V BELI KRAJINI STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM BODJIMO SE, SE NAM VNAUŽA ALI NAS SPLOJ NE BRIGA? Vsi znamo, ka do letošnje manjšinske volitve (kisebbségi választás) ovakšne, kak so do tejgamau bile. Manjšinske samouprave se volijo od leta 1994, vogrski parlament je 1993. leta sprejmo zakon o manjšinaj, v sterom je tak zrendelüvo, ka se manjšinske samouprave volijo vküper z lokalnimi samoupravami. Po tom zakoni je za člene manjšinske samouprave leko kandidiro vsikši, nej mujs, ka je bijo manjšinec, se pravi Slovenec, Nemec, Hrvat pa tak tadala. Tau lüknjo v zakoni so vöponücali ništrni, pa so tam tö vtjüpspravili manjšinske samouprave (kisebbségi önkormányzat), gde sploj ne živijo Zavolo te lište, manjšinskoga ki so tak pravli, ka je tau nej samouprave Martin Ropoš, ka tau dojde za volitve, leko se manjšinci. Nam, Slovencom, registra so se dosti bötivali demokratično, vsikši sam po podatkaj z 10. juliuša se pa pitamo, gde so vzroki, ka se je tau zgodilo v Miskolci pa manjšinski voditeli, strokov-mora meti pravico do tauga, bodo leko vsepovsedik volile je skorok trifartale Slovencov v enom tali Budimpešte. Ta njaki. Eni so sploj nej steli, ka ka se odlauči, k steromi na-slovenske manjšinske samo-nej vöspunilo pa nazajposlaznajdljivost ništernij je dosta bi nas vküppisali, ka je prej v rodi vcujsliši. Tak, ka je tü v uprave, gde so do tejgamau lo papire za registracijo? Ali pejnez koštala rosaga, če pa zgodovini ešče nigdar nika zakoni ena lüknja pa ostala, bile, zvün tisti loškij v Miškol-so manjšinske samouprave bole pogledamo, te pejneze so dobroga nej vöprišlo s toga, vej pa nišče ne smej kontroli-ci pa Budimpešti. (Pitanje sta pa organizacije vse naredle, tej »falautke« vkrajvzeli od pra-gda so manjšince vküppisa-rati, če je tisti, steri se je dau bila ešče samo dva kraja: An-ka bi lidam raztomačile, zavi manjšincov. Na tau je parla-li. Najslabše spomine na tau goravzeti na slovensko lišto, dovci pa Mosonmagyaróvár). koj tau trbej napraviti? Leko, ment tö gorprišo, istina, ka je majo Nemci, stere so po boj-rejsan Slovenec, na nemško Novost na letošnji manjšinski ka se starejši ešče itak bojijo za tau skurok deset lejt nüco. ni, zavolo toga, ka so podpi-listo, rejsan Nemec… Več ga-volitvaj je tau tö, ka ne morejo vküppisanja, leko, ka so samo 2005. leta je spremeniu manj-sali, ka so Nemci, vöodpelali rancije pa je za tau, ka tisti, kandidirati individualni kan-nej znali, kak trbej tau našinski pa volilni zakon, zdaj na Nemško. Na deportiranje steri do kandidirali za člene didati. Ne more se tau zgoditi, praviti, pa so čakali, ka nekak je tak predpisano, ka do na kakšni tresti držin iz porab-manjšinskij samouprav, do ka si nekak samo zbrodi pa de pride do nji pa jim pomore? djesenski manjšinski volitvaj ski vasnic na Hortobágy se pa rejsan pripadniki manjšin. se glaso za člena samouprave. Eni so pozabili, drugi so pa leko štimali samo tisti, steri so ešče dobro spominajo starej-Vej pa ja nedo šli podpisat Vsakši manjšinski kandidat mislili, vej pa dosta časa geste do 15. juliuša prosili, naj je go-ši lidgé v Porabji. Manjšinski papir, ka gučijo slovenski, mora meti za sebov kakšno pa v zadnji dnevaj tau taopraravzemejo na lišto, v takozvani voditeli so tak steli, ka bi lišto nemški, hrvaški, srbski…, če manjšinsko civilno organiza-vimo. Gvüšno so pa bili takšni manjšinski volilni register. Za vküppostavila ena komisija, je tau nej istina. cijo, zvezo ali drüštvo, stera tö, ka so v sebi tak brodili, ka člene manjšinskih samouprav stero bi imenovale državne Prvi pomemben datum je njega podpira, ga da na svojo nji tau sploj ne briga. do pa leko kandidirali samo manjšinske samouprave. Vej za nami. 15. juliuša je dola-lišto. Pri civilni organizacijaj Gda te novine vöpridejo, mo tisti, steri zvün toga ešče pod-pa v ednoj vesi rejsan vsikši preteko rok za registriranje. sta dva kriteriuma, organiza-že znali, ali smo v zadnji dnepišejo, ka razmejo pa znajo vej, steri je Slovenec, Nemec, Kak nam je v pogovoru pravo cija je mogla biti ustanovljena vaj bole flajsni bili. gunčati svojo materno rejč. Hrvat ali Rom. Dapa pravni-predsednik Državne slovenske pred 31. majušom 2005, mora Marijana Sukič 2 Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci MEMORIZIRANJE kontra DRUŽI JIH LJUBEZEN DO ZGODOVINE POZABLJIVOST (3) V Modincih/Mogersdorfu na Tako je bil vrsto let tudi kon- Slovenije, čeprav si za to zelo Kar se tiče starostne pozabljivosti, ne smemo trditi, da je to splošen južnem Gradiščanskem, tam cipiran: ne sicer po času, am prizadeva. pojav. Zadeva, kot nekateri trdijo, niti ni tako enostavna ki primer kjer je na hribu nad dolino vi pak po vsebinskih poudarkih Prvi trije simpoziji so bili v jajo možgane z mišicami in pravijo, da možgani s časom ravno sok kamnit križ v spomin na je bil skoraj enakovredno raz- Modincih, v kraju znamenite tako uplahnejo kakor mišice, ki jih ne treniramo. Tudi Johannes R. zmago nad Turki leta 1664, so deljen v politični in strokovni bitke, kjer so bili Turki pora- Becher ima prav, ko trdi, da moramo mišljenje vaditi, da si mora pripravili leta 1969 prvi kul del, oba dela pa sta nosila še ženi in zaustavljeni na osva mo vsak dan izmisliti nekaj novega, in na novo premisliti že dobro turnozgodovinski simpozij in dodatne vsebine. Na otvoritve jalskem pohodu proti Duna znane zakonitosti, da ohranimo mišljenje pri življenju. Čim več nanj povabili zgodovinarje iz simpozijev so prihajali ugled ju, potem pa je Gradiščanska vadimo mišljenje, tem boljši bo naš spomin. Treniranje mišic in sosedstva Slovenije in Mad ni politiki sodelujočih držav, ponudila organizacijo sode treniranje mišljenja nista ena in ista zadeva. Vsak