GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XIX 18. JULIJA 1980 CENA 3 DIN Ob našem prazniku Kamniški prvoborci Pred devetintridesetimi leti je v takratnem kamniškem okrožju vzplamenela plamenica upora, ki je po štirih letih trdega in neizprosnega boja prinesla svobodo. Pet let po svobodi so se kamniški prvoborci spet srečali, med njimi je bil tudi organizator oboroženega upora na Kamniškem Tomo Brejc (v sredini z očali) in soorganizator vstaje Roman Potočnik (desno, poleg Brejca). etošnje praznovanje našega praznika, ki ga občani ka-* -mniške občine že vrsto let praznujemo v počastitev spomina na dan, ko se je pred 39 leti na tem območju pričela oborožena vstaja proti okupatorju, obeležujejo številne pomembne obletnice, ki na svojski način dajejo obeležje današnjemu trenutku, kot tudi nakazujejo pot nadaljnjega razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Ob tem pa nas navdaja boleče spoznanje, da med nami ni več našega ljubljenega Tita, našega voditelja, učitelja in tovariša, da bi se z nami veselil novih uspehov, nas bodril ter vlival zaupanje. Vendar, za njim nam je ostalo njegovo veliko življenjsko revolucionarno delo; ostala nam je pot, ki jo je začrtal, pot bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, samoupravnega socializma, neuvrščenosti ter miroljubnega sožitja med vsemi narodi sveta, pot, kije temelj naše trdnosti in ki predstavlja našo bodočnost. Devetintrideset let je minilo od dne, ko je na poziv Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije v tedanjem kamniškem okrožju zagorela plamenica upora, oznanjajoč pričetek trdega inneizprosnegaboja proti okupatorju, boja za narodne pravice in vzpostavitev oblasti delovnega ljudstva. Sedemindvajsetega julija zvečer so skupine zavednih rodoljubov pod vodstvom komunistov, prekaljenih v boju v prvih vrstah predvojnega delavskega gibanja, pričeli uresničevati ukaz Vojnega komiteja kamniškega okrožja: blokirati vse ceste, ki vodijo v kamniško okrožje, pretrgati in porušiti vse telegrafske zveze, porušiti progo Ljubljana - Kamnik ter zažgati skladišče bencina v Kamniku in Domžalah. Večina akcij je bila uspešno izvršenih, žal pa sta to noč, kot žrtvi izdaje, padli prvi žrtvi oborožene vstaje na Slovenskem: Skojevca Dominik .Mlakar in Anton Miklavčič. Ogorčenje okupatorja je bilo strašno, saj je bilo nepojmljivo, da bi se tedaj, ko je bil na vrhuncu svojih moči, ko je pod njegovimi škornji ječalo več kot pol Evrope, na ozemlju, ki ga je smatral za svojega, upal kdo zoperstaviti njegovi volji. Sledile so aretacije, zashšanja, streljanje talcev, požigi naselij in vasi, izgoni v koncentracijska taborišča, skratka, pričelo se je trpljenje, ki ga naš narod še ni doživel. Pa vendar vse to ni zlomilo volje in vere našega ljudstva v to, da si samo, z orožjem v roki, izbori svojo pravico in svobodo. Še več; iz posameznih skupin borcev, ki so neposredno sodelovali v vstaji, se je formiral slavni Kamniški bataljon, ki je iz dneva v dan zadajal sovražniku udarec za udarcem. Izkazano junaštvo borcev ter spretna partizanska taktika, ki se jo je posluževal ta bataljon, se je odrazila tudi v priznanju, ki ga je izrekel Izvršni odbor Slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v obliki podelitve partizanske zastave; to je bila prva enota slovenske partizanske vojske, kije prejela tako visoko odlikovanje. Uspeh vstaje v kamniškem okrožju ni naključje, temveč je plod uspešnega predvojnega revolucionarnega delavskega gi- banja, ki ga je vseskozi vodila in usmerjala Komunistična partija. To se je sredi 30 let, vsled brezobzirnega izkoriščanja delavstva potom domače in tuje buržuazije, ponovno okrepilo. Dozorelo je spoznanje, da so le organizirani, trdni in odločni delavci lahko uspešni v boju z delodajalci za svoje pravice in boljše življenjske pogoje. Rezultat tega je bila uspešno izvedena stavka delavcev v Remčevi tovarni na Duplici 1934. leta, pa naslednje leto v Bonačevi papirnici na Kočičevem, kot tudi kasneje v drugih tovarnah na tem območju. Sočasno s krepitvijo sindikalnega gibanja so se razvijale tudi druge oblike aktivnosti delavstva, ki so se izkazovale v organiziranju proslav, shodov, manifestacij, športnih in kulturnih dejavnosti, kjer so se širile napredne ideje ter kovala delavska solidarnost. Vse to pa je vodila in usmerjala Komunistična partija. Še posebno po ustanovnem kongresu KPS na Čebinah ter spremembi v vodstvu KPJ, na katerega čelo je stopil tovariš Tito, je bilo začutiti vehk polet in razmah komunističnega gibanja. Resda partija takrat ni štela veliko članov, je pa znala in umela združiti demokratične sile na osnovi jasno začrtanih stališč, predvsem pa na spoznanju, da je le ob najtesnejši povezanosti z ljudstvom možno izbojevati boj za pravice delavskega razreda ter se zoperstaviti čedalje večji fašistični nevarnosti. Rezultat tega je bila ustanovitev novih partijskih celic, tako da jih je tik pred vstajo v tedanjem Kamniškem okrožju delovalo 8 s približno 50 člani in 15 kandidati, 20 člani SKOJ in velikim številom simpatizerjev. Čvrsta organiziranost partije in njen vodilni vpliv med ljudstvom pa je bila osnova uspeha pri organiziranju in izvedbi vstaje, kot tudi skozi obdobje NOB in revolucije. Danes, po 35 letih osvoboditve in 30 letih uresničitve revolucionarnega gesla »tovarne delavcem«, se s ponosom oziroma na prehojeno pot. Zgradili smo nove tovarne, šole, bolnišnice, športne in kulturne objekte, nova mesta, stanov-najska naselja itd., skratka, ustvarili smo bogastvo, ki marsikoga bode v oči. Istočasno pa smo na osnovi ustave ter zakona o združenem delu vzpostavilitake družbene odnose, v katerih združeni delavci sami čedalje bolj postajajo neposredni gospodarji pogojev in plodov svojega dela. Res, da se pri tem srečujemo z različnimi problemi in težavami, vendar nam stopnja dograjenosti samoupravnega sistema, njegova razvejanost, kot tudi prepričanje in spoznanje, da stopamo po pravi poti, zagotavlja, da spoznamo težave ter da jih tudi uspešno razrešimo. Čaka nas trdo in naporno delo, toda če bomo enotni in složni ter trdno prepričani v zmago, kot smo bili v času NOB in revolucije, bomo uspešno opravili zadane naloge. Zato nam naj bo revolucionarno izročilo našega praznika vspod-buda za nadaljnje delo. Iskrene čestitke vsem občanom Kamnika. SLAVKO RIBAŠ Gospodarsko nihanje velesile Nekoč je veljalo reklo - če Združene države Amerike kihnejo, pol sveta dobi nahod. V bistvu je teh nekaj besed izražalo samo veliko ekonomsko, pa seveda vojaško in politično moč največje kapitalistične države, kise je na drugi strani odražala tudi v veliki navezanosti ali odvisnosti precejšnjega števila držav na ZDA. Toda v zadnjih dveh desetletjih je zgolj ekonomska moč ZDA tako upadla, da ob spominu na nekdanjo veličino takorekoč bijejo plat zvona. Alarmni zvonci pa v ZDA ne zvonijo kar tjavdan. Podatki so namreč najzgovornejši pokazatelj, kako odločujoče je padla konkurečna moč ameriškega gospodarstva tako doma kot tudi v tujini. Leta 1960je delež ZDA obsegal več kot četrtino vsega industrijskega izvoza razvitega Zahoda. Tudi na domačem trgu sta se takorekoč cedila med in mleko, kajti ZDA so svoj trg pokrivale v 98 odstotkih. Vendar se je v dvajsetih letih toliko spremenilo, da ZDA izgubljanje tujega in domačega trga že primerjajo z veliko ekonomsko krizo v 30. letih. Tudi izraz »gospodarska katastrofa« seveda ni nikakršen tabu ali črne, moreče sanje, kajti številke so najboljši pokazatelj zmanjšane moči ameriškega gospodarstva. Tako so ZDA v sedemdesetih letih izgubile 23 odstotkov svojega nekdanjega deleža na svetovnem trgu, medtem ko je bila ta izguba v šestdesetih letih zgolj 16 odstotna. Še bolj črno se Američanom piše na domačem trgu in to je še posebej boleče. Leta 1960 je bil neameriški avtomobil na cestah ZDA takorekoč posebnost, deset let kasneje je ameriški trg kupil že 15 odstotkov tujih avtomobilov, da bi se lani delež tujih avtomobilskih proizvajalcev povečal na 30 odstotkov. Najbolj pa je ameriška konkurenčna moč padla na področju potrošniške elektronike: polovico teh izdelkov prodajo predvsem japonski in deloma nemški proizvajalci. V ZDA nihče več ne izdeluje radijskih sprejemnikov, hkrati skorajda ni moč najti črnobelega televizorja, ki bi še nosil nalepko »Made in ZDA«. V ZDA se medtem seveda pojavljajo različna mišljenja in ugibanja, kako ukrepati, da gospodarska ladja ne bi zaplula še v nevarnejše vode. Značilno je opozorilo enega izmed pomembnih časopisov, ki je zapisal, »da je treba hitro ukrepati, sicer bodo letošnje ekonomske težave prihodnje leto le še prijeten spomin.« Odnosi in razmerja moči so se vsaj po tej plati kar precej spremenili. Sedaj bi lahko rekli (z majhno rezervo, seveda): če kihne Amerika, si drugi lahko obrišejo zgolj smrkaVnos. KOVAČIČ Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine, 27. juliju družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Odhod v partizane je bila silna, a samoumevna odločitev »Stal sem na straži nad Gozdom in gledal proti Logarjevemu Tinčku v Črni. Spodaj je zavijala harmonika, fantje so vriskali. Kakšno nasprotje med maloštevilnimi partizani, ki so skušali osvoboditi sebe in domovino - in veseljačenjem. Od začetka oborožene vstaje je takrat minilo komaj nekaj dni, zato sem dogodek globoko občutil in tako je začel nastajati dnevnik. A pisal sem ga le kakšnih štirinajst dni, potem ne več, saj bi lahko prišel v roke sovražniku. Danes bi bil tak dnevnik dragocen dokument,« se je z drobnim spominom povrnil v prve dni svojega življenja v partizanih Albin Vengust - Hrast, kamniški prvoborec, v pro-ložnostnem pogovoru ob prazniku naše občine, ki ga praznujemo v spomin na začetek oborožene vstaje v takratnem kamniškem okrožju. »Upor se je rodil v delavcih tovarn - te so bile na kamniškem območju močne, ne toliko v Kamniku, kjer sta bili večji le »baruta-na« in Knafličeva usnjarna, kot v okoliških vaseh, na primer žaga v Stahovici, pa Titan, Remec tovarna makaronov in tovarna brisač v Šmarci, papirnica v Količe-vem, današnji Induplati v Jaršah, tovarna olja... saj so bile v teh tovarnah organizirane partijske celice. Na terenu je bila namreč le ena, v Kamniku,« je obudil spomin na obdobje pred začetkom vstaje Albin Vengust. »Nosilec organiziranega upora proti sovražniku je bil Tomo Brejc, ki je bil po nalogu centralnega komite- ja zadolžen za Kamniško okrožje. Pomagali so mu dr. Marijan Dermastia, Mara Dermastia, Tone Šturm, Roman Potočnik, pa Stane Žerovnik, ki je bil sekretar partijske celice v današnjem Stolu. Z mladimi je delal Roman Potočnik. Navezani smo bili nanj in njegova vloga pri organiziranju vstaje, je bila neprecenljiva, saj so šli v partizane skoraj vsi mladi komunisti in sko-jevci. Tako je bilo v formiranih četah največ mladih od osemnajstega do dvain- Albin Vengust, prvoborec in organizator partizanske tehnike dvajsetega leta starosti. Politični delavci, ki so takrat delali z mladimi, si lahko štejejo za zaslugo, da so ustvarili tako moč - ne toliko po širini oboroženega upora kot zaradi samega začetka vstaje. Po zgledu sosednjih republik se tudi pri nas porajajo dileme, kje in kdaj je počila prva partizanska puška. Plaz upora na Slovenskem naj bi se sprožil z dogodkom v Tacnu 22. junija, ko so tu streljali na orožnika in ga ranili. V občini Moste štejejo za začetek vstaje 16. julij, takrat so ubili prvega Nemca, za začetek vstaje našega naroda šteje-jemo 22. julij. Kamničani smo šli 27. julija opolnoči v partizane. Vstaja naj bi se sicer začela po vsej Gorenjski, vendar organizacija ni povsod uspela. Na Kamniškem pa smo z različnimi akcijami okupatorju že prej dali vedeti, da ne bo lahko. V začetku julija, mislim, da je bilo 6. julija, smo organizirali veliko napisno akcijo. Ni bilo hiše ob cesti predvsem na Duplici, v Šmarci in Volčjem potoku, da je ne bi popisali s parolami, ki so pozivale v boj proti okupatorju, k zavezništvu s Sovjetsko zvezo. To je bil tudi znak, da so trojke, ki so delale predvsem v vaseh, izjemno dobro organizirane in da so dobro delale. Obdobje pred oboroženo vstajo pa je bilo seveda v prvi vrsti namenjeno pridobivanju ljudi, ki bi bili pripravljeni iti v partizane. Seveda je bilo treba takrat razčistiti, kaj to sploh pomeni. Za tiste, ki nismo imeli družine, odločiev ni bila težka. Ko sva se z Vinkom Dobajem pogovarjala o tem, sploh ni bilo dvomov, vprašanj. Ko danes o tem razmišljam šele vem, kako silna je bila taka odločitev. V takratni vzhičeno-sti, želji po boju z okupatorjem pa je bila tako sa-riioumevna. Res pa je, da se nismo zavedali težav, ki so pravzaprav nastale že prvi dan vstaje. Seveda je bilo nekaj razlik. Na Duplici in v Radomljah, kjer smo bili mladi povezani v športnih društvih, ki so jih vodili napredni ljudje, je vstaja bolje Skupina političnih delavcev, med njimi drugi z leve sekretar OK KPS Kamnik Andrej Stcgnar-Silvo, na skrajni desni znani partizanski zdravnik dr. Tine Zajc-Miha uspela. V Kamniku je bilo nekoliko drugače, saj je bilo v komunistih več oportu-nizma, niso se še tako zlahka odrekli ugodju v civilnem življenju, čeprav so se godile krivice, saj so takrat že izseljevali ljudi. Vendar pa so komunisti, ki takrat niso šli v partizane, že avgusta ali kasneje padli kot talci. V bistvu je bilo še najbolj gotovo, da boš vojno preživel v partizanih. V tistem času je resnično moč partijske organizacije v kraju odločala o tem, kako uspešna bo vstaja. Po obsegu cilja nismo povsem dosegli, saj nas je šla na primer na Duplici in v Radomljah v partizane le polovica tistih, na katere smo računali, v Kamniku in Domžalah pa še precej manj. Zato je Tomo Brejc že teden dni po začetku vstaje zapustil četo in se odločil za ponovno ak-tivizacijo terena, za pridobivanje novih borcev. Ko danes premišljujem o začetku oborožene vstaje in ko imam pred očmi uspehe Radomeljske čete, mi je žal, da so v Domžalah spremenili praznik občine. Radomeljska četa je bila najuspešnejša od vseh takrat ustanovljenih čet, v njej so bili ljudje, ki so goreli v želji po boju z okupatorjem in četa je dejansko uresničila vse obete. Poleg tega je bilo skupno praznovanje obeh občin dodatna vzpodbuda za sodelovanje med njima, saj se povezujeta v prostoru. Mislim, da za tako odločitev niso krivi ljudje, ampak dajejo pečat temu vodilni delavci. Ne ocenjujem, kdo je tu bolj kriv, meja med občinama pa ni razveseljiva,« je sogovornik svojo pripoved o prvih parti- zanskih dneh nekoliko prekinil, potem pa nadaljeval s spomini o prvih akcijah Kamniške čete. »Kamniška četa se je gibala v Pavlovčah, Rudniku, Gozdu, na Mali planini. V teh vaseh ni bilo sovražnika in smo se lahko prosto gibali. Pripravili smo tudi nekaj zased ob cestah na Črnivec in na Kozjak, vendar so bile neuspešne, ker okupator sploh ni prišel mimo. Potem je prišlo do zbora na Rašici, kjer se je pravzaprav le zbral ves Kamniški bataljon, in se takoj po zboru in zaprisegi spet razšel. Potem je prišlo do napada v Tunjicah konec avgusta 1941, ki nas je po svoje streznil, saj smo do takrat premalo gledali na lastno varnost. V tej bitki smo izgubili precej orožja, ranjen ali ubit ni bil nihče. Tudi preostale čete so se večkrat spopadle v zasedah in oktobra je dejavnost Kamniškega bataljona skoraj povsem zamrla. Nekateri borci so se vključili v Cankarjev bataljon, mnogi pa so šli v takratno Ljubljansko pokrajino in se vključevali v Dolomitsko četo ali Šercerjev bataljon. Tako sem tudi sam postal borec Šercerjevega bataljona in ostal z njim vse do ustanovitve Šercerjeve brigade, septembra 1942. Takrat sem si zaželel nazaj na Kamniško okrožje, kjer je partizansko gibanje že spomladi 1942 spet oživelo: Kamniški bataljon je že julija 1942 imel preko sto borcev in je s svojo aktivnostjo presenečal sovražnika. Bataljon je bil vključen v Kokrški odred in je operiral predvsem na območju Kamniških planin, Tuhinj- ske doline do Moravč. V zimi 1942 do 1943 je bataljon pridobil veliko novih borcev, pridruževali so se predvsem fantje, ki so dobili pozive nemško vojsko. Sovražnik je takrat poskušal vse, da bi nas uničil in aprila 1943 je bataljon izgubil več borcev, kot jih je štel, a je bil vseeno močnejši kot kdajkoli. Sicer pa sem sam spomladi tega leta začel delati na terenu skupaj s Poldetom Stražišarjem - Silvestrom, ki je bil okrožni, sekretar KPS za Kamnik. Hoteli smo organizirati lastno propagando, da ne bi bili več odvisni od Gorenjske in Ljubljane. Organiziral sem prvo partijsko tehniko, za katero smo vse nujne pripomočke dobili ob akciji v Homcu. Po nekaj dneh je začela tehnika delati in hitro smo lahko jazmnoževali vse od Poročevalca do radijskih poročil. Čez dva meseca je delala že druga tehnika, do konca leta 1943 smo imeli že štiri tehnike in eno tiskarno. Silvester je junija 1943 padel, na njegovo mesto je prišel Franc Zupančič - Marjan, njega je kasneje zamenjal Andrej Stegnar. Poleti 1944 sem odšel v pokrajinsko organizacijo na Gorenjskem. Svobodo sem dočakal z borci IX. korpusa, ki je 30. aprila 1945 vkorakal v Novo Gorico. Menda zato, ker sem si tako zelo želel svobode ... Kamnik je bil osvobojen šele 9. maja,« je bil ob koncu svojega pripovedovanja nekoliko bolj oseben Albin Vengust. JANA TAŠKAR Bergantova hiša v Podgorju, kjer je bil konec 1940 ustanovljen okrožni komite KPS Kamnik Most pri Remčevi tovarni, na katerem je bila 27. julija 1941 izvedena sabotažna akcija dupliške bojne skupine Gospodarski utrip naše občine IT »Po lanskoletnih rezultatih gospodarjenja je bilo že ob načrtovanju letošnjega poslovanja jasno, da bo težko obdržati tako uspešnost, saj so se pogoji gospodarjenja precej zaostrili. Predvidevanja so se uresničila še močneje, kot smo pričakovali, saj gospodarjenje v prvem trimesečju ni bilo vzpodbudno, doseženi rezultati našega gospodarstva zaostajajo za rezultati poslovanja v republiki. Zato smo v izvršnem svetu tudi tako kritično ocenili opravljeno delo,« je dejal Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta, ko smo ga ob prazniku naše občine poprosili za nekaj mnenj o doseženih razvojnih rezultatih in o gospodarskih načrtih naše občine. - Zdaj ste govorili o globalni oceni gospodarjenja. Ali lahko opozorite na tista področja gospodarjenja, kjer so po vaše rezultati najmanj vzpodbudni in na tista, kjer smo lahko zadovoljni. »Na globalne poslovne rezultate našega gospodarstva so vplivali tako subjektivni kot nekateri objektivni vzroki med drugim tudi dva požara, v Svilanitu in v Utoku, ki sta seveda posebej prizadela tudi poslovanje v obeh delovnih organizacijah. Zaradi obeh požarov je tudi izvoz manjši, saj vemo, da tako Svilanit kot Utok precej izvažata. No, kljub temu so bili izvozni rezultati v četrtletju dobri, saj se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 47 odstotkov, v polletju pa bo po predvidevanjih 35 odstotkov večji kot je bil v lanskem prvem polletju. Med najuspešnejše izvoznike lahko že zdaj uvrstimo Titan, ki bo predvidoma povečal izvoz za 70 odstotkov, Utok, kjer naj bi izvozili 53 odstotkov več kot lani v prvem polletju, v Eti bo izvoz višji za okrog 122 odstotkov, tudi Menina bo precej povečala svoj izvoz. Zaradi sezonskih vplivov pa bodo v tretjem trimesečju, spet po predvidevanjih, med najuspešnejšimi izvozniki Utok, Menina in Eta, pa tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah se bo izvoz zaradi sezonskih vplivov še povečal. Med vzpodbudne rezultate lahko prištejemo tudi dejstvo, da delovne organizacije, ki so lani poslovale z izgubo, uspešno uresničujejo sanacijske programe in gospodarijo brez izgub. Manj prijetna pa je ugotovitev, da z izgubo poslujejo druge delovne organizacije, da se je znesek izgub povečal. Vendar menim, da se bodo izgube ob polletju v znesku zmanjšale. Sicer pa smo v izvršnem svetu zelo kritično ocenili razporejanje dohodka oziroma spoštovanje določil dogo- V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujemo skladnejši razvoj občine, pri čemer bo nosilec razvoja še vedno industrija, več pozornosti kot doslej pa bomo namenili razvoju kmetijstva in s tem tudi manj razvitim območjem ter drobnemu gospodarstvu, turizmu in gostinstvu, je dejal v pogovoru ob prazniku naše občine Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta vora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dogovor so kršile tako delovne organizacije materialne proizvodnje kot delovne organizacije družbe- nih dejavnosti. Ostro smo ukrepali predvsem proti kršiteljem v nematerialni proizvodnji; tako so v dveh osnovnih šolah na primer junija izplačali precej nižje osebne dohodke, da so zdaj usklajeni z vsemi družbenimi usmeritvami. V gospodarskih delovnih organizacijah še nismo sprejeli ostrejših ukrepov, ampak smo jih le opozorili. Ker so lani razporejale dohodek v skladu z usmeritvami in se bodo, tako pričakujemo, tudi letos obnašale v skladu z določili dogovora.« - Na različnih sestankih pogosto govorite o kmetijstvu, o razvojnih možnostih, ki jih tu še lahko izkoristimo. »Za hitrejši razvoj kmetijstva v občini smo že lani sprejeli nekaj ukrepov, ki že dajejo svoje rezultate: povečuje se število živali, kar nazorno potrjuje tudi podatek, da je bilo letos odkupljenega 280 tisoč litrov mleka več kot lani. V razvojnih načrtih za prihodnje petletno obdobje pa kmetijstvu namenjamo posebno pozornost in upam, da bo s skladom, v katerem se bodo združevala sredstva delovnih organizacij, del proračunskih sredstev, predvidevamo pa še nekatere druge vire, mogoče uresničiti cilje. Sredstva seveda ne bodo namenjena le pospeševanju kmetijstva ampak tudi vsem tistim področjem, ki bodo pogojevala razvoj kmetijstva in ki so hkrati sestavni del načrtovanega skladnejšega razvoja občine. Tu mislim tako na komunalno infrastrukturo kot na razvoj družbenih dejavnosti v krajevnih skupnostih, med katerimi bodo imele posebno prednost manj razvite krajevne skupnosti oziroma krajevne skupnosti z manj razvitimi območji, s čimer bomo zagotovili take življenjske in delovne pogoje, da kmetje ne bodo zapuščali svojih domačij. - Obrt in turizem sta področji, ki ne navdušujeta. j Hiš - 1 r < / 1 i ........... i i Poleg novega igrišča, ki ga bodo ob prazniku odprli v Vrhpolju, nove ceste med Potokom in Vranjo pečjo, bodo z delovno zmago obogatili občinski praznik tudi delavci Svilanita, saj bodo odprli nov proizvodni obrat tozda Svila in nove poslovne prostore z obratom družbene prehrane »A se je tudi tu začelo premikati, saj se število obrtnikov povečuje, čeprav je res, da je še vedno premalo nekaterih storitvenih dejavnosti. Tudi v turizmu je korak naprej narejen s sprejetim programom interesne skupnosti Velika planina. Priznati pa je treba, da je zasebni sektor veliko bolj živahen kot družbeni.« - V izvršnem svetu ste že večkrat kritično obravnavali uresničevanje naložbenih načrtov v gospodarstvu. »Seveda, ker z dosedanjimi vlaganji ne moremo biti zadovoljni. Naše gospodarstvo bi moralo usmerjati investicije v boljšo tehnologijo, v tako proizvodnjo, ki bo zagotavljala večji prodor na tuji trg. Za zdaj naše delovne organizacije še veliko premalo izvažajo v dežele tretjega sveta, še vedno se preveč oklepajo zahodnih tržišč, ne načrtujejo investicij, ki bi zagotovile dolgoročen nastop na tujih trgih.« JANA TAŠKAR Ob prazniku občine bomo tudi letos dobili nekaj dragocenih pridobitev. Gotovo je med najpomembnejšimi prvi del obvozne ceste od Duplice do Železnega mostu v Kamniku - investicija, ki sicer ni bila skromna, a bo svojo dragocenost dolgoročno potrjevala Letošnja občinska priznanja Zbori občinske skupščine so na svoji zadnji seji podprli predlog komisije za odlikovanja občinske skupščine Kamnik ter s tem sprejeli sklep, da letošnja občinska priznanja prejmejo naslednje delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva in posamezniki. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku na slavnostni seji zborov skupščine 26. julija. SREBRNO PLAKETO OBČINE KAMNIK BODO PREJELI: TOVARNA POGREBNE OPREME »MENINA« za 25-letne izredne dosežke in delovne uspehe, ki imajo posebni pomen za razvoj občine in širšo družbenopolitično skupnost. POSTAJA MILICE KAMNIK za dolgoletne uspehe pri razvija.iju in krepitvi sistema varnosti in družbene samozaščite ter razvoju socialistične družbe. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS KAMNIK za uspešno, široko razvejano družbenopolitično aktivnost, ki se še posebej odraža na mladinskih delovnih akcijah, ohranjanju revolucionarnih tradicij, organizaciji raznih proslav, prireditev in tekmovanj. GASILSKO DRUŠTVO MOTNIK za 80-letno uspešno delo na področju požarnega varstva, družbene aktivnosti in samozaščite. GRADITELJ, KAMNIK ob 25-letnici uspešnega dela. IVO CARIC, delavec Industrijskega podjetja »Alprem« Kamnik, za dolgoletno in prizadevno delo v delovni organizaciji in delo v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno na področju razvoja in organiziranja teritorialne obrambe v občini in samoupravnih organih. STANISLAVA ZRNEC-ADRINEK, delavka Kemijske industrije »Kamnik« Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji, organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah občine in republike. IVAN TEKAVEC, direktor TOZD gozdarstvo Kamnik, za izredna prizadevanja pri razvoju gozdnega gospodarstva in za družbenopolitično delo v delovni organizaciji, občini in republiki. ANTON PODBEVŠEK, upokojenec, za več kot 30-letno prizadevno delo v krajevnem in občinskem odboru ZB NOV ter drugih družbenopolitičnih organizacijah v KS Tuhinj. BRONASTO PLAKETO OBČINE KAMNIK PREJMEJO: ANTON PENGOV za velik prispevek k razvoju občine, še posebej na področju stabilizacije gospodarstva in družbenega razvoja ter krepitve položaja krajevnih skupnosti, obrambnih priprav in družbene samozaščite. IZTOK JURANČIČ, direktor Živilske industrije Kamnik, za velik prispevek k izrednemu razvoju delovne organizacije in aktivno družbenopolitično delo. FRANC POTOČAR, delavec Industrijskega podjetja »Alprem« Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih organizacijah, KS in samoupravnih organih. JOŽE CVERLE, delavec Kemijske industrije »Kamnik«, za vestno in marljivo delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. JANEZ TAJČ za dolgoletno, požrtvovalno in vsestransko delo na raznih področjih telesne kulture občine Kamnik, ki je bilo vseskozi namenjeno razvoju množičnega in vrhunskega športa. VLADIMIR BEC, delavec Montažnega podjetja »Zarja« Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji, organih samoupravljanja, samoupravnih interesnih skupnostih in društvih. MARIJA TAJČ, za dolgoletno izredno aktivno družbenopolitično delo v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občini. LEOPOLD STAROVASNIK, upokojenec, za več kot 30-letno prizadevno delo v krajevnem in občinskem odboru ZB NOV, posebno ša na področju ureditve spomenikov NOB. KAREL VAVPETIČ, obrtnik, za dolgoletno aktivno in prizadevno delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v Šmarci. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK PREJMEJO: HORST HAFNER, direktor Tovarne usnja Kamnik, za velik prispevek k ekonomski sanaciji delovne organizacije in nesebično delo pri razvijanju samoupravnih odnosov. ALOJZ PAVLIC, delavec Industrije pohištva »Stol« Kamnik, za vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji in organih samoupravljanja. KONJENIŠKI KLUB KOMENDA za uspehe in prizadevno delo na področju organizacije konjeniškega športa in aktivnosti na področju SLO. MARJAN ŽNIDAR za izredno aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in športnih društvih v krajevni skupnosti Komenda. JERNEJ KOROŠEC za aktivno in prizadevno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju. VERA PŠENIČNI, delavka krajevne skupnosti Kamnik, za prizadevno in uspešno delo ter pomoč in sodelovanje z vsemi krajevnimi skupnostmi Skupščine občine Kamnik. Vodovod do odročnejših domačij V Trobelnem, zaselku v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica, od koder je v dolino do Stranj pol ure hoda, nazaj pa zaradi strmega klanca skoraj še enkrat toliko, je bila 11. junija skromna, a pomembna slovesnost. Odprli so namreč okrog pet kilometrov novega vodovodnega omrežja, ki je pripeljalo vodo v skoraj vse domačije na Za-kalu, Klemenčevem, Zaberju in Trobelnem. »Ti zaselki, v naši krajevni skupnosti spadajo med manj razvita območja. Slaba je zlasti komunalna urejenost in do nedavna je bila tudi preskrba z vodo slaba, saj so občani V Trobelnem so na hidrantu preizkusili, kako teče voda po novo napeljanih vodovodnih ceveh uporabljali predvsem deževnico, ki jo je v poletnih mesecih pogosto zmanjkalo in so morali vodo dovažati s cisternami,« je dejal v svojem priložnostnem nagovoru Janez Podjed, predsednik krajevne skupnosti Kamniška Bistrica in potem opisal, kako so ga odločili za gradnjo vodovoda ter kako so ga končno gradili. Dve leti je trajalo, da so vodovod speljali do vseh domačij in tako naredili pomemben korak k temu, da domačije tudi v prihodnje ne bodo ostale brez gospodarjev, ki bi dobro kmetovali. Seveda so za vodovod veliko prispevali tudi krajani. Sredstva, ki so jih dobili iz solidarnostnega sklada, so kdo ve kolikokrat oplemenitili s svojim delom, saj so nekateri krajani naredili tudi po osemsto in več ur prostovoljnega dela, prispevali so nekaj materiala. Delali so tudi pozimi, čeprav sta jih ovirala dež, sneg in mraz. Niso se ustrašili niti žive skale, skozi katero je bilo treba speljati cevi vodovoda. Za gradnjo vodovoda so porabili nekaj manj kot 510 tisoč dinarjev, krajani pa so opravili 5.600 prostovoljnih delovnih ur in 440 strojnih ur in če to delo prištejemo k porabljenemu denarju, stane vodovod 2,3 milijona novih dinarjev. Krajevna skupnost Črna pa je proslavila svoj krajevni praznik z odprtjem vodovoda Žaga - Podstudenec. Za to delovno zmago je bilo potrebno položiti približno dva tisoč metrov vodovodnih cevi. Trud se je izplačal, kar so kazali zadovoljni obrazi krajanov, ki so tako prišli do zdrave pitne vode. Spomenik padlim Dupličanom Vaščani Duplice so med NOB bili med prvimi, ki so res častno izpolnili dolg do svojega naroda. Množično gibanje in boj za svobodo na Kamniškem je imelo svoj izvir v dolgih letih delavskega gibanja, v delavskih štrajkih, v organiziranem kiilturnoprosvetnem delu, ki ga je vodila in usmerjala komunistična partija, je poudaril v svojem govoru Albin Vengust, prvo-borec in soorganizator vstaje na Duplici ob odkritju spomenika 48 padlim vaščanom Duplice in delavcem nekdanje Remčeve tovarne. Ko je govoril o delavskem gibanju, je posebej poudaril pomen štrajka, ki so ga že leta 1934 organizirali delavci v tovarni Remec na Duplici. Tri tedne so se delavci bojevali za svoje pravice, česar jim tudi stavkokazi, ki jih je Remec pripeljal s Štajerske, niso mogli preprečiti. Čeprav stavka ni v celoti uspela, je vendar okrepila spoznanje, da le organizirani delavci nekaj pomenijo in da le skupen boj prinese zmago. Vodilno vlogo pri organiziranju delavcev je imela komunistična partija, saj je bilo leta 1940 v kamniških tovarnah v štirih partijskih celicah 27 komunistov in 10 do 15 kandidatov. Nekaj manj je bilo skojevcev. Posebno močna je bila aktivnost komunistov v društvih, zlasti v Solidarnosti, v dupliškem delavskem pevskem društvu Planika, v športnem društvu Virtus in drugih. Zato nemška okupacija Dupličanov ni našla nepripravljenih. Šestega junija 1941 so organi-ziralne trojke s pozivi na vstajo in boj proti okupatorju popisale Duplico. Devet članov društva NK Virtus je že prvi dan vstaje odšlo v partizane, pet med njimi jih je kasneje padlo. Delovanje partizanskih enot je bilo že v prvih mesecih boja proti okupatorju zelo razgibano in uspešno. Teren je bil odlično organiziran, vsaka vas je imela zveste pristaše in sodelavce OF in partizanskih enot. Skoraj vsi prebivalci Duplice so se odzvali pozivu partije na vstajo. Duplica je takrat štela 19 hiš in skoraj toliko vaščanov je padlo. Tu je od februarja do aprila 1942 delovala okrožna partijska tehnika, tu se je decembra 1942 po bitki na Moravškem zdravil prvi ranjeni partizan, iz Remčeve tovarne je prihajal papir za partizansko tiskarno, dupliška dekleta so raz-našala literaturo. Med Dupličani ni bilo izdajalca. Nemci niso izvohali ne ranjencev ne tehnike. Mnoge Dupli-čane je okupator odpeljal v taborišča po vsej Evropi. Vsi so dali svoj delež domovini: partizani, talci, umrli v taboriščih. Zato jih danes ne bi smeli ločevati, vsi so bili organizirani borci v boju za narodno in socialno svobodo, je poudaril tovariš Vengust in dejal, da smo se glede na svoje delo doslej imeli predobro, saj smo porabili več kot smo ustvarili.Ob koncu je tovariš Vengust prebral še pesem »Boj za svobodo«, ki jo je jeseni 1941 napisal skojevec in prvoborec, Dupličan Vinko Dobaj. Padel je kot komandant čete 1942. leta na Veliki planini. Boj za svobodo Dokler premagan ne bo sovrag orožje bomo držali v rokah, da z njim svobodo si priborimo fašizem z naše dežele prepodimo. Da brez žrtev zmage ni to zavedamo se vsi zato domovini na oltar žrtvuje življenje vsak v dar. Kaj mar nam je življenje, ko tujec nam svobodo jemlje. Za svobodo tisočih ljudi z veseljem vsak prelije svojo kri. Saj za svobodo prelite krvi spominjal človeški rod se bo današnjih dni z njo pa še vseh ljudi, ki žrtvovali svoje so mladostne dni. Zapisano bo v zgodovini, kdor zvest ostal je partizanom v sili ta tudi lahko štel si bo v zavest, da ostal je domovini zvest. V kulturnem programu ob odkritju spomenika na Duplici so sodelovali kamniška godba na pihala, moški pevski zbor Solidarnost, pionirji osnovne šole Duplica in mladinci iz Duplice, ki so svoj recital začeli z najljubšo pesmijo predsednika Tita Pleničke je prala, predstavili so Titove globoke in odločne besede na bombaškem procesu in v najodgovornejših trenutkih naše zgodovine, našo odločenost nadaljevati Titovo pot pa so izrazili z danes že skoraj ponarodelo pesmijo Jugoslavija. Delavci Stola so prevzeli v svoje varstvo lep spomenik, ki bo pozne rodove spominjal na težke, vendar slavne čase naše zgodovine. Idejni osnutek za spomenik je izdelal Mirko Romih iz Stola, sestavljen je iz sedmih velikih kosov pohorskega granita, na katerih so vklesana imena padlih. p. S. Galerija - zbirka Mihe Maleša Kamnik bo odslej bogatejši za nov kulturni objekt. Ob letošnjem občinskem prazniku se bodo namreč odprla vrata novih galerijskih prostorov, v katerih bo razstavljena stalna zbirka del, ki jih je kamniški rojak, slovenski grafik in slikar Miha Maleš podaril mestu Kamniku. Zamisel za tako obsežno stalno predstavitev rojaka Maleša se je rodila pred dvema letoma, ko je mojster izrazil željo, da bi glavnino svojega obsežnega umetniškega opusa poklonil rodnemu mestu. Sredstva za temeljito prenovo hiše, v kateri bo stala zbirka, so ob deležu, ki ga je prispevala Kulturna skupnost Slovenije, zbrali delovni ljudje in občani kamniške občine s kulturnim dinarjem. Novi galerijski prostori bi morali biti odprti že lani, ko je mesto slavilo 750-letnico obstoja, pa se je prenova zaradi številnih težav zavlekla v letošnje leto. Najprej je bilo treba izseliti stanovalce iz prvega nadstropja, nato pa se je zataknilo pri izvajalcu gradbenih del, kasnila so vsa potrebna dovoljenja za začetek prenove, potem pa še nepredvidene tehnične težave in vrsta problemov s podražitvijo gradbenih materialov. Galerija obsega 6 razstavnih prostorov in depo s skupno razstavno površino 200 tekočih metrov, kasneje pa bo v njej urejen tudi prostor za občasne prodajne razstave. Eksponati bodo razstavljeni na stenah in v vitrinah. Iz darilne listine povzemamo, da je mojster podaril mestu 2560 del, od tega 60 oljnih slik, vrsto bibliofilskih izdaj knjig, ki jih je sam založil in ilustriral, grafičnih map in pa seveda grafik, ki predstavljajo glavnino podarjenega opusa. Pričujoča razstava mojstra slovenske grafike, ki jo pripravljajo delavci Kulturnega centra iz Kamnika obenem z zunanjimi sodelavci, bo v prvi postavitvi obsegala okrog 250 del in sicer po časovnem zaporedju pregled najznačilnejših stopenj Maleševega grafičnega in slikarskega snovanja ter ustvarjalnih rezultatov na področju ilustriranja. Omogočila bo pogled na raznovrstne umetniške dejavnosti, ki se jih je loteval. Poleg grafike in slikarstva bodo na ogled še fragmenti fresk, barvno stekleno okno, po njegovih osnutkih izdelana keramika in tapiserije ter vrsta tofografij, ki so bolj kulturno-zgodovinsko kot umetniško pričevalne, a prispevajo k osvetlitvi avtorjeve umetniške podobe. Ob razstavi bo izšel katalog s študijami dr. Emilijana Cevca in dr. Mirka Juterška ter seznam vseh Kamniku podarjenih del. Kulturni center Kamnik je za bodoče že izdelal delovni program galerije; v njem je zapisano, da bo zbirka osnova za preučevanje in zbiranje dokumentacije o Maleševem življenju in umetniški poti, hkrati pa naj bi galerija odprla vrata razstavam Maleševih učiteljev in sodobnikov. Nova galerija naj tako ne bi postala le središče razstavne- ga življenja v Kamniku, ampak tudi strokovna ustanova z raziskovalnimi ambicijami, ki zagotavljajo vsebinsko tehtnejše in strokovno poglobljene preglede skozi bogato zapuščino enega od pionirjev slovenske grafike. BORUT ROVŠNIK V prenovljeni hiši na Titovem trgu je Kamnik dobil prostore za novo galerijo, v kateri bo tudi stalna razstava del slikarja Mihe Maleša Od vsepovsod Plan premalo realen in preveč ambiciozen BEOGRAD - Eden glavnih vzrokov za dokaj zamotan in težaven gospodarski položaj je v tem, da je sedanji plan družbenoekonomskega razvoja glede na razpoložljiva sredstva, način načrtovanja in strukturalna nesorazmerja neizdelan, so poudarili delegati obeh zborov zvezne skupščine. Na seji so poslušali tudi poročilo predsednika ZIS Veselina Djuranoviča o uresničevanju srednjeročnega gospodarskega načrta Jugoslavije, kjer je med drugim rečeno, da devalvacija sama po sebi še ne bo rešila vseh problemov. Stabilizacija zahteva vsesplošno aktivnost ŽUŽEMBERK - Ob dnevu borca in prazniku Iskre je bila tukaj velika slovesnost, na kateri je govoril tudi član CK ZKJ Stane Dolanc. Dolanc je med drugim podčrtal, da mora boj za gospodarsko ustalitev zajeti družbeno, gospodarsko in politično življenje. O nalogah komunistov v prizadevanjih za gospodarsko ustalitev LJUBLJANA - Komunisti morajo s svojo enotnostjo in doslednim uresničevanjem stabilizacijskih načrtov, ki jih je sprejela ZK in družba nasploh, doseči, da bo takšno ravnanje postalo vsakdanja praksa v vsaki samoupravni organizaciji ali skupnosti, so poudarili na seji predsedstva CK ZKS v razpravi o aktivnosti ZK pri uresničevanju ustalitvenih prizadevanj. Izvršni svet naj pripravi poročilo o izgubah BEOGRAD - ZIS naj do jeseni pripravi poročilo o izgubah in vzrokih zanjo, v njem pa je treba opredeliti naloge, ki morajo biti opravljene v zveznem merilu. Zbrati mora tudi podatke, kolikšne so bile izgube, ki so nastale zaradi različnih zveznih ukrepov. Tako so se dogovorili delegati odbora za družbenoekonomske odnose v zveznem zboru skupščine SFRJ. Najobčutnejše povečanje življenjskih stroškov v 16 letih BEOGRAD - V juniju so bili življenjski stroški za 5,3 odstotka večji kot v maju. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je to najobčutnejše povečanje življenjskih stroškov v zadnjih 16 letih. Omejitev vpisa ne nakatere visoke šole in fakultete LJUBLJANA - Republiški izvršni svet je soglašal s predlogom nekaterih visokošolskih organizacij, da omeje vpis študentov v šolskem letu 1980-81. Tako so vpis omejili na višji šoli za socialne delavce, na psihologiji in primerjalni književnosti filozofske fakultete, na arhitekturi, agronomiji, medicinski fakulteti ter na višji šoli za zdravstvene delavce. Zvezni proračun naj bo podvržen stabilizacijskim prizadevanjem LJUBLJANA - Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so razpravljali o nalogah republike pri uresničevanju ciljev zunanje politike Jugoslavije. Hkrati so sprejeli tudi osnutek zakona o notranjih zadevah in v razpravi o predlaganih spremembah zveznega proračuna menili, da se poraba federacije vse premalo oblikuje na resničnih materialnih možnostih gospodarstva. Gospodarska stabilizacija je naloga vseh LJUBLJANA - Boj za gospodarsko ustalitev je boj vseh, zato ni mogoča delitev po področjih, kjer bi ponekod veljali stabilizacijski "krepi, drugje pa ne, je bilo poudarjeno na seji republiške konference SZDL Slovenije. Člani republiške konference so ob razpravi o stabilizacijskih prizadevanjih govorili tudi o pripravah na dogovor o temeljih družbenega plana Slovenije v obdobju 1981-85 ter o nalogah SZDL pri krepitvi hišne samouprave. Prva prometna nesreča v norem križišču obvozne ceste s cesto DupUca-Šmarca se je pripetila 3. julija ob 14.05. Trčila sta osebna avtomobila »fičko« z voznikom Enesom M. s Poljčere in »lada«, yoznik Jagoš L. iz Ljubljane. Voznik »ličku« je bil težje poškodovan * so ga odpeljali v Klinični center. Na obeh vozilih je nastala znatna Materialna škoda. Semafor predviden ali ne? Kamniški občan avgusta zaradi počitnic ne bo izšel. Naslednjo številko bomo torej pripravljali septembra. Ker pa tudi med počitnicami dogodkov ne bo malo, vabimo vse dosedanje in tudi nove dopisnike, da gradivo za prvo septembrsko številko Kamniškega občana pošljejo do konca avgusta. Stališče 00 ZK Komenda, Moste in Križ do vprašanj osnovnega šolstva V zadnjem času je čutiti v teh krajevnih skupnostih izredno aktivnost v zvezi z osnovnim šolstvom, ki postaja zaradi izredno hitrega porasta števila šoloobveznih otrok in neustreznih prostorskih pogojev vse bolj pereče. To stanje je bilo povod, da so se februarja letos sestali predstavniki krajevnih skupnosti Komende, Most in Križa, da bi na skupnem sestanku uskladili stališča ter izoblikovali enoten program o osnovnem šolstvu. Tedaj so se dogovorili, da je treba nemudoma pristopti k prizidavi prostorov k objektu osnovne šole v Mostah, ki bodo služili za šolsko kuhinjo in razdeljevalnico malic; zamenjati pa bo treba tudi tla v telovadnici, ker se sedanja udirajo. Perspektivno pa bo treba tudi izdelati načrt, ki naj bi vseboval razširitev sedanjega telovadnega prostora, dodatno učilnico in stanovanje za prosvetne delavce. V ta namen je že odkupljeno zemljišče ob šoli. Ker preje navedena obnovitvena in dodatna dela na šoli v Mostah ne bodo rešila poglavitnega vprašanja »prostorske utesnjenosti«, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljivega funkcionalnega šolskega prostora, zaradi ka- Uh, ti naši avtobusi Šolsko leto se je izteklo in lahko bi napisali kakšno pikro na račun naših avtobusov in njihovih šoferjev. Šolarji smo se ravno dobro navadili na avtobuse in spremenjen vozni red, ko smo nekaj dni pred koncem šolskega leta zvedeli, da se je vozni red spremenil (že drugič)! Sicer za kratek čas, a vendar spremenil se je. Le zakaj so se tega spomnili ravno ob koncu šolskega leta ? Marsika teri šolar se je moral kar pošteno potruditi, da je uspel priti na »taprav« avtobus. Če je zaradi tega zamudil pouk nič hudega, pa čeprav so pisali kakšen test ali šolsko nalogo. Včasih se tudi zgodi, da avtobus predčasno odpelje s postaje in če te šofer slučajno vidi, kako hitiš, da bi le ujel avtobus, saj gre naslednji šele čez slabo uro, se nasmehne in odpelje. Ti pa mu lahko samo še pomahaš in čakaš na naslednji avtobus. Pogosto se tudi dogaja, da nekateri šoferji, posebno mlajši, vozijo da te je kar strah. Pomisliti bi morali, da so v avtobusu tudi starejši ljudje. Tudi nekaterih sprevodnikov ne moremo ravno pohvaliti. Večkrat začutiš, da te kdo pošteno dregne, potem pa ugotoviš, da je bil to »samo« sprevodnik, ki te je »nežno« potisnil naprej. Ne velja pa grajati samo šoferjev in sprevodnikov avtobusov. Nekatere bi lahko tudi pohvalili, žal pa je teh res malo. Na koncu naj še dodam, da ne bi bilo slabo, če bi se novi vozni red držal določene ure in bi veljal vsaj eno šolsko leto. Kaj vi mislite o tem? MISA terega je na pragu tudi že tretja izmena pouka, so se udeleženci takratnega sestanka zedinili, da je nujno potrebno v srednjeročnem obdobju 1981-1985 pričeti z izgradnjo II. faze osnone šole v Komendi, ki bo obsegala šest učilnic ter ureditev zunanjega telovadbenega prostora, za katerega pa je treba zamljišče še odkupiti. Z navedeno izgradnjo bo za dogledni čas rešen sedaj najbolj akutni prostorski problem na tem zelo dinamičnem demografskem regionalnem območju. Prognoza, ki temelji na nove-laciji urbanističnega programa, namreč izkazuje, da bodo na prelomu tega stoletja štele sedanje krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ skupno preko 5.000 prebivalce od 30.000, kolikor naj bi jih tedaj štela celotna občina Kamnik. Da bi čimprej rešili navedene aktualne probleme, ki izvirajo, kot že rečeno, iz vprašanj osnovnega šolstva ter uskladitve programa vzgoje in izobraževanja v planskem obdobju 1981-1985, je bil sklican ob koncu maja letos sestanek tudi v krajevni skupnosti Komenda, na katerem so se pogovorili in dogovorili o vseh najbistvenejših vprašanjih, ki zadevajo omenjeno proble-bil razgrnjen s strani ravnateljstva osnovne šole. Ta program oziroma poročilo so sprejeli tudi delegati sveta osnovne šole Komenda-Mo-ste. Ker so se kmalu za tem pojavile nasprotujoče govorice, pa tudi polemični ton pi- sanja v našem občinskem glasilu, je OO ZK Komenda sklenila, da skliče v tej zvezi sestanek, ki je bil 25. 6. 1980, poleg komunistov in ostalih funkcionarjev iz krajevnih skupnosti Komende, Most in Križa se ga je udeležil tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Kamnik Milan Marinič. Na tem sestanku je razprava potekala v zelo živahnem in kritičnem odnosu do vseh vprašanj, ki zadevajo osnovno šolo in izobraževanje otrok. Ugotovljeno je bilo, da so se sicer pojavili določeni subjekti, ki s parcialnim interesom vnašajo nemir in negotovost med ostale krajane v zvezi z osnovnošolskimi vprašanji, vendar je soditi, da izvira nastala situacija predvsem iz nepoučenosti in neinformira-nosti. Zato med razpravo tudi ni bilo čutiti spornih točk, zaradi česar so udeleženci zlahka zavzeli enotno stališče o teh vprašanjih; menili so, da se osnovnošolska problematika mora reševati kompleksno in v smislu dolgoročnega planskega programa, pogojeno z racionalno načrtovanim samoupravnim družbenim interesom in dogovorom. Na seji je bil soglasno sprejet sklep, da se komunisti iz vseh treh krajevnih skupnosti Komende, Most in Križa, enotno opredeljujejo za že predloženo osnovnošolsko programsko zasnovo, s priporočilom, da se je pri realizaciji vsebine treba obnašati racionalno in stabilizacijsko, ter da se morajo na najbolj ustrezen način razreševati tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena. Marko ŽEROVNIK Srečanje partizanov Dvanajstega julija so se v Volčjem potoku zbrali borci, ki so prispevali svoj delež k čimprejšnji osvoboditvi domovine. Ti ljudje so med prvimi odšli v hosto. Med njimi so bili tudi organizatorji za kamniško območje. Prijetnega kramljanja o partizanskih dneh so se udeležili nekdanji borci Tone Šturm (eden izmed organizatorjev vstaje za kamniško območje), Mirko Jerman (narodni heroj) ter partizani: Cveto Novak, Kazimir Keržič, Vinko Žebovec in Tone Štiftar. Petindvajsetega julija 1941 so se končale priprave za vstajo na kamniškem in domžalskem. Ta pomemben sestanek organizatorjev se je odvijal prav v naši vasici. Petindvajsetega julija bo imel Tone Šturm v spominu na ta dogodek v Volčjem potoku slavnostni govor in ta datum smo si vaščani izbrali za krajevni praznik. Tako vabimo v petek, 25. julija ob 8. uri vse vaščane in pa tudi ljudi iz sosednjih krajevnih skupnosti, naj se udeležijo slavnostnega govora in proslave. VANJA KLADNIK Pomanjkanje denarja skrčilo program Ljubljansko podjetje za PIT promet je letos dogradilo poštno poslopje v Komendi, v kratkem pa bo predvidoma začelo graditi še poštni stavbi v Kamniku in Strajah. Po srednjeročnem razvojnem načrtu bi morali že pričeti graditi tudi lokalno kabelsko omrežje v Komendi, vendar se je začetek gradnje odmaknil, ker niso pravočasno dobili gradbenega dovoljenja. To so med drugim povedali na minulem zasedanju območne SIS za PTT promet, ko je tekla beseda o uresničevanju tekočega srednjeročnega razvojnega načrta. Zaradi precejšnega izpada finančnih sredstev ga bodo uresničili le 80-od?*otno in bodo morali precej objektov prenesti v prihodnje srednjeročno obdobje. Cene za priključitev telefonov so se nekako izenačile s temi cenami drugod v republiki in Jugoslaviji šele pred dvemi leti, pa tudi prispevka za razširjeno reprodukcijo nekateri uporabniki druge skupine (to so delovne in druge organizacije, združenja in ustanove ter zasebni obrtniki) še zdaj ne plačujejo. Ta izpad sredstev je povzročil, da se je porušila finančna konstrukcija, na kateri temelji tekoči srednjeročni razvojni načrt, ki so ga morali temu ustrezno skrčiti. Kljub temu pa iz načrta niso izpadli pomembnejši objekti -predvsem večje telefonske centrale. Okvirni srednjeročni razvojni načrt za obdobje med letoma 1980 in 1985 je že sestavljen -potrdili so ga tudi delegati območne SIS za PTT promet - vendar je tudi ta močno odvisen od tega koliko bodo prispevali uporabniki telefonskih storitev kot prispevek za razširjeno reprodukcijo. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo namreč ljubljansko PTT podjetje največ denarja namenilo za razvoj telefonije, vendar kljub dokaj ambicioznemu razvojnemu načrtu -zaradi slabe dediščine iz preteklih let - tudi čez pet let še ne bo moč premostiti razkoraka med razvitostjo telefonije in potrebami po telefonih. Sicer pa bodo - kot so poudarili na minuli seji območne SIS za PTT promet - pri uresničevanju razvojnega načrta v prihodnjem srednjeročnem razvojnem obdobju imele prednost tiste občine, ki združujejo največ denarja za razvoj telefonije; po tem pa je Kamnik med 14 občinami, ki so združene v območni SIS Ljubljana, na predzadnjem mestu - zaostaja le še občina Ljubljana-Cen-ter. Zaenkrat torej načrtujejo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju dogradili poštno poslopje v Kamniku (prostori bodo skupaj merili 1170 kvadratnih metrov) in potrebno kabelsko omrežje za povezavo bodoče centrale s sosednjimi ter sekundarno lokalno kabelsko omrežje. Poleg tega pa še pošto v Stranjah in precej novih telefonskih govorilnic, ki naj bi jih ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi postavili tam, kjer so najbolj potrebne. V primeru, da ne bo dovolj denarja, pa se bo kak od navedenih objektov verjetno moral »umakniti« še za pet let. L. Dj. C_PRILOGA ZA DELEGATE ZBORI SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Družbenopolitični zbor, ki se je sestal 7. 7., Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti pa na skupnem zasedanju 9. 7. 1980, SO SPREJELI NASLEDNJE UGOTOVITVE IN SKLEPE: 1. Sprejeli so analizo poslovnega uspeha organizacij združenega dela s področja gospodarstva za obdobje januar -marec 1980 z ugotovitvami in sklepi, ki jih je predlagal izvršni svet občinske skupščine. Ugotovitve: Delegati ocenjujejo rezultate gospodarjenja v prvem tro-mesečju letošnjega leta kot slabe, če jih primerjamo z ugodnimi rezultati v gospodarstvu občine v preteklem letu. Rezultati gospodarjenja našega gospodarstva, ki so bili v preteklem letu v primerjavi s poprečnimi rezultati v Sloveniji boljši, posebno še v kazalcih delitvenih razmerij dohodka, izkazujejo v I. trimesečju nižjo rast celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka kot v republiki, v nasprotju s tem pa višja razporejanja sredstva za osebne dohodke delavcev in analogno s tem nižjo rast sredstev za akumulacijo oz. sklade organizacij. Se posebno je izrazita rast sredstev za osebne dohodke, ki presega višino rasti doseženega dohodka. Kljub ugotovitvam, da so OZD predložile SDK izjave o uskladitvi svojih samoupravnih in planskih aktov z določbami dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka in da so organizacije izdelale stabilizacijske programe, obstoja dvom o realnosti teh planov in programov, ker stabilizacijski učinki iz podatkov analize niso zaznani. Na področju investicij, ki so se pričele izvajati v letih 1977, 1978 in 1979 ugotavljamo negospodarno časovno zavlačevanje vlaganj. Tako zavlačevanje investicij, ki je razvidno tudi iz koriščenja odobrenih bančnih kreditov, nujno pogojuje določene posledice na ekonomski učinkovitosti investicije. Stopnja pripravljenosti investicijskih programov za naložbe, predvidene z resolucijo za leto 1980, je v gospodarstvu izredno slaba. Ugotavljamo lahko, da zaradi zaostajanja pri izdelavi investicijskih programov, načrtovane naložbe ne bodo realizirane, čemur bo sledil tudi izpad predvidenih ekonomskih učinkov teh naložb. V nasprotju s tem pa je realizacija planiranih investicij na področju negospodarstva relativno dobra. SKLEPI: Poslovodni in samoupravni organi naj temeljito analizirajo poslovanje 1. tromesečja ter tekoče poslovanje in zavzemejo ustrezna stališča in ukrepe za izboljšanje poslovanja in doseganje planiranih ciljev. Poslovodni organi naj ponovno preverijo realnost uskladitve svojih samoupravnih in planskih aktov z določbami dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka ter vsebino in učinkovitost stabilizacijskih programov. Vse delovne organizacije naj ponovno proučijo možnosti in realnost naložb načrtovanih z investicijskimi programi za leto 1980 ter ob ugotovitvi, da jih v tem letu ne bodo pričeli izvajati, prično postopek za spremembo svojih planskih dokumentov ter o tem obveste Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Na osnovi teh ugotovitev in podatkov bo tudi izvršni svet pričel postopek za spremembo Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za leto 1980. V razpravi so delegati poudarili, da obravnavajo analizo za prve tri mesece leta prepozno, saj je situacije v organizacijah združenega dela po prvem polletju bistveno drugačna. Kritično so ocenili izsiljevanje višjih cen reprodukcijskega materiala in počasno spremljanje poslovanje v organizacijah združenega dela. Glede na to so delegati sprejeli še sklep, naj Izvršni svet svoje ugotovitve in sklepe o analizah uspeha gospodarskih organizacij združenega dela posreduje čimprej in da naj poišče za posamezne probleme v gospodarskih gibanjih take oblike zbiranja podatkov, ki bi omogočale takojšnjo obravnavo in ukrepanje. 2. Po uvodu predsednika odbora so delegati sprejeli poročilo Odbora za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve rezporejanje dohodka v letu 1980. Zbor priporoča Občinski izobraževalni skupnosti Kamnik, da obravnava razlike v osebnih dohodkih 4 osnovnih šol v kamniški občini in v zvezi s tem sprejme določena stališča, ker po poročilu odbora udeležencev za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 ugotavlja, da so razlike v osebnih dohodkih, po podatkih za leto 1979, pri posameznih delih in opravilih prevelike. Zbor tudi priporoča Odboru udeležencev za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, da v poročilu za I. polletje konkretno navede kršitelje dogovora tudi s področja gospodarstva. 3. V razpravi o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik je sodelovalo več delegatov. Menili so, da bo potrebno posvetiti več pozornosti kvaliteti investicij. Na obeh sejah so delegati zahtevali, naj bi čimprej začeli z izgradnjo obrtne cone in s tem omogočili hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v občini. Nekatere pripombe, ki so jih imele delegacije krajevnih skupnosti, bo potrebno vključiti v srednjeročne plane krajevnih skupnosti, ker po svojem pomenu niso take, da bi sodile v občinski družbeni plan. Več pripomb pa bo Izvršni svet upošteval pri pripravi predloga srednjeročnega družbenega plana. Zbori so sprejeli osnutek družbenega plana in določili, naj javna razprava o njem traja do 10. avgusta. Delavci v OZD naj o osnutku razpravljajo na zborih, ko bodo obravnavali tudi polletne periodične obračune. 4. Delegati so sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik s pripombo delegacij Titana, da je potrebno natančneje opredeliti družbene svete. 5. Zbori so sprejeli osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik ter osnutek odloka o sestavi občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik. Javna razprava o teh dokumentih bo trajala do konca meseca avgusta. 6. Sprejeli so predlog odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjskega območja blokovne zazidave BS-2 Perovo Kamnik. V soseski bo po končani zazidavi živelo okrog 2800 stanovalcev. 7. Sprejeli so predlog odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. 8. Javna razprava o osnutku odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona, ki so ga sprejeli delegati na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, bo trajala do 30. avgusta. IZ SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Vsi trije zbori republiške skupščine so zasedali 25. junija 1980. Iz naše občine sta se sej udeležila delegata Franc Novak in Ciril Grilj, ki sta na zasedanju zbora združenega dela tudi razpravljala. Na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije dne 25. junija 1980 so delegati poslušali uvodno obrazložitev k osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu, k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih, k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, k osnutku zakona o urejanju prostora in k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki jo je podala Marija Zupančič-Vičar, članica izvršnega sveta in predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanja prostora. Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so po razpravi na ločenih sejah: - odložili sklepanje osnutku zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela sklep, Družbenopolitični zbor pa je sprejel stališča); - odložili sklepanje o predlogu za izdajo zakona o izvajanju in usmerjanju dela dohodka organizacij združenega dela, ki koristijo hidroakumulacijske objekte, z osnutkom zakona (o predlogu za izdajo tega zakona bodo zbori sklepali na naslednjih sejah zborov dne 11. 7. 1980). Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor pa niso sprejeli: - osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih; - osnutka zakona o urejanju prostora. (Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela sklepe, Družbenopolitični zbor pa je sprejel stališča). Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli še: - sklep ob obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1976 do leta 1980 v letu 1980. Sklepe in stališča zborov objavljamo v tej številki »Poročevalca«. Zbor združenega dela in Zbor občin sta na sejah sprejela tudi: - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; - osnutek zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in stavb v SR Sloveniji v letu 1981; - osnutek zakona o dopolnitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov; - predlog za izdajo zakona o objavljanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter o časopisni organizaciji »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije«; - sklep ob obravnavi osnutka zakona o spremembah zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen; - predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1801). Zbor združenega dela je sprejel še: - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Družbenopolitični zbor je sprejel stališča). Zbor občin pa je sprejel še: - osnutek zakona o pogojih in o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Družbenopolitični zbor je sprejel stališča in predloge). Zbor občin je z dnevnega reda seje umaknil obravnave predloga za izdajo zakona o ustanovitvi šestih občin in po sebne družbenopolitične skupnosti na območju sedanje ob čine Maribor, ker je prejel stališče zborov Skupščine občin< Maribor, da se predlog za izdajo zakona vsebinsko vključi i enoten predlog zakona o pogojih in postopku za ustanovitev združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin in območjih posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Vsi trije zbori so sprejeli še več odlokov s kadrovskeg£ področja. Obširnejša pojasnila o dogajanju na sejah Skupščine SR Slovenije lahko delegati in drugi občani preberejo v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ za delegate in delegacije, Ljubljana, 9. 7. 1980, št. 14. SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 30. julija 1980 Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije so sklicane za sredo, 30. julija 1980. Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor bodo obravnavali: - poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976-1980 (ESA 530); - predlog sprememb in dopolnitev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976- 1980 v letu 1980 (ESA 529); - poročilo Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije v dobi od leta 1976 do leta 1979 s prvo oceno razvoja v letu 1980 in možnostmi razvoja v letu 1981 z osnovnimi smermi ukrepov, ki jih je treba sprejeti v letu 1980 (ESA 523); - osnutek dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 (ESA 532); - predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji z osnutkom zakona (ESA 521). - predloga odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (ESA 535); - predloga odloka o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (ESA 533); - predloga odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (ESA 534); - sklenitvijo dogovorov o oblikovanju republiških svetov za mednarodne odnose, za vprašanja družbene ureditve, za vzgojo in izobraževanje in za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko (ESA 537); - predloga dogovora republik in avtonomnih pokrajin o prevzemanju obveznosti in sprejemanju ukrepov, s katerimi bodo ustvarjeni pogoji in vzpodbujane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da gradijo gospodarske objekte z združevanjem dela in sredstev, da bi se pospešil razvoj SAP Kosova (ESA 538). Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala tudi: - predlog zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (ESA 176); - osnutek zakona o izvajanju varstva pred ionizirajočimi sevanji in o ukrepih za varnost jedrskih objektov in naprav (ESA 465); Zbor združenega dela obravnava še: - finančni načrt Narodne banke Slovenije za leto 1980 (ESA 478). Vsi trije zbori imajo na dnovnem redu sej tudi: - volitve in imenovanja; - predloge in vprašanja delegatov. IZ DELA SKUPIN DELEGATOV ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR OBČIN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Pred sejo zborov Skupščine SR Slovenije 11. julija so se sestali delegati skupin delegatov in se med drugim tudi dogovorili, da bodo na seji predsedniku ZZD Skupščine posredovali delegatsko vprašanje: »Prosimo, če Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije posredujete naslednje delegatsko vprašanje: V zadnjem času se v gospodarskih organizacijah združenega dela srečujemo z že kar množičnim pojavom »samoupravnih sporazumov« o soudeležbi na dohodku, ki jih pošiljajo predelovalnim organizacijam združenega dela zlasti dobavitelji surovin in repromateriala. Ti zneski večkrat obsegajo 60-70% normalne prodajne cene določene surovine oz. repromateriala. Organizacije združenega dela so cesto prisiljene pristati na take zahteve, če hočejo zagotoviti normalen potek proizvodnje. V bistvu pa to pomeni prikrito podražitev, ki lahko resno ogrozi rezultate naših stabilizacijskih prizadevanj. PRILOGA ZA DELEGATE J 0 S tem v zvezi sprašujemo izvršni svet: '- 1. Kako ocenjuje izvršni svet omenjeni pojav, ki nima •- obene zveze z dohodkovnimi odnosi? e in v 2. Kaj lahko izvršni svet in njegovi organi storijo za to, da i tak način kršenja dogovora o rasti cen, ki smo ga zapisali v košnji republiški resoluciji, preprečili in onemogočili?« )DGOVORI NA DELEGATSKA VPRŠANJA l , POT NA POLJANE NEVARNA ZA UDELE-- tENCE PROMETA e Delegatsko vprašanje, kdaj bo urejena cesta Pot na Po-iane, ker je le-ta nevarna za udeležence prometa, so postavili ia seji Skupščine delegati Kemijske industrije Kamnik. Za ureditev ceste je odgovorna krajevna skupnost Kamnik, i je pojasnila, da je dela na cesti oddala podjetju Slovenija fcste. Podjetje je začelo z deli v mesecu novembru 1979. -aradi zime so z delom prekinili. Cesta bi morala biti kontna 1. maja letos. Ker pa je podjetje Slovenija ceste zelo obremenjeno z deli na obvozni cesti, bo Pot na Poljane . iokončalo v avgustu letos. Po sklepu sveta krajevne skupnosti so naročili dela samo na ' :esti zahodno od železniške proge, čeprav je tudi vzhodni del j ;este uničen in skoraj neprevozen. DELEGATOM PRIPOROČAMO Center za samoupravno normativno dejavnost pri DDU Jniverzum, Ljubljana, Parmova 39, (p. p. 106), je izdal 'aslednje aktualne brošurice: PORAVNALNI SVETI (Družbeno izobraževanje, št. 56, 1979) Avtor Damjan Mozetič je najprej orisal razvojno pot poravnalnih svetov ter njihovo opredelitev po ustavi iz leta 1974. Poudaril je njihov namen in pomen kot samoupravnih sodišč, saj se ustanavljajo za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občinami, med člani delovne skupnosti ter med občani oziroma delovnimi ljudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. V knjižici je orisan postopek pred poravnalnim svetom ter njihova stvarna in krajevna pristojnost, tako da je slehernemu občanu in samoupravljalcu omogočen vpogled v posamezne faze postopka, načela in organizacijo postopka vse do poravnave. Cena: 19.00 din DRUŽBENI SVETI (Družbeno izobraževanje, št. 70, 1980) Družbeni sveti so institucija političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kot oblika demokratične priprave družbenih odločitev, so torej oblika podružbljanja priprav za sprejem ustreznih družbenih odločitev, ne sprejemajo pa odločitev. Po zveznem zakonu o družbenih svetih so vrsta organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kot tudi za pomoč pri pripravljanju, sprejemanju in izobraževanju družbenih samoupravnih odločitev. Ker se družbeni sveti oblikujejo na vseh ravneh družbenopolitičnih skupnosti in posameznih upravnih področij ali upravnih organov, bo ta knjižica zelo ustrezen pripomoček vsem delegatom, ki bodo izvoljeni v družbene svete. Cena: 28,00 din TEMELJNE SKUPNOSTI IN ENOTE V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH (Družbeno izobraževanje, št. 72, 1980) V naši republiki doslej še niso bile organizirane temeljne skupnosti in enote v samoupravnih interesnih skupnostih. Temeljne skupnosti in enote so namreč ena izmed oblik za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov delavcev in delovnih ljudi in se lahko ustanovijo v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, ki delujejo na podlagi svobodne menjave dela. Da bi pa pospešili organiziranje temeljnih skupnosti in enot, je avtor Rudi Kocjančič najprej seznanil bralce s splošnimi značilnostmi, nato pa opisal posebnosti posameznih temeljnih skupnosti in enot. Brošurica bo nedvomno nujno potreben pripomoček vsem delegatom v SIS. Cena: 21.00 din PREDPISI O ETAŽNI LASTNINI Z VZORCEM POGODBE O VZAJEMNIH RAZMERJIH MED ETAŽNIMI LASTNIKI V tej zbirki sta objavljena dva republiška predpisa: zakon o pravicah na delih stavb in navodilo o vknjižbi pravice na delih stavb in vodstvu zemljiške knjige »E«. V prilogi pa objavljamo še vzorec pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki s pojasnili k posameznim členom, vzorec zemljiško-knjižnega predloga za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Zbirka je namenjena ne le pravnikom v OZD in odvetnikom, ampak tudi hišnim svetom, katerim naj predvsem olajša dokaj zahtevno delo pri sestavljanju pogodbe kot tudi pri samem vpisu etažne lastnine. Cena: 50,00 din Usklajeni interesi -prava vsebina dogovora Politični sistem v naši samoupravni družbi omogoča predstavitev mnoštva različnih interesov Sreko posameznih ustanov izražanja samoupravnih interesov, ;ako človeka kot posameznika £°t ožjih in širših interesnih »kupnosti. Seveda pa ta sistem ne 31 bil popoln, če ne bi zagotavljal usklajenih samoupravnih intere-,HV, ki potem tvorijo vsebino samoupravnih sporazumov in do- N ovica iz Doma upokojencev Konec maja so nas obiskali -|!jub deževnemu vremenu mno-Pstevijno ~ člani kulturno prometnega društva upokojencev [Ivan Cankar« iz Ljubljane. redsednik društva nam je v na-[OVoru zagotovil, da so radi prišli I nam, da bi nam s pesmijo pri-lesli veselje v srca, da bi nas azvedrili, da bi pozabili na ža-°st. Sledile so pesmi, borbene in -alostne, pa tudi obetajoče pomlad in vso lepoto majskih dni. harmonikar, upokojeni pravnik, 'e s polko dvignil razpoloženje, lato je /apel ženski pevski zbor. esmi so bile pesimistične, pose-nas je razvedril ženski tercet, i[ Je izredno občuteno zapel. Sle-?"e so spet pesmi moškega pev-'taga zbora, narodne in ljudske, •udi koroške, ki so nam posebno Rajale (Ko b' jaz vedeva P. Ker-fJaka). Potem še nekaj veselih in iuljivih (Vipavska, Potrkan ples), navsezadnje pa smo vsi enogla->n° zapeli. Najprej himno za fpokojence, ki jo je spesnila Sta-fa Vinšek: Svoje delo smo kon-plj. zdaj uživamo pokoj, v svo-'etri krogu smo se zbrali, razve-PillUO se nocoj... in še druge fesele: Regiment po cesti gre, am na vrtni gredi. Kje so tiste Nzice. MARIJA LAVRIČ govorov. Smo v času odločanja o tem, kako bomo živeli v naslednjem petletnem obdobju. Dogovoriti se moramo, katere cilje želimo uresničiti. Pa ne samo to! Vedeti moramo predvsem, kaj bomo zmogli glede na naše materialne možnosti uresničiti. Prav ta misel je bila prisotna že pri sestavljanju osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, ki je trenutno v razpravi. Na potezi so sedaj delovni ljudje in občani v OZD in KS ter drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, da ugotovijo, v kolikšni meri je vsebina osnutka dogovora identična njihovim realno zasnovanim željam. Ugotovljena oziroma s pripombami in dopolnitvami zagotovljena identiteta v obliki širšega družbenega interesa bo tudi porok za odgovoren odnos do uresničevanja dogovora, ko bo sprejet. Ne sprejemamo ga namreč zato, da bomo zadostili zakonu o sistemu družbenega planiranja, temveč zato, da se skupaj dogovorimo za usmeritve v obdobju 1981-1985, ki so temeljnega pomena za nadaljnji razvoj občine. V tem smislu je 2. julija letos potekala tudi skupna razprava vseh občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o osnutku dogovora, ki pa ni imela namena determinirati predstoječo obravnavo v temeljnih sredinah. Zaradi tega razpravljala tudi niso podrobneje posegali v vsebino osnutka. Vrsto pripomb načelne narave pa bo vendarle mogoče zelo koristno uporabiti pri sestavi predloga dogovora. Prav je, da se razvoju kmetijstva posveča velika pozornost, vendar pa je v primerjavi z obširno obdelanimi^ nalogami na področju kmetijske politike ter drugih gospodarskih dejavnosti, industriji namenjeno premalo prostora, zlasti še zato, ker vemo, da industrija je in bo nosilec gospodarskega razvoja občine. Pregled načrtovanih investicij je sicer zelo obsežen, vprašanje pa je, koliko te investicije ustrezajo temeljnim razvojnim kriterijem in pa, v kolikšni meri je njihova finančna konstrukcija realno utemeljena. Pričakovani dinarski krediti so namreč kar s 46% udeleženi v predračunski vrednosti investicij, medtem ko združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah ne prihaja do izraza. Globalno bo treba tudi opredeliti, kolikšen del družbenega proizvoda bomo sploh uporabili za investicijsko potrošnjo. Pravilen pristop je bil ugotovljen pri vrednotenju programov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985, saj prihajajo ti programi v osnutek dogovora že usklajeni z realnimi možnostmi financiranja. Na isti seji vodstev DPO občine Kamnik je tekla beseda tudi o predlogu sprememb in dopolnitev Statuta občine Kamnik ter o osnutku Zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Vsebina slednjega je bila tenkočutno analizirana, pri tem pa podprta zlasti potreba po kvalitetnejši samoupravni organiziranosti na področju stanovanjskega gospodarstva (zbor stanovalcev, hišni svet, samoupravna stanovanjska skupnost), usmeritev, da prispeva za stanovanje vsak po svojih možnostih (obvezna lastna udeležba) ter zahteva, da tudi zakonsko besedilo prinese zagotovilo, da bodo z večjim delom sredstev, namenjenih za stanovanjsko gospodarstvo, dejansko razpolagali tisti, ki jih ustvarjajo. M. MARINIČ Popravek V prejšnji številki smo v zapisu o Tenis disko showu omenili, da je bil lani podoben festival v Komendi. Prebivalcem Komende se opravičujemo za to navedbo, pop festival je bil namreč lani v krajevni skupnosti Moste. Srečanje krvodajalcev Junija so nas predstavniki občinske organizacije Rdečega križa Kamnik peljali na srečanje s pobratenim krvodajalcem iz Doberdoba, ki so bili v minulem letu gostje občinske organizacije Rdečega križa Kamnik. Oseminštirideset krvodajalcev iz delovnih organizacij na krajevnih skupnosti je ob 5. uri v deževnem prvem poletnem jutru krenilo na pot proti Primorski. Dež nas je spremljal vse do Ajdovščine, kjer je bila naša prva postaja. Vremenu in zgodnji jutranji uri primerno je bilo tudi razpoloženje. Na novogoriškem mejnem prehodu so nas že čakali predstavniki gostiteljev društva krvodajalcev iz Doberdoba. Ob istem času je prispel tudi avtobus krvodajalcev iz Kranja. Gostitelji so nas peljali v Doberdob, kjer nas je skupaj s gostitelji krvodajalci prisrčno sprejel župan mesta. Po pozdravnem govoru pred spomenikom žrtev iz druge svetovne vojne smo krvodajalci položili venec. Naši gostitelji so se zelo potrudili in nam v prijetnem zavetju šolskega vrta, ki nosi ime Prežihovega Voranca, pripravili izdaten zajtrk. Prav kmalu smo skupaj s Kranjčani zapeli. Po krajšem oddihu so nas gostitelji odpeljali v park Miramare pri Trstu, kjer smo si ogledali tudi dvorec iz časa vladavine Habsburžanov. V popol- danskih urah smo se s prijatelji krvodajlci že dobro spoznali in v veselem razpoloženju odšli še na krajši izlet v taborišče Gorans in k spomeniku iz prve svetovne vojne. Ogledali smo si kraj, kjer je nekoč stalo taborišče. Tu je postavljen veličasten spomenik kot pomnik granatam in trpljenju v drugi svetovni vojni. V tem taborišču je trpelo in umrlo tudi mnogo Jugoslovanov, ki imajo tu spominsko ploščo h kateri smo položili venec in njihov spomin počastili z eno minutnim molkom. Na povratku smo si ogledali še pokopališče in spomenik iz I. svetovne vojne, kjer je v avstroogrskih vrstah padlo mnogo slovenskih fantov. Na te čase nas spominja pesem Doberdob slovenskih fantov grob. Videli smo tudi ostanke strelskih jarkov. Tudi večerjo so nam pripravili gostitelji krvodajalci v Doberdobu. Nekaj prelepih slovenskih pesmi nam je zapel pevski zbor, ki ga sestavljajo krvodajalci Doberdoba. Razvedrili so nas že z veselimi vižami harmonike. Krvodajalci treh pobratenih mest smo se zlili v veselo družbo in težko smo zaključili prijetno srečanje. Predstavniki organizacije RK Kamnika in Kranja so povabili gostitelje, naj nas prihodnje leto zopet obiščejo, da se ohranjajo in nadaljujejo prijateljska srečanja. Tovarna usnja Kamnik čestita ob občinskem prazniku 27. juliju poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Ljubljanska banka - Gospodarska banka poslovna enota Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju Obrtne podjetje USLUGA Kamnik iskreno čestita ob občinskem prazniku Lončarsko podjetje Komenda čestita ob občinskem prazniku 27. juliju vsem občanom »MENINA«, tovarna pogrebne opreme Kamnik - Smarca čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in občanom GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA - OBRAT KAMNIK čestita ob občinskem prazniku 27. juliju KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku 27. juliju CENTRAL KRANJ TOZD »Pomurka« v Kamniku vsem cenjenim gostom in vsem občan-ripomoglo vse našteto in obmorsko podnebje nasploh. « Občinska zveza prijateljev gladine Kamnik je tudi letos v 0.;odeloyanju s prej omenjenima jj>tganizacijama pripravila v me-j^ecu avgustu več izmen letovanja :a naše otroke v teh obmorskih ""jetoviščih-zdraviliščih. Zaradi Ježevja v juliju je kar prav, da fcredo otroci na morje v avgustu, '° se nadejamo bolj sončnega ftemena in toplejšega morja, predšolski otroci pa gredo na le-ovanjc od 30. avgusta do 13. •eptembra, saj so nam izkušnje asnekega leta pokazale, da je forje v tem času še izredno to-'lo, sončni dnevi pa celo zanes-jivejšl Vendar, spet ta nerodni ven-Za letovanje med 20. in »0. avgustom na Debelem rtiču iar. se je v naših osnovnih šolah prijavilo precej manjše šteivlo otrok, kot smo predvidevali po lanskoletnih izkušnjah. Precej manj je tudi predšolskih otrok za letovanje med 30. avgustom in 13. septembrom. S tem pojasnilom nameravamo starše povabiti in pridobiti, da bi sovje šolske otroke še naknadno prijavili za letovanje na Debelem rtiču v II. izmeni od 20. do 30. avgusta. Res je, da se pouk začenja 1. septembra, vendar otroku ne bo škodilo, če bodo 30. avgusta na letovanju, in se bo že pred tem pripravil na začetek šole. V tej izmeni je še preko 20 prostih mest in svojega otroka še lahko prijavite na svoji centralni šoli 10. avgusta. Tu boste dobili vse potrebne informacije in obrazce za prijavo, zdravniški pregled in vplačilo. Prav tako vabimo starše predšolskih otrok, a ne samo iz Kamnika, pač pa tudi iz drugih krajevnih skupnosti, da jih lahko naknadno prijavijo za letovanje med 30. avgustom in 13. septembrom na Debelem rtiču, kjer razpolagamo še s 15 prostimi mesti. Otroka prijavite v VVZ A. Medveda, oziroma pri tovarišici Martini Rifelj, vzgojiteljici v vr-tucu Bakovnik in na šoli Komen-da-Moste do 10. avgusta. Ni nujno, da so prijavljeni otroci vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo v vzgojno varstvenem zavodu, prijavite lahko vsakega predšolskega otroka. V vrtcih boste dobili potrebne informacije in obrazce za prijavo, zdravniški pregled in vplačilo. Nudite svojim otrokom prijetno letovanje ob morju! Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik Nagrade »Modre laste« tudi za šolo Komenda-Moste Na tradicionalni natečaj pod naslovom Svet okoli mene, ki ga vsako leto razpiše »Modra tasta« P Zagreba, je letos prispelo preko 35 tisoč del iz okrog sedemsto *°l iz vse Jugoslavije. Na natečaju smo sodelovali tudi učenci nase šole in s svojimi likovnimi iz-PSIki dosegli lep uspeh. Šola je dobila diplomo za uspešno sode- Otroški voziček - športni -,ePo ohranjen, prodam. Griljc, Kamnik, Labodova 3. Takoj zaposlim KV pohištvenega mizarja, Solidno delo -dober zaslužek. Notranja oprema. Grmek ing. Janez, Domžale, Savska 31, tel. (061) 721-304. Sobo, opremljeno, išče samsko dekle. Ponudbe v pivnici >(Na Starem trgu« v Kamniku, Prešernova ul. Kopališče Kamnik je odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Otroci do 6. leta starosti imajo prost vstop, do 15. leta je vstopnina 8,00 din, od 15. leta dalje pa 16,00 dinarjev. lovanje, za nagrado pa komplet »Karbonovih« izdelkov in knjižnico »Modra lasta«. Med osemnajstimi prvonagra-jenimi jugoslovanskimi učenci je bil tudi Peter Jerič, učenec 6. razreda naše šole. Prejel je diplomo in za nagrado pony kolo, sama pa sem za nagrado dobila komplet nalivnega peresa in še-stila. V drugi skupini nagrajencev je bil še Tomaž Lamovšek, učenec 7. razreda, ki je prejel komplet Karbonovih izdelkov. Mentorica likovnega krožka Stanka Pibernik, Peter in jaz smo bili 16. maja povabljeni v Zagreb na slovesno podelitev nagrad. Sprejeli so nas v Domu samou-pravljalccv, kjer smo si ogledali razstavo zagrebških slikarjev. Po slovesni podelitvi nagrad smo učenci vseh naših narodov in narodnosti med seboj pokramljalt, stkali nova prijateljstva in čeprav je vsak govoril svoj jezik, smo, se dobro razumeli. Obiskali smo tudi Titov rojstni kraj Kumrovec in vsak od nas je k spomeniku ob njegovi rojstni hiši položil rdeč nagelj. Obiskali smo še Stubico, spomenik Matiji Gubcu in muzej kmečkih uporov, kjer smo si ogledali maketo kmečkega upora in slišali kratek opis bojev naših narodov pod Titovim vodstvom. Skupaj smo se vrnili v Zagreb, izmenjali naslove in se nato podali vsak proti svojemu domu. Ostal je prijeten občutek, da tudi taka srečanja pripomorejo k zbliževanju, prijateljstvu, bratstvu in enotnosti naših narodov. Darja Jenko, O. š Komenda-Moste ABC POMURKA TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« KAMNIK KAMNIK n. sol. o. TOZD MALOPRODAJA Paket rezervne hrane »danes in jutri 84« V primeru elementarnih nesreč ali oboroženega odpora je treba zagotoviti preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi prehrambenimi izdelki. Za premostitev teh težav pri preskrbi z živili naj bi si vsako gospodinjstvo v mirnem času pripravilo primerno zalogo živil, iz katerih je mogoče v najkrajšem času pripraviti različne dnevne obroke. HP Kolinska je prva pristopila k rešitvi tega problema. Pripravila je paket rezervne hrane »danes in jutri 84«, ki omogoča kompletno prehrano štiričlanski družini za sedem dni in vsebuje tri obroke - zajtrk, kosilo in večerjo z dopolnilnimi obroki suhega sadja, mleka in vitamina C. Vsak pripravljen obrok zadovoljuje dnevne fiziološke potrebe tako energetsko kot tudi nutritivno. TP »KOČNA« se je odločila, da bo začela s širšo akcijo seznanjati občane s paketom, zbirati naročila in dostavljati pakete. Omenjena akcija ima širši družbeni pomen. Razstavljene pakete rezervne hrane »danes in jutri 84« si lahko ogledate in naročite v sledečih trgovinah: Bakovnik, Market Kranjska, Discount, Metka, Srednja vas, Stahovica, Moste, Komenda, Smarca. Cena paketa je v maloprodaji 1.320,00 dinarjev. Zainteresirane DO, TOZD, SIS in druge ustanove ter organizacije lahko naročajo pakete direktno na upravi KOČNA, Ekslerjeva 8, TOZD MALOPRODAJA. Priporočamo, da izdelke iz paketa uporabljate tudi pri normalni dnevni potrošnji, saj so le ti enaki izdelkom, ki jih sicer kupujete v trgovinah, so pa cenejši za okrog 20-25 odstotkov. DIREKTOR TOZD MP Otrin Marko VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM RDEČEGA KRIŽA AKTIVOM RK in SIS Želimo vas obvestiti, da pripravlja Skupščina Rdečega križa Jugoslavije skupno z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami Rdečega križa - publikacijo »Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah Rdečega križa - »Tito in Rdeči križ« Knjiga bo imela več poglavij, v enem izmed njih bodo objavljena vsa pisma, ki jih je tovariš Tito pisal in naslavljal na Rdeči kriz v republiki, občini, krajevni skupnosti, šolah. O vsebini publikacije bo razpravljalo predsedstvo Jugoslavije 26/6-1980. Knjiga bo izšla 10. oktobra 1980 in jo bodo prejeli delegati Skupščine RKJ na oktobrskem zasedanju. Z ozirom na številčne dokumente, ki pričajo o veliki pozornosti, ki jih je tovariš Tito gojil do organizacije RK in ostalem stiku naše organizacije z največjim humanistom, menimo, da bo knjiga »Tito in Rdeči križ« enkratni dogodek za celotno članstvo Rdečega križa Jugoslavije in Rdečega križa Slovenije. Zato se zavzemamo, da bi to publikacijo imeli tudi v slovenskem jeziku, kar pa bo možno, če se bo naše članstvo v celoti odločilo za knjigo. Vse krajevne organizacije RK in članstvo Rdečega križa prosimo, da svoje mnenje o založbi knjige »Tito in Rdeči križ« sporočite do 15. avgusta 1980 pismeno ali telefonsko (831-565). Skupščina OO RK Kamnik ZAHVALA Ob smrti našega očeta ANTONA ROMŠAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za požrtvovalno pomoč, neveljskim pevcem in pevcem Lire za čudovito petje, tovarni Titan, Društvu upokojencev, kolektivoma osnovne šole Frana Albrehta in osnovne šole Mekinje, tiskarni Jože Moškrič, govornikoma, vsem prijateljem, župniku za obred ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, prinesli toliko cvetja in ga tako številno spremili na zadnji poti. Še enkrat - iskrena hvala. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK razpisuje na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik ter sklepa 13. seje Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 8. 6. 1980 naslednji JAVNI RAZPIS o zbiranju prosilcev za posojila za revitalizacijo stanovanjskega sklada na območju starega mestnega jedra Kamnik Na razpolago so sredstva v višini 3,000.000 din pod naslednjimi pogoji: rok odplačila 15 (petnajst) let s 5% obrestno mero. Javnega razpisa se lahko udeležijo vse družbeno pravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da obnavljajo stanovanjski sklad na območju starega mestnega jedra Kamnika. - navedejo opis predvidenih del (predračun izvajalca del), - da sodelujejo z najmanj 40% lastno udeležbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del, - da predložijo potrdilo o lastništvu - zemljiško knjižni izpisek. Posojilo se mora izkoristiti v roku enega leta od odobritve. Prošnje za posojilo z zahtevanimi dokazili morajo prosilci vložiti do vključno 15. 8. 1980 na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Prosilci dobe obrazce za prošnje ter informacije na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, od 28. 7. 1980 do zaključka razpisa. Predsednik Izvršilnega odbora SSS občine Kamnik Danica Vinšek I. r. Svet poslovne enote /© LB-GOSPODARSKE BANKE LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK razpisuje prosta dela in naloge - kontroliranje dokumentov za porabo in odplačilo kreditov (za nedoločen čas) Pogoji: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: LJUBLJANSKA BANKA-GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA, Poslovna enota KAMNIK, Tomšičeva 1, Kamnik. ZAHVALA ob smrti našega dobrega očeta, deda, pradeda, brata in strica KARLA PIRCA iz Studenc pri Kamniku se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za zdravniško pomoč dr. Šuštarjevi in patronažni sestri, predsedniku KS Sela, društvu upokojencev Kamnik in ZB Srednja vas za poslovilne besede, prav tako duhovščini za opravljeni obred in pevskemu zboru Svoboda za zapete žalo-stinke. Vsi njegovi Poroke: Franc IPAVEC, kovinostrugar iz Kamnika in Olga CEVKA, strojna likalka iz Bistričice, Mirko KLEMENC, avtoličar iz Kosiš in Tatjana TRE VEN, prodajalka iz Kosiš, France VIDIC, strugar iz Nevelj in Joža GABRIJEL, učiteljica glasbe iz Zagorja ob Savi Smrti: Ciril MLAKAR, osebni upokojenec iz Kamnika, Toma Brej- ca 14, star 59 let, Marija BELEC, gospodinja iz Kamnika, Novi trg 16, stara 92 let, Frančiška KASTELIC, osebna upokojenka iz Ljubljane, Tabor 6, stara 82 let, Jožef SLEVEC, kmet. upokoj. iz Okroglega 5, star 75 let, Mihael SLEVEC, kmetovalec iz Stahovice 23, star 53 let, Andrej ČEBULJ, zidar iz Šmarce 88/d, star 40 let, Vincen-cij PODGORŠEK, invalidski upokojenec iz Kamnika, Podgorska pot 11, star 58 let, Franc ŠUŠTAR, upokojenec iz Srednje vasi 27, star 81 let, Karol PIRC, upokojenec iz Studenc 5, star 76 let Akcije in uspehi organizacije Rdečega križa S tednom solidarnosti vsako leto posebej poudarimo pomen ohranjanja in širjenja kolektivne solidarnosti občanov in delovnih ljudi na vseh področjih njihovega življenja in dela v spomin na katastrofalni potres v Skopju 26. 7. 1963. leta. Osnova za pripravo tedna solidarnosti v letu 1980 so bila programska izhodišča, sprejeta na skupščini občinske organizacije Rdečega križa Kamnik, 30. januarja letos. Tudi v letošnjem tednu solidarnosti je RK Slovenije razposlal znamke solidarnosti nominalne vrednosti 1,00 din. Skupščina občinske organizacije RK Kamnik je poleg obvezne prodaje znamk solidarnosti na poštah, avtobusih in železniških podjetjih razdelila za prodajo še 4.000 znamk solidarnosti organizatorjem prireditev v občini in mladim članom Rdečega križa v osnovnih šolah. Letošnja tradicionalna akcija zbiranja oblačil, obutve in posteljnine je bila že trinajsta po vrsti. Potekala je skladno s programom tedna solidarnosti 4. junija. Novost je bila v tem, da je RK pozival občane v pismih, naj sami odberejo uporabna in neuporabna oblačila, ter označijo pakete. Za vzpodbujanje občanov preko sredstev javnega obveščanja je bil izdelan program informiranja. O akciji so bili občani obveščeni tudi s plakati in pismi. V akciji je sodelovalo devet krajevnih organizacij Rdečega križa s 150 aktivisti RK in mladimi člani RK, ki so raznosili pisma in plakate. Za informiranje občanov smo pri- pravili 100 plakatov in 6.000 pisem. V akciji so poleg aktivistov Rdečega križa sodelovale ekipe za socialno delo KS Kamnik (15 oseb) in delovne organizacije Stol Kamnik (voznik in kombi), Kemijska industrija Kamnik (voznik in kombi) in Donit Kamnik (voznik in kombi). Dosedanje izkušnje kažejo, da so občani osvojili akcije zbiranja oblačil. Z zbranimi količinami pokrivamo potrebe po oblačilih v občini. Krajevne organizacije RK prevzamejo potrebno količino oblačil na dan akcije in jih razdelijo v svoji KS, preostalo zbrano blago pa oddamo v skupna skladišča, neuporabno pa za industrijsko predelavo. Po podatkih prevzemnikov zbranega blaga je bilo skupno oddano in razdeljeno 2.600 kilogramov oblačil. Solidarnostno darovanje krvi Skupščina občinske organizacije RK je v letošnjem letu nadaljevala akcijo solidarnosti na področju krvodajalstva. Komisija za krvodajalstvo je na prvi seji med drugim obravnavala program dela 1980, obeležja praznika krvodajalcev in ustanavljanje aktivov krvodajalcev. V letu 1980 ima skupščina občinske organizacije RK Kamnik po republiškem programu predvidenih 1.250 krvodajalcev, kar pomeni 4,7% na število prebivalcev v občini. Akcija je razdeljena na mesec maj in 1. avgust 1980, izredna akcija je bila 17. marca. Do tedna solidarnosti je bila solidarnostna akcija krvodajalstva takole realizirana: Doberdob. Srečanje je bilo v Doberdobu 21. junija. Kamniške krvodajalce je zastopalo 47 krvodajalcev iz krajevnih organizacij RK in osnovnih organizacij sindikata OZD ter aktivov RK. ŠIRJENJE ZNANJ PRVE POMOČI Nadaljnje pridobivanje in utrjevanje znanja, preprečevanja nesreč ter pravilna in pravočasna prva pomoč čim širšega kroga prebivalstva je osnovna naloga Rdečega križa. Sodoben način življenja pogojuje čedalje večje nevarnosti za človekovo zdravje in življenje oziroma nezgode, ki so posledica hitrega razvoja avtomobilizma, industrije in kmetijske mehanizacije, pa tudi pogostnost naravnih nesreč, kot so potresi, poplave ali vojne nevarnosti. V ta namen je bilo organizirano: Vrsta tečajev ali predavanja Število tečajev Število udeležencev tečajev z zaključnim izpitom dejavnosti v Rdečem križu Jugoslavije, v dneh od 17. do 22. junija v Štipu v Makedoniji. V tednu Rdečega križa organizirajo krajevne organizacije Rdečega križa še vrsto aktivnosti v krajevnih skupnostih (obisk starostnikov, enkratne pomoči v oblačilih ali hrani, sosedska pomoč). Vsi učenci prvih razredov osnovnih šol (420) so bili sprejeti med mlade člane Rdečega križa, učenci 7. razredov pa med člane Rdečega križa (410). Oboji so se ob sprejemu seznanili z dejavnostjo Rdečega križa in prejeli komplete zdravstvenega gradiva. Vsem občanom, delovnim ljudem, aktivistom Rdečega križa in delovnim organizacijam, ki so sodelovali v akcijah Rdečega križa se najtopleje zahvaljujemo in ponovno vabimo vse zdrave občane, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v petek, dne 1. avgusta 1980, z odvzemi na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Ta dan moramo zagotov kamniške občine 300 krvoc cev zaradi povečanih potre krvodajalstvu v poletnih n cih, ko je običajno več prom nezgod. Prijave sprejemajo vse kri ne organizacije Rdečega kr vsaki krajevni skupnosti, kot čajno osnovne organizacije s; kata v delovnih organizacija na sedežu skupščine občinski ganizacije Rdečega križa v mniku, Maistrova ul. št. 2 > nadstropju (nad Delikateso) lefon: 831-565. Odhodi avtobusov s Trga jateljstva za Malograjskim i rom: ob 6.30, 7.30, 8.30, li in ob 11.30. Vsi krvodajalci prejmejo odvzemu izdatno malico in z ke Rdečega križa. Če že ir krvodajalsko izkaznico, jo mite s seboj in ne zajtrk mastnih jedi ali alkoholnih pi MARIJA ZAGO Prva pomoč za voznike motornih vozil (10-urni) - 10 220 Tečaji prve pomoči za pomožne^ bolničarje (26-urni) 4 80 Tečaji prve pomoči za bolničarje (80- urni 3 70 Tečaji prve pomoči - dopolnilni (10- urni) za ekipe prve pomoči 18 350 Zdravstveno vzgojna predavanja za dijake ICRM 6 Predavanja za učence osnovnih šol 2 Predavanje v krajevni organizaciji RK 1 Tečaj o negi bolnika in ranjenca (36 ur) 1 18 V sodelovanju z oddelkom za LO in štabi CZ v Krajevnih skupnostih je bilo organizirano 6. občinsko preverjanje znanja ekip prve pomoči 18. maji: in 24. maja. Prvouvrščeni ekipi sta se udeležili republiškega tekmovanja ekip prve pomoči 14. junija in dosegli 4. in 10. mesto od 62 nastopajočih ekip prve pomoči. Ekipa za socialno delo pa je sodelovala na zveznem prikazu 50 let gasilstva v Srednji vasi Gasilci iz Srednje vasi so v nedeljo 6. julija proslavili častitljiv jubilej - pol stoletja obstoja gasilskega društva. V povorki, ki se je vila od Lok pa do kulturnega doma mimo pred leti obnovljenega gasilskega doma so sodelovali domači gasilci, gasilci iz sosednjih društev, pripadniki civilne zaščite in narodne noše. Še posebej so navdušili najmlajši gasilci, za katere tudi v Srednji vasi skrbijo s posebno pozornostjo. Na svečanosti so poleg drugih priznanj podelili tudi posebni priznanji za petdeset let dela v gasilskih vrstah 82 letnemu Antonu Burji in 78 letnemu Alojzu Brezniku. Še veliko uspehov in čim manj požarov gasilcem iz Srednje vasi v nadaljnjih petdesetih letih. MAJ datum število prijav število doš- odkloni odvzemi lih na odv- zem 17. marca 132 132 6 126 12. maja 313 161 18 143 13. maja 256 210 23 187 14. maja 297 299 29 270 15. maja 316 330 18 312 16. maja 285 436 20 416 SKUPAJ 1.599 1.568 114 1.454 V letu 1980 je predsedstvo poglabljanje solidarnosti za so- Snežišča so še nevarna skupščine občinske organizacije RK nadaljevalo sodelovanje in človeka z društvom prostovoljnih krvodajalcev v pobrateni občini »Vaše gore so svojstvene, imajo poseben čar in v soncu se tako lepo bleščijo,« so mi pred leti rekli neki angleški planinci na Kamniškem sedlu. Tako mislimo tudi mi, ki gore občudujemo in vedno več nas je, ki hočemo gor... V minulih praznikih so si pre-nekateri šele odprli letošnjo planinsko sezono, saj so visokogorska pota še vedno nevarna in prekrita s strmimi in nevarnimi Skrivnost ostaja v gorah Takrat, ko je odhajala v gore, nihče od njih, ki jih je obiskala ni pomislil, da bo to njena najdaljša in nedokončana tura. Njeno razpoloženje in čudovito vreme sta jo vzpodbudila za samotno pot, neznano tudi nam gorskim reševalcem, ki jo iščemo. Začetek in konec njene poti je še vedno skrivnost. »Le kam je odšla? Kam je vodila njena pot, vse nekam vodijo, le njena se je nekje skrivnostno končala?« Svet okrog Korošice je prostran in če si tu sam, moraš imeti moči, da ga premaguješ. In kaj če je Magda ni imela? Zopet smo jo iskali, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno. »Fantje, helikopter bo vsak čas pristal, zato pohitite. Zborno mesto veste kje je!« Ko smo vzleteli, sta Planjava in Ojstrica že dobili kapi, upali smo, da se oblaki ne bodo prehitro spustili nižje, čudovita panorama predgorja kamniških planin je bila globoko pod nami, če svet pod seboj poznaš, je ta še lepši. Preleteli smo steno Rzenika. Tako je še nikdar nismo videli. Kako veličastna je. »Poglejte fantje, na tistem mestu sem bil, ko ste me pred leti reševali iz stene. To je nepozabno,« je obujal spomine eden od reševalcev. Že smo nad grebenom Konja. Iskanje moramo opraviti kar najbolje, zato ne smemo prezreti nobenega koščka sveta pod seboj. Preleteli smo Konja, Presed-ljaj, Vodotočna jezera, Desko, Šibje, Vodole, Tolsti vrh in pristali na Korošici. Dogovorili smo se s pilotom, za smeri poletov in ponovno vzleteli. Preleteli smo Petkove njive, Šraj pesek in v loku zakrožili nad Zeleniške špi-ce in južno pobočje Planjave. Naši pogledi so bili nepremično uprti v svet pod nami. Pogled je bil jasen in vse kar je iz zraka vidno ni moč prezreti. Krožimo nad Robanovim kotom in pristanemo na zapuščeni gorski kmetiji, Planinci nad Podvolovljekom Pretaknili smo poslopje do zadnjega kotička, zaman. »Fantje, danes se pa grdo obnašamo, ker stikamo po tujih hišah.« Zopet letimo in iščemo, iščemo. Kar še nismo, bomo še pregledali. In poleti se ponavljajo. Plašili smo gamse, ovce in goveda, ki so se pasli po pašnikih okrog Korošice. Vse smo videli, le nje nikjer. V zraku smo že več kot dve uri. Zunaj že močno dežuje in megla se hitro spušča. »Pristali bomo ponovno pri Domu na Korošici,« pove pilot. Hrup helikopterja privabi radovedne planince pred kočo, mi pa ostanemo v helikopterju, saj zunaj možno sneži in kmalu se je zelena dolina spremenila v belo areno. Ker smo mogli smo storili, več se ni dalo napraviti. Pa vseeno upamo... C. Griljc snežišči. Marsikdaj jih ni mogoče obiti, snežišče je treba prečiti, in če padeš, se je treba ustaviti, zato pa je potrebna oprema - cepin, in znati ga je treba uporabiti. Takšnih, brez primerne opreme in tudi izkušenj za hojo po snežiščih, je bilo prvo julijsko soboto v Kamniških planinah kar nekaj. Če ti pozabijo še na lastno varnost in preveč korajžno hodijo po poteh, na katerih je potrebna večja previdnost, lahko pride do najhujšega... »Moja mama je tam gori v Planjavi padla na snežišču. Videla sem jo, kako je z veliko hitrostjo drsela navzdol in kasneje ne vem, kaj se je zgodilo,« je pretresena in solzna pripovedovala na Kamniškem sedlu njena hči, ki je bila edina priča nesreče. »Prosim, hitro pomagajte, saj mora biti še živa,« je tiho ihtela n z dlanmi pokrivala bledi obraz. »Mama, saj si živa, moraš biti živa. Klicala sem te, vem, nisi se oglasila, ker me nisi slišala ...« Reševalci smo za nesrečo po zaslugi PM v Kamniku zvedeli zelo hitro. Akcija se je začela. Mati in hči sta Dom na Korošici zapustili že zgodaj dopoldne. Megle so se leno preganjale po Planjavi, Škarjah in Ojstrici, kakor da hočejo zakriti pogled na nevarno pot čez Sukalnik. Prečili sta Debeli sneg in prišli do Srebrnega sedla. Strmi del poti je bil ' za njima in po položni poti sta se približali sedaj najbolj nevarnemu delu poti, Sukalniku in Wi-siakovi grapi. Markirana in zavarovana pot je bila globoko pod snegom. Kdor hoče naprej, mora čez strmo in nevarno snežišče. Šli sta, če sta hoteli priti na Kamniško sedlo. »Sneg je mehak, spodaj pa je ledeno. Mama stopaj previdno, da...« Mati ni več slišala vseh hčerinih nasvetov. Tanki in pre-gladki podplati njenih čevljev niso vzdržali na ledu. Zdrsela je... »Mama, zaviraj, ustavi se. Ma-ma-a-a.« Hčerin glas se je izgubil v megli in grebenih planjave, nihče se ji ni oglasil, tudi odmev se je zadušil v sivih stenah, ki so postale nema priča nesreče. Dve uri po nesreči smo bili reševalci že zbrani. Kdo bi našteval vse, ki so zopet tu. Isti možje, isti obrazi, ista volja in želja. Kolikokrat že, pa danes in jutri in še mnogokrat, če bo potrebno. Nahrbtniki so napolnjeni in težki. Vsak si je naložil del reševalne opreme, nihče se je ni otepal, saj bo v steni še kako potrebna. Kolona se hitro pomika proti Klinu, Stanu in Planjavi. Upamo, da nismo prepozni. Znoj sili v oči in usta, saj je hoja peklensko hitra. Prvi reševalci so že v steni in skušajo čimprej priti do ponesre-čenke. Vedeli smo, da mora biti nekje nad nami v steni. Zaslišali so se prvi zvoki kladiv in zabijanja klinov. »Možje, odložite nahrbtnike, poberite reševalno in plezalno opremo, da se boste hitreje in lažje vzpenjali,« je bil dogovor vodečih v skupini. Sedaj so bili že vsi reševalci v steni. Dan se je že nagibal k večeru. Tudi vreme ni kazalo najbolje, zato smo hiteli, hiteli. Moramo pred nočjo opraviti spust iz stene. »Samo da bi bila še živa,« smo si dopovedovali. Naveze reševalcev so nenadoma obstale. Zia slutnja nas je presunila in molče smo pričakovali obvestilo prve naveze, ki je bila že pri ponesrečenki. »Natrgajte šopek gorskih rož, za njeno zadnje slovo od gora!« Vsi smo razumeli. Trenutki naše- ga upanja so se v hipu zlili v t krute resnice. Zaman smo napenjali miši* Možje so bili preznojeni do kri in kadilo se je iz njih, kot preganjanih živali... Izgut smo boj z naravo za življen nismo pa izgubili boja za čl veka. Zbrani okrog nje smo za t) nutek umolknili in kot že tolik krat zrli v ostenje gore, kjer se končala njena zadnja pot. »Pohitimo možje, noč bo vs čas in tudi dež nas lahko presen ti,« je nekdo prekinil molk. Zarožljali so klini in vponl »Hitro postavite sidrišče za spi in pripravite vse za transport, t česar ne prepuščajte slučajno! vse mora biti opravljeno brezhi no.« Tako mora razmišljati vs reševalec, saj je vsak odgovot zase in za vse. Slučajno napa pri spustu iz stene lahko pla< samo enkrat, za večno...« »Spuščajte!« Reševalec, ki spremljal nosila s ponesrečen v steni, je bil že globoko p nami, nismo ga več videli. Vrvi bile napete do skrajnosti. »Spuščajte počasi..., počž prihajam v previs, še malo. sem že v zraku, visim, kar poči še malo, dobro je ... Stojim ozki polici!« Tako je prihajal glas reševa iz stene za može, ki so opravlj spust na sidrišču. Besede in dejanja so se še f navijale, dokler ponesrečenka reševalec nista dosegla melii pod steno. Počitek pod steno je bil k: tek. Pospravili smo opremo uredili nahrbtnike. Vrhovi Brane in Planjave so tonili v mraku. Dan je ugaž ugasnilo pa je tudi še eno izm mnogih življenj. Kdo ve zak zakaj prav danes... C. GRIL Kadetsko tj in mladinsko nogometno prvenstvo čali o najboljših v Sloveniji, se ' '■ končalo letošnje tekmovanje v nadetskih in mladinskih ligah. ,r>Ti kadetih je zmagal Maribor vrt'd Ljubljano in Savo iz Kranja, med mladinci pa Ljubljana ij«"ed Slovanom in trboveljskim Rudarjem. — Kadeti Kamnika so nastopili v domžalsko-kamniški-gorenjski g>, ki je štela 10 ekip. Prvo me-IO je osvojila kranjska Sava s smo točko prednosti pred Ka-inikom. Kamnik je 15-krat prelagal svoje nasprotnike, dvakrat ; igral neodločeno in izgubil salo odločilno tekmo v Kranju, s " avo in pri tem dosegel 77 in ; rejel 22 golov. Ekipa je skozi 'elotno tekmovanje ostala nespremenjena, medtem ko se je "ava v spomladanskem delu -'krepila z najboljšimi igralci iz "iruge kranjske selekcije Britofa. i Za tretjo, kadetsko selekcijo Kamnika, so nastopili kadeti Be-,;r>č, Modrijan, Fricelj, Mandekič M., Železnik, Mandekič J., [''ugrinec, Vlainič, Vidmar in »ionirji Pinčič, Bezovšek, Koma--ar, Puketa, Slevec, Petek, Ba-antič in Tekavčič. Najboljši igra-ec je bil kapetan moštva Smajo Jekrič, ki je tudi dosegel največ |olov. Tretje mesto so osvojili kadeti /irtusa, kar je lep uspeh, saj so Prvič tekmovali v tej konkurenci. •'sa ostala moštva so po kvaliteti iCiočno zaostajala, nekatera, ker »o nastopali s pomlajeno ekipo Britov v drugem delu), druga baradi neresnosti in premajhnega izbora igralcev (Dob, LTH). i rav zaradi zadnjega se je pre- 'ečkrat dogodilo, da se tekme sploh niso odigrale. Slabo je bilo organizirano tudi vodenje tekmovanja. Mladinsko tekmovanje se je odvijalo v treh enakovrednih ligah. Kamnik je nastopal v vzhodni območni slovenski ligi in je med 12 ekipami zasedel 9. mesto. Prvo mesto so osvojili mladinci drugoligaša Rudarja iz Trbovelj. V tej ligi so nastopali tudi mladinci ostalih dveh slovenskih drugoligašev, Maribora in velenjskega Rudarja, kar priča o izredno močni konkurenci. Moštva so bila med seboj izenačena in tudi tekme so bile dokaj kvalitetne. Žal pa sojenje ni bilo vedno najboljše, ker so sodniki prevečkrat dajali prednost domačinom. Uvrstitev mladincev Kamnika je realna glede na to, da so bili med najmlajšimi v ligi. Večina igralcev kadetskega moštva je tvorila jedro mladinske vrste. Prevelika obremenjenost ključnih igralcev (igranje sobota-ne-delja) in prevelik osip igralcev sta vzroka, da uspeh ni bil takšen, kakršnega je vodstvo pričakovalo. Tudi skoraj enomesečna odsotnost najboljših igralcev zaradi sodelovanja v reprezentanci je vplivala na slabšo uvrstitev. Omeniti velja, da bo ekipa še dve sezoni igrala skoraj v isti postavi. Potrebno pa jo bo okrepiti z najboljšimi igralci iz ostalih bližnjih klubov, ne samo Virtusa. Osip igralcev v tem obdobju je največji in bi se zmanjšal le z raznimi privlačnimi tekmovanji in gostovanji. To pa je seveda povezano z dodatnimi sredstvi in v sedanji situaciji neuresničljivo. Za mladinsko selekcijo so nastopali Murtič, Družanovič, Pra- menko, Vugrinec F., Skendero-vič, Burkeljca, Leban, Bekrič, Modrijan R., Fricelj, Modrijan B., Mandekič M., Mandekič J., Železnik, Vugrinec A., Vlainič, vsi Kamnik in Juršič, Švajger in Rak Virtus. Med najboljšimi igralci so bili Vugrinec F., Leban, Fricelj, Modrijan R., Juršič in Bekrič. Na koncu velja poudariti odlično strokovno in pedagoško delo trenerja mladinske selekcije Marinka Kneževiča, ki ni izpustil niti enega treninga ali tekme. Prav njemu gre največja zasluga za sedanji vzpon in za to, da je v kratkem času uspel pripeljati v razne slovenske reprezentance kar šest svojih igralcev. Fricelj, Modrijan R. in Bekrič so nastopili za mlajšo mladinsko reprezentanco v Foči na partizanski olimpiadi, Juršič, Rak in Železnik pa za pionirsko reprezentanco v Gornjem Milanovcu. Večletno prizadevno in načrtno delo z mlajšimi kategorijami pionirjev v Kamniku in na Duplici že daje dobre in vzpodbudne rezultate v kadetskih in mladinskih selekcijah, zato je potrebno na tej poti vztrajati in še bolj poglobiti sodelovanje med klubi kamniškega področja. SI-VI Taborniški ogenj Ena glavnih taborniških veščin, že kar simbolična, je kurjenje ognjev. Pravi tabornik mora znati zakuriti ogenj brez papirja, le iz naravnih materialov in z eno samo vžigalico, pogosto tudi v dežju in z mokrim materialom. Poznati mora več ognjev in ognjišč, primernih za različne priložnosti. Osnova vsakemu ognju je piramida. V zemljo zabode-mo svežo rogovilo, okoli nje pa naložimo suho dračje, ki ga v dežju dobimo pod gostimi smrekami. Čez polagamo drobne vejice, ki proti zunanji plasti postajajo vedno debelejše, in z njimi tvorimo piramido. V smeri, iz katere piha veter, pustimo odprtino za prižiganje. Ko ogenj prižgemo, tudi to zapolnimo, da se ogenj enakomerno razgori. Marjana Drobnič Velika tekma v Kamniški Bistrici Komaj štiri mesece je, kar smo ustanovili Lokostrelski klub Kamnik in naša prva ve- POZABLJENI REKVIZITI, ALI RIBOLOV Z MALEGA GRADU!? lika preizkušnja je za nami. V soboto in nedeljo 28. in 29. junija smo v Kamniški Bistrici organizirali izborni turnir za Evropsko prvenstvo v »hunter and fieldu«. Na tekmo se je cel klub začel pripravljati že pred dvema mesecema, saj smo se vsi zavedali pomembnosti tekme in ne nazadnje tudi njenega pomena za ugled našega kluba. Borili smo se predvsem s finančnimi težavami, naloga pa je bila težka tudi zaradi neizkušenosti članov mladega kluba. Za pomoč smo prosili Frenka Vengusta, ki nam je pomagal prebroditi prve organizacijske težave, materialno pa so nam pomagali: izvršni svet občine Kamnik s 4000 din finančne pomoči, podjetje »Menina« nam je odstopila les za izdelavo okvirjev za tarče, za nekaj okvirov smo dobili les pri tovarišu Lapu iz Most. Podjetje Svilanit je prispevalo odpadke frotirja za napolnitev vseh 28 tarč. Že teden dni pred tekmovanjem smo odšli v Kamniško Bistrico, v okolico narav- Težki, a lepi trenutki na kolesu [Vsakdo izmed nas ima »konjička«, h kateremu se v prostem ;»su radi zatekamo. Izpopolnjuje 1 bogati nam naš vsakdan. Lju-prtejem kolesarjenja pa je kolo feč kot konjiček; je naša sprosti- ko sedemo na kolo in se odpeljemo naravi naproti. Vre-he nam sicer letos nagaja, a za zdrzne kolesarje tudi to ne predstavlja ovire. Druga trimska vožnja akcije »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO ^ELO« je za nami in končala bi ^ prav imenitno, če bi se tik pred '■'jem eden od udeležencev ne ^škodoval. Žal tudi brez tega na Množičnih prireditvah največkrat le gre. Akcije se je udeležilo ■'koli 120 kolesarjev, od tega >serndeset tistih, ki so vozili tudi )rvo vožnjo. To so kandidati, ki 'odo na zaključku akcije, ki se ,0 končala s tretjo vožnjo mese-a septembra, prejeli zasluženo >r'znanje za prizadevnost, 'trajnost in pogum. Še posebno a pogum, saj je prvič in drugič rerne zgovorno napovedovalo, 'a jih lahko dež namoči do kosti. "'Parno, da bo tretja vožnja po-ekala v ugodnejših vremenskih >0gojih in da se pravilo »v tretje >re rado« ne bo uresničilo. Naslednji dan je napočil trenu- tek, na katerega smo se dolgo pripravljali; to je bil »trenutek« starta za vožnjo po 150 kilometrov dolgem kolesarskem maratonu okoli Pohorja. Trenutek, katerega smo željno, a vendarle s strahom in spoštovanjem pre-mlevali neštetokrat pred 22. junijem. Premagati 150 kilometrov razgibanega pohorskega terena, makadamske in tlakovane ceste, to niso mačje solze, ampak pomeni to povzpeti se nad svoje moči. Zgodaj zjutraj, nekateri pa že dan pred prireditvijo, smo se odpravili na štartno mesto v Slovensko Bistrico. Noč in zgodnje jutro sta bila dolga za 13 udeležencev maratona. Pred startom smo se ogrevali, saj smo vedeli, da nas bodo že takoj na začetku poti čakali težko makadamski vzponi, približno 20 kilometrov dolgi, z nagibom preko 18%. Uspešno smo jih premagali; še oddahniti se nismo mogli, ko nas je začela pestiti nova težava; to letošnje muhasto vreme tudi ta dan ni dalo miru in nas je spremljalo skoraj polovico poti. Hladen dež nas je ne samo močno ohladil, ampak tudi izpiral že tako ali tako ne preveliko zalogo moči. A ker se kolesarji ne damo kar tako, smo premagali tudi to nadlogo z nekaj malenkostnimi okvarami na kolesih, spremljale pa so jih še težave s krči, ki so nastopili zaradi prevelike ohladitve. Dolga je bila pot do sonca, ki je zasvetilo šele 22 kilometrov pred ciljem. To pa nam je prineslo drugo kolesarsko nadlogo -veter, ki se vedno kot nalašč upira v utrujenega kolesarja. Zdelo se nam je, kot da nam hoče prišepniti: trudite se, če hočete doživeti čas in dejanja borcev Pohorskega bataljona, po katerih se maraton tudi imenuje. Moči so bile pri kraju in komaj smo še premagali ciljno strmino. In končno bili smo v cilju, ki nam je pomenil zmago nad samim seboj, kolesom in potjo, ki je za obiskovalca štajerske pokrajine videti s svojimi vzpetinami tako idilična. Na moč zadovoljni, ker smo vsi Kamničani premagali pot in tako tudi postali vsi zmagovalci te težavne proge, smo se pozno popoldan vrnili v Kamnik, tokrat ne na kolesih, ampak udobno zleknjeni v avtomobilih. Komaj imamo za seboj eno zanimivo prireditev, že je pred nami nova, to je kolesarska prireditev »DRUŽINA NA KOLESU«. Za spremembo od prejšnje ne bo tako naporna, saj bo proga dolga le okoli 14 kilometrov (Kamnik-Zg. Tuhinj), bo pa na vso moč zanimiva. Udeleženci bodo nastopali v mešanih skupinah in sicer: tekmovalec veteran od 35 do 46 let z mlajšim mladincem do 16 let, tekmovalec veteran od 47 let z mladincem do 18 let, tekmovalni par »OČE-HČI« ne glede na starost in vrsto kolesa in »ZAKONCA Z OTROKOM«, prav tako ne glede na starost in vrsto kolesa. To bo že četrta tovrstna prireditev in je med ljubitelji kolesarjenja zelo priljubljena. Pričakujemo tudi udeležbo iz zamejstva (Trsta in okolice), kar nas še posebej vese- li, saj se tudi na »kolesu« ohranjajo in čvrstijo prijateljski odnosi s športniki iz zamejstva. Po prireditvi in podelitvi priznanj najboljšim bo kolesarski piknik, priložnost za izmenjavo izkušenj, obujanje dogodkov, na dan pa bodo prav gotovo privrele šale bolj ali manj vrlih kolesarjev. Za zaključek pa še to: želimo, da bi nam vreme ne nagajalo več in da bi tudi veter, enkrat za spremembo, zapihal kolesarju v hrbet. Kolesarski zdravo. nega mosta (Predaselj), kjer naj bi le-to potekalo. »Kozorog« in »Gozdno gospodarstvo« sta nam dovolila postaviti progo na njunih zemljiščih. Uredili smo tabor, za katerega nam je šotore posodil taborniški odred »Bistriških Gamsov« in postavili progo. Tu nam je veliko pomagal državni reprezentant Marjan Podržaj. Prvi dan tekme, v soboto, se je odvijal hunter - strelja-njena tarče iz neznanih razdalj, drugi dan pa field - proga je tu ista kot prejšnji dan, le da so razdalje znane in za 12 odstotkov daljše. Po dobljenih rezultatih bodo na evropsko prvenstvo v Francijo potovali: člani -prosti slog - Miha Fock in Marjan Podržaj (oba iz Kranja), pri instinktivcih pa Dejan Bleiweis in Dušan Bre-ščak (oba iz Ljubljane). Naš najmočnejši tekmovalec Vojc Čolnar se je med Jugoslovani uvrstil na tretje mesto. Naši so se uvrstili takole: med člani instinktivno je Vojko Čolnar v skupni uvrstitvi zasedel 5. mesto; mladinci instinktivno: Miro Čolnar, Lukan in Mile Desnica so osvojili prva tri mesta; mladinci - prosto: Dragan Desnica je bil tretji; seniorke - prosto: Desnica je bila prva; seniorke - instinktivno: Drobničeva prva. Kljub temu, da smo Kamničani prvič organizirali tekmo, so bili tekmovalci z organizacijo zelo zadovoljni, progo so ocenili kot težko. Italijanski tekmovalci, ki so se tekmovanja tudi udeležili, pa so obljubili, da zagotovo pridejo na mednarodno prvenstvo Jugoslavije, ki bo septembra spet v Kamniški Bistrici. To bo še večja tekma kot omenjena in pričakujemo tudi udeležbo Avstrijcev, Nemcev, Poljakov in Madžarov. S pridobljenimi izkušnjami bomo prvenstvo Jugoslavije še bolje izpeljali kot izborni turnir in gotovo si bomo pridobili še več ugleda. M. D. Športna značka Prizadevanje odbora za športno značko I. je bilo usmerjeno v to, da bo imel sleherni predšolski otrok v občini Kamnik možnost vključevanja v tekmovanje za ŠZ I, da bo deležen redne, smotrne in privlačne vadbe, ter s tem doživljal radosti, zadovoljstvo, srečo ob svojem udejstvovanju, ob nenehnem doseganju boljših uspehov, ki vzpodbujajo veselje do telesnovzgojnih dejavnosti. Vadba je potekala v devetih dopoldanskih skupinah v VVZ »A. Medveda« (sredinci, mala šola), v dveh skupinah pri OŠ Stranje, v treh skupinah v vrtcu v Komendi in v 21 popoldanskih skupinah v krajevnih skupnostih. Rezultati so spodbudni. Žal še niso vključeni v vadbo otroci iz KS Vranja peč.kljub temu, da je bila sklenjena pogodba za delo v tem kraju. V VVZ »A. Medveda« je osvojilo zlato ŠZ kar 107 malih šolarjev, v OŠ Stranje 20, v KS pa 240 otrok, skupaj torej 375 predšolskih otrok. Dolgoročni cilj je, da vsak otrok osvoji značko, čeprav je to le eden pokazatelj vaditeljevega truda. Tudi slabši pogoji za delo v oddaljenih skupinah vaditeljic niso odvrnili od zastavljenega programa. V delo so vložile veliko truda, pa tudi dodatnega prostega časa, saj je bilo 40 ur vadbe po prvotnem programu za skupine z večjim številom otrok, premalo. K tem uspehom so pripomogli tudi starši, ki so otroke spodbujali in se z njimi veselili uspehov. Nekaj mnenj vaditeljic, ki so delale v teh skupinah: Tuhinj - Tanja Štele: Delo v skupini za ŠZ je bilo prijetno. V začetku so naloge izgledale preproste, vendar je bilo potrebno precej truda za realizacijo programa. Otroci so radi obiskovali vadbo, saj so se ob njej sprostili. Napredovali so v gibalnih spretnostih v moje zadovoljstvo in zadovoljstvo staršev. Zelo so se trudili in se veselili uspeha, k vadbi je prihajalo 19 otrok, čeprav so prihajali od daleč. Šmartno - Marija Turkalj: Otroci so sprejeli vadbo z velikim navdušenjem. S starši sem lepo sodelovala, vendar predlagam za v prihodnje, da v začetku starše še podrobneje seznanimo z vadbo za ŠZ, ter jim povemo, da je za to dejavnost posebej predvidenih 40 ur, da se ŠZ ne vključuje v 20 urni program male šole. Otroci so pri izvajanju programa male šole lepo in rajši sodelovali, ker so se pred tem razgibali in sprostili. Kot vodja vadbene skupine sem zadovoljna s skupino, z napredkom, ki so ga otroci dosegli in seveda tudi s ZTKO v Kamniku, ki mi je bila pri delu v veliko pomoč, tako z pripomočki kot z navodili in vzpodbudo pri delu. Loke - Jana Pavlic Starši so vseskozi spremljali izvajanje nalog za ŠZ. Vsaka ura športne značke je bila tudi za otroke pravo doživetje, vsi so si prizadevali, da sodežejojo nalepko iz posamezne discipline. Nadvse si želimo ustrezen prostor za kotalkanje, za kar smo imeli zares slabe pogoje. Namen ŠZ je, da otroci pridobljene spretnosti še dalje razvijajo. Motnik - Jožica Klemen: Uvedba športne značke pomeni bogatenje vzgoje predšolskih otrok. Velikega pomena je zlasti za otroke na podeželju, ker se mnogi prvič seznanijo z nekaterimi dejavnostmi kot npr. smučanje, kolesarjenje, kotalkanje. Zgodnje vključevanje v telesno vzgojne dejavnosti, doživljanje radosti, zadovoljstva in sreče ob udejstvovanju pusti v otroku trajno veselje do telesnovzgojnih dejavnosti. Otroci so zelo radi prihajali k ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KAMNIK Odbor za množičnost RAZPIS množična tekmovanja »TEK PO ULICAH KAMNIKA«, ki ga organizira Smučarki klub Kamnik pod pokroviteljstvom ZTKO Kamnik in OK ZSMS Kamnik v počastitev občinskega praznika v soboto, 26. julija ob 17. uri. KATEGORIJE IN DOLŽINA PROGE: 1. pionirji, roj. 1964 in mlajši dolžina 1.000 m 2. pionirke, roj. 1964 in mlajše dolžina 1.000 m 3. mladinci, roj. 1961-1963 dolžina 2.000 m 4. mladinke, roj. 1961-1963 dolžina 2.000 m 5. člani, roj. 1960 in starejši dolžina 3.000 m 6. članice, roj. 1960 in starejše dolžina 2.000 m 7. veterani, roj. 1945 in starejši dolžina 2.000 m TEKMOVALNA PROGA: S Trga prijateljstva po Prešernovi cesti mimo Pivnice na Trg Svobode, po Parmovi ulici, Usnjarski, Kidričevi preko Titovega trga in po Maistrovi ulici do cilja na Trgu Prijateljstva. START IN CILJ: Na Trgu prijateljstva za hotelom »Malograjski dvor«. Start pionirjev ob 17. uri. TEKMOVALNI PREDPISI: Določila pravilnika AZS in tega razpisa. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne odgovarja za poškodbe tekmovalcev. Vsi udeleženci so za čas prireditve zavarovani pri Zavarovalni skupnosti »Triglav«. PRIJAVE: Poimenske prijave z letnico rojstva sprejema do 24. julija SMUČARSKI KLUB KAMNIK, 61240 KAMNIK. Naknadne prijave bo sprejemal orjj^Sator na startu eno uro pred pričetkom tekmovanja. NAGRADE: ZTKO Kamnik bo nagradila prve tri uvrščene v posamezni kategoriji z medaljami, uvrščeni do petega mesta prejmejo diplome. OK ZSMS pa bo prvouvrščenega v vsaki kategoriji nagradila s pokalom. PRITOŽBE: Morebitne pritožbe sprejema odbor za izvedbo tekmovanja 15 minut po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj. > Odbor za organizacijo in izvedbo teka »Po ulicah Kamnika« uram, namenjenim športni znački, ko so se sprostili, razigrali, razvedrili in naužili nove energije. Tako je bilo tudi lažje doseči koncentracijo pri učnih urah male šole. Bakovnik - Valči Vrhovnik: Otroke je tekmovanje za športno značko navduševalo. Športna značka je prijetna oblika aktivnosti za vse otroke. Tisti, ki določene spretnosti že dokaj dobro obvladajo, se trudijo, da postanejo še spretnejši, manj spretni in manj pogumni pa v skupini izgubijo strah pred neuspehom in nezaupanje vase. Oboji proti koncu dosežejo enako dobre rezultate. Vsi ti uspehi pa bi bili lahko še boljši, če bi za športno značko v bodoče namenili še več ur, in če bi bili tudi normativi vpisnih otrok za eno vadbeno skupino, nižji. Komenda in Moste - Marina Remic Zvišan program male šole od 120 na 160 ur je omogočil, da smo preko TTKS Kamnik vključili ŠZ I. med komendske in mo-ščanske male šolarje. Pri organizaciji ŠZ I. nam je mnogo pomagal tov. Sitar ter socialna delavka. Z Ivanko Kuhar sva vodili štiri skupine, dve v Mostah in dve v Komendi. Delo je bilo včasih naporno, toda vendarle prijetno, kajti otroci so v kotalkanju, smučanju, kolesarjenju in žoganju napredovali. Še zlasti so bili prijetni dvourni izleti, ki so prinesli otrokom veliko novega in zanimivega, hkrati pa so jih disciplinirali in jim pomagali biti tovari-ški. V bodoče bi želela, da bi se normativi vpisanih otrok znižali, kajti le tako bo delo veliko lažje in kvalitetnejše, obenem pa bi pohvalila odbor za ŠZ I pri ZTKO za dobro organizacijo. Odbor za športno značko predsednik Darja Nekrep Revija košarke v Komendi V petek in soboto 13. in 14. junija je v Komendi na reviji košarke sodelovalo 224 košarkašev in košarkašic vseh kategorij. Tradicionalni maraton med Mengšom in Komendo je bil letos razširjen še na mlajše kategorije. Najprej so nastopili pionirji in pionirke četrtih in nižjih razredov, nato pionirji in pionirke petih in šestih razredov. V obeh omenjenih kategorijah imata tako pri pionirjih kot pionirkah OŠ Mengeš in OŠ Komenda-Moste najboljše ekipe na kamniško-domžalskem področju. Tekme so bile zelo zanimive, še posebno pa tekmi starejših pionirk in mladink, kjer je bil končni rezultat neodločen. V zadnjem letu so izredno napredovale mladinke Komende, ki so ravno letos pričele organizirano trenirati in je rezultat 30:30 proti mengeškim mladinkam izreden uspeh. V petek ob 19.30 se je po uvo- dnem ceremonialu pričel 25-urni košarkaški maraton. Igra je bila zelo zanimiva in izenačena, ter izredno kvalitetna. Za razliko od prejšnjih dveh maratonov je ekipa Komende postala zrelejša, kvalitetnejša, kar se je poznalo na končnem rezultatu. Najvišje vodstvo Komende je bilo 25 točk v 13 uri igranja, in Mengša 75 točk razlike v 22 uri igranja. Poškodb ni bilo, saj so bili igralci telesno dobro pripravljeni. Najtežje je bilo igrati v opoldanski vročini, ko je temperatura na asfaltnem igrišču dosegla 50wČC. Izkazala se je grupa 30 zapi-sničarjev, ki je pregledno izdelala zapisnik, poleg tega pa so bili različni statistični podatki sproti objavljeni. Najboljši strelec in igralec je bil Brane Maren iz Komende, ki je dosegel 304 koše. Ob koncu maratona je prejel pokal KS Komende. Urugi najboljši strelec je bil Martin Osterman, (258 Mengeš), tretji pa Cveto Haft (224 - Komenda). Kot gosta sta v moštvu K mende nastopala Tomo Vavpe (trener Domžal) in Janez Voi čar (trener Kamnika). Vavpe je bil tudi najstarejši udeleženi najmlajša pa sta bila Florjan ( bašek in Goran Pavlovič (o Komenda), ki sta letos zaključ 7. razred OŠ. Zadnjo uro in pol je sodil rr dnarodni sodnik Kruno Brum iz Domžal, kar je vplivalo tudi kvaliteto in tempo igre. Števi gledalci so vseh 31 ur košarke Komendi vztrajno bodrili igral( STRELCI: KOMENDA Cveto Hafr 224, Prelc 4, Jože Koželj 1 Korbar 44, Janez Koželj 11 Srečo Lah 19, Aleš Ocepek V: Zarnik 2, Švigelj 22, Cerar ] Pogačar 4, Fujan 7, Ribnikar Maren 304, Žnidaršič 17, Bac lič 9, Žnidar 47, Grošelj 30, Bi ne Hafner 98, Vodičar 32, Vi petič 28, Ficko 2, Rudi Ocep 6, Špacapan 66, Pavlovič 2, ( bašek 12, Marko Lah 127, Šte 10, Baloh 37, Košir 203. MENGEŠ Gorjan 54, Urba 125, Osterman 258, Zalok 117, Podgoršek 105, Lukan 1 Štrukelj 63, Pavlic 51, Kavi 112, Topličan 45, Vrhovnik S Joža Kunstelj, 100, Miha Ku stelj 27, Bevk 70, Lužar 34, Ši Skok 68, Jože Skok 54, Prim Kosec 42, Majdič 24, Golob "i Lipovšek 8, Novak 16, Kleme čič 34, Lado Kosec 23, Mulej 7 Za KK Komen SREČO LA Lovci so se pomerili za prehodni pokal Pokalo je kot za stavo. Še oblake so prepodili in enkrat, za spremembo, so lovci streljali na suhe glinaste golobe. Lovci dvanajstih ekip so se v nedeljo 13. julija v Kamniški Bistrici v počastitev občinskega praznika pomerili med seboj na tradicionalnem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal občine Kamnik. Streljali so tudi srnjaka, pa le tistega na tarči. Janez je poskrbel za okusno srnjakovo obaro (srnjak ni bil s tarče) in tudi pečenje na ražnju je dvigalo razpoloženje tako tekmovalcev kot številnih navijačev. Častni strel pokrovitelja tekmovanja, predsednika ob- činske skupščine, Slavka Ri-baša ni štel v konkurenco. Prehodni pokal so na letošnjem tekmovanju osvojili lovci lovske družine Tuhinj I. v sestavi: Hribar, Stare in Kožlakar, ki so zadeli 54 golobov od 60 možnih. Tudi lovci iz lovske družine Motnik I. v postavi: Ivančič, Ro-pret in Pirnat so zadeli 54 golobov, vendar so bili zaradi slabše serije »samo« drugi. Boj za golobe je bil torej zares hud. Med posamezniki je bil najboljši lovec iz Tuhinja Kožlakar, kateremu ni ušel noben golob in je zadel vseh dvajset. Za drugo in tretje mesto sta se v »repesažu« pomerila Podgornik LD Motnik in Merčun LD Domžale, saj sta oba zadela po devetnajst golobov. Ob dodatnem pokanju je bil boljši Podgornik, ki je tako zasedel drugo, Merčun pa tretje mesto. V streljanju na srnjaka je bil najboljši Ropret, LD Motnik, 89 krogov, drugi Kožlakar, LD Tuhinj, 88, tretji Mihorko, LD Komenda itd. Ekipno je bila v streljanju na srnjaka najboljša ekipa Motnik L, sledijo pa ekipe Tuhinj L, Komenda II. itd. V kombinaciji (golobi in srnjak) je bila najboljša ekipa Motnik L, sledijo pa Tuhinj L, Domžale itd. Po končanem tekmovanju so se lovci pomerili v streljanju na glinaste golobe po sistemu izpadanja za enajst praktičnih nagrad, ki jih pripravil organizator lete njega tekmovanja LD Stah vica. Med nagradami je bi lepo pečena šunka, peče; svinjska glava in še marsiki Šunko si je pristreljal Merči iz Domžal, svinjsko glavo 1 ne Romšak LD Stahovk oboje pa so lovci družno p spravili ob dobri kapljici kramljali o lovskih dogodi ščinah. Mi KAMNIŠKI OBČI KAMNIŠKI OBČAN glasili SZDL občine KAMNIK • Ureja uredniški odbor glavna in odgovorna ure dnica Jana Taškar - tehnič ni urednik Franc Mihevc Izhaja dvakrat mesečno Uredništvo in uprava - Ka mnik, Japljeva 6, telelo 831-124 - tekoči raču 50140-678-57156 - Rokopi sov in fotografij ne vrača mo - Tiska ČGP Delo Ljubljani.