Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I yl(l., za iiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa iiredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. t Nadvojvoda Albreht. v ponedeljek, 18. februarja ob ^U"!. po-poludtie je v Arku iia Tirolskem izdihnil jmi^iko svojo dušo slavni vojskovodja nadvojvoda Albreht. Porodil se je avgusta 1817 kot sin nadvojvode Karola, ki je 1. iBOi). pri Aspernu blizu Dunaja popolno potolkel Napoleona in njegovo vojsko. In teifa slavnega očeta vreden sin je bil Albreht. Že kot trinajstletnega deèka ga je imenoval njfg-ov strijc cesar Fran I. imejiteljem nekega polka. V vojaško sluîbo pa je stopil I. 1837, kjer se je hitro dvigal od stopinje do stopinje. Tri leta poxnt'je je poslal generalmajor in kmalu potem ieldmaršal!ajtnaiU. L, 1844. se je oženil s pricezinjo Hilde-gardo, lièerjo bavarskega kralja. A njegovo družinsko življenje je slavnemu jnnaku dajalo udarec za udarcem. Edini sin nadvojvoda Karol Albert je umrl že v zorni mladosti kot poldrugo-letni otrok. Starpjia hži Marija Terezija, ki se živi, se je omožila z virtemberžkim vojvodo, mlajša hči Matilda pa je umrla 20 let stara — grozne smrti. Ko ee je nekdaj napravila ? najlepšo obleko, stopila je nevede na žveplenko, ki 5e je vnela in v istem hipu za/gala njeno obleko. Vsa v ognju je tekla skoii mnoge sobe kllĆoi na pomoř. Zaradi hudih opeklin je umrla par dni pozneje 22, maja 1867 v groznih bolečinah. Leta 1848. se je udeleiíeya) nadvojvoda Albreht avstrijske voj-ske na Laikem pod poveljstvom slavnega Radeckega, Odlikoval se je že pri Sv. Luciji 6. maja 1848, ko se ni imel nobehPga posebnega poveljstva. V bitkah pri Mortari in Novari (21. in 23. marca 1849) pa je že pokazal svoj izredni poveljniški talent; zato ga je odlikoval cesar z redom Marije Terezije. V mirovnem Žasu je živel nekaj let na Nemškem in potem na Ogerskem. Leta 1863. je postal feldmarŠal Ko je 1. 1800. imela Avstrija dve vojski ob enem : na Lažkem in na Češkem, vodil je nadvojvoda Abreht vojsko zoper Lahe. Za vse řase se je posUvil 24. junija z zmago pri Kustoci, tjer je zniigal mnogo ve6jo sovražno vojsko. Zato ga bo slavila zgodovina vedno kot „kustov-skega zmagovalca". Za to zasliig-o je dobil najvišjo vojaňko odliko: veliki kri/, Marije Terezije. Ker pa je bila Avstrija v vojski na Českem nesrečna, pozval ga je cesar nek;ij dni po zmagi pri Kustoci na Duuaj, da je prevzel vodstvo vseh avstrijskih Čet, a Že 23. avgusta je bil sklenjen v Pragi mir, po katerem je vse vojskovanje potihnilo. Od 1. I8i>9, dalje pa notri do svoje smrti je bil nadvojvoda Albreht vrhovni nadzornik vsega vojaštva avstrijskega. V tem poslu si je pridobil neminljivih zaslug za zbolj.'^anje in vspopolnenje domaČe armade. Navdušenje za ta poklic ga je privedlo celo do tega, da je prijel za pero in jel tudi tem potom poučevati. Spisal je „navod o vojskovodstvu", „kako naj se armada organiziye" in „o odgovornosti v vojski". Na stara leta, ko so mu jele moči zelo pešati, zahajal je vsako zimo v Arko na Tirolsko, kjer je milejše podnebje. In tam ga je tudi smrt dohitela. Nadvojvoda Albreht bo ostal v avstrijski zgodovini v najblažjem spominu, saj je bil po svoji delavnosti in po svojem značaju eden prvih llabs-buržanov. Kakor je bil njegov učitelj v vojsko-vodstvu, grof Uadecki, veren katoličan, tako se je tudi Albreht v tem posebno odlikoval. Ne samo, da jo pri vsaki priliki povdarjal dolžnosti, katere ima Človek do Boga, temveč je skušal tudi sam v dejanju biti zvest, pošten kristijan. Hil je zelo bogat, ker je imel na raznih svojih posestvih mnogo továren. A od svojega imetja je trosil neprestano ogromne avote za dobrodelne namene, za ubožce, bohiisnice, za razna druStva, za šole, cerkve in samostane itd. A dajal je najrajše tako, da levica ni vedela, kaj je dala desnica. Zaradi tega pa so po njegovi smrti nekateri židovski listi predrzno pisali, da za Dunaj nič ni storil dobrega. V svojem zasebnem življenju je živel jako skromno. Vsa hišna oprava je bila sicer lična, a vendar prav neznatna. Ako se je nastanil v kakem tujem gradu za par dni, ni dovolil nikake potrate. Eno opravo je moial povsod imeti v svoji sobici — klečalnik. Marsikdaj ga je moral kak grajščak izposoditi pri bližnjem župniku. Posebno je častil presv. Rešnje Telo. Ako je bil v gradu, kjer j« stanoral, kak bolnik obhaja», priSel je Tflelej z gorečo sTečs T roki do Trat in je z drugimi Terniki tr«d sftremljal st. popotnico notri do bolnika. Ko je pred par leti obiskal jezuitski gimnazij v Kaiksburgu, rekel je dijakom; „Bodite dobri katolièani, potem bote tudi dobri Avatrijanil" SToje globoko versko prepričanje in katoliško mišljenje je pokazal tudi na smrtni postelji. Prepovedal je, da se ne sme noben venec na njegovo rakev polomiti ali sploh njemu y spomin pokloniti, leti v to namenjeni denar, tako je določil, obrne naj se v dobrodelne namene. Blaženo, kakor je živel, je tudi umrl. Upati smemo, da je cela Avstrija, zlasti pa slavna Habsburška hiša dobila v pokojnem nadvojvodi Albrehtu pred božjim prestolom mogočnega priprosnika 1 Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu ? V državnem zboru se sedaj razpravlja o davčni preosnovi. Seveda kapitalisti delajo le za svoj nenasitljiv žep in, kakor se kaže, kmetski in obrtni stan bota ostala na isti tezalnici, kakor sta bila doslej. Dokler bo prevladal židovski llibera-lizem, ni upati boljše bodočnosti za nižje sloje ljudstva. — Kam smo v Avstriji Že zašli, pokazalo se je T zbornici 4, marca, ko so se z nekim paragrafom odprla framasonstvu vrata v naSe cesarstvo; doslej se ni moglo še tako prosto gibati, a sedaj mu bo vse dovoljeno. Za franiasonstvo so glasovali vsi nemški liberalci, MladoČelii in nekateri Poljaki. Mažarsko ministerstyo stoji na kaj slabih nogali. Predsednik Ranffy je prava duševna reva, ki se niti govorov, katere mu drugi sestavijo, ne more na pamet gladko naučiti, A takega reveža so mažarski odločujoči možje potrebovali, da le to stori, kar mu oni ukažejo. V kratkem, kakor poročajo časniki, prevzame Košut vodstvo posebne stranke v zbornici. Mislimo si lahko, kaÛtia bo ta družba, kateri bo KoŠut glava. Minister VlaŠič je izjavil, da se ne boji nove ljudske stranke, in zakaj ? Ustanovljena je na verski podlagi, in zato nima prihodnjosti. No, to je res lep razlogi Ako je ta nova stranka tako malo nevarna liberalizmu, čemu pa potem tako trinosko postopa vlada zoper njo? O, ti gospodje prav dobro slutijo, da jim utegne to novo versko-narodno gibanje na Mažar-skem kmalu noge izpodnesti I Na Češkem se snuje nova stranka, ki bo skrbela pred vsem zato, da se zboljsajo gmotne razmere med čeSkim narodom. Torej tudi Cehi uvidevajo, da sam krik o narodnosti nič ue pomaga. Kaj je novega po âirokem svetu? Novi ruski minister za vnanje stvari je postal knez Lobanov. Njega vse hvali kot izvrstnega moža, kot treznega, restiobtiega in vestnega državnika ter kot velikega prijatelja miru. Doslej je bi) zastopnik ruske vlade na Dunaju. Y Italiji so se odiio^aji med kraljem in papežem zelo izprem^nili. Ni še dolgo tega, ko je Crispi kljuboval papežu, kjer je le mogel, ter odrival duhovnike iz političnega življenja. Sedaj pa sam prosi, da bi papež ukazal ali namigni! duhovnikom in ljudstvu, naj se vdeležujejo političnega gibanja, zlasti, da bi se vdeleževali volitve. A papež odgovarja vedno: „Ne kažel" Vse politične stranke na Laškem so se umazale in pokazale svojo nemoč. Vso neznosno revo in bedo, ki sedaj tare celo kraljestvo, provzročila je ta brez-verska vlada. Le kaioliška stranka je v yseh teh umazanih bojih in goljufijah ostala neoskrunjena, zdrava in krepka. Ko vse druge brezbožne stranke same sebe uničijo, prijela bo zlahka katoliška stranka vladno krmilo. To je papežev naert, ki se bo gotovo vresničil. V Rim k papežu je potoval te dni praâki nadškof, kardinal Schfinborn. Nekateri hočejo vedeti, da je bil poslan od vlade z naročilom, naj papež omeji krsčansko-socijalno gibanje, ki brzo napreduje po vsem krščaiuskem svetu. Verodostojni viri zatrjujejo, da podškof ni Šel zato v Rini, temveč le po svojih opravilih, tičočih se njegit samega in njegove Skoiije. Pa, ko bi tudi res bilo, kar se piše, mislimo si lahko, da papež se ne bo vklonil nobeni vladi, najmanj židovskemu nasilstvu, ki hoče vse krsČansko-sooijalno gibanje zatreti. Plàe se nam: Iz Šent Jerneja se nam poroča: Dne 25. febi;?!.* vaija vràil se je pri nas shod volilcev. Nas vrli poslanec g. Viljem Pfeifer je govoril o preos;iiovi davka. Odkril je napake pri cenitvi zemljišč v prejšnjih letili, zaradi katerih se je naiiin kmetovalcem krivica godila. Omenil je, da je tudi glede pašnikov v noyem katastru okroglih 100.000 oralov manj, ker 80 vpisani kot gojzd, na katerih se pasti ne ame. S tem je živinoreja prikrajšana. Pašnike je mogoče nazaj dobiti. Njih posestniki naj to zahtevajo v tekočem letu v zmish § 13, načrta zakona o zemlj. davč. katastru, katerega je vlada predložila drž. zboru. Od tega predmeta preide g, poslanec na razpravo o preosnovi direk. davkov. Kekel je: Vsled mnogih pritožb, da bogatini, milijonarji malo ali celo nič davka ne plačujejo, in vsled pritožb obrtnikov, da obrtni davek ni pravično razdeljen, je vlada predložila drž. zboru načrt zakona, s katerim se imajo prsmeriti (pre-osnovati) davki neposredni in vpeljati novi osobni davek ; vlada namerava s tem nekoliko olajšati male davkoplačevalce, davčno breme bolj enakomerno razdeliti in tiste bolj pritegniti, ki so dostdaj razmemo malo ali celo niČ davka plačevaU. TVki so milijonarji na Dunaju in v drugih velikih nestih, ki niti beliča davku ue plačajo. C«, in kako se bo tn namen dosegel, odvisno je od izpeljave zakona. Razpravlja nameravane olajšave pri zemlj., hišnem, obrtnem dsvkn, pojasiinje, kdo bode podvržen novemu osobnému dohodninskemu davku, in kako se bode odmeril ta dav^ik od čistega dohodka po odbitih stroških n. pr. za obdelovanje, za davke, asekuranco i t. d. Obeta g. poslanec, da se bo vestno posvetovanja tega prevažnoga zakona v državnem zboru udeleževal, ter da bo na to delal, da ste ojatriiie, kar se jih nahaja v novem imcrtu, odpravijo ali jih vsaj olajšajo. „V tem zmislu, tako je končal «voj govor, bodem vedno sodeloval pri tej važni postavi, in Če se mi ne posreči doseči potrebue olajšave, imam vsaj mirno vest, da sem storil svojo poslanisko dolžnost," Volilci so pazno poslušali, ter so večknit glasno pokazali, da se ž njim popolnoma vjemajo. Iz celega govora je odsevala ljubezen do kmetijskega stanu in skrb zit njegovo blagostanje. Takih poslancev potrebujemo. Hvaležni smo g. poslancu za njegovo jioročilo. Obžalujemo, da ni bila udeleiba tako obilna, kakor stiio pričakovali. Temu je bil kriv semenj v bližnji Bttčki. Gospodu poslancu ae je izrekla zahvala v imenu voliloiiv. Iz Šent Jerneja. — Okrajna cesta med Št.-Jer-nejem-Orehovtc.n-Hi'Hstjem je letoânjo zimo vzgled velike nemarnosti. Snega je na njej poysod veliko; na nekaterih krajih čez meter. Ljudje, ki so prisiljeni po tej cesti hoditi, se britko pritožujeja. Kdo je temu kriv? Tisti kateremu je v skrb izročena. Cesta je okrajna in kot taka bi morala biti vedno v redu. Za to ima skrbeti načelnik cestnega odbora ; naj ai zapomni, da tudi Starorašiani in Orehovčaui plačujejo 10 odstotkov cestne přiklade m ne zaslužijo, da po letu pu blatu capljajo, po zimi pa vedno sneg gazijo. Od dne 3.—8, raarcija je bilo na imenovani cesti toliko snega, da je duhoven, kí je bil službeno poklican, le z velikim trudom prišel v Orehovico ; življenje njegovo je bilo vslfd iirtkopičenega snega vedno v nevarnosti. Pridni Starovasčani, ki so sneg z lopatami razkopavali so se pritoževali rekoč. „Priklado plačujemo in sneg moramo sami odmetavati." Ali ni to tlaka? V starih časih je moral kmet-trpin plačevati pa molčati; zdaj pa ni tako. Zdaj si tudi kmetovalec pravico lahko poišče pri višji oblasti. Zahtevamo, da bo za-naprej tudi ta cesta vedno v redu. Omeniti moramo, da je bila ta cesta, kolikor je je v ki'.^ikem okraju, letos trikrat razorana, kar dela čast njenem« načelniku. Več taranov. Iz Ribnice 3. sušca. — G. Fr. Viánikar državni poslanec! Dne 25, februarja v pustni ponedeljek po poldne so groiiieii možnarji v znamenje veselja, da je izvoljen g. Fr. Višnikar, sodnik ribniški, za državnega poslanca. Čudno ni, nemški in slovenski liberalci so bili menda vse žile napeli, da so prišli do zmage. Bolj čudno je to, da so nižjega stanu bolj priprosU Volilci dolenjskih mest in trgov, pozabili sebe in svoje Sosede kmete, in tnko bili sami sebe po obrazu. Nikar ne mislite, ker ste ga nekaj na g, Viáni-karjfav račun izpili, da ste zdaj otresli vse težave od sebe, o ue, — Kakor so g. Višnikarjevi volilci o izvolitvi pili sladko vinsko kaplico na zdravje njih izvo-lenca, in se veselili, ravno tako bodo morda prehitro točili grenke aolze kesanja. Bog daj, da bi bilo boljáe kakor se nadejamo, ali skušnja uči ! Če bo g. Visnikar tako malo storil v državni zbornici za volilce dolenjskih mest in trgov sploh, kakor je v deželni zbornici za volilce dolenjskih kmetiákih občin do zdaj : Tako se bodo ribniški tr-žani kesali, da lo t proslavo zmage smodnik žg&li. Gospoda Višnikarja pa vender opomnimo, da je na slovenskih tleh izrejen in da mu je dobri katoliški oče ki'uh rezal. — Torej dobro pozna naše kmetiske težnje. — Pa ZA jedeu grižlej kruha jaz vem, ki bi g& bil nam Slovencem lahko podal, pa ga nam ni privoščil, namreč legalizacijo. Marveč je gospod rajši z nemškimi liberalnimi poslanci potegnil. — V državni zbornici menim da tudi ne bo drugače. Kmet. Doiiiticc vesti. (Preč, g. o. Ladislav Hrovat), c. kr. profesor v pokoju, je obhajal 10. marca svojo sedemdesetletnico. Velezaslužni gospod jubilant deluje v Novem Mestu že nad 40 let kot duhovnik iu do 1. 1890 je poučeval na gimnaziji. Spisal je že mnogo znanstvenih razprav, zlasti jezikoslovnih, ter 1. 1874 izdal latinsko slovnico v slovenskem jeziku. Sivolasi častiti starček še sedaj ne odloži svojega pisateljskega peresa. Na večer svojega življenja piSe nabožne spise v „Cvetje z vrtov sv. Frančiška", lani je pisal tudi v „Drobtinice". Novomeška samostanska družina mu je 10, t. m. poklonila krasen diplom v znak svoje ljubezni in spoštovanja do lyega, Bog ga ohrani zdravega iu krepkega še mnoga leta! (Župnik v Dobrepoljah) bo postal gospod Andrej Kamoveš, doslej župnik v Svibtiem. (Katoliškadružba rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi 19, t. m, v društ-venej hiši predstavo : 1. Sv. Jožef, prizor. II. Skrivni zaklad. Igra v treh dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer, Vstop prost odraáeniiii. Prostovoljni darovi v korist družbi se hvaležno sprejmó, (Novomeški dijaki) so napravili, kakor vsako leto, tako tudi letos, Í0, t. m, v „Narodnem domu" muzikalno - deklamatorno akademijo s preza-nimivim programom. Vajeni smo vže dobrega vspeha te dijaške predstave; a reči monirao, da tudi letošnja nikakor ni zastala za prejšnjimi, marveč jih je morda V nekaterih točicab celo prekosila, Godbeni in pevski del je bil po sodbi vseh izboren; pričal je, da so dijaki marljivi tudi v prostih predmetih, gosp. pevovodja Hladnik pa pravi uoj^ter na svojem mestu. Želeli bi k večemu, naj bi de ta del drugič gledé na čas nekoliko okrajšal, kajti od 7, do 11. ure je nekoliko predolga tudi najboljša reč. — Dijaka deklamovalca sta rešila svoji tožki ulogi tako, da bi bolje gotovo ne bil pričakf^val nikdo. — Ćaroigra „Longimanua, kralj duhov", je bila pa nad vse. Istinito smo se Čudili krasnim opravam mnogoštevilnih igralcev, se bolj pa spretni igri mladih predstavljalcev, DA, še bi bili radi gledali njihovo izborno vedenje. Čast njim, zlasti pa gosp. profesoiju I. Vrhovcu, čigar neumor-nej delavnosti se imamo najbolj zahvaliti za nenavadni užitek. — Prepričani smo, da je z vspehom zlasti tudi zadovoljna denarnica podpornega društva, bijti izbranega občinstva je bilo toliko, da je bila prostorna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. (V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kan-diji pri Novem mestu) bilo je meseca svečana sprejetih 50 bolnikov; koncem mesca prosinca ostalo jih je v oskrbovalci 24, skupaj 74. Od teh se je tekom preteklega mesca ozdravilo 41, zboljšajo 6, ozdravljiv slučaj bil je 1, umrl ni nobeden. V oskrbovanji ostalo jih je se 26. (t Umrl) je 27, februvanja g. Jožef Pavčič, nadocitelj v LasČali v 49. letu avoje dobe. Služboval je tli skoro 33 let. Bil je vzoren učitelj in vzgojitelj. Sveti inn večna luč! (t Viljem Ažman), knjigovez, rojen Novo-meščan, umrl je 8, t. m. po dolgem bolehanji 32 let star. Pogreba preteSeno nedeljo vdeležilo se je mnogo občinstva. Blag mu spomin! (•j- Anton Štravbar) po domače Šultes, umrl je 11. t. m. po kratki bolezni v visoki starosti 84. let. Bil je čvrst starček, kterega je radi njegove prijaznosti in postražljivosti in miroljubnosti vse rado imelo. N;ij v miru počiva! (V Dobrepoljali) se je ustanovilo bralno društvo. (Zmrznil) je 27, februvavija postni sel Jožef Stopař iz Studenca, gredoč iz Radne domov. Pri rajnem so našli skoro 600 gld. denarja in vse poštne pošilja t ve. (Kapela Božjega Gfroba) je v znotranjili prostorih popravljena, tudi vse potrebno večinoma pripravljeno, da bi se zopet lahko božja služba opravljala. Kakoi' hitro zima nekoliko odjenja, boni na dotičnem mestu prosil, da se bo zopet blagoslovila, kar bom pravočasno objavil. — Ker ni bilo pri cerkvici ničesar ohranjenega, kakor (razun oltarja) edino golo zidovje, je stroškov ogromno. Naj mi si. občinstvo v zlo ne šteje, da uljudno prosim, da blagovoli k izvršitvi kaj pripomoči. Ivan Ki-ajec, (Po dolenjski volitvi,) „Ile.snica oči kolje" pravi neki slovenski pregovor, ki se je vresničil tud nad zadnjim člankom „Novic" pod gorenjin» naslovom. „SI. Narod" je bil sicer toliko previden, da je molčal po volitvi, ker ni imel prav mirne vesti. Ker pa „Dol. Novice" niso hotele molčati na vse s iletke, ki 80 se vi'Šile pri isti priložnosti, zato Je mora „Nai'od" vendar-le eno blekjiiti. In blekiiil jo je, da so „Novice" lagale, pišoč, da se Je rovalo zoper g, Zupana zato, ker je rttiliovnik- Da se je zoper g. Zupana agitiralo z geslom; „Nur keinen Tfaffen! Le duhovna nikar ne volite! Duhovni so k večjemu za kmetske občine, ne pa za mestii!" itd., tega pač ne more nikdo utajiti, ker je gola istina; saj so Jo mnogi slišali na lastna ušesa! Zato „Dol. Novice" podtikaiio jim laž odločno odbijajo in dopisniku „Narodovem" vračajo. (Delavci) od parne žage v Gorjancih pripovedujejo, tla se je pred tremi meseci eden lijib tovarišev, imenom Franc Vi die, doma iz občine Šmibel-Stopiške, ponesrečil pri đričanju hlodov k žagi tako, da si je nad kolenom na treh krajih nogo xlomil. Lečil se je na to v bolnišnici v Kandiji. Zdaj Je doma in mora si sam kupovati zdravila in zdravnika plačevati v vsi svoji revščini. Kako pride to, da ta delavec, ki je bil v delu pri g, Gorjanyj u, ne dobi niti od okrajne bolnišne blagajne v Novem Mestu kake bolnišne podpore, niti od delavske zavarovalnice v Trstu nikake rente, niti kake podpore od delodajalca Gorjanyja, ïa katei-ega je hlode valil, ko bode vsled )oškodbe vse svoje življenje ostal za delo nezmožen. Tudi neki v iabriki v Gorjancih delavcem za bolnisno blagajno odtegujejo po 6 odstotkov od zaslužka, namesto postavna 2 odstotka. Prosimo, naj se nam da od kompetentne strani pojasnilo v tej zadevi. (Posojilnica.) Iz Št, Jerneja: Dne 3, mar-cija je bil izvoljen stalni odbor šent-Jernejske posojilnice. Načelnikom je izvoljen preč. g. župnik Ant, Fetich-Frankheim, namestnikom gosp, Jože Po^janec, župaji ; odborniki so gg. : Martin Zajec, trgovec, Janez Frančič, Fr. Fabijan, Anton Barborič, Jože Tavčar, Ignacij Bučar, posestniki, in Franc Novoselec, trgovec. Pregledovalec računov g. Aleks. Hudovernik, notar, in g. Karol TroŠt, učitelj, njegov namestnik. (Posojilnica vMokronogu) razpošilja svoj račun, iz katerega je razvidno, da je imela v prvem letu svojega delovanja skupnega prometa 37.769 gld, 70 kr. in čistega dobička 57 gJd. 60 kr. (Iz Cirknice.) Hranilnica in posojilnica v Cirknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, pričela je poslovati s 1, febnivarijein. Vloge obrestuje po 4V2''/o> posojila pa ďV^^/o- Slavna kranjska hranilnic» jo podarila lep dav za napravo pisarniških potreb in posodila tudi brezobrestno posojilo. Hvala ji lepa! — Snega imamo pri nas obilo. Od nedelje že ni nobenega vlaka na Kakek. Vse novice so nara zmrznile. Ljudje so odkidali sneg iz streha; sedaj ga je toliko, da se ni moč nikamor ganiti. Na cesti je danes snežnih kidačev 90. Pravijo, da ga toliko ne pomnijo tukaj ljudje že 62 let, (RomanJe s Trsata v Loreto na po-češčenje Matere Božje). Pred štirimi leti so obhajali na Trnatu Šeststo-letnir.o čudovitega prene-šenja svete hišice Marijine iz Nazareta na Trsat. Takrat se je zbralo okoli štirideset tisoč vernikov, da počastijo Marijo Devico v cerkvi, kjer je še sedaj njena čudopolna podoba. Na Trsatu je stala sveta hišica tri leta in sedem mesecev. — Lanskega leta 10, decembra je minulo zopet šest sto let, kar je bila Marijina hišica čudežno prenesena s Tisata v Loreto na Laškem. — V Loretu je sveto leto od 10, decembra 1. 1894. do konca leta 1895. skozi celo leto. Povsodi se pripravljajo na romanje v Loreto ; jiosebno pa v Istriji je vse živahno. — Na Trsatu so osnovali odbor, da preskrbi potovanje romaijeiti v Loreto, — Odločen je dan 8. maja, da so v Loretu. In sicer tako, da se zberejo romarji na Trsatu 7. dan maja ob dveh popoldne, po litanijah in blagoslovu gredo pevaje na Reko, Ob Štirih (4. uri) na morje ajo ob štirih zjutraj, od v Loreto; in po tem ■ere Božjo. — Popoldne na Anko no, kamor privesl; tam se odpeljajo po železnic grejo v procesiji v cerkev Ma ob štirih (4. uri) Je vrnitev v Ankono po železnici,— Okoli devetih (9. uri) zvečer gre parobrod na Reko, kamor dojde okoli devetih (9. uri) dopoldne, 9. maja; po tem grejo romarji k maši v cerkev sv. Vida in se zahvalijo. Stroški sopatako-le: vožnja po morj u in po železnici tje in sem je za : 3. razred 6 gld. ali 12 kron; 2. razred 8 gld. ali 16 kron; 1. razred 10 gld. ali 20 kron, — (Opombar) Krčki škof bo spremljal to romanje baje, in vabi svoje ljudi, naj ga spremljajo v Rini, kjer bo tristoletnica (300) sv. Filipa Nerija. — Ako hoče kdo kaj natanjčneje pozve-deti, Uivj se oberne na odbor hodaaSa na Trsatu. (Zima) letos je taka, kakorsne IJiidje že dolgo ne pomnijo. Snega je po nekod na dva metra na debelo. Te dni se je jel tajati, hvala Bogu, da le polagoma, da ne nastanejo povodnji. 13. t. m, dopoldne je jelo zopet hudo snežiti, a je vendar-le kmalu nehalo. Mnogo divjačine je poginilo; po nekod so se celo volkovi približali človeškim stanovanjem, tudi na Dolenjskem so jih sledili na nekaterih krajih. Ako sneg kmalu ne skopni, bati se nam je .slabe letine. ( A11 e 1 u j a. ) Velikonočni napevi za mešan zbor (4 velikonočne pesmi, Regina coeli laetare In Te Deum). Zložil Ign. Hladnik op. 22. Cena 60 kr,, )o pošti 63 kr. Dobé se v Katolmki bukvami v Lj pri J. Krajcu v Novem mestu. ubijani in Ha/ue vestL * (Lakota na Laškem) je čedalje večja, Grozne reči poročajo časniki, a mnogo tudi ne pride na dan. Ljudem manjka najpotrebnejših stvari, hrane in obleke. Ne le dojenčki mrjo za lakoto, ne le slabotne žene, otroci in starčki, temveS tndi možaki, poprej čvrsti in zdravi, umirajo sestradani celo pri delu in na cestah. Ko so zdravniki preiskovali trupla nekaterih, da bi zvedli, kaj je smrt provzročilo, niso našli druzega sledu, nego prazen želodec, ki že dolgo ni nič imel v sebi. V Sambucijn poleg Rima so se prebivalci, 130 dimin, že od deeembnt sem hranili z rastlinami in koreninami. Ko pa je vse zapadel debel sneg in so videli, da ai nobene pomoči več pričakovati, legli so mnogi na ležišča in mirno pričakovali smrt. Enako in še hnjše je bilo tudi iia drugih krajih. Lakota pa provzročuje tudi mnoge bolezni ; zlasti pé-lagra zelo pobira reveže. V nekatera mesta prihajajo tolpe delavcev po 500—1000 vkupe in prosijo živeža ali vsaj dela, da si kaj prislužijo. Nii Siciliji, tako piše neki tamošnji list, se pasejo Ijudie nekaterih vasi, kakor živina na pasi. Na Sai'diniji jedo kruh iz želoda in ilovike, a zato so suhi in přepadeni kakor smrt. A ne samo nižje ljudstvo je v takem pomanjkanju, temveč tudi večji posestniki. Vsemu blagu so cene zelo padle. Davki so vedno višji, trtna uš po-koiičnje vinograde; ako pa človek splob še kaj ima, ni več varen pred tatovi in roparji, kei' pavne vai'nosti ni skoro nobene več. — Vzroki teb stisk so različni. Italija nima več kmetskega stan»; vsa zemljišča so večinoma v rokah meščanov, kmetu pa so popolno zvezane roke. Druga leta se je se shajalo za silo, ker so imeli ljudje zelišča in korenine za živež, a v letošnji budi zimi jim je sneg tudi to preprečil. Ljudstvo se je že udalo na milost in nemilost v svojo usodo, skoro se že več ne zaveda svoje reve in stiske. Vlada laska pač premišljuje, kako bi ljudem pomagala, a ne gre in ne gre. Vs« ji apodlftti, A kako boče pomagati, ko le še vedno težje. d»vke nakladu, ko že srka ljudstvom mozeg iz kosti, kri pa mu je že prej izpita. Ljudstvo umira gladu, njegovi voditelji pa ga goljufajo in odirajo, da je groza- Milijoni lir so se že izgubili brez sledu v Žepe nenasitljivih pijavk. Imena Taniongo, frispi i t. d. že dovolj povedo. To je Italija, dežela „kjer citrone cveto, kjer se sreča vsakemu smeji!" Dobrih 30 let je v oblasti brezbožne frama-sonske vlade, ki je vzela te dežele papežu po krivici, pa kaka propast. Tisti, ki so še. nedavno divjali zoper papeža in njegovo posvetno vlado, prosijo sedaj pri papežu pomoči ali vsaj svèta. Framasoii Crispi, prvi minister, je postal celo pobožen. Doslej je živel v divjem zakonu, a 75 let star se je dal vendar-)e cerkveno poročiti; prizadeva si na vse načine, da bi kakoliško cerkev dobil na svojo stran, a to ne bo šlo, ker njegove roke so nmazáue z goljufijo, sleparijo, z vsemi mogočemi hudodelstvi. Katoliška cerkev bo pomagala sama, saj že sedaj pomaga, kolikor more, čeprav je vklenjena od tVamasonske vlade. Ko se teh okov oprosti, tedaj pa bo rešila laski nai'od. Naj sodi kdo, kakor hoče, o teh laških razmerah, kdor pozna zgodovino te dežele, in vse presoja v luči previdnosti božje, spoznati mora, da je to — šiba božja! (* V zemljo ae je pogreznilo) mesto Kučan y ruski Aziji. Po hudem potresu se je vse mesto zmajalo in zginilo v veliki razpoklini v zemljo. Več tisoč ljudi je z mestom vred pokopanih. Slavno iircrtiiištvo „Dol Novic!"*) Prosim, sklicaje se na naŠ tiskovni zakon a ozirom na v listu od 1. marca t. 1. neresnično o mojej gostilni povedano, da je nemška kazina, sprejeti sledeči popravek: Moj hôtel je sicer v isti hiši, ko novomeška kazina, ali v mojej gostilni se shajajo Slovenci in drugih narodnosti gostje, kakor v drugih novomeških gostilnah, Novomeška nemška kazina je društvo, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju, moja gostilna pa ni identična ž njo. Z odličnim spoštovanjem Friderik Schwarz, kôtdje. v Novem MeiUi. Prijateljein slovenskega očiteljstíal Nil občnem zboru dně ^8, grudna p. 1. ustanovilo se je „društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote v moralnem in gmotnem ozirn. Zares vzvišen in blag namen! Toda nčiteljstvo slovensko je pri svojih \)ornih plačah preslabo, da bi si moglo samo brez ptuje pomoči zgraditi tak zavod. Pač pak upa in sme po vsej pravici nadejati se, da ga bode rodoljubno občinstvo slovensko pri tem toli blagem in ])otrebuem podjetji drage volje in izdatno gmotno podpiralo. Vsaj ga gotovo ni društva narodnega ali dobrodelnega, v katerem ne bi učiteljstvo slovensko z vsemi svojimi silami delovalo in ga tudi po skromnih svojih iiioèéh gmotno podpiralo ! Koliko deluje le v korist naše prepotrebne šolske družbe sy, Cirila in Metoda, v Čitalnicah in bralnih društvih, v ognjegasnih, kmetijskih i. dr. diuatvih! S polnim zaupanjem obrača se torej podpisani odbor do v.seh pravih prijateljev slovenskega ačitelj-stva z uljudno prošnjo, da ga pri njegovem podjetji kolikor mogoče gmotno podpirajo steni: da pristopyo k društvu kot aj pokrovitelji (posameznik, društvo, občina) s 100 gld. v jednem — .štirih letih, h) nsta-novniki s 5 gld. vsako leto, c) podporniki s kakor-šnim koli darilom. Dal mili Bog društvu obilo blagih dobrotnikov in podpornikov. Odbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta. v Ljubljani, meseca svečana 1895. Andrej Žumer, Juraj Režek, limiseduik. Jakoh Dimnik, tajnik. blagajnik. Listnica uredništva. G, Svi\)8, Vašega dopisa ne moremo priobčiti, je itrelind. — G, J. P. v C. Opruiitite, ila «o natiiíuerao VaSega spisa; bralcev tii iie zanimal. Zato meniiiiu, tla tndi dotiřne Številko ni treba raziioslati. Kam uaj poraliimo posiauu? — G. F. P, N. Ni za uati»ek. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: Slavna poKojilnioa čriwinaljska SO gld. ; g. tir. K. Slane sa maree in aiiril 20 gld.; g. A. JakSiĆ, žujmik v ji. 3 gld.; gospa Vojska 1 gld.; Dobrotniki uovoineSki ua lueseo marec gld. 65 kr. — Gospod Debeljak iz Ribnice, lonec iiiaati. •) SrSna hvala za pojasnilol Torej zmagoBlavje ViSaikar-jevo se je obhajalo pod isto streho, pod katero je — nemik» kaasiua! Brez dvoma boilo tudi Ěitatclji „Dol. Novic" to hvaležno lia znanje vzeli. Uredništvo. Loterijske številke. Trst 2. marca 71 53 47 49 43 Gradec 9. „ 20 65 52 84 72 t Ivan Ivanetig naznanja t svojetii in v imeun svojili otrok in sorodnikov, tla je Bogu VsegauiogoSnemu doijadlo, naSo iskreno ljubljeno soprogo, oziroina mater, sestro Marijo lïanetië roj. Pezdirec, v saboto 9. marca ob 10. uri prertiiulilue, po dolpi in itrnřni bolezni, veřkrat previđeno b hv. zakrftinenti za umirajoče v 51, letu svoje starosti k sebi poklicati v boljáe živ !j eu je. Truplo tirage pokojne bo zakopano 11. marna na pokopaESćti liri Treli Farab. Drago pokojno jinporoiauw vsem aotodnilcoin in znanctm v pobo/.no molitev. V METLIKI, đnć 10. mar«a 181)5. ((52) IXa prodaj je: Eadi preselitve na Goro pri Sodražici, prodam prosto\oljuo dve sosedni hiši in zemljišče ob deželni cesti V4 ure od Sodražice z gostilno, prodajalno, mlinom 8 tremi teča i, stopami na štiri tečaje, strugarnico, zidanimi svinjaki 11 kuh njo, lepim sadnim vrtom. Studenec za hišo. Nataniineje pojasnila pimiieno. Jože Vesel 1 Zamostec pri Sodražici. > Gozdnega in lovskega čuvaja kateri je pošten in zvest, energičen, veač v najpotreb-nejšili gozdarskih opravilih, tudi v obdelovanji vinogradov zaatopen, neoženjen in vojaščine p.voat, išče do 15. aprila grajsčina Trebnje na Dolenjskem. ((j5) prodajalo se bode kakor liitro sneg skopni, iz drevesnice deželne kmetiške šole na Grmu. Isto tako prodajale se bodo ameriške necepljene ukoreničene in ne ukoreničene trte. |67--i] Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu iSĚe (66) vrtnarskega učenca, kateri ima prve dni mesca aprila t. 1. uk nastopiti-Krepak, ne p(id Í 5j pa ne čez 17 let star mladenič, zmožen slovenskega jezika i v pisavi, učil se bode vrtnarstva tri leta brezplačno, le za hrano in stanovanje. Po pošteno dovršenem tretjem letu dobi spričalo vrtnarskega pomočnika. — Kdor se hoče zgla-siti, stori naj to do zadnjega dnô tekočega meseca pri vodstvu deželne kmetiške šole na G-rniu. (gs) Na prodaj ali v najem se dad6 dve hlái v Metliki št- 20, kjer 38 tudi gostilna nabaja. — Več pove (60-1) M. Muc v MetUki. Edvard Můller, klepar v Sevnici priporoča pod garancijo vestno nai-ejene Škropilnice za trte. Brente lesene in notranje naprave iz bakra od 6—8 gld. ; iz galvaniziranega pleha in notranje priprave iz bakra od 8 — 10 gld. — Za naročilo zadostuje listnica. i52—2) Anton Fišter posestnik y Podborštu št 5 v Št. Janžu pri Zidanem mostu proda prostovoljno njegovo posestvu z poslopjem in potrebnim kmetijskim orodjem. Vse je v najboljšem stanu. Posestvo meri skupno 28 oralov 1.061 sežnjev, obstoji z 5 oralov 784 sežnje? rodovitnih njiv, „ 4 „ 605 „ senožet, „ 17 „ 992 „ lepega gozda, „ „ 269 „ pašnika, in „ 4 „ 21 „ vinograda. Skupna cena je 4.500 gld. Skoïi vas Podboršt pelje lepa občinska cesta in je od glavne železniške postaje zidani most dve in pot ure oddaljeno. a S g I v splošno znanje, da je na prodaj veleposestvo Črnemhihof v bližini mesta Ďrnoinlja, ki je lastninu prve dolenjske posojilnice v Metliki (poprej Bajuk Jožeta iz Črnomlja) pod najugodnejšimi pogoji • isto obstoji iz 38 oralov njiv, stelnikov, vrtov, hiše, hleva, supe, kozolca i t. d. Prodalo se bode skupaj ali na kose, kakor bode kdo hotel, in tudi na počak. — Kupci oglasijo se na pri ravnateljstvu prve dolenjske posojilnice v Metlik kadar kdo hoče. 58-1 Metlika, 1. marca 1895. G 11II g 1. Zvedenega delalca v vrtnars sprejme takoj trajno v službo (63-1) Friderik Schwarz v Novem Mestu, lin, ki t ■ piiťHkii dťln! P. T. Spodaj podpisani blagovolim si naznaniti slavnemu občinstvu, da izdelujem vsakovrstna staîbena in galanterijslia dela po najnižji ceni iz morpločevine (ver-zinktes Eisenblech) št. 18. in sicer: strehe po 2 gld. 70 kr. mí velike žlebe m po 80 kr., male po 65 kr. m. Kavno tako tudi cevi (Ablaufrôhrtn). Z odličnim spoštovanjem Avgust Kiisael kleparski mojster v Novem Meitu. (6Í-1) ft/V Uobro in u-jL.tfžiio tlelo, imB^ posojilnica v črnomiji, re^stroyane zadruge z neomejeno zayezo Imetje gld. kr. Dolgovi gld. kr. 283 — Zadružnikom 1700 deležev po 2 gld. . . , 3,400 _ 212,137 41 Hranilne vloge , . , 300.653 gld. 98 kr, 1 n/xfi d ftrs Zaostale obresti........... 1,011 50 Kapitalizovane obreiti . 7,806 „ 28 , J 208.4GO 3G Pri drugib denarnih zavodib naloženi denar . 1.000 — Pred plačane obresti za 1885 ...... 2.338 54 Obresti od denarja pri drugih zavodih naloženega 41 13 Kevzdignene dividende........ 580 60 Se nepovnieni prehodni zneski..... 117 23 Vstopnina, ki pripada rezervnemu laktadn . 210 — Vrednost tiskovin (knjižic, menic, dolžnih pisem) 20 90 Čisti dobiSek........... 3.0G3 32 Gotovina 31, decembra 1894...... 9.441 55 Skupaj . . 218,052 72 Skupaj . . 2ia052 73 DohiHlki: 105.449 gld, 79 kr. Izdatki: 105.223 gW. 20 kr. Skupni promet: 310.tí72 gld 9« kr. Eezemii zak)aA ima koncem 1894. 8.817 gld. 41 kr. Bačun zadružnikov: Koncem 1893. bilo je zadružnikov..... 881 Leta 1894. izBto|)ilo jih je . ....... 13 8G8 105 jih je ostalo . . . Ker jili je pa v )etujl894. uu novo pristopilo___ Bilo je koncem 1894. zadružnikov..... Račun deležev: 973 aadmžnikoT ima 1,66B deležev po 2 gld. . , . 3.330 13 v lem 1894 izetopivSili «adružuikov ima 13 deležev po 2 gld............... 2G 15 v prejât^ih letih izst«piviih Eadružnikov ima Se ne' vzdignjenih deležev 10 po 2 gld....... 38 Koncem 1894. je bilo HkU])aj 1,700 deležev po 2 gld, . Občni zbor je raČim za 1894. dne 17. febnivarija 1895. potrdil. Anton leralnović 1. r., ravnatelj. 8.400 Karol Millier 1. r., odbonuk. ianko Puhek 1. r., raĚ. pregledovali!a namestnik. Avgust Kune 1. r„ odbornik. Martin Mainerlč 1. r., odbornik. Franc letina 1. r., računski ravnate^. Turbin na prodaj skoraj nov, 30—50 konjskih raoâij, 2 žage cirkiilarne za tabolete, I garteržaga, vsake vrste tečaje kolesa z zobmi in za remene, 1 veUko kolo za lesene palce in druga žeEeznina zh mline in žage. Kdor kaj taeega potrebuje, dobi pó jako nizki ceni pri Jan. Lenard-u v Reichenburgu, Štirsko. V najem se odda v Št. Rupertu ne Dolenjskem takoj, ali pa o sv, Jurju za dve ali tri leta. Pripravna je posebno za gostilno ali pa obrtnijo. Kdor jo želi v najem vzeti, oglasi naj se pismeno ali UBtmeno pri Fran Pavlinu v St Rupertu. (48-2) Fran Seidl v Novem Mestu proda ve6jo množino belega vina in črnine lastnega pridelka v vinogradih na Tržki G-ori, (55—2) rnia pi >i na glavnem trgu Nov. Mesta je takoj oddati. Kje pove iz prijaznosti opravniátvo „Dol. Novic." (44-2) ^^ Stanovanje dve ali tri sobe s potrebnimi drugimi prostori in vrtom se daje takoj po nizki ceni v najem v WahorÈiiievi hiši v Kandiji._ (so-i) centov lepe mn in 50 centov s ame je na prodaj (57) V griOňčini v Si-cbničiih (na Marofti). Otvorjauje novo prodaj&tuo. Slavnemu obćinstvu uljudno naznanjam, da sem v gosp. Viktor Rohrmannovej novi liiŠi otvorila za razno Špecerijsko blago; tucii petrolej, vos5ene sveče, milo itd. Prodajala bom najfineje in sveže blago po prav ugodnih cenah, ter se za obilo odje-manje slavnemu obćinstvu uljudno priporočam (58-2) Mrti'tiii SiiitU. OtTorJonJo nove prodajalno. 5G. swan. ItOLKNJSKE NOVIOK. Plev, 6, ~ <• Inlnf uinji D únflnnm ^ Nia liri mestnem pilu za i)et liieniikov po-setve se pruda ali jia v najem odda. Več se izvé |jri lastniku J. Ferliču v Novem Mestu. je uart 40 jaUo lepili, novih in trpežnih vozov, rajslične velikosti in ceue pri Franc Waiiandu v Žužemberku.__<49-2) IVa prodaj je liiîia v Kandiji, mr Prodajalnica ^»i tiato novo zidara, na glavni cesti, za ohrt piimema, 5 minut od mesta. Nahaja se obokana klet, hlev, dv« sobi, kuhinja, jedilna shramba, z diuginii |iotrelmin)i l>i'o-stori se takoj jiroda. — Ona se izvé pri lastniku __fei: 58. v Kandiji._(3&-3) jako Ifjio, a tremi sobami in I vrtom, je takoj oddati v Novem I Mestu h. štev. 157. v Školovi " ulici. _ (45-2) z vso opravo, ležeča v sredi velike viisi blizo farne cerkve, pripravna za vsako kupčijo, daje pod jako ugodnimi pogoji takoj v najem Katarina Rajer v Vel. Brusnicah._c84-3) Slaiya Oves „Willkomm" Ta izvjstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najrodoyitejaa; ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostu,ie 50% za en joli. Razpošilja se z yrečičo vred 25 % za 5 gld., 50 hy za 9 gld. 50 kr., 100% 18 gld. Vreéice, ki imajo 5% pošiljajo se poštnine prosto na vsako poštno postajo za 1 gl. 70 kr. Oskrbništvo grajščine Goliče pri Konjicah na Stajersliem. (40-3) , IT -it. Steinfeídsh piïOYaraa bratov Reiiiiiijiliaus, Gradec zalogu pivu v Jj^iubljiini-Šiški (39~a) priporoSa oležano, marčno in eksportno pivo v sodčekiii in steklenicah (pivo v steklenicah Je pasterizováno,) ALOJZlj HAJEC. urar v Novem Mestu na Velil