lahko preizkusi, žarske. Pred nekaj dnevi je bil često so to bili ministri za lujočim državam. Tako so se da zdrav človek lahko kdaj koli opravlja fizično delo, ko pa z delom v Modincih že šestintrideseti kulturo. Med zadnjimi na mi leta 1972 odločili za simpozij konča, njegove mišice takoj prenehajo delati, torej »se sprostijo«. simpozij, tokrat s prek 100 nistrski ravni se je simpozija v Kőszegu, naslednje leto v Pri intelektualnem delu je drugače. To lahko vsak sam ugotovi. Po udeleženci z Gradiščanske in v Kőszegu udeležil slovenski Mariboru, potem v Sisku na intelektualnem delu se človek ne more zlahka sprostiti. Po nekem Štajerske, Železne županije in minister za kulturo dr. Andrej Hrvaškem, leta 1982 prvič v napornem intelektualnem delu moramo ure in ure, včasih celo županije Somogy, ter Sloveni- Capuder. Ene izmed otvori- Gradcu na avstrijskem Štajer dneve, počivati, da se sprostimo. Kljub temu da je človek zdrav, ni je in Hrvaške. Mednarodnemu tev v Modincih se je udeležil skem in leta 2004 v Nagyatá vedno sposoben opravljati takšnega dela. Pesnik ne more določiti, srečanju zgodovinarjev se že tedanji zvezni kancler Franz du v županiji Somogy. Lani je da bo vsak dan od treh do petih pisal pesmi. Tudi izumiteljska de lijo pridružiti kolegi iz Slova- Vranicki. Na otvoritvah so kazalo, da bo Slovenija izsto javnost ne more biti navezana na odrejen čas. ške in Novega Sada oziroma bili govorniki politiki, ki so pila iz organizacijske verige, Psihologi predlagajo za urjenje spomina znanstveno utemeljene Vojvodine. Letošnja naslovna poudarjali pomen različnih saj se je simpozija v avstrijski vaje. Njihove stalno razvijajoče se metode so vsekakor učinkovitej tema je bilo Zdravstvo panon oblik sodelovanja v tem delu Radgoni udeležil le dr. Franc še kot spontani treningi. Toda če upoštevamo, da so te strokovno skega prostora med 16. in 18. Evrope, ki že dolgo nosi ime Rozman, in sicer uradno kot utemeljene metode primerne le za razvoj tehnike vtisnjenja infor stoletjem, organizatorji pa so Panonski prostor. In priznati gost in član delegacije avstrij macij v zavest, in nimajo nobene praktične koristi, kajti nastale pripravili tudi več vzporednih je treba, da je bilo do leta 1990 ske Štajerske. Letos je bila asociacije v praksi niso za nobeno rabo. Večdimenzijska vaja je na kulturnih dogodkov in eks mnogo več kulturnih stikov udeležba zopet ustrezna, na primer izpostavljanje neke teme, ko se človek sam koncentrira na kurzijo v trideželni Krajinski in sodelovanja med Avstrijo, simpozij v Modince je prišlo to, kaj mora povedati - v nasprotju s prevodom - in na to, kako naj park Raab – Őrség – Goričko. Madžarsko in Slovenijo, zlasti deset zgodovinark in zgodovi to izrazi v tujem jeziku. To je torej zelo dober spontani trening za Udeležencem so ponudili tudi v stičišču teh treh držav. Za narjev iz Univerz v Mariboru zaustavljanje starostne pozabljivosti. zbornike z dosedanjih sim zdaj sta se obdržala simpozij in Ljubljani. Večkrat nas, profesorje tujih jezikov, sprašujejo starejši ljudje, če pozijev in drugo literaturo z Modinci in srečanje panon- Kot rečeno, je bila letošnja so oni še sploh sposobni za učenje tujih jezikov, ker iz dneva v dan zgodovinsko tematiko. skih pravnikov, medtem ko tema Zdravstvo panonskega sami doživljajo zmanjševanje svojih intelektualnih zmogljivosti. Kar nekaj udeležencev iz raz česa drugega skoraj ni več, prostora od 16. do 18. stoletja. Čeprav ne bodo navdušeni nad našim odgovorom, jim moramo ličnih okolij Avstrije, Madžar ne v stalni obliki, kot je bila li- Uvodni referat je pripravila povedati resnico. Vsi profesorji smo se nekoč učili na fakulteti, da ske in Slovenije, s katerimi kovna razstava Pannonia, ne Sonja Horn z Dunaja, ki je so naše intelektualne sposobnosti poleg socialnih tudi biološko sem se pogovarjal, je prepri z enkratnimi dogodki, kakor govorila o strukturah zgod pogojene. S socialnimi dejavniki lahko kompenziramo biološko čanih, da ima kulturnozgo so bili nekdaj skupni koncerti njenovoveškega zdravilstva degresijo, ki se intenzivno začne nekje pri petintridesetih letih in dovinski simpozij pomen tudi pevskih zborov v Jennersdor v panonskem prostoru. Be traja brez milosti vse do smrti. To pomeni, da nad šestdeset, pet sedaj in da se bo ohranil še fu/Ženavcih. Pravo nasprotje nedek Varga se je ukvarjal inšestdeset let star človek lahko razpolaga z enako umsko zmoglji dolgo. Zgodovinar dr. Andrej temu, za kar se zavzemajo v s splošnim zdravilstvom na vostjo kot dvajsetletnik, pri katerem potencial bioloških substanc v Hozjan z Univerze Maribor Evropski uniji, kjer poudarja- Madžarskem od 16. do 19. možganih ravno kulminira, ko število nevronov doseže deset mili pravi, da o pomenu simpozija jo vlogo regij in regionalnega stoletja, Dragica Čeč o razvoju jard. Nevroni se – kot je splošno znano – razlikujejo od ostalih celic govori že podatek o udeležbi, sodelovanja. Eden redkih pro zdravstva v slovensko – pa tudi v tem, da se ne delijo. Ko dosežejo svoj vrhunec, se takoj začne ko je bilo pripravljeno priti v jektov je Panonski zbornik, ki nonskem prostoru do leta njihova degresija, iz dneva v dan zgubimo po več tisoč nevronov. Modince za štiri julijske dni ga pod vodstvom dr. Roberta 1770, Andrej Hozjan o mož- Temu se imamo zahvaliti, da postajamo pozabljivi, da se bolj tež prek sto zgodovinarjev in Hajszana pripravlja Panon nostih za zdravstveno reha ko naučimo kaj novega. Če ne naredimo nobenih protiukrepov, razpravljati o ozko speciali ski inštitut v Pinkovcu/Güt bilitacijo obmejnih častnikov lahko računamo s tragičnimi posledicami. Tej ugotovitvi na videz ziranem področju in času iz tenbachu, vendar uredniku do začetka 18. stoletja. oporeka izkušnja, da starejši znanstveniki dosti bolj poznajo svoje naše preteklosti. Ob strogo doslej ni uspelo pritegniti področje kot mladi. Razlaga tega pojava je, da stari znanstveni znanstvenih razpravah so večjega števila avtorjev iz eR ki zelo dobro poznajo svojo stroko, strokovno literaturo in nove pomembni neformalni pogo informacije smotrno in z lahkoto, torej uspešno uvrščajo med vori med sodelujočimi; izme obstoječe, dočim razpolaga mlad strokovnjak z veliko manj pred njave izkušenj in navezovanje novih znanstev. Čeprav po naslovu kulturnozgodovinski je imel simpozij Modinci od ustanovitve do padca »železne zavese« poseb www.porabje.hu hodnega znanja. Eksperimenti dokazujejo, da si pod istimi pogoji šestdesetletni znanstvenik zapomni približno 60 odstotkov manj informacij kot tridesetletnik, če gre za informacije, ki ne spadajo v njegovo stroko. Torej potrudimo se z vsemi sredstvi upreti se temu degresivnemu biološkemu procesu in takrat bodo funkcijo demoliranih nevro no mesto in aktualnopolitič nov prevzeli preživeli nevroni. no vlogo v tem delu Evrope. Suzana Guoth Porabje, 20. julija 2006 3 Mladi Porabci, mlade Porabke Vsakši narod se boji za svoj gezik, svojo kulturo, za tisto, zakoj volo je ranč ovakši od drügi narodov. Pri v manjšini živeči narodaj je tau eške bola fontoško. Zatoga volo se trbej brigati vsejm Porabskim Slovencom, naj vse duže ostanemo gora Slovenci na Vogrskom. En narod žive samo te, če žive, če se gonči njegvi gezik tü. Gezik pa leko žive samo tak, če se od generacije do generacije prejk da, ostane materni gezik pri mladi generacijaj. V Porabji so mlade dekline, mladi podje, steri so tak v srcej kak pri geziki pravi Porabski Slovenci. Vse več takšni mladi bi radi pokazali nota v slovenski novinaj Porabje „MLADI MORAMO POŠTENJÉ DATI STARIŠOM” • Attila Gyeček na Go-• Kak trbej gnesden poštöj-lejpe ali lagve spomine? rejnjom Seniki, kak sam vati svojo slöjžbo, nej ka bi »Ge sam srečo emo, ka sam v zvejdla od tvoje žené Kriste človeka vöšpricnili? dobro mesto prišo, v Szentki-Nagy, ranč sta zdaj 9. juliu-»Trbej skrb meti. Depa pita-rályszabadji sam biu, mimo ša svetila s svojima držina-nje, kak človek dela. Steri Veszpréma. Ge sam ške eno ma prvi jubilej ženitve. Tau dobro dela, tistoga poštüvajo. leto biu sodak. En mejsec je mogo biti najlepši den v Skrb trbej meti, ka tü v Varaši smo se nut včili, té sam na vajinom zakonskom živle-ne moremo tak skakati, ka en mejsec v Kecskemét prišo, nji, ka nej? »Zdaj, gda je tau prvo leto doj odišlo, je že drügi petdeset lejt nej problema. Ja, tau je rejsan najlepše,« obrné rejč za resnico. »Vküper živemo, vse vküper mamo, delamo, se zgučimo. Ka je moje, je njeno pa naaupek. Istina, ka smo do tega tö samo kaši dvejstau mejterov bili eden od drugoga. Če sam ge vö na okno gledo, sam njau leko vüdo na dvorišči.« • Kak ste prišla vküper? Vaja leko ranč sausedstvo pa plesanje, popejvanje vküper povezalo do prave lübezni? »Ja, v folklori, v zbori sva vküper bila pa tau je tak prišlo. Eden drügomi sva se povidla pa sva prišla do ženitve.« • Depa nej te je Krista vzéla za moža? »Nej, nej, ge sam njau vzeo za ženo, ge mam lače,« pa se na raji zasmejé. • Vrli si, ka si privolo, ka na eni dveraj vö na drügi dve-tam smo se za gasilce včili pa te je žena leko pripelala iz raj pa nut.« té nazaj. Šli smo večkrat na slöjžbe zraven na naja po-• Ka se pa godilo s teov pred Hajmáskér, gde smo gledali, gučavanja. Gde si v slöjžbi, tejm, ka si začno delati v fab-kak so fligarge bombardirali. ka delaš pa kak si zadovo-riki? V zimi je lagvo bilau, gda smo len s svojim delom? »V Krmedini sam se včiu vö na potaj deset-petnajset cen»Ge delam že sedmo leto tü za šlosara, po tistom sam pa timetrov kusti led gor trli s v Varaši v fabriki, gde draut eno leto doma biu, ka sam klapačom pa krampom. Tau rediu. Gda so tau fabriko zo-delo nej najšo. Té sam k soda-vejn tej mladim fali, ka tej zidali, té sam ge tam že vcuj kom üšo, tam sam pa gasilec več nika ne poštüjajo taše, se prišo pa od tistoga mau sam grato.« nika ne včijo.« tam gé. Zdaj mašine poprav-• Kakšno sodačko živlenje • Té si ti s tejm znanjom lam.« si emo, maš kašne ejkstra prišo za gasilca doma v svoji rojstni vesi? »Ja, po sodačiji me je poveljnik domanji gasilcov Jože Vogrinčič pito zatau pa sam tak nagnauk gasilec grato.« • V držini si tü ti „gasilec”? »Ja, sir ge gasim,” pravi med žmanim smejom. • Si gda že pomago gasiti ogenj ali braniti koga za resnico? »Dvakart sam že biu. Gnauk na Seniki pri rami Kovačini v Hamponi, gda so se drve vužgale niže rama, venak samo eno par mejterov. Celau na veöki je gorelo pa dočas so iz Krmedina pa z Varaša vöprišli gasilci, smo že na srečo pogasili.« • Kak pride glas do vas gasilcov, če je nevola? »Najprva poveljniki glasijo ogenj un pa tadale. Mamo doj spisano, steri koga zové pa té tak nagnauk vküp pridemo, steri smo doma gé vrnau.« • Tisto za vrajžo mora titi. Ali ti napamet pride se bojati? »Ge sam tak gé, nika nega cajta broditi, titi trbej. Malo se venak vsikši boji. Sto zna, kakšen ogenj geste ali ka pride.« • Tebi se doma na Seniki gvüšno radüvajo, ka zvöjn gasilskoga dela ške plešeš v domanjoj folklori pa popejvaš v pevskom zbori. Si med najbola aktivnimi mladimi. »Kristina me je zvala v folkloro. Nejsam znau plesati pa me tau fejs bantivalo. Biu sam že dvajsti-dvadvajsti lejt star pa sam nut staupo plesat. Po tistom sam ške v pevski zbor nut staupo pa sam zdaj že sedem lejt nut v obaujom.« • Ti nika v krvej tü moraš meti vej pa tvoj oče igra, spejva, ka nej? »Un je igro s trpejtov, saksafonom, fude tö dugo vlejko. Vsikši v krvi ma, moj brat tö igra, ge pa plešam.« • Kak mladi zet, kak se držita z ženauv do svoji starišov, kašne plane mata? »Mladi moramo poštenjé dati starišom pa skrb meti na nji. Uni več vejo, dosta znajo. Tau tö moramo gledati, ka ovakša generacija gé. Uni ovak brodijo, mladi ovak brodijo. Tau sir vküp tö ne pasa. En par lejt škemo tam pri nji živeti, po tistom pa mo vidli, ka baude. Počakava, ka žena zgotovi s šaulov pa té tadale...« • Obadvauji stariške so leko srečni, ka tašne dobre mlajše majo, istina, ka so zatau oni sami najbola več djali. Ti si eden delaven, pošten, resen pa dobre volé mladi, na steroga furt leko računa. »Ja, starejši gratüvamo pa mujs, ka živlenje več zavüj dave. Ge sam zat malo ovakši, kak sta moj brat pa sestra. Sam leto dni biu star, gda se je moj brat naraudo, ge sam pri mojoj staroj materi biu. Istina, ka je una vküp živela z mojimi stariši, depa una je namé vzela, una je name gor ranila. Kak ponim, gda sam mali biu pa sam v posteli boga molo z njauv! Kak bi pravo, una je bila skur moja mati. Devetdesetoga leta so moji stariške zidali ram pa so ta doj odišli v nauvi ram, ge sam pa tam austo pri svojoj staroj materi. Una name skrb mejla, me je na vse včila, gda sam mali biu. Gda je una prišla v starejša lejta, té sam pa ge njau skrb emo, ji pomago, se brigo za njau, naj ležej pa v miri leko živé.« Besedilo: Klara Fodor Porabje, 20. julija 2006 4 Sombotelski Slovenci na Dolenjskem SVETI MARTIN V BELI KRAJINI Sombotelski Slovenci vsikšo leto dejo na prauško v Slovenijo, gde gorpoiškejo vekše prauškarske cerkve pa eške takše, šteraj je patron sveti Martin. Tau pa zatok, ka se je sveti Martin v Somboteli (v rimskoj Savariji) naraudo. Letos – od 7. do 9. julija – so se pelali v Belo krajino. Stavlali so se na Štajerskom pa na Dolenjskom tö. Od Sombotela do Hodoša so slovenski molili veseli tau raužnoga venca, po cerkvaj pa svejvali Marijine pesmi. Najoprvim so se zdenili v Murskoj Soboti, ka tisti, šteri so eške nej vidli cerkev svetoga Nikolaja, so si go pogledni li. Cerkev svetoga Nikolaja je od 25. juniuša mau stolnica (székesegyház). Papež Benedikt XVI. je 7. aprila ustanovo v Sloveniji tri nauve püšpekije (škofije): v Murskoj Soboti, Celji in Novom mesti. V Novom mesti je ranč tak cerkev svetoga Nikolaja gratala stolnica, štero so Sombotelčani tö poglednili. Tü je na oltari kejp znanoga taljanskoga slikara Tintoretta. Po Soboti so se prejk Müre pelali do Ptuja in Ptujske gore. Ptuj je najstarejši varaš v Sloveniji. Zgodovinarji so zamerkali, ka je drüga žena Matije Corvina – Beatrix – v Ptujskom gradi spala, gda je iz Italije üšla v Budo na gostüvanje. K cerkvi na Ptujski gori so prauškarge mogli tavö na brejg titi, pa eške po stubaj tö. Na oltari je Marija, štera razprestre svoj plašč, pod šterim je dosta lüstva. Pod Marijov je dosta kejpecov za parvice. Inda svejta so lidgé z vauska naredli roké, nogé, srcé (ka je koga bolelo), pa tau so pri Marijinom kejpi tadjali. V moderni cajtaj kejpe dejvajo Mariji k nogej, pa tak jo prosijo za pomauč. Največ je bilau mlašeči kejpov. V vesi Olimje je prauškare čako brat Jože in jim nutpokazo samostan, šteroga so ustanovili pavlinci, sledik pa prejkvzeli minoriti. (Pavlinski red/Pálos rend so ustanovili Madžari.) Gnesnaden je najvekši pavlinski samostan in prauškarski kraj v Europi – v Čenstohovi na Polskom. Tüdi v Olimji majo „črno Marijo”. Pavlinci so farbali svoje oltare pa predgance na črno pa zlato. V Olimji je eške zanimivo, ka tü je tretja najstarejša apotejka v Europi. V samostani pauvajo pa odavajo vsefele trave za vrastvo. Paulek samostana je „Čokoladnica”. „Sladkosti iz Olimja” (čokolade) dela edna držina doma, vse z rokauv. V Sloveniji sta dva prauškarska kraja, štera se skor gnako imenüjeta. Sveta gora je pauleg Nove Gorice pri taljanski grajnci. Svete gore pa so paulek hrvaške grajnce pri vesi Bistrica ob Sotli. Na Svete gore skor po štiraj pride gor človek. Paulek cerkve Matere Božje so štiri kapejle. Edna je posvečena svetomi Martini. V cerkvi je zlati oltar na tri štauke in Marija z Jezošom v bejli gvant naravnjena. V kapejli svetoga Martina je mali oltar s svetim Martinom na konji. V vesi Kozje so Sombotelčani poglednili muzej profesorja dr. Slavka Kremenška, o šterom ste vidli kejp v naši novinaj Porabje tö. V rojstnoj iži profesorja je biu inda svejta mlin. Sledik pa sta dvej njegovi tetici meli pauleg iže „špenglerijo”. Iz pleja so delali kantle, lopate in drüge škeri. Znautra je iža ostala takša, kak go je tetica njala 1986. lejta, gda je mrla. Profesorji Kremenški so Som botelčani gratulejrali za 75. rojstni den. Francek Mukič je igro na fude, vsi so spejvali, eške plesati je mogo z Irenko Karba. Trüdni so prišli prauškarge v motel Otočec. Po dobroj večerji so tak fajn spali, ka je nika nej mauto koncert, šteroga je ranč te tri dni gorpoiskalo vnoženo mladi iz cejle Slovenije. V soboto zrankma je biu mir na otoki, mladi so spali, mi smo se leko šetali kauli grada. Kostanjevica na Krki je tö na otoki, kauli nje teče reka Krka. V stari cajtaj je dostakrat bila tü povauden, zatok jo imenüjejo za slovenske Benetke (Velence). V 13. stoletji so tü zozidali cistercijanski samostan, šteri je do 18. stoletja tak veuki grato, ka je edno najvekši arkadnih dvorišč v Europi. V Novom mesti je prauškare vodo mentor likovne kolonije gospaud Marijan Maznik. Slike novomeškij slikarov so bile na razstavi v Monoštri in Budimpešti. Drügo leto pridejo slikarji v sombotelski skanzen v likovno kolonijo. Paulek Metlike je ves Rosalnice, v šteroj so tri cerkve paulek eden drüge (Tri fare). Gospaud župnik je nutpokazo vse tri, v dvej smo spejvali tö. Tören ma samo ena cerkev, dvej sta brez törma. V ednoj cerkvi je Marija mejla lejpi sivi gvant, na glavej pa prave vlasé. V Semiči je lokalnozgodovinski in vinogradniški muzej. Tü smo vidli belokrajinsko nošo in smo zvedli, da samo tü na svejti živi v kraški jamaj črna „človeška ribica” (v Postojni je bejla). Gospaud Sever je ovak čebelar, šteri ne tauči samo med, liki eške vino tö redi iz meda. Tau „medeno vino” davajo za protokolno darilo v europskom parlamenti, v Bruslju. Zvečer so prauškare zazibale pesmi Vlada Kreslina, šteri je ranč tisto soboto spejvo na „RockOtočci”. V nedelo smo šli k meši v belokrajinski vesi Podzemelj. Ves se je inda zvala Sveti Martin. Cerkev je tö njemi Porabje, 20. julija 2006 5 posvečena. Meša je bila zelo zanimiva, ka je bilau pri njej dosta osnovnošolske mladine. Dvej srednješolki sta igrali na kitaro, vsi mlajši pa so sausadnjoj vesi, smo šli pejški do Kolpe, do grajnce s Hrvaško. Snemalec Géza Doma je tak batriven biu, ka se je skaupo tö. Prejk kočevske gaušče spejvali moderne svete pesmi. Sombotelčani so goršteli drügo berilo v slovenskom in madžarskom jeziki. Po meši so jim domanji ponüjali „belokranjske pogače” in domanje vino. Cerkveni pevski zbor so pozvali na božični koncert, cejlo ves pa na prauško v Somboteu. Pred obedom, šteri je biu v smo se pelali do Ribnice. (V gaušči živi dosta medvedov, depa zdaj smo enga nej srečali.) V Ribnici, v muzeji je nutpokazano, kak so inda svejta mantrali čaralice, pa kak so delali vsefele škeri iz lesa. Rešede, grable, kijauke in podobno. Tau vse so si gorzvezali na pleča, pa tak so odavali od iže do iže po cejloj Europi. Vertinje so je spitavali, če je „roba suha?” (süja). Tak je tau vsevküper dobilo ime „suha roba” (száraz áru). Edni so doma delali, drügi pa so samo odavali. Te slejdji so stau kil nosili na plečaj. Kauli Ribnice so po večeraj špičili doma zobotrebce (fogpiszkáló). Domau po pauti so se sombotelski prauškarge stavili v Ljubljani pred Tromostovjem in kipom Franceta Prešerna. Prauškarge spoznavajo nej samo cerkve, liki drüge kulturne spomenike tö. Tak je bilau tau inda svejta pa tak je gnes tö. Sploj pa če so tau cerkveni in kulturni spomeniki matičnega naroda. Letošnje romanje Sombotelčanov sta podpirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani ter Javni sklad za narodne in etnične manjšine v Budimpešti. Besedilo in fotografije: Marija Kozar ROMANJE V PEČ K SNEŽNI MARIJI Na Gorenjom Seniki se je 24. juniuša, v soboto, rano v šestoj vöri, zbralo eden autobus prauškarov. Zvonovi so nas pozdravili, gda smo šli na božo pot. Romarji smo se pelali na dugo pot z autobusom, nej kak naši predniki, stari očetje in matere, šteri so devet dni šli pejški v Mariazel. Zdaj pa vse menje lüdi ide na božo pot, pa njim nej trbej iti peški. Po poti do te lejpe pokrajine se je molilo in spejvalo, lejpe romarske Marijine pesmi smo spejvali. Hvala Bogi, dosta dobri glasov je bilo, skor vsakši je spejvo. Peč je na jugi Madžarske, varaš se je v rimski časaj zvau Sopianae, v srednjem veki pa Fünfkirchen. Te varaš je že tistoga časa bijo püšpekovo središče. Sv. Števan krau je 1009. leta postavo püšpekijo v tom varaši. V toj lejpoj püšpekovoj cerkvi, v baziliki je tioča, lepota. Tü se dosta romarov stavi, moli, si premišlava. Kakšo bogastvo so že v starom časi znali napraviti! Ostali so kejpi, namalani že v 4. stoletji. Za Rimom je v Europi tü ostalo prakrščansko graubišče (nekropola), štero je UNESCO l. 2000 dau na lišto svetovne dediščine. Pred baziliko so kipi svetoga Petra in Pavla pa svete Trojice. Te den je sunce tö dobro segrejvalo in bilo je boukše v cerkvi kak pa vanej. Gda smo vöprišli, smo se malo telesno okrepili, osvežili. V pau dvej je bila sveta meša na brejgi, više Peča, v kapeli snežne Marije, štera je v 18. stoletji bila zidana. Tamkajšnji župnik so nas, prauškare lepo sprejmili in na kratko cerkev nut poka- zali. Sveto mešo so g. Ferenc Nazadnje smo se pelali v vel- Merkli slüžili. Po sveti meši ko romarsko cerkev, v Máriagyüd. Žao, tü smo samo dobre pau vöre leko bili, ka je bila sobota in bila so zdavanja, poroke. Vsakši posebi si je zmolo in pesem je donela: »Marija, pomagaj nam danešni čas«. Da bi nam rejsan pomagala, jo moramo nej samo prositi, nego tüdi se v njej vüpati, moliti. Posloviti se je trbelo in titi naprej v Villány, gde so naš župnik zriktali večerjo. Naprej smo pa malo vino leko koštavali. Kakoli ka je pred nami bila eške duga pot nazaj domou, se je nikomi nej müdilo. Domou po poti smo skoro vsakšo Marijino pesem zaspejvali. V düši bogatejši smo se vrnili na svoje domove. Gospodi smo od cerkve leko vidli celi Merklini se zahvalimo za Peč. Župnik, steri so po rodi tou pot in za te lejpe cerkve, Hrvat, so povedali, ka je snež- ka smo je leko videli. Bog na Gospa nej samo zavetnica njim plati! te lejpe kapele, nego je té velki V imeni romarov varaš čuvala v törski časaj. Vera Gašpar Porabje, 20. julija 2006 6 Ernest Ružič PESEM ČRNIH MLAK MONOŠTER BO LEPŠI Roman Ernesta Ružiča »Pesem Črnih mlak – Gaja«, nadaljuje žlahtno vsebino in slogovno izročilo knjižne zbirke Med Muro in Rabo, ki je nastala leta 1998 in je plod sodelovanja Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc in Zveze Slovencev na Madžarskem. Zbirka se je začela z romanom ÉRD – tudi o ljudeh kockastih glav istega avtorja, »Pesem Črnih mlak – Gaja« bo knjižni dar za leto 2007. Do izida bomo objavljali odlomke iz romana po izboru urednika knjižne zbirke Francija Justa. Osrednja pripovedna os romana je zgodba o slikarju, ki se med pripravljanjem samostojne razstave fizično in v spominih vrača v porabski in gorički svet, ki ga je zaznamoval že v otroštvu. Andraž, akademski slikar in profesor na gimnaziji, je v čustvenem, ljubezenskem svetu razpet med tri ženske, tri različna razmerja: zobozdravnica Vesna je atraktivna gospa, s katero se srečuje zaradi »telesne ANDRAŽ „Kako da nisi zavil v levo!? Če me spomin ne vara, sva namenjena v drugo smer,” za odtenek nejevoljno in rahlo presenečena pripomni Gaja, ko Andraž v križišču ob Gašparjevi gostilni obrne v desno in zapelje po hribu navzdol v ozko dolino, iz katere se pot serpentinasto nadaljuje v naslednji dol in v vas. Sluti, da se ne bo mogel izogniti odgovoru, ker pozna Gajino vztrajnost. Kmalu bo vnovič in bolj odločno vprašala, čemu vožnja v neznano, ko sta se vendar dogovorila, da se odpeljeta na kosilo v Váraš, potem domov čez Avstrijo ali naprej v Sombotel, kakor bo pač naneslo oziroma kolikor se bosta zadržala v hotelu. Andražu je Gajina vztrajnost všeč od nekdaj. Vseskozi ima občutek, da mnogo bolj stvarno uresničuje, kar želi, kakor to počne on, ki večino jutrišnjih aktivnosti preloži na pojutrišnje in mu je bolj ali manj vseeno, kaj bo naslednje dni. Najpomembneje mu je, da ne pride v spor z ravnateljico gimnazije, kjer poučuje umetnost. Gre za eksistenco, kajti po diplomi in grafični specialki na akademiji za likovno umetnost se ni upal priključiti kolegicam in kolegom, ki so se odločili za svobodni poklic in začeli negotovo pot uveljavljanja v prostoru, ki je bil nasičen s slikarji. Tudi kulturna politika ni bila naklonjena izobraženim ustvarjalcem, ampak so bolj uspevali bleferji, ki so se kar sami razglasili za umetnike. Nekoliko preprosteje je bilo za kolegice, ki so se družile in poročale z mladeniči, ki so imeli bolj oprijemljive poklice ali se šli donosno podjetništvo. Imeti ženo slikarko ali kiparko, je bila velika želja premožnih fantov, čeprav Andražu ni bilo jasno, zakaj. Kakor tudi ni razumel mater, ki so si na vse načine prizadevale, da bi hči dobila za moža zdravnika. Poznal je vrsto podobnih in nadvse nesrečnih zakonov. In seveda srečnih, se pravi povprečnih. Z Gajo sta večino teh zadreg prebolela, vsak na svoj način, v drugačnem okolju in med drugačnimi ljudmi. Nenazadnje zato, ker je Andraž že študiral na akademiji, ko je Gaja začela obiskovati vrtec na Goričkem, in se jima drug o drugem niti sanjalo ni. Ali pa, ljubezni«, z mlado novinarko Laro se druži zaradi njenega zanimanja za slikarstvo, zaljubljen je v ekonomistko Gajo, zaposleno na sodišču. Čeprav sta pogosto skupaj, ji še ni povedal, da jo ljubi, kar je sicer znano obema, vendar se priznanju skoz in skoz izogibata. Andraž se je odločil, da se bo z Gajo o vsem, tudi o njeni hčerki Mojci, ki želi postati slikarka, pogovoril po otvoritvi razstave. Se bo res, in še marsikaj zanimivega boste prebrali v romanu Pesem Črnih mlak, ki se z naslovom in vsebino živo dotika porabskega sveta. Ur. kdo bi razumel zakonitosti sanj. Delo na gimnaziji je Andražu všeč. Sestavljalcu urnika ne povzroča težav in ne postavlja zahtev, kdaj želi učiti in kdaj imeti prosto. Sprejme, kar je vneseno v računalnik in izobešeno v zbornici. Ve, da bo njegov urnik najboljši, če ne bo nergal in se bo prepustil toku, po katerem pač urnik priplava. Tudi s predmetom dijakom ni povzročal težav, ampak je izhajal iz osebnega prepričanja, naj znajo o umetnosti več tisti, ki jih ta zanima, ostali le toliko, kot je nujno potrebno. Večina dijakov je sprejela njegov pristop. Zanimivo, tega niso izkoriščali, ampak so se mu prilagodili. Preostali čas v glavnem namenja slikanju in pripravljanju razstav. Za prvo razstavo je dobil ponudbo že pred leti, ko ga je znanec, gledališki igralec Evgen Car, povabil na odprtje razstave prekmurskega akademskega slikarja Zdenka Huzjana na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani. Takrat ga je igralec seznanil z veleposlanikom, ki mu je ponudil, da lahko svoja dela predstavi v prostorih veleposlaništva. Tega ni upal narediti, zato se je izgovoril, da je še študent, ki Istina, ka se tak domači kak tijinci že dugo (bar en mejsec pa pau) čemerimo, ka je v Monoštri maust prejk Rabe zaprejt pa moramo kauli ojdti, dapa obečavajo nam, ka se splača potrpeti. Renovira se maust, steri de šurši, pa cejla ulica Hunyadi vse vö do graubišča. Tü pri graubišči pa bau tašna točka na granici, gde mo leko prejk v Austrijo, v Maudince ojdli. ima premalo kakovostnih slik za samostojno razstavo na tako imenitnem mestu, da pa bo povabilo sprejel v kratkem, čez eno leto zagotovo. Tudi čez eno leto ni bilo z razstavo nič, zgodilo pa se je v tem času nekaj pomembnejšega: veleposlanik mu je uredil štipendijo za en semester študija na mednarodni likovni akademiji v Budimpešti. Tako je preživel v madžarskem glavnem mestu dobrega pol leta, ki je bilo študijsko zelo plodno in koristno. Potem so prišle na vrsto tudi razstave. Bolj ali manj odmevne. Še posebej dobro se spominja Pannonie, mednarodne likovne razstave, ki je krožila med Mursko Soboto, Sombotelom, Železnim in Čakovcem. Kot predstavnik mlajše srednje generacije -nekateri so rekli, kar se pač reče za ustvarjalca njegovih let, perspektiven in uveljavljajoč se umetnik -je dobil priznanje za prvo sodelovanje. Priznanje je spodbudilo urednika manjšinskega časopisa Tončija, da ga je prosil za pogovor. Za Andraža je bilo to neobičajno, kajti dotlej ga ni nihče zaprosil za intervju. Prihajali so sicer novinarji, običajno se nobeden niti predstavil ni, spraševali so posplošeno, Maust pa cesta se obnavlata s pomočjo europski pejnez. nikogar pa ni zanimalo konkretno njegovo ustvarjanje. S Tončijem je bilo drugače, ker je poznal preteklost Pannonij mnogo bolje kot Andraž in tudi na likovno umetnost se je presenetljivo dobro spoznal, čeprav je povedal, da se ob novinarskem in uredniškem delu ukvarja s poezijo in domačo, gradiščansko hrvaško ljudsko glasbo. Pogovarjala sta se v prijetnem grajskem lokalu, v neposredni bližini razstave, na koncu mu je Tonči ponudil možnost za samostojno razstavo v bližnjem kraju Trajštof. In pripomnil: „Da ne boste užaljeni, razstave so v lesenem skednju.” Ko je zinil z očmi in usti, je Tonči pojasnil: “Res je lesen skedenj, toda preurejen v izvirno galerijo, kjer so doslej razstavljali zelo znani slikarji z različnih koncev Avstrije in iz sosednjih držav, med njimi tudi naivci iz Hrvaške, znani po izjemno visokih cenah svojih na steklo naslikanih petelinov in kmečkih dvorišč. Sem so prišli manj zaradi nas manjšincev in bolj zaradi petičnih Dunajčanov, ki obiskujejo galerijo in radi kupujejo slike. Seveda to ne bo takoj, ampak v doglednem času.” Porabje, 20. julija 2006 7 MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. NOGOMET Sousedov Pepi je že v najbole mladi lejtaj svojoga mladoga žitka vedo, ka je nogomet naganjanje za nikšnim okrouglim nafudnjenim ledrom. Pa je vedo tou tö, ka se té nafudnjeni okrogeu leder brsa z nogou. Zato pa je gé té šport nogomet. Pa je biu eške kak najbole mali, kuman je začno oditi s svojimi nogami, najboukši nogometaš. Bar tak si je un brodo. Kak bi pa nej biu, vej je pa eške kak najbole mali biu že skur vözraščeni pojep. Rejsan, sousedov Pepi je vedo od nogometa več kak vsi drugi vküper. Kak bi pa nej, vej je pa biu s trejmi lejtami že skur vözraščeni pojep. S petimi lejtami pa že skur moški. Nogomet pa je moški šport. Zato je nej čüdno, ka se je včako, ka de sam tö začno brsati tisti nafudnjeni leder, ka se njemi pravi labda ali pa žoga. Na travniki za bauto so se naganjali mlajši. Sousedov Pepi se je nej naganjo z njimi, vej je pa un že skur vözraščeni pojep pa že skur moški. Takšo delo je nej zanga. Samo ji je gledo. Dokeč so nej naprej prinesli žogo. Na, zdaj je sousedov Pepi samo eške čako, ka ga kcuj pozovejo. Vej bi ga vekši podje ranč nej pozvali, če bi je zadosta bilou. Depa eden je faliu in tak se je Pepi najšo med njimi. Najprva pa so mogli poslüšati, ka vse sousedov Pepi vej od nogometa. Po skur ednoj vöri teorije so dun začnili brsati. Pepi se je tak začno zaganjati za žogov, kak če bi njemi šlou za žitek. Tak je brso kouli sebe pa majüto z rokami, kak bi vcejlak sam biu tam na travniki zmejs med dvema goloma. Drugi podje so ga samo gledali. Njegvi guč od nogometa je biu vcejlak drugi kak pa zdaj vövidi. Samo so se fejst gledali med seuv, gda se je sousedov Pepi zagno prouti goli pa tak brsno, ka je lüknja gratala v zemli. Dapa žoga je dun odišla v gol. -Gooooooooollllllllllll, - se je začo drejti, kak je najbole leko pa skako od veseldja, vej je pa tou biu prvi gol v njegvom žitki. -Ka se ti je vcejlak zmejšalo, -ga je škeu zmiriti pojep iz njegve ekipe. -Vej si pa v naš kapu brsno gol. Sam sebi si dau gol, nemak! Sousedov Pepi je tak nagnouk grato vcejlak tiüma. Samo je začno debelo gledati kouli sebe. Drugi pa so njemi norce talali. Depa nej si je dugo brodo. Brž je vedo, kak se mora vöpotegniti iz nevole. -Gvüšno, ka sam v svoj kapu brsno. Kak pa bi naj ovak bilou, - ji je vcejlak moudro gledo. - Samo sam sprobavo, če sploj ponite, ka znamenüje, če sam v svoj kapu brsneš žogo, - je grato eške bole mouder. - Tak zdaj sam vas navčo, kak je tou. Zdaj leko tadale špilamo nogomet. Depa podje so od toga nej škeli nika čüti. S sousedovim Pepijom je več nej škeu niške brsati. Pa njim je zato Pepi nazaj zabrüso: -Nogomet je tak ali pa ovak za mlajše, nej pa za takšne vözraščene, kak sam ge! Pa je po tejm odišo domou. Tak se je skončala nogometna kariera sousedovoga Pepija, ka je trpela pet minut in v steroj je dau eden gol. Pa eške toga sam sebi. Depa vseeno nji je pokazo, kak se tou ne smej delati, če škeš biti boukši od drugi. Tak je povedo fiškališ sousedov Pepi, Zina pa si je začnila žmetno odijavati. Depa po tistom se je več s Pepijovo držino nej nigdar korila. Zato pa se je eške bole z drugo žlato. Miki Roš PETEK, 21.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD MIRNA NA DOLENJ- Zlata poroka – SKEM, 10.50 PUSTITE VSE CVETOVE, NAJ CVETIJO, DOK. FILM, 11.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA: GREMO SE ZEMLJO KRAST, DOK. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: STANE SUMRAK, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SADJE, 16.30 HOLLY 50 lejt vtjüper v lagvom JINI JUNAKI, AVSTR. SER., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SLONOKOŠČENI VITEZI, FRANC. DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK, 21.05 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, in dobrom KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SLONOKOŠČENI VITEZI, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 SLOVENSKI VENČEK, PON., 2.55 INFOKANAL PETEK, 21.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.25 KROŽNIK, AVSTR. FILM, 17.00 JASNO IN GLASNO: MOTNJE HRANJENJA, 17.50 ŽOGARIJA, 18.20 MOSTOVI -HIDAK, 18.55 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. LIT. NAD., 20.00 BARBARI, AM. DOK. SER., 20.55 SLOVENSKI MAGAZIN -OBALA Z ISTRO, 21.25 ZBOGOM, LENIN, NEMŠKI FILM, 23.20 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -CELOVEC, DOK. SER., 23.50 REMBRANDT, DANSKI FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 22.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PESEM KAMNA: PRIDOBIVANJE IN LOM KAMNA, DOK. ODD., 13.35 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.55 BILI SMO MULVANEYJEVI, AM. FILM, 16.25 SLOVENSKI MAGAZIN -OBALA Z ISTRO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZADNJA SLIKA, ANG. FILM, 21.35 ČEZ PLANKE: ZAMBIJA, 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 BABUŠKE, BELG. NAD., 0.05 NOČI POLNE LUNE, FRANC. FILM, 1.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.20 ČEZ PLANKE: ZAMBIJA, PON., 3.25 INFOKANAL SOBOTA, 22.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.40 SKOZI ČAS, 12.50 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -CELOVEC, PON., 13.20 SP V NOGOMETU, JUŽNA KOREJA -TOGO, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 SP V NOGOMETU, FRANCIJA -ŠVICA, 20.00 SE ZGODI, SPET DOMA, 20.30 KONCERT ZA EVROPO, DUNAJSKI FILHARMONIKI, DIRIGENT PLACIDO DOMINGO, POSNETEK IZ PARKA PALAČE SHÖNBRUNN NA DUNAJU, 22.10 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 23.15 SOBOTNA NOČ: GAL IN GALERISTI, 0.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL, NEDELJA, 23.07.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 10 LET PAPEŽEVEGA OBISKA V SLOVENIJI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKI VENČEK, 14.10 NOSTALGIJA Z LADOM LESKOVARJEM, 15.05 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -NOVOLETNI PUJS, IZV. NAN., 15.55 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 17.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVSTR. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 HUDOBEN NAKLEP, ANG. NAD., 21.10 VEČERNI GOST, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 23.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 SKOZI ČAS, 11.20 1. MEDNARODNI TAMBURAŠKI FESTIVAL DRAGATUŠ 2006, 12.00 ČEZ PLANKE: ZAMBIJA, 13.05 SP V NOGOMETU, BRAZILIJA - HRVAŠKA, 15.00 ODBOJKA (M), BRAZILIJA - ARGENTINA, 18.00 SP V NOGOMETU, EKVADOR - KOSTARIKA, 20.00 INICIACIJA V MELANEZIJI, FRANC. DOK. ODD., 20.50 MOZARTOVE NOVICE (MEDNARODNE), 21.00 PREIZKUŠANJE MOZARTA, NEMŠ. DOK. ODD., 22.00 BLACKPOOL, ANG. NAD., 23.00 ŠPORT, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.07.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NOSTALGIJA Z LADOM LESKOVARJEM, 11.05 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -NOVOLETNI PUJS, IZV. NAN., 11.55 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 13.40 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 14.30 DANE ZAJC IN JANEZ ŠKOF, KONCERT, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 VESELA HIŠICA -NEUMNI PRINC, LUTK. NAN., 16.30 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.40 PIŠČANČKOV ROJSTNI DAN, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GRADNJA AIRBUSA A380, ANG. DOK. SER., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ARHANGELSK, ANG. NAD., 23.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 0.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.15 TURISTIKA, 13.55 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.20 MOZARTOVO LETO, 14.25 PREIZKUŠANJE MOZARTA, NEMŠ. DOK. ODD., 15.25 INICIACIJA V MELANEZIJI, FRANC. DOK. ODD., 16.30 NJENO ŽIVLJENJE, FRANC. FILM, 18.05 TEKMA, 19.00 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 20.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.40 KRATKI IGRANI FILM, 21.00 STUDIO CITY, 21.55 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL TOREK, 25.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 SOŽITJA, 11.30 SLOVENSKI VENČEK: GORENJSKA, 12.30 STARA TRTA ZA VSE VEČNE ČASE, DOK. FELJTON, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: ZAMBIJA, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 16.05 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 16.30 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 BILI SMO MLADI TAKRAT ..., DOK. ODD., 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: BLEJSKI GRAD, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 EINSTEINOVA ENAČBA ŽIVLJENJA IN SMRTI, ANG. ZNANSTV. ODD., 23.35 BILI SMO MLADI TAKRAT ..., PON., 0.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL TOREK, 25.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.30 LABIRINTO MARE, GLASB. ODD., 16.25 ARITMIJA, 17.00 STUDIO CITY, 18.00 SLOVENSKI MAGAZIN - OBALA Z ISTRO, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 MALI OGLASI: ZAPESTNICA, IZV. TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: MEDIČEJCI, AM. NAD., 21.40 NA POTI, NIZ. FILM, 23.00 SKUPINA PIPEDOWVN (ŠKOTSKA), 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL Nej tak dugo nazaj sta s svojo držino svetila velki svetek Tereza Kozo in Štefan Kovač. Oženila sta se pred 50. lejti. Tereza in Štefan sta s sinaum Štefanom pa snejo Janett prišla domau z Merike v Slovensko ves na gledanje. Cejla držina je bila pozvana na obed v Ružič panzio na Verico. Njiva sta nej znala, ka se držina pripravla na zlato poroko. Sin je prineso iz Merike kejp, gde sta oča pa mati dolavzeta, gda sta se ženila. Te kejp smo v ramo djali, iz 50 rauž smo dali püšeu naredti. Kejp pa püšeo smo postavili na sto v panzioni. Tereza pa Štefan sta tau zaglednila, gda smo notra šli, velko presenečenje (meglepetés) je bilau. Pa kak je tau šega na rednom gostüvanji, male püšle sta tö dobila, ka smo jima na prsi goradjali. Sin Štefan je pa lejpi gunč držo starišom. Tereza pa Štefan sta 1956. leta odišla v Avstrijo, kak dosta lüstva tistoga ipa. V Graca v ednoj cerkvi sta se zdala, samo Terezini dvej sestri pa šogora so tam bili. Samo tak sta leko vküp ostala pa vtjüper v Meriko šla, če sta se oženila. V tisti težki cajtaj sta nej mela gostüvanja. Namesto tistoga gostüvanja smo jima zdaj držali zlato gostüvanje. Cejla domanja držina je vküp prišla, kauli tresti nas je bilau. Zlatoporočenca sta dobila torto na tri štauke, stero sta mogla vküper načniti. Dobro smo se čütili, djeli smo pa pili, pa plesali tö, kak Slovenčardje šegau majo, če muziko čüjejo. Lejpi den je bijo. Tereza pa Štefan sta že nazaj odišla v Meriko, dapa mi je vsigdar iz srca čakamo domau, da bi se leko srečali, vidli pa veselili eden drugomi. Klara Mešič ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT