPK 8:26:26, dognojil s 400 kg NPK 13:10:12 na 1 ha, pesticidov v posevku ni uporabil. Doseženi so bili naslednji hektarski pridelki: ječmen rabur 5960 kg, sava 5330 kg in maksimirski 5100 kg- Mešanica graha in pšenice je dala v tem poizkusu 5500 kg pridelka, od tega 2830 kg graha in 2670 kg pšenice. Na podlagi doseženih rezultatov priporočamo setev naslednje sorte: ANA je zelo rodovitna krušna sorta nizke rasti; v optimalnem roku (10. — 20. oktobra) sejemo 700 kalivih zrn na 1 m3. Je ranejša od marije in nekoliko poznejša od novosadske rane 2. Absolutna teža je 37—40 gr. MARIJA je zelo rodovitna sorta nizke rasti in dobre kakovosti za moko, je dokaj prilagodljiva za gnojenje in rast-lišče. V optimalnem roku (10. — 25. oktobra) sejemo 600 — 700 kalivih zrn na 1 m2. Je ranejša od mačvanke in nekoliko poznejša od ane. Je manj odporna do pepelaste plesni. Absolutna teža je od 36 — 42 gr. DŽERDANKA je zelo prilagodljiva rodovitna krušna sorta. V optimalnem roku (10. — 25. oktobra) sejemo 700 kalivih zrn na 1 m2. Je nekoliko poznej- l NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta deževni ponedeljek razen Go-renčevega medu ni bilo nič takšnega, kar bi morali posebej omeniti. Čebelarstvo Gorenc iz Šmarjeških Toplic oo poslej vsak tržni dan na tržnici ponujalo vse vrste letošnjega medu po 300 tolarjev kilogram. Velika je ponudba raznih vrst jabolk za ozimnico P° 35 do 45 tolarjev. Presenetljivo drago pa je domače grozdje žametne črnine in kraljevine, ki ga ponujajo Po 100 do 2CK) tolarjev. Slive so po 50, hruške 70, jajca 14 do 15, paprika 100, paradižnik 120, krompir 40, golše štorovke 300, orehi po 700 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane ponujali po 110, grozdje po 117, paradižnik po 193, čebulo za ozimnico Po 45, jabolka I. kv. po 45, II. kv. po 30, česen po 259, kislo zelje po 111, ?clje za ozimnico po 36 tolarjev. Pri Deladiniju so bile banane po 90, grozdje 120, fižol tetovac 160, mehčane 150, solata 200, radič 250. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so Prodajalci pripeljali 170 do tri mesece starih in 78 starejših prašičev. Prvih so prodali 86 po 300, drugih pa 28 po 00 do 220 tolarjev kilogram žive teze. Koruza, kraljica polj, je postala zadnja desetletja daleč najpomembnejša krmna rastlina, brez katere si slovenske živinoreje, pa ne le slovenske, ni mogoče več niti zamisliti. Z vedno novimi in rastnim razmeram prilagojenimi hibridi se je razširila daleč proti severu in tudi v višje nadmorske višine. Zaradi velikega pridelka škrobnih enot na hektar in gospodarskih koristi, ki jih s tem prinaša, se je ponekod začela spreminjati v monokulturo, torej obliko pridelovanja, kije v Ameriki uničila na stotiso-če hektarjev obdelovalne zemlje. Ali tudi nam grozi ta nevarnost? Plat zvona je doslej najmočneje udaril ornitolog Iztok Geister, ki je zapisal: Če bomo nadaljevali politiko realsocialističnega gesla, da je hrana strateška surovina, se bomo znašli v dobro pognojenem koruznem vrtu Evrope, ekološka cena za to pa bo katastrofalno velika. To bo še ena manifestacija Kolumbovega uničevalnega pohoda, saj je znano, da koruza katastrofalno siromaši biocenozo naših polj kot uravnoteženih ekosistemov, izoblikovanih v tisočletjih nastajanja kulturne krajine. Stališče zaskrbljenega naravovarstvenika je morda malce pretirano, saj »slika temo bolj črno, da bi zahrepeneli po svetlobi«, opozarja pa na resnično nevarnost. Letošnja suša jo je postavila še v ostrejšo luč. S širjenjem koruznih polj enostavno ne bomo smeli več pretiravati, če si dolgoročno želimo dobro. Podobno je opozoril tudi dan koruze v Rakičanu, kjer so poljedelski strokovnjaki ugotavljali, da morajo slovenski kmetovalci sejati perspektivnejše zgodnejše sorte, ki lažje uidejo poletni suši ter olajšajo pravočasno jesensko setev in Kmetijski nasveti Cena za vstop v Evropo Suša in žc več mesecev nespremenjena nizka odkupna cena, ki znaša ob 3,6-odstotni tolšči 21,40 tolarja za liter, je sicer precej zmanjšala pritisk mleka na tržišče, vendar ga je še vedno vec, kot ga v državi sami potrebujemo. Prej ali slej bo treba poiskati izhod tudi v izvozu v sosednje dežele, s tem pa se bodo začele težave posebne sorte. Slovensko mleko je v zadnjih letih v higienskem pogledu resda napredovalo, vendar je še daleč pod evropskimi standardi. Naš Pravilnik o kriterijih za zagotavljanje higienske kakovosti in plačevanje mleka”, kot se uradno imenuje, ki velja že šest let, namreč določa, da ima lahko mleko prve kakovosti do 500.000 mikroorganizmov v mililitru in s tem še vedno pravico do 10-odstotnega pribitka na osnovno ceno. Evropski standard je natanko petkrat strožji in žc ta zahteva lahko prepreči izvoz. Da bi sc [emu prilagodili, pripravljajo že nekaj časa na ministrstvu za kmetijstvo nov pravilnik, vendar traja to nekam dolgo. Vsak rejec krav, ki bo želel prodajati mleko, bo moral bolj kot doslej upoštevati zahteve stroke. Brez higienske molže enostavno ne bo mogel uspeti, saj bo mleko plačano ne le po količini tolšče, beljakovin in suhe snovi, temveč tudi po njegovi mikrobiološki kakovosti, ki sc meri po številu bakterij oz. somatskih celic v mililitru mleka. Strokovne “zapovedi” pri pridobivanju mleka bodo Postale samoumevne, sicer bo sledil propad reje. Naj jih še enkrat Vsaj ponovimo! Jemanje in zavržcnjc prvih curkov mleka, ki so približno 30-krat bolj okuženi z bakterijami kot naslednji, jc oovezno, sicer ?Ploh ni mogoče doseči predpisanega nizkega števila mikroorganizmov. Obvezno jc tudi predhodno suho ali mokro čiščenje vimena 'c razkuževanje. Zelo koristna jc 30 do 60 sekund trajajoča masaža, posebej natančna pa mora biti nastavitev molzne enote molža sama, ki ne sme teči “na prazno”. Ker sc v toplem, Pravkar namolzenem mleku bakterije začno naglo razmnoževati, Jc takojšnje hlajenje nujno potrebno, vsaj s hladno vodo. Le tako sc lahko ohrani kakovost mleka, izboljšati pa sc je tako in tako več ne da. Inž. M. L. Jeza zaradi brezplačne koruze Nepravilnosti pri razdeljevanju koruznega _________zrnja?_________ NOVO MESTO — Kot pomoč tistim, ki jih je poletna suša najbolj prizadela, je slovenska vlada novomeški občini namenila 430 ton brezplačne koruze od 10.000 ton, kolikor je bo razdeljene po vsej Sloveniji. Razdeljevanje brezplačne koruze pa že močno buri duhove, od nepravilnosti naj bi se kar kadilo. Mali kmetje se pritožujejo, da vse dobivajo veliki, ti pa, da so vse dobili mali kmetje. V novomeškem občinskem sekretariatu za kmetijstvo vedo za hudo kri, saj mnogo pritožb prihaja neposredno do njih. Zatrjujejo pa, daje posebna komisija v sodelovanju s svetovalno službo delo opravila korektno. Upoštevana je bila ogroženost območja in navodilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da je brezplačna koruza namenjena ohranjanju črede. To pomeni, da so se v novomeški občini odločili dati koruzo, po katero je bilo treba v Kočevje, rejcem z večjo čredo. Najmanjša količina je bila 300, največja pa 5.000 kilogramov. Koruzo so dobili 403 rejci s 15 in več glavami živine. »Če naj bi bila to nekakšna socialna pomoč, naj bi nam to povedali, in bi delili po pet ali deset kilogramov. Sicer pa se teh 430 ton ni dalo razdeliti tako, da bi bilo vsem prav. Kdor misli, da se da, bi moral to poskusiti narediti,« pravi novomeški kmetijski minister Ljubo Nenadič. Knjigi a odgovor KNJIŽNE NAGRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR — Knjigo Polone Škrinjar Divij Volčin, so si z najbolj točnimi odgovori na vprašanje, koliko naročnikov je v krški občini, zaslužili: Gordana Bukovec. Kajuhova 4, Črnomelj, Frančiška Krošelj, Dobja vas 181, Ravne na Koroškem, in Zlatko Krnc, Zagrebška 19, Novo mesto. Vprašanje tega tedna je: Koliko naročnikov je v sevniški občini? Za najbolj pravilne odgovore, ki jih sporočajte od četrtka naprej po teL 23-610, bomo podelili knjigo Marjana Tomšiča — Kažuni. ša od ane. Absolutna teža je od 39 —42 gr- ŽAGI 87 je novejša sorta nizke rasti in odporna do poleganja. V optimalnem roku setve (od 10. do 25. oktobra) sejemo 700 do 750 kalivih zrn na 1 m3. ROBUR je zelo rodoviten šestredni ječmen, primeren za vsa pridelovalna območja. Optimalni rok setve je 25. septembra do 10. oktobra. Sejemo 450 — 480 kalivih zrn na 1 m2. Po velikosti slame spada med nizke sorte. MAKSIMIRSKI je nova sorta ječmena, ki se odlikuje po velikih hektarskih pridelkih in večji vsebnosti beljakovin kot osale sorte. Je šestredec. PLAISANT je novejša sorta ozimnega ječmena, srednje visoka, izredno rodovitna. Po klasu spada med večred-ce, v optimalnem roku (25. 9. do 5. oktobra) sejemo 450 kalivih zrn na 1 m2. Inž. CVETO GOLOB Koruza — grozeča nevarnost? Suša še stopnjuje uničujoče učinke monokulture —Nujna zmernost v pridelovanju in zgodnejše sorte s tem pravilen kolobar. Zelo razširjena pozna sorta eva v najbolj sušnih predelih sploh ni oblikovala normalnih storžev, tako da je šla vsa letina po zlu, podobne rezultate pa so pokazali tudi makroposkusi v Moravskih Toplicah in na Hrvaškem. M. LEGAN Vinske mere nekoč Še kdo ve, koliko je meril bokal (firtl), polič ali maseijc? Dokler niso prišle v veljavo sodobne prostorninske in druge mere. je bil z gostilničarji križ. Todokazu-je poročilo vicedomskega urbar-skega davkarja Gašperja Slatinska iz leta 1579, objavljeno ob letošnjem vinskem sejmu v reviji Moj mali svet. Pri pregledu takratnih gostiln je imel namreč davkar več hudih zapletljajev, ko je skušal uveljaviti roko pravice. Več kositrnih vrčev je zaplenil, mnogo lončenih bokalov pa razbil, daje goljufivim gostilničaijem preprečil neupravičen zaslužek. Lončarjem pa je zabičal, da ne smejo nositi v mesto neustrezne lončene vinske mere. Njegova doslednost in odločnost je tisti čas sicer zalegla, vendar seje nered kasneje spet razpasel in pogoltnim ljudem olajšal goljufanje. Res pa je tudi, da so bile vinske mere v tedanjem času nenavadne in nenatančne. V 16. stoletju so gostii-ničaiji plačevali davek od tako imenovanega vinskega dača, ki je meril sprva 1,4994 litra, kasneje pa 1,381 1. Takrat so bile na Kranjskem v veljavi naslednje vinske mere, ki jih starejši ljudje še dandanes pomnijo: bokal ali firkl (Viertel), ki je meril 1,65 litra, polič (Halbe), ki je meril pol bokala ali 0,827 litra in maseijc (Massel), ki je meril četrtino bokala ali 0,413 1. -n EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Varljive Oechslejeve stopinje Na trgu dobimo “tehtnice” za sladkor v moštu različnih merskih enot. Strokovni izraz za take pripomočke s katerimi ugotavljamo sladkor v moštu tako, da jih potopimo in da plavajo, je arco-meter. Čimbolj je tekočina gosta, tem manj sc tehtnica potopi. Gostota ali specifična teža mosta pa ni odvisna samo od sladkorja, v njem jc raztopljena še vrsta drugih snovi, veliko jc tudi kislin. V našem vinorodnem okolišu se je zelo uveljavila Oechslcjeva potopna tehtnica, zaradi praktičnosti pišemo kar eksle, naj mi tega ne zameri pokojni Oechsle, ki je avtor te enote. Da bi čim natančneje izmerili sladkor v moštu, moramo pripraviti kolikor toliko čist mošt in vanj potopiti najbolje v menzuri ali steklenem valju, lahko pa tudi v lončku, eksle tehtnico. Nečisti mošt bi vplival na odčitek, ker menja gostoto tekočine. Važna je tudi temperatura mošta, saj nizka temperatura povečuje gostoto, višja pa jo zmanjšuje oz.: v moštu, ki ima manj kot 15° C, je odčitek na skali večji in ga je treba pri izračunavanju zmanjšati. Vinogradniki, ki bodo samostojno nastopali na trgu, se bodo morali po novi zakonodaji ali evropski zakonodaji zelo natančno obnašati pri eventualnem popravku sladkorja v moštu. Vino, ki bo kazalo več alkohola, kot naj bi ga nastalo iz naravnega sladkorja plus dodatka, ne bo smelo v promet. Takih ukrepov doslej nismo bili vajeni, naša zakonodaja niti kontrola nista tako natančni. Da bi pa svet oz. svetovni vinski trg verjel v vino neke države, mora le-ta prilagoditi svojo zakonodajo, če hoče dobiti zeleno luč za izvoz v posamezne države. Torej sc bomo morali znebiti površnosti tudi pri merjenju in dodajanju sladkorja, ko letina ne bo zagotovila dovolj naravnega sladkorja. Ni namen mojih vrstic vnašati strah med vinogradnike, to je samo pravočasna informacija, da ne bomo presenečeni. Natančna navodila, kako naj ravnamo, bodo na vrsti enkrat kasneje. Zaradi natančnega izračuna se uporabljajo pri preračunavanju sladkorja v alkoholu tudi merske enote - grami. Primer: mošt, ki kaže 8(r eksle, vsebuje 170 g sladkorja. To izračunamo tako: 80 \ 2,5 = 200 - 30 = 170. Formula sloni na dejstvu, da kaže 2,5 g sladkoija v 1 1 vode 1° eksle. V dobrih letinah odštejemo 25, v slabših 30, ker predstavlja ostale snovi, ki tvorijo gostoto v moštu. Iz enot eksle lahko dobimo tudi gram alkohola v bodočem vinu po naslednji formuli: ° eksle x 1,25 - 15. Npr.: mošt ima 73,5° eksle x 1,25 = 91,9 minus 15 dobimo 76,9 g alkohola na liter vina. Čeprav se bo mnogim zdelo to preračunavanje prckomplicirano ali nepotrebno, ni tako. Samo s tako osvojenim znanjem bomo dobili iz našega grozdja najboljše vino, ki ga bomo drago prodali in mu inšpekcija ne bo mogla nič očitati. Nekateri manjši vinogradniki, polnilci vina, tudi kaj izvozijo. Na analiznem izvidu je stopnja alkohola navedena v vol. % in gramih. Ta podatek ščiti vinogradnika pred sumom kontrole in porabnika, da se mu ne ponudi na trgu ponarejeno vino. Svetujem, da si zapišete sladkorne stopnje mošta in kasneje preverjate z alkoholom v vinu in tako strokovno spremljate razvoj vašega vina, oz. razumete odnose med tema dvema važnima sestavinama mag. JULIJ NEMANIČ Nujna oktobrska opravila na vrtu Kaj lahko s spravilom počaka in kaj ne — Pravilno kisanje zelja — Kako fižol ob-___varovati fižolarja — Lahko še sejemo zimsko špinačo in motovilec Sedaj je čas za spravilo večine vrtnin. Korenček in rdečo peso, ki smo ju sejali v maju, poberemo takoj, ko začnejo rumeneti spodnji listi, kajti če s pobiranjem odlašamo, začneta zgubljati kakovost, ker se začnejo hranilne snovi razgrajevati, korenček pa nam lahko tudi popoka. Tudi zelje pobiramo vse do konca meseca, glede na dozorelost. Večino zelja damo ponavadi kisat. Zelje kisamo v lesenih čebrih, če pa čebra nimamo, pridejo prav tudi razne plastične posode. Da se bo zelje dobro kisalo, mora biti temperatura v prostoru dovolj visoka (od 15 do 80 °C), pri prenizkih temperaturah pa se bo slabo in dolgo kisalo. Tudi v hladnem vremenu pobrano zelje naj bo nekaj dni pred ribanjem v toplem prostoru. Zribano zelje solimo z 1,7 do 2,2 kg soli na 100 kg, ter ga v kadi dobro potlačimo in obtežimo. Za 100 kg zelja je potrebna obtežitev 20 kg, pri slabi obtežitvi ali če je zelje preveč dozorelo, bo postalo mehko ali sive barve. Zeljne glave, kijih bomo uporabljali sproti za solato, populimo s koreninami in jih posadimo v kleti ali kakem drugem primernem prostoru v vlažno zemljo, šoto ali pesek tako, da se le rahlo dotikajo ena druge. Zeljne glave lahko v kleti tudi samo vložimo ali obesimo. Sedaj je potrebno pobrati tudi fižol. Porežemo ga in posušimo v kozolcu ali kje drugje na zračnem mestu. Pred fižolarjem in ostalimi škodljivci pa ga bomo najbolje obvarovali, če bomo dali manjše količine za dober teden v hladilnik, za večje količine pa je primerno, da ga imamo pozimi shranjenega pri čim nižjih temperaturah (okoli 0°C). V tem mesecu lahko sejemo še zimsko špinačo in motovilec ter presajamo zimsko solato. Do konca meseca moramo posaditi tudi zimski česen in nekaj debelejšega čebulčka, da bomo imeli spomladi čjmprej mlado čebulo. Radič in endivija, ki smo ju sejali v juniju, bosta sedaj že dozorela in primerna za sprotno pobiranje. Torej bomo zeleno eskariolko in druge sorte endivije, potrebne beljenja, kak teden pred uporabo pokrili s debelejšim papirjem ali čem drugim; lahko pa posa- mezne rastline povežemo z vrvico in tako se nam bodo lepo obelile. Za tisti radič in endivijo, ki smo ju presajali konec avgusta, bo najprimerneje, da ju na istem mestu pokrijemo s folijo, kajti že ukoreninjen radič in endivija bosta dosti bolje prenesla mraz, kot če ju sedaj naknadno presajamo. Za slabo razvit radič in endivijo postavimo tunel že sredi oktobra, da bosta ob toplem vremenu še dobro rastla, če pa so rastline že razvite, jih bomo pokrili ob prvih večjih zmrzalih. Seveda mora biti tunel postavljen v HELENA MRZLI KAR manjših, približno 80 cm širokih lokih tako, da bo zapadli sneg zdrsel dol, sama folija pa se ne sme dotikati rastlin. Če bomo pokrili s folijo zdrave rastline, torej endivijo, ki ni okužena s črno pe-gavostjo, radič pa ne s plesnijo, bomo lahko pobirali endivijo do srede januarja, radič pa celo do marca. Vse spraznjene grede je najbolje pre-lopatati oz. grobo obdelati in jih take prepustiti zimi. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavn.: CVETKA LAVRIČ {gospodinjski kotiček Testenine so priljubijene...(l.) Jedi iz testenin so znane in priljubljene po vsem svetu. Največ vrst testenin poznajo Italijani. Testenine so narejene iz škrob-natega testa z dodatki jajc ali brez njih. Najboljša osnova za testenine je ostra moka iz pšenice durum, ki sc napravi iz pšeničnega zdroba. Ta se pomeša z vodo in nastane zelo prožno in mehko testo, ki se da poljubno oblikovati. Testenine kuhamo v slanem kropu z dodatkom žlice olja. Različno oblikovane in kuhane ponudimo z omakami ali pa jim vmešamo mesne, zelenjavne, jajčne, mlečne in druge dodatke. Razvaljano testo lahko tudi polnimo. Najbolj znani so žepki ravioli ali tortelini. Znane mednarodne specialitete so desertni rezanci s sladkimi dodatki. Za lasagne, ki so tudi pri nas znana jed, se uporabljajo prej kuhani listi testa, ki jih obložimo s sesekljanim mesom ali sirom in spečemo v pečici. Čeprav industrija ponuja testenine vseh mogočih onlik m vrst, se gospodinje pogosto odločijo, da jih napravijo same. Uporabimo ostro trdo moko in napravimo testenine brez jajc ali mešanico ostre in mehke moke z dodatkom jajc. Uporabimo tudi polnozrnato moko, ki jo mešamo z enako količino mehke moke, ter rženo in ajdovo, mešano s pšenično moko. Najznamenitejše industrijske testenine so špageti, ki so zaradi svoje oblike primerni za množično izdelavo in so postali že pojem za testenine. Poznamo tudi dietne testenine brez glutena. Te uporabljamo pri črevesnih obolenjih zaradi preobčutljivosti črevesne sluznice na beljakovino gluten, ki sc nahaja v pšenični moki. Prav tako poznamo testenine, ki so primerne za prehrano sladkornega bolnika. Če želimo sami pripraviti testenine z jajci, potrebujemo za osnovno testo 200 g mehke moke, 3 rahlo stepena jajca, 4 žlice olja in pol žličke soli. Po želji lahko testu dodamo sesekljano špinačo, paradižnikovo mezgo, kakao itd. Moko stresemo na delovno površino in naredimo jamico. Dodamo jajca, sol in olje. S konicami prstov dodajamo le toliko moke, da dobimo prožno in svetlikajoče sc testo. Hlebček jx>krijemo s prtičem in pustimo počivati eno uro. Nato testo razrežemo na tri kose, vsakega tanko razvaljamo in razrežemo v poljubno obliko. 5 1 IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Otroci so za bolj sproščeno šolo Novomeški otroški parlament z županom ob tednu otroka na temo »Otroku prijazna šola« — Dobro sprejeta trimesečja, integriran pouk NOVO MESTO — Teden otroka seje v novomeški občini v organizaciji občinske Zveze prijateljev mladine že tretje leto zapored pričel z otroškim parlamentom. Ponedeljkov pogovor učencev iz vseh osnovnih šol v občini s predsednikom občinske skupščine Matjanom Dvornikom, ki so mu prinesli mnogo svojih zanimivih izdelkov, in občinskim »šolskim ministrom« Danijelom Bre-zovaijem pa je tokrat potekal na temo »Otroku prijazna šola«. Učenci so govorili o življenju in delu na šolah. Pri tem so posebej omenjali številne interesne dejavnosti, pri katerih se ukvaijajo z vsem mogočim od računalništva, jezikov pa do sadjarstva in obdelovanja vrta. Tudi lutkarstvo, po katerem je župan posebej spraševal, ni pozabljeno. Predstavljene so bile tudi nove oblike dela, ki jih uvajajo na oo- PREPREČENA PODRAŽITEV VRTCA NOVO MESTO - Vzgojno-varst-vena organizacija Novo mesto je v prvem polletju letošnjega leta poslovala z izgubo. Te je bilo za 2,7 milijona tolaijev. Da bi jo pokrili oziroma preprečili njeno nadaljnje povečevanje, so vrtci predlagali zvišanje prispevka staršev za 11 odst. Občinska vlada jim tega ni odobrila in cene v vrtcih zaenkrat ostajajo enake. Kako dolgo, je težko reči. Namesto predvidene polovice ekonomske cene za bivanje otrok v vrtcu proračun zaradi revščine vse večjega števila družin namreč povprečno prispeva že 70 odst. denarja. sameznih šolah. Vsem po vrsti so bolj od štirih všeč tri trimesečja, saj so tako manj obremenjeni z izpraševanjem in borbo za ocene. Pohval je bil deležen integriran pouk, v katerem otroci na bolj sproščen način in prek igre prihajajo do novih spoznanj. Tudi nivojski pouk, ki DRUŠTVO IZGNANCEV TUDI V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V četrtek, 15. oktobra, bo ob 16. uri v Novem mestu, Novi trg 6, soba 68/2, ustanovni sestanek krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije, ki živijo v občini Novo mesto. Na tem sestanku bodo izvolili društveni odbor, sprejeli progam dela za leto 1993 in sprejeli pobude za dopolnjevanje lastninske zakonodaje. Vabljeni vsi izgnanci med drugo svetovno vojno in njihovi potomci. Za iniciativni odbor: ZDENKA KAPLAN GRAFIKA ZA ŽUPANA — Na ponedeljkovem otroškem parlamentu ob tednu otroka so se učenci iz osnovnih šol v občini predstavili tudi z raznimi izdelki, ki so jih podarili županu Marjanu Dvorniku. Eden najvrednejših je gotovo grafika Ribanje repe, ki jo je naredit Boštjan Škoda, učenec bršljinske šole, in bil zanjo nagrajen na lanski svetovni razstavi likovnih del otrok v Indiji (Foto: Z L.-D.) ga že imajo na nekaterih šolah, učenci sprejemajo kot pozitivno spremembo. Všeč jim je že kar dobro uveljavljeno projektno delo, pa ne nazadnje poskusna šola brez zvonca, kar je delček celotnega sklopa prizadevanj za prijaznejšo šolo. Da bi taka bila, si učenci želijo še bolj sproščenih in prijateljskih odnosov z učitelji, pa manj testov in manj spraševanja. Problem preverjanja znanja bi otroci rešili s sprotnim preverjanjem vsako uro, ki pa se ne bi končalo z oceno. Ta bi bila le končna in po možnosti opisna. Na županovo vprašanje, če so učitelji v redu, so učenci prikimavali. Brez pripomb so ostale njegove ugotovitve, da se šolski kolektivi očitno trudi- jo tudi v komunikaciji s starši narediti prijaznejšo šolo in vpeljati metode, ki bodo otrokom bolj po meri, čeprav so nekatere še iz časov staršev. Omenil je obstoj pionirjev miličnikov in tovarišic, • Del otroku prijazne šole je tudi prometna varnost, ki se je tudi v novomeški občini precej izboljšala. Število nesreč, v katerih so udeleženi in poškodovani, se je v zadnjih treh letih za pol zmanjšalo, še vedno pa so številke prevelike in otroci posebno nekaterih šol — na primer šmihelske in Centra v Novem mestu, pa brusniške — so še precej ogroženi. Grbine na cestah so eden od ukrepov za zmanjšanje hitrosti in nevarnosti. »Kdor joče, ko se pelje čeznje, ker mu je hudo za avto, naj kar joče. Glavno, da smo mi celi in zdravi,« je dejal predstavnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za večjo prometno varnost bodo nadaljevali s postavljanjem znakov »Previdno, šolska pot!«, svoj del preventivne vzgoje pa naj bi še naprej opravljali prometni krožki. s čimer je družba nasploh že pospravila. Zanimivo pa je bilo opozorilo ene od učenk, da se vsi zelo trudijo za prijazno osnovno šolo, potem pa otroci ob vstopu v srednjo doživijo pravi šok, ker so tam stvari drugačne. Z. L.-D. Vojaški objekti postajajo civilni TO je obdržala osrednji del nekdanje vo-jašnice JA v Bršljinu NOVO MESTO — Po slabem letu dni, kar je nekdanja JA zapustila Slovenijo, je vendarle dogovorjeno, kateri njeni nekdanji objekti se bodo še uporabljali v vojaške namene, seveda slovenske TO, kateri pa bodo služili civilnim namenom. TO je v Novem mestu obdržala le osrednji del vojašnice v Bršljinu, kjer je v prenovljenih prostorih nastanjena bojna enota TO. Niti ta lokacija pa dolgoročno ni primerna in naj bi v okviru možnosti sčasoma poiskali novo. Številna skladišča v Češči vasi, kompleks skladišč Trudbenik oz. Livada v Bršljinu in sanitetni objekt na Pogancah je prevzela v upravljanje novomeška občina, ki jih že oddaja v najem. Tudi po letališču v Prečni, strelišču v Suhadolu in domu JLA ministrstvo za obrambo nima nobenih želja. Še posebne upravljalske pravice ima občina v primeru doma JLA, saj je njegova solastnica. Polovico objekta naj bi oddala za medijsko dejavnost (Studio D), ostala polovica pa ostaja za kulturno, športno, rekreacijsko, restavracijsko in podobno dejavnost, a pretiranega interesa za to ni. Zabojniki za star papir Komunala je v Novem mestu poskusno postavila 50 zabojnikov za star papir — Denar nazaj ljudem NOVO MESTO — Pred kratkim je novomeška Komunala v nekaterih blokovskih naseljih v Novem mestu postavila 50 zabojnikov za star papir. Zabojniki imajo rumen pokrov in napis. Po 10 dneh so zabojnike izpraznili in nabralo se je 1.210 kg papirja, kar na Komunali ocenjujejo kot zelo dobro. Žal so med papirjem v nekaterih zabojnikih našli tudi gospodinjske odpadke, kot so krompirjevi olupki in podobno, vendar to komunalcev ni odvrnilo od tega, da ne bi s poskusom nadaljevali. »Ko bomo po določenem času analizirali rezultate, se bomo odločili, ali po- Blažo Tasev — zgodba o uspehu Novomeški obrtnik Blažo Tasev je na Cikavi odprl lep proizvodno-poslovni ______objekt — Med gosti tudi ministra Puharjeva in dr. Tajnikar NOVO MESTO — V petek, 2. oktobra, so v prisotnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi ministrica za delo Jožica Puhar in minister za drobno gospodarstvo dr. Maks Tajnikar, na Cikavi v novomeški industrijski coni, slovesno odprli lep proizvodno-poslovni objekt znanega novomeškega obrtnika Blaža Taseva. Gre za akumulatorsko delavnico in podjetje Tabakum, ki se ukvarja z izvoznimi in uvoznimi posli. Nenavadno ime Tabakum pa nima nič opraviti s tobakom, Blažo je celo zagrizren nekadilec, ampak ga je skoval iz Tasev Blažo — akumulatorji. Na prisrčni slovesnosti so se z Bla-žom in njegovo družino njegovega uspeha veselili številni njegovi znanci, prijatelji in poslovni partnerji. Blažo je lahko za primer, kako človek s pridnostjo, poštenostjo in podjetnostjo lahko veliko ustvari. V Ljubljano je prišel kot 16-leten fant leta 1966 iz makedonske vasice Čiflik pri Koča- nih. V Ljubljani, kjer je študiral njegov starejši brat, je prvič videl semafor in podvoz; ni in ni se mogel nagledati tivolskega zelenja. Brat gaje peljal k akumulatorskemu mojstru Grajzerju in mu rekel: »Fant, če bo kaj narobe, te bom stlačil v kovček in te poslal nazaj domov!« Mojster gaje imel rad kot sina in ga branil pred zasmehovala, za katere je bil vse: Cigan, Šiptar, samo Makedonec ne. V treh letih in pol seje pri mojstru Grajzerju zvrstilo 82 vajencev, pomočnikov in delavcev, a od vseh le Blažo še danes opravlja ta težki poklic. V Ljubljani je spoznal tudi prijetno Belokranjko in se mlad oženil. Po mojstrskem izpitu seje odločil, da bo začel na svoje m pot gaje zanesla v Novo mesto. »V to, sedaj tudi moje lepo mesto sem prišel 26. julija 1974. V Ljubljani mi je Tadej Maček dal podatke, iz katerih je bilo razvidno, daje v dolenjski regiji 6.500 motornih vozil in tovarna IMV. Rekel sem si: če samo odstotek teh pride k PRIZNANJE MINISTRICE — Ministrica za delo Jožica Puhar, ki se je tudi udeležila otvoritve proizvodno-poslovnega objekta Blaža Taseva, je podjetnemu novomeškemu obrtniku iskreno čestitala in izrekla vse priznanje ter zaželela, dabiimelčim več posnemovalcev. Izrekla pa je tudi več laskavih besed o stanju in načrtih v novomeški občini nasploh. (Foto: A. B.) meni po akumulator, bom prvo leto preživel.« Pri prijaznih Zurčevih v Kandiji, na znani Stemburjevini, sije uredil prostore za svojo akumulatorsko delavnico in tam ostal do danes, že skoraj kot član te stare novomeške družine. »Prvi mesec sem imel 14 strank,« odpre svoj izvrstni spomin. »Prvi je k meni prišel klepar Franc Šobar, drugi mehanik Jani Murn, tretji pa novinar Marjan Moškon.« Posel je bil boljši pa tudi ustavljalo se je, a Blažo je z iznajdljivostjo, delavnostjo in sposobnostjo prebrodil vse težave. Sčasoma je zaposlil še dva delavca in trije so v enem samem letu za IMV formirali kar 12.000 akumulatorjev, ves čas pa je večji del posla odpadel na zasebne stranke. Bilo je leto, ko je bil Tasev po »velikosti« peti davkoplačevalec v novomeški občini. Svojo delavnico je hotel graditi že 1976 pa dve leti za tem, a se mu je vedno stvar izjalovila pri parceli. Medtem si je zgradil lepo hišo, si pri 38 letih »pridelal« infarkt, a ko so ga nagovarjali, naj se invalidsko upokoji, jih je kratko zavrnil: »Moje življenje ima smisel samo, če delam, ustvarjam.« Ko je zadnji dan lanskega leta ob 9. uri podpisal pogodbo za nakup 1.470 m2 velike parcelo na Cikavi, je v lepi obleki pokleknil na svojo zemljo in jo poljubil. »Do začetka gradnje so me parcela in vsa soglasja in dovoljenja stala okoli 100.000 nemških mark.« Sredi marca letos je podjetnik inž. Jaka Andoljšek začel zidati, te dni bosta začela delati akumulatorska delavnica in podjetje Taseva. »Od nekdaj sem si želel imeti sodobno proizvodnjo akumulatorjev z velikim skladiščem in vsem, kar sodi k taki delavnici, in sedaj se mi je to uresničilo,« pravi Blažo. Sedaj so poleg njega in njegove žene zaposleni pri njem še trije delavci. Z osmimi zaposlenimi pa bi lahko naredil do 20.000 akumulatorjev na leto. A. BARTELJ večamo število zabojnikov za papir ali prej razpostavimo še zabojnike za steklo,« pravi Slavko Janežič, vodja splošne komunale. Pri tem zbiranju starega papirja Komunala poskusno sodeluje z zasebno firmo Kleopatra, ki tako zbrani papir od Komunale odkupi in sortira. Denarja, ki ga bodo dobili za papir, pa si Komunala ne bo »prisvojila«, ampak ga namerava v tej ali oni obliki vrniti ljudem, ki so papir prinesli v zabojnike. »V teh naseljih bomo ljudem to povrnili tako, da jim bomo za ta denar kupili papirnate robčke, brisače, toaletni papir ali kaj podobnega,« pravi Janežič. »Mi od tega nočemo dobička in smo se posla lotili, čeprav vemo, da bomo imeli celo nekaj izgube.« Vendar končno to za Komunalo le ne bo izguba, saj bi sicer vetji del tega papirja prišel z drugimi odpadki na komunalno deponijo, de-ponijski prostor pa je drag in ga že zmanjkuje. Tako da je pravzaprav varčnost z deponijskim prostorom glavni vzrok, da so se lotili tega. I V Komunali razmišljajo tudi o ločenem zbiranju odpadkov, kajti jasno je, da se tako v svetu in že tudi v Šloveniji vse obrača v to smer. O ločenem zbira-njiu odpadkov na območju cele novomeške občine že imajo izdelan elaborat. Zanimivo je, da se za tako zbiranje odpadkov v Šloveniji zanimajo tuje firme tn da ta »tuja naveza« zlasti v mariborskem koncu tudi že uspešno deluje. V novomeški Komunali so prepričani, da bo tudi v naših krajih v zavesti ljudi vse močnejše spoznanje, da odpadke proizvajamo samo ljudje in da jih moramo na najbolj primeren način odpeljati, se jih »iznebiti«. Ce pa je moč od tega potegniti še kaj koristnega, toliko bolje za vse. Ko bo to spoznanje trdno, tudi v zabojnikih za papir ne bo več krompirjevih olupkov. ^ g DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 10. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Blagovnica, Žabja vas trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator-Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Mercator—Standard, Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi Perko, market v Šentpetru Shod na Golušniku Na srečanju bo govoril predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič V soboto, 17. oktobra, bo Zveza borcev novomeške občine na Golušniku na Trški gori s srečanjem nekdanjih pripadnikov Novomeške čete, Prvega dolenjskega partizanskega bataljona, 5 odredov, 12 brigad, štaba 15. divizije in okrožnega odbora OF Novo mesto počastila polstoletni jubilej ustanovitve prvih brigad in njihovega preraščanja v redno vojsko. Na širšem območju Trške gore so delovale med NOB številne organizacije OF, slovenske in hrvaške partizanske enote pa so se bojevale proti skupnemu sovražniku. Srečanje bo hkrati počastitev letošnjega praznika občine Novo mesto ter krajevnega praznika Otočca. Že lani je predsedstvo občinske skupščine sklenilo podpreti vse prireditve, ki so v zvezi z občinskim praznikom in kijih prirejajo posamezne organizacije. Na Golušniku bo govoril magister Boštjan Kovačič, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Sodelovala bosta dva pevska zbora, godba in osnovna šola Bršljin. Dostop z avtobusi in osebnimi, vozili je mogoč do gostilne Pugelj v Ždinji vasi, odkoder jeT poldrugi kilometer nezahtevnega sprehoda do spominskega obeležja, ki so ga na Golušniku odkrili pred petimi leti. Za hrano, pijačo in prijetno družab- • VOZNI RED AVTOBUSOV: — Ob 8. uri bo odpeljal avtobus z novomeške avtobusne postaje skozi Žabjo vas, Ločno, mimo občine, skozi Bučno vas do Ždinje vasi (gostilna Pugelj). Ustavljal bo na vseh avtobusnih postajališčih; — ob 9. uri bo odpeljal drugi avtobus po isti relaciji. Povratek: — Ob 15. uri bo odpeljal prvi tobus od gostilne Pugelj v Zdinji v drugi pa ob 16. uri. av-inji vasi, no srečanje bo poskrbljeno. ZB vabi nekdanje borce, aktiviste OF in vse ljudi dobre volje na prijeten sobotni izlet in tovariško srečanje. Tg. DENAR ZA NOV KOZOLEC NOVO MESTO - Za občinskim odborom SKD, ki je prispeval tisoč mark v tolarski protivrednosti, se je Zupančičevim iz Stavče vasi pri Žužemberku, ki jim je strela nedavno upepelila kozolec, odločila pomagati tudi novomeška vlada. Za postavitev novega kozolca je iz proračuna prispevala 70.000 tolaijev. 21 PONUDB ZA GRADNJO ŠOLE NOVO MESTO - Na javni natečaj za postavitev nove novomeške osnovne šole v Mrzli dolini je prispelo kar 21 ponudb. Najugodnejša bo izbrana do konca oktobra. Šolo naj bi sicer pričeli graditi prihodnjo jesen, pouk v njej pa naj bi se po načrtih začel jeseni 1994. SKB KREDITIRA PODJETNIKE NOVO MESTO - SKB banka je sprejela pogoje za vključevanje banke v kreditiranje podjetij in obrtnikov v sodelovanju s skladom republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Sredstva za razvoj v skladu z razpisom, ki bo trajal do konca leta, namenjajo za jamstva za bančna posojila. To znaša do 75 odst. vrednosti posojila za naložbo, katere vrednost ne sme presegati milijon ecujev v tolarski protivrednosti. SKB tudi subvencionira posojila bank in drugih finančnih organizacij, in sicer največ do polovice realne obrestne mere za naložbo, katere vrednost ne presega 200.000 ccujcv. Podjetnik ali obrtnik, ki se želi prijaviti na razpis sklada, mora najprej prositi za posojilo v poslovni banki in ji dostaviti v oceno investicijski program. Strokovno mnenje banke oz. posojilna pogodba je del prijave na razpis sklada. V primeru pozitivnega sklepa sklada SKB odobri posojilo. V primeru poroštva je obrestna mera 15 odst., pri subvenciji pa 2 odstotka več. LAMBORGINI - Pred tednom se je na novomeški Glavni trg pripeljal opazen lamborgini švicarske registracije. Ljudje so se ustavljali in začeli pasti radovednost ne le zato, ker je avto res izstopal, ampak tudi zato, ker se je pripeljal v spremstvu dveh policijskih avtomobilov. Čakali so, katera pomembna osebnost bo iz njega izstopila. Debelo so pozijali, ko je človek v jeziku z druge strani Kolpe začel razlagati o škodi 20.000 mark, ki jo je utrpel njegov avtomobilček ob pretesnem srečanju z gumo tovornjaka. Ko je bila zadeva popisana, je radovedneže čakalo novo presenečenje. Policaji so uslužno urejali promet, da se je gospod z lamborginijem nemoteno odpeljal po Glavnem trgu navzdol. Navadne smrtnike čaka za tak podvig kazen. MINISTRICA - Slovenska ministrica za delo Jožica Puhar je v Novem mestu zelo priljubljena. Kako tudi ne! Je ena redkih v Ljubljani, od katere kapne nazaj v Novo mesto kakšen promile tistega denaija, s katerim novomeška občina polni republiško blagajno. Tega je trikrat več, kot pride nazaj. No, Puharjeva je dovzetna za načrte o prestrukturiranju gospodarstva ter ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih, tega pa je v Novem mestu precej. V kaj je “naložila”, pride tudi rada pogledat, tako da ne manjka skoraj na nobeni slovesni otvoritvi. Če je treba, se na njej ali po njej tudi z veseljem zavrti. Sliši se, da je bila v petek po otvoritvi pri Tasevu tako plesno vneta, da so vsi soplesalci omagali. LJUBLJANA - Z drugimi pomemb-niki iz Ljubljane je več težav. Po Novem mestu se še vedno sprašujejo, kakšen je bil razlog, da je vladna ekipa obiskala Novo mesto na vrat na nos ravno takrat, ko je bil dr. Drnovšek, ki ima v novomeškem premiera strankarskega sodruga, v Ameriki, in ali ima to kakšno zvezo z reševanjem Adrie. Nobena skrivnost ni več, da so Novomeščani komaj prišli do vladnega podpredsednika za gospodarstvo, Hermana Rigelnika, na pogovore o Adrii, medtem ko ima mariborska Metalna, v kateri je pristal Novemu mestu in Adrii dobro znani Matjan Anžur, nenadoma tako perspektivne programe, da jih je treba na vsak način republiško podpreti. BOTER - Pred tednom, natanko na prvi rojstvi dan Biharjevih četverčkov, prvih, rojenih v samostojni državi Sloveniji, je mlada družina dobila ključe sto kvadratov velikega stanovanja v Kristanovi ulici. Bilo je slovesno in veselo, da je kaj. Vsi udeleženci slavja ob štirih tortah s po eno svečko so seveda hoteli male korenjake tudi malo pocrkljati. Pa ni šlo, saj so fantiči protestirali z jokom. Le Filip se je ves čas pridno crkljal pri županu Marjanu Dvorniku. Kot da bi že vedel, da se takšnega botra splača držati. 5^ Ena gospa je rekla, da je tudi Novo mesto vsaj na pol že v Evropi. V Mesarstvu Bobič tehtajo in seštevajo v nemščini. Zahvala za nakup na blagajniškem listu pa le ie v slovenščini. DENARNA POMOČ NOVO MESTO — V zadnjem letu in pol je območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko dodelila okoli 2.500 svojim članom denarno pomoč. Gre za denarno pomoč, ki jo je treba vrniti. V ta namen so pri območni organizaciji ustvarili kar precejšen sklad, v katerega namenjajo 40 odst. tistega dela sindikalne članarine, ki ostane območni organizaciji. Pri izvajanju tega programa območna organizacije dobro sodeluje s hranilno-kre-ditno službo Obrtne zadruge Hrast, njena želja pa je, da bi postala partner v pravi hranilnici na Dolenjskem. Denarne pomoči znašajo naj več 10.000 tolarjev, doba vračanja pa je 3 do 6 mesecev, odvisno od plače: manjša ko je plača, daljši je čas vračanja. Obresti pa so take kot Ljubljanska banka obrestuje vloge na vpogled. • Če polja ne rodijo, tudi svetniki ne žanjejo. (Španski pregovor) Črnomaljski drobir OJ TA JESEN! - Prodornim slikarskim očem udeležencev slikarske kolonije v Semiču nikakor ni mogla uiti čudna nervoza, ki se je lotevala sicer tako prizadevnih in pozornih organizatorjev te kolonije. “Kaj neki tako drobencljajo in kam izginejo vsake toliko časa?” so se spraševali. Uganko so kmalu razrešili. Sledi so vodile v semiške zidanice, kjer so organizatorji, tudi pridni vinogradniki, bdeli nad svojim moštom in čakali, da zavre. Eden si je nakopal kar dvojno skrb: poleg mošta je moral paziti še na ženo, da bi pravočasno prišla v porodnišnico. Nauk: čas slikarske kolonije bo treba bolje uskladiti s trgatvijo in drugimi opravili. KORAJŽA PA TAKA! - Kaže, da v Črnomlju nekateri radi kritizirajo, ko pa je treba za kritiko stati, se hitro umaknejo v anonimnost. Še huje kot to pa je, da si nekateri, ki hočejo spraviti sporne stvari v javnost, izposojajo tuja imena in se skrivajo za njimi, češ če ne bo uspelo, naj bodo umazani drugi. Več takih zadev je bilo v zvezi s Kmetijsko zadrugo. Človek bi mislil, da se bodo pritiski zmanjšali, ko bo nastopil nov direktor, a glej, komaj je začel z delom, že mu je bil javno vržen preizkusni kamen: lokacija nove mesnice. No, imena v igri so tukaj znana, bolj skriti so interesi za njimi. SVOBODNI TRG - Pri optiku v Črnomlju čudno pojmujejo svobodno oblikovanje cen. Po izjavi našega bralca takole: “Kakor je stranka.” Hčerka mu je povedala, da okvir za njena očala stane 2.800 tolaijev. Šel ga je kupit, a cena je bila že 3.500 tolarjev. Misleč, da gre za pomoto, je k optiku poslal hčerko. Cena je bila 2.800 tolaijev. Potem je šel v trgovino spet sam. Cena je bila spet 3.500 tolarjev. “Kako pa postavljate cene?” se je začudil in dobil gornji odgovor. Zdaj ve, kaj je svobodni trg. (Sprehod po Metliki) kar NEKAJ JE ŠOFERJEV, ki mislijo, da lahko puščajo svoja vozila kjer se jim pač ustavijo. Največji nered vlada pred Galo in na Mestnem trgu. Človek vidi parkirane avtomobile povsod. Pa se pojavijo policisti, ki zatikajo lističe za brisalce, kar pomeni, da bo treba plačati kazen v višini 750 tolaijev. Površneži in predrzneži preklinjajo fante v modrem, redkokdaj pa pomislijo, da bi se bilo treba zamisliti nad lastnimi napakami. Svobode ne gre pojmovati kot nered, ampak kot disciplino v dogovojenem. Do tega spoznanja pa bo pri marsikom preteklo še veliko Kolpe. V PODŽEMELJSKI osnovni šoli so se odločili dati več poudarka glasbeni vzgoji, zato bosta vadila kar dva pevska zbora. Učenci 1., 2. in 3. razreda bodo sestavili svoj zbor, mladež ”•> 5- in 6. razreda pa svojega. Pri tem jim bo veliko pomagala Glasbena šola 12 Črnomlja, ki jim je zagotovila zborovodjo, šola pa bo kupila pianino Kawai. Novost v imenovani šoli bodo fudi krožki, kot so: čebelarski, sadjarski, novinarski in šahovski. Vodstvo sole pa je ponudilo otrokom in staršem tudi tečaje: nemškega in angleškega jezika, borilnih veščin, tenisa m plesa. Ker denaija iz občinskega proračuna za te dejavnosti ni, bodo plačniki starši, med katerimi ne manjka zanimanja. ^Trebanjske iveri BIKA - Na okrogli mizi o zadružništvu v Šentrupertu je bilo rečeno, ua bi živinorejci morali poporodni čas Pri kravah čimbolj skrajšati, da bi prišli do več telet. Očitno pa so to trebanjski kmetje že spoznali, saj so se lani pritoževali, da so veterinaiji osemenjevalci neuspešni pri osemenjevanju, ker jih k eni kravi kličejo tudi po sedemkrat. Zato so zahtevali, P?j bi kupili vsaj dva bika v občini, ** O' te probleme reševala na naraven način. In res, kmetje so dosegli svoje, nobili so dva bika. Toda kmeta, ki ju imata v hlevu, negodujeta, ker se pri njiju le poredko oglasi kakšen kmet s kravo, bika pa se zato redita in postajata vse bolj nerodna. TOVORNJAK IN VILIČAR -Osrednjo kulturno prireditev Kmečki Praznik ob ustanovitvi Kmečke zadruge Šentrupert v soboto ni motil le dež, ampak tudi tovornjak, ki je mimo obiskovalcev pripeljal prav takrat, ko M kulturni program z govori. Nekajminutni program je izzvenel v Prazno, vendar to še ni bilo vse, čez .? je za njim prihrumel še voznik viličarja. Na vtis o prireditev!, ki je bila sicer dobro pripravljena, pa žal vplivajo tudi takšne drobne pomanjkljivosti. ANKETA - Pred kratkim nas je v Uredništvo poklical nekdo iz trebanjske občine in nam očital, da v njihovi občini za anketo sprašujemo le rdeče”. Vendar takšne selekcije ne delamo, zainteresirani smo za različna mnenja. Za zdaj strankarske pripadno-Sc ne znamo razbrati s čela. Mogoče pa ima to sposobnost bralec, kr nas kritizira. IZ NkŠIH OBČIN Kdor se greje, naj tudi plača! IZ NkŠIH OBČIN Izvršni svet je dal zeleno luč za plačevanje dejanskih stroškov — Plačilu se vse _______več porabnikov izogiba — Plačilna kurilna sezona en mesec krajša__________________ ČRNOMELJ — Vse kaže, da bodo morali uporabniki črnomaljskega komunalnega ogrevanja v letošnji kurilni sezoni krepkeje seči v žep. Črnomaljski izvršni svet je dal namreč Komunali načelno soglasje, naj oblikuje cene ogrevanja v skladu z dejanskimi stroški, pri tem pa je posebej poudaril, naj strogo upošteva potrebo po kuijenju, na kar so v pretekli sezoni že leteli očitki. S tem soglasjem je bila Komunali dana tudi možnost, da prestopi z republiškim odlokom določeno omejitev rasti cen komunalnih storitev. Izteijava neplačanih stroškov ogrevanja zadnje čase močno otežuje tudi slab pregled nad stanovalci, saj je prej za evidenco skrbela stanovanjska skupnost, zdaj pa so njeno vlogo delno prevzeli trije različni upravniki, tako da Direktor Komunale Bojan Koširje v obrazložtvi opozoril na rast stroškov energije — premog se je od prvega marca podražil kar za 53 odstotkov — pri čemer je povedal, daje v predvideni podražitvi vkalkulirana tudi že pričakovana oktobrska 10 odstotna podražitev tega goriva, ki ga zadnje čase na trgu vse bolj primanjkuje. Če podražitve ne bi bilo moč izpeljati, predvideva zlom kumunalne dejavnosti še pred koncem letošnjega leta. Povedal je tudi, da je v kritičnih obdobjih zelo težko držati enakomerno temperaturo v različnih blokih, ki so, kar se izolacije tiče, zelo različno grajeni. Stvar bi rešili šele kalorimetri, vgrajeni v vsa stanovanja, to pa je draga stvar. Črnomaljsko Komunalo močno pe- SHOD BELOKRANJSKIH SDP V SEMIČU SEMIČ — Občinski organizaciji SDP Črnomelj in Metlika vabita v soboto, 9. oktobra, ob 15. uri na predvolilni shod v hotelu Smuk v Semiču. Shoda, na katerem bodo predstavili svoj volilni razglas, se bo bo udeležil tudi predsednik stranke dr. Čiril Ribičič s sodelavci. Prireditelji vabijo k udeležbi člane in ostale občane, za poživitev srečanja pa obljubljajo tudi prijeten kulturni program. TREBANJSKO GOSPODARSTVO ŠE NAZADUJE TREBNJE - V trebanjski občini je bilo konec junija 17 družbenih firm, 7 mešanih in 128 privatnih ter ena zadruga. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je še v letu 1991 povečeval, v letošnjem polletju pa se je zmanjšal za 16,2 odst. To je nekoliko manj, kot je znašalo zmanjšanje v regiji. Gospodarstvo občine je v polletju izvozilo za 36 odst. manj blaga kot v enakem lanskem obdobju. Polletni kazalci gospodarjenja še vedno kažejo navzdol, vendarle so bojjši od regijskih. V Dani imajo nov sok in liker Kupci imajo najrajši sokove Pika MIRNA — Pred kratkim so v Dani na Mirni dokaj pestri ponudbi sokov in žganih pijač dodali še dva nova izdelka, malce bolj razredčen sok Biba z okusom pomaranče in borovnice in liker z okusom pomaranče in marelice. V Dani je zaposlenih 249 delavcev. Še pred kratkim je bil to 290 članski kolektiv. Ker je tudi nje izguba trgov v nekdanjih jugoslovanskih republikah močno prizadela, so bili prisiljeni, da poiščejo nove. Npr.: novi liker bodo izvažali v Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Izdelke celotnega proizvodnega programa izvažajo tudi v Italijo, odpira pa se še Madžarska. Zaprl pa se ni lejužni trg, tudi doma vse manj prodajo, ker je kupna moč prebivalstva zelo padla. Predvsem draži njihove izdelke embalaža, saj npr. steklenice za sokove Pika trgovine ne sprejemajo nazaj. Sokovi so precej cenejši le v njihovi industrijski prodajalni na Mirni, ker jemljejo nazaj tudi embalažo. Letošnje poletje so prodali največ sokovov Pika. V Dani povedo, da ljudje radi kupujejo njihove sokove, ker so gostejši. Manj so prodali sokovov Dan, saj so za marsikaterega kupca predragi. V zimskih mesecih pa bodo prodali več žganih pijač. Nakupili so že tudi večino sadja za predelavo; kupili so 200 ton hrušk in 400 ton jabolk. Sadje, ki so ga do sedaj kupovali v predelih nekdanje Jugoslavije, uvažajo iz Če-hoslovaške in Turčije. J. D. stijo neizteijani dolgovi, ki so ob koncu septembra znašali že 5,8 milijonov tolaijev. Za izteijavo večine teh dolgov so že stekle tožbe, a je zaradi slabe likvidnosti nekaterih največjih dolžnikov, to pa so družbena podjetja, težko veijeti, da se bo stanje kaj kmalu izboljšalo. Precejšen del teijatev znašajo tudi neplačani stroški za ogrevanje v prejšnji kurilni sezoni; to pa lahko ogrozi novo, ki se je s 1. oktobrom že pričela. Lanska sezona je bila porazdeljena v osem plačilnih mesecev, a je bil pri izterjavi zadnjega meseca, ker je bil maj mesec sorazmerno topel, velik izpad. Od takrat poslanih položnic 535 plačnikom, jih je ostalo neiztiijanih kar 78 odstotkov. Neplačnikov je sicer kar 30 odstotkov, kar polovica pa je takih ki ne plačujejo v roku. morajo komunalci ugotavljati dejansko stanje tako rekoč od vrat do vrat. Se zlasti so stvari negotove, kar zadeva stano- • Plačilno sezono komunalnega ogrevanja črnomaljska Komunala od dosedanjih osmih skrajšuje na 7 mesecev, pri čemer bodo za kvadratni meter ogrevanja na mesec plačevala gospodinjstva 133 tolarjev za kvadratni meter, ostali pa 176,10 tolaija za kvadratni meter. Koliko bo treba odriniti za posamezno stanovanje vsak mesec, je mogoče enostavno izračunati: ceno pomnožimo s številom kvadratnih metrov. vanja nekdanje JLA. Pri teh je za lansko kurilno sezono 30 odstotkov stroškov pokrilo obrambno ministrstvo. T. JAKŠE SLOVESNOST POD LIPO — Prejšnji teden se je na trgu predprenovljeno Dolenjkino trgovino Pod lipo v Črnomlju zbralo kar lepo število Črnomaljcev. Direktor Dolenjke Milan Jakopin jih je ob za to posebej pripravljenih stojkah povabil na jedačo in pijačo, vzrok povabilu pa je bila otvoritev prenovljene in razširjene poslovalnice, kijo je s pozdravnim govorom odprl predsednik občinskega izvršnega sveta Anton Horvat Zahtevno delo je bilo opravljeno v pičlih sedmih tednih, s tem pa je trgovina pridobila dodatnih 40 m2 prodajnih površin. Teh je zdaj 140 m2, s skladišči in poslovnimi prostori pa jih ima poslovalnica 280. (Foto: T Jakše) Belokranjci še pred zimo »pokriti« Pretvornik na Plešivici bo izboljšal signal METLIKA, ČRNOMELJ — V Beli krajini vse glasneje negodujejo nad slabo pokritostjo z radijskimi in televizijskimi signali. Razmere so se z dograditvijo televizijskega stolpa na Trdinovem vrhu le deloma izboljšale, že letos pa bo še boljše. Metličani so namreč že pričeli popravljati anteno in postavljati mi-krooddajnik na Veselici, kar bo stalo kakih pol milijona tolaijev. Kot kaže, pa Črnomaljci takega mikro-oddajnika sploh ne bodo potrebovali, kajti njihovim potrebam bo zadostil pretvornik na Veliki Plešivici pri Adlešičih, ki naj bi bil po nekaterih napovedih usposobljen že do sredine prihodnjega meseca. Pretvornik naj bi po prvotnih namerah pravzaprav postavili na Kučaiju pri Podzemlju, a je bilo zaradi naravovarstvenih in drugih pomislekov ta namera kmalu opuščena, nadaljnje meritve pa so pokazale, daje lokacija na 363 m visoki Veliki Plešivici za celotno Belo krajino še najbolj ugodna. Za postavitev sta se zato ogreli obe belokranjski občini, ki naj bi po pogodbi sprejeli in medsebojno razdelili obveznosti v vrednosti nekaj preko 3 milijone tolaijev. Sem je vračunana zagotovitev zemljišča, vsa za gradnjo potrebna dokumentacija, izgradnja dovozne poti, napeljava elektrike ter postavitev za to potrebne stavbe. Štolp bo prispevalo republiško ministrstvo za obrambo, RTV Slovenija pa bo vodila investicijo, zagotovila projekt ter nakupila vso potrebno opremo, katere vrednost naj bi znašala približno 300 tisoč nemških mark. Pretvornik bo omogočal kvalitetno sprejemanje prvega in drugega programa RTV in UKV. S tem bodo zagotovo odpravljene motnje na južnem pobočju Goijancev, na izboljšave pa računajo tudi v spodnji Poljanski dolini. T. J. Vpliv zasebnikov se že povečuje Zasebna podjetja uspešnejša od družbenih — Zasebniki skoraj niso imeli izgub, ____medtem ko se število zaposlenih in akumulacija povečujeta METLIKA — Primerjava letošnje polletne uspešnosti poslovanja metliškega gospodarstva z republiškim pokaže, da Metličani zaostajajo za povprečjem v državi tako pri bruto dobičku, akumulaciji kot povprečnem bruto osebnem dohodku na mesec. Na srečo pa je tudi precej manjša metliška izguba na zaposlenega, saj je v prvi polovici letošnjega leta znašala dobrih 22.000 tolaijev, v republiki pa skoraj 130.000 tolaijev. Razveseljivo je, daje v metliški občini vse več zasebnih gospodarskih podjetij. Medtem ko jih je bilo ob lanskem polletju 28, jih je letos že 77, periodični obračun pa jih je predložilo 48. Registriranih družbenih podjetij je le 13. Lani bi zaposlene v zasebnih podjetjih skoraj še lahko prešteli na prste, letos pa jih je že 226. Sicer pa se število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšuje. Letos jih je bilo v povprečju 2.771, kar je za 4,3 odst. manj kot v lanskem polletju. Tudi obseg industrijske proizvodnje se je v polletju zmanjšal skoraj za četrtino v primeijavi z lanskim polletjem. V prvih šestih mesecih letos so zasebna podjetja ustvarila 8,9 odst. prihodka gospodarstva občine, v enakem obdobju lani le 3,4 odst. Delež zasebnikov v akumulaciji je bil 63 odst., medtem ko izgub skoraj niso imeli. Vse to dokazuje, da se vpliv zasebnih podjetij v gospodarstvu občine povečuje ter da so FRU FRU V METLIKI METLIKA — V nedeljo, 10. oktobra, ob 16. uri bo v Kulturnem domu z igro Rdeča kapica gostovala ljubljanska lutkovna skupina Fru-fru. Predstavo, primerno za otroke od 8. do 10. leta starosti, v počastitev tedna otroka organizira Ljudska knjižnica iz Metlike. Vstopnice bodo po 100 tolaijev. Premog spet iskan V Kanižariči bodo letos prodali več premoga, kot so načrtovali KANIŽARICA — S prodajo slovenskih premogov letos ne bo težav. Čeprav seje kurilna sezona uradno šele pričela in ni še pretiranega mraza, pa so deponije v večini slovenskih rudnikov že prazne. Letos se namreč na slovenskem tržišču močno pozna izpad bosanskih premogov, ki bo zaradi vojne in poškodovanih proizvodnih ter transportnih naprav v tej državi trajal še najmanj nekaj zim. Prazne deponije pa nikakor ne pomenijo, da so letos rudarji nakopali manj premoga, kot so planirali. Direktor Rudnika ijavega premoga Kanižarica, Tomislav Sekovanič, se lahko celo pohvali, da bodo letos prekoračili planirani izkop 80 tisoč ton, saj kaže, da ga bodo, če se bodo dela brez posebnih težav nadaljevala s takim tempom, prekoračili za najmanj 2.500 ton, zato pripravljajo rebalans plana. V rednem delavniku naj bi ga 148 delavcev, kolikor jih dela v jami, nakopalo po planu 320 ton, uspeva pa jim izkop tudi po 330 do 340 ton na dan ali v poprečju 7000 ton mesečno. Vseh zaposlenih v rudniku je zdaj 252. Polovica od nakopanih količin gre naravnost v toplarne, druga polovica pa je tako imenovani komercialni premog, ki ga za rudnik distribuira in prodaja Kurivotrans. Seveda je za rudnik stanje brez deponiranja ugodno, kljub vsemu jih že zdaj skrbi, kako bodo zmogli zadovoljiti navalu individualnih strank, ko se bo nekoliko ohladilo. Po besedah direktorja rudnika imajo prednost večje in stalne stranke. Seveda pa tudi drugih ne mislijo pustiti povsem ne cedilu. Tega se boji tudi direktor Kurivo-transa Miha Vlahovič: »V našem interesu in v interesu strank je, da prodajamo skozi celo leto enakomerno. Žal se v vročih poletnih dneh le malokdo spomni, da bi si pripravil zalogo kuriva za zimo. Poletno mrtvilo smo prisiljeni nekako premostiti, zato smo se odločili, da bomo tukaj v pritličju samskega doma v kratkem odprli še trgovino z gradbenim in inštalacijskim materialom. Razmere zaenkrat še obvladujemo, a bojimo se, kaj bo prinesel prvi mraz.« Da poleti ni posebnega navala na premog, je normalno, a bi bilo dobro, če bi malo mislili tudi vnaprej. Res, da je zdaj kanižarski premog s ceno 7.853 tolarjev za tono najcenejši v Sloveniji, a stare izkušnje kažejo, da cene gorivom rastejo, ko temperature padajo. Vzrok za odlašanje z nakupi pa tiči morda tudi drugje. Statistika namreč kaže, da mnogi namesto nekdanjih pet ton naročajo po dve ali tri tone premoga, ker za več nimajo. T JAKŠE bolj uspešna od družbenih. V metliški občini so zadovoljni z rastjo zunanjetrgovinske menjave, kije večja od republiške. Izvoz na konvertibilni trg seje povečal za 29 odst. v primeijavi z lanskim polletjem, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 21,6 odst. Značilen je • Od 48 zasebnih podjetij, ki so ob polletju predložila periodične obračune, jih je 12 razvrščenih v dejavnost industrije, 11 v trgovino, 10 v finančne, tehnične in poslovne storitve, 6 v gradbeništvo, 3 v promet in zveze in prav toliko v obrt, 2 v gostinstvo in turizem ter eno v komunalo. podatek, daje šlo še v lanskem prvem polletj u v druge republike nekdanje Jugoslavije za 42 odst. vse prodaje metliškega gospodarstva, v enakem letošnjem obdobju pa le še 9 odst. M.B.-J. ANARHIJA NA TRGU METLIKA —Tukajšnja kmetijska zadruga je imela ob polletju za 18 milijonov tolaijev izgube, glavni vzrok zanjo pa so neplačani računi kupcev izdelkov zadruge. Kot je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta dejal direktor zadruge Stane Bajuk, zlasti v Ljubljani vlada pravo brezvladje. Dobavitelji blaga namreč niso zaščiteni pred kupci, predvsem družbami z omejeno odgovornostjo. Te so zrasle kot gobe po dežju, sedaj pa izginjajo, prav tako pa ni nobenih sledi za njihovimi lastniki, ki so vzeli blago, plačali pa ga niso. V zadrugi opozaija-jo, da se je zaradi izgube jugoslovanskega trga precej povečala konkurenčnost slovenskih vin na domačem trgu, velik trn v peti pa je vinaijem tudi dumpinški uvoz. (KONČNO)l REPUBLIS1 POD )KIM OKRILJEM METLIKA — Ustanoviteljstvo tukajšnje srednje šole tekstilne usmeritve (ustanovila jo je tovarna Beti, potem pa ustanoviteljstvo prenesla na občinsko skupščino) naj bi kmalu prenesli na Republiko Slovenijo. Prav tako naj bi prenesli v lastništvo republiškega ministrstva za šolstvo nekdanjo stavbo osnovne šole, v katero bi se omenjena srednja šola preselila. Vendar bi lastništvo veljalo le za toliko časa, dokler bi se v stavbi odvijal šolski proces. Sicer pa naj bi se predstavniki občine in republike kmalu dogovorili tudi o nadaljnjih posegih v šolsko poslopje in načinu investiranja. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj [ Vrtci spet pod šolsko streho? Trebanjci si želijo drugačno organiziranost vrtcev — Bodo nove rešitve res pri-_____nesle željene spremembe? — Oskrbnina v Oskrbnina v vrčih se bo povečala TREBNJE — Problematika predšolske vzgoje in varstva otrok v občini Trebnje je bila celoviteje predstavljena že lani. Že takrat so Trebanjci izrazili željo po drugačni organiziranosti vrtcev. O predšolski vzgoji pa je bila beseda tudi na zadnji seji trebanjskega izvršnega sveta, kjer so se dogovorili, da bodo predlog še iz različnih zornih kotov proučili. Menili so tudi, da bi bilo najbolje počakati na novo republiško zakonodajo, kljub temu pa bi nekateri v občini radi, da do reorganizacije vrtcev pride že jutri. jo, da bi bila vzgoja predšolskih otrok zopet organizirana tako kot pred letom 1980, ko so bile enote del osnovnih šol. Menijo, da bi s tem prihranili tudi nekaj stroškov. Z novo organizacijo pa bi omogočili tudi večji vpliv krajanov na delo enot v okviru šol. Predloge za novo organiziranost Vzgojno-varstvenega zavoda Trebnje so pretehtali tudi strokovni delavci novomeškega Zavoda za šolstvo in šport, ki menijo, da nova delitev sedanjega vrtca k osnovnim šolam ne nakazuje Trebanjce pri sedanji organiziranosti najbolj moti dejstvo, da je od 1500 predšolskih otrok v občini deležno predšolske vzgoje le 450 otrok, medtem ko prek davkov vsi občani odvajajo sredstva tudi za financiranje vrtcev. Zato predlagajo, da bi za otroke, ki ne potrebujejo dnevnega varstva, pripravili prilagojene programe, ki bi tudi pretežno kmečke otroke vključili v predšolsko vzgojo. Za to pa bi se morala spremeniti dosedanja organiziranost Vzgojnovarstvenega zavoda. Predlaga- nekih novih rešitev. Predlagali so, da pred pomembno odločitvijo pretehtajo • Ker pa tudi za vrtce zmanjkuje denaija v proračunu kljub njegovemu povišanju, so v Vzgojno-varstvenemu zavodu Trebnje predlagali ukrepe za zmanjšanje stroškov poslovanja. Izvršni svet je podprl naslednje: sredstva za dodatke se bodo zmanjšala od 12,5 na 5 odst., ukinili bodo mesto šivilje, perico zaposlili za polovični delovni čas, povečala pa se bo tudi oskrbnina, ker se bo povečal delež staršev od dosedanjih 55 odst. ekonomske cene na 70,3 odst. cene pa bo še naprej kril proračun. vse možnosti rešitev za še kvalitetenejše vzgojno delo. J. DORNIŽ ll Uj IZ NKŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Proti kršitvi zakonskih predpisov Sklepčni le dve uri KOČEVJE — 21. septembra skupne seje vseh treh zborov kočevske občinske skupščine zaradi nesklepčnosti ni bilo. Na ponovno sklicani seji v torek, 29. septembra, se je zbralo zadostno število poslancev, vendar je ostal zbor krajevnih skupnosti sklepčen le dve uri. Zaradi spremenjenega zaporedja točk, le nekoliko razšiijenega dnevnega reda julijskega zaradi nesklepčnosti prekinjenega zasedanja skupščine, se poslanci tudi tokrat niso izrekli o ustanovitvi radijskega programa Kočevski val. Poslanci so sprejeli vrsto bolj ali manj zgolj formalnih zadev, med katere sodita tudi izvolitvi komisije za proračun in za pripravo pravilnika o oddajanju službenih stanovanj v občini Kočevje. Vsebinskih pripomb je bil deležen le predlog kočevskega izvršnega sveta, da se polovico denarja iz občinskega sklada rezerv nameni za ublažitev posledic suše. Poslanci niso podprli variantnega predloga, da bi se razdelila vsa sredstva sklada, zavrnili pa so tudi predlog poslanca družbenopolitičnega zbora Vinka Pintaija, naj bi bil dela sredstev, ki jih bodo namenili za subvencioniranje živinske krme, deležen tudi družbeni sektor. Odločili so se, da 450 tisoč tolarjev namenijo najbolj prizadetim kmetom, ki so oddali največ tržnih presežkov mleka in mesa. Podpredsednico občinske skupščine Natašo Žilevski, kije v obrazložitvi svoje prošnje za razrešitev s podpredsedniške funkcije kot vzrok navedla nestrinjanje z delom izvršnega sveta in še posebej njegovega predsednika, so poslanci razrešili skoraj brez razprave. Zato pa je zaplet povzročila izvolitev novega podpredsednika, saj je bil za to funkcijo predlagan le en kandidat. Ker je v zakonu o volitvah določeno, da morata biti za izvedbo predlagana vsaj dva kandidata, do volitev ni prišlo. Poslanci so se namreč z glasovanjem o predlogu nekaterih poslancev, da bi se o Srečku Štefaniču glasovalo, čeprav je edini kandidat, odločili, da ne bodo kršili zakonskega predpisa. Po nekajminutnem odmoru so poslanci predlagali še enega kandidata, in sicer Mojco Ahac, vendar zaradi nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti tudi potem ni prišlo do volitev. M. LESKOVŠEK-SVETE INFORMACIJA O RIKU RIBNICA — Ribniški krščanski demokrati so na ribniški izvršni svet naslovili pobudo, da bi za skupščinske poslance pripravil celovito informacijo o stanju v družbenem podjetju Riko Ribnica. V informaciji naj bi bili dani odgovori na vprašanja, kakšno je stanje v Riku in ali je sanacijski program že narejen; koliko presežkov delavcev sanacija predvideva; kako bo podjetje statusno v bodoče urejeno in ali je to v skladu z veljavno zakonodajo. ZBIRANJE ZIMSKIH OBLAČIL KOČEVJE — Kočevski občinski odbor Rdečega križa pripravlja za soboto, 10. septembra, zbiralno akcijo zimskih oblačil in obutve za ženske, moške in otroke. Akcija bo potekala ves dan, oblačila in obutev pa bodo sprejemali v kočevskem begunskem centru. Posebno dobrodošle bodo velike številke (45 in 46) moške obutve, za-željena pa so tudi kvačke, pletilke in volna. Pozivi za odstop Pripombe poslancev KOČEVJE — Po ugotovljeni nesklepčnosti zbora krajevnih skupnosti na skupni seji vseh treh zborov kočevske občinske skupščine minuli torek je poslanec družbenopolitičnega zbora Marko Rovan predlagal, naj se na naslednjo sejo skupščine uvrsti razprava o krizi parlamenta. Zavzel se je tudi za to, da bi javno objavili imena tistih poslancev, ki skupščinskih sej ne obiskujejo oziroma ki so krivi za ponavljajočo se nesklepčnost. Njegov zborovski kolega Vinko Pintarje izrazil prepričanje, da ni v krizi le parlament, marveč tudi vlada. Odgovornost za krizo parlamenta je pripisal predsedniku in podpredsedniku, ki ga skupščina v tistem trenutku ni več oziroma še ni imela, predsednika izvršnega sveta Alojza Petka pa je ponovno pozval, naj odstopi. Poslanka družbenopolitičnega zbora Anica Kosten se je s svojima kolegoma strinjala, de! krivde za pogosto nesklepčnost in s tem krizo parlamenta pa pripisala tudi slabi pripravi gradiv, pri čemer je kot tipičen primer izredno slabe priprave navedla gradivo za ustanovitev radijskega programa. Vlada predvideva zadolževanje O renominaciji občinskega proračuna bodo ribniški poslanci razpravljali tudi na naslednji seji parlamenta — Zahtevajo več denarja za solstvo RIBNICA — Minulo sredo je v dvorani TVD Partizan v Ribnici zasedala občinska skupščina. Na skupni seji vseh treh skupščinskih zborov so obravnavali 10 od skupno 13 točk dnevnega reda. Zaradi nesklepčnosti, do katere je prišlo po štiriinpolumem zasedanju, se poslanci niso izrekli le o predlogu za preimenovanje naselij in ulic v Ribnici. Ob obravnavi sklepa o uskladitvi skupnega obsega in bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za letošnje leto so nekateri poslanci oporekali že samemu dejstvu, da bi bil pred- loženi proračun zgolj renominacija. Poslanec družbenopolitičnega zbora Franc Lapajne je dejal, da gre v bistvu za rebalans, saj se proračun ni spreminjal tako, kot seje sprejemal. Predsednik izvršne- Kriza kočevskega parlamenta Predsedstvo skupščine o aktualnih problemih KOČEVJE — V ponedeljek so člani predsedstva kočevske občinske skupščine spregovorili o težavah, ki zadevajo delo občinske skupščine. K temu sojih navedle izjave nekaterih poslancev, da je kočevski parlament v krizi, poleg tega pa tudi vrsta odprtih vprašanj in očitkov kočevski vladi. Župan dr. Mihael Petrovič je dejal, da si krizo parlamenta vsak lahko razlaga po svoje. Povedal je, daje prihajalo v drugi polovici mandatne dobe do nesklepčnosti tudi v prejšnji sestavi par- Konec »zakulisnih iger« Skupščina zahteva vrnitev prešolanih otrok RIBNICA — Z zadnjim septembrskim dnem je ribniška osnovna šola s prilagojenim programom Jožeta Petka tudi formalno prenehala obstajati kot samostojna šola. Poslanci ribniške občinske skupščine so se odločili, da se priključi redni osnovni šoli dr. Franceta Prešerna in delavnica pod posebnimi pogoji Centru za socialno delo. Odloke, ki so povezani z ukinitvijo šole in prenosom njene dejavnosti na osnovno šolo dr. Franceta Prešerna in Center za socialno delo, so poslanci sprejeli s pripombo, da zaradi tega dejavnost dela s prizadetimi otroki v ribniški občini ne sme odmreti. Podprli so prizadevanja tistih, ki nasprotujejo od- DANES OKROGLA MIZA KOČEVJE — Danes ob 18. uri bo v šolski dvorani srednje šole v Kočevju okrogla miza o socialni problematiki. V pogovoru bodo sodelovali predstavniki organov, organizacij, služb in javnih zavodov, ki se poklicno ukvarjajo z reševanjem tovrstnih problemov. SDP O BLIŽNJIH VOLITVAH MALKOVEC - Sevniška stranka socialdemokratske prenove je pretekli petek v Malusovi zidanici na Malkovcu na zboru svojih članov in simpatizerjev največ pozornosti posvetila volilni zakonodaji v luči bližnjih volitev. Na vprašanja sta odgovarjala Miran Potrč, vodja poslanskega kluba SDP v slovenskem parlamentu, in Anka Osterman, ministrica za borce. Sevniška SDP je za eno poslansko mesto oz. mandat, ki ga ima Posavje v državnem zboru, evidentirala 12 možnih kandidatov. Pa še to: pisarna SDP v Naselju heroja Maroka v Sevnici bo poslej vsak četrtek ob 19. uri na voljo članstvu za razna vprašanja in pobude. ločitvi ministrstva za šolstvo in šport, da bi bil v letošnjem šolskem letu v Ribnici samo en oddelek s prilagojenim programom. Zahtevali so, da se morajo otroci, ki so bili ob pričetku letošnjega šolskega leta prešolani v Kočevje, čim-prej vrniti. Zazveli so se tudi za ustanovitev mobilne službe in oddelka za delovno usposabljanje duševno prizadetih otrok. V razpravi pred sprejemom odlokov so se večkrat omenjale »zakulisne igre«. Vzrok zanje naj bi bile kadrovske težave. Z ukinitvijo enega oddelka in prešo-lanjem otrok v Kočevje je namreč prišlo do presežka delavcev. Prerazporeditvi delavk iz šole v delavnico in odpustu dveh, že tri leta le za določen čas zaposlenih delavk iz delavnice je tudi na sami seji nasprotoval eden izmed članov Društva za pomoč duševno prizadetim. Dileme, ali je nujno, da je v delavnici zaposlen defektolog ali ne, poslanci niso niti skušali razrešiti, strinjali pa so se s tistimi, ki so menili, da so bile odločbe, ki jih je izdala ravnateljica šole Jožeta Petka, Olga Čeme, preuranjene. Podprli so predlog poslanskega kluba ribniških krščanskih demokratov, naj se na šolo dr. Franceta Prešerna in Center za socialno delo prenaša le dejavnost šole Jožeta Petka in da naj si zato kadre izbereta obe ustanovi sami. M. LESKOVŠEK-SVETE NEUSPELA JAVNA TRIBUNA RIBNICA — Prva javna tribna Demokratske stranke v Ribnici ni uspela. Vsega pet plakatov in 80 vabil, poslanih naključno izbranim občanom, je privabilo pravzaprav le enega občana, saj sta se župan Franc Mihelič in podpredsednik skupščine Franc Mihič povabilu odzvala bolj zaradi »službene dolžnosti«. Kljub temu je bil nekajurni razgovor s podpredsednikom stranke Tonetom Peršakom ter članom Barbaro Šega-Čeh in Matijo Volkom zelo zanimiv. Spregovorili so o številnih problemih, s katerimi se srečuje ribniška občina. Do Konjskega asfalt za praznik? S sest anka gradbenega odbora za izgradnji ceste Radna—Konjsko—Laze vaškega odbora Konjsko s sevniškimi Občinarji in cestarji KONJSKO — Cesta Radna—Konjsko—Laze v skupni dolžini 4400 metrov očitno ne bo posodobljena v 90 dneh, kot so zapisali v pogodbo med investitorico sevniško občino in izvajalcem del Cestnim podjetjem Novo mesto, sektor Krško. Je pa Franc Povše v imenu izvajalca pretekli teden na dokaj vročem sestanku s člani gradbenega odbora za izgradnjo te ceste in vaškega odbora Konjsko vpričo sevniške predsednice Brede Mijovič in predsednika izvršnega sveta Marjana Kurnika zagotovil, da bo asfalt na tej cesti vsaj do Konjskega zanesljivo položen do sevniškega občinskega praznika, na celotni trasi pa do konca novembra letos, če le ne bo preveč ponagajalo vreme. Omenjeni rok izgradnje bi namreč Kolarjevih besedah zdaj pogodbeni rok potekel 30. septembra, toda kot sta povedala Povše in sevniški minister za varstvo okoija inž. Jože Kolar, to ni bilo mogoče iz več razlogov. Prvič zato, ker vaščani niso na trasi pravočasno postorili vsega, kot so se poprej dogovorili z izvajalcem, predvsem glede poseka drevja. Občina seje po pogodbi obvezala, da bo izvajalcu zagotovila 70 odst. avansa za 33,7 milijona tolarjev vredno naložbo, a ji to ni uspelo, ker je dolgo čakala na denar iz republike za demografsko ogrožena območja. Tako je po pomaknjen na 25. oktober. Kot vse kaže, pa je predvsem mati narava tista, kije spet pokazala zobe in postavila načrte na glavo. Izvajalci del so namreč naleteli v ožini od Konjskega proti Lazam na zelo težaven teren, zato je potrebno veliko vrtanja in miniranja. Prej so bolj na pamet predvidevali (zaradi varčevanja namreč niso naredili geoloških raziskav), da bo teren pretežno 3. in 4. kategorije, zdaj pa prevladuje 5. in 6. kategorija, primerna za skalo-mete. In ker bo po pogodbi obračun na- KATRCA POJDE NA POKLEK SEVNICA - Veliko nagradno žrebanje več kot 300.000 kartic z imeni kupcev, ki so povprečno zapravili v prodajalnah sevniškega Merkatorja v zadnjih treh mesecih vsaj tisočaka, čeprav so kartico dobili že ob nakupu nad 500 tolaijev, je preteklo soboto rom s 1200 sedeži so se vrstile modna revija, plesne točke, zapela sta mešani pevski zbor z Loke in dekliški oktet Corona iz Boštanja, do jutranjih ur pa je mlado in staro zabaval ansambel 12. nasprotje. Otroci so žrebali 128 dobitkov. Tretjo nagrado - pralni stroj - je dobila gostilničarka Zinka Lekše z Velikega Trna, drugo nagrado - motorno kolo - pa komandir sevniške policije Andrej Bobek. Albin JescI-nik, direktor sevniškega Merkatorja, ki letos praznuje 15. obletnico, pa je prinesel srečo invalidu Stanku Krejanu s Pokleka nad Blanco, ki se bo oz. ga bodo poslej vodili s priljubljeno katrco (R 4). Čestitamo! ga sveta Janez Henigman je njegove tr-diteve zavrnil, češ da v proračunu ni nobene nove postavke in da gre zato vendarle za renominacijo. kljub temu da so ponekod indeksi spremenjeni. Občinski proračun, ki je prvotno znašal nekaj manj kot 190 milijonov, bi bil po predloženi uskladitvi z rastjo cen lamenta in da nesklepčnost skupščine v času dopustov ni znak krize. Kar zadeva njegovo osebno odgovornost za krizo parlamenta, kije po njegovem mnenju sicer ni, pa je dejal, da bi glede na očitke, kijih dobiva, vzroki zanje lahko bili v načinu razprav, pripravi gradiv ali pa v dejstvu, da ni član nobene stranke in da ga zato nobena stranka direktno ne podpira. Glede razprav je dejal, da v večini primerov ne presegajo časovnih omejitev, da v poslovniku število nastopov poslancev ni omejeno ter da je težko opredeliti, kaj so žaljivi nastopi. Gradiva po njegovem mnenju morda res niso najboljša, vendar tudi ne prav vsa zanič; za kontrolo nad gradivi pa je predlagal, naj bi skrbelo predsedstvo. Člani predsedstva so opozorili tudi na vrsto zadev, ki poslance motijo, predvsem dejstvo, da izvršni svet dela brez programa, saj ga družbenopolitični zbor ni sprejel, in pa umik predloga razrešitve Mira Ferlina kot člana izvršnega sveta. Odločili so se, da bodo statutamo-pravno komisijo vprašali za mnenje, ali lahko izvršni svet dela brez sprejetega programa, glede razrešitve Ferlina pa bodo počakali na predlog reorganizacije upravnih organov, ki ga bo izvršni svet predložil čez mesec dni. M. L.-S. • V slovenski kazenski zakonodaji ni in ne more biti kaznivega dejanja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za koga, ki mu je mogoče očitati samo to, da je bil v času lanske vojne ojicir JLA v Sloveniji In to tudi če je sodeloval v spopadih. (Bavcon) • Vsebinske pripombe so imeli delegati tudi na osnutek odloka o obveznem čiščenju potokov in jarkov ter na spremembo odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov, brez razprave ali skoraj brez nje pa so sprejeli odlok o podelitvi priznanj in nagrad občine Ribnica in spremembo odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine. na drobno višji za 35,9-odst., kar predstavlja zgornjo možno mejo uskladitve. Tega po oceni občinske vlade ni možno sfinancirati z razpoložljivimi viri, kar pravzaprav pomeni, da vlada predvideva zadolževanje. Poslanka družbenopolitičnega zbora Stanka Hitij-Hočevar je menila, da se delegati ne morejo strinjati s tem, da »vlada zahteva bianco menico glede razporejanja denaija«. Tako kot že nekateri drugi delegati pred njo je zahtevala, naj se prouči možnost, da bi več denaija dobilo šolstvo. Ob prikazu izredno težkega gmotnega položaja otroškega varstva je ravnateljica ribniškega vrtca Andreja Hojč v ponazoritev slednjega navedla, da imajo otroci v begunskem centru več igrač kot otroci v njihovem vrtcu. Poslanci so tudi menili, da je daleč premalo denaija namenjenega za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini. Ob tem so opozorili, da je vlada gluha za marsikatero njihovo pripombo. Kot skrajno nerazumljivo so navedli, da je za pospeševanje razvoja malega gospodarstva namenjeno le 1,5 milijona tolaijev, za izgradnjo mrliških vežic v Dolenji vasi pa denimo kar 26 milijonov. Od vlade so zato zahtevali, da mora priti na naslednje zasedanje s popravki proračunskih postavk. M. LESKOVŠEK-SVETE SPREJEM ZA SVETOVNEGA PRVAKA SEVNICA - Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič je pretekli petek pripravila sprejem za svetovnega prvaka v raketnem modelarstvu Draga Perca, ki se je po nadvse uspešnem prvem nastopu slovenske reprezentance na SP na Floridi še nekaj dni zadržal v ZDA. Županja, predsednik vlade Maijan Kurnik in minister za šolstvo Jože Maurer so čestitali Percu za izjemen uspeh in mu obljubili pomoč pri iskanju generalnega sponzoija ter ustreznih prostorov za Astronavtično-raketni klub Vega Sevnica, ki ga uspešno vodi novopečeni svetovni prvak Perc. Percu je brzojavno čestitko za osvojeno lovoriko poslal tudi slovenski minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Komisija za raketno modelarstvo pri Letalski zvezi Slovenije načrtuje v kratkem še sprejem slovenskih reprezentantov pri dr. Gabru ter predsedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu in predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. rejen po dejanskih količinah, s trase pa naj bi odpeljali še najmanj 2400 kubi-kov materiala, je že zdaj jasno, da denar, predviden za pokritje te naložbe ne bo zadoščal. Vaščani so se hudovali na cestaije zaradi zastojev pri gradnji in ker so jim kamenje in skale ob razstreljevanju opustošile gozdove. Povše jim je obljubil, da bodo po končanem miniranju vsem dali pravično odškodnino, prizadetim gozdnim posestnikom, ki potrebujejo listje, pa omogočili, da bodo prišli do stelje v gozdovih Gozdnega gospodarstva. Vaščani so laično izražali bojazen nad nekaterimi strokovnimi rešitvami pri urejanju trase z nasipi in opozorili, da niso priravljeni predolgo čakati na ponovno odprtje celotne trase za delavski avtobus. Zadovoljili so se s zagotovilom, da bo cesta zanesljivo prevozna pred zimo. P. PERC O KMEČKI MLADINI IN OŽIVLJANJU PODEŽELJA — Posvet, ki ga je preteklo soboto na Blanci za vso posavsko kmečko mladino pripravila sevniška kmetijska svetovalna služba, ni privabil pretirano številnega občinstva. Za okroglo mizo (na posnetku) pa so sedeli predstavniki republiškega centra za pospeševanje kmetijstva, predstavniki republiškega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, republiške uprave za zdravstveno varstvo, zavoda za zaposlovanje in ravnatelj srednje kmetijske šole Grm. Poudarili so, da kmečki poklic še ni dovolj cenjen in da bo imela kmetija toliko dohodka, kot bo imel krnel znanja. Samo iznajdljivost in pridnost ne moreta zadoščati za razvoj podeželja. (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja PODALJŠALI ROK - 15. septembra je potekel rok za oddajo vlog glede oprostitev plačil prispevkov za zdravstveno zavarovnje in odlog plačila prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje kot ukrepa za pomoč kmetom, prizadetim zaradi suše. V kočevski občini je do navedenega roka oddalo vloge 29 kmetov, večina med njimi zadnji dan. Le dan poprej jih je namreč predstavnik pospeševalne službe na sestanku v Mozlju obvestil, da to lahko storijo. Vodja komisije za ocenitev škode, nastale zaradi suše v kočevski občini, Tatjana Jerbič, je zato poskrbela, da so naknadno obvestili še nekatere kmete, rok za oddajo vlog pa so podaljšali do 30. septembra. V tem času so vloge oddali še trije kmetje. Vzrok za to, da je od skupno 115 kmečkih zavarovancev, kolikor jih je v kočevski občini, prošnje za oprostitev plačila prispevkov oddalo le 32, je deloma v tem, da je med njimi veliko takšnih, ki so kmečko zavarovani, pa se s kmetovanjem pravzaprav ne ukvaijajo oziroma niso pravi kmetje. Obstaja pa tudi možnost, da vsi kmetje o tem vendarle niso bili obveščeni. POROČILO O CESTAH - Da so težave s cestami v kočevski občini velike, so potrdili tudi na nedavnem sestanku predstavnikov vseh krajevnih skupnosti v občini. Strinjali so se s tem, da kočevska občina ne more zagotoviti niti minimalnih sredstev za vzdrževanje cest. Od občinske vlade so zahtevali, naj jim predloži poročilo o cestah in terminski plan gradnje in posodobitve cestnega omrežja v občini. Ribniški zobotrebci: NEVARNA IGRA - Verjetno so le redki starši, ki vedo, kaj počno in kod hodijo njihovi otroci na svoji poti iz šole do doma. Ogromna večina staršev tega ne ve in le redki med njimi imajo tako bujno domišljijo, da si lahko predstavljajo, kaj vse si lahko njihv otrok zamisli kot zanimivo igro. Na to, da bi se povzpel na streho nekdanjega doma JLA in se nato po obeh stranicah, ki sta ob vhodu v objekt z zadnje strani in segata od roba strehe do vznožja stavbe, spustil kot po toboganu, kljub temu verjetno nihče ne bi pomislil. Prav to pa je minuli četrtek, nekaj pred tretjo uro, počela skupinica osmih otrok. Vsi so bili iz nižjih razredov, med njimi deklice in le en deček, ki je s šolsko torbo na ramenih ostale opozarjal da “se to ne sme delati”. BREZ PREDSEDNIKA - Že pred nekaj meseci je predsednik zbora krajevnih skupnosti Alojz Bojc predsednika ribniške občinske skupščine Franca Miheliča obvestil, da odstopa ne le od funkcije predsedujočega zboru krajevnih skupnosti, marveč tudi od vseh dolžnosti, ki jih je imel kot poslanec ribniške skupščine. Vzrokov za svoj odstop menda ni navedel, ker pa predsedstvo občinske skupščine vztraja na tem, da to stori, ima zbor krajevnih skupnosti formalno še vedno predsednika, čeprav ga dejansko že nekaj mesecev nima več. ( Sevniški paberkT) ŠOTOR - Sevniški Mcrkator jc napravil dobro potezo, ko si je za svojo poglavitno “fešto” ob 15-letnici omislil velik šotor. V bolj kislem vremenu jih je vanj samo pokukalo le malo ljudi, večina se jc namreč oh domiselni ponudbi cvička krškega Agrokombinata, ob 60-kilogramski MlP-ovi mortadeli in drugi gostinski ponudbi zadržala, )K>d šotorom tja do 5. ure zjutraj. Med več kot 2.000 obiskovalci prireditve jih jc bilo kar precej takih, ki so se spraševali, ali ne bi bilo za sevniške potrebe zadosti in predvsem ceneje poiskati kakšen podoben, še malo večji montažni objekt, če že za kakšno trdno zidan0 večnamensko dvorano ni več volje in še manj denarja. Avstrijcem sc splača posojati tak in še večje šotore * razsvetljavo, odri, mizami in stoli vred po vesoljni Sloveniji, zadovoljni s° tudi najemniki. Pa mi? KAMENJE - Na Konjskem so šefa krških cestaijcv Franca Povšeta vprašali, kam neki so vozili kamenje s ceste v gradnji in ali to ne bo zavrl0 gradnje. Povše je navedel gradbišča, kamor jc šel material, in dodal, d3 je to običajna praksa, saj zaradi tega na trasi Radna - Konjsko - Laze ne bo premalo materiala. Povše zatrjuj"’ da nič ne ve, da bi kdo prekupčeval s tem materialom, in da jc on vedn° delal pošteno in tudi dogovorjen*1' rokov se je zmeraj držal, kadar je bn° treba posodobiti cesto do občinskega praznika. Gospa županja in minis*c za okolje sta mu prikimavala. BRIZGANCI - Ločanov pa ne m0" toliko, kam se zelo pogosto prevažaj1 šoferji tovornjakov Gradisa, ki pol"3' gajo pri gradnji HE Vrhovo, moti P1! jih, ker sc tovornjakarji s svoj"! težkimi mrcinami vozarijo po kraj" tudi na kavo ali brizganec m uničujejo ceste, ki so jih ljudje stežk prenovili. 6 DOLENJSKI UST r Krške novice SKLAD - V krški občinski skupščini bodo naslednji teden razpravljali o delovnem programu občinskega sklada stavbnih zemljišč. Vse lepo in prav, toda program je za 1992. leto, ki gre pravzaprav že bolj h koncu. Skupščini doslej še ni uspela dati “žegen” programu, a menda vseeno vse teče kot po maslu. Vse skupaj kaž.e, da je sklad uspešno podjetje, če tri četrtine leta lahko deluje brez programa. SIMPATIJE - Po nekaterih govoricah se Vidmov glavni direktor Rolf Norman in sindikat Pcrgam nimata ravno preveč rada, ker hoče biti prvi uspešen in menda dobro rejen podjetnik, drugi pa se poteguje za Vid-movc delavce, ki jih firma namerava weči na cesto. Vendar kdo bi vedel, če govorice držijo. Zadnjič je direktor Norman med pogovorom z novinarji imel pred seboj na mizi Pergamovo zastavico. Mogoče je ni upal zabrisati stran, potem ko so jo tam pozabili uli nalašč pustili njegovi predhodniki, pred direktorjem Normanom so se v istem prostoru za isto mizo z novinarji namreč pogovarjali Pergamovi šefi. POHVALE - Novo stavbo Šopa, ki je v Ljubljani, je pred časom obiskal slovenski zunanji minister, po njem pa so prišli prejšnji teden na obisk v ljubljansko Sopovo hišo tudi drugi slovenski vladni možje. Že vedo, zakaj je to treba. Ne ve pa se, ali so bili °b zadnjem obisku v omenjeni stavbi navzoči tudi Krčani. Mogoče bi tja lahko šli, da bi se spominjali starih časov, ko je bil SOP še krški. Če ne bi šli velmožje z občine, bi lahko šli v njihovem imenu bolj navadni smrtniki, vsaj kdo od tistih, ki so iz ukinjenega krškega Šopa uspešno presedlali v ljubljanski Sop. v ROMSKEM NASELJU GRADIJO RIMŠ — Prebivalci tukajšnjega romskega naselja so zgradili nekaj ba-mk, pri čemer velja poudariti, da so začeli delati na lastno pobudo. Naselje tudi nekoliko urejajo. Novo v Brežicah REZERVIRANO ZA PSE - Ob zahodnem obzidju mesta Brežice naj bi se nekoč raztezalo rekreacijsko jezerce; če ga Brežičanom ne bo uspelo zgraditi, pa vsaj cesta, in če tudi za to ne bo denarja in volje, vsaj kolesarska steza ali pešpot. Ugotovili so, da bi vsi, ki zdaj vodijo pse na mestni stadion, kaj takega zelo potrebovali. Psi namreč ob sprehodih po športnih površinah mimogrede opravijo tudi svojo potrebo. Kot je prepričan brežiški župan Teodor Or-šanič, sprehajalna pot ob Vrbini med dolgočasnimi topoli, črnimi odlagališči smeti in roji komarjev trenutno ne 1 bila kaj prida. Menda res samo za Pusje sprehode. POSLUH - Nekateri pa res imajo Posluh, zlasti če gre za športne zadeve. V Brežicah je menda kar nekaj akth in poleg tega še na pravih [testih, zato lahko prizadevni brežiški Portniki kaj kmalu pričakujejo prenovitev stadiona. Pri prenavljanju pa yedno ni vse tako enostavno. Zavod 7-u prostorsko načrtovanje je pripravil ?ummiv projekt prenove mestnega Jedra. Kot kaže, pa papir prenese Precej več kot jezni lastniki mestnih Purcel, na katerih so načrtovalci Poljubno, brez sramu in brez moral-nega mačka na zasebnih zemljiščih Porisali novogradnje, načrtovali ruše-nJe sedanjih stavb, gradnjo cest, Parkirišč in še česa. “Načrt je le osnova za nadaljnji razvoj, le smerni-ca >n ne obveza,” so dejali snovalci Prenove. In predsednik sveta KS režice Primož Rueh je prisotne P°7Val, naj ne delajo panike, če je nJiIlova hiša morebiti predvidena za rušenje. “Razen,seveda, če ni tvoja!” so pribili prizadeti. ZA GUMB - Je pač taka navada [ded slovenskimi ljudmi, da se prime-7a gumb, če vidijo dimnikarja. V etošnjem letu sc je okrog dimnikar-‘ Ke službe v brežiški občini veliko Pentljalo. Kaj in kako bodo menda v . ratkem obelodanili. Ker je dimnikarja v teh časih težje srečati kot ogo-urjati, bi sc veljalo pozanimati, ali sc P ‘*ča prijeti za gumb tudi takrat, ko ° dimnikarjih samo pogovarjamo. s rc7ičani bi potlej lahko izvažali vsaj reco, če že drugega ne morejo. V času od 26. septembra do 2. okto-ra so v brežiški porodnišnici rodile: ata Topič z Blance — Ivano, Katica euc iz Brežic — Natalijo, Andreja <>man-Ban iz Dečnih sel — Barbaro, ragica Stipič iz Planine — Dragico, asmina Begič iz Kaknja — Ernana, . °rnana Marinč iz Bučerce Jerneja, I etka Žabjek iz Kiškega — Jureta, Va-®ntina Gerjevič iz Šentlenarta — Anjo, ar bara Kostanjšek iz Kostanjka Uen,sa Čestitamo! PSI Ifl IZ NKŠIH OBČIN i IMi IZ NKŠIH OBČIN ih Krško na podjetniškem »jedilniku« Krškemu napovedujejo položaj regijskega središča, to bo morda celo postalo, vendar bo bolj siromašno, saj se kapital odliva drugam — Primer Novoles CESTA RAKA—ROVIŠČE — Kdor se mora, se bo zganil in staknil tisti denar šele takrat, ko se bo na udrti cesti pripetila prometna nezgoda. Prebivalci Rake in drugi, ki se vozijo po regionalki, se boje, da bi se stvari odvijale natanko tako. Upajo, da se bodo razpoke v asfaltu cestarji lotili pred verjetnim jesenskim deževjem in še pred zimo, sicerje možno, da bo voda del ceste odtrgala in odnesla pod breg. Na sliki: razpoka na strmi in ovinkasti cesti (Foto: P. Perc) Nevarnost preži v razpoki Kako dolgo še ovira na regionalki proti Sevnici? RAKA — Na regionalni cesti od Sevnice skozi Rako do magistralne ceste Ljubljana—Obrežje se je na odseku Raka—Rovišče že letos spomladi udrl asfalt in cesta ta trenutek še čaka nekoga, dajo bo popravil. Prvo, ki se zdi za to poklicano, je Cestno podjetje Novo mesto, v katerega pristojnost spada omenjeni odsek. In prvo, kar se pri celotni stvari zazdi, je, da Cestno podjetje ni ukrenilo ničesar, da bi bila cesta spet dobra. »Cesto smo na mestu, kjer je poškodovana, takoj po nastanku poškodbe opremili s potrebno signalizacijo in to mesto zavarovali, da ne bi prišlo do nezgod. Ker gre za re- gionalno cesto, ki je v republiški pristojnosti, smo o vsem obvestili tudi republiško upravo za ceste. Tja smo poslali tudi predračun za popravilo ceste, in sicer je šlo za okrog 700 tisoč tolaijev.« Tako so stvari pred dnevi pojasnili v krški enoti Cestnega podjetja Novo mesto in potemtakem so očitki na njen rovaš odveč. Na potezi je torej republiška uprava za ceste. Zakaj ne ukrepa, vedo njeni ljudje, kako naj ukrepa, pa verjetno tudi, saj sije po obvestilu Cestnega podjetja ogledal poškodovano cesto Samo Košič, nadzorni organ RUC. L. M. KRŠKO — Vse kaže, da bo Krško središče pokrajine, katere zametki se že kažejo. To je rekel ob nedavnem obisku v Krškem Tone Peršak, vendar jih tako misli tudi precej v Krškem. Kako stvarna so pričakovanja, da se bodo Posavci zmogli združiti v regijo in da bo krško njeno središče, je ob zdajšnji medsebojni nevoščljivosti in gospodarski krizi najbrž pretežko vprašanje. Zlasti kar zadeva krško občino, je kanale odteka kapital, kdo pri tem ko- težko napovedati kar koli, saj Krčani sami računajo, kako malo kapitala jim je ostalo v podjetjih od nekdaj spoštljivo velikega premoženja. Skozi katere TEŽAVE PRI VELIKEM KAMNU VELIKI KAMEN — Na cesti od Senovega proti Podsredi, kije razvrščena med regionalne, je pri Velikem Kamnu še vedno krajši desetmetrski makadamski odsek. Cestno podjetje v teh dneh izvaja gradbena dela, da bi pozneje cesto asfaltiralo, vendar ni natančno znano, kdaj bodo dela končana. V urejanje omenjenega prašnega dela ceste so doslej vložili že veliko denarja: težava je v tem, da se zaradi drsenja zemeljskih plasti na tem območju cesta nenehno guba in ne zaležejo še tako vestna posodabljanja. Podobne težave zaradi premikanja podlage so tudi ponekod drugod na tej cesti, kjer je sicer asfalt ostal do danes, vendar je vozišče razpokalo. ŠTUDENTA RAZSTAVLJATA KRŠKO - Še do desetega oktobra bo v cerkvi v mestnem parku v Krškem odprta razstava slik študentov 3. letnika akademije za likovno umetnost, Mateje Kavčič iz Brestanice in Aleksandra Nišaviča iz Kostanjevice. Ob otvoritvi 26. septembra sta izvedla kulturni program violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman. Prvih sto dni ni bilo odrešilnih Videm Krško je ohranil stare poslovne težave, tem pa so se verjetno pridružile nove — taka je sindikalna ocena — R. Norman ostaja optimist KRŠKO — V krškem Vidmu se, kot kaže, razmere niso izboljšale. Podjetje seje sicer ognilo stečaju in s tem seje uresničila obljuba upnikov. Toda vrsta obljub o sanaciji krške tovarne celuloze in papirja, ki so jih zapisali upniki v posebni pogodbi, je ostala do danes, dobrih sto dni po prihodu novega Vidmo-vega vodstva, neuresničena. Tovarni še zmeraj močno primanjkuje obratnega kapitala. Njena izguba še kar naprej narašča, tako daje ob polletju presegala 28 milijonov mark in v avgustu še narasla na 32 milijonov mark. V Vidmu se pojavlja vse več zastojev v proizvodnji na papirnih strojih in vse večje reklamacij izdelkov. Videm še nima obljubljenih novih trgov, a če bi jih imel, nima novih proizvodov, s katerimi bi zbudil zanimanje zahodnoevropskih kupcev. Ob tem je v Vidmu vse pogosteje slišati vprašanje, ali je bil na papirnem stroju 1 opravljen garancijski preizkus in kaj je z novo opremo belil-nice. V Vidmu v takih razmerah niso podpisali socialnega pakta, kar je v nasprotju s pogodbo med upniki in zaposlenimi, ne izvajajo kolektivnih pogodb in niso izdali internih delavskih delnic. V sindikatu Pergam, kije pred dnevi sklical tiskovno konferenco, ugotavljajo, daje od vsega obljubljenega izvedena le nova organizacija dela, ki je »prinesla« poleg novega vodstva tudi prek sto ne- V STO DNEH SE ŠE NE POZNA — Tako ocenjujejo v Vid mo vem sindikatu Pergam (na sliki z leve Dušan Rebolj in Aleksandra Libenšek iz Pergamovega vodstva) prve mesece dela Rolfa Normana in njegove vodstvene ekipe. (Foto: L. M.) razporejenih delavcev. Zato Pergam očita vodstvu, da ne spoštuje dogovora o neodpuščanju delavcev in da se ni dovolj potrudilo pri iskanju novih zaposlitev, prezaposlitev in prekvalifikacij zaposlenih. Sindikat meni, da ni edina • Direktor Vidma Rolf Norman še vedno vidi izhod iz sedanjega nezavidljivega položaja tovarne. Po njegovem se v sedanjih težkih razmerah v podjetju odraža kriza evropskega tržišča papirja, ki je med drugim razpoznavna tudi v nizkih cenah papirja. Toda Videm, tak kot je, je kljub številnim pomankljivostim v precejšnji prednosti pred nekaterimi podobnimi evropskimi tovarnami. Rolf Norman napoveduje izboljšanje kakovosti nekaterih vrst papirja in skorajšnje povečanje prodaje izdelkov v nekatere evropske države. rešitev za presežne delavce ali dokup let ali odpravnina in pot na zavod za zaposlovanje. M. LUZAR Zdaj pravi trenutek za Brežice Občina se je lotila odpravljanja težav s telefonijo in vodo tam, kjer pričakuje največji dobiček — Neizogibna tudi začasna deponija_ BREŽICE — Napeljava pitne vode, telefona, odlaganje komunalnih odpadkov, odvoz smeti, urejena kanalizacija in vzdrževanje krajevnih cest so ta trenutek najbolj žgoče teme za 25 tisoč prebivalcev brežiške občine. Ker denaija ni niti približno dovolj, morajo nekaterim delom dati prednost. Kot kaže, sta jih v odločitev prisilili nuja in trenutna priložnost. Ker je sedanje odlagališče odpadkov v Dobovi že povsem polno, bodo v čimkrajšem času poskušali zgraditi novo začasno deponijo. Poleg nje so med najpomembnejše naloge na področju infrastrukture uvrstili tudi ureditev gospodarske ploščadi na mejnem prehodu Obrežje. Tam potrebujejo vodo in telefon, da bi lahko uspešno uavajali nove gospodarske dejavnosti. Pripravljajo finančne konstrukcije in programe, ki kažejo, da bi že ta trenutek samo za najnujnejša infrastrukturna dela potrebovali čez 300 milijonov tolarjev, kar je več kot tri četrtine občinskega proračuna. V teh dneh naj bi končali projekt za rešitev telefonije na Jesenicah na Dolenjskem, tako da bi prvim krajanom in podjetjem v prostorih nekdanjega Teh- nično-remontnega zavoda ustregli že do konca leta. Za dograditev jeseniške telefonske centrale poskušajo zagotoviti 3 milijone tolarjev. Pri oskrbi z vodo naj bi tretjino stroškov nosila država, oziroma ministrstvo za obrambo. S prvi.ni deli bi začeli še v tem mesecu, nato pa jih zaradi izredno visoke cene opravljali postopno. Najprej bo na vrsti izgradnja črpališča ter sistema za prečrpavanje vode v bazen in v vodohram Še v letošnjem letu naj bi zgradili tudi vodovod preko Save do vodohrama v vojaškem učnem centru V Cerkljah, da bi tudi ta del občine povezali s centralnim vodovodom. V kratkem bodo zaključili s polaganjem optičnega telefonskega kabla od Brežic do Bizeljskega, do konca leta naj bi prenovili še stavbo za bizeljsko telefonsko centralo, medtem ko bodo telefonski priključki za Kapele in Globoko na razpolago v naslednjem letu. Poslanci skupščine so v septembru obravnavali tudi gradivo o stanju krajevnih cest. Ker denaija pri- • Občani so nejevoljni, saj nekateri že skoraj desetletje čakajo na že plačan telefonski priključek, mnogi še vedno nimajo pitne vode ali pa jo imajo saino po dve uri na dan. Ceste, ki so jih s svojim delom in lastnim denarjem zgradili, jim pred nosom razpadajo. Že od nekdaj revna občina denaija za vzdrževanje bogate infrastrukturne dediščine t.i. socializma nima. Morda so tudi zato v brežiškem izvršnem svetu sklenili potegniti odločilno potezo. Prepričani so, da je ravno zdaj pravi trenutek. Če ga bodo znali dobro izkoristiti, bi se občina lahko izvlekla iz krize. manjkuje, se bodo o vzdrževanju dogovorili šele potem, ko bo izvršni svet pripravil predlog najnujnejših del. B. DUŠIČ-GORNIK mu pomaga in kdo komu stopa na prste, v Krškem nihče ne pove naravnost, vsaj ne javno. Po enih sodbah je odliv kapitala neogibna posledica menjave slovenskega gospodarskega sistema. Po drugih ocenah je h krškemu gospodarskemu zlomu prispevala občinska vlada, češ da kot zakonita oblast ni stopila na prste tistim, ki so varno skriti za pravni nered jemali kos za kosom krško družbeno premoženje. Kdo ima prav, je veijetno manj pomebno od tega, da so Slabo parkirana vozila naj bi odpeljal »pajek Tako bi občasno pomagal komunalnemu nadzorniku BREŽICE — Spomladi so Brežičani dobili komunalnega nadzornika, ki skrbi za pravilno parkiranje v centru mesta, opozoija na zapuščene avtomobile in druge večje predmete na javnih površinah, na previsoke žive meje, ki ogrožajo promet, na nepokošene in neurejene javne površine ter na kršitev reda na tržnici. Komunalni nadzornik je dobil svojo uniformo in primerne obrazce in po nekaj opozorilih začel izrekati tudi denarne kazni. V petih mesecih je zaradi nepravilnega parkiranja izrekel 79 mandatnih kazni. Osem storilcev je kazen plačalo na mestu samem, 13 jih je denar nakazalo po pošti, proti vsem ostalim pa teče postopek pri sodniku za prekrške. Izdanih je bilo 7 odločb za odstranitev zapuščenih avtomobilov ali večjih predmetov z javnih površin ter 8 pisnih in okrog 15 ustnih opominov zaradi previsokih živih mej. Velika večina je opomine in odločbe upoštevala. Komunalni nadzornik pa ni opozarjal samo občanov, temveč tudi cestno in komunalno podjetje. V bodoče naj bi v občini spremenili odlok o tržnem redu tako, da bi komunalni nadzornik smel nadzorovati in izrekati kazni tudi zaradi nereda na mestni tržnici, še posebno ob sobotah, ko primanjkuje tudi parkirnih prostorov in ko tehnična opremljenost tržnice ne zmore velike obremenitve. Po nekajmesečnem delu komunalnega nadzornika ugotavljajo, da je v mestu občutno premalo parkirnih površin ter da jih mnogo preveč in predolgo zasedajo delavci upravnih organov, podjetij in trgovin. Posamezni deli parkirišč so tudi nedopustno dolgo zaprti zaradi gradenj in prenove v mestu. Mnogi se zaradi takih razmer zavzemajo za čimprejšnjo izgradnjo novih parkirnih prostorov. Nepravilnega parkiranja je zdaj sicer precej manj, vendar bi nadzornik za večjo učinkovitost nujno potreboval osebni avto, zvezo s policijo in fotoaparat. Vsaj enkrat na mesec naj bi Brežičani najeli tudi »pajka«, ki bi nekoliko zastrašil kršitelje. B.D.-G. ŠKODO PRIJAVILO 4.700 OBČANOV BREŽICE — V tej občini so sredi septembra opravili že drugo ocenjevanje škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Nova ocena je za 500 milijonov višja kot avgustovska. Škoda v občini je torej po tej oceni dosegla 1,5 milijarde tolarjev, povedati pa je treba, da pri drugi oceni ni upoštevana škoda, ki bo vidna šele v naslednjem letu. Te ne bo malo, saj so poleg travinja in gozdov močno prizadeti predvsem trajni nasadi, kijih bodo ponekod morali obnoviti. V občinski upravi so že zbrali tudi posamične prijave škode, ki jih je oddalo kar 4.700 občanov. SPET NOV PRODAJNI SALON BREŽICE — Pretekli teden so v samem centru Brežic odprli prodajni salon v lasti Avto centra Rada-novič. Tako imajo ljubitelji pločevine na štirih kolesih na tem koncu že kar lepo izbiro, saj novi saloni rastejo kot gobe po dežju. Vsakemu, ki ima kaj pod palcem, se bo po novem kar težko odločiti med priznanimi znamkami, kot so audi, volkswagen, W-A-G, opel, renault, honda itd. se Krčani najbrž obrisali pod nosom za kako podjetje, ki bi ga lahko imeli, pa so jim ga spretnejši menedžerji odpeljali drugam, čemur seje pred časom začudil celo sam direktor slovenske SDK mag. Igor Omerza. Značilni primeri so veijetno' podjetja, ki so poslovala v sklopu novomeškega Novolesa. Bor, Kanu, Lipa in Sigmat so (vsaj začasno) že postali Novolesova lastnina, kar že potrjuje tudi vpis v zemljiško knjigo. Nekatere razlage pri tem so, daje svoj čas Sigmat nastal iz krškega denarja kot delavnica za invalide in da so Kanu v Podlogu postavili na noge z denaijem, ki je bil v krškem občinskem proračunu namenjen za razvoj Krškega polja. M. LUZAR PRENOVA MESTA V JAVNI RAZPRAVI BREŽICE - Nekaj najbolj prizadetih prebivalcev KS Brežice se je preteklo sredo udeležilo javne razprave o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra. Imeli so precej pripomb in izrazili veliko ogorčenje nad ravnanjem načrtovalcev, ki so v mnogih primerih po njihovih zasebnih parcelah risali novogradnje, ceste in parkirišča. Predstavniki Sava-projekta iz Krškega in brežiškega Zavoda za prostorsko načrtovanje so podrobno predstavili projekt prenove in zaradi nesporazumov posebej poudarili, da gre le za usmeritev, na osnovi katere bi lahko poskrbeli za organizirano prenovo. Projekt daje samo možnost za prenovo, če bi se našlo zanimanje in potreben denar. Javna razprava bo zaključena že ta ponedeljek, 12. oktobra. Po tem datumu bodo v izvršnem svetu pregledali zbrane pripombe, se opredelili za eno samo inačico in jo predložili v sprejem skupščini. Več o tem, kakšno naj bi bilo staro mestno jedro v Brežicah v bodočnosti, pa v naslednji Prilogi. Rezervna armada delavcev nima ustreznih znanj Prekvalifikacija BREŽICE — V letošnjem poletju je število iskalcev zaposlitve v brežiški občini narastlo na skoraj 1500, kar je za 45 odst. več kot v enakem obdobju lani. Med iskalci je sicer precej mladih, vendar gre porast predvsem na račun presežnih delavcev. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se raven znanja med brezposelnimi dviguje. Če so še nedavno tega delo iskali skoraj izključno neizobraženi ljudje, se danes s takimi težavami srečuje vse več oseb s 4. ali tudi 5. stopnjo izobrazbe. Kljub temu je v Brežicah prijavljenih kar 900 iskalcev zaposlitve, ki imajo nižjo izobrazbo od 5. stopnje. Ponavadi imajo poklice, po katerih ni povpraševanja. In tudi če se med njimi že najdejo osebe s primemo izobrazbo, podjetniki in obrtniki še vedno ostanejo brez ustreznih delavcev. Največ so k temu prispevale šole, ki učencem niso dale dovolj praktičnih znanj. Mnogi »iskalci zaposlitve« se ne menijo za novo službo, ker jim trenutno zadostuje socialna podpora, še več pa je takih, ki se jim bolj splača ostati »brez posla«, prejemati pomoč in hkrati delati na črno. Nekatere izmed zgornjih trditev so seveda težko dokazljive. To je torej tisto, kar se za zdaj pojavlja na večkrat opevanem trgu delovne sile. Treba pa je poudariti, da občini ne bo ravno v oporo, če bo privabljala na svoje območje dejavnosti, ki bodo zaposlovale predvsem ročne, slabo plačane delavce. Res da je to bolje kot vzdrževati brezposelne, a samo to in nič več. Kako velik je problem z neustrezno delovno silo, ko na eni strani čakajo brezposelni, na drugi pa je veliko pomanjkanje ustrezno usposobljenih delavcev, kažejo tudi nedavna dogajanja v Brežicah. Kar nekaj zasebnikov se je namreč odločilo ponuditi podjetniške programe, s katerimi bi poskrbeli za prekvalifikacijo presežnih delavcev. Natančnih informacij o tem, kako bodo projekte izvedli, še nimamo, kljub vsemu pa velja pozdraviti idejo. B.D.-G. DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista komentirajo M kontrole nad uporabo kreditov Na februarski razpis za programe, ki naj bi jim občina Brežice dodelila sredstva za pospeševanje gospodarskega razvoja, se je prijavilo 37 kandidatov. Izbranih je bilo 22 brežiških podjetnikov ali obrtnikov s projekti, katerih predračunska vrednost je skupno znašala čez 700 milijonov tolarjev. V povprečju je občina iz tega sklada tako kreditirala 1,7 odst. predračunske vrednosti. Zadeva je sumljiva ravno zalo, ker imajo izbrani programi tako visoke predračunske vrednosti pa zato ni jasno, kje brežiški podjetniki ali obrtniki dobijo ostalih 92 odst. kapitala. Zdaj je tik pred objavo nov razpis za dodelitev 22,8 milijona tolarjev posojil. Skupna doba vračanja je tri leta, od lega velja prvo leto moratorij, vrednost glavnice je vezana na marke, obrestna mera pa je 2 odst. Kako ne bi torej pritegnili vsakovrstnih podjetnikov in obrtnikov! Tudi zaradi tega, ker ima vsak izbrani kandidat na dan sklepanja pogodbe možnost, da dobi še bančni kredit, ki je ponavadi tudi bolj ugoden kot sicer. Banka preverja samo razdeljevanje sredstev, na žalost pa je vse boli očitno, da nihče ne preverja, kako so sredstva porabljena. Tako se zdaj po občini šušlja o zlorabah sredstev za razvoj gospodarstva. Da ne bi po krivem obdolževali vsevprek, bodo v občinski upravi morali čimprej preveriti, kako kdo porabi dodeljene kredite. Že do konca letošnjega leta naj bi pripravili metodologijo za učinkovito kontrolo. Poleg tega bodo že pri sedanjem razpisu vnesli dodaten pogoj, namreč potrdilo o oddaji zaključnega računa ali rezultata uspeha obratovalnice. Zgodilo se je že, da je dobil posojilo prosilec, ki sploh ne izpolnjuje teh osnovnih zakonskih obveznosti. Če se občinska sredstva za razvoj gospodarstva že delijo, potem bo pač treba poskrbeti, da bodo res spodbudila novo proizvodnjo, dala ekonomske učinke, nova delovna mesta in še kaj. Sicer pa bo gospodarstvo slej ko prej moralo potrkati na druga vrata, na primer: pri različnih bankah, ki naj bi jih privabili v la prostor, da ne bi bili odvisni samo od ene, ali pa pri gospodarski zbornici in drugih podobnih ustanovah. B. DUŠ1Č-GORNIK Nemir v Vidmu Krški “Videm" ima zaposlenih preveč ljudi. O tem so prepričani njegov direktor Rolf Norman, pred njim so bili enakega mnenja izdelovalci znamenite finske šjudi-je, nekdanji direktor Franc Čargo in drugi. “Videm" ki bo preživel, bo zato imel manj delavcev, kar z drugimi besedami pomeni, da bo določeno število ljudi prisiljeno tako ali dntgače zapustiti tovarno. Zaradi tega je v krški tovarni papirja in okoli nje čutiti nemir, posebej še, ker nekateri omenjajo 21. oktober kot datum, ko bodo v “Vidmu” določenim ljudem pokazali vrata. V “Vidmu” je delavcev, tako “navadnih ” delavcev kot inženirjev, preveč, med predvidenimi odvečnimi delavci so tudi magistri. Dejstvo, da so na spisku predvidenih za odpuščanje tudi šolani strokovnjaki, bi v normalnih razmerah moralo pomeniti, da je tovarna dobro zasedena z domačimi strokovnjaki. To toliko bolj, ker je o ugodni kadrovski zasedbi govoril julija letos tudi sam direktor. Kar začudil se je, kako izobraženi da so v “Vidmu”, in je dejal, da bo dobra usposobljenost ljudi poleg dobre opreme eden od temeljnih kamnov, na katerih bo podjetje gradilo prihodnost. Ali potemtakem “Vidmova” vodilna ekipa pod Normanovim vodstvom maje temeljni kamen? Malo verjetno. Mogoče zadeva s strokovno zasedbo sploh rti tako huda in v tovarni vse kadrovske izgube nadomeščajo z drugimi ljudmi? Najbolj črnogledi opazovalci sc bojijo, da bo takih nadomeščanj sčasoma preveč in da bodo “Videm" pripeljala v razmere, ko ne bo ime! več svoje pameti, ampak bodo zanj mislili kje v Evropi, Posavcem v “Vidmu" pa bo preostalo, da kot pridne roke uresničujejo proizvodne načrte tujih glav. M. LUZAR Kako priti do odločilnih informacij? V Posavju je bilo konec avgusta brezposelnih že 3.700 oseb. Od tega jih le 1900 prejema denarno nadomestilo. Upravičena pa je bojazen, da bo ao marca prihodnje leto brezposelnih že okrog 4.100 Posavcev. Ti že zdaj s 13-odstotno relativno brezposelnostjo (gre za razmerje med brezposelnimi in celotnim aktivnim prebivabtvom) presegajo republiško povprečje. Na sevniškem zavodu za zaposlovanje so nam sicer postregli tudi z nekaterimi konkretnimi številkami o teh pričakovanih tehnoloških presežkih posameznih podjetij, vendar so zaprosili novinarje, zbrane na pogovoru z vodstvom sevniške enote republiškega zavoda za zaposlovanje, ki pokriva Posavje, naj o tem ne bi pisali. Tudi zato ne, ker so menda nekatere napovedi o odpustih delavcev dobili kar po telefonu in so morebiti te številke precej ‘V zraku”. Pa še upanje so izrazili ti državni uradniki, češ: "Novinarji o nekaterih rečeh tako več veste, kot mi.” Novinarjem seveda ob spoštovanju embarga tako pojasnilo bore malo pomaga pri celovitem obveščanju javnosti. Vprašanje je, kako naj “sedma sim sploh pride do zanesljivih informacij, če se zapirajo viri v podjetjih, kjer imajo zdaj direktorji veliko večja pooblastila in običajno neradi iztisnejo iz sebe kakšno besedo, če jim ne gre prav dobro. Svojevrsten fenomen pa so tisti managerji, ki opravičujejo svojo nenaklonjenost do javnosti svojega dela celo tedaj, ko dosega firma nadpovprečne rezultate, s preprostim izgovorom, da se pač ne kaže preveč hvaliti, ker bo takoj preveč škodljive nevoščljivosti, navsezadnje pa se lahko položaj naglo zasuka na slabše... Zadnjič je neki delavec sevniške Lisce na javnem zboru očital piscu tehle vrstic, da se zanima za begunce, za delavce pa ne. Kakorkoli že je tak očitek krivičen, nosi v sebi morda vsaj zrno resnice, da je o razmerah v Lisci premalo napisanega ravno zavoljo zgoraj navedenega odnosa do medijev. Se več: direktor Lisce, Vili Glas, je obljubil do konca septembra, da bo sklical novinarje, da bi pokomentiral poslovanje Lisce in tisto, kar čivkajo že vrabci po strehah. Da bo namreč Lisca v kratkem dala na cesto, pardon, na t.i. čakanje, vsai še 150 delavcev. To številko je direktor Lisce končno le omenil tudi na nedavnem sestanku direktorjev, ki ga je sklicala sevniška vlada. Sevniške ulice in lokale so že davno prej preplavile govorice o 200 delavcih Lisce, ki naj bi bili ob kruh. V čigavem interesu je, da se javnost napaja s pouličnimi in gostilniškimi informacijami? P. PERC Zagate novopečenih mejašev Dolenjci - da ne bi ustvarjal še novih meja, štejem sem seveda tudi Belokranjce - nismo vajeni mednarodnih meja. Bile so tam nekje v Alpah, za Sočo, Dravo, Muro, bile so meje drugih, nam pa so bili Gorjanci in Kolpa vedno le gora in reka, onkraj katerih so živeli ljudje, ki so sicer govorili drugače, a se je dalo priti do njih, ne da bi človek pomislil, kaj s sabo vozi ali nosi, in ne da bi moral za to pokazati posebne listine. Zdaj je drugače in tistim, ki so si osamosvajanje predstavljali dntga-če, ki so klic po Evropi razumeli kot poziv k zmanjšanju ali celo odpravi vseh obmejnih formalnosti, zastaja sapa. Ne morejo verjeti da pred njihovimi očmi nastaja nova meja, ki se ji če bo šlo tako naprej, obeta celo najstrožji režim, kar smo jih danes na naših mejah vajeni. Kdo je kriv za to? Hrvatje očitno krivijo nas, ker v našem osamo- svajanju nismo prešli na takte njihove osamosvojitvene koračnice, ampak smo korakali po že prej skomponirani, ki srno jo sestavili še takrat, ko so njihovi predstavniki pod zvezno taktirko še tulili v jugoslovanski rog. Ne samo tulili, tudi polena so nam metali pod noge, kjer se je le dalo. Toda pustimo to. Ne gre, da bi kuhali zamere za nekaj, kar se zdi že veke potonjeno v preteklost. A zamera na hr\’aški strani je očitna, kajti kje bi sicer jemali toliko ihte v pisanju o odnosih s Slovenijo. Pri tem se vse bolj približujejo besednim nabojem, ki so jih uporabljali v medijski vojni s Srlrijo. Kaj je sledilo tej in kakšni naboji so pričeli pokati potem, je znano. Nam kot neposrednim sosedom to nikakor ne more bili vseeno. Ne gre le za tistih nekaj ušivih kvadratnih metrov zemlje na Gorjancih - glede tega bi verjetno vsak mednarodni strokovnjak vedel povedati, da običajno meja teče po najvišjem grebenu, ostalo pa znajo tudi slabi sosedje urediti z zakoni o dvolastnišlvu - gre tudi za gosto prepletene sorodstvene in prijateljske vezi, stkane preko Kolpe že zdavnaj prej, predrto je kdo sploh razmišljal o državni meji. Gre tudi za številne Hrvate, zaposlene v Beti Kolpi Bellu, Revozu in dntgje, ter za številne druge, ki so dolga leta vzdrževali poslovne in prijateljske vezi s Slovenijo, pa za številne Dalmatince in Istrane, ki so dolga leta služili na račun slovenskih turistov, se z njimi dobro razumeli in se niso vse do sedaj imeli nad čim pritoževati. Bodo ti sedaj pustili, da bo njihova oblast za trenutne politične potrebe izkoristila Slovence in se z njimi po nepotrebnem zapletala v spor? Se ne bi raje vprašali, ali jim bo potem na katerikoli meji sploh še ostal kak prijatelj? Ljudem ob Kolpi, in prepričan sem, da na obeh straneh, je za nadaljevanje dobrososedskih odnosov. Res je, da se bodo morali sprijazniti s tem, da je to državna meja, ki zahteva pač določene postopke in ravnanja, skupaj pa se bodo morali postaviti po robu temu, da bi nekdo, ker mu pač tako trenutno ustreza, na to mejo prenesel vojno vzdušje, ki vlada na hrvaških južnih mejah. Ce pa so res za to, ne bodo smeli samo pasivno opazovati, s kakšno municijo se polnijo besedni topovi v Zagrebu in Ljubljani. T. JAKŠE ODSLEJ TUDI V NOVEM MESTU \ S A L O M O N O V OGLASNIK : MAN/S* turistična agencija PARTIZANSKA 7, NOVO MESTO, telefon: 068-28-136 celotna turistična ponudba na enem mestu plesni tečaji________________________________ v . J UtfOVTlO RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računalniški sistem PC RAČUNALNIK 586sx/25MHz - MAINBORI) 386sx/25 Mllz - SVGA ČARI) (1024x768) - AT HO GARD (žsllpllg) - AT (IDE) BUS CONTROLER - FLOPY DISK 5 114”, 1,2 MB - HDD CONNER 80 MB - AT BABY ČASE +200 W - SAMSUNG TIPKOVNICA - VGA l‘IW MONITOR PHILIPS - 2 MB RAM MEMORY samo 96.591 sit (s prometnim davkom) VELEMA trgovina in storitve, d.o.o. 68000 Novo mesto Potrebujemo honorarnega sodelavca tekstilne stroke s področja študija dela in časa. V Pogoj: 5. stopnja tekstilne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na tem področju. Pisne prijave pošljite na naslov: VELEMA, CKS10, Novo mesto J rover Group CldfiClHk V' ROVER PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel fax: 0608/64-625 ALEKO 1,6 cat. OPEL CORSA 1,0 OPELCORSA 1,2 cat. OPEL ASTRA 1,4 - 5 vrat OPEL KADETT DAEWO od 9.000 DEM 16.700 DEM 18.300 DEM 24.900 DEM 20.500 DEM Nudimo možnost ugodnega bančnega posojila na 4 leta ali leasing. Posebno ugodno: za podjetja in privatnike nakup dostavnih in kombi vozil po ugodnih cenah! m Slikarski dom med belimi brezami Prideta dva možakarja s platni pod pazduho do kamnoloma v Nerajcu. Gledata to rano, ki jo je človek zadal mehki belokranjski naravi, gledata skalne stene, ostre robove, gladke površine in sence, ki se lomijo na njih. Nad to rano in okoli nje pa spokojni steljniki z belimi brezami. Izziv je premočan. Hočeta r kamnolom, v to rano, hočeta na platno prenesti to hladno, razgaljeno življenje kamna in razkrili neskladje, ki kriči v pokrajino. A ju kmalu zaustavi vratar. Kam da bi hotela, ju vpraša. Odgovorila mu, da bi malo slikala Po pregovarjanju ju le spusti noter, a s pripombo, če nista zelena, kajti takih ne marajo, da bi se smukali tod okoli To je ena od zgodb, ki so jih doživljali slikarji, udeleženci šeste slikarske kolonije v Semiču, ko so se te dni razkropili po celi Beli krajini in iskali motive in navdih za ustvarjanje. Se- la so njihove zgodbe ponavadi ve- 0 prijetnejše, saj so prišli v Belo ajino — nekateri prvič, nekateri pa kot k stari znanki — r najlepšem su, ko je ria drhtela v svečanem redju trgatve in ko se je odevala v va rahlo obarvana jesenska ogri-tla, da jih je z njimi vsak dan na no-presenečala. Nedostopnost in trdo-poletja se je v nekaj dneh zmehčala irijazno jesen in se pridno selila na itna. Letos je v Semiču prijelo za piče kar dvaindvajset bolj ali manj anih umetnikov, med njimi tudi ne j tujcev: eden iz Holandije, dva iz Uije in ena slikarka iz Hrvaške, ta- 1 da si je kolonija z vso pravico na-la naziv mednarodna Možaka, o katerih smo govorili v •odu, sta Ervin Kralj iz Maribora in <že Kotar iz Novega mesta Ervin je I na semiški koloniji tokrat drugič, iže prvič. Prav nič nista zamerila de-vcu kamnoloma da je bil do njiju nezaupljiv. Epizodo jemljeta kot eno od spoznanj o pokrajini, ki že zda vnaj ni več samo dežela zasanjanih steljni-kovz belimi brezami, zaspanih vasic z lesenimi hišami in kaščami, vinskih goric z odprtimi hrami in prijaznimi ljudmi, vedno pripravljenimi človeku ponuditi lep pozdrav in kupico dobrega belokranjskega vina Bela krajina je tudi PCB, je Krupa, so številni pomori rib, je tudi nov sloj ljudi, hlepečih po hitrem in lahkem zaslužku, ne meneč se za to, kakšne posledice bo to imelo za pokrajino in ljudi. Res je, da umetniki ponavadi iščejo tisto prvo, a so se zaradi svojega izostrenega čuta za skladje prisiljeni soočati tudi z drugo platjo resničnosti. »Ta kolonija je zares lepo doživetje,« pravi Jože Kotar, kimuježal, da se je zaradi drugih obveznosti pojavil tukaj šele letos, čeprav je doma tako rekoč samo onkraj hriba. »Tukaj ostajam vse dni in se ne vozim domov, kajti dihati je treba s krajem, z domačini, s kolegi iz kolonije, to je listi pravi smisel, ki daje rezultat. Ne zdi se mi prav, če kdo pride sem samo razstavljat.« Tudi Ervin Kralj misli tako. Udeležil se je že veliko slikarskih kolonij in ta se mu zdi ena od najboljših. Njun kolega Anton Wolf, ki je v Semiču že četrtič, pa ima poleg pohval tudi nekaj kritičnih misli »Umetniki bi se morali tukaj bolj približati ljudem, njihovim pričakovanjem in dojemanjem. Zavedati bi se morali. da tisto, kar je visoka umetnost v Parizu, tukaj nič ne pomeni Tega bi se morali zavedati tudi organizatorji že pri povabilih na kolonijo in izbirati ljudi, ki bodo pisali r ljudskem jeziku. Umetniki smo zdaj prepuščeni sami sebi in smo sami raziskovalci, a bi se dalo i’ zadovoljstvo vseh delali tudi tako, da bi sponzorji izrazili svoje želeje vnaprej, se večkrat pojavili med nami. se pogovarjali in dogovarjali ter morda tudi korigirali« V večini slikarjev, ki so že veterani semiške slikarske kolonije, živi že večkrat izražena želja po pogostejšem srečevanju z Belo krajino. »Ideja o nekakšnem slikarskem domu, kamor bi prihajali slikarji tudi izven časa redne slikarske kolonije, kamor bi lahko povabili k delu prijatelje iz domovine in tujine in kjer bi imeli atelje in salon s stalno zbirko, je še vedno aktualna,«pravi Janez Knez, mentor kolonije, ki se je razen prve udeležil PRED RA ZSTA VO Udeleženci 6. mednarodne slikarske kolonije v Semiču so na dvorišču Doma invalidov sami pripravili svoje slike za razstavo. Anionu Wolfu (levo) pri uokvirjanju pomaga italijanski slikar Piero Conestabo (desno) iz Trsta. (Foto: T. Jakše) že vseh dosedanjih prireditev. »Seveda je to projekt, ki zahteva širše angažiranje, z veliko manj truda pa bi lahko izpeljali idejo o potovanju razstave y Črnomelj in o izboru del, ki bi jih prikazali na razstavi v Ljubljani. To smo nameravali narediti že lani, a nam nekako ni uspelo.« Slikar Aco Lebarič, eden od pobudnikov in stalnih gostov kolonije, ima konkretne predloge, kako bi prišli do slikarskega doma v Semiču. Sam je pripravljen organizirati avkcij jo slik, s katero bi zbral namanj 30 tisoč mark. Seveda takrat, ko bo konkretna pripravljenost, da svoje prispevajo tudi drugod. Do tedaj pa bo slikarska kolonija gostovala v Domu invalidov v Semiču, kot do sedaj, ,n slonela predvsem na ramenih sponzorjev, kot so obe belokranjski občini in krajevna skupnost Semič, zavarovalnica Tiha, KZ Črnomelj, Iskra Semič, GG Črmošnjice, Zveza paraplegikov Slovenije, Gostinstvo Bela krajina in razne politične stranke, ter organizacijskega odbora, ki ga sestavljajo Marko Banovec, Zvone Butala, Dušan Kočevar, Janko Bukovec in Jože Cesar. Tudi tako je cenjena if uspešna, kar dokazuje velika udeležba slikarjev in njihovo dobro mnenje o koloniji, in navsezadnje — o te,n govorijo tudi njihova dela, ki sojih v petek zvečer slovesno razstavili v se-miškem hotelu Smuk. Orehovica daleč naokoli najlepša V soboto so v Orehovici pri Šentjerneju odprli prenovljeno osnovno šolo — Na velikem prazniku pod Gorjanci prisoten tudi minister dr. Slavko Gaber Dogodki v sliki in besedi OREHOVICA — Letošnji 3. oktober bo ostal v kroniki Orehovice nepozaben dogodek. V 1896. letu zgrajena, takrat dvorazredna osnovna šola je slavila tretjo prenovo: prvič so jo obnavljali ob prelomu stoletja, drugič po 2. svetovni vojni in tretjič zdaj, ko je docela dotrajano poslopje že leta klicalo na pomoč. SCHILLERJEVI RAZBOJNIKI 9. OKTOBRA KRŠKO — Kulturni dom Krško obvešča, da bo prva jubilejna predstava Schillerjevih Razbojnikov v izvedbi SLG Celje v Veliki dvorani Kulturnega doma v petek, 9. oktobra, ob 20. uri, in ne v soboto, 10. oktobra, kot so sprva obvestili javnost. Predstava je posvečena počastitvi 15-letnice delovaja Kulturnega doma v Krškem in je zato brezplačna. DANES O PRAVLJICI NOVO MESTO — V tednu otroka, ki traja do 10. oktobra, je Pionirska knjižnica pripravila v avli knjižnice razstavo Pravljice. Danes bo ob 17. uri prav tako v knjižnici predavanje za starše pa tudi za otroke o vrstah in razvoju pravljic. Vabljeni! V Orehovici so že dopoldne v gasilskem domu zborovali ravnatelji vseh šol iz novomeške občine. Z ministrom za šolstvo in šport dr. Slavkom Gabrom so razpravljali o aktualnih vprašanjih šolstva in o njegovem razvoju v mladi državi. Kljub rahlemu dežju seje okoli dveh popoldne zbrala pred obnovljeno šolo množica ljudi od blizu in daleč. Še pred začetkom slavja so pod veliko platneno streho podjetja Oprema iz Kočevja predstavili najnovejšo knjigo Dolenjske založbe: v zbirki Gorjanski škratje izšla otroška povestica Sara, prvenec Tatjane Splichal, mlade učiteljice na šentjernejski šoli. O knjigi so govorili avtorica, njena sestra Darja Malarič, ki je delo ilustrirala, akademski slikar Janez Boljka, Franci Šali, direktor Opreme Božidar Zajc in Lado Smrekar. Pavle Turk, ravnatelj matične OŠ v Šentjerneju, je zgoščeno opisal preteklost orehovške šole in njeno uspešno obnovo. Šolarji imajo zdaj na voljo 5 učilnic zase in za malo šolo, sodobno novo telovadnico in prenovljene vse druge prostore. Zahvalil seje izvršnemu svetu občine, kije prizadevno skrbel za nemoten potek del, gradbincem Pionirja za dobro opravljena dela, staršem, svetu šole in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je šola kot nova in da ima najsodobnejšo opremo in lepo urejeno okolje. Mag. Boštjan Kovačič je med drugim zbranim krajanom povedal, da občina načrtno uresničuje program gradnje šolskega prostora. Zdaj je v 15 osnovnih, 5 srednjih, 2 posebnih ter v 8 podružničnih šolah prostora za 12.000 otrok. V njih naj zdravo raste ter se vzgaja mladi rod, ki ne bo zaznamovan s preteklostjo. Tudi Franci Hudoklin, predsednik domače KS, se je zahvalil vsem, ki so pomagali Orehovici do obnovljene šole. Za 43 milijonov tolaijev je GIP Pio- glasbeni gostje iz POBRATENEGA MESTA LANGENHAGEN NOVO MESTO — Danes, 8. oktobra, prideta v Novo mesto na jesenski obisk dva zanimiva ansambla iz pobratenega mesta Lan-genhagen. Seveda bomo oba ansambla imeli priložnost videti in predvsem poslušati. Big Band glasbene šole mesta Langenhagen bo pod vodstvom dirigenta Manfreda Ungerja igral glasbo od svvinga do popa v petek, 9. oktobra v Domu kulture; pričetek ob 19.30. Za uvod bo gostom za dobrodošlico nekaj skladb zaigral pihalni orkester No-voles iz Straže. V soboto, 10. oktobra, ob 19.30 bo v Kapiteljski cerkvi nastopil renesančni ansambel pod vodstvom ravnatelja glasbene šole Langenhagen, Horsta-Hansa Backerja. Pevska in glasbena skupina se bosta predstavili z vrsto skladb iz obdobja renesanse, tudi s skladbo Jakoba Gallusa. Vstopnice za oba koncerta lahko kupite v predprodaji v Domu kulture ali kot ponavadi uro pred koncertom. Lepo vabljeni! Marinč razstavlja v LJUBLJANI LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 so 6. oktobra odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice na Krki. Belokranjska Guernica vse do današnjega dne in vse generacije tudi po svoje zaznamovalo, tako zlo iz roških jam preveva tudi sliko vse do očiščenja, ki prinaša vizijo srečnejše bodočnosti. Hkrati je to podoba Bele krajine, kije bila ves povojni čas v senci, najbolj odmaknjena provinca, bodisi kulturno, infrastrukturno ali razvojno,« pravi Anton Gerkšič. SEMIČ — Razmišljanje s čopičem v roki — bi lahko poimenovali početje Antona Gerkšiča iz Semiča, sicer konstruktorja v semiški Iskri, priznanega inovatorja, sindikalnega delavca in, kar je malo manj znano, tudi pesnika in slikarja. Anton slika le občasno, za hobi, a se je že pred dvema letoma lotil velikega zalogaja, več kvadratnih metrov velikega platna, na katero je do danes upodobil proces, ki ga je imenoval Belokranjska drama. Ne skriva, daje osnovni navdih za sliko našel pri Picassovi Guernici, a ji je poleg pretresljive simbolike pobojev dodal še druge dimenzije in vizije, ki mu jih je navdahnila Bela krajina. »Slika je pravzaprav premišlja-nje o dejanju, ki se je zgodilo pred leti, ob koncu druge svetovne vojne, a je vedenje o njem ves čas kot črna senca lebdelo nad Belo krajino. Tako, kot je prodiralo skozi generacije Za delo bo poskusil najti razstavni prostor, kjer bi si ga ogledalo čimveč ljudi in kjer imajo za tako veliko sliko primeren prostor. Meni, da bi bil najprimernejši dom na Bazi 20, saj čas za premišljanje o teh stvareh še ni minil ali kot piše v zadnjih verzih svoje pesmi Prodane duše: »Tesno sklenjeni v času in prostoru drug ob drugem strmimo v nekaj, kar je nič za čas in veliko za sedanjost.« T. J. BELOKRANSKA DRAMA to: T. Jakše) Anton Gerkšič ob svoji sliki (Fo- >S čopičem v roki išče in upa« Do konca oktobra gostuje v Brežicah slikarka Stanislava S. Pudobska BREŽICE — Presenetljivo skladen večerje peščici rednih obiskovalcev pripravil Posavski muzej v Brežicah. Minuli četrtek je bila namreč v galeriji odprta razstava akademske slikarke Stanislave S. Pudobske, ki sojo dopolnili Martin Lumbar z indijsko glasbo na sitarju, Marija Lebar z recitalom pesmi Neže Maurer in nenazadnje tudi pesnica sama. prepričana, daje njeno delo kaj vredno. Maureijeva je predstavila slikarko in njeno delo, s katerim je tudi sama tesno povezana. Ne samo da sc razumeta kot Prijateljici, temveč ju druži skupen umetniški jezik, znata ustvarjati in v ustvarjanju razumeti druga drugo. Tako je nastal prav svojevrsten ciklus ak-varelov Stane Pudobske, razstavljen tudi v Brežicah. Slikarka je upodobila svoje čustvovanje, ne da bi bila pri tem T. KNEZ PREDAVA V AVSTRIJI ST. POLTEN — Na povabilo avstrijskega arheološkega društva bp v okviru mednarodnega simpo-z,ja pod naslovom »Kelti v Alpah in ob Donavi« v mestu St. Polten 16. oktobra 1992 predaval arheolog Tone Knez iz Dolenjskega muzeja o keltskih grobovih v Novem mestu. Na simpoziju, ki bo trajal od 14. oo 18. oktobra bo trideset predavateljev iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Češke, Francije, Slovaške in Slovenije predstavilo rezultate novih raziskav in novih dognanj o keltski materialni kulturi v alpsko-podonavskem prostoru. St. Polten Je glavno mesto dežele Spodnje Avstrije in leži sredi arheološko bogate pokrajine. Neža Maurerje bila nasprotno navdušena nad akvareli in je vsakemu od njih • Slikarko Stanislavo Pudobsko in pesnico Nežo Maurer povezuje tudi ciklus slik iz Sarajeva, kjer sta pred leti obiskali skupno prijateljico. Z danes že zgodovinskimi slikami na razstavi je avtorica opozorila na dogodke v tem mestu, Maureijeva pa je enako storila s predstavitvijo svojih zadnjih pesmi o vojni. Obe sta pozvali k dobrim dejanjem in ne k besedam, saj »tisti, ki dolgo uporabljalo orožje, postanejo le del njega in niso zmožni čutiti in ne razumeti.« pripisala nekaj verzov. Stanislava Pudobska, rojena 1952 v Pudobu, Stari trg pri Ložu, seje izobraževala za industrijsko oblikovanje in nato končala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrielu Stupici. Doslej seje predstavila na 29 samostojnih in 37 skupinskih razstavah. Brežiška razstava, ki bo trajala še do konca oktobra, ima pregleden značaj in zajema slikarkino delo vse od študentskih let do današnjega obdobja zrele umetnice. V svojih oljih globoko in povsem na svojstven način podoživlja svoje mladostno srečanje z Daljnim vzhodom. Največ pozornosti je umetnica namenila opusu, ki jo povezuje s predniki, z njenim otroštvom in s prvimi spoznanji življenjskih resnic. »Kot v ekstazi se slikarki odkriva nov svet skrivnosti človekovega bivanja, skrivnost spočetja in materinstva, krute pripadnosti krvi, zvestobe sočloveku, kazni in plačila, začetka in konca,« razlaga Cene Avguštin in dodaja: »V sopari črnih, modrih in zamolklo rdečih barv teles in pokrajine se pletejo usodni dogodki...« B.D.-G. nir opravilo strokovno odlično delo, veliko pa so pripomogli tudi svet šole in domačini sami. Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je že ob predstavitvi knjige o Sari in pred otvoritvijo šole združil svoje misli v ugotovitev, daje v pripravljenosti industrije, podjetništva in v zgledni skrbi občine za rast šolstva tisto sozvočje, ki pomeni pravo pot do kulture. Odpiranje šol je zato resničen praznik povsod, kjer kraj živi s šolo. Slavje so dvigali člani šentjernejske godbe na pihala, domači pevski zbor Ajda in šolarji s prikupnim sporedom. Potem ko je minister simbolično prerezal trak pred vhodom v šolo, seje vanjo usula množica ljudi. Niso se mogli načuditi praktični urejenosti prostorov in sodobni opremi v njih, saj skoraj niso prepoznali stavbe, v kateri so nekoč v utesnjenih učilnicah preživeli šolska leta v skromnih klopeh. Starši so z veseljem jemali domov tudi malo zloženko in časopis o zgodovini orehovške šole, ki so ga zanje spisali učenci s svojimi vzgojitelji. Oboji in vsi, ki so pripravili sobotno slavje v Orehovici, zaslužijo javno pohvalo! T. GOŠNIK RAZSTAVA VRHUNSKEGA OBLIKOVANJA NOVO MESTO — V Mali dvorani Dolenjskega muzeja bodo danes, 8. oktobra, ob 19. uri odprli prodajno razstavo Tea & Coffee. Gre za predstavitev kolekcij za pripravo čaja in kave, ki so jih oblikovali in izdelali v svetovno znani družbi Alessi, kjer gojijo vrhunsko industrijsko oblikovanje že dobrih devetdeset let in so s svojimi izdelki postali pojem odličnosti in kakovosti. Razstavljeni bodo tudi primerki, ki so prejeli nagrade na bienalih industrijskega oblikovanja. Tudi letos po Levstikovi poti Pohod bo v soboto, 14. _______novembra__________ LITIJA — Tudi letos bo potekal množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Start bo v soboto, 14. novembra, med 7. in 9. uro, pri železniški postaji v Litiji. Pohod bo v vsakem vremenu. Tokrat je trasa pohoda nekoliko spremenjena: Litija—Šmartno—Bajernik—Jelša— Liberga—Grmada—Gobnik— Moravče—Tlaka—Okrog—Čatež pri Trebnjem. Proga je dolga približno 25 kilometrov oz. 4 do 5 ur zmerne hoje. Letos se bodo popotniki lahko izognili dolgočasni hoji po cesti skozi Moravško dolino, pot bo tekla nekoliko desno ob vznožju bližnjih gričev po gozdni poti. Lani je to pot zmoglo okrog 6000 pohodnikov. Kontrolne točke bodo v Litiji na štartu, na Libergi pri gasilskemu domu, v Moravčah ob Resnikovi kašči in na cilju na Čatežu. Osrednja prireditev bo ob 13. uri na Čatežu, popoldan pa zabavni program. Slavnostni gost bo predsednik Športne zveze Slovenije. Vsak udeleženec bo na štartu prejel poseben Dnevnik poti in Informacije pohoda. Na koncu pohoda pa vsak prejme spominsko priponko; tisti, ki so bili na pohodu že vsaj trikrat, bodo prejeli tudi spominsko priznanje. Prijave za skupine nad 30 ljudi zbirata organizator prireditve List, d.o.o., Podjetje za turizem in trgovino, p.p. 34, Litija, in Cimd Litija, Ponoviška 6, Litija, v pisni obliki ali po telefonu (061) 881-269 in 882-916. Poleg rednih vlakov bo v Litijo pripeljal iz Ljubljane še okrepljeni vlak z odhodom ob 6.30, okrepljeni vlak iz Maribora bo odpeljal ob 5.10. Iz Ljubljane proti Litiji pa bo letos odpeljal še posebni vlak ob 7.30. S cilja bodo nazaj v Litijo in naprej na Veliko Loko vozili posebni avtobusi. S Čateža bodo odpeljali ob 14., 16. in 18. uri, če bo potrebno pa vse dotlej, dokler ne bodo peljali zadnjega potnika. PRED OGLEDOM RA ZSTA VE — Slikarka Stanislava S. Pudobska (desno) in pesnica Neža Maurer (levo) sta na prijetnem večeru tik pred otvoritvijo res sedeli narazen, sicer pa sta zelo tesni prijateljici (Foto: B.D. -G) ODHAJA PR VA GENERA CIJA — Iz vojašnice v Bršljinu je v četrtek odšla prva generacija slovenskih vojakov, ki je vojaški rok po sklepu Predsedstva Republike Slovenije služila mesec dni manj. Prva generacija je bila preizkušnja tako za učitelje kot za mlade vojake. Miroslav Gutman, pomočnik poveljnika za motivacijo in informiranje v vojašnici Novo mesto, je povedal, da je bilo s prvim rodom vojakov kar nekaj težav, da je bilo čutili premajhno pripadnost slovenski vojski in da bo naslednjim generacijam potrebno privzgojiti kar največ domovinske vzgoje. Poostrili bodo disciplino, vojakom pa omogočili, da bodo bolj živeli s krajem, sodelovali s šolami ter se več udejstvovali na športnih in drugih srečanjih. (Foto: J. Pavlin) ZAPRTO ZA VES PROMET — Stari most čez Krko in Savo je že lep čas zaprt. Po njem se lahko prebijejo le pešci in kolesarji, čepravje želja mnogih, ki živijo na oni strani Krke, da bi po njem stekel običajen promet. Letos so na mostu dokončali obnovo druge železne konstrukcije. Oba loka čez Krko in Savo sta zdaj žive modro zelene barve in taka bosta tudi ostala. Tisti, ki so si tako barvo zamislili pravijo, da je to v tujini običaj, če želijo poudariti drobne in zanimive železne elemente. Kakorkoli že, most sedaj čaka naslednjo fazo obnove. Potrebno je še poskrbeti za betonska tla ter popraviti ograje in opornik v Savu Potem naj bi po mostu stekel d vosmeren promet za osebne a vtomobile in kmetijske stroje. »Kranjcem« tako ne bo treba več v mesto ali na sejmišče cele tri kilometre naokoli (Foto: B.D.-G.) SREČANJE S SKRIVNOSTJO — Tudi Maja Jakša in Nuša Vardijan iz 4. letnika Srednje šole v Črnomlju sta bili med 52 udeleženci II. slikarskega ek-stempora za učence belokranjskih osnovnih in srednjih šol v Metliki ki ga je s pomočjo Ljudske knjižnice pripravilo Društvo prijateljev mladine. Mladi ustvarjalci so se v petek zjutraj zbrali v to varni Kolpa v Rosalnicah, ki je gla vni sponzor prireditve, in si ogledali proizvodne ter razstavne prostore. Kolpa je prispevala prospekte, malico in kosilo, drugi sponzor Leso iz Črnomlja pa 60 plošč za slikanje. Celodnevnega slikarskega praznika pod nazivom »Bela je krajina skrivnostna zibel« so se udeležili tudi predstavniki iz zamejskih pobratenih občin, dva iz Ronk in trije iz IVagne, ki jih je posebej sprejel metliški župan Branko Matkovič. Dela mladih slikarjev bodo razstavljena v Ganglovem razstavišču v Metliki Slavnostna otvoritev razstave bo v petek, 9. oktobra, ob 18. url (Foto: T. Jakše) 2251) 8. oktobra 1992 KOLESARJA ŽE NAZAJ — Prejšnjo sredo sta se s poti po Sloveniji vrnila Novomeščana Tomaž Erpič in Mitja Gorišek. Približno 1100 km po Sloveniji sta prevozila v devetih dneh. Vozila sta od Novega mesta do Prekmurja, na Štajersko in preko Pohorja na Gorenjsko, čez Vršič in po dolini Trente na Primor-sko, potem pa čez Notranjsko nazaj v Novo mesto. Pot sta opravila brez večjih težav, le nekajkrat jima je zagodlo vreme. Ves čas sta fotografirala in delala zapiske. Ko bosta gradivo obdelala, se bosta s podlistkom oglasila na straneh našega časopisa, nameravata pa izdati tudi vodič za kolesarjenje po Sloveniji. Pol so jima omogočili sponzorji Tilia, Foto Asja, Alp šport. Studio D in drugi. Vsem se za pomoč naj lepše zahvaljujeta. DOLENJSKI LIST 1 Radijci ugnali državne prvake Neponovljiva nogometna predstava v Portovaldu — Že včeraj v Ljubljani s Svobodo, v nedeljo doma z Belvedur Izolo — Zmaga Avtobuma_ VESELJE PO ZADETKU— Takole so se v nedeljo okoli 16.15 veselili nogometaši Studia D Primc, Kobe, Milanovič, Bracovič, Martinovič in Mesojedec (od leve proti desni), ko jim je uspelo zatresti mrežko SCT Olimpije. Zadetek je tudi odločil tekmo in prinesel prvi letošnji poraz Ljubljančanom ter nadvse pomembni točki Novomeš-čanom, ki so številnim gledalcem na tribunah dokazali, koliko v resnici veljajo in zmorejo. (Foto: B. B.) Res škoda, daje deževje mnoge odvrnilo od nedeljskega obiska stadiona v Portovaldu, kjer sta se v 8. kolu prvenstva prve državne nogometne lige pomerili enajsterici domačega Studia D in državnega prvaka, ljubljanske SCT Olimpije. Tisti najvztrajnejši — teh pa se je navzlic slabemu vremenu zbralo blizu 2.000 — so bili nagrajeni z letošnjo najboljšo nogometno predstavo in s fanatično borbenostjo novomeških radijcev ter seveda z domačo zmago, ki jo je, roko na srce, le malokdo pričakoval. Igralci Studia D so ne le prizadejali Ljubljančanom prvi letošnji prvenstveni poraz, pač pa predvsem dokazali, da so ekipa, ki zna in zmore veliko. O ŠTEVILKE Zagotovo je k takšnemu preobratu v igri novomeške vrste veliko pripomogel Nedeljko Gugolj, kije znova sedel na klopi Studia D in ki je ekipi vrnit samozaupanje ter spomladansko agresivnost in borbenost. Prav s slednjo so radijci premagali velikega tekmeca. Največja nagrada za požrtvovalnost so jim bile ovacije s tribun, takšnega vzdušja na kakšni prvenstveni tekmi Novomeščanov doslej še ni bilo. V ekipi Studia D v nedeljo ni bilo slabega mesta. Če bi iskali igralca tekme, je to vratar Mohor, kije branil v velikem slogu, med drugim je v 81. minuti ubranil enajstmetrovko Hadžialagiču. Nemara še bolj kot to pa veseli spoznanje, da je po daljši krizi znova zablestel Bracovič, daje Jože Juršič z igro več kot upravičil za mnoge presenetljivo mesto v prvi enajsterici, da Bogdan Mesojedec igra iz tekme v .V. .V. .V. •Iv ••v w w ••v *.v •.v v.* w \V ••v \v v.* ••v \v v/ g: /X •V. •v. .v. •v. •v. .v. .v. .v. Ivi .v. .v. vi; •Iv ••v ••v ••v .v. •V. .V. •:•:• ••v ••v »•»•»■ ;!•!•! >.v .\v ,v.; •Ivi :•!•!• •Iv. ■sv. v.*. ••v. ••v. ••v. ••v. •.v, ••v ••v ••v s: .v. s: .v. .v. •v. •v. .v. .v. .v. .v. •v. •:•:• £; •Iv vi* :•:•: vil •v. .v. .v. .v. >!•!• >!•!• .*•••• &! Ivi* •••v £ *.V :•>: .v. .v. •Iv :*•• ••v *.v *> £ S: .V. •V. •V. •Iv 1*1*1 nogomet I. DRŽAVNA LIGA, 8. KOLO: STUDIO D—SCT OLIMPIJA-1:0 (0:0) Strelec: Bracovič v 57. minuti. STUDIO D: Mohor 9, Pavlin 7 (Rozman 7), Kobe 7, Kosič/(Marti-novič 7), Prelogar 8, Milanovič 7, Mesojedec 8, Primc 7, Juršič 8, Oblak 8, Bracovič 9. LESTVICA: L SCT Olimpija 12, 2. Maribor Branik 11, 3. Mura 11, 4. Ljubljana 11, 5. Živila Naklo 10, 6. Rudar (V) 10,7. Nafta 9,8. Studio D 9,9. Svoboda 8, 10. Koper 8,11. Zagorje 7 itd. 9. kolo je bilo odigrano včeraj, ko so Novomeščani igrali v Ljubljani s Svobodo, v nedeljskem 10. kolu pa bo v Portovaldu gostovala ekipa Belvedur Izole. n. DRŽAVNA LIGA, 7. KOLO: AVTOBUM—ISTRAGAS JADRAN 2:1 (1:1) Strelce za Avtobum: Komočar v 3. in Perica v 89. minuti. Avtobum: Magič, Buzuk (Majerle), Potočnik, Majič, Perica, Rajšel, Jolič (Murn), Stojanovič, Struna, Merda-novič, Komočar. LESTVICA: 1. Jelen Triglav 12... 8. Avtobum 8 itd. V nedeljskem osmem kolu igrajo Kočevci v Domžalah. DRAVA—ITALCO DOBOVA 21:20(12:9) Dobova: Marcola, Voglar 3, Rak 2, S. Deržič 4, Starc, I. Deržič, Glaser 9, Kranjc, Paukovič, Kopinič, Žibert 2, Kuhar. •M* V.' £ ;.v Ivi Ivi •Iv •Iv v.* ••v •.v •.v *.v •.v v.* v.* v.* \v v.* ;!;!;! :•:•!• odbojka POKAL EVROPSKE ZVEZE, moški, l.KOLO: PIONIR—M1LANO-TRADE 3:0 (10,13,2) Pionir: Umaut, Goleš, Travižan, Petkovič, Mestnik, Černač, Smrke, Bralec, Kalibarda, Dolva; ženske: TILIA KOČEVJE—LOKOMOTIVA DNJEPROPETROVSK 0:3 (-7, -2, -6) Tilia: Akrap, Vidmar, Turk, B. Klun, Briški, Hočevar, N. Klun, Starc, Kotnik, Konečnik. rokomet SRL, moški, 1. KOLO: KVM RIBNICA—HUBEU AJDOVŠČINA 19:18(10:8) KVM RIBNICA: Sinanovič, Deržek, Kahrinam, Pajnič, Ilc 7, S. Mihelič 1, P. Lesar 3, A. Mihelič 1, F. Lesar, Fajdiga 4, Gelze, Jurič 3. SRL, ženske, BELA SKUPINA, 1. KOLO: BURJA—NOVO MESTO 21:7 (10:3) Novo mesto: Novak, Popadič 2, Kna-feljc, Klobučar 1, Derčar, Veselič 2, Dračič, Turk, Pavlenič, Tomas 2, Pa- j;X; te, Drmaš. £ BRANIK MARIBOR—OPREMA ix|: KOČEVJE 18:19 (10:8) £ Oprema: Jesenko, Dragičevič 3, Lin-dič, Guštin 3, Vuk 4, Jerič 4, Klančar, Bejtovič 4, kondžič 1, Kersnič, Jovi- X? Čič, Vinčič. , £ IL SRL, vzhod, l.KOLO: KRŠKO— POLET 25:15 (14:8); zahod: GO- £ RICA—AKR1POLTREBNJE 28:25. S: :£ 'Iv! >Iv V.* .••v •Iv! Iv! •.v. ;•!•!• v!*' v.* v.* •.v w v.* v.* *.v ••v •.v v.* v.* s; •v. •V. !•!•! .v. .v. .v. •v. .v. £ •M* \V X? V.* £ *.v m*: .v. .v. .v. •Iv •!•!• *.v ••v !•!•! .v. .v. •V. !•!•! •Iv ••V V.* *.v i-m •v. •Iv •Iv •.v !•!•! .v. £ £ •v. .v. .v. .v. .v. .v. .v. •M* v.* v.* \v v.* *.v S .v. •:•:• •g; .vi* košarka košarka I. SKL, rdeča skupina, 4.KOLO: PODBOČJE—IDRUA 97:99 (83:83, 36:39) Podbočje: Gramc 2, Lučev 6, Popovič 17, Krajcar 9, Leskovar 7, Bordelius 20, Krivokapič 11, Krošelj 20, Vavpotič 15. Lestvica: 1. Maricom Miklavž 8... 7. Podbočje 4. V 5. kolu igrajo Podbočjani v Ljubljani z mladinci Smelta Olimpije, n. SKL, zahod, L KOLO: ČRNUČE—ŽADOM ČRNOMELJ 93:81 (50:38) namiini tenis L DRŽAVNA LIGA, l.KOLO: MERKUR—NOVOTEHNA 2:5 A. Smrekar—Kralj 2:0, Kuntner— Hribar 0:2, Jeraša—Horvat 0:2, A. Smrekar, Kuntner—Hribar, Horvat 0:2, A. Smrekar—Hribar 2:0, Kuntner—Horvat 0:2, Jeraša—Kralj 0:2. MELAMIN—ARCONT G. RADGONA 1:6 Murn—Kuzma 0:2, Špelič—Rihtarič 0:2, Lesar—Lasan 0:2, Murn, Špelič—Rihtarič, Uhan 2:0, Murn—Rihtarič 1:2, Špelič—lasan 0:2, Lesar— Kuzma 0:2. V drugem kolu igrajo Kočevci doma z Ilirijo, Novomeščani pa v Gornji Radgoni. Policisti ščitili sodnika Razjarjeni gledalci v Podbočju, kjer je domača vrsta ______________še četrtič ostala praznih rok_________________ PODBOČJE — Res neverjetna smola se drži košarkaijev Podbočja. Ekipa, kije še pred pričetkom prvenstva v rdeči skupini I. SKL merila na vrh in uvrstitev v zeleno skupino najboljših slovenskih moštev je po štirih odigranih kolih še brez zmage. Ze med tednom so Podbočjani odigrali tekmo 3. kola proti ekipi Savinjske Polzele in tesno izgubili s 77:80 (43:38), pri čemer velja poudariti, da so zadnji napad in priložnost za zmago igralci Podbočja pri rezultatu 76:75 zapravili, kar so gostitelji seveda izkoristili in vknjižili prvi točki. Še bolj dramatično je bilo v soboto v Podbočju, kjer je v tekmi 4. kola gostovala ekipa Idrije. Gostitelji so dobro začeli, vodili soz 12:2, gostje pa so jih ujeli šelev 18. minuti. Nadaljevanje je prineslo izenačeno košarko, priložnost, da tekmo dobijo že v rednem delu, pa so zapravili Podbočjani. Tudi v podaljških je kazalo na prvo podarjeno priložnost seveda zagrabili z obema rokama in zadeli dva prosta meta, kar je bilo dovolj za njihovo tretjo zmago in četrti poraz Podbočja. Nič čudnega, da sta morala sodnika po takšnem razpletu zapustiti dvorano oshovne šole v spremstvu policistov, enako kot njuna kolega pred desetimi dnevi, ki sta izdatno pripomogla k zmagi Kokre Lipja. Športna sreča in sodniki so Podbočjanom torej povsem obrnili hrbet. tekmo bolje, in še bi lahko naštevali. Žal pa je nedeljska tekma s SCT Olimpijo stala tudi dokaj visoko ceno: Gordan Mohor je dobil drugi rumeni karton, doslej najboljši novomeški igralec Dušan Kosič pa je moral zaradi hujše poškodbe že v 14. minuti iz igre. Časa ni ne za tarnanje ne za slavje, prvenstvo se nadaljuje s pospešeno hitrostjo. Že včeraj je bilo na sporedu deveto kolo. Novomeščani so igrali pri ljubljanski Svobodi, v nedeljo pa jim prihaja v Porto-vald nevarna ekipa Belvedur Izole, ki bo skušala tudi v Novem mestu nadoknaditi številne letošnje spodrsljaje. Po imenitni predstavi proti ljubljanski SCT Olimpiji je seveda pričakovati polne tribune in ne glede na zveneče ime nasprotnika novi točki, ki bi novomeško ekipo popeljali še bližje k vrhu lestvice. Takšen razplet bi proslavljanju 70-letnice NK Elan dal še posebno obeležje. Z veliko sreče pa so svojo tretjo prvenstveno zmago v drugoligaški konkurenci v nedeljo vknjižili igralci kočevskega Avtobuma. V derbiju kola so se pomerili z Is-tragasom Jadranom in dosegli zmagoviti zadetek v zadnjih sekundah tekme, ki je zaodovoljila predvsem z borbenostjo. Kaj več na blatnem in razmočenem igrišču tudi ni bilo moč pokazati. Ali pomeni ta zmaga za Avtobum pot k vrhu lestvice, kamor kočevski nogometaši po igralskem kadru zagotovo sodijo, bo pokazalo že nedeljsko srečanje v Domžalah. B. B. • Po mnenju mnogih plačujejo Podbočjani davek lanskemu incidentu, ko je njihov igralec knokavtiral sodnika. Poleg tega igrajo v prvih kolih krepko oslabljeni, saj zaradi poškodbe ne nastopa standardni igralec prve postave Vego. Podbočjani prav zaradi tega upajo, da bodo v drugem krogu popravili zamujeno in se zategadelj še niso povsem odrekli zastavljenemu cilju — uvrstitvi v zeleno skupino slovenskih ligašev. zmago domače vrste, do prave drame pa je prišlo sekundo pred koncem tekme pri rezultatu 97:97. Sodnika Lovšin in Hafner sta prisodila osebno napako Krivokapiču; prekršek sta videla le onadva. Gostje so Jutri in v soboto praznuje NK Eian Studio D Jutri tekme slovenske vlade, v soboto slovenske veteranske re-prezentance NOVO MESTO — Leta 1922je bil v Novem mestu ustanovljen NK Elan, klub, kije z letošnjo uvrstitvijo v I. državno ligo dosegel enega svojih vrhuncev na sedem desetletij dolgi poti. Visoki jubilej novomeškega nogometa bosta obeležila petek in sobota; jutri bo ob 17. uri v športni dvorani pod Marofom krajša slovesnost, po kateri se bosta v malonogometni tekmi pomerila ekipa slovenske vlade z Bavčaijem, Kacinom in Janšo na čelu ter moštvo novomeških gospodarstvenikov. Dvodnevno praznovanje pa bo v soboto popoldne začinila nogometna tekma v Portovaldu med • Med odmorom jutrišnje malo-nogometne tekme med člani slovenske vlade in novomeškimi gospodarstveniki bosta obiskovalce zabavala Tomo in Benč, zmagovalca letošnjega portoroškega festivala, kasneje pa se jim bodo pridružili še člani znamenite Modre kronike. Zabave, iger in smeha bo torej dovolj.____ slovensko veteransko reprezentanco z Oblakom, Popivodo, Amer-škom in ostalimi zvenečimi imeni slovenskega nogometa ter veteransko ekipo Novega mesta, katere barve bodo branili Retelj, Macele, Bradač, Petretič, da ne naštevamo naprej. Vsekakor dogodka, ki si ju bo splačalo ogledati. Ob jubileju bo izdana tudi dokumentirana brošura s kratkim orisom prehojene poti NK Elan. x£: NAKNADNI KASAŠKI DERBI BO TO NEDELJO ŠENTJERNEJ - Močno deževje je šentjemcjske organizatorje prisililo, da so za minulo nedeljo napovedano konjeniško prireditev prestavili na prihodnjo nedeljo, 11. oktobra. Njen spored ostaja nespremenjen; osrednja točka programa bo vsekakor naknadni kasaški derbi za najboljše slovenske štiri-letnike. ob tej pa bo na sporedu še pet kasaških preizkušenj. Skupaj bo na startu prek 70 konj. Organizatorji obljubljajo mladini prost vstop, po dirkah pa bo tradicionalna veselica na hipodromu. NA PRAGU PRVEGA MEDNARODNEGA USPEHA — Proti vsempričakovanjem so odbojkarji novomeškega Pionirja v predkolu tekmovanja za evropski pokal CEV v soboto zvečer doma ugnali močno ekipo iz Žiline na Češkem kar s 3:0. To jim daje lepe možnosti za končni uspeh in uvrstitev v l.kolo, seveda pa čaka Kalibardo (na posnetku v uspešni akciji), letošnjo okrepitev pionirjevcev, in soigralce v soboto še težka naloga. (Foto: B. B.) Pionir z zmago stopil v Evropo Imenitna predstava odbojkarjev Pionirja v l.kolu evropskega pokala — ________Pionir—Milanotrade 3:0 — Lokomotiva za Kočevke pretrd oreh________ V velikem slogu so odbojkarji novomeškega Pionirja uradno pričeli letošnjo tekmovalno sezono. Čeprav se prvenstvo v I. državni ligi, od katerega Novomeščani letos veliko pričakujejo, pričenja šele prihodnjo soboto, so pionujevci v imenitni formi, to so potrdili v soboto zvečer, ko so v dvorani pod Marofom odigrali prvo tekmo predkola evropskega odbojkarskega pokala CEV proti češki ekipi Milanotrade iz Žiline. Uspešen start Ribnice in Opreme Pričelo se je prvenstvo v državnih rokometnih ligah — Zmagi Ribničanov in Ko-čevk, poraza Dobove in Novega mesta________ S spremenljivim uspehom seje za dolenjske ekipe pričelo drugo državno prvenstvo v rokometu. Najbolj zadovoljni so bili z uvodnim nastopom zagotovo v Ribnici in v Kočevju, manj v Novem mestu in Dobovi. V moški konkurenci je ekipa KVM hud poraz. Dovolj zgovorno govori o Ribnice vknjižila dragoceno zmago nad ekipo Hubelj Ajdovščine, kije bila vsaj na papirju favorit. Toda Ribničani so se tokrat odlikovali z borbeno igro v obrambi, v napadu pa gostje niso našli pravega orožja proti razpoloženi navezi Fajdiga—Janez Ilc. Še posebej slednji je bil izredno razpoložen za igro, saj je kar sedemkrat zatresel mrežo Ajdovščanov. Manj sreče so imeli v uvodnem prvenstvenem nastopu Dobovčani, ki so igrali na Ptuju z Dravo. Še pet minut pred koncem je bil po poročilu našega dopisnika Edija Rauterja izid izenačen, nakar so se pričele vrstiti številne izključitve igralcev. Vse to je šlo na roko gostiteljem, ki so na koncu tesno zmagali, čeprav bi bil neodločen izid zagotovo najpravičnejši razplet tega enakovrednega srečanja. Sicer pa se prava rokometna poslastica obeta Posavcem to soboto, ko se bosta v 2. kolu I.SRL ob 19.uri v športni dvorani v Leskovcu pomerili ekipi Italco Dobove in KVM Ribnice. Organizatorji obljubljajo nekaj presenečenj za gledalce. In kako je bilo med dekleti? Novomeš-čanke in Kočevke nastopajo v beli skupine I. državne lige. Prvim se, po uvodni tekmi sodeč, letos ne piše najbolje. V Škofijah so Novomeščankc v soboto doživele 'DOLENJSKI UST" razmetu moči na igrišču podatek, da so Dolenjke v prvem polčasu vsega trikrat zatresle mrežo gostiteljic. Slaba uteha za Novomeščanke je ugotovitev, da so igralke Buije pokazale eno svojih najboljših iger v zadnjih letih. Očitno se Veseličevi, Tomasovi, Turkovi in ostalim tudi letos obeta kaj več od boja za obstanek v ligi. Prav nasprotno je s Kočevkami. V Mariboru so v soboto dokazale, da so njihovi letošnji cilji visoki. Resda so branikovke že po dvajsetih minutah vodile s 7:3, vendar igralk Opreme to ni zmedlo. Vse do 41. minute je bila prednost na strani gostiteljic, Kočevke so potem izid najprej iz- USPEL PIONIRSKI TURNIR TREBNJE - Novoustanovljeni Tom klub z Mirne je bil minuli vikend v trebanjski športni dvorani organizator sedmega pionirskega pokala v bad-mintonu, na katerem je med fanti zmagal Klobučarič, med dekleti pa Plahutnikova (oba Pir). Najboljši dolenjski dosežek je pripadel Kolenčevi (Tom klub), ki je bila v konkurenci pionirk šesta. enačile na 13.13, nekaj minut zatem pa že vodile s tremi zadetki prednosti. Obupni poskusi Mariborčank, da bi spremenile potek srečanja, so bili zaman, točki sta odšli v Kočevje. V drugih rokometnih ligah kakšnih posebnih presenečenj ni bilo, zanimiv obračun pa se obeta to soboto v Trebnjem, ko se bosta v drugem kolu v dolenjskem derbiju pomerili ekipi domačega Akripola in SGP Grosuplja. VELIK ŠIMUNIČEV USPEH EUPEN - Mladinska atletska ekipa ljubljanske IBL Olimpije se je minule dni v Belgiji udeležila tekmovanja B skupine evropskega klubskega pokala in dosegla imeniten uspeh. Ljubljančani so namreč zmagali s točko prednosti pred madžarskim zastopnikom in tako Sloveniji pribo- uspehu atletike je prispeval tudi Topličan Boštjan Šimunič, ki je dosegel eno od petih ljubljanskih zmag; z rezultatom 14,41 metra je bil najboljši v troskoku. Da Čehi niso kakšna vaška ekipa, kaže podatek, da so lani brez večjih težav preskočili prvo oviro v evropskem pokalnem tekmovanju, da so med najboljšimi češkimi moštvi in da imajo v svojih vrstah tri odlične ruske igralce, ki pa v Novem mestu niso nastopili, saj jim klub še ni priskrbel mednarodnih licenc. Kakih 600 gledalcev je videlo imenitno odbojkarsko predstavo, v kateri so imeli glavno besedo novinci v dresu Pioniija: Matjaž Umaut ter Ukrajinca Kalibarda in Dolya. Še posebej slednji je bil ob mreži nerešljiva uganka za igralce iz Žiline, ki pred tekmo niso skrivali optimizma, računali so namreč na zanesljivo uvrstitev v 1. kolo evropskega pokalnega tekmovanja. Pio-nitjevci so jim te račune v soboto prekrižali. Novomeščani so vodili ves prvi set in ga na koncu tudi zanesljivo dobili, povsem drugače pa je bilo v nadaljevanju. Gostje so v drugem nizu vodili kar s 6:0 in 13:6, a je bilo tudi to premalo za uspeh. Pionirje predvsem po zaslugi prek dva metra visokega tolkača Dolye dosegel neverjetno serijo devetih zaporednih točk in jasno je bilo, da se bodo Čehi po tem šoku le stežka pobrali. Novomeščani so to seveda izkoristili, pod taktirko trenerja Fedjušina so v tretjem setu zaigrali še bolje — to velja zlasti za Umauta, Mestnika in Petkoviča — in gostom prepustili vsega dve točki. Za končni razplet utegne biti to še kako pomembno, kajti v primeru poraza z 0:3 v povratnem srečanju v Žilini bo odločalo skupno število dosežanih točk. Da Novomeščanov nikakor ne čaka lahka nalo-ga, pove tudi to, da ima ekipa Milanotrada v Žilini dvorano, v kateri je prostora kar za 5.000 gledalcev; Čehi pravijo, da bo polna v povratnem srečanju to soboto. Povsem drugače seje godilo odbojkari-cem kočevske Tilie, ki so v predkolu pokala CEV naletele na močno ekipo Lokomotive iz Dnjepropetrovska. Kočevke so prvo tekmo odigrale v soboto v novo- meški športni dvorani, povratno pa že naslednji dan prav tako na novomeškem parketu. Ukrajinke so bile boljše prav v vseh elementih odbojkarske igre, tekma z njimi je bila Kočevkam zagotovo dobra šola. Primanjkuje znanja so igralke Tilie nadomeščale z veliko borbenostjo, kar p» je bilo premalo, da bi iztržile kaj več od nekaj točk v posameznih setih. Še najbolje so v dresu Tilie igrale Hočevarjeva, Briški in Klunova. B. B. BREZ MOŽNOSTI ZA POD VIG —Igralke kočevske Lik Tilie (v belih dresih) so bile brez pravih možnosti za uspeh v predkolu tekmovanja evropske odbojkarske z veze v srečanju z Lokomotivo iz Dnjepropetro vska. Gostje so jih ugnale s skupnih rezultatom 6:0 v nizih, obe srečanji pa sta bili minuli vikend v novomeški šppori"1 dvorani. (Foto: B.B.) , __________ . ir £ TRETJIČ ZMA GOVALCI — Ekipa Policijske postaje Novo mesto je v Metliki«4 tretjem letošnjem turnirju v malem nogometu že tretjič osvojila prvo mesto. Turni Metliki je pripravila Postaja obmejne policije in je dobil zveneči naziv meddrzav kajti v njem so sodelovale tudi tri ekipe hrvaške obmejne milice. Na turnirju, ki so g podprli sponzorji iz LB-TDB, zavarovalnici Tilia in Triglav, Komet, Mercator ^ Novo mesto in metliška osnovna šola, se je deset sodelujočih razvrstilo ,ak°^_ ^ Novo mesto, 2. Obmejna policija Metlika, 3. Črnomelj, 4. Trebnje, 5. Vrbovsk • Ozalj, 7. Carinska izpostava Metlika, 8. Duga Resa, 9. Prometna milica Novontes 10. Metlika. (Foto: T. Jakše) kaplja naša vsakdanja Poslej bo ponarejevalcem, ki jih bo zamikal slovenski denar, neprimerno težje narediti ponaredke, saj je naš nov denar zelo dobro zaščiten pred ponarejanjem. Prva zaščita je že prvovrsten papir, so pa še druge zaščite, kot je globinski tisk, vodni tisk in varnostna fluorescentna nitka z napisom Banka Slovenije. Bankovci so še posebej zavarovani pred fotokopiranjem in skeniranjem. Sodobni fotokopirni stroji in skenerji delajo prave čudeže, vsemu pa le niso kos in slovenskih bankovcev ne bo mogoče ponarediti s fotokopiranjem, saj takega stroja^ ki bi to lahko zadovoljivo opravil, še ni. Črte in liki so na bankovcih zapolnjeni z mikroskopskim besedilom in zapletenimi črtami, nekaj pa je na njih tudi takega, kar je najstrožja skrivnost. Pri tiskanju so bankovce tiskali hkrati z obeh strani, zato se na določeni točki obe strani mikroskopsko natačno prekrivata. V zaščito je bilo vloženega največ truda in seveda tudi denarja, kar pa je potrebno, če naj denar zbuja zaupanje. MILAN MARKELJ ffffl O J 51 fe O ^7 □ računalnikom s procesorjem 386 in s programom CorelDraw 2, pomagali pa so si še s skenerjem in ustreznim programom za skeniranje. Znameniti Slovenci in zaščita pred ponarejanjem Osnovna oblikovalska zamisel je, da se na vsakem bankovcu predstavi enega od znamenitih Slovencev iz naše preteklosti, ki so po svojih delih pomembni za slovenski narod in znani tudi v svetu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je predlagala, kdo naj bi to bili in tako so se na elementov, od potrebnih številčnih oznak in podpisov odgovornih do datuma (15. januar kot dan, ko je Slovenija dočakala prvo uradno priznanje) in oznak, s katerimi bodo slepi lahko prepoznali vrednost bankovca po otipu. Med podrobnostmi je precej takih, ki služijo zaščiti denarja pred ponarejanjem. Nobena skrivnost ni, da je Banka Slovenije pohitela z izdajo novih bankovcev tudi zato, ker je prišlo do velikega ponarejanja tolarskih bonov. Tisočtolarski boni iz doslej še ne odkrite tiskarne bi lahko preplavili naš trg in nam prizadeli občutno škodo, če policija ne bi pravočasno odkrila 250 tisoč ponarejenih bonov in jih seveda spravila na varno. Od te ogromne količine jih je bilo vnovčenih okoli 4500, nekaj pa se jih bo najbrž primešalo pravim bonom še v teh dneh, ko poteka zamenjava, saj je to za nepridiprave zadnja priložnost, da ponaredke spravijo v promet. Končno smo dobili zaresen denar, nove tolarske bankovce, ki so na pogled in otip tisto pravo. Novi tolarji so veseli bankovci, pravijo poznavalci oblikovanja. Upajmo, da se z njimi Slovencem odpirajo svetlejši in bolj veseli časi ter da bo veselih in trdnih tolarjev v denarnicah dovolj za dostojno življenje. "Zdaj smo pa res prava država," sem slišal reči možakarja na banki, ko je vzel v roke šop novih tolarskih bankovcev. Radovedno jih je otipal in si jih ogledoval, in videti je bilo, da mu je novi denar všeč. Njemu podobnih je bilo te dni veliko. V slovenskih denarnicah se je namreč zadnjega septembrskega dne nov slovenski denar pridružil že nekoliko utrujenim in cunjastim bonom s sliko očaka Triglava, s katerimi smo živeli skoraj leto dni po denarni osamosvojitvi Slovenije ter se z njimi rešili žalostne usode jugoslovanskega dinarja, ki je doli na jugu kljub rezanju ničel postal ničvreden papir v viharju hiperinflacije. Banka Slovenije je za zdaj poslala v obtok samo tri bankovce: za sto, petsto in tisoč tolarjev. Do konca leta se bodo v obtoku pojavili še preostali bankovci za deset, dvajset, petdeset in dvesto tolarjev, prihodnje leto pa še pettisočak in tudi kovanci, če bo potreba po njih. Ta čas te potrebe ni, saj tolarja ob slovesnem trenutku prihoda na svet niso denominirali, se pravi, da mu niso povečali vrednosti, kot se je govorilo in so bili mnogi trdno prepričani, da bi se moralo zgoditi. Odločitev o tem je stvar skupščine, zato sedanje menjalno razmerje 1:1 ni trdno zakoličeno. Lahko se zgodi, da bo prihodnje leto prišlo do denominacije in potem bodo prišli do veljave tudi kovanci za en, dva in pet tolarjev oziroma kovanci za stotine. Pri sedanji vrednosti tolarja pa bi bila kovina kovanca nekajkrat več vredna kot njegova nominalna vrednost. osnutkih za bankovce znašli: skladatelj Jakob Gallus - Petelin, oče prve slovenske knjige Primož Trubar, polihistor Janez Vajkard Valvasor, pesnik France Prešeren, matematik Jurij Vega, arhitekt Jože Plečnik ter slikarja Rihard Jakopič in Ivana Kobilca. Portret znamenitega Slovenca s senčnim profilom je na desni strani bankovca, levo od njega pa je orodje, ki ga je uporabljal; na drugi strani je predstavljen element njegovega dela. Tako imamo na primer na tisočtolarskem bankovcu Prešernov lik in pisalno mizico, na drugi strani pa gosje pero kot simbol pesnika in del rokopisa Zdravljice s poudarjeno besedo Prijatli. Nekateri zato tisočaku že pravijo kar prijatel. Naš dolenjski rojak Primož Trubar bo predstavljen s stranjo Abecedarija, s peresom in Uršulinsko cerkvijo na drugi strani, arhitekt Plečnik pa s šestilom, tlorisom slovenskega parlamenta in pročeljem Nuka. Kakšna imena jim bodo ljudje dali, bomo pa še videli. Ob teh osnovnih elementih celostne podobe je na bankovcu še veliko drugih Pota denarnega osamosvajanja: zasebni poksus z lipo jj© dqoqd@©\!7qDs! Tiskan na tujem, sicer pa domač izdelek Nove bankovce so natisnili v zasebni britanski tiskarni denarja v Londonu. Za 'iskarno Thomas De La Rue so se odgovorni odločili predvsem zato, ker doma primerne tiskarne pač nimamo in smo bili prisiljeni poiskati tuje. Britanska tiskarna, iz katere Prihaja denar za več kot 50 držav, je dala tudi najugodnejšo ponudbo, ko je Banka Slovenije lani iskala tiskarja in so tiskarne centralnih bank zavrnile tiskanje denarja Mednarodno nepriznane države, kar je Slovenija tistikrat še bila. Slovenski denar je sicer res natisnjen na tujem, kar za slovenske prvence n>ti ni tako čudno, saj je bila tudi prva slovenska knjiga natiskana zunaj, je pa zato tiskan na domačem papirju. Visoko kakovosten papir, ki je bolj trpežen, kot zahtevajo svetovni standardi, je izdelala radeška papirnica. Papir prenese do 8000 prepogibov, Medtem ko je svetovni standard za denarniški Papir 6000 pregibov. Videz bankovcev je prav tako delo naših ljudi. V tem pogledu je Slovenija med prvimi in še redkimi državami sveta, ki je celostno podobo svojega denarja zaupala umetniškim oblikovalcem. Oblikovalci so bili izbrani na internem natečaju, najboljši zasnutek pa je ponudil Miljenko Licul, ki je k projektu pritegnil še strokovnjaka za računalniško grafiko Zvoneta Kosovela in akademskega slikarja Rudija Španzla. Tri mesece je trajalo snovanje novega slovenskega denarja, v dveh tednih pa so Omisli spravili skupaj na računališkem zaslonu. Brez računalnika ne bi šlo, saj gre za zelo zahtevne grafike, ki imajo na eni sami strani tudi več kot 2(XX) elementov. Za računalnikarje Povejmo, da so delo opravili na osebnem Letošnje poletje je bilo nekaj posebnega. Avgust je bil najtoplejši doslej, povprečna temperatura zraka 23,5 stopinj Celzija je za poltretjo stopinjo presegla doslej najtoplejša avgusta leta 1861 in 1932. Rekorden je bil avgust tudi po številu zelo vročih dni; kar 22 jih je bilo s temperaturo nad 30 stopinj, kar je dva dni več od doslej rekordnega leta 1932. Zabeležena je bila najvišja maksimalna temperatura zraka ter rekordno število ur sončnega obsevanja. Tako dolgega vročega in suhega obdobja doslej tudi še niso zabeležili. Izjemne razmere so se začele že 18. julija. Letošnje vroče in suho poletje je bilo še najbolj podobno povojnemu letu 1946, ko je vročina z malo padavinami trajala od 23. julija do 30. avgusta. Vendar so bile takrat temperature le malo nižje, medtem ko je bilo padavin še manj. To dolgo vroče in suho poletje si bo marsikdo dobro zapomnil: kmetje, ker jim je suša močno načela, marsikje celo uničila pridelek; mi vsi, ker nam bo kot potrošnikom vsaj eno leto še bolj praznila žepe, ter komunalci, ki so dneve in noči krpali okvare na vodovodnem omrežju, zaradi česar so bili posamezni predeli Novega mesta in okolice večkrat po več ur brez vode. V novomeški občini dobiva vodo iz javnega vodovoda 88 odstotkov vsega prebivalstva v 276 naseljih od skupno 354. Novomeška Komunala upravlja s petnajstimi vodovodnimi sistemi, iz katerih je bilo v zadnjih petih letih prodane 4,8 do 5,25 milijona kubičnih metrov vode. Poraba vode v zadnjem času upada, saj je bilo lani prodane le še 4,5 milijona kubikov vode, v letošnjem prvem polletju pa dobra 2 milijona. Voda priteka do pip in ljudi po 600 kilometrih salonitnega, plastičnega in litoželeznega omrežja, ki je v povprečju staro 20 let, 150 kilometrov od tega pa je že amortiziranega. Na vodovodnem omrežju so lani morali odpraviti 606 okvar, letos pa samo v poletnem času 277. Največje so se zgodile na Bajnofu, nad vasjo Sentpeter, za Gami hotelom na Otočcu in pri Jelšah pri Lešnici. V vseh teh primerih je šlo za okvaro na glavnem vodovodu do Novega mesta, ki ima polmetrski premer. Ko poči takšna cev, čaka dežurne komunalce nekaj ur trdega dela z zamenjavo cevi, večji del Novega mesta in okolice pa seveda nenapovedani brezvodni dan, ki ga lajšata le dve krožeči cisterni z vodo za najnujnejše potrebe. Popravilo takšnega cevovoda traja šest do osem ur, ponovno spuščanje vode v cevi od deset do dvanajst ur. To čakanje na vodo se v posameznih predelih podaljša na ves dan. Če bi hiteli in naenkrat odprli vodo, bi velik pritisk poškodoval še več manjših cevovodov premera 200 in 250 milimetrov, kot jih sicer. Pok polmetrske cevi in voda, ki je privre na piano iz luknje 300 litrov v sekundi, seveda lahko naredi tudi precej škode. Dva tisoč kubikov vode, ki je pridrla iz počene cevi nad Garni hotelom v 15 minutah do prihoda komunalcev, je razbilo šipo pokritega bazena, napolnilo bazen in do višine pol metra zalilo strojnico, tako da je za okrog 900 tisoč tolarjev škode. Samo odpravljanje okvare pa je stalo 447 tisoč tolarjev. Drugi poki cevi niso naredili tolikšne škode. Za letošnje tako pogoste okvare cevovodov komunalci navajajo več razlogov. Svoje je seveda prispevala suša, zaradi katere je prihajalo do krčenja in posedanja zemlje. Bila je toliko bolj usodna, ker je bilo omrežje slabo grajeno, z napakami. O tem komunalci govorijo na osnovi analize okvar v preteklem desetletju, v katerem so odpravljali nadpovprečno veliko število lomov na cevovodih, zgrajenih v osemdesetih letih. Takrat so krajevne skupnosti in ljudje hiteli oskrbovati naselja s pitno vodo iz javnih vodovodov, stroka pa temu ni sledila. Marsikakšen vodovod je bil zgrajen brez pravih projektov, brez strokovnih izvajalcev in brez strokovnega nadzora, tehnično in sanitarno zelo pomanjkljivo. Salonitnih cevi na primer pred 20 leti niso pravilno položili, saj so ponekod kar na kamnu, sedaj pa so zaradi posedanja terena in pritiska vode pokale. Svoje prispevajo večkratni posegi na cevovod, tudi planirani, ki "utrujajo" material. Posebno občutljiv je ravno salonit. Posledice so znane. Načrtno so komunalci v zadnjih dveh letih zamenjali letno okrog 5 kilometrov dotrajanih vodovodnih cevi. Glede na iztrošenost cevovodov bi jih morali vsaj trikrat toliko. Ne le zaradi možnosti ponovitve letošnjega izjemnega poletja imajo v Komunali plan dolgoročnih ukrepov za izboljšanja stanja. Na prvo mesto so postavili neprekinjeno zamenjavanje dotrajanega omrežja in strojne opreme. Načrtujejo nadaljnje geološke raziskave za pridobivanje novih kvalitetnih virov pitne vode. Na sistemih, kjer neprimernih voda ni možno zamenjati s kvalitetnejšimi, naj bi zgradili čistilne naprave. Načrtujejo tudi razvoj procesnega vodenja vodovodnih sistemov, kvalitetne projekte za nove investicije z upoštevanjem vseh tehnoloških spoznanj, dodatno strokovno usposabljanje delavcev itd. Načrt ukrepanja so že potrdili v novomeški občinski vladi. Izvedba pa bo seveda odvisna od denarja, ki ga je sedaj mnogo premalo. Čeprav se ljudje hudujejo nad ceno vode, ki je praktično edini vir tudi za ta dela, Komunala v vodooskrbi večino let v zadnjem desetletju beleži rdeče številke. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ h M. M Al kako ie bilo včasih Ivan Drobnič Letos, 28. avgusta, je potekalo dvajset let od smrti Ivana Drobniča. Takrat seje utrnilo življenje markantnega moža, kije več kot šestdeset let oživljal metliške ulice in trge. Bil je človek, umirjen, preudaren, kakršnega so ljudje v njegovih zrelih letih videvali na službenih poteh ali za pisalno mizo, na igralskem ali pevskem odru, pa pri raznrh javnih zadolžitvah in ne nazadnje kot kapelnika metliške mestne godbe z mogočno dirigentsko palico v roki... Vedno pa dobrodušnega, uglajenega, s prijazno besedo za vsakega, ki je potreboval njegov nasvet in pomoč. Pa Drobnič niti ni bil Belokranjec. V Rumanji vasi ob zeleni Krki mu je leta 1884 stekla zibel. In začela seje njegova življenjska pot, pravzaprav kar preprosta. V Novem mestu je obiskoval osnovno in obrtnonadaljevalno šolo. Očim gaje namenil za obrtnika, vendar seje potem, ko je v Trstu odslužil triletni vojaški rok, sam odločil drugače. Zaprosil je za službo sluge na sodišču in bilje sprejet. Začel je prav od kraja: sprva je bil »kerkermajster« ječar, potem pa je počasi napredoval do vodje zemljiške knjige. K temu je pripomogla njegova naravna bistrost, predvsem pa njegova čedna, kaligrafična pisava. Pot ga je skozi službe vodila v Mokronog, nato v Kostanjevico na Krki pa v Senožeče, od koder je prišel v Metliko in tu ostal do smrti. Ugasnil je 28. avgusta 1972 v svojem 89. letu, potem ko je z izjemo zadnjih mesecev, ko je bil zavoljo amputacije noge priklenjen na bolniški voziček, ostal telesno in duševno prožen in svež. Tako je Drobnič v Metliki našel svoj drugi dom, se oženil in ustvaril družino. Beli krajini je ostal zvest do konca, posvetil ji je svoje moči in sposobnosti. Sledovi Drobničevega dela se namreč niso zarisali samo v njegovem poklicu, temveč tudi na mnogih področjih javnega življenja. Njegovo ime je zapisano v nekdanji metliški čitalnici, kjer je deloval kot pevec, igralec, režiser in zadnji predsednik tega društva, zapisano je pri Sokolu in gasilcih pa v analih metliške mestne godbe, kjer je skoraj petdeset let delal kot godbenik in kapelnik. In ostalo je Drobničevo ime v raznih javnih zadolžitvah, predvsem pa v Belokranjskem muzeju, kjer je po upokojitvi leta 1955 prevzel mesto honorarnega arhivarja in tu delal do zadnjih mesecev pred svojo smrtjo. Tu sta nastali Drobničevi zajetni rokopisni kroniki o metliškem gasilstvu in domači mestni godbi, tu so pod njegovo roko zrasli debeli zvezki rege-stov metliškega mestnega arhiva, tu je Drobnič napravil nešteto zapisov, vodil obiskovalce po zbirkah, zbiral in popisoval muzealije, bil navzoč povsod, kjer je bilo potrebno, in tako postal nepogrešljiv član takratne majhne muzejske družine. Naj omenimo, daje tu in tam kaj malega objavil tudi v Dolenjskem listu, da pa je ob 90-letnici metliškega gasilskega društva leta 1959 napisal igro-kaz v sedmih slikah «Kako so Metličani ustanavljali požarno brambo«. To igro so domačini, predvsem gasilci, ob 100-letnici društva še dvakrat ponovili. Drobnič je do zadnjega ohranil izreden spomin, bilje živa kronika starih časov in je škoda, da ni po njem ostalo kaj več zapisanega. Naj zato z magnetofonskega traku in osebnih razgovorov z njim povzamemo podobo Metlike in njenih ljudi, kakršni so se mu razkrili, ko je prvič prišel v to mesto. Takole je pripovedoval: Ko sem bil poleti 1909. leta iz Senožeč prestavljen v Metliko, sem se semkaj pripeljal s postiljon-sko pošto, kijo je vozil stari Matiček. Taje kasneje, ko je leta 1914 stekla belokranjska železnica, iz obupa skočil v Kolpo, ker je izgubil službo posti-Ijonskega poštarja. Bila pa je takrat Metlika vsa drugačna, kot je danes. Predvsem hiše, ceste, meščani.. Ne vem, kako to, da sem mislil da leži to mesto bolj v ravnini Pa sem bil prav presenečen. Razbigana je, skoraj bi rekel da leži v nadstropjih. Dolinski svet ob potoku Obrhu, glavna cesta ob nekdanji strugi Bo-jice, trije trgi nad njo, še više Hrib in nad njim še vinorodna Veselica. Kar štiri nadstropja, če imamo svet ob Obrhu za pritličje Začudili pa so me tudi ljudje, ki so bili prijazni mehki iskreni Moški so me ob prihodu kar naprej pozdravljali ženske pa so bile bolj plašne, zadržane. Na sodišču so me prav tako prijazno sprejeli čeprav sem bil samo kerkermajster. Zlasti predsednik sodišča dr. Vladimir Forsler, sin skladatelja Antona Forsterja, ki je skomponiral Gorenjskega slavčka, mi je bil naklonjen. Bil je ljubezniv gospod, ki me je tudi kasneje spodbujal da sem napravil potrebne skušnje in kmalu napredoval odječarja do pisarniškega pripravnika. Ob mojem prihodu je bil skoraj vsak meščan — razen redkih uradnikov — hkrati še kmet ali obrtnik, krčmar, trgovec ali kaj podobnega. Ker je zlasti tistim, ki so imeli zemljo, primanjkovalo gnoja, so v pozni jeseni v mestu po nekaterih stranskih ulicah na debelo nastlali smrekovih vej in praproti pa tudi slame. Tako seje čez zimo, ko je po nastlanem gazila živina in so vozili vozovi naredil gnoj. Tega so potem spomladi postrgali in odpeljali na njive. Pa ne samo živina, marsikatero prase se je sprehajalo po cesti pa tudi kokoši in race so bile več na trgih in ulicah kot pa v kumikih Prav lepega videza torej takrat mesto ni imelo. Bilo je sicer nekaj večjih zidanih hiš, tako občinska ali mestna hiša, lekarna, nova dvonadstropna ljudska šola. Lepa je bila tudi Guštinova hiša na Spodnjem trgu pa hotel »Pri soncu« na Dragah in Hra-nilovičeva hiša na Stmišču, v kateri je bil drugi hotel »Pri zlati kroni«. Pa to sta bili bolj gostilni v katerih je popotni lahko našel tudi prenočišče. Kakih posebnih ugodnosti v njih ni bilo, saj Metlika takrat še ni imela vodovoda. V glavnem pa so bile meščanske hiše nizke, prav mnoge krite z lesenimi skodlami in celo s slamo. Seveda takrat v Metliki tudi še ni bilo elektrike. Ljudje so si svetili s svečami oljenkami in petrolejkami Za javno razsvetljavo je bilo na voljo 22 cestnih svetilk, ki so bile pritrjene na vogalih hiš ali pa ob cesti na hrastovih stebrih. Zanje je skrbel we-tilničar ali lampist, ki je vsako jutro pobral dogore- naše korenine DscooDam feDuMBJja Oktobra triinštiridesetega leta je bilo. Pri Draganovih na Obrhu so orali. Žeja je bila ob težkem delu velika in mati Francka je poprijela za ročice pluga, medtem ko je oče stopil domov po pijačo. Ko se je vračal, je v daljavi zagledal može v uniformah, ki so se v strelcih bližali vasi. K očem je dvignil doma narejeni daljnogled in jih opazoval. Približali so se že na lučaj, ko so ga opazili. Nekaj so mu kričali. Verjetno so mu vpili, naj stoji, a on je razumel, da mu kličejo, naj beži. Stekel je proti domu in trenutek zatem 50 za njim zaropotali streli. Osemletna hčerka Štefka je ravno takrat v hiši pitala šestmesečnega bratca Tončka. Ko so se oglasili streli, ga je spustila iz rok in planila k oknu. Videla je očeta, kako se je opotekel in padel v jarek. Kri je pojila sveže brazde. Štefka je danes, skoraj petdeset let pozneje, upokojenka v Družinski vasi. Mati Francka živi pri njej in bo ta mesec dopolnila že triinoevetdeseto. Sin Tonček je zrasel v Toneta in živi v Nemčiji, Ivan je ostal doma na kmetiji, Martin pa živi v Ljubljani. Francka in Štefka se spominjata, kako težko je bilo po izgubi očeta. Bil je res nenadomestljiv, kajti bil je mojster za vse. Čeprav samouk se je s pametjo, iznajdljivostjo in ročnostjo lotil vsakega dela. Bil je kovač, urar, popravljal je puške, izdeloval nože, daljnoglede, mizaril je in zidaril, poleg tega pa je popravljal citre in znal nanje tudi prav lepo zaigrati. Deset dni potem, ko so ga Nemci na njivi prestrelili, je v bolnici umrl in Francki zapustil štiri nepreskrbljene otroke. No, resda je bila Francka dela vajena še od mladih nog, a samo s kmetovanjem je bilo iz tistih kamnitih rebri težko izpuliti kruh za štiri mlada usta, zlasti ker je bilo težko tudi drugod naokoli. Jeseni je prodajala sadje, jabolka, hruške in grozdje, tako da je za silo shajala, spomladi pa je bila trda. Ko je nekoč poleti prišel davkar, da bi zarubil zadnjo kravo iz hleva, ga je Francka prosila: "Počakajte, da bodo hruške zrele, pa vam bo hčerka prinesla denar.” Možakar je malo pomislil in res še enkrat odložil plačilo. Tako je z veliko truda in malo tudi s pomočjo Zveze borcev Francka otroke le spravila pokonci. Kljub visoki starosti Francka pri branju nikoli ne uporablja očal, še vedno pa za moč spije kak kozarec vina. "Ne delam pa nič več. Sem dala pos nazaj," se pošali Francka. "Ko sem začela piskre po štedilniku prevračati, sem videla, da je čas, da odneham." Pri triindevetdesetih je za to veijetno res že čas. Franckini spomini so namreč polni samega dela. Začelo se je pri Mirtkovih v Srednjem Grčevju, kjer se je rodila 19. oktobra 1899. Sedem otrok je bilo v družini in čim je bil mladi hrbet dovolj močan, že so nanj oprtali koš. S košem na hrbtu so takrat prenašali vse: krmo za živino, pridelek z njiv in gnoj v vinograd. Kar pošteno si je Francka ogulila ramena in kolena po tistih strminah. Odrasli so hodili na dnine, največ v hmeljniške in starograjske vinograde, za otroke pa je bilo dela dovolj doma. Hudo pa so morali poprijeti tudi med prvo svetovno vojno, ko je bila večina mlajših moških na fronti. Francka se dobro spominja tistih časov, ko so otroci orali z junci m jo je premetavalo po brazdah, ker so bile njene roke še preslabotne, da bi plug obdržale čvrsto zemlji. Vojna tudi Franckinim bratom ni prizanesla. Brat Alojz jo je skupil v noge nekje v Galiciji. Prišel je domov in rana, v kateri je tičal šrapnel, se nikakor ni hotela zaceliti. Sele v dunajski bolnišnici so mu nogo za silo pozdravili, a je ostal šepast za vse življenje. Postal je skrbnik vinogradov na Starem gradu. Jernejča so ujeli Rusi. Vse do dvajsetega leta so domači poizvedovali za njim in ga iskali, potem pa se je vendarle vrnil živ in zdrav. Brat Tone je p vojni odšel na delo v Francijo, a se je pozneje z družino vrnil domov, France, ki je odšel v Ameriko, pa je tam tudi umrl. Kar enajst otrok je imel. Lahko rečemo, da je Franckino sorodstvo obšlo in poselilo kar lep kos sveta. Od bratov in sester je živa le še enajst let mlajša Rezka iz Zalovč. Glava družine v Srednjem Grčevju je bila Franckina mati. Ta neutrudna ženica je bila izvrstna kuharica. V krušni peči je spekla daleč naokoli poznan okusen kruh. Pekla je in prodajala, zaslužek pa porabila za nakup zemlje. Tako je zrasla kar lepa kmetija, saj sta z možem, ki je bil prej kmečki hlapec, začela tako rekoč iz nič. Kuharske veščine so v rodu čislane še danes. Tudi Štefka, vnukinja tiste skrbne ženičke, ki je s peko kruha držala hišo pokonci, je daleč naokoli poznana kot dobra kuharica m na marsikateri ohceti so se že posladkali z dobrotami, ki jih je pripravila ona. TONE JAKŠE le luči Nato jih v mestni hiši očistil nalil petroleja, v mraku pa spet raznesel po Metliki in jih prižgal Pri tem je nosil s seboj lestev in desko z locnjem, na kateri so bile nameščene svetilke. Moram še povedati, da so se skoraj pred vsako hišo dvigale cele skladovnice drv, ki so jih čez leto počasi žagali in cepili seveda vse na roko, in jih potem nosili v veže ali kuhinje. Tudi z vodo, kot sem že omenil so bile težave. Mesto je sicer imelo na trgu pod gradom svoj vodnjak, kije bil globok skoraj dvajset metrov, vendar je ročna črpalka slabo delala in so zato ljudje hodili po vodo na izvir Suhorja, v glavnem pa na Obrh, kjer so ženske tudi prale in so napajali živino. Le redke hiše so namreč imele svoje vodnjake, predvsem tiste ob glavni cesti na Dragah, kjer je bil svet nižji in se je bilo lažje dokopati do vode. Sicer pa so si nekatere ženske služile nelahek kruh s tem, da so v škafu na glavi nosile vodo iz Obrha. Po strmem bregu, včasih po cel dan. Tako je Bara Juričina, ki so ji rekli kar «vaserlajtunga«, zaslužila krajcar za škaf vode. Kasneje je ceno dvignila na dva krajcarja, pa ji še zmerom ni bil trud zadosti plačan. Težko je bilo takrat za denar! Vode kot pijačo pa Metličani niso preveč cenili, saj je mesto, ki je takrat štelo kakih 1200prebivalcev, imelo kar 26 gostiln, krčem in vinotočev. K temu moramo prišteti še zidanico in hiše na vinorodni Veselici in po okoliških gričih. Res, vinske žeje se meščanom ni bilo treba bati So pa bile vinske letine tistikrat v resnici zelo dobre Rečem tudi lahko, da je vino precej pripomoglo, da seje v mestu razvilo živahno družabno življenje. Skozi vse leto so se vrstila srečanja in prireditve. Naj se nekaterih spomnim. Že pred novim letom, takoj po božiču, so se začeli po metliških gostilnah »hausbali« oziroma hišni plesi, ki so trajali do pustne nedelje. Vmes je bila na svečnico Vodnikova svečanost, potem pa so sledili debeli četrtek in pustni torek, vuzemski ponedeljek, jurjevo,florija-novo, telovo, križevo, kresovanje, v avgustu cesarjev rojstni dan in nato v oktobru še njegov god V novembru smo dočakali martinovo in Katarinin Metliški motiv iz začetka tega stoletja; trgovina naproti Muchove hiše. večer, v decembru pa še miklavževo, Štefanovo in Silvestrovo. Vmes pa so bile seveda proslave in nastopi narodne čitalnice, sokolov in orlov, gasilcev, godbe, godalnega orkestra in še drugih Tudi imenitnih godovanj in porok ni manjkalo pa gostovanj Hrvatov, zlasti Karlovčanov. Vsega je bilo in ničesar nismo pogrešali Veliko tako imenovanih boljših meščanov se je ukvarjalo tudi z lovom in v okolici so prirejali pravne pogone na divjačino. Ali pa so hodilijeseni v Mestni log na limanice lovit šoje. Tudi mnoge ribe, zlasti ščuke in somi so se iz Kolpe in Lahinje dostikrat preselile v metliške ponve. Da ni bilo v mestu predolgočasno, je poskrbela še postiljonska pošta, ki je prevažala ljudi in novice. V Novo mesto sta vozila dva poštna vozovainse od tam tudi vračala. V Metliki se je namreč zbirala pošta iz Črnomlja, Semiča in Karlovca in so jo potem od tod odpravljali v Novo mesto. Na takšnem poštnem vozu je bilo prostora za pet potnikov ali pasažirjev, kot smo jim takrat rekli Vozil pajepo-stiljon, ki je skozi vasi trobil na poštni rog, da so ljudje lahko oddali manjše pošiljke, ki jih je potem sproti spravljal v torbo. Sicer pa je imel na skrbi paketne, pisemske in denarne pošiljke. Slednje je hranil v zaklenjeni blagajni pritrjeni na voz. Za vožnjo do Novega mesta je moral potnik plačati goldinar in 75 krajcarjev. Za prevoze so v Metliki skrbeli tudi nekateri zasebni prevozniki ki so imeli kočijo s platneno streho ali pozimi primerne sani Njihova vožnja je bila seveda dražja in hitrejša, vendar je do Novega mesta še zmerom trajala tri ure, stala pa je tri goldinarje ali še kaj več S tako kočijo seje na primer za praznike vozil v Ljubljano naš predsednik dr. For-ster. Do Novega mesta s kočijo oziroma sanmi naprej v Ljubljano pa z vlakom Tako je pred božičem že pred osmo uro razpobžen prišel v pisarno, voščil vsem uslužbencem lepe praznike in novo leto, meni pa še naročil »Gospod Drobnič, o pol enajstih zaprite in pojdite vsi domov! Zdaj so prazniki1« Naj omenim, da je bila v začetku tega stoletja v Metliki še živa cela vrsta obrti od katerih so mnoge izginile ali pa od njih životarijo le redki ostanki Tako so ob mojem prihodu v Metliko tkali platno v najmanj desetih hišah Zelo znana je bila Ramuto-va »velika tkalčija« na Hribu, kjer so delali trije bratje. Zadnji metliški tkalec pa je bil Jože Vrtačič, kije prenehal s tkanjem komu je ustaška granata z onstran Kolpe leta 1943 zažgala pod Takrat so v njem zgorele tudi njegove statve. Vrtačiču smo tudi še pred zadnjo vojno naročili daje natkal platno za hlače naših godbenikov, medtem ko smo imeli suknjiče iz kupljenega modrega blaga Kot ni danes v mestu tkalcev, Utko tudi ni nekdanjih strojarjev, krznarjev, svečarjev, lectarjev, sifonarja.. Padarja in ranocelnika sta zamenjala apotekar in zdravnik, prejšnje kolarje, kovače in ključavničarje pa razni mehaniki Celo čevljarja je izpodrinil nekakšen »obuvalni tehnik«. Podobno imamo namesto starih poštenih gostiln in krčem razne bifeje in kafiče. Celo o nekaterih bistrojih govorijo. Kaj hočemo, ljudje zmerom želijo nekaj novega. Tako! Vse to je povedal stari Ivan Drobnič. Zanimivo gaje bilo poslušati. Le škoda, da ni tega in še marsičesa drugega tudi zapisal. JOŽE DULAR kaj povedo imena krajev [Dam Jj© dO®w©Ds®w9 m®d np®Cs®gm0fc®\i7a "Dolenjska je in bo še fantastična zlata jama za filološko arheologijo," je zapisal raziskovalec Ivo Pirkovič. Tokrat si bomo ogledali, kaj nam njegova "filološka arheologija" pove o počivališčih mrtvih. Počivališče mrtvih omenja Platon kot "mračno bivališče pokojnikov". To je sicer posebnost grške antike, vendar se je pokazalo, da je ta pojem prišel iz indoevropskega izročila. Slovenska bivališča mrtvih se povezujejo z besedo mračen in toponimom (krajevno ime) Mraševo. Dolenjska ima štiri Mraševa; vsa leže ob močvirjih ali na njih. Po razlagi ukrajinskih znanstvenikov duše umrlih kot ptice odlete v močvirja, kjer so bivališča pokojnikov. Mraševo naj bi torej bilo "mračno selo", po vzorcu Velcsovo iz "veselo selo". Konec 13. stoletja so preseljeni staroselci z Otoka pri Dobravi (Gutenwerth) v novoustanovljeno gorenjsko Mojstrano prenesli vero, da prihajajo duše umrlih z onega sveta iz močvirij kot plamenčki in letajo kot vešče. Dan je človekov, noč pa pokojnikova. Zato so se nekdaj ljudje ob avemariji umaknili v hiše in se zaprli polkna in vrata, odprli so jih šele ob jutranjem zvonjenju, ko so se vešče - duše vračale v močvirja. Po tej razlagi naj bi bil gorjanski škrat Taus najprej prebivalec bivališča mrtvih kot velika vodna ptica v časih, ko so bila pod Gorjanci še velika močvirja. Na močvirja v tem delu Dolenjske namigujejo krajevna imena Pleš, Plešivica itd. Imena izvirajo iz keltskega občnega imena "plešo", ki pomeni močvirje. Če je takšna razlaga pravilna, bi vsi kraji, ki imajo kakšno toponimsko zvezo s Plešem in podobnim, morali ležati v močvirnih nižinah. Vendar poznamo Plešivice, ki so v hribovskih predelih, kot n.pr. suhokrajinska pri Žužemberku, kar pa si lahko razlagamo s posekom lesa, goličavo, frato oziroma s človeško plešo. Krajevna imena Mraševo lahko istovetimo z nekdanjimi pokopališči, ki so jih staroselci, kasneje pa tudi Sloveni, imeli v naših krajih. Takšno trditev je težko dokazati, ker zanjo ni zgodovinskih virov. Tako nam ostajajo samo domneve, ki pa bi jim kazalo verjeti. Ivo Pirkovič je veliko svojega časa posvetil raziskavi "mračnih bivališč". K temu so ga spodbujali tudi izsledki ukrajinskih znanstvenikov, ki so prišli do podobnih ugotovitev. SLAVKO DOKL NAGRADA V STRAŽO IN SMLEDNIK Žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral JOŽICO FRANKO iz Straže in FRANCA BRDNIKA iz Smlednika. Frankovi je pripadla denarna nagrada 2.000 tolarjev, Brdnik pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 18. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavn( trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 40! Ovojnico brez poštne znamke lahko osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 38. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 37. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PLAŠČ, LDS, REBER, OUT, OTO, VESNA, JANTAR, AN, TEKMOVANJE, ORK, ANETO, KARATE, KNOSOS, ANAS, SLAJ, ORO, LIčANKA, EKRAN, IME, OISE, VODA, NAV, SMOD, AGAR. prgišče misli Sprememba glasbe v hrup je planetaren proces, s katerim stopa človeštvo v zgodovinsko obdobje totalne grdote. M. KUNDERA Politika je bila pri nas vedno vlačuga. L UDE Družabno uživanje opojnih pijač je oportunizem, torej tiha kapitulacija pred obstoječimi razmerami J. JAKOPIČ Če se v medčloveških razmerjih čedalje bolj uveljavlja nekakšna spakedranščina, smo tega krivi mi sami, ker ne spoštujemo več svojega jezika, običajev in kulturnih tradicij. B. ŠTIH nagradna križanka 40 DL PRELITJE CELOTNI POSNETEK PRI FILMU IZDELOVALCI VIOLIN CREMONE AVTOR: JOŽE UDIR KRAVICA KEM. SIMBOL ZA NATRIJ NEUMNEŽ BOMBAŽNA TKANINA GOROVJE V BURMI (RAGAING TAING) EGIPT. STVARNIK SVETA MODRILO CIGAN DROZG PRVI PAPEŽ p--. k?- .. . A. 12. 1992 ' si ■J j 7 DEL POTI KRILO RIM. LEGIJE PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE LONDON- SKA GALERIJA KONIČAST VRH JAMA NALEPKA ■dr i> AVT. OZNAKA KARLOVCA JEZERO V JV AFRIKI DL ZRAŠČE- NOST TERMIN O AFRIŠKA ANTILOPA OSNOVNA BESEDA MESTO V S. FRANCIJI KRAŠKA PLANOTA V BOSNI ZLATNIK Morska RIBICA JAP. BOG Z LISIČJO GLAVO SVETA GORA DEL PRSTA VRSTA VINA SLOV. PISATELJ (KUMBATO- VIČ) SKALNJAK MUZA LJUBEZEN. PESNIŠTVA OKR. ZA FUNT IZLOČEK ^ISTNIH ŽENSKI GLAS SPOSOB- NOST VOHANJA TESARSKI POKLIC AMERIŠKA PROFESIONALNA KOŠARKARSKA LIGA OTOK PRI ZADRU zdravnik razlaga 2 mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda: DDcogp Qm ešloDsiciIS / Preokupiranost z drogo lahko preide v pretirano uživanje drog, prehajanje na nevarnejša sredstva, spremembe v življenjskem slogu in vrednotah. Temu se pridruži nezainteresiranost za miselno oziroma intelektualno delo ter popolno pomanjkanje motiva za kakršno koli ustvarjalno dejavnost. Stopnjujejo se škodljive posledice uživanja drog na telesnem, čustvenem in socialnem področju. V fazi odvisnosti zasvojeni ne potrebuje droge le duševno, ampak tudi telesno. To se pokaže v različnih mučnih položajih in neprijetnih znakih abstinenčne krize, če drogo preneha jemati. Ta potek je lahko različno hiter ter različno opazen. Na srečo se večina mladostnikov ustavi še ob pravem času. Število tistih, ki drogo poskusijo, pa jo opustijo, je bistveno večje od tistih, ki drogo vključijo v svoje življenje. Tudi za mnoge, ki drogo večkrat zaužijejo v okoliščinah današnjega sloga zabave, droga nikoli ne dobi tolikšne privlačnosti, da bi postali zasvojeni z njo. To so dejstva, ki jih moramo vedeti. Tveganja, ki jih prinaša zloraba droge Posledice učinkovanja drog se kažejo na področju telesnega, duševnega in socialnega razvoja mladostnika. Nenadne nevarnosti, kot so zastrupitve zaradi predoziranja, različne nezgode v času delovanja droge ali zapleti pri duševnem funkcioniranju (na primer samopoškodbe, nasilnost ali različni konflikti z drugimi), lahko sledijo že enkratnemu zaužitju droge. Rcdnejša zloraba povečuje ta tveganja, ki se jim pridružijo še tista, ki so za mladostnikov razvoj bolj dolgoročna in usodna: trajnejše čustvene motnje, padec intelektualnih sposobnosti, oddaljevanje od kroga ustvarjalnih vrstnikov in znižanje samospoštovanja, da o izstopanju iz procesa izobraževanja in slabšanju telesne odpornosti sploh ne govorimo. Rizičnostl zlorabe drog ne določa le sama nevarnost določene droge, pač pa ob tem še splet vseh osebnostnih in socialnih dejavnikov. Tako so posebno rizični zelo mladi uživalci drog, tisti prav na začetku mladosti, ki jih je žal tudi pri nas vedno več. Njihov razvijajoči se organizem je namreč za vsa kemična sredstva še posebej občutljiv. Tudi vpliv droge na njihovo še ne oblikovano osebnost je nedvomno posebno ogrožAjoč. Zloraba droge, vedenja in način življenja, ki se z njo povezuje, zavrejo razvoj mnogih duševnih funkcij, ki vodijo k oblikovanju zrele osebnosti. Mladim zelo manjka tudi pozitivnih izkušenj z lastnimi prizadevanji, ki so edina pot do zdrave samozavesti. Tudi z ljudmi v svojem bližnjem okolju so ti zgodnji mladostniki v še ne oblikovanih odnosih, ki jih problemi in nesoglasja, v katere prihajajo v zvezi z drogiranjem, še bolj razrušijo. Na sploh je pomanjkanje pozitivnih, torej dobrih izkušenj in spodbud pomemben dejavnik tveganja, ne glede na starost uživalca drog. Tako pomanjkanje ustvarja večjo ranljivost predvsem zaradi mladostnikovega nizkega samospoštovanja. Pozitivna predstava o sebi namreč zagotavlja tisto notranjo trdnost, zaradi katere se je lažje upreti pritisku vrstnikov in zaradi katere izkušnje z drogo niso niti privlačne niti potrebne. Zloraba drog tudi bolj ogroža tiste mladostnike, ki niso vključeni v aktivnosti, ob katerih bi se znali zdravo sprostiti, se zabavati in uživati zadoščenje v lastnem prizadevanju. Tako so prikrajšani tudi za stike z vrstniki, ki bi jim ob skupnih doživetjih dajali občutek pripadnosti ter lastne vrednosti. Zaradi o-samljenosti, odrinjenosti in učnega nezadovoljstva s samim seboj se ti mladostniki še pogosteje zatekajo k drogi kot vstopnici v nezahtevno družbo. Kadar za mladostnika pomembne osebe v življenju (predvsem starši, sorodniki, učitelji) postanejo depresivne, lahko to kažejo kot razdražljivost, bojazen, strah, žalost ali jezo. Takrat so lahko prav neprijetni, posebno do mlajših. Mladostniki pa reagirajo na take občutke odraslih prav tako z depresivnimi reakcijami. Poistovetijo se namreč z občutki obupa odraslih, čeprav slednji mislijo, da svoje občutke lahko skrivajo. Otroci oziroma mladostniki so ranljivi prav zaradi svoje naravne odvisnosti in ker so še vedno v procesu poistovetenja z odraslimi. Število tistih, ki drogo poskusijo, pa jo opustijo, je bistveno večje od tistih, ki drogo vključijo v svoje življenje. zanimivosti iz sveta Je to še vino? Treznost je lepa čednost, a vino je le pijača, ki je ne gre kar tako zavreči, zato se nekateri sprašujejo, kako združiti uživanje vina in treznost. Odgovor je preprost: vino brez alkohola. Le malo je proizvajalcev vin, ki so poskusili pridelati vino brez alkohola, zvečine so takšni poskusi propadli. Pred tremi leti pa se je stvar spremenila. Velikima vinskima pridelovalcema Millerju in Anheuser-Bushu je uspelo prodreti z brezalkoholnim vinom. Prodaja je do letos porasla za 150 odstotkov. Njima je lani sledilo še kalifornijsko podjetje Sutter Home, ki je poslalo na trg 75.000 sodov brezalkoholnega zinfandela in šardoneja, od katerih človek ne dobi mehkih nog, okus, cvetico in ostalo, kar daje vinu žlahtnost, pa naj bi ohranila. Zasluga za to gre novemu tehnološkemu postopku odstranjevanja alkohola. Za vrhunske ljubitelje žlahtnih vin so takšni poskusi navadni "heci". 'To ni nikakršno vino," pravijo, vendar pa so mnogi drugačnega mnenja. Splošna usmeritev časa je k bolj zdravemu načinu življenja in sem gotovo sodi tudi previdno ravnanje z alkoholom. Vino kot naravna pijača je v tem pogledu zaželeno, odveč pa je alkohol. Z novim vinom teh težav ni. Potrošnikov brezalkoholnega vina je veliko, pridelovalci pa računajo predvsem na nosečnice, na tiste, ki hujšajo, saj ima brezalkoholno vino precej manj kalorij, na poklicne voznike, poslovneže, pilote in na druge poklice, kjer mora biti glava povsem trezna, družabne navade pa terjajo kozarček. Po brezalkoholnem vinu naj bi segli tudi pripadniki verstev, ki prepovedujejo uživanje alkohola. Vino kot popestritev obeda in družabna pijača tako ostaja, pijanosti in mačka naslednji dan pa ni. Sam svoj laborant Imate težave s holesterolom v krvi? Veliko ljudi je, ki na to vprašanje odgovorijo pritrdilno. Zanje je pomembno, da redno merijo, kakšno je stanje, in so zato stalni gostje v zdravniških laboratorijih, kjer jim odvzamejo kri, potem pa traja več dni, predno so narejeni izvidi. Poslej bodo lahko ljudje, ki morajo paziti na holesterol v krvi, te teste opravili kar sami. Ameriško podjetje ChemTrak je namreč izdelalo priročno napravico, ki omogoča uporabniku, da si doma natančno izmeri količino holesterola v krvi. Naprava, ki se imenuje AccuMcter, je že naprodaj v ZDA in drugih državah sveta, nam pa je najbližje dostopna v Italiji. Kot zatrjuje proizvajalec, so meritve z Ac-cuMctrom zelo natančne in dosegajo 97 odst. natančnosti laboratorijskih. Ves test traja le četrt ure. Uporabnik se z iglo, ki je napravi priložena, piči v prst, kane dve do tri kapljice krvi na vrh naprave in počaka 10 do 12 minut, nakar se na lestvici izpiše količina holesterola v krvi. Naprava ne analizira posebej tako imenovanega "dobrega" in "slabega" holesterola, marveč izmeri količino vsega holesterola. Knjige, zbogom? Gutcnbcrgova iznajdba tiska je pol tisočletja omogočala človeku, da je posredoval svoja spoznanja in izkušnje drugemu s pomočjo tiskane besede oziroma knjige. S pojavom elektronike so nekateri tehnološki preroki napovedali konec obdobja tiska in začetek obdobja elektronskih medijev. Prerokbe so sc hitro uresničile: radio, televizija, plošče, kasete, video in računalniki so že del našega vsakdanjika in ogromno informacij shranjujemo in posredujemo prek njih. Še najdlje sta se elektronskemu pritisku upirala knjiga in periodični tisk. Zdaj pa vse kaže, da se tudi ta poslednji obrambni zid Gutcnbergove galaksije ruši, elektronske knjige in elektronski časopisi so na pohodu. Če se današnjim srednjim generacijam zdi skoraj krivoverska pomisel, da bi brali Prešerna ali prebirali svojo revijo na zaslonu malega prenosnega računalnika, pa mlade generacije v razvitem svetu to mirno že počnejo. Elektronske knjige in časopisi rastejo kot gobe po dežju. Preprostejše elektronske naprave za branje so v velikosti žepnega kalkulatorja, zahtevnejše pa so pravi prenosni računalniki. Na enih je mogoče brati le besedila in seveda po mili volji listati in si izbirati želene dele besedila, drugi omogočajo uporabniku tako branje besedila kot prikaz barvnih slik in poslušanje. Lep primer prodora elektronskih knjig je nova enciklopedija, ki jo je na tržišče poslala založba Random Houscs’s v knjižni obliki in na kompaktni plošči; prve so prodali 100.000 izvodov, elektronske pa štirikrat več. Enako uspešno se prodajajo tudi druge izdaje elektronskih knjig, naj gre za leposlovje, strokovno ai otroško literaturo. Prednost elektronskih knjig je velika. Zavzemajo izredno malo prostora, običajno gre za disketo ali kompaktno ploščo, z njimi lahko besedilo berete, lahko pa ga tudi poslušate, slike si ogledujete po lastnem izboru, poglavja ali izbrane dele teksta hitro najdete, mogoče si je tudi ogledati kratke filme. Za primer vzemimo, da v elektronski enciklopediji pogledate geslo Mozart. Preberete, kaj piše o njem, ogledate si njegovo podobo, slike iz njegovih oper, nato pa še prisluhnete izbranim odlomkom njegove glasbe. 'Tisk se je razvijal 500 let, mi pa delamo šele nekaj let," pravi Morton David iz elektronske založbe Franklin. V naslednjih nekaj letih bo elektronska knjiga dosegla nove in nove izboljšave, zaradi priročnosti in drugih prednosti pa bo sčasoma potisnila dobro staro knjig v kot. Povsem izrinila pa je najbrž ne bo nikoli. r praktični kriz A ___________ž J Moška ženska obleka O kostimu, ki ima pomembno mesto tudi v letošnji jesensko-zimski sezoni, smo že pisali. Posebno nepogrešljiv je v garderobi zaposlenih poslovnih žensk. Kot že običajno so jo modni ustvarjalci tudi letos oblekli po moško, v strogem možačastem stilu Marlcnc Dictrich iz časov Plavega angela. Posebej stroge v tej moško-ženski modi so črte, tanke kot rezanci, a povsem razvidne. Črtaste moške obleke za ženske so večinoma sive, včasih črne in sem in tja tudi temno vinskordeče barve. Dolge hlače lahko zamenja krilo ali krajše hlače, a vtis ni nič manj strog, resen. K takšnemu kostimu gre skoraj obvezno bela bluza, ki je v letošnji modi nasploh zelo v čislih. Lahko je preprosto asketska ali romantična. Tudi kakšno kravato ali nekaj njej podobnega, zavezanega okrog vratu, sc bo spet dalo videti. Hišna goba Če se začno leseni konstrukcijski deli zgradbe drobiti, ko v les potisnemo rezilo noža, ali če razpada na kockice in se na njem pojavi plesen, je to že zadostno znamenje, da imate v hiši hišno gobo. Sicer pa je še nekaj znamenj za to nadlogo. Na primer les, prevlečen z gostimi sivo-belkastimi, koreninam podobnimi miceliji gobe. Pojavijo se tudi rumenkasti madeži, ki sčasoma postanejo rdeči in so videti kot prah, kar je znak razvijajočih se trosov, ki jih prenašamo s čevlji, obleko ali pa jih nosi veter. Omet v okolici bolnega lesa pa sc napihne in razpoka. Ker hišna goba lahko usodno poškoduje leseno konstrukcijo, morate ves poškodovani les in lesni prah odstraniti in zažgati. Sicer pa je najbolje, da pokličete strokovnjaka, ki bo ustrezno zaščitil še zdravi les. Sesekljana pečenka z _____I jajčnim nadevom Potrebujemo 1 staro žemljo, 1 čebulo, lkg zmletega mesa, 2 jajci, sol, poper, sladko papriko, 10 g masla ali margarine, 2 žlici drobtin, 4 trdo kuhana jajca, 1 žličko poprovih zrn, 1 žličko posušenih dišavnih zelišč. Žemljo namočimo, čebulo pa olupimo in narežemo. Mleto meso zmešamo s čebulo, ožeto žemljo in jajci, začinimo s soljo, poprom in sladko papriko in pregnetemo. Dno pomaščenega in z drobtinami potresenega škatlastega modela (25 cm) pokrijemo s polovico testa. Olupimo jajca, jih porazdelimo po mesu, prekrijemo s preostalim mesnim testom, postavimo v segreto pečico in pečemo dobro uro pri 175 stopinj Celzija. Pečenko zvrnemo iz modela in jo okrasimo s poprovimi zrni in dišavnicami. Oblistanje Pogoste se pri rastlinah srečujemo s pojavom, imenovanim oblistanje. Ponavadi gre za čisto zdrave liste, ki jih rastlina odvrže. Ako rumeni in odpade le posamezen list, je to lahko čisto naraven pojav, zaradi česar se nam ni potrebno vznemirjati, če pa jih odpade več, pa je to že lahko znak, da z rastlino nekaj ni v redu. Vzrokov je več. Če rastlino prenesemo v klet na zimovanje, zgubijo del listov, ki se pozneje v celoti obrastejo. Listje rumeni in odpada ob presušitvi koreninske grude. Če iz temnega kota prenesemo rastlino na svetlobo, se lahko zgodi, da bo nekaj listov porumenelo in odpadlo, rastlini pa škodijo tudi nagli temperaturni šoki, kar se zlasti pogosto dogaja, če stoji na prepihu. Teden prometne varnosti Pričel sc je mednarodni teden varnosti, ki je že drugo leto zapored posvečen predvsem varnosti otrok na cesti z vso upravičenostjo, če vemo, da je samo v osmih mesecih letos izgubilo življenje v prometnih nesrečah že trideset otrok, še več pa jih je bilo poškodovanih. Začela pa sc je tudi jesen, ki po dolgem in suhem poletju terja od voznika še posebno pozornost: ceste so namreč mokre ter spolzke in vse bolj je temno. Nič napak ne bomo storili, če bomo s prižganimi lučmi vozili cel dan. Avtomobil s prižganimi žarometi je tudi podnevi bolj opazen za vse ostale udeležence v prometu. Nekatere države, na primer skandinavske, imajo vožnjo s prižganimi žarometi že uzakonjeno. i preteklost u gosteh ■- yv‘yw'/yyywwwwvyyvw\AA/ww'yy‘yvwvwyvwv/NAAA/v\/ KRIŽI IN ZNAMENJA - Dolenjska pokrajina je polna križev, znamenj, ki so postavljena ob številnih poteh, na samotnih križiščih, ob domačijah in zidanicah. Postavljena so bila iz zaobljube ali zahvale, kot opomin in spomin na prijetne in žalostne dogodke iz vsakodnevnega življenja ljudi. Izdelali so jih domači mizarji in podobarji, zaradi svoje dostikrat kar naivne ekspresivnosti pa so neodtuljivi del pokrajine, saj ji dajejo svojevrstn poudarek. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Dolenjska lenoba - Peš se ne ljubi ljudem hoditi, zato so ceste tako puste in prazne popotnikov. Na kako božjo pot, na somenj ali na žegnanje gre Dolenec še nekako rad peš, zato ker je v društvu in si obeta spotoma pijačo, če ni groša, ve da bo dobil o takih prilikah tudi zastonj dovolj kupic pri znancih in prijateljih. Kedar se kdo kam pelje, obesi se mu vse na voz, da je le količkaj izgovora od doma iti. Peš se gre le v največi sili, kedar npr. ni več soli pri hiši etc. Vino zdravilo za vse boli - O nalezljivi vročici dokazalo se je popolnoma v Mimopeški župi, da umrjo za njo skoraj le tisti, ki si gase žejo v bolezni s priljubljenim vinom - glavnim lekom za dušne in telesne boli po celej Sloveniji - a vendar ljudi ta očitna in strašna skušnja ne more izpametovati: pijo ga bolniki vse eno. Družina ve, da bo škodilo ali nihče ne drzne se protiviti zdihovanju bolnikovemu: "Kaj še kaplje vina mi ne privoščite, da se vsaj malo okrepčam - bog pomagaj - vidim, oh le predobro vidim, da komaj čakate, da bom umrl. Če res umrem, bom zato za vas prosil, da vam bog nebesa da že na tem svetu." O takih in enakih bedah joka cela hiša - kmali seže po polič ali bolnikova žena ali mati - drugi dan o tisti uri pa stoje dostikrat vsi ti preusmiljeni bedaki obupno pri mrtvaškem odru. V J.S. Ob prebiranju fižola in v družbi s samoto se mi izteka večer. Spanec sem že odpisala, ko v tišino zazvoni telefon. Vstanem in se po dolgem sedenju komaj vzravnam, boli me vse, tudi tisto, za kar sploh ne vem, da imam. "’čer, si mi že oprala nedeljske hlače?" čemerno vpraša hči, ki se je vendar spomnila, da ima kilometer daleč od mesta mamo in da že ves teden ni govorila z njo. Pozabim na užaljenost, presenečenje je močnejše. "Sem", odgovorim in nadaljujem nekako opravičujoče, "šele danes. Na podstrešju se sušijo." Pred dnevi je hči praznovala v naši zidanici. Zaradi deževja so bila tla kot močvirje, avto ni in ni mogel speljati in tako so ga morali riniti na pot. Izpod koles je letelo blato in hči je prišla k meni vsa blatna. Kaj sem hotela drugega kot oprati vse skupaj. "Pa si kaj našla v hlačah, kakšen denar?" pobara hči. "Ne, to pa ne," odgovorim, "po žepih nikoli nisem brskala, po tujih pa sploh ne." "Potem je šlo k vragu 150 tolarjev," lakonično zaldjuči hči "Počakaj malo, grem pogledat, če je kaj ostaloP' Zlezem na prepišno podstrešje in v enem od žepov najdem zvitek. Previdno ga vzamem ven in se vrnem v kuhinjo. Ko ga nekako poravnam, se najprej pokaže bankovec s knežjim kamnom, komaj vidno enico in dvema ničlama ter s pobledelim napisom REPUBLIKA SLOVENIJA. Pod tem bankovcem pa kot nov stari bankovec za 50 jugo dinarjev. Bankovec naše nekdanje domovine čisto v redu, naš slovenski tolar pa ves ubog. "Kaj se pa sekiraš, saj to sploh ni pravi denar, je le bon, pravi denar bo kvalitetnejši," pribije hči, ko ji potožim nad svojim odkritjem. Blagor upajočim. Na mizi se ob fižolu sušita bankovca. Eden v komaj zaznavni rjavkastoroza barvi, drugi pa že suh in lep, kot bi ga pravkar dobila iz bančnega trezorja. Z njega se nekako posmehovalno, vsaj meni se zdi tako, ozira name sosedov Matiček. Briga ga ves svet, politika in gospodarstvo, briga ga vse bolj revno in vero izgubljajoče ljudstvo, gleda kot Mona Lisa in vsak si lahko po svoje tolmači, kaj mu s pogledom sporoča. Meni je ta večer namenil Irlnfutn Bilo je žegnanje. Povabljenih je bilo več sorodnikov in tudi jaz sem bila med njimi. Jedla in pilo se je na veliko in nekateri so postajali kar preveč zgovorni. K meni se ie stisnila komaj štiriletna deklica in mi šepnila: "Mi imamo pa nekaj v peči" Aha, sem si mislila, na to bo pa dobro počakati, to bo gotovo presenečenje za konec. Stregli so razne mesne dobrote, jaz pa sem vsakokrat jed odklonila. Spraševali so me, zakaj ne jem, a sem odgovorila, da bom pozneje. Mala je še večkrat prišla k meni in ponovila besede o "tistem" v peči. Bila sem že kar nestrpna, popoldne se je že nagibalo k večeru, moj krožnik pa je bil še vedno neomadeževan in želodec tudi Gostje so vstajali in se jeli poslavljati, mene pa je dajalo, kdaj bo na vrsti "tisto" iz peči. Ko je mala spet prišla naokoli, sem jo kar naravnost vprašala: "Kaj pa imate v peči?" "Mlade mucke," je veselo začebljala. Presneta smrklja, danes si mi pa zagodla! sem si mislila, ko sem lačna odhajala z gostije. Innocentia Pesniška zbirka INNO-CENTIA, ki jo je ob podpori Skupščine občine Kočevje v samozaložbi izdal Vaclav Jarm, je drobna le na prvi videz, ko pa bralec lista po nji, se znajde pred takšnim obiljem pesmi in pesniške motivike, da komaj verjame besedam, zapisanim na zavihku, da gre samo za izbor pesniškega snovanja štirih let. Kaj kmalu pa se ob branju razkrije tudi vis vitalis pesniške plodnosti mladega kočevskega pesnika: na delu je bila Ona, Zenska z veliko začetnico, bitje, ki prepoji moško dušo in telo, da zveni kot najbolj občutljiv instrument. Ona ima seveda ime, ki jo spremlja na zemeljskih poteh, in bralec ga bo lahko sam odkril v začetnicah stihov kar nekaj pesmi, vendar ime pravzaprav ni važno, saj ne gre toliko za konkretno žensko bitje, la je seveda temelj, marveč za pesniško graditeljstvo Nje edine, vse prežemajoče, Nje, ki pesnika zori v zrelost iz nedolžnosti otroštva. Zato je Ona tako usodna in vredna, da se ob nji dviga ustvarjalni napon pesnika v iskanje odgovorov na velika vprašanja bivanja. Opravka imamo torej z ljubezensko poezijo, ki je vpeta v znane pesniške oblike, vendar brez rime, med drugim je v zbirki celo primerek poetične proze. Pesnik je izbor pesmi v svojem knjižnem prvencu razdelil v štiri dele: Prebujenje, Dotikanje, Bajke in Junu je najlepsi mesec, ki se zaključuje z malim sonetnim vencem Moje življenje in z Magistralami, za moto posameznih razdelkov pa je uporabil pesmi znanih pesnikov. Pesnikov oče, kipar Stane Jarm, je zbirko opremil z risbami mehko zarisanih dekliških aktov. MILAN MARKELJ Za polnost življenja Cankarjeva založba je izdala štiri nove priročnike, katere bi lahko označili kot napotke za polnost življenja. Priročniki so namenjeni posamezniku, ki živi sodobno življenje z vsemi njegovimi dobrimi kot slabimi platmi, se pravi v materialnem blagostanju, a hkrati v pomanjkanju duhovnih dobrin. Čeprav telesa in duha ne gre ločevati, saj sta v človeku nerazdružljiva celota, pa bi četverico priročnikov lahko vendarle razdelili na vda para: na dvojico, ki posveča pozornost telesnim dejavnostim, in dvojico, ki pozornost usmerja na duhovne dejavnosti. V prvi sklop sodita priročnika DIHANJE in POLNOVREDNE JEDI, v drugega pa priročnika MEDITACIJA in MISELNI VZORCI IN SPOMIN. Prehranjevanje in dihanje sta gotovo tisto najosnovnejše, kar človek potrebuje da preživi, vendar je tako dihanje kot hranjenje več od gole izmenjave snovi z okoljem. Medtem ko si z zobmi namesto dolgega in zdravega življenja lahko skopljemo prerani grob, kot slikovito pravi pregovor, je dihanje lahko dejavnost, ki nam ne daje le prepotrebnega kisika za življenje, marveč nas duhovno krepi in bogati. Znamenita strokovnjakinja Ingrid Fruechtcl v knjižici Polnovredne jedi ponuja obilico privlačnih receptov in praktičnih nasvetov za zdravo prehrano. Recepti so preprosti, primerni tudi za popolnega začetnika v kuhinji, in so plod avtoričinih izkušenj, ilustrirani pa so z barvnimi slikami. Tudi Elene Čardaš ima bogate izkušnje in veliko prakse s svojo metodo poučevanja dihanja, ki nekoliko spominja na jogijsko pranajamo, je pa drugačno in prilagojeno našemu kulturnemu krogu. Z dihalnimi vajami, ki jih nazorno predstavi v knjigi Dihanje, vodi izvajalca od ovedanja samega sebe do zavednega bivanja in tako do psihofizičnega zdravja. Dr. Almuth in Wcrner Huth v priročniku Meditacija dajeta napotke o medititanju, tej starodavni poti k notranjemu miru, zbranosti in stiku z lastno notranjostjo, ki ima korenine tako v stari vzhodni kot zahodni izkušnji, a je bila v zahodnem civilizacijskem krogu dolgo pozabljena, se pa zdaj vrača in priteguje vse več ljudi. Avtorja preprosto in jasno predstavita meditativne vaje ter dajeta veliko koristnih napotkov, ki so plod tudi njunih osebnih izkušenj. Kako izboljšati uporabo lastnih možganov s tehniko miselnih vzorcev, ki so v primerjavi s prej omenjenimi starodavnimi tehnikami novost (izumil jih je T. Buzan 1974. leta), piše v priročniku Miselni vzorci in spomin Ingcmar Svatesson. Avtor vodi bralca od vaje do vaje in mu omogoči, da sc postopoma nauči osnovnih pravil sestavljanja miselnih vzorcev, s katerimi si lahko pomaga pri načrtovanju in reševanju problemov, posredno pa si z njihovo uporabo krepi spomin in poveča mišljenjske sposobnosti. MILAN MARKELJ Ta čudoviti vodni svet, njegove samosvoje prebivalce in naravne lepote je svet prav spoznal šele v prejšnjem stoletju, ko je po teh krajih hodil in o njih pisal v potopisih, imenovanih Popotovanje po brandenburški marki, nemški pisatelj Thcodor Fontane. Mnogi, ki sc zdaj podajajo na križarjenje po kanalih, so se odločili za obisk močvirja prav zaradi branja njegovih del in gledajo na naravo okoli sebe skozi njegove slikovite opise. Pravzaprav se od osemnajstega stoletja tukaj ni veliko spremenilo. Stavbe so morda nekoliko večje, nekaj modernih strojev in orodja je prišlo sem za obdelovanje polj, a ulice so kanali, ki jih ni moč asfaltirati in po njih zato še vedno neslišno polzijo le čolni. Hrupne množice zahajajo sem le poleti in čolne spuščajo v močvirje le dopoldne od določene ure, do določene ure pred večerom pa sc morajo vsi vrniti. Ob mraku in pozimi močvirje potone v svoj običajni tisočletni molk. Pisatelj Fontane, čeprav Nemec, pa bi bil verjetno vseeno razočaran, kajti značaj močvirja se kljub vsemu spreminja. Postal je nemška turistična meka, Lužiških Srbov ali Sorbov, kakor jim pravijo Nemci, pa skoraj ni več moč zaslediti. V stoletjih ponemčevanja in medsebojnih zdrah se je njihovo število stalno zmanjševalo. Svoje je napravila tudi kratka, a kruta Hitlerjeva vladavina. Polne pravice so dobili šele v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer so jih izrabljali za dokazovanje socialističnega sožitja narodov A je bilo takrat za povrnitev njihove vitalne moči že precej pozno. Kakorkoli že, jaz sem se od prodajalke spominkov do prodajalke medu in kumaric zaman trudil, da bi od njih slišal eno samo besedo po "sorbisko", jeziku, ki je precej blizu poljščini. Bilc so same priseljenke iz drugih krajev Nemčije in jezika avtohtonih prebivalcev niso poznale. Prav tako kot izginjanje avtohtonega prebivalstva bi moralo pisatelja skrbeti počasno izginjanje močvirja, čigar konec se zdi skorajda neizbežen. Skozi Spreevvaldsko močvirje skoraj neopazno počasi teče reka Spreva. Na tej 27 km dolgi poti ima vsega skupaj le štiri metre padca. A njene vode za je bil prisiljen v Sprcvo izčrpati velike količine vode. Polovico voda v močvirju danes prihaja pravzaprav iz rudnikov, od tod tudi ostri vonj po premogu. S padcem Vzhodne Nemčije pa sc spreminja tudi energetska bilanca dežele. Izkop tolikih količin premoga postaja nepotreben. Zdaj dela le še sedemnajst rudnikov, načrtujejo pa jih zmanjšati na sedem. Svoj čas so tukaj letno nakopali 200 milijonov ton premoga, zdaj je proizvodnja padla na 150 tisoč ton, predvideno pa je znižanje na 60 milijonov ton premoga letno. To pa pomeni za precejšen del močvirja počasno smrt. Kako bodo Nemci rešili ta problem, še ne vedo, saj se jim je z združitvijo obeh Nemčij precej nepričakovano odprla še kopica drugih. Škoda bi bilo, če bi ta svojevrstni, leta 1990 od Unesca proglašeni biosfemi rezervat kar takole propadel. Nekaj podobnega, čeprav v precej manjšem merilu, sc pojavlja pri nas z upadanjem podtalnice na Krškem polju, vslcd česar se izsušuje Krakovski gozd. Poln miru in prijetnega občutja, ki ga obiskovalcu podarja ta staroslovanska domovina, a hkrati tudi poln črnih misli glede njene bodoče usode sc odpeljem naprej v smeri proti Češkoslovaški federaciji. Stara razmajana avtomobilska cesta, menda še iz Hitlerjevih časov, me pripelje do Drcsdcna. Mesto je brez obvoznice, zato sc precej časa vozlam v gostem mestnem prometu, predno sc izvijem na vzpetine južno od mesta. Med številnimi postanki lahko opazujem zanimivo arhitekturo mesta, ki so ga med drugo svetovno vojno temeljito porušili zavezniški bombniki. Po vojni je bilo obnovljeno, natančno in dosledno, kot Varšava, ki so jo porušili Nemci. Le tu in tam kot v trajen opomin človeštvu s praznimi okenskimi linami štrlijo k nebu ožgane ruševine. Zc dolgo je od ponovne izgradnje mesta, ki morda le ni bila tako temeljita, kot sc za Nemce spodobi, kajti skoraj vse cerkve, ki jih vidim, so spet obdane z gradbenimi odri. Napočil jc že čas prenove, ki jc z dotokom zahodnonemškega kapitala zdaj veliko lažja. napajanje tega prostranega z vodo prepojenega območja ne kaka posebna zahvala za to ne gre. A do sedaj le ni bilo bi več zadostovale, če ji ne bi pomagal človek. No, človek večjih težav. Vzhodna Nemčija je brez zadržkov veselo izkoriščala jc z drugimi posegi tudi povzročil upadanje talnice, zato mu ogromna premogova ležišča. Da pa je človek prišel do premoga, a Pristan pred luiiško domačijo. Se močvirju in njegovim preumntem m/c.u <*w.» Tone Jakše Objekti so, rezultatov ni Krški športniki bi lahko dosegli več KRŠKO — Nekaj čez 2300 Krčanov je aktivnih v 25 športnih društvih, največ seveda rekreativno. V tekmovalnem športu sodelujejo plavalci, rokometaši, strelci, nogometaši, košarkarji, igralci namiznega tenisa, kolesarji, kegljači, karateisti in ša-histi. Občina Krško je" letos namenila za šport 5,6 milijona tolarjev, in sicer 4,2 milijona za dejavnosti športne zveze in 1,4 za druge dejavnosti, ki se financirajo neposredno iz proračuna. V krški športni zvezi s takim načinom razdelitve sredstev niso zadovoljni, saj z njimi lahko pokrijejo le ILOVAR IN GALIČEVA NOVO MESTO - Prejšnji teden je bil v squash centru na Mestnih njivah rekreacijski turnir Veleme. V moški konkurenci je slavil D. Ilovar pred Zupanom in Seliškarjem, med ženskami pa Galičeva pred Verbičevo in Klemenčičevo. Teden dni prej je bil na Mestnih njivah še klubski turnir, ki ga je dobil Vučkovič, drugi je bil Gutman in tretji S. Turk. V SOBOTO IN NEDELJO TURNIR V MIRNI PEČI MIRNA PEČ - Gostilna Novljan iz Mirne Peči pripravlja v soboto in nedeljo, 10. in 11. oktobra, posamični teniški turnir. Pričel se bo ob 8. uri, prijave pa zbirajo do jutri, 9. oktobra, do 19. ure na telefon (068) 78-027, kjer je moč dobiti tudi vse ostale informacije. materialne stroške za delovanje zveze, plačo svojemu profesionalnemu delavcu in delo dveh tekmovalnih klubov. V zvezi tudi ugotavljajo, da je krški šport precej manj razvit, kot bi lahko bil glede na pogoje dela. 10 tekmovalnih klubov namreč strokovno vodi čez 30 vaditeljev in treneijev, športna društva pa imajo na razpolago kar 68 eno- ali večnamenskih športnih objektov, od tega 18 pokritih. Kljub vsemu razpoložljiva finančna sredstva ne omogočajo sistematične športne vzgoje, manjka tudi tesna povezava s šolami in za nameček mnogi športni objekti in kadri niso dovolj izkoriščeni. Krčani se vključujejo v nacionalni program razvoja športa, vendar ugotavljajo, da je kakovostni šport v občini premalo razvit glede na vložena sredstva. Trenutno pogoje za financiranje kakovostnega športa po tem programu (doseganje norme za nastop na državnih prvenstvih ali sodelovanje v 1. državni ligi in 6 oz. 8 ur vadbe na teden) dosegajo le Plavalni, Kolesarski in Rokometni klub ter delno po rangu tekmovanja tudi Košarkarski klub. Ostale klube in šport, ki ga gojijo, so v Krškem prisiljeni uvrstiti le v okvir »rekreacije« in jih kot take tudi financirati. B. D.-G. STREL DRUGI IN TRETJI LJUBLJANA - Pred dnevi je bilo v bazenu ljubljanske Ilirije prvo državno prvenstvo veteranov v plavanju, ki se ga je udeležil tudi znani dolenjski maratonec Martin Strel, kategoriji tretji na 50 m prosto drugi v disciplini 50 metrov prsno. Kolesarjem Krke dva rekorda na dirkališču Prvega je zrušil Štan-gelj, drugega pa član-_______ska ekipa__________ KRANJ — Čeprav je dež preprečil finalne nastope na državnem kolesarskem prvenstvu na dirkališču v Kranju, so že kvalifikacije prinesle bero odličnih rezultatov. Tako je ekipa Krke v postavi Štangelj, Mervar, Papež in Eržen v zasledovalni vožnji na 4.000 metrov izboljšala svoj stari slovenski rekord za pet sekund, bolje od starega rekorda pa so vozili tudi ro-govci, ki so bili nasprotnik Novomeš-čanov v včerajšnjem finalu. V zasledovalni vožnji posameznikov na 4.000 metrov je bil prav tako dosežen nov slovenski rekord; postavil ga je No-vomeščan Gorazd Štangelj, kije s časom 4:57,03 zrušil kar 16 let stari rekord, ki gaje še na olimpijskih igrah v Montrealu postavil Bojan Ropret. Štangelj je Ropretov rekord potolkel za tri sekunde. Kot že rečeno, so morali finalne obračune za medalje zaradi slabega vremena prestaviti na včeraj. Obetavni sevniški karateisti 15 let sevniškega karate kluba — Pretekla tekmovalna sezona najboljša doslej — Najboljši tekmovalec sezone je Denis Orač_____________________________ SEVNICA — Jubilejno, 15. leto delovanja je sevniški karate klub, ki deluje pod streho TVD Partizana zaokrožil z doslej najuspešnejšo tekmovalno sezono. Od septembra lani do junija letos so karateisti osvojili skupno kar 36 kolajn le na večjih turnirjih in prvenstvih, začeši od večjih regijskih in državnih turnirjev pa do mednarodnih turnirjev v tujini. Posamezniki so osvojili 9 zlatih, 12 srebrnih in 15 bronastih odličij. Najuspešnejši med 30-člansko falango so bili pionirji. 10-letni Denis Orač je osvojil lovoriko najboljšega tekmovalca v sezoni 1991 —92, saj je zbral na različnih tekmovanjih rekordnih 2.410 točk. Marko Stoparjih ima 1.535, tretjeuvrščeni zelo obetavni in borbeni tekmovalec Rok Črepinšek je s 1.295 točkami na 3. mestu; le z 20 točkami manj je Iztok Busar 4., Danilo Lisec na 5. mestu s 1.165 točkami pa je še edini, kije presegel seštevek 1000 točk. »Imamo zelo obetavne tekmovalce. Ko prihajamo na tekmovanja, se mnogi čudi- PAPEŽ TRETJI, MURN DRUGI LJUBLJANA - Član ljubljanske Astre Robert Pintarič ie zmagovalec Pokala Slovenije med kolesarji v članski konkurenci, drugi je rogovec Premužič, tretji pa krkas Sandi Papež, ki bi to lovoriko bržkone z lahkoto osvojil, ako bi se le udeležil tovrstnih domačih dirk. Toda Novomeščani so se odločili za težje mednarodne preizkušnje; zadnja takšna je bila v Bolgariji, štela pa je celo za A kategorijo svetovnega pokala, ki je krkašem navrgla izreden uspeh, saj je bil v skupnem seštevku Ravbar tretji. V seštevku slovenskega pokala najdemo med člani Finka na 6., Turka na 9. in Ravbarja na 10. mestu, pri starejših mladincih je bil Murn drugi, med mlajšimi pa sta si drugo mesto jo, od kod nam vedno znova tako kakovostni posamezniki. Vsekakor gre za dobro delo trenerjev Jurija Orača in Jožeta Sečna s selekcijami. Pomaga jima še naš odlični tekmovalec Jani Ribič. Za kontinuiteto dela je za nas precejšen Droblem. ko naši člani zapustijo osnovno šolo in obiskujejo srednje šole izven Sevnice. Tako sta zelo obetavna brata Iztok in Igor Božič nekaj časa po tem, ko sta postala srednješolca, prenehala vaditi, zdaj pa je Igor prišel nazaj in bo pomagal pri delu s selekcijami. Moram poudariti, da imajo v našem klubu mesto le dobri učenci, športniki od pet do glave, ki se znajo primemo obnašati v vsakem okolju. Kakšnih pretepačev pri nas ne trpimo niti za hip,« pravi NOVA PORAZA NOVOMEŠKIH VRST BREŽICE, NOVO MESTO - V 5. kolu državne teniške lige za pionirje in pionirke do 14. leta starosti je v Brežicah tamkajšnja fantovska vrsta ugnala novomeške vrstnike s 5:0. nenadejano gladko pa so doma z 0:3 izgubila tudi novomeška dekleta proti vrsti Velenja. PIONIR -UK TUJA 0:3 NOVO MESTO - V tekmi za slovenski odbojkarski pokal je ekipa IK Tilie v Novem mestu predsednik sevniškega karate kluba Miran Grubenšek. Seveda je tudi njegov sin Robi krenil po očetovih stopinjah in spada med boljše tekmovalce. Mednje kaže prišteti še Dejana Uranjeka. Pozabiti ne smemo močne mladinske ekipe: Janija Ribiča, ki je lani osvojil srebrno kolajno na državnem prvenstvu, Silva Koželja in Smiljana Hriberška. Ne le za nadaljnji razvoj sevniškega karateja, ampak tudi športov z žogo bi v Sevnici že davno potrebovali večjo dvorano. Ker je nimajo, Sevničani niti ne morejo prirejati večjih tekmovanj in so prisiljeni gostovati, če se hočejo nenehno preverjati s tekmeci. Še dobro, da jim gredo na roko številni sponzoiji, zlasti Jutranjka in pa sevniška Športna zveza, kije z nabavo kombija odpravila večne stiske s prevozi. P. P. Novotehna napovedala boj za vrh I. DNTL? V soboto se je pričelo prvenstvo najboljših na' miznotemških ekip mladincih, medtem ko je pri starejših zmagala. kočevske LIK ugnala vrsto Pionirja s 3:0 (12, 5, 14). Zmagovalca je odločila večja izkušenost ” ' ' prt katerih sta še posebej 1 " ’---------5— - "irskijeva. Kočevk, , dobro igrali Hočevarjeva in Bi Največji pokal ostal doma 15. prvenstvo slovenskih novinarjev za pokal __________________Dolenjskega lista_______________________ ŠMARJEŠKE TOPLICE — Že po tradiciji so dolenjski organizatoiji tokrat petnajstega, jubilejnega prvenstva slovenskih časnikarskih hiš v tenisu imeli srečno roko z vremenom. Resda le za las, kajti že sobotna podelitev pokalov seje morala z igrišč preseliti pod streho, kar pa vzdušja med številnimi udeleženci ni prav nič skalilo. Dvodnevnih teniških bojev za pokal Dolenjskega lista so se z redkimi izjemami — mednje sodijo tudi ljubljanski holywoodaiji — udeležili domala vsi, ki v slovenskem časnikarsko-teniškem svetu karkoli pomenijo. Dvanajst novinarskih ekip je bolj ali manj spretno vihtelo teniške lopaije, o čemer priča podatek, da je prvenstvo minilo brez poškodb, ob tenisu osrednja dogodka pa sta bila razstava in degustacija izdelkov Dolenjskih pekam ter petkov večer pod okriljem Mesarstva Bobič s kulinaričnimi mojstrovinami kuharskega moistra Mav-ricija Zupančiča. Generalni pokrovitelj prvenstva je bilo Zdravilišče Šmaiješke Toplice, ob Dolenjskih pekarnah in Mesariji Bobič pa so organizatorjem na pomoč priskočili še Pionirtours, Krka, Labod, Novoleks, KZ Krka, Bramac, Triglav in Šport Cika. Največji od treh pokalov Dolenjskega lista je ostal doma, s serijo zmag nad ekipami Nedeljskega, 7 D, Antene, Dnevnika in Bančnega vestnika sta si ga prigarala Jože Splichal in Bojan Budja v dresu ekipe Dolenjskega lista, druga je bila ekipa Dnevnika, tretja Antena, največje in najprijetnejše presenečenje pa sta s četrtim mestom pripravila Emil Lah (Bančni vestnik) in Pavle Perc (Dolenjski list). Ostale ekipe so se razvrstile takole: 5. Večer, 6. 7D, 7. Delo, 8. KIH, 9. Kmečki glas, 10. Nedeljski, 11. Kaj, 12. Naš dom. KRANJ — V soboto so se pričeli prvenstveni obračuni za zelenimi mizami v vseh državnih namiznoteniških ligah. Presenečenj tokrat ni bilo, zavoljo gostovanja slovenske reprezentance na mednarodnem prvenstvu Romunije pa so preložili dve srečanji uvodnega kola. Zastopstvo novomeške Novotehne je vknjižilo načrtovani točki, Horvat, Hribar in Kralj so brez večjih težav ugnali Mer-kuija in tako napovedali boj Novotehne za vrh lestvice. Slabše se piše Kočevcem. Igralci Melamina so namreč doma z 1:6 klonili proti ekipi Arcont iz Gornje Radgone, ki seje lani krčevito borila za obstanek v ligi. Kočevski rezultat lahko pomeni le dvoje: ali je ekipa Gornje Radgone letos tolikanj bolje pripravljena ali pa ima ekipa Melamina skromne obete v boju za obstanek v ligi. Bržkone bo držalo slednje, kajti večina ekip se je za letošnje prvenstvo precej okrepila, med njimi tudi Novomeščani. Tako da, vsaj po uvodnih rezultatih in igrah sodeč, ostajata najresnejša kandidata za dno lestvice Melamin in Ilirija. Prav ti dve ekipi pa sta se pomerili že včeraj v tekmi 2. kola I. državne lige. 35 UR ZA POT PO SLOVENIJI NOVO MESTO - Novomeščana Sandi Baycr in Boštjan Poljšak, prvi znan tudi po tem, ker sc je s kolesom povzpel na Triglav, pripravljata zanimiv podvig. Izpred trgovine v Žabji vasi sc bosta s kolesi odpeljala na pot po Sloveniji in zanjo porabila vsega 35 ur. Fanta bosta prevozila Krško, Celje, Ptuj, Ormož, Mursko Soboto, Maribor, Dravograd, Velenje, Kamnik, Kranj, Jesenice, Kranjsko goro, Vrtič, Bovec, Novo Groico, Ajdovščino, Razdrto, Postojno, Cerknico, Ribnico in Kočevje, vozila pa bosta štafetno; vsak poldrugo uro. Srečno! Teden prometne varnosti Tudi tovrstnim akcijam gre zasluga, da se število žrtev med otroki iz leta v leto manjša Smo sredi dnevov, ki jim pravimo teden prometne varnosti Tudi letošnji je v prvi vrsti namenjen večji varnosti otrok in mladoletniko v v prometu, in kot kažejo nekateri rezultati takšne akcije niso brez rezultatov. Še pred štirimi ali petimi leti je vsako leto na slovenskih cestah umrlo blizu 60 otrok, lani se je to število zmanjšalo na 43, letos kaže še na manj tragično bero. Po začasnih podatkih Ministrstva za notranje zadeve je v osmih letošnjih mesecih izgubilo življenje 30 otrok, kar je za dve žrtvi manj kot v enakem lanskem obdobju. Dobršen delež letošnjih aktivnosti v tednu prometne varnosti naj bi prevzela šola: od šolskih ur s tovrstno problema- NEPREVIDNOST POMAGALA TATOVOM ČRNOMELJ, NOVO MESTO trgovino Cardak m iz nje neopazno odnesel 22. 000 tolaijev in več til nepazljivost Ivanke Z. ter stopil v stanovanjsko hišo. Iz nočne omarice ukradel dve zlati verižici, vredni '40.000 tolarjev. PODLEGEL POŠKODBAM NOVO MESTO - 1. oktobra je v novomeški bolnišnici hudim poškodbam, ki jih je dobil v prometni li 25. ....... lčjega Vrha. nezgodi 25. septembra blizu naselja Stara Lipa, podlegel 21-letni Branko Mihelčič z Belčjs Za kandidate na voljo ob petkih in svetkih Dober začetek avtošo-le P&P v Sevnici SEVNICA — V začetku julija je pričela v Sevnici z delom avtošola P&P, d.o.o.; za to kratico se skrivata začetnici priimkov domačinov, ustanoviteljev te družbe, 28-letnega Toneta Praha in Bojane Podpadec. Oba sta bila poprej dobro leto inštruktorja v avtošoli Leopolda Praha iz Rogaške Slatine, s soimenjakom pa ni Tone v nikakršnem sorodstvu. Odnosi med delodajalcem in pri njem zaposlenih delavcev so se skrhali, zato sta Tone in Bojana sklenila, da poskusita na svoje. Med kandidati sta bila priljubljena in ker dober glas seže v deveto vas, sta že za prvi tečaj avtošole P&P pridobila kar 21 kandidatov, predvsem delavcev iz okolice Sevnice. Za teoretični del tečaja, spoznavanje cestnoprometnih predpisov, ima avtošola zunanje sodelavce. »Na predavanja povabimo tudi predstavnike zavarovalnice in policije, saj je prvi stik z njimi boljši, ker olajša tesnobo in strah pred morebitnim prihodnjim srečanjem,« pravita Bojana in Tone. Za vožnje je Prah na voljo z oplom corso, Pod-padčeva z Renaultovo (tetico, Ivan Kozole pa z golfom. Najeto imajo tudi 125 kubično motorno kolo Yamaha. Navkljub močni konkurenci še dveh avtošol iz Krškega, domačega AMD in že omenjene avtošole iz Rogaške Slatine pa ima avtošola P&P vse več dela. Svojo dejavnost je približala tudi prebivalcem Mirenske doline, tako vsaj bi lahko sklepali po odzivu, ki ga beležijo v KIN Inženiringu, v NHM v Sevnici, kjer sprejemajo naročila in opravljajo tudi računovodske posle za P&P, d.o.o.. Verjetno je k dobremu začetku pripomogla prijaznost in strokovnost inštruktorjev, ki so na voljo kandidatom tedaj, ko imajo ti pač največ časa, se pravi med dopusti, pa tudi ob sobotah in nedeljah. »Radi bi organizirali tudi tečaj o varnosti pri delu s traktoiji. Zdaj morajo kandidati za 12-umi tečaj hoditi celo v Novo mesto ali v Šentjur, kot pravijo, pa tak tečaj niti ni pioceni, saj stane menda okoli 70 DEM. Prepričan sem, da smo lahko tudi tu konkurenčni,« je povedal Tone Prah. P. P. tiko in izdelave šolskih prometnih kotičkov do pisanja spisov in risanja na lemo prometa ter seveda izdelave varnih šolskih poli Med ostalimi aktivnostmi velja posebej omeniti skrb za večjo zaščito otrok v avtih z otroškimi sedeži in varnostnimi pasovi uporaba varnostnih otroških sedežev je namreč v zadnjih letih krepko zmanjšalo tragični davek med najmlajšimi. Tu so še priporočila za vožnjo s prižganimi lučmi tudi čez dan, posebno mesto pa zavzema vse rednejše in pogostejše uporabljanje ovir v prometu. Izkušnje kažejo, da se da z grbinami po cestah, ki mnogim niso niti najmanjpovšečl zelo učinkovito izboljšati prometno varnost zlasti r bližini šol In še zadnje vodilo organizatorjev tedna varnosti Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je letos že uvedel uporabo kolesarskih čelad na tekmovanjih »Kaj veš o prometu?«. Ne le pobožna želja pa je, da bi otroci tudi kolesarske izpite opravljali s čeladami, slej ko prej pa naj bi kolesarske čelade postale obvezen pripomoček v prometu. Lokomotiva prepolovila traktor Jožef Podpadec je hudim ranam podlegel v _______bolnišnici_______ KAMNI POTOK — 4. oktobra dopoldne je prišlo do hude prometne nezgode na železniškem prehodu med Trebnjim in Kamnim Potokom. V njej je življenje izgubil 56-letni Jože Podpadec iz Kamnega Potoka. Podpadec seje omenjenega dopoldneva peljal na traktorju IMT 539 proti domu. Ko je prijjeljal do železniške proge, kjer je prehod zavarovan z znakom »Stop« in Andrejevim križem, je Podpadec traktor ustavil, kajti po tirih seje približeval potniški vlak, kije vozil proti Novemu mestu. Prav v trenutku, ko je bil vlak že povsem blizu prehoda, pa je Podpadec iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na tire. Vlak, ki ga je vozil 34-letni Dušan Pucelj iz Hudej, je treščil v traktor in ga prepolovil, razbitine pa potiskal pred seboj še kakih 200 metrov. Kabino z voznikom je ob udarcu vrglo osem metrov vstran pod nasip ob progi. Podpadec seje pri tem hudo poškodoval in še istega dne ob 11. uri v novomeški bolnišnici jiodlegel ranam. NA PREHODU ZBIL DEKLE NOVO MESTO - 2. oktobra ob 17.45 se je 65-letni Jože Gazvoda iz Novega mesta peljal s osebni avtom R 5 campus po cesti od Bršljina proti centru mesta. Na zaznamovanem prehodu za pešce pri lekarni je cesto prečkala 9-letna Bernarda Strahan iz Bršljina. Gazvoda je dekle prepozno opazil. Zaviral je, a je Bernardo vseeno zadel in zbil po tleh. Hudo poškodovano so prepeljmi na zdravljenje v novomeško bolnišnico. PRIJELI TATU VELKA BUČNA VAS - Novomeški policisti so minici teden prijeli 21-fetnega Franca S. iz Velike Bučne vasi, ki je utemeljeno osumljen, da je julija ali avgusta z osebnega avta BMW, parkiranega pred Gami hotelom na Otočcu, ukradel štiri okrasne pokrove koles. Policisti prosijo oškodovanca, naj sc zglasi na nabližji pojicijski postaji ali pa se javi po tefdfonu 92. MINA IN GRANATA STRAŽA - 28. septembra je Stra-žan v gozdu nad krajem našel mino, za katero so ugotovili, da izhaja še iz 2. svetovne vojne. Dan poprej pa je bila v potoku Lešnica pri Srednjem Grčevju najdena topovskega granata enakega izvora. Obe najdbi je pirotehnik že uničil. POTA in s rn? IZGINILA PIŠTOLA - Resda le lakirna, in to iz črnomaljskega podjetja Leso, škode pa je za 25.000 tolaijev. Kraja sega v noč na 29. september. POSEKAL OSEM DREVES -Zadnje dni septembra je nekdo v gozdu pri Starem Vrhu posekal osem bukovih dreves in tako Valentina M. iz Velikega Nerajca oškodoval za 30 tisočakov. POŠKODOVAL TELEFONSKI KABEL - 28. septembra je nekdo pri izkopu jaška na Viniški cesti v Črnomlju poškodoval telefonski kabel in s tem novomeški PTT prikrajšal za 50.000 tolarjev. VLOM V GARDEROBO - 29. septembra je bilo vlomljeno v garderobno omarico rudnika Kanižarica. Neznanec je iz žepa srajce Lovra L. iz Črnomlja zmaknil 6.500 tolaijev in jo popihal v neznano. ODNESEL AVTORADIO - Neznanec je 4. oktobra med 19. urp in 21.40 vlomil v osebni avto R 4, last Jožeta K iz Šentjošta, ki je vozilo pustil v Muzejski ulici v Novem mestu. Izginil je avtoradio, vreden 20.000 tolaijev. ZASEGU 3,2 KG MAMIL SEVNICA - Uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Krško so 30. septembra okoli 23.45 prijeli 25-letnega Ivana D. in leto dni mlajšega Simona K. (oba iz Sevnice) in pri njima našli 3,2 kg sveže nabranih vrtičkov indijske konoplje. Kot ie pokazala preiskava, sta vrtičke požela na svoji njivi na levem bregu Save v Dolenjem Brezovem pri Sevnici. GOREL KOZOLEC JESENICE NA DOLENJSKEM -1. oktobra ob 16.20 je prišlo do požara na kozolcu Antona Fakina z Jesenic na Dolenjskem. Vzrok požara je bila otroška igra z vžigalicami, ogenj pa je 15 m dolgi in 6 metrov visoki objekt dodobra poškodoval. Po prvih ocenah je škode za 100.000 tolaijev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Nočne trgatve postajajo na Dolenjskem vse bolj priljubljene in nemara bodo že pnhodnje leto vključene v turistično ponudbo tega dela Slovenije. Ena takih trgatev se je - žal, brez vednosti lastnika - dogajala minule dni v Stari gori pri Mimi, nočni pridelek je bil kakih 300 kg grozdja. • V metliški prodajalni Gala so imeli pred dnevi zmikavta. Pred očmi prodajalcev je v žepe stlačil električni brivnik in knjigo o gozdnih živalih. Morda bo ob spoznavanju slednjih našel kak življenjski nauk še zase. • Voluharji z njive Matije T. pri Jerneji vasi so neizmerno hvaležni tistemu, ki jih je 29. septembra rešil boju proti njim namenjene naprave in jo odnesel neznano kam. Manj vesel je Matija, kajti pripomoček za odganjanje voluharjev stane bojda 16 tisočakov. • S stojala za sušenje perila v Rosalnicah J J— več sveže ot Perilo jel bo bržkone težko odkrila, kdo nosi poslej njene spodnjice. PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK - 3. oktobra ob 15.55 se je 27-letni Tomo Kordiš iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom po cesti od Vavte vasi proti Dolenjskim Toplicam. V Dolenjem Gradišču je v nepregledni desni ovinek zapeljal s preveliko hitrostjo. Zaneslo ga je v levo, prav takrat pa je nasproti s tovornjakom pripeljal 24-letni Robert Irt iz Straže. Slednji je sicer zaviral in se umikal, toda trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi se je Kordiš hudo ranil, sojrotnica, 30-letna Renata Kordiš, pa laže. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je bilo po nestrokovni oceni za pol milijona tolaijev. ZANESLO GA JE NA MOKRI CESTI - 38-letni Simon Malakjan iz Skopja se je 4. oktobra ob 17.50 peljal z osebnim avtomobilom po magistral- ni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dobruški vasi ga je zaradi prevelike hitrosti in zaviranja pričelo na mokri in spolzki cesti zanašati. Naposled je avto trčil v obcestni jarek. V nezgodi se je hudo ranil 33-letni sopotnik Jervant Malakjan iz Skopja, ki se zdravi v novomeški bolnišnici, škode na zviti pločevini pa je za okoli 150 tisočakov. TRČIL V AVTOBUS - 28. septembra ob 14.40 se je 70-lctni nemški državljan Milovan Poturica peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Prečne proti Bršljinu. Ko je pred blagim ovinkom pritisnil na zavoro, ga je zaneslo v levo, takrat pa je nasproti pripeljal avtobus, za krmilom katerega je sedel Janez Debeljak z Dvora. V trčenju se je hudo poškodovala sopotnica v osebnem avtu, gmotne škode pa je bilo za 500.000 tolarjev. DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Kamera odkriva ZANEMARILI POSTAJO IN POTNIKE — Krajani Štefana in okoliških krajev so hudo jezni na železničarje, ker jim ukinjajo vlake in zanemarjajo železniško postajo (na posnetku), ki so jo vaščani zgradili pred kakšnimi 30 letu Prvi lepotni vtis zunanjščine ŽP ni tako slab, čeravno razbite šipe na oknih in popackani zidovi, tudi z grafiti, kažejo na zanikrno stavbo brez pravega lastnika. Notranjščina postaje pa je prav bedna, saj je bolj podobna svinjaku kot čakalnici Trhlena tla, izruvane vtičnice oz. stikala električne napeljave itd. pričajo, da so se z ŽP bolj »ukvarjali« obiskovalci bližnjega diska kot pa železničarji Pač pa so slednji z novim voznim redom ukinili postanke na ŽP Štefan vseh vlakov po 15.30 v smeri Ljubljane in No vega mesta, zaradi česar je prizadetih okrog 40 potnikov, predvsem šolarjev in delavcev, ŽP pa manj obljudena. (Foto: P. Perc) Morali bomo prositi ali krasti Kako preživeti z 8.950 tolarji? Sem ločena žena stara 54 let. Sodišče mi je ob ločitvi dodelilo od bivšega moža preživnino, ker sem živčni in psihični bolnik. Bivši mož mi ob delitvi hiše ni dal niti vrednosti enega vogala hiše, ki sva jo naredila v glavnem z mojo doto. Njemu je namreč ostala cela hiša in vsa oprema v hiši od skupnega opremljanja stanovanja. Živim s hčerko, kije zaposlena v Adii in dobiva 70-odst. plačo, jaz pa 8.950 tolaijev preživnine. Naše država skrbi le za begunce. V enem od časopisov sem pred kratkim zasledila, naj bi imela šti-ričlanskla družina 84.000 tolaijev de-naija za življenje na mesec, na osebo to znese 21.000 tolaijev. Vprašam se: kje je tu humanost, kje naj jaz vzamem denar za zdravila, elektriko, vodo, kje je hrana, plačevanje stanovanja? Ali smo slovenske žene in matere to zaslužile? Otroci nam ne morejo pomagati, saj še zase nimajo. Gospoda Drnovška bi vprašala za recept kako naj človek preživi z 8.950 tolarji na mesec. Vsi samo zahtevajo, naj slovenske žene rojevajo več otrok. Jaz sem rodila tri, pa kaj imam sedaj od tega? Se mi zdi, da naša vlada slabo skrbi za reveže. Zgražamo se, če po Ljubljani reveži prosijo za denar, pa bomo tudi v Novem mestu kmalu morali prositi ali pa krasti, da bomo preživeli. Prizadeta žena in mati Dolg pa ima tudi občina Kočevje Drugačen pogled na razvoj Kočevske — Nove kmetije je potrebno podpreti V dnevniku Slovenec je bil 10. septembra objavljen intervju z županom občine Kočevje dr. M. Petrovičem pod naslovom Svoj dolg ima tudi država Slovenija. V intervjuju je župan nakazal probleme Kočevske in izhodišča za reševanje razvoja občine. Ta pa so po mojem mnenju že preživeta. Občina Kočevje je površinsko ena največjih občin države Slovenije s krepkim razvojnim zaostankom, relativno največjim številom brezposelnih, z najmanj izkoriščenim naravnim potencialom in obremenjena z nekdanjim čuvanjem pridobitev socialistične revolucije po kočevskih gozdovih. V novi slovenski državi pa je zopet okronana z novimi monopolnimi oazami v Kočevski Reki in Gotenici, kjer še naprej po starem gospodarijo. Primerjava s stopnjo razvitosti pred vojno, pri tedanji tehnologiji, pokaže, da je bilo socialistično gospodaijenje naKočevskem neuspešno. Vse to resnično ni zasluga le sedanjega prebivalstva Kočevske in ima zato svoj dolg tudi država Slovenija. Vendarle bi lahko Kočevska v novi državi Sloveniji glede na njene naravne danosti postala gospodarsko obljudena dežela, kot pravi sedanja občinska politika, ki jo večinoma kreirajo nasledniki preteklega režima. Takšna politika veje tudi iz objavljenega županovega razmišljanja o možni oživitvi in razvoju občine, predvsem na kmetijsko-krajinskem področju, pri tem pa predlaga nosilca razvoja družbeno podjetje Kmetijsko gospodarstvo, za katero vsak povpre- GOBE NA KOSTANJU — Te lepe gobe rastejo na kostanju v Kočevski Reki Seveda ne gre za okrasek, pač pa za posebno bolezen oz. za gobe za-jedalke. Kljub temu je pogled na tako »okrašen« kostanj lep, čeprav je za drevo škodljivo. (Foto: Primc) POLOŽNICE PRIHAJAJO, SLIKE PA NI OSILNICA — Prebivalstvo osilniš-ke KS, predvsem Ribjeka, Ložca, Grintovca, Bosljive Loke in Mirtovičev raz-buijajo položnice Televizije Slovenija, ki prihajajo redno vsak mesec, ne »prihaja« v te kraje pa slika in niti ne glas TV Slovenija. Seveda ljudje položnic ne plačujejo. Predlagajo pa, naj bi zanje postavili pretvornik na Loški steni, kije okoli 900 m visoka, medtem ko znaša nadmorska višina v omenjenih vaseh, ki so tik pod to steno, le okoli 300 in celo manj metrov. V nekaterih teh vaseh lahko spremljajo le hrvaški tv program. Nepotrebni zapleti na meji Zapleti pri prehodu meje pri Prezidu - Problemi, ki bi se jih dalo rešiti - Kje so table? LOŠKI POTOK - V 35. in 36. številki Dolenjskega lista sta bila pod tem naslovom objavljena članka: prvi o zapletih pri prehodu meje iz Prezida v smeri Loškega potoka in drugi o problemih obkolpskih prebivalcev, ki iz različnih vzrokov kale stoletja dobreso-sedske odnose. Ta članek naj bo dopolnilo prvemu. Neumestno bi se bilo spuščati v polemiko o problemih, ki so rešljivi le na dolgi rok in zahtevajo močno finančno injekcijo, zastavlja pa se vprašanje, kdo je odgovoren za male, rešljive zadeve, ki zadevajo tudi prebivalce Loškega potoka. V avgustu je bila skupina mladeničev namenjenih v disko klub v Prezid, ustavljena trideset metrov pred tablo z napisom Državna meja na omenjeni cesti proti Prezidu. Policisti so skupino popisali in jo napotili na mejni prehod Podplanina. Te dni je sodnik za prekrške poslal vabila, ki govore o prekršku nad zakonom o nadzoru državne meje. Omeniti velja, da si ljudje ne privoščijo niti dnevnega časopisja, kaj šele uradni list. Če nepoznavanje predpisov ne zadrži kazni, potem je predlog o postavitvi tabel več kot umesten. Gre za probleme, ki si jih naključni potnik in domačin nakoplje, ko se skuša zapeljati po stoletja utečeni cesti od vasi Lazeč, preko Starega in Novega kota do hrvaškega mesteca Prezid. To je najkrajša povezava s Hrvaško in vodi v notranjost tja do Kvarneija. Tik pred Pre-zidom teče državna meja, kije označena s tablama z napisi republik. Pravno gledano, je vsak potnik, ki pride v mejno območje, podvržen mejnim formalnostim in se mora ravnati po predpisih o prestopu meje. Zato morebitno brskanje po avtomobilu ne bi bilo toliko Petje z Ladkom Korošcem Družabnost — enkrat malce drugače »Ne čakajmo, da nam drugi kaj prinesejo ali ponudijo, temveč poskusimo sami vgraditi kamenček v mozaik medsebojnih odnosov in v kulturo, sami kaj zase narediti — to naj bo poskus v zbliževanju ljudi..« je v petek zvečer v hiši dipl arhitektke Jelice Kupec v naselju Marjana Kozine v Novem mestu dejal kulturni animator Rudi Škof. Skupaj z znano Pionirjevo arhitektko je pripravil program družabnega srečanja, ki se ga je udeležilo kakih 30 ljudi Znanci in novi prijatelji so v svoji sredi prisrčno pozdravili priljubljenega opernega pevca Ladka Korošca, pesnico Marijo Pilko iz Ljubljane, slikarja Branka Suhyja in glasbenika dr. Cveta Gradišarja. Napovedovalka Renata Mikec iz Studia D jih je prikupno predstavila in z njimi posamič pokramljala. Spoznali smo njihove življenjske poti, uspehe in snovanja kot njihov delež v ustvarjanju kulture. Iz »prve roke« smo slišali napisane in zapete pesmi glasbo in videli slikarjeva de- la na stenah sob in hodnikov. Sredi umetnikov in ustvarjalcev — ljubiteljev smo neposredno doživljali pristnost iskrenega življenjskega utripa in ugotavljali da novomeška pomlad iz leta 1920 pravzaprav ni umrla, da lahko živi tudi v takih, čeprav še tako zelo skromnih priložnostih in v prijateljskem druženju. Tudi z 2. bienalom slovenske grafike ostaja med nami naprej in naj bi nam bila spodbuda v bodoče. O teh stremljenjih in željah, da bi v malih skupinah in v prijateljskih družbah skušali podoživljati vse, kar nam v hitenju in hlastanju po minljivih trenutkih tako zelo manjka, je govoril tudi Brane Kirn, inženir kemije iz Krke in podpredsednik občinske skupščine. Ko so v noč zadonele skupaj z Ladkom Korošcem zapete prelepe narodne pesmi, smo bili veseli prijetnega večera, novih srečanj in želja, da bi se tako ljudje večkrat videvali in si sami pripravljali ter podarjali »kulturno hrano«. TONE GOŠNIK moteče, če policisti ne bi popisovali tudi drugih dokumentov, dokumentov avtomobila in vozniških dovoljenj. Nehote ima potnik občutek, daje storil prekršek. Prav bi bilo, da se na omenjeni cesti postavi tabla z napisom, ki bi prepovedovala ali kako drugače preprečevala, da se ne bi ljudje dobesedno lovili, ker večina prebivalcev tega območja misli, da je prehod brez prtljage dovoljen. S tem bi si sitnosti prihranila policija in nič hudega sluteči potniki. A. KOSMERL Pomoč zaživela Prebujajoč podjetniški duh le začeli spodbujati — Primer v Kočevju Zadnjih nekaj let je bilo na novo ustanovljeno veliko zasebnih podjetij. Po številu jih je nekajkrat več kakakoi družbenih. Med Slovenci je še vedno precej podjetniškega duha. Rezultati pa niso v sorazmerju s številom novih gospodarskih družb. Da bi vsem, ki so že ustanovili podjetja, in tistim, ki to nameravajo, pomagali na zadosten način, že dalj časa govorimo o ustanavljanju podjetniške pospeševalne mreže v Sloveniji. Na celjskem obrtnem sejmu je bila sklenjena temeljna pogodba o ustanovitvi te mreže. Že do podpisa omenjene pogodbe se je za to dejavnost prijavilo 225 partnerjev. Med njimi so tudi občinske obrtne zbornice, zasebna svetovalna podjetja, informacijski centri in drugi. Tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje za verifikacijo, t.j., imeli bodo potrebne delovne prostore, informacijsko opremo in kadre, bodo v kratkem sklepali pogodbe z ministrstvom. V kočevskem svetovalnem podjetju KOSS, ki deluje že nekaj let na kočevsko-ribniškem območju, so si na Kolodvorski c. 2 pridobili še dva prostora. Na osnovi dobre zamisli bodo pomagali ustanoviti podjetje ali obrt ter storili vse, da bo dejavnost zaživela, in toliko časa ter s tako strokovno pomočjo sodelovali s podjetnikom, kolikor bo želel. M. CETINSKI OBNOVILI SO KAPELICO Kapelica na Gorenjih Ponikvah pri Trebnjem je bila postavljena pred sto leti. Postavil jo je Janez Udovič z Gorenjih Ponikev. Rodil seje 1845 in umrl 1930, star 85 let. Bilje podjetnik in je svoje izdelke izvažal v Trst. Vsakokrat, ko je srečno prepeljal robo, je molil ter se zaobljubil, da bo v ta namen postavil kapelico v zahvalo Mariji Pomagaj. Kapelica je bila zadnje čase zelo dotrajana, zato so se domačini dogovorili, da jo obnovijo. Zbrali so denar in takoj pričeli z delom. Ob žegnanju pri sv. Marjeti jo je trebanjski župnik Janez Celar tudi blagoslovil. Ob tem se je zbralo veliko vernikov. R. M. čen občan ve, daje to podjetje bilo in je še družbeni monopolist, zasnovan in negovan kot paradni konj preteklega socialističnega sistema. Vpliv in namen tega družbenega monopolista pa je v občinski razvojni politiki enak kot v starih časih. V navedenem članku piše, da obstaja že 30 novoustanovljenih, a nedokončanih kmetij, za katerih razvoj naj bi skrbel ravno ta družbeni monopolist. V nadaljevanju intervjuja se govori o nevarnosti kolonistov in avanturistov, kar ne govori v prid odprtosti občine in je skoraj žaljivo za velik del kočevskega prebivalstva, zlasti seveda za 30 novih kmetijcev. Ob prebiranju tega intervjuja sem pobrskal po lokalnem časopisu Novicah, kjer sem v letošnji 18. januarski številki ponovno prebral članek o vaseh na Kočevskem, ki nazorno govori o občinski dejanski »pripravljenosti« za oživitev Kočevske. Kolikor mi je poznan ta članek, ki govori o tegobah ene ŽARNICE SO SE LE OHLADILE V imenu članov SNS OO Gradac protestiram proti ravnanju predsedstva KS Gradac ter proti vedenju žene predsednika naše KS. V torek, 22. septembra, okoli 21. ure sem šel mimo kulturnega doma v Gradcu in opazil, da v prostorih še vedno svetijo luči, čeprav že dlje časa ni bilo v domu nikogar. Odšel sem do telefona in poklical našega predsednika. Ker ga ni bilo doma, se je oglasila njegova žena. Povedal sem ji, da je celotna dvorana brez potrebe osvetljena že dalj časa (po moji ugotovitvi vsaj teden dni, po besedah sosedov tega doma pa že mesec dni). Zaprosil sem jo, naj luči čiprej izključijo. Ona pa me je grobo zavrnila, rekoč, da sta z možem zelo zaposlena ter nimata časa hoditi po Gradcu in preveijati, kje gorijo luči in kje ne. Potem sem odšel k tajnici KS. Ta mi je obljubila, da bo luči čimprej izklopila, vendar tega ne more storiti takoj, ker nihče ne ve, kje naj bi bili ključi kulturnega hrama. Po treh ali štirih dnevih je res našla ključe in nesrečne luči v kulturnem domu so se po mesecu dni končno ohladile. SILVESTER JAKŠA SNS OO Gradac izmed nedokončanih kmetij in mačehovskem odnosu občine do njihovih problemov, ni nihče od javnih občinskih funkcionaijev niti reagiral, kaj šele se lotil odpravljanja naštetih problemov nove kmetije. Znanoje tudi, da imajo podobne probleme tudi ostali novi kmetijci. Samo 15 km od Kočevja, v Rogu, leži ena takšnih novih naselbin, to je Stari Breg, ki je oddaljen od občinske ceste 1,5 km in je že vrsto let brez obljubljenega, deloma že družinsko plačanega telefona. Občinska javna pot, dolga 1,5 km, pa je podobna kolovozu. Ker je ta primer javnosti poznan, lahko zapišem, da ima tu svoj dolg tudi občina Kočevje. Upam, da bodo občinski politiki še pred zimo vsaj deloma odpravili enega svojih dolgov. Kočevska pa bo zaživela le, če bo odprta. PETER VESEL Kočevje PREDSEDNIK KUČAN SPREJEL SINDIKALISTE Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je danes dopoldne sprejel na razgovor vodstvo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Predsednik SKEI Albert Vodovnik je najprej seznanil predsednika Kučana s težkim socialnim položajem delavcev v tej panogi, kije pripeljal do grožnje s splošno stavko, ter s tem povezanimi pogajanji z vlado Republike Slovenije. Predsednik Milan Kučan je menil, daje treba zahteve SKEI umestiti v širši kontekst splošnega gospodarskega položaja v naši državi, kjer pa na pomembne odločitve ne vpliva samo vlada RS, ampak tudi slovenski parlament, Gospodarska zbornica Slovenije ter še posebej Banka Slovenije. Obe strani sta se strinjali, da bo slednja morala svojo restriktivno monetarno politiko kaj kmalu soočiti s precejšnjim številom lačnih državljanov Slovenije zaradi nizkih plač in padca proizvodnje. Naj večja slabost pa je, je dejal predsednik Kučan, da Republika Šlovenija še zmeraj nima jasne razvojne vizije, ki bi jo potrebovala že pred odločitvijo o osamosvojitvi. PAVLE VRHOVEC Služba za informiranje S ZSSS si ZAV4ROI/4L šfO?R0CEN?tf> ■ T*W VLOM«.? mZ rtcUiMAM ! Novice iz strank SKD TUDI FORMALNO V EDU LJUBLJANA — 1. oktobra je bil v Madridu sestanek voditeljev krščan-skodemokratskih strank Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope, ki so članice Evropske demokratične unije. Na omenjeni sestanek so povabili tudi predsednika slovenskih krščanskih demokratov, Lojzeta Peterleta. Na dnevnem redu sestanka je namreč tudi formalni sprejem slovenskih krščanskih demokratov v to unijo. EDU je največja evropska mednarodna unija. Ustanovljena je bila 24. aprila 1970 v Salzburgu. Vključuje 26 strank, 7 strank pa ima status stalnega opazovalca. MARJANA NOVAK Vodja službe za stike z javnostjo DELAVSKA ZVEZA PRI SLS O DOHODNINI Delavska zveza pri Slovenski ljudski stranki zahteva, naj se vsem državljanom Slovenije, ki po davčni napovedi iz leta 1991 sodijo v L in 2. dohodkovno kategorijo, omogoči obročno odplačilo dohodnine v šestih obrokih. Vlada mora takoj sprejeti novo lestvico za odmero dohodnine za leto 1992 in oprostiti dohodnine vse tiste državljane, ki prejemajo izhodiščni osebni dohodek do višine šestega tarifnega razreda po Splošni kolektivni pogodbi, oziroma tam, kjer celotni prihodek družine ne pokriva niti povprečnih stroškov preživetja. Predsednica Izvršnega odbora Delavske zveze pri SLS METKA KARNER ZLORABA IN SRAMOTITEV GRBA V nekaterih slovenskih časopisih je bil objavljen reklamni oglas za knjigo Dimitrija Rupla: Skrivnost države, tako npr. v Delu dne 30. 9. 1992. Oglas predstavlja doslej neviden aroganten primer zlorabe in sramotitve grba Republike Slovenije. V tistem delu oglasa, kjer je grb vsebovan v originalni in nespremenjeni podobi (nad napisom »države«), gre seveda za neupravičeno izkoriščanje grba v privatne, komercialne namene. Potencialni kupec naj bi, zavestno ali nezavedno, imel občutek, da gre pri tem komercialnem produktu za nekaj uradnega še hujši pa je drugi del, ki predstavlja grb na pečatu v iznakaženi, zlomljeni obliki, kar seveda predstavlja kaznivo dejanje. Odjavnega tožilca zato pričakujemo ustrezno ukrepanje. Izršilni odbor Narodne demokratske stranke ZAPLETI V PIRANSKEM ZALIVU Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) izraža svojo ogorčenost nad početjem hrvaške policije prejšnji teden v Piranskem zalivu. Hrvaška očitno uveljavlja svojo državno suverenost nad področjem, kjer meja še ni določena. Zdi se, da seje Zagreb odločil, da ne bo konstruktivno reševal nerešenih vprašanj z Ljubljano. Upanje na drugačen, strpnejši in bolj kulturen dialog med državama je z nedavnim srečanjem vladnih delegacij še bolj splahnelo. Menimo, da je potrebno določena nerešena vprašanja z republiko Hrvaško internacionalizirati. „ ... . .. Za Socialdemokratsko stranko Slovenije ANDREJ ŽORŽ, l.r. Mišja mrzlica žal ni premagana Na Dolenjskem zbolelo 24 ljudi, trije pa so umrli — S tem pisanjem dajem drugo javno pobudo za preventivne akcije, saj je bila prva neuspešna Mišja mrzlica (strokovno: hemoragična mrzlica z ledvičnim sindromom) se pojavlja na Dolenjskem dobrih deset let. V zadnjih mesecih sta zbolela dva bolnika iz krške občine, in sicer na desnem bregu Save. Ker se je ta bolezen v tej občini pojavila prvič, se je med ljudmi pojavilo vznemirjenje. Zaradi tega tole pisanje. Mišja mrzlica je nalezljiva virusna bolezen. Na Dolenjskem je do sedaj dokazano zbolelo 24 ljudi, trije so umrli. Izvor bolezni so mali glodalci, zlasti miši, podgane, krti in voluhaiji. Virus izločajo predvsem s slino in urinom. Človek se okuži tako, da vdihne prah, v katerem so virusi. To se najbolj pogosto zgodi pri delu v gozdovih in na poljih pa tudi doma. Prav zaradi tega je značilno sezonsko pojavljanje bolezni: spomladi in v jeseni. Značilno je tudi, da najbolj pogosto zbolijo moški, stari 20 do 50 let. Bolezen se začne z visoko temperaturo, angino in oslabelostjo. Možne so še druge težave: glavobol, bolečine v trebuhu, bruhanje in motnje vida. Če gre pacient k zdravniku, ta ponavadi postavi diagnozo angine in zdravi z antibiotikom. Po nekaj dnevih se stanje bolnika izboljša, temperatura je normalna. Počuti se dan ali dva bolje, potem ponovno nastopijo težave, številne krvavite iz vseh sluznic, ledvice pričenjajo odpovedovati. Bolniki so ponavadi v tem obdobju bolezni (peti do sedmi dan) hospitalizirani, bolezen je prepoznana. Ker je virusna, ni specifičnega zdravljenja. Antibiotiki ne pomagajo. Zdravljenje je podporno, torej takšno, da organizmu pomaga premagati najhujše obdobje bolezni (odpoved ledvic). Dolenjska je endemsko področje za to bolezen, miši in podgane so bolj okužene kot drugje v Sloveniji. Proti tej bolezni ni zdravila ne cepiva. Kaj torej lahko naredimo? Splošni preventivni ukrepi so le delno učinkoviti, vendar potrebni. Gre za to, da čimprej skrbimo za red in čistočo. S tem lahko preprečimo prekomerno razmnožitev miši in podgan. Ko so mačke prelene in podgane preveč prebrisane, da bi se ujele v pasti, je potrebna deratizacija z zastrupljenimi vabami. Tudi ta bo bolj učinkovita, če bodo prostori, (zlasti kleti, drvarnice, skladišča itd.), pospravljeni. Deratizacijo opravljajo delavci Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto. Deratizacijo opravljajo sistematsko in po potrebi. Deratizacije seveda ni mogoče izvajati na poljih, travnikih in v gozdovih. Ne izvaja se v manjših vaseh in naseljih. Na žalost se tudi v krajih, določenih z občinskim odlokom, ne izvaja zadostno strokovno. Zakaj? Predvsem zato, ker mora deratizacijo plačati posameznik (lastnik hiše, poslopja...), denarja pa ni. Problem bi se v veliki meri rešil tako, da bi se sredstva za obvezno deratizacijo zbirala preko komunalnega prispevka ali na nek podoben način, skratka, da denar ne bi šel neposredno iz žepa prebivalcev. Trdno sem prepričan, da komunalna higiena (sem sodi tudi uničevanje miši in podgan) ne sme biti odvisna od posameznikove volje in zmožnosti. Skupnost na določenem področju se proti temu lahko zavaruje le tako, da zagotovi potrebna sredstva. Pobudo za takšen način reševanja je Zavod za socialno medicino in higieno dal, predložil izvršnim svetom dolenjskih občin že leta 1988/89, a ni uspel. S tem pisanjem dajem javno pobudo. Pričakujem razpravo tudi na nivoju občinskih skupščin. Dr. DUŠAN HARLANDER PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA So starejši res dober zgled? Voznica napadla Na poti od centra srednjih šol v Novem mestu sva se napotili na Loko, kjer imamo telesno vzgojo. Ker gradbišče, na katerem gradijo blagovnico zavzema veliko prostora, je tudi cesta zelo zožena, tako da je promet oviran. Večina voznikov razume pešce, da ti ne morejo iti drugje kakor po cesti, kajti pločnikov pravzaprav sploh ni in vsaka stran ceste je zaparkirana. Vendar se najdejo tudi taki, ki tega ne razumejo. Med te spada gospa srednjih let, ki se je pripeljala z rdečim golfom z registrsko številko NM 134 - 825 za nama pri pošti. Najprej nama je potrobila in midve sva se odmaknili, vendar ji to še ni bilo dovolj. Kričala je za nama:« Prokleti smrklji hudičevi, a mislita, daje cesta vajina?!« Za slovo, potem ko je parkirala avto ob pošti, pa nama je namenila še nekaj ljubeznivih besed: »Kokoši zmešane!« Midve sva seveda onemeli. Vedno so nas učili, da moramo mladi spoštovati starejše, se po njih zgledovati. In kakšen zgled daje ta »dama«? Boljše, da o tem sploh ne razglabljamo. Dandanes zakon prepoveduje žaljivke in gospa ima srečo, daje napadla le dve ubogi dijakinji, kajti če bi napadla koga drugega, bi se morala zagovarjati kje drugje za »prijazne« besede. To sva napisali v poduk starejšim olikanim gospodom in gospem, ki naj v bodoče ne obsojajo le nas mladih, kajti včasih tudi mi vemo, kaj je prav. Razočarani pešakinji Večja prodaja veterinarskih izdelkov Novosti iz Utripa Krke Od prodajne mreže in sposobnih ljudi, ki se spoznajo na kvaliteto blaga, konkurenco in razmere na domačih in predvsem tujih tržiščih, je predvsem odvisen nadaljnji razvoj podjetij, ki so usmerjena v prihodnost. V Krki se tega že dolgo zavedajo, saj so njihovi sodelavci najučinkovitejši predstavniki tovarne zdravil v tujini. Velika konkurenca na vzhodnoevropskih trgih je zbrala v prejšnjem mesecu na Otočcu lepo število Krkinih predstavnikov in strokovnih sodelavcev iz Poljske, Rusije, Ukrajine, Madžarske in ČSFR. Prišli so tudi stari in novi sodelavci, domačini iz teh držav, da so na strokovnih srečanjih spoznali Krko in se pomenili o vsem, kar morajo vedeti o registraciji zdravil ter vsem drugem v posameznih deželah. O tem največ poroča nova številka Krkinega glasila. Jože Primc, vodja službe za trženje veterinarskih preparatov, je tokrat med drugim povedal, da ima Krkina veterina zdaj registriranih 74 izdelkov v različnih oblikah. Največjih je kemotera-pevtikov, antiparazitikov ter vitamin-sko-mineralnih preparatov. V sedmih mesecih so prodali na domačem trgu za okoli 400 milijonov SIT. Letos so uvedli tudi »zeleni program« za tiste izdelke, ki jih je moč kupiti v prosti prodaji. Krka pokriva zdaj 70 odst. potreb slovenskega tržišča po veterinarskih izdelkih, s prodajo pa obvlada kakih 60 odst. domačega trga. ZanimiVoje prebrati podatke, kijih je o prodaji kozmetike dal Jože Jaklič. V prvem polletju so prodali za 803 milijone tolarjev izdelkov in s tem povečali svoj delež v skupni prodaji Krke na 16,1 odst. Hitro se morajo prilagajati novim razmeram; zdaj prodajo v Sloveniji že 70 odst. svojih izdelkov (prej 30 odst.), večji je tudi njihov izvoz. Nekdanjo Iskrino stavbo v Bršljinu obnavljajo za potrebe programa pomožnih zdravil in zelišč, saj želijo v kratkem povečati izvoz tega blaga že na 80 odst. svoje celotne proizvodnje. Tg. ODPELJALI SMO SE V POREČ Leto je naokoli in zopet je bil naš cilj Poreč. Napolnili smo kar dva avtobusa. Malo strah nas je bilo, a je šlo vse po sreči. V Krškem so nas z veseljem sprejeli Novakovi in njihova posadka, ki so bili enkratni. Muzikantov tudi ni manjkalo. Tudi letos je bil z nami gospod Stane, ki je vodil jutranjo telovadbo. Prav poseben podvig je bil, ko je naučil plavati tudi stare kosti. Vreme nas je enkrat pozdravilo s soncem, drugič z dežjem. Ob obali smo srečali tudi gospo, ki je z otrokom pribežala iz Bosne. Njena pripoved je bila strašna. Drugače smo se imeli lepo, le hiše, ki so tu nastajale kot gobe po dežju, so samevale. Ko smo se v nedeljo poslavljali od osebja, so nam prav lepo želeli na svidenje, v imenu vseh upokojencev bi se zahvalila vsem, ki so nam pripravili ta štiridnevni izlet, in šoferju, ki nas je srečno pripeljal domov. G c. Triglav spodbuja znanje jezikov Pričakujemo, da se bo vabilu za izboljšanje pouka jezikov odzval še kdo Čudni časi. Novoustoličena slovenska zvezna nogometna liga požira na slotisoče nemških mark, gospodarstvo in ustanove, ki jo plačujejo, pa stiskajo zobe in junaško molčijo. Veliko težje kot za brcanje žoge je izcediti tolar za boljšo šolo. Zavarovalnica TR1GLA V pa pridobivanju znanja kaže prijaznejši obraz. Znanje jezika je eno od meril odprtosti v svet. Uspešnost v mednarodnem sporazumevanju se meri s tem, koliko koristnih sporočil smo sposobni oddati in kaj ter koliko smo zmožni sprejeti. Ker smo majhen narod, lahko vse to počnemo le, če znamo uporabljati svetovne jezike. Z odprtimi vrati za tokove znanja lahko majhna država veliko prihrani tudi pri fizičnih potovanjih svojih državljanov. Popotovalno folkloro, ki smo jo brez besed podedovali od nekdanje države, bi lahko vzeli pod drobnogled in jo skrčili. Navadili smo se, da po informacije, ki jih s pomočjo modemih posrednikov lahko dobimo skoraj zastonj, pošiljamo na drug konec sveta ljudi. To je drago. Veliko ceneje se je naučiti enega od svetovnih jezikov in MI SMETI LE ODVAŽAMO Uredništvo, kije fotografijo opremilo z besedilom »Halo, tu smo«, in bralcem Dolenjskega lista JP KOP Brežice sporoča, da so smeti okoli kontejneija obraz stanovalcev in ne komunalcev, saj jih mi ne mečemo poleg posod, temveč jih le odvažamo. Na podlagi 19. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (UL RS št. 17/91) so uporabniki dolžni skrbeti, da so posode za odpadke stalno pokrite, okolica pa očiščena in primemo urejena. Kontejner na fotografiji je last stanovalcev stavbe v Brežicah, Ulica Vel. Vlahoviča 6, in je v razpadajočem stanju. V skladu z 18. členom navedenega odloka morajo stanovalci skrbeti za vzdrževanje oz. popravilo posod za odvoz odpadkov. Hišni svet Ulice Vel. Vlahoviča 6 smo na to dejstvo opozorili prvič 1.7.1992, drugič 17.7.1992 in tretjič 18.8.1992. Hišni svet ni ničesar ukrenil, zato smo kontejner zaradi dotrajanosti 10. 9. 1992 odstranili. Z neobjektivnim poročanjem je Dolenjski list povzročil škodo našemu podjetju, zato zahtevamo javno opravičilo. Vodja komunalnih služb FRANC UREK temeljito izkoristiti moderno informacijsko tehniko. Angleščina je prevladujoči svetovni jezik. Učitelji, ki jo poučujejo, so v drugačnem položaju kot učitelji ostalih predmetov. Njim se namreč ni treba pehati za učnimi materiali. Britanci se dobro zavedajo, daje njihov najuspešnejši izvozni izdelek angleščina. Zato na Otoku cveti prava industrija pisanja učbenikov in priročnikov, ki so izvir novih idej za poučevanje angleščine. Svetu, ki se uči angleščino, ponujajo funkcionalno zasnovane slovnice, jezikovne vadnice, enojezične slo-vaije, slovarje rabe angleškega jezika, zvočne in video kasete, angleške in ameriške klasične in moderne avtoije, prirejene za različne stopnje jezikovnega znanja, in kopico revij za otroke in mladostnike. Poleg teh je vedno več tudi programske opreme za računalniško podprto učenje angleškega jezika. Kdo vsaj bežno ne pozna imen založb Oxford University Press, Cambridge UP, Longman, Penguin, Harper-Collins? Učiteljem z malo domišljije in dobrimi katalogi teh založb v rokah se ponujajo še druge možnosti, na primer obdelati preprosti jezik osnovnošolskega naravoslovja s pomočjo izvirnih učbenikov naravoslovja za britanske osnovne šole. V vsem tem razkošju programske opreme in tehničnih pripomočkov pa je neka kleč. Povprečni slovenski učenec nima denarja, da bi si poleg učbenika, slovarja in morda slovnice z vajami privoščil še kaj več. Povprečna slovenska šola nima denarja, da bi nakupila vsaj DAVKI PRIHAJAJO KOČEVJE — Konec minulega meseca so prvi občani že prejeli položnice za doplačilo dohodnine za leto 1991. Med ljudmi je to povzročilo kar občutno vznemirjenje, predvsem med tistimi, ki imajo podpovprečne plače ali pa so večino minulega leta dobivali pomoč za brezposelne, kije zdaj celo ne dobivajo več, saj so bili prepričani, da jim ne bo treba doplačati ali pa so si sami izračunali (po navodilih v časopisju), da bodo dobili celo kaj vrnjenega. Dosedanje pripombe občanov so: Kako naj imam račune za 10-odstotno zmanjšanje osnove za dohodnino, ko pa je pomoč za brezposelnost znesla komaj za nujne življenjske stroške? del knjižnega bogastva s področja poučevanja tujih jezikov, kaj šele, da bi v učilnice postavila tehnične pripomočke, kot so videorekorder, tv aparat in računalnik. To neprijetno dejstvo na eni strani in razkošje knjižne in ostale ponudbe po-učevalne tehnologije na drugi sta me spodbudila, da sem preizkusil, ali je poučevanje tujih in maternega jezika za industrijo in ustanove mlade slovenske države vsaj približno tako močna tema kot brcanje žoge. Če se na mojo prošnjo za televizijski aparat, ki zdaj že čaka v Srednji tehniški in zdravstveni šoli v Šmihelu, ne bi odzvala Zavarovalnica TRIGLAV, ne bi mogel odgovoriti pritrdilno. Učitelji jezikov in učenci smo Zavarovalnici TRIGLAV za prijazno potezo, s katero šole ne dela za svojega dolžnika, hvaležni. To ostane v spominu bolj kot še tako poštena kupčija. In ker je knjigama Centra Oxford v Ljubljani polna novosti, možgani veliko več otrok, kot si lahko mislite, pa kot goba, ki srka znanje, pričakujem, da se bo našemu vabilu za izboljšanje pouka jezikov s prispevkom za nakup knjig, revij, kaset in drugih pripomočkov odzval še kdo. Končno je prav, da damo možnost tudi otrokom, ki želijo igrati z GLAVO, mar ne? JANEZ PENCA Kolpa nadomestila morje Na Kolpi letos občutno več turistov, žal pa za njimi ostaja tudi mnogo preveč smeti in nereda VAS-FARA — Predsednika pred komaj dobrim letom dni ustanovljenega Turističnega društva Kostel, Stanka Nikoliča, smo pobarali o enoletnih izkušnjah dela na področju turizma, predvsem o dobrih in slabih straneh, ki jih je pokazala letošnja turistična sezona. Odgovoril je: »Pravilna se je izkazala domneva, da bo mnogim Slovencem letos Kolpa nadomestila motje. K temu je največ pripomogel padec standarda in seveda dolgotrajno vroče obdobje, kije Kolpo dobro ogrelo. Največ kopalcev je bilo na območju KS in Turističnega društva Poljanska dolina, in sicer v Dolu, ki ima že turistično tradicijo. Kopalcev, čolnarjev, izletnikov in sploh obiskovalcev pa ni manjkalo tudi na območju našega turističnega društva, ki se šele uveljavlja, in sicer predvsem na območju Žage in Zavitke pri Slavskem Lazu. Prav s prizadevanjem našega društva nam je uspelo odpraviti divja smetišča. Sezona pa je pokazala, da bo potrebno namestitiJcontejner-je za odpadke nujno na Žagi, v Za-vrtki pa tudi v drugih obkolpskih naseljih, kot so Fara, Potok, Vas, Stanko Nikolič, predsednik TD Kostel Grivac, Kuželj in Banja Loka, saj se bodo sicer spet pojavila divja smetišča. Tako imenovani vikend turisti sicer odpeljejo večino odpadkov s seboj domov, je pa tudi še vedno precej takih, ki odpadke odlagajo na bregu Kolpe ali celo v Kolpo in pritoke. Domačine moti tudi parkiranje vsepovsod in tudi divje kempiranje. O vsem tem sicer obstaja občinski odlok, nihče pa ne skrbi za izvajanje njegovih določil. Pri tem in odvozu odpadkov pričakujemo pomoč ustreznih občinskih organov, predvsem pa stranke zelenih.« J. PRIMC Nezanimanje pušča grenak priokus Na obisku smo imeli prvaka KDS Ivana Omana in Naceta Polajnarja, a ju nista pozdravila niti predstavnika krajevne skupnosti — Negotovost z vodovodom Pridimo tej resnici do dna Odmev na prispevek »Pozabili so na medalje« Takoj po državnem prvenstvu v atletiki za mladino do 15. leta, kije bilo v Novem mestu 19. in 20. septembra, je bil v Dnevniku objavljen članek, ki močno kritizira izvedbo tekmovanja. Vsebina članka sloni na dokaj čustveno napisanih pripombah skupine staršev mladih tekmovalcev in tekmovalk. Nekatere njihove pripombe so upravičene, nekatere so močno pretirane, nekaj pa je tudi takih, ki nimajo nobene realne osnove. Strinjamo se s predlogom, da ne bi bilo slabo priti resnici do dna. V Dolenjskem listu z dne 1. oktobra je izšel pod naslovom »Pozabili so na medalje« nepopisan povzetek omenjenega članka z navedbo nekaj iztrganih odlomkov, ki zadevo še nadalje zameglijo. Navajajo le negativne pripetljaje, izpuščajo pa navedbe, po katerih bi si bralec lahko ustvaril mnenje o »krivicah«. Verjetno bi avtor tega članka, saj mora biti športni novinar Dolenjskega lista, lahko pridobil nekaj dodatnih informacij o zadevi in s svojim komentarjem bistveno prispeval k odkrivanju resnice, česar v svojem povzetku ni pozabil uporabiti. Da bi prispevali svoj delež k razjasnitvi neprijetne zadeve — upamo, da bodo podobno storili tudi ostali »krivci« — pišemo v imenu sodniške službe na tekmi. V obeh člankih je navedeno, da so sodniški spodrsljaji krojili tudi vrstne rede. To je zelo huda obtožba, ki se ne bi smela izrekati brez konkretnih dokazov. Poleg tega se v prvem članku navaja sodniška služba v zvezi s peripetijami okoli podeljevanja oz. nepodeljevanja kolajn, kar pa s sodniškim delom na tekmi nima nobene zveze. Izvršilni odbor Zbora atletskih sodnikov Novo mesto ugotavlja, da so očitki na račun dela sodniške službe na tekmovanju popolnoma neupravičeni. To potrjuje dejstvo, da med tekmo in po njej ni bilo niti ene uradne pritožbe na sodniške odločitve, kar bi se ob tako zavzetih starših in prizadevnih vodjih ekip prav gotovo zgodilo, če bi bil kateri od tekmovalcev zaradi sodniških spodrsljajev oškodovan. Prav tako sta prisotna delegata Atletske zveze Slovenije in Zveze atletskih sodnikov Slovenije v svojih pisnih poročilih ocenila delo sodniške službe na tekmi kot korektno in zadovoljivo. Sodniški zbor je delo na tem tekmovanju organiziral z enako resnostjo kot na vsakem drugem tekmovanju. Trdimo, da raven sojenja ni bila nič slabša kot na tekmovanjih, kjer smo prejeli dosti pohval. Ugotavljamo, da so take posplošene kritike v javnih občilih prej v škodo atletiki kot v njeno korist. Posebno pa so škodljive za mlade tekmovalce, ki dobijo ob eventuelnih slabših uspehih občutek, daje za to kriv nekdo drug. Zbor atletskih sodnikov Novo mesto je vedno pripravljen sprejeti korektno in dokumentirano kritiko svojega dela in dela svojih sodnikov na tekmah, saj tudi na ta način uresničuje stalno skrb za strokovno rast svojih članov. Bojimo se pa, da bo sodnike ob takih neutemeljenih kritikah zapustil sedanji entuzia-zem in se bodo lotili kakšnega bolj donosnega posla. Tudi škoda! Zbor atletskih sodnikov Novo mesto Predsednik IO: LADO KOTNIK Na pobudo Občinskega odbora slovenskih ^krščanskih demokratov smo tudi na Čatežu ob Savi ustanovili krajevni odbor. Ne zato, da bi se posamezniki dokazovali ali na ta način vzbujali pozornost, ampak iz preprostega razloga, ker čutimo, da smo dolžni dati svoj prispevek političnemu, kulturnemu in verskemu prebujanju Slovencev. Žal se je že na prvem srečanju pokazalo, daje komunizem predvsem na podeželskem človeku pustil globoke sledi. To se je pokazalo v nezanimanju, kljub temu da se je srečanja kot gost udeležil član predsedstva samostojne Slovenije Ivan Oman, ki je jasno in strokovno razpravljal o kmetijski problematiki. O temi z naslovom »Kristjan in politika« pa je razpravljal Nace Polajnar, vodja poslanskega kluba slovenskih krščanskih demokratov. Tako visoka gosta v tako majhnem kraju, pa ju niso pozdravili niti predstavniki krajevne skupnosti. Maloštevilni udeleženci pa smo se iz razprav gospodov iz vrha slovenske politike naučili veliko. Kljub grenkemu priokusu, ki ga je zaradi udeležbe in neprimernega obnašanja dveh udeležencev pustilo prvo srečanje, pa smo 23. septembra čateški krščanski demokrati zopet organizirali shod vseh krajanov. Vabila smo poslali v vsako hišo. Kljub temu da je bila glavna tema dnevnega reda tekoča problematika kraja (voda, PTT, mrliška vežica) in kljub temu da so na sejo prišli občinska sekretaija za plan in urejanje prostora ter sekretar za ekonomski razvoj, seje sestanka udeležilo malo ljudi. G. Zupančič je podal izčrpno poročilo o možnosti sanacije krajevnega vodovoda, kajti to je največji problem nekaterih vasi, ki so domala brez vode, občina pa brez sredstev, da bi vodovode v več KS sanirala naenkrat. Kljub zagotovilom, da bo vodovod saniran najkasneje v letu in pol, je nekaj neučakanih udeležencev odšlo. Njim je namreč predsednik skupščine krajevne skupnosti g. Deržič obljubil priključitev vodovoda h KOP-u Brežice do 1. L 1993, to je nekaj dni po volitvah. Krščanski demokrati se sprašujemo, kdo bo ob prazni blagajni KS sprejel vodovod, potreben temeljite obnove. In res škoda, da na sestanek kljub vabilu ni prišel g. Deržič, ki bi pred gosti pojasnil svoje načrte. Problematike je pri nas še veliko, toda z navedenim hočemo pokazati, kako si bivše partijske strukture prizadevajo manipulirati z ljudmi, sami pa se hočemo konstruktivno vključiti in na realni osnovi pomagati reševati težave svojega 'craJa Krajevni odbor SKD Čatež predsednica: ELKA ZEVNIK VEČER A L TERNA TIVNE POEZIJE — Vpočastite v praznika občine Kočevje je I. oktobra zvečer organizirala Knjigarna in papirnica Državne založbe Kočevje v svojih prostorih Večer alternativne poezije. Na njem so se s svojimi pesmimi predsta vili mladi kočevski pesniki Domen Brus, Robert Burnič, Da vid Šušel in Tomaž Smole. Državna založba-Knjigarna v Kočevju organizira podobne literarne večere večkrat, vendar j e bil na tem doslej naj večji obisk. (Foto: Primc) ZMAGA NOVOMEŠKIH PRITRKOVALK ŽUPNIJE SV. JANEZ — 12-letna dekleta so dokazala, da zmorejo premagati izkušene pritrkovalce. To so pokazale z zmago na prvem vsakoletnem tekmo vanju, kije potekalo v Italiji Veseljejim je vlilo voljo za nadaljnje udejstvovanje v vseslovenskem tekmovanju, ki ga organizira Turistično društvo Vipovže in je obenem tudi edino tekmovanje v Sloveniji » Tudi tu je šlo vse kot po maslu,«pripo veduje njiho v mentor. »Domo v smo prinesli pokal pa še torto povrhu, ki smo jo razrezali skupaj z gospodom dekanom. Zelja mladih pritrkovalk je, da bi ta prelepi običaj zaživel tudi v naših krajih. Zato si prizadevajo skupaj z mentorjem pritegniti čim večje število ljudi ki radi prisluhnejo odmevu cerkvenih zvonov. Morda jim le kdo prisluhne in omogoči naslednje tekmovanje v novomeški pokrajini (H. C.) Ognjeni krst tankistov Med poveljniki posadk Dolenjec Albert Ajster PRESTRANEK — Že od druge svetovne vojne je Vrhnika znana po tankistih. Takoj po vojni je tam domovala prva tankovska brigada, ki je bila ustanovljena v Afriki. Nato je bila tam vse do umika JA iz Slovenije njena tankovska enota. Tudi slovenski TO se ni bilo težko odločiti, da tam ustanovi eno izmed svojih oklepnih mehaniziranih enot. Pred dobrima dvema mesecema so tam ustanovili 54. oklepni mehanizirani bataljon in prvi rod slovenskih tankistov je začel naporno uijenje. Nekdanja JA je ob umiku zapustila pri nas veliko oklepnih sredstev in streliva zanje. Tako so bataljon na Vrhniki opremili z najsodobnejšimi tanki, to je tanki T-84. Svoje uijenje so vrhniški tankisti kronali prejšnji teden s štiridnevnim taboijenjem na znanem tankovskem strelišču Poček, nedaleč od Prestranka na Primorskem. Prvi dan so postavili tabor, usposobili tehniko za delo in se pripravili za streljanje. Drugi dan so opravili streljanje iz mirujočega tanka, naslednji dan pa so posadke streljale iz tankov, ki so se gibali in se za nekaj sekund ustavili. V tem času je moral namerilec najti cilj in izstreliti granato. Tretji dan so orožje preizkusile posadke oklepnih_transporteijev in izvidniških vozil. Četrti dan pa so streljali iz tankovskih orožij med Albert Ajster vožnjo. Od štiriindvajsetih posadk so vse zadovoljivo opravile nalogo, nekatere so se zelo izkazale. Ena takšnih posadk je bila tudi posadka, ki ji je poveljeval Albert Ajster iz Cerkelj ob Krki: »S posadko ni bilo velikega dela. Že pri določanju posameznih dolžnosti so naši častniki upoštevali, kaj kdo dela v civilstvu in kaj bi želel delati. Voznik je po poklicu mehanik, sam pa sem ključavničar. Dobro smo se ujeli in kot posadka smo dobro delali. Naš namerilec je s topom obakrat zadel, nekoliko slabši pa smo bili v streljanju s protiletalskim mitraljezom in mitraljezom za protipehotni boj. Glede na to, v kakšnih razmerah smo delali, so naši rezultati zelo dobri,« je poudaril Albert Ajster. B. K. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Lada Kostrevc Trgovina po meri graditeljev V Cegelnici jo je odprla Lada Kostrevc NOVO MESTO — Zaradi predvidenih tehnoloških presežkov seje Novomeščanka Lada Kostrevc po tridesetih letih delovne dobe v No-voteksu odločila za samostojno pot. Trgovski poklic jo je veselil že od nekdaj, priložnost se ji je ponudila v slovenjegraškem Racinallesu, z odpravnino, ki jo je dobila v tovarni, je obnovila najeto poslopje v Cegelnici in pred tremi tedni so v novo trgovino stavbnega pohištva že stopili prvi kupci. »Moj moto je zadovoljen kupec in prisegla sem, da iz Cegelnice ne bo nihče odšel nezadovoljen,« pravi Lada. Dandanašnji morajo trgovci živeti s kupci in že na vratih zaslutiti, s čim jim lahko ustrežejo. V Racionallesu je na voljo ves material za graditelje, qd oken do vrat, lesnih in talnih oblog, ostrešja in strešnih kritin, do 15. oktobra pa ga prodajajo s 35-odst. popustom. Z lučjo prastare modrosti Renesansa duhovnih gibanj prodira tudi k nam — Podrobnejša predstavitev bo danes v Novem mestu • Slovenec je sprt človek, najbolj nevaren samemu sebi (Trstenjak) • Cinizem: videti stvar takšno, kakršna je, in ne takšno, kakršna naj bi bila. (Wilde) • Le pogumno obrekuj, zmeraj se kaj prilepi! (Latinski pregovor) V sodobnem svetu nastaja močna renesansa duhovnosti prek neštetih duhovnih gibanj, značilnih zlasti za Zahod. Na različnih točkah po svetu se zopet začenjajo oblikovati duhovne šole in Slovenija tu ni izjema; tudi pri nas nastajajo različni poskusi njihovega nastajanja. Eden najbolj sistematičnih in obsežnih poskusov je nedvomno Duhovna univerza, ki se je pojavila kot otrok Delovne skupine za duhovna gibanja leta 1988 in se od takrat nenehno • Za vse, ki jih ta vprašanja še posebej zanimajo, povejmo, da bo podrobnejša predstavitev vsebine in načinov dela na tej svojevrstni univerzi 8. in 15. oktobra ob 18. uri v hotelu Metropol, Novo mesto. razvija v sklopu Centra za duhovno kulturo. Na Duhovni univerzi podajajo znanje iz različnih zakladov duhovne modrosti človeštva, vse z namenom zaživeti bolj polno, v harmoniji s samim seboj in z okolico — tukaj, v tem času in prostoru. Znanje pojmujejo le kot podlago za razumevanje, ki ga dosežemo z ustreznim poglabljanjem, razumevanje pa kot temelj za pravo notranje vedenje ali intuicijo. Način, kako se lotevajo tematike, skuša biti povsem nedogmatičen: ne gre jim namreč za vero v neko znanje ali doktrino, temveč vzgojo razumevanja, ki temelji na svobodnem ali pristnem notranjem prepoznanju študenta Duhovne univerze. Poleg podajanja znanja in vzgoje razumevanja vpeljujejo študente tudi v čedalje bolj napredne tehnike meditacije, ki omogočajo postopno osvajanje vedno bolj pretanjenih ravni zavesti in jim hkrati dajejo podlago za sistematično samokultivacijo. V nasprotju z naravo preteklih šol ne gojijo slepe predanosti učiteljem ali univerzi ter brezpogojnega sprejemanja znanja in discipline. Učitelji na Duhovni univerzi pravijo, da so sami ravno tako učenci modrosti, imajo svoja duhovna spoznanja, znanje in disciplino, vendar niso nezmotljivi ali vsevedni. Sami sebe pojmujejo kot mentoije štu- Dober glas seže najdlje Pri Korenovih v Žužemberku so se odločili za kmečki turizem — Gostom je najljubša hrana ŽUŽEMBERK — Suha krajina ima Krko, okoli nje gozdove, mir in še nešteto naravnih lepot, ki bi jih domačini lahko ponudili, ne da bi jih okrnili, s pomočjo kmečkega turizma. V Žužemberku se z domačo ponudbo ukvaijata dve kmetiji. Ena od turističnih kmetij je pri Korenovih oz. Skodovih, kjer sta se s kmečkim turizmom spoprijela oba rodova: oče in mama Korenova ter hčerka in zet. »Nagovorila sta naju mlada dva, saj sta se bala, da bosta v teh težkih časih ostala brez službe,« razlaga mama Jožica Koren. Doma imajo 6,5 hektarov zemlje, zet Zoran dela v žužemberškem Keku, hčerka Jožica pa v Ljubljanskih mlekarnah v Stični. »Mama je zaenkra glavna; potem, ko bomo zgradili in uredili novo hišo za prenočišča, bo doma ostal tudi eden od naju,« pripoveduje hčerka Jožica. Sedaj je njihova kmetija registrirana za izletniški turizem, ker nimajo še prenočišč, ko bodo tudi ta nared, pa bo marsikateri gost še raje prišel k njim. Za dober kmečki turizem je nadvse pomembna dobra domača hrana in to pri Korenovih imajo. Mama Jožica je dobra kuharica, gostom pa najraje priporoča njihovi posebnosti: žlinkrofe in postrvi. Največ hrane gre v prodajo čez soboto in nedeljo, predvsem pa takšnih dobrot, ki jih gospodinje doma ne pripravljajo najraje, ker zahtevajo veliko dela in znanja. Doma delajo tudi skuto, za liptovski sir in zeliščno skuto so letos v Ptuju na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij prejeli tudi nagrade. Lansko leto, ko so s turizmom začeli, je bilo gostov malo, letos jih je bilo že veliko več. »Predstavili smo se tudi na sejmu Alpe—Jadran, vendar nam ta predstavitev ni prinesla novih gostov. Najboljšo reklamo nam naredijo ljudje, ki se pri nas dobro počutijo in so zadovoljni z našo ponudbo; taki se radi vračajo k nam in s seboj pripeljejo še prijatelje in znance,« pojasnjuje zet Zoran. Največ gostov prihaja k njim iz Ljubljane, so pa tudi iz Nove Gorice, Celja in iz drugih slovenskih krajev. Dvorišče Korenovih je le nekaj korakov stran od Krke, kjer se gostje lahko kopajo, saj je voda tu še čista. Korenovi imajo tudi dva kanuja, s katerima se turisti radi zapeljejo po Krki do Dvora. V hlevu pa imajo poleg goveje živine tudi čistokrvno kobilico pasme haflinger; pa še kakšnega konja bodo nabavili, saj so ti kraji nadvse primerni za prijetno ježo. Čez čas bi v bližini Krke radi zgradili tudi teniško igrišče, sedaj pa imajo dve mizi za namizni tenis. »Gostje, ki pridejo na kmetijo, v glavnem nimajo želje, da bi nam pomagali pri kmečkih opravilih, od kmečkega imajo najraje jedilnik, drugače pa iščejo sprostitev in odmor v naravi, in če si to želijo, jim moramo to tudi nuditi, da se bodo k nam radi vračali,« pravi Zoran. J. DORNIŽ ODLOČILI SO SE ZA KMEČKI TURIZEM - Mladi Škodovi in stari Korenovi so skupaj prijeli in se se odločili, da turistom, ki pridejo v njihove kraje, ponudijo nekaj več. (Foto: J. D.) dentom na njihovi duhovni poti ter jim skušajo pomagati, da pridejo k svojemu duhovnemu izvoru ter skušajo razumeti sebe in svet. Duhovna univerza je namenjena vsem, ki iščejo odgovore na temeljna vprašanja o lastnem in vesoljnem obstoju: Kdo sem? Zakaj živim? Od kod izvira vse, kar je? Iz česa je svet zgrajen? Kakšni duhovni zakoni mu vladajo? DARJA CVEK DAN ODPRTIH VRAT SEVNIŠKE ŠOLE SEVNICA - 2. oktober je dan sevniške osnovne šole Sava Kladnika, v spomin na Kladnikovo smrt, ki so ga kot talca med 2. svetovno vojno v Mariboru ustrelili Nemci. Ob tem spominskem dnevu je sevniška šola pripravila dan odprtih vrat. Ravnateljica šole Anica Pipan pravi, da se vse šole in tako tudi sevniška skušajo čim bolj odpreti v kraj. r>; 'a V času od 7. do 23. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Alič iz Dob — Lavro, Anica Simčič iz Metlike — Tadejo, Mihaela Hajsinge iz Avguštin — Lariso, Bojana Zupančič z Drganjih sel — Damjana, Karmen Starič iz Trebnjega — Žiga, Anita Golob iz Dol. Brezovice — Sabino, Marjana Šuštarič s Krasinca — Sašo, Alenka Kirm iz Brezovice —Andrejo, Slavka Smolič iz Dobravice — Žiga, Milena Srebernjak s Hriba pri Orehku — Barbaro, Jožefa Grošelj-Murčehajič iz Trebnjega — Mihaela, Ankica Bošnjak iz Vrhovca — Mladena, Sintija Budački iz Metlike — Simona in Antonia, Jožica Unetič iz Velikega Bana — Romano, Marjana Čelič iz Koroške vasi —Dejana, Darja Prešeren s Sel pri Dol. Toplicah — Gašperja, Vera Mago-lič iz Velikih Brusnic — Karmen, Mojca Pevec iz Krškega — Lomo, Slavka Kos iz Smolenje vasi — Luka, Majda Mušič iz Dragatuša — Betko, Mojca Kramar-Gačnik iz Spodnjih Vodal — Andraža, Klavdija Konte z Dvora — Dominika, Zora Belavič iz Metlike — Dražena, Mihelca Ofak iz Pravutine — Zlatka, Anica Zabukovec iz Gabrijel — Gregorja, Antonija Novak iz Dolenje vasi — Anjo, Darja Požun iz Velikega Mraševega — Aleksandro, Andreja Murn s Sel pri Dol. Toplicah — Urško, Milena Žibert s Strita — Marjeto, Alenka Jurejevčič s Krasinca — Tadeja, Jožica Rus iz Dobravice — Barbaro, Karmen Bahor iz Semiča — Jana, Vida Medved iz Volčkove vasi — Maniko, Miroslava Kranjc iz Dol. Vrhpolja — Žiga, Marjana Bobnar iz Vine Gorice — Saro, Zdenka Krošel iz Šentjerneja — Luka, Suzana Gašperšič iz Podgore — Domna, Štefka Cekuta iz Gor. Vrhpolja — Dejana, Emilija Klopčič iz Semiča — Oljo, Marija Kerin iz Krškega — Jurija, Branka Petkovič iz Metlike — Biljano, Bojana Kasti-gar s Preske — Jasno, Višnja Reščan iz Boševca — Renata, Marica Pene z Velikega Slatnika — Andreja, Bernarda Kerin iz Krškega — Dejana, Ivanka Mihelčič z Brezove Rebri — Andreja, Marica Pečarič iz Obreža — dečka, Majda Junc iz Otočca — deklico, Zdenka Erjavec s Sel pri Ratežu — dečka, Bernarda Zore iz Bogneče vasi — dečka. Iz Novega mesta: Majda Štrasner iz Šegove ulice 27 — Luka, Mateja Redenšek-Črepinšek s Ceste herojev 36 Jernejo, Suzana Krvavica, Danila Bučarja 6 — Ado, Suzana Krštinc s Ceste herojev — Anastazijo, Mojca Fink iz Kettejevega drevoreda 41 — Nives, Valči Verk iz Bršljina 59 — Matica, Darja Vraničar iz Šegove ulice 8 — Denisa. Čestitamo! POZIV NDS ZA ODPRAVO “SRBOHRVAŠČINE” SEVNICA - Narodni demokrati Sevnice pozivajo starše vseh učencev osnovnih šol v občini Sevnica, naj izrazijo odločen protest zaradi poučevanja t.i. srbohrvaščine na naših šolah. Pozivajo tudi učitelje, zavedne Slovence, naj pri predpostavljenih zahtevajo nadomestilo z drugim, pomembnejšim predmetom. Nemalo so presenečeni nad pasivnostjo najodgovornejšega, to je ministra za šolstvo v občini, češ da do danes ni ukrenil še ničesar v zvezi z odpravo jezika nekdanje Jugoslavije. NDS poziva državljane, da do 1. novembra 1992 pošljejo podpisane izjave kot protest na naslov: Narodni demokrati, Franc Pernovšek, Dolenji Boštanj 111, Boštanj. Časopis kot dodatno učenje materinščine Dodatni pouk sloven-skega jezika v šoli Državni učni načrt za dodatni pouk slovenskega jezika v osnovni šoli nakazuje možnosti poglabljanja in širjenja znanja materinščine tako na področju sporočanja kot tudi na področju književne in jezikovne vzgoje. Cilj dodatnega pouka, ki ga vodim v 6., 7. in 8. razredu, je življenjsko konkreten - oblikovanje besedil za šolski časopis. Namen šolskega časopisa je ujeti in zabeležiti utrip življenja na šoli in časa, ki ga živimo. Torej se pri dodatnem pouku osredotočimo predvsem na sporočanje, ustno in pisno. Svoje delo načrtujemo le v tem smislu, da določimo rubrike svojega časopisa, odgovorne urednike rubrik, koliko številk časopisa bo izšlo in kdaj. Sicer pa učenje poteka spontano. Na vsakem srečanju predebatira-mo aktualne dogodke in pojave ter pereče probleme. Nato se dogovorimo za najustreznejši novinarski žanr, v katerem bi se dalo konkretni dogodek, pojav ali problem sporočiti bralcem našega časopisa. Izbrano novinarsko zvrst nato teoretično obdelamo, spoznamo njene bistvene zakonitosti. Nazadnje razdelimo naloge zainteresiranim dvojicam ali skupinam učencev ter določimo roke. Tako vsakdo dela tisto, kar rad dela in kar ga zanima. Učenci se učijo ob lastni aktivnosti, zato je učenje zanimivejše, znanje pa trajnejše. Tako samostojno razmišljajo in iščejo najboljše poti za uresničevanje zamisli. Učenje torej ni omejeno na tisto uro v tednu, ko se sestanemo. Dogodke in pojave učenci neprenehno opazujejo in sproti beležijo, torej so kar naprej v vlogi raziskovalcev, zbiralcev, ustvarjalcev, organizatorjev in poustavijal-cev. Ker ima naš časopis tudi literano prilogo, ne moremo mimo književne vzgoje, jezikovna vzgoja pa poteka mimogrede, ob oblikovanju sporočil. Na sodoben način tako uspešno dosegamo učne smotre dodatnega pouka materinščine. Mislim, da to lahko trdim, saj je naš časopis v zadnjih štirih letih dvakrat stal na zmagovalni stopnički na državni ravni, učenci pa doživljajo pri delu zadovoljstvo. MARJANA ŠTERN DROGA? NE, HVALA! V četrtek, 24. septembra, smo imeli učenci OŠ Mirana Jarca v Črnomlju 1. naravoslovni dan. Osmi razredi smo se pogovarjali o drogah. Prebirali smo članke iz časopisov, revij in različnih knjig in priročnikov. Uredili smo stenčase. Štiri učenke so odšle na policijo in na Zavod za socialno delo. Socialna delavka nam je pripovedovala o množičnem zdravljenju v Italiji, ki ga organizira duhovnik don Pierino. Zvedele smo, da so se droge pojavile že tudi v Črnomlju. Povedala nam je še, da tudi v Sloveniji nameravajo zgraditi domove za zdravljenje narkomanov, in sicer enega za dekleta in enega za fante. Prosimo vse, ki imajo v rokah mlada življenja narkomanov, naj poskrbijo zanje, saj je žal vse več mladih, ki iz različnih vzrokov posegajo po mamilih. Mi osmošolci smo prišli do pomembnega spoznanja: Droga? Ne, hvala! Bodite pogumni! Pridružite se nam! HELENA MILINKOVIČ in MAJA POKRAJC 8. r., OŠ Mirana Jarca Črnomelj NAGRADNO ŽREBANJE SEVNIŠKE PAPIRNICE SEVNICA - Učenka 3. razreda sevniške osnovne šole Sava Kladnika, Petra Baloh, je pretekli četrtek v posebni sobi hotela Ajdovec vpričo komisije izžrebala 9 nagrajencev med kupci, ki so kupovali šolske učbenike oz. potrebšinc v papirnici sevniškega gostinskega podjetja. Prvo nagrado (leksikon, zlat obesek in kristalno skledico) je dobila Tatjana Gregorčič s Cerovca pri Šentjanžu, 2. Dragica Krneč z Male Hubajnice pri Studencu in 3. nagrado Anglcca Novšak s Kidričeve 5 v Sevnici. Petrina roka je prinesla srečo še Marinki Skušek z Jcpcrjeka pri Tržišču, Alenki Jamšek z Razborja, Vidi Blaznik z Orešja pri Sevnici, Nadi Režun iz Loke pri Zidanem mostu ter Darji Pust in Hanki Dizdarcvič iz Sevnice. ^ JI' ti/K/el/ru&jor luh/ OBISKALA NAS JE BRANKA JURCA Na predstavitev našega glasila Pozdravljeno, zeleno drevo, je prišla tudi pisateljica Branka Jurca, saj je v glasilu objavljen njen prispevek. Z njo si dopisujemo in smo njeni prijatelji že od četrtega razreda. Ko je prišla v naš razred, smo ji vsi dali glasilo v podpis. Potem se je postavila k tabli, mi pa smo hodili k njej, ji povedali svoje ime in se pomerili, kdo je večji. Precej učencev je bilo večjih od nje. Potem nas je pisateljica vprašala po številki čevljev, toda če verjamete ali ne, ona je imela najmanjše. Pokazali smo ji še omarico, kamor shranjujemo vse, kar nam ona pošlje. Na koncu smo ji zapeli pesmico. MARTINA TRATAR OŠ Šentrupert PREMOG NA ČRNI MLAKI Dedek mi je pripovedoval, da je bil včasih na Čmi Mlaki dnevni kop premoga. Rudarji so odstranili meter zemlje in kopali premog. Premog so nakladali z lopatami na posebne vagončke. Te so s strojno lokomotivo vozili do separacije. Tam so očistili premog, odstranili zemljo in kamenje. Moj ded je vozil vagončke s strojno lokomotivo. Delo je bilo težko, zato je zapustil to službo in se zaposlil drugje. Tam, kjer so izkopali premog, je nastalo jezero. Letos pa je zaradi hude suše popolnoma izginilo. ANJA KORDIŠ 3. r., OŠ Krmelj TEDEN ŠPORTA V KRMELJU V torek smo odšli na pohod na Ogorel-ke. Tekmovali smo v štafetnih igrah na igrišču. V sredo so učenci višje stopnje plavali v Šmarjeških Toplicah. V četrtek smo imeli pohod na Črno Mlako. Pohoda se je udeležilo veliko staršev. Starši in najmlajši Krmeljčani so šli s svojimi vzgojiteljicami iskat zaklad. Njihov orientacijski pohod je uspel. Dekleta višje stopnje so se pomerile v odbojki. V petek smo imeli športno srečanje za predšolske otroke z očkom, mamico, dedkom in babico na igrišču. Dečki višje stopnje pa so se pomerili v nogometu. Športni teden je uspel. Dopisniki OŠ Krmelj UREDILI SMO ŠOLO IN NJENO OKOLICO Končali so se lenobni počitniški dnevi. Morali smo zopet v šolo. Že prvi teden smo se vsi učenci in učitelji lotili urejanja šolske okolice in učilnic. Učenci od 1. do 4. razreda so pospravili svoje učilnice, učenci od 5. do 8. razreda pa smo poskrbeli za lepšo podobo šolske okolice. Obrezali smo okrasno grmičevje, pobarvali igrala, klopi in del kolesarnice, označili smo tudi parkirne prostore ter uredili šolska igrišča in del šolske poti. Delali smo radi in zdaj z veseljem hodimo v šolo. DIANA POTOČAR, 5. b Mladi novinar OŠ Dolenjske Toplice ŠTAFETNE IGRE Prvi večer še nismo vedeli, kaj so štafetne igre, a smo kmalu spoznali. Vsak večer smo tekmovali v različnih zabavnih igrah, n.pr.: na žlicah smo nosili žogice in če je komu kakšna padla na tla, seje moral vrniti na začetek. Z žlico smo morali nositi vodo in čimprej napolniti kozarec. Smejali smo se naročilu, naj sezujemo copate. Tovariš jih je pomešal, nato pa smo morali teči do njih, jih poiskati in se obuti. Skupina, ki je prva obuta pritekla na start, je zmagala. Ker je bilo dovolj toplo, smo imeli štafetne igre tudi v vodi. Najbolj veselo je bilo, ko smo ležali na blazini in brcali, da bi kar najhitreje prišli do pomola. Bilten šole v naravi Učenci OŠ Šentjanž MOJE POČITNICE Drugi razred sem uspešno končal in lahko sem lepo preživel počitnice. Najprej sem odšel s četrtim razredom na letovanje v Pacug. Tam je bilo zelo lepo in tovarišica Berta nas je v Piranu pogostila s pico. To je bilo doživetje! Ko sem prišel domov, sem izvedel, da gre tudi naša družina na letovanje v Umag. V Umagu sem se še izpopolnil v plavanju. Mamica in očka sla občudovala moje plavanje. Ko sem se vrnil domov, sta prišla k svoji stari mami moja prijatelja Marina in Radko iz Zagreba. Skupaj smo se igrali. Počitnice so hitro minile in treba je bilo spet v šolo. LEON RIBIČ 3.a, OŠ Krmelj ZAČETEK BRALNE ZNAČKE Vsako leto 17. septembra pričnemo na naši šoli z bralno značko. 17. september je obletnica rojstva in smrti našega priljubljenega otroškega pisatelja Franceta Bevka. Ta dan je na šoli nekako drugače. Učence naše šole je letos obiskala pisateljica Marjeta Dajčman. MjHA HRIBAR 6. a, OŠ Bršljin V najlepšem času, ko se vsa narava prepleta s stoterimi barvami, je kruta usoda iz družinskega kroga mnogo prezgodaj iztrgala dobrega moža, očeta, brata in dedija Antona Femca. Rodil se je 9. aprila 1936 v Gorenji Nemški vasi pri Trebnjem na veliki kmetiji, v družini z desetimi otroki. Že v zibelko mu je bila položena poštena in delovna življenjska pot. Komaj štirinajstletnemu mu je umrla mama; ostali so sami z očetom in morali so živeti naprej. Tone je ostal doma na kmetiji, drugi pa so morali že zelo mladi v svet. Leta 1961 je spoznal Rozalijo Greznik iz Malih Dol pri Temenici in se poročil. Rodili so se štiije otroci: dve hčerki in dva sina. Vse štiri so izučili. Da je bilo dovolj denarja za šolanje in obnovo gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše, seje zaposlil pri železnici v Ljubljani. Ker pa je bila vsakdanja vožnja v Ljubljano prenaporna, se je kasneje zaposlil v Komunalnem podjetju Trebnje in tu ostal vse do invalidske upokojitve. Bilje vesele narave in rad je prepeval. V zadnjem času pa mu je bolezen vse bolj jemala življenjsko moč, dokler ga ni pokosila do konca. V soboto, 19. septembra, smo se v velikem številu zadnjič poslovili od njega na trebanjskem pokopališču. Ostal nam bo v lepem spominu. R. M. Matija Brinovar Člane sevniškega društva invalidov je močno prizadela vest o smrti soustanovitelja in predanega aktivista društva Matije Brinovaija. Matija seje rodil leta 1922 v Stržišču. Med 2. svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil na fronti hudo ranjen in seje domov vrnil kot težji invalid. Telesna prizadetost ga ni zlomila, v delo je moral vložiti neprimerno več truda in volje, česar pa navzven ni nikoli kazal. Bilje neizmerno srečen, ko mu je uspelo dobiti službo telefonista v sevniškem zdravstvenem domu, ker se je zavedal, da ne bo nikomur v breme in napoto. Bil je ponosen na svoje delo, ker ni živel od milosti in usmiljenja. Vrsto let je bil Matija član hortikulturnega in čebelarskega društva, fotokluba in društva invalidov Sevnica. Občudoval je naravo, pridnost svojih čebel in zavzeto skrbel za rože na svoji domačiji. V Stržišču si je tudi lepo uredil nasad jablan in čebelnjak. Matija je bil nenavadno skromen človek, spoštovan zaradi marljivosti, skrbnosti in poštenja. V društvu invalidov smo ga izredno cenili zaradi preudarnosti, preprostosti in zanesljivosti. Dolga leta je bil zvest član našega upravnega odbora in blagajnik. Bil je miren, skromen in tih; nikoli ni želel v ospredje, delal je z veseljem in je bil ponosen na uspešno delo društva. Od njega smo se 14. septembra poslovili tiho, kot si je želel. Ohranili ga bomo v lepem spominu. FRANCI ŽVEGLIČ • Greh je nasprotni promet na moralni enosmerni cesti (Rolfs) • Življenje, ki ga živimo, je karikatura življenja, ki naj bi ga živeli (Petan) • Bosna je zame odkrilo znamenje propada Evrope. (Mežnarič) • Slovenci si bomo pridobili enakovreden prostor pod soncem le, Če bomo odprtega srca in duha. (Cigale) 1 TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 8. X. SLOVENIJA 1 10.00 - 13.05 in 14.15 - 0.35 TELETEKST 10.15 VIDEO STRANI 10.25 PROGRAM ZA OTROKE BATUJINA ŠKATLICA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU 11.00 ŠOLSKA TV: ANALITIČNA MEHANIKA (1/52) ANGLEŠČINA: FOLLOW ME, 56. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.30 VIDEO STRANI 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EVA IN DIDRIK, švedska nadalj. CW> . ZIV ZAV 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.18 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 TVARIETE 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. naniz., 25. epizoda 23.35 POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (7/13) 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Video lestvica - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Po sledeh napredka - 21.30 Umetniški večer: Lojze Lebič (portret) in Koncert simfonikov RTV - 22.30 Video strani PETEK, 9. X. SLOVENIJA 1 9.35 - 13.05 in 14.55 - 1.45 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (2/10) ZVERINICE IZ REZIJE, (9/13) 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 15.10 VIDEO STRANI 15.20 NAPOVEDNIK 15.25 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.18 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (7/12) 21.25 OČI KRITIKE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA: ROSEANNE, zadnja epizoda amer. nanizanke 23.10 POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (8/13) 0.00 ALBERTO EXPRES, franc, film 1.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Marinor: Slovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Slovenski magazin - 21.00 Studio City - 22.30 Ljubljanski oktet in njegovih 20 let - 0.00 Video strani SOBOTA, 10. X. SLOVENIJA 1 7.20 - 13.05 in 14.00 - 1.45 TELETEKST 7.35 VIDEO STRANI 7.45 IZBOR 7.45 RADOVEDNI TAČEK 8.00 LONČEK, KUHAJ' 8.10 MODRO POLETJE, 29. in 39. del 9.10 KLUB KLOBUK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.25 NAPOVEDNIK 14.30 TEDNIK, ponovitev 15.20 IGRALKA, amer. film 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VIZIONARJI, ponovitev angl. dok. oddaje (4/4) 18.05 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.35 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (5/22) 19.00 RISANKA 19.08 NAPOVEDNIK 19.12 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.35 ZASEBA VOJNA ZA LUCINDO SMITH, avstral. nadalj. (1/4) 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2245 NAPOVEDNIK 22 50 SOVA' MURPHY BROWN, 45. epizoda amer. nanizanka POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (9/13) MRAVLJE, amer. film 1.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.25 Video strani -14.35 Tok, tok (ponovitev) - 16.30 Sova (ponovitev) - 17.45 Poglej in zadeni - 18.30 Domači ansambli: Gorenjci -19.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 13/17) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Popularni Bach - 20.25 Zbogom, policaj! (franc, film) -21.55 Tračarije v živo NEDELJA, 11. X. SLOVENIJA 1 9.00 - 13.20 in 14.10 - 0.15 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE EVA .IN DIDRIK, Šved. nadalj. (1/9) ŽIV ŽAV, ponovitev 10.35 MARIJ KOGOJ NA NAŠI PESMI 90 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljud-noznan. serije (25/26) 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 BEGUNCI, TU Z NAMI 14.35 NAPOVEDNIK 14.40 LJUDJE IN ZEMLJA 15.10 DOMAČI ANSAMBLI: GORENJCI, ponovitev 15.40 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (2/14) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 VRTNICA IN ŠAKAL, amer. film 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 ČUDOVITI SVET MINERALOV, poljudnoznan. serija (3/3) 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 NAPOVEDNIK 22.35 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 26. epizoda POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (10/13) 0.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 Video strani - 14.40 Sova (ponovitev) - 16.00 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Videogodba - 20.30 Druga godba - 20.30 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Brazilska trilogija: Pernate puščice (angl. dok. serija, 1/ 3) - 21.25 Dirigenti in muzikanti (nadalj. HTV, 1/7) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.05 Video strani PONEDELJEK, 12. X. SLOVENIJA 1 8.45 - 13.05 in 15.20 - 0.40 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE 10.10 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (7/12) 11.00 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA (6. del nadalj.) ATA IN MAMA SI DOPISUJETA, italij. naniz. (2/11) 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (6/27) 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 SVET NA ZASLONU 21.20 MALA NOČNA GLASBA drama MTV 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (5/12) POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (11/13) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (6/13) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.15 Video strani - 15.25 Oči kritike (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov - 21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: E. Rohmer: Ljubezen popoldne (franc, film) - 23.05 Skate TV - 2335 Video strani TOREK, 13. X. SLOVENIJA 1 8.35 - 13.05 in 14.40 - 1.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 LJUBEZEN POPOLDNE, ponovitev franc, filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! ZVERINICE IZ REZIJE (12/13) PRVI USPEHI: VID KOBE - VIOLINA DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (3/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (1/8) 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 NOVOSTI ZALOŽB 21.40 SKUPNA DEŽELA, amer. nadalj. (2/4) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI (1/8) 23.30 SOVA: SVEŽ VETER V STAREM GRADU, angl. naniz. (5/6) POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (12/13) 030 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.25 Video strani - 14.35 Svet na zaslonu (ponovitev) - 15.15 Sova (ponovitev) - 16.50 Svet poroča -17.30 Slovenci v zamejstvu -18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 V služni rock n rolla - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Pari (TV igrica) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.30 Kontaktna oddaja - 23.30 Svet poroča (ponovitev) - 0.10 Video strani SREDA, 14. X. SLOVENIJA 1 9.35 - 13.05 in 14.20 - 0.30 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 6. del nadalj. PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev L oddaje 11.00 SKUPNA DEŽELA, ponovitev amer. nadalj. (2/4) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 KONTAKTNA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA MOJE IME JE BILL W., amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (3/13) POŠTENJAKA IN LUMPA, amer. naniz. (13/13) 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.40 Video strani - 15.50 Osmi dan (ponovitev) - 16.40 Sova (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Maribor: Šlovenska kronika - 19.00 Psiho - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Športna sreda - 21.00 Ob 90-letnici Maksa Pirnika (ponovitev) - 21.45 Koncert kvarteta trombonov Slokar - 22.45 Video strani lesna Prodajalna PAMEČE telefon 0602 41-481 in 5 razlogov, da kupite stavbno pohištvo pri nas 1. kupili boste najceneje 2. obročno odplačevanje brez obresti 3. zajamčene cene 4. brezplačna dostava 5. svetovali vam bomo in prijazno postregli Obiščite nas, cene in popusti so časovno omejeni. Informacije tudi: Salon pohištva Hančič Milan, Šempeter 14, Otočec tel. 068/85-142 Trgoles d.o.o, Gradac 112 V tel : 068/57-121 Na prehodu v novo razvojno obdobje IŠČEMO NAJBOLJŠE za učinkovito nastopanje na tujih trgih ste visokošolsko izobraženi, aktivno obvladate angleški, nemški ali francoski k jezik, ste dinamični in ustvarjalni in se želite strokovno usposabljati, napredovati in biti stimulativno nagrajeni, nam pošljite svojo ponudbo s . pripisom »komercialist«^ ali pa nas obiščite na naslovu: I w___________ _____ (jao[S][?^ora tfSot^Mra w: i 1 M 1 1 I •»: I i i Novo mesto, Mala Cikava 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo dela pri gradnji, napeljavi in instalacijah na področju: — elektrike — vodovoda — ogrevanja — plina — prezračevanja — kleparska dela V trgovini, kije locirana v poslovnih prostorih družbe, prodajamo ves material iz zgoraj naštetih dejavnosti. Poleg izvedbe del in prodaje materiala opravljamo meritve, izdelujemo tehnološke popise, predlagamo racionalizacjjo izvedbe, izdelamo projekte, nudimo strokovno tehnični nadzor in ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti. Smo pooblaščeni servis za ročne stroje Iskra. Izdelujemo kovinsko galanterijo in večnamenske kioske »PIKI«. Telefon: 068/23-118 n.c. 068/23-187 trgovina 068/21-147 marketing Telefaks: 068/22-204 I I i I I 1 1 1 >••••! Si Sii & 1 i # VI NAM - Ml VAM HOTEL »DELFIN« IZOLA, »B« kat. Pri nas je lepo tudi jeseni, zato vas vabimo na prijetne počitnice na topli slovenski obali. Imamo notranji bazen z morsko vodo 31 ° C, zabavne večere s plesno glasbo, kozmetiko, masažo, pedikuro, izlete v okolico in dlje, najem koles, frizerja, fotografa in dobro pizzerijo. OKTOBRA IMAMO NIŽJE CENE Upokojenci imajo posebne cene, otroci pa še dodaten popust. Rezervacije in informacije po tel. 066/63-554 ali 63-552 in po faxu 066/63-411. Pričakujemo vas. DUHOVNA UNIVERZA V NOVEM MESTU Center za duhovno kulturo vabi vse, ki želite preseči svet vsakdanjega življenja, se seznaniti z izročili prastare modrosti Vzhoda in Zahoda ter obogatiti svoje življenje z izkušnjo globoke meditacije, na informativno-vpisna dneva Duhovne univerze, ki bosta 8. in 15. oktobra ob 18.00 uri v hotelu Metropol. Informacije po tel.: 061 /556-822 • Verjemi v tisto statistiko, ki si jo • Subvencije so gospodarsko-poli- • Bivši prijateljje hujši od sovraž- sam ponaredil. (Churchill) lično spomeniško varstvo. (Nahr) nika. (Ruski pregovor) MESTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA, d.o.o., KRŠKO Cesta krških žrtev 53 Tel.: 0608/21-140 PREGLED MESEČNIH IN LETNIH OBRESTNIH MER NA TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV, OBRTNIKOV IN MALIH PODJETIJ V OKTOBRU 1992 MESEČNE OBRESTNE LETNE OBRESTNE MERE MERE VPOGLEDNI DEPOZITI DEPOZITI Z ODPOVEDNIM 2,70% 36,96% ROKOM 15 DNI KRATKOROČNO NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI 1. Sredstva, vezana nad 3,13% 43,81% en mesec 2. Sredstva, vezana nad tri mesece 3,69% 53,39% - do 200.000.00 SIT 3,81% 55,45% - nad 200.000.00 SIT 3. Sredstva, vezana nad šest mesecev '3,87% 56,48% - do 200.000,00 SIT 3,96% 58,19% - nad 200.000,00 SIT DOLGOROČNO NENAMENSKO VEZANI DEPOZITI 1. Sredstva, vezana nad 4,04% 59,56% dvanajst mesecev 2. Sredstva, vezana nad 4,11% 60,86% 24 mesecev 4,21% 62,64% OHRANJAMO TRADICIJO SLOVENSKEGA HRANILNIŠTVA. Na podlagi 5. člena Pravilnika o kriterijih za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini Brežice (Uradni list RS št. 3-1/91) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na svoji 33. seji dne 25. 9.1992 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE G RAZVOJA V OB OSPODAFJSKEGA (CINI BREŽICE 1. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja je v proračunu občine Brežice zagotovljeno 22.800.000,00 SIT. 2. člen Zbrana sredstva se bodo dodeljevala v obliki posojil za sofinanciranje naložb, ki bodo zagotavljale: — razširitev obstoječe proizvodnje, uvajanje nove proizvodnje ali storitvene dejavnosti, — v čimkrajšem času ustrezne ekonomske učinke (donosnost), — realizacijo inovacij in inovacijskih dosežkov ter njihovega prenosa v proizvodnjo, — odpiranje novih delovnih mest (zagotoviti najmanj 2 novi delovni mesti), — izvozno usmerjenost in/ali nadomeščanje uvoza, — programe racionalne rabe energije in surovin, — ekološko čiste programe. 3. člen Na natečaj se lahko prijavijo podjetja in obrtniki, ki imajo sedež na območju občine Brežice. 4. člen Pogoji posojila so: — skupna doba vračanja kredita je 3 leta, — 1 -letni moratorij, — vračilo posojila do dveh let, — obrestna mera 2%, — vrednost glavnice se veže na DEM, obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije. 5. člen Podjetja in obrtniki, ki želijo pridobiti sredstva iz tega naslova, morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: — sklep o vpisu podjetja v register oz. potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic, — potrdilo SDK o oddaji zaključnega računa oz. potrdilo RUJP o oddaji napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti, — investicijski program, ki mora obsegati: — predstavitev investitorja (naziv firme oz. obratovalnice, predmet poslovanja, organiziranost, opis in predračunska vrednost investicije ter višina zaprošenega posojila), — analizo poslovanja in premoženja podjetja (če podjetje že posluje), — opis investicije s predračunsko vrednostjo (predračunska vrednost investicije mora biti dokumentirana, npr. predračuni, pogodbe, računi...), — finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in s časovno dinamiko, — pričakovani rezultat za obdobje 3 — 5 let (stopnja donosnosti oz. profitna stopnja 12%, predvideno število zaposlenih po investiciji), — analizo prodajnega trga, — zaključne ugotovitve s kratkim povzetkom analize upravičenosti nameravane investicije. 6. člen Prijave naslovite na Sekretariat za gospodarski razvoj občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, najkasneje v 30 dneh po objavi sklepa preko Radia Posavje Studia Brežice oz. v Dolenjskem listu. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO razpisuje prosta delovna mesta SAMOSTOJNI INŠPEKTOR ( 3 delavci) Pogoji: — dipl. ekonomist — 24 mesecev delovnih izkušenj — izpit iz kontrolnega postopka — aktivno znanje slovenskega jezika — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Delovno razmerje se sklene za dobo 4 let (reelekcija). Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v republiki Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42, 68270 Krško. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. ENKRATNA PRILOŽNOST OBRTNA ZADRUGA Hrast, Novo mesto PRODA samostojen objekt na Cesti herojev v Novem mestu, primeren za gostinsko dejavnost (PIZZERIJA, SLAŠČIČARNA, SNACK BAR, KAVARNA in drugo) v izmeri 165 m2, in funkcionalno zemljišče za teraso 303 m2. Lokacija je izredna, poleg bodočega avtosalona Mercedes Avtocommerca Ljubljana. Zainteresirani dobite informacije na sedežu zadruge, Adamičeva 2, ali po telefonu 068/22-802. ( MESTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA, d.o.o., KRŠKO Cesta krških žrtev 53 Tel.: 0608/21-140 ALI JE MOGOČE, DA ŠE NIMATE VARNEGA SEFA? Nudimo vam na ugodni lokaciji v centru Krškega v najem najmodernejše sefe vrhunske kakovosti, ki zagotavljajo optimalno varnost. Varna hramba vrednostnih papirjev, zlata, oporok, pogodb, diplom, umetniških predmetov! Možen najem od enega tedna dalje! Organiziramo prevoz do sefa in nazaj. TUDI VI BOSTE POŽAROM... IMELI VARNO MESTO PRED ROPOM, J ;.;.y I Ivi .v. Xv .v. !*X .v. pumn PCIliAJA mfr ** •* ** »RIBOMATERIJAL«edini za&topnik ;aX .v. .v. .v. |V. >;X Xy zavarovalnica triglav poslovna enota Novo mesto Zagrebška 2, 68000 Novo mesto vabi k sodelovanju več honorarnih sodelavcev za sklepanje zavarovanj na terenu na območju občin — Novo mesto — Metlika —■ Črnomelj — Trebnje — Kočevje Vse zainteresirane vabimo, da svoje vloge pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d. Poslovna enota Novo mesto, Zagrebška 2, Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejemanje pisnih vlog. ( UGODEN NAKUP \ TESNILA TMT VELIKA LOKA vam po znižanih cenah nudi naslednje proizvode: V — traktor TORPEDO TD — 45 Adriatic 682.500,00 SIT — motokultivator MIO F 620 — HONDA 116.140,00 SIT — motokultivator MIO 265 — HONDA 54.496,00 SIT — motokultivator MUNDIAL JUNIOR 300 L 89.312,00 SIT — električna kosilnica MIO 400 W 17.867,00 SIT — kolo z motorjem TOMOS A 35 S 58.025,00 SIT — kolo z motorjem TOMOS A 35 L 66.330,00 SIT — kolo z motorjem TOMOS COLIBRI 80.465,00 SIT Prometni davek je vključen v ceni. Informacije po tel.: 068/44-211 ali osebno v prodaji podjetja. [E LONGAR d.o.o. SNEGOLOVI — enostavna montaža PANTI — varilne spone (raz-(3 ''Sne) RAZNE PODLOZKE KOMPRESORJI - 50 do 500 litrov Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah. Tel.: (068) 84-647 •V«V I I I 1 ::T & g: LES Šentjernej, d.o.o., Groblje 62 Obvestilo gozdnim posestnikom! Obveščamo vse stranke, da smo začeli z novo sezono odkupa lesa — hlodovine. Stranke lahko pokličejo po tel. (068) 42-231 od 7. do 15. ure ali v večernem času od 18. do 20. ure. Se priporočamo! !y.f ‘vi; ‘vi; Ivi vl- ivi .v. .v. •Iv •Iv Ivi •v. •v. vl- iv! .v. .v. vl- ivi vl- iv! .v. • Iv’ Qjp Trgovina I I emonka, Prešernov trg 15, Novo mesto vam nudi: — sveže praženo kavo emonec — surovo kavo Minas —vrhunska buteljčna vina — ekspres aparate za kavo — mlinčke za kavo — aparate in mase za pripravo tople čokolade — bogat asortiman MILKA čokolad veleprodaja kave za trgovino in gostinstvo Ob nakupu kave — skodelica kave zastonj. Nasvidenje v emonki! Telefon: (068) 26-071 VSEM ZAVAROVANCEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI V zadnjem času vzbujajo izredno pozornost celotne javnosti različna informativna in propagandna sporočila o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Žal mnoga med njimi puščajo odprta in strokovno nedorečena vprašanja. S tem hote ali nehote vzbujajo dvome in neupravičene strahove. Spremembe v zdravstveni zakonodaji niso usodne, saj so skrbno načrtovane in postopno rastejo iz sistema, ki smo ga bili navajeni že doslej. Z uvedbo zdravstvenega zavarovalništva in s tem tudi možnosti prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja sledimo korakom naših razvitejših sosedov, ki so s podobnimi rešitvami že pred časom uveljavili bolj odgovorno skrb za zdravje in bolj obvladljiv sistem visokih zdravstvenih stroškov. Z novimi rešitvami hkrati uveljavljamo tudi bolj razumen odnos posameznikov do svojega zdravja, vendar ne zgolj v smislu večje osebne odgovornosti, temveč tudi kot uvajanje možnosti osebnega izbora in vpliva posameznika na kakovost zdravstvene oskrbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki deluje s svojo razvejeno mrežo v vseh slovenskih občinah, vam v skladu z zakonom zagotavlja vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tej funkciji zavod zastopa vaše interese, torej interese vseh zavarovanih oseb v Sloveniji, in skrbi za uresničevanje vaših pravic. Zavod je po zakonu določen tudi kot edini obvezni izvajalec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, kar pomeni, da se prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zlasti na področju zavarovanja doplačil, lahko začne uresničevati šele, ko ga uvede zavod. Seveda pa ga lahko ponujajo tudi druge zavarovalnice. Naš zavod bo v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju prav tako zastopal vaše interese in pravice, saj je naš osnovni namen zagotoviti čim višjo zdravstveno varnost vsem že zavarovanim osebam v Republiki Sloveniji. V naši bogati ponudbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je predvidena možnost zavarovanja na štirih področjih, in sicer: 1. zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov; 2. zavarovanje za storitve, ki so zajete v obveznem zdravstvenem zavarovanju, a jih zavarovana oseba uveljavlja v višjem standardu, večjem obsegu in po drugačnem postopku, kot je predpisano v obveznem zavarovanju; 3. zavarovanje za storitve, ki niso sestavni del pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; 4. zavarovanje oseb, ki nimajo ali ne morejo pridobiti lastnosti zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju v R Sloveniji. V sklopu teh štirih področij pa so oblikovani paketi, ki dajejo sklenitelju zavarovanja široke možnosti izbire. Javnosti jih bomo podrobneje predstavili v najkrajšem času, takoj ko jih bo sprejela novo imenovana skupščina našega zavoda. Z vsebino paketov in vsemi drugimi novostmi se že sedaj lahko objektivno seznanite na naših 46 izpostavah in regionalnih območnih enotah zavoda v Celju, Novi Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Ravnah na Koroškem. V zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem torej ravnajte tako, kot bo ravnal vsak razumen človek: — počakajte na čimbolj pestro ponudbo različnih zavarovalnic, predvsem pa tudi našega zavoda, — dobro preučite različne možnosti, ki se vam ponujajo, še zlasti z vidika dejanske možnosti uresničevanja ponujenih pravic iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, — izberite tisto ponudbo, ki bo za vas najbolj ugodna in sprejemljiva. TOREJ S PREMIŠLJENIMI KORAKI DO VEČJE ZDRAVSTVENE VARNOSTI! S ZZZS ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS r Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom p.o. vam omogoča na podlagi združevanja sredstev, pridobitev denarnih sredstev iz naslova vzajemne pomoči. Brezobrestno boste vlagali in vračali enake anuitetne zneske v razponu od najmanj 1.000 SIT do največ 16.666 SIT. Čakalna doba za pridobitev vzajemne pomoči je najmanj 6 mesecev. Pričakujemo vas v naših predstavništvih v: AZILTA d.o.o. DETEKTIVSKA AGENCIJA NOVO MESTO * varovanje oseb in premoženja * detektivska dejavnost * tel. (068) 27-047 * tel./fax: (068) 28-157 - Novem mestu, Brežicah, Metliki in Črnomlju. z (Varni a rtiiki in obilju ... Na osnovi 17., 18. in 19. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 46. člena statuta Srednje sole Krško razpisujemo prosta delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja 2. vodje organizacijske enote strojna šola 3. vodje organizacijske enote elektro šola Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti morajo ustrezno visoko izobrazbo, pedagoško-andragoško izobrazbo in opravljen strokovni izpit, — imeti morajo najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu, — imeti morajo organizacijske in delovne sposobnosti za pedagoško vodenje zavoda. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela na naslov: Srednja šola KRŠKO, Hočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO, in to v 10 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. f IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO objavlja na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za razvoj obrti in podjetništva, regresiranje obrestne mere ter zagotavljanje depozitnih sredstev v občini Novo mesto 6. RAZPIS ZA DODELJEVANJE POSOJIL IN REGRESIRANJE OBRESTNE MERE IZ SREDSTEV ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI NOVO MESTO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA: 1. Sredstva se bodo dodeljevala za posojila in regresiranje obrestne mere. 2. Nameni financiranja: nakup opreme, nakup, graditev, prenova ali adaptacija objektov, nakup, urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč za gospodarske dejavnosti, revitalizacijo opuščenih objektov za potrebe obrti in podjetništva ter oživljanje domače obrti. Sredstva se prednostno dodeljujejo: proizvodnim dejavnostim, ki zagotavljajo nova delovna mesta, ki uvajajo sodoben tehnološki proces na osnovi novih programov, ki dopolnjujejo programe ostalega gospodarstva, ki so energetsko varčne, ki so izvozno usmerjene, in dejavnostim, ki so na posameznih območjih občine deficitarne. 3. Za sredstva lahko zaprosijo: obrtniki, podjetniki oz. podjetja v zasebni lasti in občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma dovoljenja za izpolnjevanje pogojev za opravljanje podjetniške dejavnosti na podlagi priglasitve v sodni register in izpolnjujejo pogoje za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. 4. Doba vračanja posojila: sredstva za razvoj se dodeljujejo v obliki posojil z dobo vračanja 2—5 let, odvisno od vrednosti investicijske naložbe, višine posojila in dohodkovne uspešnosti dejavnosti, ki jo prosilec opravlja. 5. Prosilec lahko ob izpolnjevanju pogojev razpisa pridobi sredstva za subvencioniranje obrestne mere za kredit, ki ga iz svojih sredstev odobri banka. Znesek sredstev za posojila in subvencioniranje obrestne mere določi Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od lastne udeležbe in ne sme presegati 20% predračunske vrednosti naložbe, s tem da imajo prosilci za ostali del predračunske vrednosti zagotovljena lastna sredstva in druge vire. Krediti se odobravajo z valutno klavzulo (srednji tečaj DEM) in 5-odst. realno obrestno mero. Za investicije na demografsko ogroženem področju je realna obrestna mera 4%. Za kredite, katere iz svojih sredstev odobri banka, Izvršni svet subvencionira realno obrestno mero od 5% (oz. 4%) do največ 20%. Vlogo skupaj s potrebnimi prilogami prosilci za dodelitev posojila oziroma subvencioniranje obrestne mere za dodeljeni bančni kredit oddajo na naslov: Škupščina občine Novo mesto, Sekretariat za družbeni razvoj, Novo mesto, Novi trg 6. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Razpis za pridobitev kredita in subvencioniranje obrestne mere je permanenten in traja do konca leta 1992. Vloga za dodelitev sredstev mora vsebovati: — ime in priimek ter stalno prebivališče prosilca; — dejavnost in naslov obratovalnice; — poslovni načrt z opisom programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, predračunske vrednosti in virov financiranja ter predvidenih rezultatov programa. Vlogi mora biti priložena naslednja dokumentacija: — potrdilo o vpisu obratovalnice v register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasil vpis v sodni register ter izpolnjuje pogoje za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja; — potrdilo o plačanih družbenih obveznostih; — dokazila glede na namen sredstev; overjena kupoprodajna pogodba pri nakupu poslovnih prostorov, gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli načrtovana dela in najemno pogodbo, ko gre za novo gradnjo, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; — predračun, račun ali kupoprodajna pogodba pri nakupu opreme ali nadomestnih delov; — izjava prosilca o zaposlitvi novih delavcev in roku za do- končanje investicije. 11. Informacije in navodila za oddajo vlog dobijo prosilci pri Sekretariatu za družbeni razvoj občine Novo mesto, Novi trg 6, Novo mesto, telefon 21-040, int. 291. Na tem naslovu je prosilcem sredstev razvojnega sklada na voljo tudi pravilnik sklada. V TEM TEDNU VAS ZANIMA TFDENSKIK0LEDAR -KIN0 - službo išče - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 8. oktobra - Brigita Petek, 9. oktobra - Abraham Sobota, 10. oktobra - Danilo Nedelja, 11. oktobra - Milan Ponedeljek, 12. oktobra - Maksimilijan Torek, 13. oktobra - Edvard Sreda, 14. oktobra - Veselka LUNINE MENE 11. oktobra ob 19.03 - ščip kino BREŽICE: 8. in 9.10. (ob 20. uri) ter 10. in 11.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Gladiator. ČRNOMELJ: 9. in 11.10. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film Kralji Mamba. KRŠKO: 10.10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Jekleni konjički. 14.10. (ob 18. uri) in 15.10. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Fredijeva smrt (film je v 3 D tehniki). METLIKA: 9. in 11.10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Duh. NOVO MESTO: 8.10. (ob 18. in 20. uri) ter 10. in 11.10. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Zadnji dnevi raja. 9.10. (ob 19.30) gostovanje orgestra Langcnhagen - Big Band. 10. in 11.10 (ob 16. uri) mladinski film. 10. in 11.10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film XF 2. 12. in 14.10. (ob 16.30) ameriška risanka Peter Pan. Od 12. do 14.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška grozljivka Mesečniki. 13.10. (ob 16. uri) gledališče: Plešoči osliček. kmetijski stroji TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 3 t, kiper, prodam. Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto. 4234 SAMONAKLADALKO SIP 17 ugodno prodam. « (064)422-673. 4238 ŽITNI KOMBAJN Klas Dominator, letnik 1980, širina hedra 3.30, in šdrivrstni adapter za koruzo prodam. Fabjan, Gradišče 9, Šentjernej, * 42-967.0 4257 TRAKTOR SAME delfino 32 ugodno prodam. Anton Zupančič, Dol. Gradišče 15, Šentjernej. 4266 ENOOSNO traktorsko prikolico za prevoz živine in 126 P, letnik 1982, prodam. « 49-386. 4276 kupim HLODOVINO bora in smreke kupim. « 57-137, od 8. do 13. ure, Govednik. 4279 KRMO za živino kupim in prodam peč za etažno centralno kurjavo. Franc Penca, Mokro Polje 1, » (068)41-121. 4295 motorna vozila MERCEDES 190 1.8 E, letnik 1991, prodam. V račun vzamem manjše vozilo. «(068)23-180. 4227 Prodam Z 128, letnik 87, cena 3600 DEM. « 068/23-585. PRODAM Z 101, letnik 88. « 068/26-232. DVE HONDI CROSS CR 125, letnik 1991, malo voženi, ugodno prodam. «43-895. 4229 CTX 80, letnik 1991, malo vožen, dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. « 43-895. 4230 126 P, letnik 1978, prodam. Šketelj, Sela 2, Šmarješke Toplice. 4231 GOLF D, letnik 1987, prodam.« 20- 387. 4245 JUGO 45,7/85, prodam. « 27-405. 4251 OPEL KADETT, 1.3 S, letnik 1989, 5 vrat, kovinsko modre barve, registriran do 6.10.92, prodam. * (068)22-893. 4253 CHRYSLER—LE BARON, 3/91, kovinsko moder,s klima napravo, usnje- nimi sedeži ter vso ostalo dodatno opremo, prodam. V račun vzamem tudi gradbeni material. « (068)24-780 od 8. do 15. ure. 4254 FIAT 126, malo karamboliran, prodam. « 27-534, od 19. ure dalje. 4258 R 4, letnik 1988, prodam. « 22-548. 4262 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. »(0608)88-856. 4267 MERCEDES 200 D, starejši letnik, prodam. «(0608)604)31. 4269 126 P, letnik 1987, prodam. Zofija Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. 4272 Z 750, letnik 1980, prodam. Češča vas 23, Novo mesto. 4273 GOLF D, letnik 1987, dodamo opremljen, prevoženih 65.000 km, odlično ohranjen, prodam. «(068)73-587. 4284 OPEL KADETT, starejši letnik, ugodno prodam. Jože Klobučar, Ulica talcev 8, Straža pri Novem mestu. 4286 GOLF XD, letnik 1986,4 vrata, rdeč, dobro ohranjen, prodam. Becele, Črmoš-njice 60, Stopiče, « 43-804. 4299 BMW 320,6V, letnik 1979, registriran do 6/93, prodam. * 27-560. 4300 R 4 GTL, letnik 1981, prodam. « 43-625. 4301 Z 101, letnik 1986, sivomodr, prvi lastnik, registrirano do 7/93, prodam. ® (068) 65-009. 4306 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. «28-821, dopoldne. 4307 GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 6/93, in Jugo Koral 45, letnik 1990, prodam. Dominik Rešetič, Groblje 40, Šentjernej, « (068)42-229. 4315 Z 101 GTL, letnik 1983, in Z 750, letnik 1981, registrirano do 8/93, prodam. «(0608)42-432. 4316 GOLF, letnik 12/88, prva registracija 1989, prodam. » 76-309. 4317 obvestila GOJIM velikocvetne krizanteme. Zainteresirani kupci kličite na «(061)329-088. 4249 KOKOŠI, bele, težke in rjave jarkice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, « 24-496. 4259 SNEGOBRANE za vse vrste opečne, betonske in salonitne kritine prodam, po potrebi tudi montiram. «(0608)70-420. GOLF lil od 24.500 DEM naprej FIAT TIPO D od 22.700 DEM CITROEN ZX od 22.600 DEM RENAULT 19, mod. 93, od 23.700 DEM RENAULT 19, diesel CH od 25.600 DEM Odkupi vozil in posredniška prodaja rabljenih vozil. A Ml. Novo mesto Ljubljanska 27 tel. (068) 26-010 Videoteka 068 Trdinova 32 Novo mesto Zelo ugodna razprodaja videokaset in ostalih aparatur od 12.10. 92 naprej! Tel. (068) 28-790 IDOLENJSKI LISTI USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakie, Mojca Leskoviek-Svete, Zdenka UndH-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za dnjžbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dnjga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo maslo, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefaz 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravlca, Ljubljana. ^ r I AVTOMEHANIKA VIDRIH Šentpeter 51, Otočec tel.: (068) 85-180 Avtomobili Ej nissan * prodaja novih vozil na kredit * prodaja rabljenih vozil na kredit * možnost menjave staro za novo že od 21. 9. 92 dalje! 1 I ?S I I m Posode za ZELJE od 27 do 200 litrov, razkužilo za žita VITAVAX, herbicid za jesensko zalivanje plevelov v ozimnih posevkih žita DICURAN FORTE jesenski čebulček, velika izbira čebulnic jesenskih rož, zemlja za grobove, pesek, gobe za ikebane. Prodajalna SEJALEC Cesta Komandanta Staneta 3 Novo mesto, tel.: 24-132 MESARSTVO BOBIČ razpisuje prosto delovno mesto mesarja — prodajalca v Sevnici. Inf. po tel.: (068) 76-223 (dopoldne) in (0608) 81-948 (popoldne). Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Tel. (061)752-979. Rocionolle«; p.e. Novo mesto Cegelnica 12 tel. (068) 21-623 OKNA + VRATA + LES popusti do 35% do 15.10.92 Pridite * Pokličite* Odpeljite TONSON. d.o.o. vabi otroke, mladino in odrasle k vpisu 40 in 60-urnih tečajev angleškega, španskega, italijanskega in francoskega jezika. Tečaji bodo potekali v prostorih OS Grm, s pričetkom predvidoma 20.10.92. Informacije in prijave po tel. (068) 85-882 vsak dan od 15. do 18. ure. Bakrena pločevina za žlebove po 430 SIT/kg v kolutu ali v ploščah ter nerjaveča pločevina različnih debelin od 340 SIT do 370 SIT/kg na zalogi. Prevzem mogoč vsak dan od 7. ure do 19. ure na naslovu DRAŠLER, Ljubljana, tel.: (061)262-230. V BREŽICAH KUPIMO 1 do 1,5-SOBNO STANOVANJE S CENTRALNIM OGREVANJEM. SDK Krško, tel.: 0608/21-216. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel.: 068-45-650 45-651 fax: 068-45-652 Najceneje na Dolenjskem: — proizvodnja betona — prevozi in strojno vgrajevanje betona — talne plošče, škarpniki, vinogradniški stebri Za predplačila 5% popusta SE PRIPOROČAMO! ANTIKOROZIJSKA L ZAŠČITA J K VOZIL M Švedska zaščita da avto ne rjavi in dalj zdrži Janežič Toni Skrovnik 15 Tržišče tel. (068) 49-567 Veselič Vinko Vrhovci 14 Adlešiči tel. (068) 57-731 Rakovnik 68232 Šentrupert 068-47-178 Odprto: od 12. do 22. ure ob ponedeljkih zaprto Proizvajalec in distributer nagrobnih in okrasnih sveč »Ideja« Šentjernej, vabi z ugodno ponudbo vse zainteresirane kupce na debelo in drobno. V našem skladišču boste našli tudi še marsikaj drugega. Informacije in naročila sprejemamo tudi po telefonu ali faxu: (068) 42-941. Trgovsko podjetje »kEBOR« obruška vas 29 kocjan Odkupujemo rabljena in poškodovana vozila, posredujemo prodajo vozil ter opravljamo prepise vozil preko komisijske prodaje. Inf. (068) 76-566, 76-001 Se priporočamo! preklici FANI MRAK, Hrastje 20, Kranj, se zahvaljujem gospodu Janezu Trletu, Ravnik 82, Šentrupert, daje odstopil od tožbe. 4237 posest NA MIHOVCU prodam stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje s sadovnjakom, njivo in gozd. Asfalt do hiše. Vse skupaj prodam v celoti ali po delih. Hiša je oddaljena 10 km od Novega mesta. * 43-889, Ivan Bohte. 4236 PRODAM ali zamenjam vikend hišo v Mimi Peči pri Novem mestu za večje stanovanje. «(061)340-891, zvečer. 4246 ZAZIDLJIVO PARCELO blizu Metlike, njivo in nekaj gozda prodam. « 50-334. 4250 POSESTVO s starejšo hišo v Grabrovcu pri Metliki prodajamo. Cena po dogovoru. Informacije na « (061)373-010, (061 )373-012, (061 )373-680, (061) 214-681. 4256 HIŠICO blizu Črnomlja ugodno prodam ali dam v najem. « (0608)60-031. 4270 HIŠO 14x10, zidan hlev 15x7, skedenj 12x8 ugodno prodam. Skupna izmera parcele znaša cca 1755 m2. Hiša se nahaja na Vranovičih pri Črnomlju, med reko Lahinjo in glavno asfaltno cesto, ki pelje iz Črnomlja proti Metliki. Hiša je opremljena z vodovodom, kanalizacijo, trifaznim električnim tokom in telefonom. Zelo je primerna za gostinsko ali drugo obrt. Informacije na ® (068) 51-888. 4290 GOŽD pri Trebnjem- Gor. Ponikve, 2 ha, zelo ugodno prodam.«(067)23-125. 4303 RUŠENJE stanovanjske hiše oddam za ceno pridobljenega materiala ( strešna opeka, navadna opeka in ostalo). ® (068)21-145. 4309 prodam NOVO PEČ za centralno kuijavo prodam. ® (064)217-312. 4226 PRODAM parcelo v Dol. Suhodolu, 80 arov, primemo za vinograd, ter eno za gradnjo vikenda ali hiše. Velika je 8 arov. « 24421 — zjutraj do 8. ure, zvečer od 20. ure naprej. PRODAM elektromotor, trofazni, 900 obr./min., od 1,1KW, ali zamenjam za enofaznega, 2500—2800 obr./min., od 1,5 KW naprej. Pokličite v večernih urah na « 068/23-585. GROZDJE, žametno črnino odlične kvalitete, zelo ugodno prodam.«(0608) 33-739. 4228 TRILETNO KOBILO posavko, mirne narave, prodam. «(0608)68-390. 4232 KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Bojan Grum, Plešivica 9, 61290 Grosuplje. 4233 GORILEČ ECOFLAM, cisterno 2400 1 in motorno žago Tomos prodam. Berkopec, Koroška vas 8, Novo mesto. 4235 KRAVE A kategorije in čelni nakladalec Riko prodam za 2000 DEM. « 40—005. 4241 GOZDNI VITEL 5 t, videorekorder disk player Standard ugodno prodam. Janez Remus, Jablance 2, Kostanjevica. 4244 NOVO kopalno kad, dva radiokasetofona, 600- in 150- litrska soda, novo prešo( 751) in gotove gobeline brez okvirja prodam. «(068)55-124. 4252 GROZDJE žametno črnino ter črno in belo vino prodam. « (0608)56445. 4261 DVOREDNI pletilni stroj Standard prodam. «(068)52-651. 4263 KUHINJSKI električni štedilnik (4 elektrika*2 plin) prodam. « 21-644, Koštialova 11. 4264 CISTERNO Creina, 17001, in mulčar kladivar M- 110 prodam. « 40-706. 4274 VLEČNO KLJUKO, (stari tip) za golf X, poceni prodam. « 22-612, popoldne. 4278 ZARADI smrti v družini prodam dobre krave. Panjan, Golek 14, Dragatuš, ® 57-677. 4282 TELICO za pleme ali za zakol prodam. Lužar Floijan, Vihre 6, Mirna Peč. 4285 NEŠKROPLJENA zimska jabolka rodam. Možnost obiranja. Gašperšič, odgora, Straža. 4288 SEMENSKI KROMPIR, sorte resy, jaerla in desire, prodam. Cena 300 SIT za 1 kg z dostavo na vaš dom. «(064)323-543, zvečer. 4289 SMREKOV ladijski strop poceni prodam. «27-905. 4297 OTROŠKO POSTELJICO, staro dve leti, z jogijem, dobro ohranjeno, zelo ugodno prodam. « 26-810. 4298 900 L sod prodam. « 85-700. 4302 PEČ za centralno kuijavo TVT Standard UNI E, 30.000 kkal, z bojleijem, 120 J, in električni ležeči bojler, 801, prodam. Vse je novo. « (061 )343-677. 4305 SEMENSKI KROMPIR desire, san-te, pentland, jaerla prodam in dostavim na dom. Ropret, Zg.Bitnje 41, Kranj, « (064)312-056. 4308 BREJO telico prodam. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2, Novo mesto. 4310 BUKOVA drva po 1.900 SIT/m2 prodam. « 28-750, zvečer. 4311 ŠANK, barske stolčke in mize prodam. « 25-901, 22-748, popoldne. 4314 BUKOVA drva prodam. « 76-424, popoldan. 4319 razno BIFE oddam v najem.« 27-762, po 17. uri. 4243 ŽAGAM DRVA v mestu in okolici, tudi ob nedeljah. « 25-214. 4275 SKLADIŠČNI PROSTOR v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Šifra: »ZAKUP« 4280 POUČUJEM klavir, sinthesyser in glasbeno teorijo. Informacije na « 24-840 od 17. do 19. ure. 4291 službo dobi REDNO ali honorarno zaposlitev nudimo. Javite se na « 22-106 v četrtek, od 15. do 18. ure. 4239 NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Javite se na « 22-106 v četrtek, od 15. do 18. ure. 4240 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. ® 22-366. 4247 ZAPOSLIM dva delavca v teracer-stvu in cementninarstvu. Jože Kic, Škocjan. 4248 DELAVCA v galvanotehniki v Trebnjem zaposlimo. ® (068)85-034. 4255 POZOR! Vsi, ki bi želeli dobro zaslužiti z direktno prodajo uvoženih artiklov,-pokličite, dogovorili se bomo. « (068) 45-093, po 18. uri. 4271 KLOBUČARSTVO SEVŠEK, Krško, sprejme v redno delovno razmerje dekle z najmanj pet leti delovnih izkušenj, veščo šivanja na normo. Informacije na «(0608)33-130. 4277 DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Andreja Žust, Zg. Besnica 1, 61260 Lj.-Polje. 4281 OB prijetnem delu možnost dobrega zaslužka. Potrebujete veliko dobre volje in malo prostega časa. ® (0608)82-054, popoldne od 16. do 18. ure. 4287 MLAJŠO upokojenko za varstvo otroka na domu in pomoč v gospodinjstvu iščemo. « 26-418, zvečer. 4292 MOTEL KOLINSKA- gostišče Nace Hribar, Trebnje, zaposli kuharja oz. kuharico in natakarja oz. natakarico. * 44-018. 4304 DELO na vašem domu. Plačilo v DEM. Če ste resni in vztrajni, pokličite * (068)26-910. 4312 PRIVATNO podjetje zaposli monterja vodovoda ter monterja centralnega ogrevanja. Pogoj izkušenost, v skladu s tem tudi OD. Pismene prošnje pošljite na naslov: Milan Kraševec, Gor. Lokvica 38, Metlika. 4313 KOMUNIKATIVNO, mlado žensko osebo, po možnosti s telefonom in lastnim prevozom, za prodajo spodnjega perila na območju Dolenjske iščem. Šifra: »15. FEBRUAR« 4320 AKVIZITERJI POZOR! Samo pri nas 30% provizija za delo na terenu! « 068/26-343. službo išče PRODAJALKA z 10-letnimi delovnimi izkušnjami išče kakršnokoli redno ali honorarno delo, najraje v dopoldanskem času v Novem mestu ali okolici. Vzamem tudi delo na domu. Akviziterstvo odpade. »(068)27-519. 4268 stanovanja NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje, po možnosti z garažo, na območju Novega mesta. Ponudbe pod Šifra: »TTTK« 4242 MLAD FANT išče stanovanje v Trebnjem ali na Mirni. Naslov v oglasnem oddelku. 4265 TRISOBNO STANOVANJE s telefonom v Novem mestu iščem. « (068) 24-989, zvečer. 4283 SOBO v Novem mestu iščem. * 49-304. 4293 GARSONJERO, 27 M2 zamenjam za večje stanovanje. « (068)25-352.^ V SEVNICI zamenjam enosobno stanovanje (34 m2) za večie z doplačilom.« (0608)82-817. 4296 BOLEČ SPOMIN Nihče ne ve za bolečino, ki v mojem srcu zdaj leži, meni pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči Le zakaj si moral mi umreti, saj s tabo je bilo lepo živeli 8. oktobra mineva leto solza in žalosti, ko mi je kruta usoda nepričakovano iztrgala ljubljenega sina, vnuka, nečaka in bratranca ROMANA ŠETINCA iz Mihalovca pri Dobovi Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov mnogo prerani grob in prižigate sveče. V globoki žalosti: mama in sorodniki 22 DOLENJSKI UST 122 GASILSKIH CISTERN PITNE VODE SEVNICA - Od začetka leta do konca avgusta so sevniški gasilci 122-krat pripeljali pitno vodo gospodinjstvom oz. kmetijam, ki so občutile največje pomanjkanje in so lahko vodo tudi plačale. Gasilska cisterna je prevozila v tem času 1821 km, gasilci so opravili 244 prostovoljnih ur. Strojelom črpalke pomeni okrog 190.000 tolaijev stroškov, zaradi tega znaša izpad prihodka kar 143.000 tolaijev! ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje-tvoje je bilo življenje. Ljubil si polja, vinske gore, smrt ločila le je od nje. V 87. letu starosti nas je nenadoma zapustil JOŽE GOLOBIČ z Radoviče pri Metliki Iskreno se zahvalujemo vsem sorodnikom, prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi GD Radoviča, govorniku Jožetu Gosenci, pevcem, Ivanu Kapušinu za zaigrano Tišino in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Bara, sin Franc, hčerke Pepca, Stanka, Cirila, Cvetka in Slavica z družinami ter vnuki in pravnuki ZAHVALA Sonca ni nikjer več, bolečina para nam srce, spomin nate, solze so na licu, ostal boš v nas do večnosti. Ob nepričakovani izgubi našega predragega očeta, moža, dedka, pradedka in strica RUDOLFA KOSTEVCA iz Pavlove vasi pri Pišecah se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam stali ob strani. Njegovi najbližji ZAHVALA V 82. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, teta in prababica IVANA LISAC Pirče 9 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega oddelka bolnice Novo mesto za skrbno nego in lajšanje bolečin, g. župniku iz Fare in g. župniku Petru iz Novega mesta za lepo opravljen obred in pevcem iz Šmihela. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V žalosti, ko smo ostali brez skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JULIJA BRINCA iz Rosalnic 35, Metlika smo spoznali toliko prijateljev, ki so z nami čutili izgubo, ki nas je prizadela. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem Kometa za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Ivki, dr. Mlačku in dr. Vukoviču za lajšanje bolečin. Hvala GD Rosalnice, g. Vraničarju in g. Matjašiču za plemenite besede o pokojniku, gospodoma župnikoma Albinu in An-driji za lepo opravljen obred ter pevkam za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč,ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka JOŽEFA BLAŽIČ z Brega 19 Od nje smo se poslovili v torek, 6. oktobra, na pokopališču v Ločni.. Ostala nam bo v lepem spominu. DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, tovarne zdravil, Novo mesto OSMRTNICA V soboto, 3. oktobra 1992, smo se na pokopališču v Dolenjskih Toplicah poslovili od našega upokojenega sodelavca IVANA-JANEZA SENOŽETNIKA iz Meniške vasi Pogrešali bomo njegovo vedrino. KRKA-ZDRAVILIŠČA Novo mesto Zdravilišče Dolenjske Toplice ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga žena in teta ANTONIJA AJDIČ roj. Kašček iz Vavte vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Kokalju, patronažni sestri Erni, sosedoma g. Zupančiču in g. Novincu za besede slovesa, pevcem iz Šmihela in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože in ostalo sorodstvo d V SPOMIN Nekoč prijazno domačijo prerašča robida, mah, bršljan. In v samoti tej le na oknu tvojem rože še cvetijo ti v spomin. 11.10.1991 - 1992 JOŽETU ADLEŠIČU - Grajskemu iz Podbrežja pri Adlešičih Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho pojdem, kadar bo čas, in ne povem nikomur, zakaj. Pojdem brez želje, ki bi hotela nazaj, liho pojdem, kadar bo čas. (Anica Černej) Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustila naša draga sestra in teta FANIKA ČRNE upok. učiteljica iz Dol. Toplic V globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi, poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in pokojno v velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Njeni domači t ZAHVALA f V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama, babica in prababica, sestra in teta . < • J | IVANKA iz Kuželja 22 Prisrčna hvala vaščanom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili na pokopališče. Lepa hvala duhovnikom in pevkam. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Ivan z družino, hčerka Jožefa s sinom, Bernardica z družino, Marija z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jokajte za menoj, le tiho k grobu pristopite in večni mir mi zaželite. V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽE RAUH iz Bojanje vasi 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom Bajukovim, Cesarjevim in Stepanovim, ki stevnam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje. Še posebej se zahvaljujemo žilnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, zdravstvenemu domu Metlika in dr. Bojanu Videtiču, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala za številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerka Jožica z možem Srečkom, hčerka Marija, vnuki Tomaž, Tine, Mojca in David ZAHVALA Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj. Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so samo sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 44. letu mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi v TOMISLAV SILJAC - ŠILJO iz Metlike, Ul. na trgu 5 Najlepše se zahvaljujemo dobrim prijateljem, sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih, in za izrečeno sožalje. Iskrena hvala članom Obrtne zbornice Metlika za podarjeno cvetje, posebno g. Petru Predoviču za besede slovesa, direktorju in dobrim sodelavcem iz podjetja Voznik iz Nove Gorice, vsem, ki ste našemu dragemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala godbi na pihala in župniku za lepo opravljen obred Žalujoči: žena Seka, hčerka Emilija, sin Tomislav, tašča, oče, brata Zvonko in Stevo z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostala, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli Ob boleči izgubi žene, matere, stare matere, tete in svakinje FRANČIŠKE PANJAN z Goleka 14 pri Dragatušu iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojno spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Malki Šterk za pomoč, govorniku Leopoldu Bečaju za poslovilni govor in župniku za opravljen obred. Žalujoči: domači 5 v s * * % 5 I * * s s s s * * N N H * * * % S N S i % v. s s * $ 5 s % 5 * v s ! Jože Vrščaj S parolami, da ima krava na kmetiji eno tele na leto, v tovarni pa je vsak mesec, so pred desetletji vabili mlade fante z domačij v tovarne. Veliko jih je odšlo tudi z Rodin in okoliških vasi v hribovitem delu črnomaljske občine. Jože Vrščaj je bil eden redkih, kije ostal Ne toliko zaradi strme in s kamenjem posejane zaplate zemlje kot zaradi invalidnega očeta, ki težkemu kmečkemu delu ni bil več kos. Ker pa od skope zemlje ne bi mogel preživeti niti eden, kaj šele cela družina, je tudi Jože odšel po hlebec kruha v dolino, v Belt, a se vsak dan vračal domov. Toda pred približno dvema desetletjema, ko so njegovi vrstniki množično odhajali v Nemčijo in je bila v Bellu kriza, s kakršno se spopadajo tudi danes, je Jožeta skoraj premamila tujina. Zadnji trenutek si je premislil »Zaostalost in zapuščanje domačij sta si v1 rodnih Rodinah in okoliških krajih podajala roke. Ker smo bili zaostali so ljudje odhajali po njihovem odhodu smo še bolj zaostajali za drugimi Za nas je navadno vedno zmanjkalo denarja. Še pred poldrugim desetletjem ni bilo moč do vsake hiše z avtom, vodovoda nimamo še danes, medtem ko smo telefon napeljali med prvimi v revnejših krajevnih skupnostih,« našteva Jože, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih v prvih vrstah povsod, kjer se je v krajevni skupnosti Talčji Vrh kaj gradilo. Ne le v gradbenih odbo- rih, »porabili« so ga tudi v gasilskem društvu, organih krajevne skupnosti sedaj je delegat v občinski skupščini A ne le zato, ker je bil eden redkih mlajših v tistih »gorskih« črnomaljskih krajih, tem več tudi zato, ker mu je bilo vedno veliko do tega, da bi razvili tiste vasi, da bi imeli vsi občani enake možnosti za življenje. Zadnje čase se vse bolj boji da tega ne bo moč uresničiti Ljudje, tudi tisti mladi ki so potem, ko so pred desetimi leti dobili sodobno cesto, začeli ostajati doma imajo vse manj denarja Zmanjkuje ga tudi v občini saj se izteka krajevni samoprispevek. Jože prizna da ni več takšen optimisl kot je bil v mladih letih, bodisi da gre za razvoj vasi ali za rešitev Belta v katerem vztraja 26 let Na probleme Belta ne gleda le kot strojni tehnik in kontrolor vzorcev, ampak tudi kot sindikalni delavec, saj v neodvisnem Bellovem sindikatu opravlja naloge predsednika Priznava da je danes težko biti sindikalisl saj delavcem ni moč nuditi vsega do česar so upravičeni Toda četudi ima občutek, da ga vse bolj prekriva koprena črnogledosti iz svoje kože le ne more. V njem namreč še vedno tli prepričanje, da je moč najti bilko upanja človeku v oporo za nadaljnji polet In dokler v Bellovi livarni delavci delajo za skromno plačilo v tako težkih razmerah, gotovo je delavoljnost in Jože se zaveda da nima pravice, da bi jim jemal ta optimizem. Zato pa se bori za pravico, razvoj in pošteno delo na drugačen ačin. Zahteva odgovornost od prav vseh, zlastih tistih v vrha Nikoli mu ne zmanjka priložnosti da jih spomni na to njihovo dolžnost pa naj bo v podjetju ali na zasedanjih občinske skupščine, kjer je od delegatov iz krajevnih skupnosti med tistimi ki so največkrat na govorniškem odru. Pa četudi je marsikdaj deležen čudnih pogledov. Mnogi ta katere se bori, mu priznavajo, kako prav ima. M. BEZEK-JAKŠE l 5 P t t t 4 \ \ 4 *4 4 4 4 * 4 4 4 J 4 \ * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 *4 Marjan Turk v pražami Zmešal kavo »Slovenka« Pražarna Turk iz Stopič STOPIČE — Marjana Turka, sina gostilničarke Anke, mnogi poznajo kot dobrega glasbenika. Vse, kar je do sedaj počel, je bilo tako ali drugače povezano z glasbo. Bilje učitelj glasbe na domači šoli, vodja ansambla Cof, glasbeni producent, z instrumentom se je nazadnje potikal po Švici in drugih evropskih državah. Na končuje spoznal, da mu je tujine dovolj, čeprav bo sem ter tja še skočil čez mejo. V prostorih nekdanjih garaž si je omislil najsodobnejšo pražamo prave kave. Pripeljal je stroje za praženje in mletje, uredil še nekaj potrebnih stvari in iz mešanice brazilske, kolumbijske in afriške surove kave pričel pražiti mešanico »Slovenko«. »Formula moje kave je hišna skrivnost, ni pa skrivnost, da mora biti v mešanici prvovrstna surovina; posebnost sta tudi način praženja in mletje. Precej strokovnjakov sem obiskal in so mi zatrdili, da je kava prvovrstna. Iz Pražame Turk bo vselej prihajala kava enake mešanice in kvalitete,« zatrjuje novi podjetnik Marjan Turk. Ljubitelji črne tekočine bodo lahko izbirali med različno težkimi zavitki kave Slovenka in mešanice za kavo ekspres z etiketo Rio caffe Brasil. J. P. REGATA ZA PRAZNIK VAS-FARA — Turistično društvo Kostel je za letošnji praznik občine Kočevje 3. oktober na sam praznični dan organiziralo v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kulturo kajak-kanu regato na Rinži. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba veslačev in gledalcev zadovoljiva. Naslednji dan, 4. oktobra, pa je TD Kostel v sodelovanju z avtobusnoprevozniškim In-tegral-Stojna Kočevje organiziralo ogled nanovo urejene obkolpske ceste Pred-grad-Fara. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! O cestah in občestnih napisih — Kako so delili koruzo? — Kdo vse dobiva naše državljanstvo? — Kaj bi moral znati direktor? — Psi so tudi nadloga Tudi pozna ura, v katero se je pomaknilo dežuranje po prehodu na zimski čas, ni umirila dežurnega telefona. Kar naprej je zvonil in naznanjal, daje žuljev, ki tiščijo naše bralce, kar precej. Tiste, ki nas nameravate poklicati danes, zato opozarjamo, da smo čas za klice spremenili, zato si dobro preberite sporočilo v okvirčku. Najprej nas je poklicala bralka iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah. V svojem imenu in v imenu prebivalcev svojega dragega kraja seje pritožila, ker očitno nekateri menijo, daje ta vas tako nepomembna, da še obcestne table z imenom ne zasluži. Vendar bi jo morala imeti, meni bralka, pa tudi ogledalo na dovozu s stranske ceste na glavno bi moralo biti, saj je dostop sicer zelo nevaren. Upajmo, da bodo to prebrali tudi odgovorni v Cestnem podjetju. Cisto drugačne probleme ima bralka iz Črnomlja, ki se ji ne zdi prav, da se prebivalka iz Hrvaške, sicer zaposlena na tej strani Kolpe, diči s slovenskim državljanstvom. To seveda ne bi šlo, a ko je povedala, daje oseba, za katero sprašuje, po rodu Slovenka, ki sedaj že več kot desetletij živi na Hrvaškem, sva skupaj ugotovila, da bo najbrž kar vse v redu. Slovenci na Hrvaškem se pač štejejo za slovenske izseljence, ti pa imajo vso pravico do slovenskega državljan- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli