St. 17-18 (1863-64) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 25. aprila 1985 Cena: 50 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
I
i
i
YU ISSN 0416-2242
Računalniški dnevi še v Posavju
Renault za zmerno sodelovanje
S torkove tiskovne konference o rezultatih obiska delegacije IMV v Parizu
J°yiora Božene Ostro-— Okrogla miza
zaveH^^ ^Uc*' Posavc> se vse bolj ciislt^°;da se ^rez ustrezne informa-” Det n	ne bodo mogli us-
delaV *' v mednarodno delitev so in °.P°trjuje tudi okrogla miza, ki
aprHaPr‘PraVili v Krškem v torek- 23-dnev™ d° otvor',v> "Računalniških ov Posavja«.
y	—1	—
OŠ e,!0rekJe Pr'vubil v telovadnico velil«,	Dalmatin v Krškem zelo
DreHvc	ki	so oblegali
lem kn”1 ma*e računa|nike, med-niimi	?.tare-is> obiskovalci, med
obrtidt-L	gospodarstveniki in
Iskro n!’■ zanimali za ponudbo vrata ?eJ*e‘ V torek so bila odprta Dalnik ucil za ogled uporabe raču-latorh°nV?G B«žice invRegu-tavitev Žic^’ ? sredo Pa za preds-elekt . v	na*n'ško vodene porabe
tika t	energ'je v tozdu hnerge-
•—U^varne Djurp Salaj Krško.
vkhu«r™° Prec* 'zb>ro: ali se bomo canli-,1 ' V svetovn> razvoj, ali pa bomo , / zadaJ ‘n vedno bolj zaostajali. Potem h™0 0t*'°^d' za Prvo možnost, računoi i1110 s Paotetnim uvajanjem vef 7 nikov lahko naredili mnogo boli en0? 'zdelki pa bomo lahko narod °Pravno sodelovali na med-ših cj|nem tr§u Naposled je eden na-PoudaiT tUd' humanizacija dela«, je
Božena A P°dpredsednica RK SZDL ritvi R ,Ustrovržnik ob torkovi otvo-Sice3 Una^n*^ih dnevov Posavja. Prirej, Pa,ie iz same8a programa
aprila poteka od 23- do 25-
pos ’ raZv'dn°, da računalništvo v novo« *11 ■ zdru2enem de'u ni niti Pa m n'1* redkost- Take prireditve nja0rai° biti nadaljnji izziv strokov-lavce°m' vod'lnim in vodstvenim de-ruj m tazhčnih strok in področij zd-ra» nefa dela. .da bi tudi s pomočjo tivno ni5tya n^° družbeno produk-st dvignili na višjo raven.
P. PERC
PRVEGA maja Na debenec
Ij P^BBNEC —Trebanjski sindi-0 ni delavci ob 40. obletnici no id*tVe °bljubljajo še poseb-m .sJ°vesno tradicionalno prvo-, Jsko srečanje delavcev na De-oencu.
v hribu nad Mirno se bodo že -p z®odnjih jutranjih urah zbirali ska anic‘’ kJer Bo osrednja občin-, Prvomajska proslava. Na njej zn k podelili letošnje srebrne nik es'nd'kata, slavnostni govor-
s;ndpa bo sekretar republiškega p 'kalnega sveta Lojze Fortuna. Sn em bo kulturni program, ka-st je .pa se bodo pomerili loko-j J c'' srečali se bodo taborniki Po Proslavi bo na jasi pred 'sr ? lovariško srečanje, kjer bo , 'tudi narodnozabavni ansam-i' ' Seveda bo poskrbljeno tudi za Sr i^0. 'n pijačo. Ob I. maju in
anJu delavcev na Debencu v Trebnjem izdali posebno P°minsko značko. Občinski svet eze sindikatov vabi vse delavce.
NOVO MESTO — Čeprav delegacija IMV na razgovorih v Parizu pri svojem francoskem partnerju Renaultu v času od 17. do 18. aprila prav gotovo ni dosegla vsega, kar si je želela, je vendarle dosegla nek določen uspeh. Pokazalo se je, da je Renault zainteresiran za nadaljnje sodelovanje, da bo poslej devizna bilanca deloma zravnana in da ima IMV proste roke pri povezovanju z domačimi in tujimi delovnimi organizacijami. Kakor je znano, so potekali razgo- sodelovanja. Proizvodnja naj bi se povečala na 60 tisoč vozil, devizna bilanca bi morala biti uravnotežena in doseči bi bilo potrebno delno spremembo cen. Vse to seje nanašalo na tekoče poslovanje in nikakor ni pomenilo, da bo Renault pokrival kakršnekoli izgube iz prejšnjega obdobja.
Renaultovi možje, ki so pokazali veliko mero pripravljenosti za sodelovanje, so dali jasno vedeti, do kje bodo pristajali na spremembe. Renault je pripravljen spremeniti razmerje v devizni bilanci, tako daje IMV dosegel nekako polovico tistega kar je zahteval. Hkrati je pripravljen tudi nadelno spremembo cen izdelkov, ki bi jih IMV prodal na tretjih trgih, vendar pa
vori med IMV in Renaultom že marca. Partnerja sta sklenila, da bosta skušala dolgoročno upoštevati vse pogodbene obveznosti, ugotovila sta da je neuravnotežena devizna bilanca glavni izvir problemov insprejelasklep.da je treba izdelati oceno maksimalnih možnosti proizvodnje v Novem mestu. Tedaj je bilo tudi dogovorjeno, da bo naslednji sestanek aprila v Parizu.
Na osnovi teh zaključkov sta IMV in Smelt izdelala model bodočega
SPOMINSKA SLOVESNOST V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK — Jutri, 26. aprila, bo ob 14.«wri pri spominski plošči na trgu spominska slovesnost ob 40-letnici pokola, v katerem so domobranci skrivaj pobili jnlada žužemberška dekleta, skoraj celoten aktiv SKOJ. Vabljeni!
IZ ČRNOMLJA NA PARADO V BEOGRAD
ČRNOMELJ — V ponedeljek so v Beograd odpotovali pripadniki odreda teritorialne obrambe Slovenije, ki bodo 9. maja sodelovali na paradi ob 40-letnici osvoboditve. Med udeleženci, ki so sami izrazili željo po sodelovanju, je tudi 15 deklet. Pred odhodom v Beograd so imeli krajše vojaškostrokovne priprave, povezane z različnimi oblikami izobraževanja ter kulturnimi in športnimi prireditvami, srečali pa šo se tudi s predstavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij. (Po Delu)
BERITE DANES
na 2. strani:
• Družbeno varstvo v Kostaku
na 4. strani:
• Nova metla v metliškem Pionirju
na 5. strani:
• Letos vodovod v vasi ob Krupi
na 6. strani:
• Še vedno na dveh bregovih
na 7. strani:
• »če hočeš igrati, si dobi kostum!«
na 8. strani:
• Žoga je skalila veselje
na 11. strani:
• Svoboda je veliko mladih svobod
na 17. strani:
• Nevarnost in vznemirljivost jim je v krvi
se udeleže srečanja!
'APETG V METLIKO PRINESLI KOLESARJI — V Metliki so zvezne štafete združili s prireditvijo pod naslovom »V pričakova-olj-.^aja«, na kateri so se predstavili skoraj vsi, ki v kulturnem življenju v je Cl.n‘ kai pomenijo. Na osrednji prireditveni prostor na Pungartu, kjer se ‘ralo okrog tisoč ljudi, jo je v spremstvu kolesarjev metliškega kole-nik društ' a prinesel njihov trener Julij Nemanič ter jo izročil predseduj a metliške mladine Matiažu Rusu. Snoročilo ie nrebrala Marina Ja-
SPOROCILO BRALCEM Prihodnja številka Dolenjskega maja.
lista bo izšla 9.
Uredništvo DL
DVAKRAT ZLATO ZA BREŽICE
BREŽICE — Na današnji republiški prvomajski slovesnosti v Ljubljani bosta prejela zlati znak Zveze sindikatov Slovenije dolgoletna prizadevna sindikalna delavca Angelca Jaklič iz Jutranjkinega tozda Orlica v Brežicah in osnovna organizacija zveze sindikatov iz Tovarne pohištva Brežice.
1. MAJA NA JAVOROVICO
ŠENTJERNEJ — L maja ob 11. uri bo na partizanski Javorovici tradicionalna prvomajska svečanost ob 41-letnici zadnjega boja 4. bataljona Cankarjeve brigade, posvečena pa bo tudi 40-letnici zmage in krajevnemu prazniku Šentjernej. Na Javorovico bodo ta dan prišli mladi v več pohodnih enotah, kulturni program pa bodo izvedli Šentjernejčani. Pel, bo tudi Šentjernejski oktet. Na proslavo so poleg borcev in aktivistov vabljeni tudi sorodniki padlih ter mladina in krajani.
vztraja pri takih količinah odkupljenih katrc, kakršne so bileTlogovorjene oktobra lani, kar pomeni, da bo odkupil letos 30.000 vozil. To pomeni, da bo moral IMV ostati na ravni dosedanje proizvodnje, če je ne bo moral zaradi neizravnane devizne bilance celo zmanjšati. Kot pa sta dejala predsednik KPO IMV Marjan Anžur in član tega telesa Anton Kuhar na tiskovni konferenci 23. aprila v Novem mestu, bo zato potrebno tembolj iskati povezave z domačo in tudi tujo sorodno industrijo. Razgovori so v tej smeri že pripravljeni.
J. SIMČIČ
METLIŠKA BRIGADA NA POHORJE
METLIKA — Metliška brigada »Janko Brodarič« se bo letos udeležila MDA Kobansko. Brigadirji iz te belokranjske občine bodo od 21. julija do 10. avgusta delali v Bistrici na Pohorju, kjer bodo brigadirji iz vse Slovenije gradili telefonsko omrežje, vodovod in urejali pašnike. Brigadirsko naselje bo v tamkajšnji osnovni šoli, brigadirji pa bodo imeli na voljo tudi telovadnico. Prijave za metliško brigado sprejemajo na OK ZSMS.
18. MAJA OTVORITEV DOMA OBRTNIKOV
KRŠKO — Na nedeljskem zboru samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev so povabili vseh 351 obrtnikov in 61 upokojencev na otvoritev Doma obrtnikov, ki bo 18. maja ob 10. uri. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi prapor Obrtnega združenja Krško. Vrednost naložbe znaša okrog 30 milijonov dinarjev, le četrtino je bančnih sredstev, ostalo so sredstva združenja in obrtne zadruge »Resa«.
VirfrifrC1 VfjfMiOft"*' /f
Danes se pričenja teden cvička
Novo mesto štiri dni v znamenju prireditve
NOVO MESTO — Od danes pa vse do nedelje si bo novomeški Glavni trg nadel novo podobo. Parkirišča bodo zasedena z mizami, klopmi in stojnicami, teden dolenjskega cvička bo tokrat prvič zaživel na prostem.
Prva izmed številnih prireditev v okviru letošnjega, že 13. tedna cvička je bila včeraj, ko so v domu kulture nastopili pevski zbori novomeške občine, medtem ko bo danes najprej koncert godb na pihala iz Trebnjega in Novega mesta na Glavnem trgu, ob 16.30 bo sprevod vinogradnikov, uradni pričetek štiridnevne priredive pa bo ob 17. uri na Glavnem trgu. Prva dva dni bo od 18. ure naprej v okviru zabavnega dela prireditve na Glavnem trgu igral ansambel Henček, v soboto in nedeljo pa bodo za razvedrilo poskrbeli Fantje z vseh vetrov.
V petek ob 17. uri bo na Glavnem trgu nastopila folklorna skupina Kres, v soboto ob 7. uri bo novomeška godba poskrbela za budnico, ob 11. uri pa bo v hotelu Metropol otvoritev razstave pogrinjkov in značilnih jedi domače kmečke kuhinje. V popoldanskih urah bo pred zabavnim delom programa še koncert novomeške pihalne godbe, medtem ko bo v nedeljo ob 9. uri skupščina Društva vinogradnikov Dolenjske, že ob 10. uri pa pričetek zabavnega programa na Glavnem trgu.
Danes ob 17. do 19. ure in nato vse preostale dni od 10. do 17. ure bo v prostorih gostišča Na trgu pokušnja ocenjenih vin, vsak dan pa bosta zabavna programa še v hotelih Kandija in Metropol.
B. B.
Tisoči so pozdravili štafeto
V vseh večjih krajih Dolenjske, Kočevskega in Posavja so preteklo nedeljo in ponedeljek pripravili pestre kulturne programe ob sprejemu zvezne štafete
DOLENJSKA, POSAVJE, KOČEVSKO — Preteklo nedeljo in ponedeljek so si štafetno palico podajali iz rok v roke dolenjski, kočevski in posavski mladinci, na prireditvah v vseh večjih krajih, kjer se je štafeta ustavila, pa so pripravili tudi pestre kulturne programe. Na pot i po naših krajih je palico, simbol bratstva in enotnosti, pozdravilo na tisoče ljudi, mladi pa so, tako kot že vrsto let doslej, obljubili, da bodo hodili po poti svojega vzornika, tovariša Tita.
V naši regiji so prvi sprejeli zvezno štafeto trebanjski mladinci na Pečicah, v Trebnje, kjer je bila osrednja občinska proslava, pa jo je prinesla Mojca Vovk. Na Biču so štafeto predali grosupeljskim mladincema Kočevci so prevzeli štafetno palico iz rok Ribničanov, potem pa so jo v Starem trgu predali Črnomaljcem, na osrednji prireditveni prostor v Jurjevanjsko drago pa jo je prinesel rudar Vitomir Mrzljak. Poleg zvezne so v Črnomlju pozdravili tudi lokalno štafeto, ki je obiskala vse osnovne organizacije mladine v občini. V Gradcu so iz rok Črnomaljcev palico sprejeli Metličani, ki so, tako kot sosedi, pripravili
JUTRI POČASTITEV DNEVA OF IN PRAZNIKA DELA
BREŽICE — Na jutrišnji osrednji slovesnosti, ki bo ob 19. uri v Domu JLA, bodo nastopali: Moški pevski zbor in Tamburaški orkester PD Oton Župančič iz Artič ter dijaki Srednje šole Brežice. Ob tej priložnosti bodo podeljevali priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov.
lintnHK!
< Proti Suhorju pa so palico ponesle tamkajšnje rokometašice. Poleg ž J"e so v Gradcu, Metliki in na Suhorju pozdravili še okrog 40 lokalnih (Foto: M. Bezek)
Ob koncu tedna bo prevladovalo nestalno vreme. Občasno bodo padavine.
prisrčen kulturni program, na Jugorju pa jo predali mladincem iz črnomaljske občine. Semičanom, ki so jo v Dolenjskih Toplicah izročili Novo-meščanom.
• V Kočevju je na sprejemu štafete govoril predsednik občinske skupščine Jože Novak. Štafetno palico je ob spremstvu zastavonoš in športnikov prinesel najboljši športnik minulega leta Gregor Komac. Sprejema seje udeležilo preko tisoč ljudi.
J. P.
Na poti proti Novemu mestu seje štafeta za krajši čas ustavila v Straži in Prečni, potem pa jo je skoraj 3 tisoč ljudi pričakalo na osrednji slovesnosti na stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu, kjer je program potekal ves popoldne. Zvezno štafeto je v spremstvu številnih lokalnih štafet predala predsedniku OK ZSMS Jožetu Dergancu aktjvna mladinka in brigadirka Tanja Škrbec, na pot proti Šentjerneju pa jo je odnesel tabornik Boštjan Primc. Slovesnosti so bilešc v Ratežu, Mokrem polju. Šentjerneju in v Prekopi, kjer so jo sprejeli mladi iz krške občine.
V Krškem, na zadnji postaji štafete po dolgi nedeljski poti, so pripravili dveurni program, potem pa je prenočila med papirnimi stroji v tovarni celuloze »Djuro Salaj«. V ponedeljek so Krčani palico odnesli Sevničanom, najprej pa so jo sprejeli Boštanjčani. Od tod so jo člani osnovne organiza-
Zlato za Pionir
SGP Pionir TOZD MKI dobil zlato plaketo kvalitete na sejmu v Gornji Radgoni za instrument __________PNM—10
NOVO MESTO — Na letošnjem jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo, ki je bil v začetku aprila v Gornji Radgoni, se je predstavil tudi SGP Pionir. Novo mesto. Pionirjev TOZD MKI seje s sejma vrnil z zlato plaketo kvalitete, ki jo je prejel za merilni instrument za merjenje statičnega tlaka v hidravličnih napravah (PNM—10). .
PNM—10 je nastal iz potrebe, da lahko na terenu ugotavljajo napake in okvare na gradbeni mehanizaciji in drugih strojih s hidravliko, kar bistveno zmanjšuje škodo in stroške, ki jih povzroči vsaka ustavitev stroja. Instrument je rezultat razmišljanj in dela 6-članskega strokovnega teama v tozd MKI (v sestavi: Toni Sečen, Ivan Hočevar, Peter Bračko, Janko Hrovat, Milan Kapetan, Jože Gričar), kije začel pred dvema letoma na pobudo direktorja tozda Marjana Zupanca. Začeti so morali z načrti, nato pa vse do izdelave instrumenta v svojih obratih. Gre dejansko za inovacijo, čeprav v tujini že poznajo podobne aparate, v Jugoslaviji pa je Pionirjev izdelek prvi te vrste.
Strokovna skupina z delom nadaljuje. Doslej je dala iz rok še dva tovrstna instrumenta. PNM—30 je precej večji od PNM—10, uporabljase za preizkus hidravličnih sestavin, za preizkus tesnosti, merjenje tlakov itd., do gradbišča in okvarjenega stroja pa se da pripeljati s servisnim vozilom. PNM—40 je merilna miza za preizkus in kontrolo hidravličnih sestavin, ki jo imajo v delavnici. Razvoj načrtujejo tako, da bi v ta namen lahko uporabili elektroniko. V vsem so prvi v Jugoslaviji, naprave pa izdelujejo po naročilu. Ni nepomembno, da jih naredijo v glavnem iz domačih materialov.
V tozd MKI celo razmišljajo, da bi v okviru Pionirja ustanovili oddelek za reguliranje hidravličnih naprav, ki bi seveda ne služil samo Pionirju, ampak tudi drugim uporabnikom v Jugoslaviji.
Z. L,—D.
cije mladine Kopitarne odnesli v Sevnico, kjer je bil osrednji kulturni program. Člani komisije za ekološka in mirovna gibanja pri OK ZSMS so na slavnostnem prostoru postavili stojnico in ves dan delili letake. Nato seje
palica znova vrnila v krško občino in sc ustavila v Brestanici, na Senovem in v Koprivnici, nakarso jo predali šmarskim mladincem. Ti sp štafeto ponesli Brežičanom, ki so jo pričakali na grajskem dvorišču, kjer so pripravili bogat kulturni program. Na slavnostno okrašeni oder jo je prinesel delavec PTT Zvone Galič in jo izročil predsedniku tamkajšnje mladine Marjdnu Kalanju, nakar jo je trojica mladih ponesla naprej proti Veliki Dolini in Brega-ni, kjer jo je izročila mladincem iz sosednje republike.
■
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE IN ZDRUŽENO DELO — To vez so želeli simbolično prikazati v krški občini tudi z izborom nosilcev in spremljevalcev štafetne palice. Pred Celulozo jo je prinesel Edi Štraus (Šolski center), sprejeli pa so jo mladinci iz tozdov tovarne »Djuro Salaj« Helena Vrčko, Darja Grobovšek, Miran Rudan in Zoran Pfajfar. Helena (na sliki levo med častno stražo) je prebrala vsebino pisma. (Foto: P. Perc)
KULTURNO NEPREBUJENI?
Če je kiiliiirn odra: prebujenih interesov, kot smo slišali na ponedeljkovi razpravi t’ Novem mestu, potem je treba vsaj ;a novomeško občino ugotoviti, da ti interesi še kar naprej množično spijo. Tako imenovano kulturno ozaveščanjepoteka prepočasi, kar velja še posebej za delovne organizacije.
.Čeprav deluje v delovnih kolektivih že nad 70 kulturnih animatorjev. še ni vidnejših znamenj, razen r nekaterih večjih tovarnah, da bi kultura postala delavcem tako potrebna kot kruh. Usi dosedanji napori sindikatov. SZDL. ZK in drugih dejavnikov, da o kulturnih ne govorimo, so rodili malo sadov. Zato nikakor ni naključje, daje kulturo vneslo v svoje samoupravne akte le okoli RO tozdov r novomeški občini in le izjema so tisti, ki so te potrebe ovrednotili in dajejo zanje denar. Seveda je povedano le iztržek i: problematike, ki je razvnemala razpravljalec v Novem mestu, kjer je bil sicer poglavitni namen izmerili temperaturo stanju v kulturi v novomeški občini pred majskim kulturnim plenumom CK ZKS. A če je že beseda o tem. koliko je za premike v kulturi naredila ŽK. je treba reči. da ne dovolj. Čelo občinski komiteje o tej dejavnosti tako malokrat razpravljal, da štejejo liste njegove seje o kulturi že kar za zgodovinske.
I. ZORAN
Družbeno varstvo v Kostaku?
Družbeni pravobranilec samoupravljanja: nastale so bistvene motnje v samoupravnih odnosih, huje pa je oškodovan tudi širši družbeni interes
KRŠKO — V Komunalnem stavbnem podjetju Kostak v Krškem ni uspelo v zakonskem roku urediti svoje organiziranosti ter uskladiti samoupravne akte, o čemer smo močno podvomili tudi mi, ko smo tedaj objavili članek »Konec zimskega spanja komunale.« Nanj se je oglasil sedanji vršilec dolžnosti direktor Branimir Vodopivc, ki je potrdil naše navedbe, dodal pa je, da ima nemalo »zaslug« za neurejene razmere dotedanji
' '	zaključnem	računu nobenih sredstev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško Dušan Dornik pa je te dni predlagal skupščini občine Krško, naj sprejme ukrep družbenega varstva za Kostak za eno leto. kajti nastale so bistvene motnje v samoupavnih odnosih, ugotovil pa je tudi, da so huje oškodovani družbeni interesi. Zato je še predlagal, naj se odstavi vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa Branimir Vodopivc, razpusti delavski svet DO, začasno omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja v disciplinskih postopkih na prvi in drugi stopnji. Začasno naj bi omejili uresničevanje samoupravnih pravic delavcev glede sprejemanja novih delavcev v delovno razmerje *in razporejanja delavcev na dela in naloge, predlagal je imenovanje začasnega organa, ki bi moral vsak mesec poročati o svojem delu in o stanju samoupravnih odnosov občinskem izvršnem svetu.
Ker vršilec dolžnosti 1PO Kostaka ni poskrbel za pravočasno pripravo in predložitev predloga letnega plana delavskemu svetu, so bile bistveno kršene samoupravne pravice delavcev. V delovni organizaciji niso pravočasno sprejeli plana za letos, podobno seje zgodilo že lani in predlani.
Občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva je ugotovil po zaključku poslovnega leta 1983, da delovna organizacija ne oblikuje po
za poslovni sklad. Zato je aprila lani naložil Kostaku izdelavo programa, po katerem naj bi odpravili motnje, ki so povzročile nastale razmere. To zahtevo je v celoti podprl tudi izvršni svet. Predsanacijskega programa v Kostaku niso sprejeli. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je oktobra lani sklical sejo delavskega sveta DO in zahteval od njega, da razpravlja o programu ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo v prvem polletju 1984, oziroma vzrokov za motnje, nastale v poslovanju. Hkrati je dal pobudo, da delavski svet prične postopek za dopolnitev samoupavne-ga splošnega akta. Rok je bil 3 mesece, pobude pa v Kostaku v tem času niso uresničili.
Služba družbenega knjigovodstva podružnica Krško je ob pregledu finančnega poslovanja Kostaka novembra in decembra lani ugotovila vrsto nepravilnosti. Po izjavi vodilnih delavcev so te nepravilnosti v glavnem odpravili, nasprotno pa trdi pravobranilec samoupravljanja.
Delavski svet je v preteklosti sprejel vrsto nezakonitih sklepov, katerih IPO ni ocenil kot sporne in ni preprečil njihovega izvajanja, torej ni postopal v skladu z zakonom. V Kostaku delavski svet tudi ni bil pravno veljavno izvoljen, saj bi moral šteti po določilih statuta 9, izvoljenih pa je bilo 11 članov; vstatutu ni opredeljeno število delegatov uporabnikov in predstavnikov družbenopolitične skupnosti. Glede na trenutno težaven gospodarski položaj Kostaka kaže omeniti tudi odgovornst delavskega sveta, ki ni sprejel predsanacijskega programa in ker je zavrnil prerazporeditev delovnega časa v delovni enoti Gradbeništvo. čeprav je po zakonu obvezujoča .
P. PERC
RAJE BERO HRVATSKI ČASOPIS
OSILNICA — Trgovina v Osilnici prodaja tudi časopise. Zvedeli smo. da hrvaškega Novega lista z Reke dobe in prodajo na dan 35 izvodov, slovenskega ljubljanskega Dnevnika pa dobe le tri izvode in še teh pogosto ne morejo prodati. Vzrok je preprost: Novi list poroča o teh krajih — predvsem o hrvaški strani pa tudi o slovenski — več kot Dnevnik.
Zlati časi so preteklost
V Opekarni Zalog so do nedavnega opeko delili po  predplačilih, zdaj jo morajo že ponujati
OBRAČUN DELA RDEČEGA KRIŽA
LJUBLJANA — Danes bo programsko-volilna seja skupščine RS Slovenije. Pregled dela od leta 1981 kaže, da seje Rdeči križ pri svojem delu vnovič potrdil kot množična humanitarna organizacija. Ta vključuje v svoje vrste preko 665 tisoč članov in od tega preko 200 tisoč mladih. Pomembno vlogo je imel na področju obrambe in družbene samozaščite, pomoči starejšim občanom in invalidom. organiziral je številne prostovoljne akcije, posebno vlogo pa ima v krvodajalstvu. Podatki kažejo, da ie bilo v novomeški občini 5.622 krvodajalcev, v Krškem 1.589, v Kočevju 1.291, Trebnjem 1.201, Sevnici 1113 itd.
V. D.
ZALOG — V Opekarni Zalog, ki ima 60 zaposlenih, so se razmere v zadnjih letih povsem obrnile. Čeprav so lani še izkazali donosno poslovanje (predvsem po zaslugi stranskih dejavnosti), je kolektiv v skrbeh za prihodnost. Oprema je zastarela in dotrajana, povpraševanja po opeki vse manjše.
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji zaprtih že mnogo opekarn. Bo moral tudi Zalog po tej poti? Čeprav ima -dolgoletno tradicijo, posluje ob železniškem tiru, ima dovolj kakovostne gline in je v regiji ob nekaj zaprtih opekarnah še potrebna, ima tudi niz slabih točk. Na prvem mestu je tehnološka zastarelost in dotrajanost opreme. Elektrika in mazut predstavljata v ceni proizvoda že več kot 70 odst. stroškov. V Zalogu imajo slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ki so večinoma že starejši. Srečujejo se še z mnogimi primeri poklicnih obolenj in invalidnostjo. Očitno pa se pozna tudi 30-odstptni padec gradbene dejavnosti nasploh.
ljubljansko pismo
V očeh tujine
Iz izjave Helen Junts, svetovalke pri mednarodnem denarnem skladu
LJUBLJANA — Znano je. da smo Jugoslovani letos spet najeli izdaten zalogaj dolarjev za premostitev dospelih odplačil dolgov tujini in omilitev najhujših notranjih gospodarskih bremen. In kako bo naslednja leta? Ali nam bo tujina še voljna priskočiti na pomoč?
Helen Junts, svetovalka pri mednarodnem monetarnem skladu in šel misije sklada, ki se je s predstavniki zveznih izvršnih organov dogovarjala o podrobnostih glede letošnje kreditne pomoči Jugoslaviji, je v razgovoru z dopisnikom »Vjesnika« Ljubomirjem Čučičcm (v Washinglonu) povedala: »Reči moram, da smo za Jugoslavijo ugotovili točno diagnozo in pravilno terapijo. Upam. da
v obojestransko zadovoljstvo. Pre smo, da je tako, kot sc dela. tudi najboljč. V razgovorih smo med drugim podčrtali nekaj zadev, med katerimi poudarjam potrebo, da Jugoslavija gradi tržno usmerjeno gospodarstvo in da nepo-večuje zunanje zadolženosti. V skladu menimo, da je položaj v primeru Jugoslavije precej jasen. Na jugoslovanski proces prilagajanja gledamo prav tako, kot je zapisano v dolgoročnem programu. Sedaj poskušamo skupaj določiti najboljši koncept akcije za uresničitev tega programa, da bi čimprej prišlo do nujnih sprememb. Menimo, da ste že precej storili, nekaj pa tudi pozabili.
« Splošno prepričanje v skladu je. da jugoslovanska ekonomija kaže prva znamenja okrevanja. Menim, da je gospodarstvo sedaj ,na pol poti in da bi se bilo tragično vrniti nazaj. Skrbi pa nas dejstvo, da so ljudje že malo utrujeni zaradi silnega pritiska reform in da že nestrpno čakajo na neko izboljšanje. Toda do teh izboljšan še ne bo prišlo tako kmalu, ker je — objektivno gledano — jugoslovansko gospodarstvo v takšnem položaju, da lahko le rialo popravi čez noč. Preteklo bo kar še nekaj časa, preden bodo vidni ugodni učinki stabilizacijske politike.
Menimo, da je jugoslovansko gospodarstvo na najboljši poti, da bo za sabo pustilo težka leta recesije. Mi pravzaprav menimo, da se Jugoslavija čez eno leto ne bo več pojavila z novimi zahtevami. Če pa bi do tega prišlo, v skladu vlada enotno prepričanje, da se ji bo dalo ustreči tudi glede večletnega reprogramiranja dolga. To pa ne pomeni, da bi morala Jugoslavija opustiti začeto politiko, če morebiti ne bi dosegla novega dogovora s skladom.
Pozitivno obrestno mero ocenjujemo kot velik uspeh v uresničevanju politike prilagajanja. Isto velja tudi za tečaj dinarja, ki je bil včasih izredno visok oz. precenjen, tako da so se vsi zadolžili, ne da bi vedeli, do česa lahko to pripelje. Namesto da bi povečale produktivnost in učinkovitost. so nizke obresti postale motor velike investicijske fronte. Valuta in obresti so torej spodbujale investiranje, ne pa racionalnega gospodarstva. Jugoslovanska vlada ima že tri leta pravilno stališče do cene denarja in tečaja lastne valute. Seveda se je sprostila skrita inflacija, ki se bo zmanjševala postopoma, saj seje tudi kopičila zelo dolgo.«
Odkrita beseda, ni kaj! Pravila igre med upniki in dolžniki so znana. že odkar pozna človeštvo denar. Sestavljajo jih, kajpak, upniki. in to nedvomno ne v svojo škodo.
VINKO BLATNIK
Predsanacijski program, ki je že nared, zahteva 40-milijonsko naložbo. Gre za razširitev sušilnice, s čimer bi zmanjšali porabo energije, dosegli večjo zmogljivost, ob povečani proizvodnji pa bi hkrati zmanjšali sobotne in nedeljske nadure. Stroški za sušilnico bi znašali okrog20 milijonov dirtarjev. izračunali pa so, da bi že po enem letu obratovanja prihranili najmanj II milijonov dinarjev. Potrebna je zamenjava dotrajane opreme in nakup dveh viličarjev za dovažanje in odvažanje opeke.
Kolektiv opekarne se nikakor ne brani povezav in sodelovanja z delovnimi organizacijami v občini ali
0 Da bi se izognili rdečim številkam, so v zaloški opekarni vpeljali več dodatnih dejavnosti, med katerimi je ena v ilegali, morda pa okolju celo nevarna. Sežigajo Petrolove odpadke iz vse Slovenije, čeprav za tako delo niso ne tehnološko in ne po predpisih opremljeni. Odpadki pa se nabirajo, preden gredo v peč, in Krka je zraven! Nič hudega sluteč, je prostodušno in odkrito o tem pravil direktor opekarne na seji novomeškega izvršnega sveta, ko so obravnavali položaja opekarne. Doživel pa je nepričakovano reakcijo. »Takoj, še danes to proizvodnjo ustavite! Inšpekcijske službe naj pregledajo stanje in pripravijo poročilo. Če je vse v redu, je potrebno dejavnost legalizirati skladno s predpisi, ne moremo pa tvegati, da bi prišlo do podobnega primera kakor na Krupi!« je bil sklep.
drugod, širša družbena skupnost pa bi se morala s kolektivom vred odločiti ali je opekarstvo še interesantno v dolgoročnem razvojnem programu občine ali pa bi bilo smotrneje proizvodnjo preusmeriti. Nedavno imenovana strokovna komisija bo do 15. maja pripravila predlog dolgoročne usmerit;
R. BAČER
Metliški gasilci med najuspešnejšimi
Plodno delo metliške občinske gasilske zveze
METLIKA — V zadnjih treh desetletjih, odkar obstaja metliška občinska gasilska zveza, so v občini pri razvoju gasilstva naredili velik korak. V zadnjem poldrugem desetletju so obnovili oz. razširili skoraj vse od 18 gasilskih domov, nakupili veliko sodobne opreme, čeprav te še vedno ni dovolj, ter pomladili gasilske vrste.
Kot so na nedavnem občnem zboru poudarili gasilci, šo društva tehnično še vedno preslabo opremljena, prispevek, ki ga dajejo v požarni sklad, je premajhen, pri izdelavo požarnih programov pa pade preveliko breme le na društva, medtem ko krajevna skupnost največkrat stoji ob strani. Več bi morali narediti tudi v okviru akcije »100 tisoč preventivnih pregle dov na leto.« Prav lansko leto pa je bili v metliški občini po številu požarov
0 Ob 30. obletnici metliške občinske gasilske zveze sta Džord-že Radovič, predsednik zveze, in Silvester Mihelčič, njen tajnik, prejela zvezna gasilska odlikovinja 2. stopnje, prof. Jože dular pa za prispevek k razvoju gasilstva in Slovenskega gasilskega o2e6iou2in asilsko odlikovanje 1. stopnje ter priznanje Gasilskega društva Metlika Pobratena ozaljska gasilska zveza pa je podelila _ srebrne gasilske zveze Martinu Črnuglju, Džordžetu Radoviču, Antonu Vraničarju, Jožetu Pirkoviču in Janku ki.
rekordno. Gasilci so morali pohiteti na pomoč petnajstkrat, skupna škoda je znašala 30 milijonov dinarjev, največja pa je bila pri požaru telovadnice.
Vendar pa je to Ie peščica problemov ob mnogih uspehih, ki so jih dosegli metliški gasilci tako v okviru metliške gasilske zveze kot v povezavi s pobratenimi m sosednjimi gasilskimi zvezami. Anton Koren, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, je pohvalil metliško zvezo kot najboljšo v republiki, kar pa se tiče požarov, je dejal, da -bi jih bilo nedvomno še več, če ne bi okrog 1500 članov GD ter 300 pionirjev in mladincev v občini bdelo nad požarno varnostjo.
B. M
ŽELEZNICA VABI
NOVO MESTO — Železniško gospodarstvo ima srednješolski center, v okviru katerega je srednja železniška šola v Ljubljani.
Slednja ima te v/.gojnoizobraže-valne programe: elektroenergetika. kovinarstvo — strojništvo in transport. Med najbolj iskane poklice na železnici spadajo: strojevodja, prometno transportni tehnik. sprevodnik. Vsi učenci, ki se vpišejo na železniško srednjo šolo. dobijo kadrovsko štipendijo in imajo možnost stanovati v domu za učence, ki jim nudi popolno oskrbo. V skladu s svojimi željami in potrebami delov 11 (■organizacije lahko učenci nadaljujejo študij na višji in visoki šoli za elektrotehniko. strojništvo ali promet in transport. Na železniški srednji šoli so še prosta vpisna mesta za vse smeri izobraževanja, zato imajo učenci, ki bi jih veselilo delo na železnici, še možnost preusmeritve. Učenci, ki uspešno zaključijo šolanje, imajo zagotovljeno zaposlitev na dolenjski progi.
Dolenjska zapostavljena
Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto o osnutku dolgoročnega plana Slovenije do leta 2000
NOVO MESTO — Pred kratkim je predsedstvo novomeške občinske konference ZSMS obravnavalo osnutek dolgoročnega plana Slovenije za obdobje 1986 — 2000, še posebej pa možnosti razvoja novomeške občine in dolenjske regije. Mladi so imeli na osnutek precej pripomb.
Po njihovem mnenju bi moral osnutek plana natančneje opredeliti prestrukturiranje gospodarstva. Republiški zavod za planiranje bi moral izdelati rast družbenega proizvoda po regijah, saj je pri zdajšnjem planiranju -med regijami velik razkorak. Ne zdi se jim verjetno, da po letu 1990 v Sloveniji ne bo več nerazvitih delov. Če naj bi bilo tako. so menili mladi, bi morala taka območja do tega leta dobiti večjo družbeno pomoč, kar pa verjetno nebo možno. Na področju infrastrukture regija zaostaja oz. so cilji zanjo slabo postavljeni. Tako je predvidena elektrifikacija železnice samo do Tre-
bnjega ne pa celotne dolenjske proge, ni prednosti za hitro dolenjsko cesto, letališče v Prečni pa naj bi prešlo v višji rang, kar prinaša celo vrsto omejitev in škode za razvoj tega območja.
Preveč na splošno je po mnenju mladinskega vodstva opredeljena vloga drobnega gospodarstva, ki sc kadrovsko že sedaj premalo krepi. Vprašali so se, ali je. glede na Krupo, realno načrtovati širitev turizma ob Kolpi. Ocenili so, da so cilji na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva lepi. da v načrtovanem obdobju verjetno ne bodo uresničljivi, na kar napeljuje sedanja praksa. Podobno je s cilji na področju izobraževanja. Za zadovoljevanje skupnih potreb osnutek precej gradi na indiv-diualnem varčevanju in participaciji ter obenem obljublja prizadevanja za enakopravno vključevanje mlade družine. kar je hudo vprašljivo glede na vedno nižji standard in posebno težak položaj mladih.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
NASA ANKETA
0F z dostojno naslednico
27.	aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronto slovenskega naroda, ki je združila široke množice v borbi proti tujemu okupatorju in domačim sovražnikom, v borbi za svobodo. Kako je s tradicijami te za slovenski narod, njegov obstoj in svobodo izredno pomembne organizacije? Jih ohranjamo oz. razvijamo alt smo jih morda preveč potisnili v pozabo? V naši današnji anketi smo poskušali dobiti odgovore na takšna vprašanja. Kaže. da sicer dajemo veliko poudarka ohranjanju in razvijanju tradicij Or m NOB. vendar predvsem preko zunanjih manifestacij, prireditev, manj pa poudarjamo vsebino. Morali bi bolj oživljali t edanjego duha sodelovanje, tovarištva, delovnosti, poštenosti itd. Če bi ga, o> se v naši družbi marsikaj spremenilo, smo zvedeli. Sicer pa •— preberite odgovore.
TOMO BARTELJ, višji knjižničar iz Novega mesta: »Izročila in tradicije OF in NOB naj ostanejo, način prenašanja pa je potrebno spremeniti, najti nove oblike.
Kurirčkova pošta in druge prireditve postajajo stereotipne. Mladi, ki preko svojih glasil napadajo borce in iščejo pri njih le napake in zmote, ravnajo narobe. Marsikaj se je res zgodilo, vendar so borci najbolj ponosni na tovarištvo, poštenost, bratstvo in enotnost ter druge vrline iz NOV, ki postajajo današnjemu £loveku tuje. Če bi gojili te tradicije, bi se tudi v naši družbi marsikaj spremenilo.«
MILAN BRAČIKA, prof. zgodovine'2 Metlike: »OF ima za zgodovino Slovence" in s tem za celotno jugoslovansko zgod°" vino NOB velik pomen, zato je njena i očila treba obdržati in jih širiti med mladimi generacijami. Po mojem mnenj" je za to zelo primerna šola v naravi. Mia" je treba z dogodki iz NOB seznanjati tam-kje so se zgodili, o tem pa naj jim pripet"®” dujejo udeleženci.«
LOJZE Š^IH, predsednik sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL Krško: »Izročila OF so živa še danes, vendar so bili povojni, ko je OF še delovala široko med ljudstvom, drugačni časi. Ljudi je bilo lahko pridobiti za razne akcije. Ko smo dosegli določen standard, smo na nekatereelementepoza-bili. SZDL se je trudila, da bi ta izročila dvignila na določeno raven, a z različnim uspehom. Takšna miselnost je še prisotna na podeželju, v mestu pa ne.«:
CIRIL BUKOVEC, predsednik ZZB " Trebnjem: »V zadnjem času dajem0 veliko poudarka na tradicije NOB, revol"' cije, delavskega gibanja. Lahko bi tu« rekel, da je SZDL dostojna naslednic® OF. Toda s tradicijami je že tako, da s0 bolj kot na vsebinske omejene na zunanje, spektakularne efekte. Boli bi mora" oživljati tedanjega duha sodelovanja, tovarištva, delavnosti, poleta. Morali bi prenašati ideale, vse tisto, kar je bilo prl kakšni stvari najlepše.
TONI PLUT iz semiške Iskre: »V težkih časih bi se morali močno povezati v SZDL kot naslednico OF, kajti le tako in s takšno zavestjo, kot so jo imeli člani OF, bi se lažje in hitreje izkopali iz težav. Bolj bi morali upoštevati izkušnje NOB. Tradicij NOB pa naj ne bi ohranjali le na spominskih obeležjih. Prenesti bi jih morali v življenje. To je naš dolg tistem, ki so dali življenja za našo svofeodo.«
ZLATA ŠAFER iz Župelevca: »Povoj' nim rodovom, ki nismo doživeli okupa' cije, izgnanstva, boja partizanov z moč-
nejš im in bolje oboroženim sovražnikom.
pomeni 27. april dan, ko se ob obujanj" borčevskih in drugih spominov zavemo, kaj imamo in kako smo dolžni bran"1 svobodo zase in za bodoče generacije-Vsako leto znova spoznavamo, da mora' mo življenje uravnati tako, da svobode ne bomo zapravili.«
MARTINA JERAJ, predsednica občinske konference ZSMS v Sevnici: »Mladi so vedno za pohode kot eno najbolj priljubljenih oblik obujanja in ohranjanje tradicij NOB. Lani je žaLodpadel pohod po stopinjah herojev Majcna in Mevžlja v Šentjanž. Čeprav stroški niso veliki — kakšen prevoz in malica — lani niti OK ZSMS niti borci niso imeli denarja. 1. maja priredimo pohod mladih na Lisco, kjer ne bo stroškov.«
TATJANA SVETLIČIČ, sekretarka 3* SZDL Kočevje: »Pri OK SZDL deluje odbor aktivistov OF od Barja do Kolpe-Aktivisti OF prizadevno delujejo tudi v drugih organih SZDL in sodelujejo Prl oblikovanju mnenj in stališč, pri čemer s" poslužujejo izkušenj OF. Poseben p00’ darek je na srečanju aktivistov OF z akti' visti SZDL. Letos bo tako srečanje I-maja«
JANI MATE, predsednik OK ZSMS Ribnica: »Danes govorimo o pluralizmu samoupravnih odnosov, pod čemer razumem najširše povezovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, ozdov, sisov in KS, ta povezava je teoretično lepo zamišljena, v praksi pa pogosto šepa. V naši družbi je kup različnih interesov, ki jih je treba pametno, usklajevati. O tradiciji OF pa, žal. ne vem nič.«
| DOLENJSKI LIST
Št. 17-18 (1863-64) 25. aprila
kmetijstvo
. Metliška »Vinska vigred«  sredi maja
]fSe tri dni prireditve gggatin pester program
fnl!IETL1KA ~ Priprave na turisti-tev V.',n°8radn'ško-kulturno priredi-"Vinska vigred«, ki bo 17.,18. in
tek ""n3 V Metlik'. so že v polnem na|U nreditev, ki postaja tradicio-števJ "V6 Zadn-i‘ dve 'et' privabila rir. 'b 8kranjce in obiskovalce iz kraJev, se bo začela v petek, 17. s nnk°- '9' Uri' in t0> kot sespodobi. vin i j° najt>oljših belokranjskih • slega dne zvečer bo na enem od
treh
modna
trgov
revija Beti.
starem delu Metlike
v soboto, bo med
fn-, "topile folklorne
Prva metliška črnina
Dobre ocene za metliška vina na »Vinskem letniku 84«
MARIBOR — V okviru tedna slovenskih vin, gastronomije in kmečkega turizma, kije v Mariboru od 19. do 28. aprila pod naslovom »Vinski letnik 84«, je bilo tudi ocenjevanje vin.iz podravskega in posavskega rajona. Poznavalci sodijo, da je to ocenjevanje, pri katerem sodeluje 25 enologov iz slovenskih proizvodnih kleti in strokovnih institucij,' najkvalitet-. nejše v Sloveniji. Poleg tega je to ocenjevanje v času, ko imajo kleti
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — v ponedelje, 22. aprila, jc bila novomeška tržnica sicer živahna na pogled, malo pa je bilo izbire pri solati. Ženske tokrat niso imele ne radiča, ne berivke, pač pa le jušno zelenjavo in jajca, ki so bila po 18 do 20 dinarjev. Zeleno solato so prodajali le v stalnih zasebnih kioskih po ceni od 250 din navzgor. Velika izbira je bila s sadikami cvetja in zgodnje zelenjave. Na dobro založenem obrtniškem delu tržnice pa cene pleteninam, torbicam in konfekciji ne silijo več navzgor.
^Naslednji dan
tamkm s.re^anje ,n nastop slovenskih en,)KUra^'.^ skuP'n- predstavila se bo 0(j ,a na P>hala iz pobratenih Ronk,
. i bodo razstavo belokranjskih bodo belokranjske Pon . skupine in skupina iz metPv ^edcfisk‘ sPored bosta začeli Runk 3 1,16x1,111 8°dba in godba iz Tre S f>rorncnadnim koncertom na gu svobode, na grajskem dvorišču q j* nastoPi,a pevska zbora Beti in iz Vit' medtem ko bo metliški oktet
tud'S ZaPe' V 8rajskl kleti- Ta dan bo 1 nastop harmonikarjev Slovenije.
bel v za slastno hrano in najboljšo treh- ranisko kapljico poskrbljeno, ni bod3 P°udariali- za zabavo in ples pa o vsak dan poskrbeli trije ansam-
iz OSILNICE
kI!Eusmerjeno mleko —
iali iZ. obm°čja Osilnice so proda-0l-. m'eko na območje čabranske ,'ne ,na Hrvaško. Niso pa bili liter j™ s Plačilom, saj so dobili za mor.*? ' Ra xe na tlsto malenkost so Dmf f'akat' skoraj pol leta. Zdaj DriZ%.Jaj0 mleko ZKGP Kočevje in pricakujejo, da bo bolje.
NmN!;ZA!.)0V01''IN'I KMETJE — Vcfn moč-iu	Osilnica smo slišali
niso P« ^ kmcl«v, ki s tem ali onim prev,?! °Vo,jni- Tako pravijo, da je za la * taksa za les, ki ga posekajo din . » P°ra^°' saj znaša kar 3.300 snloh^j;	Vprašujejo,	kdo bo
t!(n„v„ o !'-StaJ. 1111 k met ih, kjer se stabse živi kot v mestu.
Solata pomirja
Pomen v prehrani
Solata vsebuje 91 do 95% vode, 1,1 od 1,5% beljakovin, 0,6% maščob. 0,6 do 0,8% celuloze. 1.5 do 2,5% ogljikovih hidratov, od tega polovico skladkorja, in 0.1 do 1% organskih kislin. V 100 g solate je 65 mg jabolčne, 48 mg citronske in 11 mg oksalne kisline, 2 do 24 mg vitamina C, 23 do 30 mg kalcija, 35 do 40 mg fosforja, 218 mg kalija in 0,6 do 1.5 mg železa.
Solata znižuje krvni pritisk in ugodno deluje na čiščenje krvi, zato jo priporočajo srčni in ledvičnim bolnikom. Grenke snovi in citronska kislina pospešujejo tek in prebavo. Največ kalijevega in natrijevega citrata je v listnih reb-rih, zato jih pri pripravi ne zav-rzimo. Vsebnost vitaminov, mineralov in organskih barvil ugodno deluje na počutje, nas pomirja, da lahko spimo. Solata vsebuje malo snovi, ki redijo, zato jo zelo priporočajo pri shujševalnih dietah in sladkorni bolezni. Ker je solata precej voluminozna, pospešuje izločanje blata, zato jo čimveč uživajmo pri kroničnem zaprtju. V svežih listih solate so tudi snovi, ki preprečujejo in zdravijo škodljive posledice radioaktivnega sevanja.
Ker pa se količine vitaminov kot tudi ostalih učinkovitih snovi bistveno zmanjšajo, če solata dalj časa stoji pri sobni temperaturi, je prav, da solato takoj z vrta uporabimo. Poberemo jo isti dan, kot jo bomo pojedli. Najprej v čisti vodi operemo celo rastlino, šele nato jo narežemo in dokončno splaknemo. Ne odstranjujmo zgornjih delov listnih reber. Posebno pa solate ne namakajmo v vodi. ker se izločijo iz nje vse koristne snovi. Pripravimo jo tik pred jedjo, ji dodamo nekoliko česna, malo soli in kisa.
Dr. MIHAELA ČERNE Kmetijski inštitut Slovenije
t
Kmetijski
Zakaj »deset zapovedi«
-pOpom«. ki vsaj v okolici Šentjerneja gotovo še ni pozabljen.
. Cl1 1975. leta je pol litra napačno uporabljenega herbicida deher-ŠtdiA un|čiJ° 56 arov vinograda na Pleterski gori. last Vinka pi«,r? r8drja. Usodni strup iz zelenkaste steklenice, na kateri je okr* °	(vlažjlce,	ki izboljša delovanje škropiva), je naredil za
°8 25 tedanjih starih milijonov dinarjev škode.
,vur'Nu čas za uporabo različnih kemičnih pripravkov v kmetijs-1,1 umestno je zato spomniti na šentjernejski primer. Vse P°£<1s,o se še dogaja, da ljudje podcenjujejo jte r^Pitev in škodo, ki kaj lahko nastane. Kmečki g!3*4t' v-JJfcjš* Prav i °*>iav'1 7 ilustracijami opremljenih »deset žapoviih«, dcjff " za varno delo s pesticidi, ki se glasi jo: •	*;	j
Pesticide zaklepamo v hladen in temen prostor.	A, '	'
str i d uporabo proučimo navodila in se posvetujPrno s
ukntnjakom
Pripravek mora biti vedno v originalni embalaži.
Upoštevamo navodila za varno delo.
^kropilnica ne sme puščati, okropinto tako, da veter odnaša škropivo od nas.
Nob ne i/.pihujemo /. usti.
Med delom ne pijemo, ne jemo in ne kadimo.
Iako| po delu očistimo varnostno opremo in škropilnico.
I Pb delit se temeljito umijemo z milom in toplo vodo. a*e povrnemo nazaj: šentjernejski vinogradnik je bil prisiljen ** u;ipačno uporabljenega škropiva posekati in obnoviti vinog-‘čpani so primeri, predvsem cenilcem kmetijske škode, da je ^Prcvitjen kmet populil vinograd samo zato. ker ni temeljito spral v-^ntceali je škropil oziroma v vetrovnem vremenu z običajno _ okoilačno škropilnico in veter je odnašal I ino meglico na sosednjo i reelos zasajeno z vinsko lilo. Koliko pa je blažjih primerov, za crc se nc VL, Saj
še vino in imajo tako kupci na voljo strokovne podatke o kalko-vosti ocenjenih vin.
, Metliška Vinska klet je dala v oceno lanski letnik metliške črnine, roseja, laškega rizlinga, dolenjskega cvička, pozno trgatev laškega rizlinga letnika 83 in arhivsko metliško črnino letnika 79. V metliški kleti so z ocenami zelo zadovoljni, saj je metliška črnina dobila 17,3 točke,, kar je'največ med sedmimi rdečimi vini; visoko oceno 16,8 je dobil rose, kar je ponovna potrditev kakovosti tega vina; zelo prijetno je presenetil tudi cviček z oceno 16točk; laški rizling je dobil 17,1 točke in seje med desetimi laškimi rizlingi (vsi ostali so bili iz Štajerske) uvrstil v sredino, kar je dokaz, da ima Bela krajina pogoje za pridelavo kakovostnega laškega rizlinga;, med poznimi trgatvami laškega rizlinga letnika 83 si rhetliška deli 2. mesto, medtem ko arhivskih vin niso uradno ocenjevali, je bila pa metliška črnina edino rdeče vino med njimi in edino iz posavskega rajona.
RAZSTAVA BELOKRANJSKIH VIN V SEMIČU
SEMIČ — V petek, 26. aprila, popoldne bodo v Semiču odprli 9. razstavo belokranjskih vin, ki bo, trajala še v soboto in nedeljo In v okviru katere so pripravili še več drugih prireditev, kot so razstava belokranjskih vezenin, ribniška in kulinarična razstava, nastop folklornih skupin. Vse tri dni bo poskrbljeno tudi za ples in zabavo.
ČESTITKE
LJUBITELJU
CVIČKA
V »Tednu dolenjskega cvička« se dolenjski vinogradniki spominjamo enega izmed vnetih zagovornikov dolenjskega cvička, Jožeta Likarja, ki te dni praznuje visok življenjski jubilej — 90-letnico rojstva. S knjigo »Naš cviček« (Ljubljana 1955) jedal cvičku priznanje, kakršno mu med vrstami nacionalnih slovenskih vin tudi pripada. Za sloves cvička se je poleg omenjene knjige vneto zavzemal ves čas svojega plodovitega delovanja kot ustanovitelj in voditelj' nekdanje’ vinske zadruge v Kostanjevici.
Za vse z ljubeznijo storjeno delo, ki ga je jubilant s svojim dolgotrajnim delovanjem opravil za sloves in dobro kakovost cvička, se dolenjski vinogradniki jubilantu iskreno zahvaljujemo in mu iz srca želimo, da ob kozarcu pristnega cvička in dobri volji preživlja svoje življenje do prihodnjega jubileja.
Za društvo vinogradnikov Dolenjske Tit Doberšek, tajnik
r
Mirna: sejem bil je živ
Sejem rabljenih kmetijskih strojev je uspel
MIRNA — Očitno je, da je trebanjsko AMD zadelo žebelj na glavo, ko je na Mirni organiziralo sejem
banjci niso hoteli, je na mirni zaživel nad pričakovanji. In Bojan Kolenc, ki mu je veliko do Mirne pa tudi do razvoja turizma, kuje že nove načrte. Če ne bo ponudbe obogatil v okviru sejma avtomobilov in traktorjev, pa bo morda v interesu kraja, ki bo od obiska številnih gostov sejma prav gotovo imel koristi, poiskal še kakšno drugo možnost.
J. S.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ureja- Tit Doberšek
Dolenjci, bodimo ponosni na cviček!
Da bi bila prireditev »Tedna, dolenjskega cvička« še bolj zanimiva, bolj privlačna in cviček še bolj spoštovan, sem se odločil, da napišem nekaj o cvičku.
Dolenjski griči obsegajo predele na desnem, južnem bregu Save do vrha Gorjancev in Roga ob reki Krki vse do hribčkov ob Savi. To je. dolenjski vinogradni okoliš. Dolenjska je romantična pokrajina, preprežena s prijetnimi grički; obraslimi na južnih pobočjih z vinsko trto, na severnih pa z gozdovi. Med griči se razprostirajo rodovitne doline s potoki in rečicami, njive so skrbno obdelane, vode so bogate z ribami in razmeroma čiste. Pokrajina se ponaša kar s tremi toplimi vrelci zdravilne vode. Zato je Dolenjska zelo vabljiva za slikarje'in za vse .ljubitelje nepokvarjene narave. Na prisojnih gričevnatih legah so nasadi vinske trte, ki segajo do meje gozdov. Vinogradi so na vseh pobočjih ob reki Krki pa tudi v notranjosti. Maikovec, pri Šentjanžu, Šentrupertu, Gradišče, Čatež, Se-vno itd. V vseh teh krajih je najbolj cenjeno vino cviček, pravi pridelek dolenjske zemlje in ljubezen veselih ljudi, ki tu živijo. Cviček je Svetlo rdeče in suho vino s primerno alkoholno stopnjo in primerno, blago kislino. Priporočljiv je za sladkorne in želodčne bolnike.
je pijača, ki jo rodi svetlo rdeča dolenjska zemlja, ki ima v vinogradništvu prav poseben značaj. Cviček, na katerega smo Dolenjci tako ponosni, je doma na označenem območju. Zaradi cvička so bile žolčne razprave med nekaterimi strokovnjaki in uradniki ter med vinogradniki v času pripravljanja novih predpisov o vinu, ki še danes vinogradnikom v marsikaterem pogledu ne ustrezajo. Prijatelji cvička in Društvo vinogradnikov Dolenjske smo le delno uspeli, da se cviček toči še nadalje kot odprto vino in tako ohranja svoje ime, svoj sloves, združen z nazivi lepo imenovanih goric širom po Dolenjski.
Pokušnja in ocena cvičkov
Pred prireditvijo Teden dolenjskega cvička je bila opravljena pokušnja in ocena naših vin letnika 1984 na srednji kmetijski šoli Grm. Ljubitelji cvička bodo vsa ta vina lahko preizkušali na prireditvi, ocene pa našli tiskane v Biltenu. V Novem mestu, središču Dolenjske, bo v dneh prireditve »Teden dolenjskega cvička« zbor prijateljev te pijače z dobrim vonjem in okusom. Cviček pokušajte kot pijačo posebne vrstez domačo kranjsko klobaso ali svinjsko kračo ob kosu domačega rženega kruha.
• Društvo vinogradnikov Dolenjske vabi delegate na sejo skupščine, ki bo v nedeljo, 28. aprila, ob 9. uri v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav v Novem mestu.
Če Primorci cenijo svojo rebulo, merlot, teran, Štajerci svojasortna vina (rizling, rumeni muškat itd.), Belokranjci svojo črnino, bodimo tudi Dolenjci ponosni na svoj cviček.
dolenjsko narodno zakladnico. To	PAVLE	MIKLIČ	J|
Kaj je cviček?
Cviček je vino, ki je pojem slovenske, zlasti osrednje slovenske, narodne pijače. Spada v
aja.
nihče ne obeša rad na veliki zvon svojega
M.
J
*
S
0
.0
0
0
\
i
0
0
0
0
0
0
0
0
I
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
J
5
RADOVEDNEŽEV IN KUPCEV NI MANJKALO —Sejem rabljene kmetijske mehanizacije na Mirni je očitno dobrodošla osvežitev.
rabljenih avtomobilov in kmetijskih strojev. Tudi minulo nedeljo seje namreč na dvorišču Kolinske Tovarne za predelavo krompirja zbralo več kot 100 avtomobilov in nekaj traktorjev ter kmetijske mehanizacije.
Bojan Kolenc, ki si je že dalj časa prizadeval, da bi bil tak sejem v trebanjski občini, ne skriva zadovoljstva, t udi zanj je udeležba na sejmu vsekakor nad pričakovanji, nadeja pa se. da bo še večja. Zlasti se zanaša na to, da bo »dober glas v resnici segel v deveto vas«. Prav to pa če namen trebanjskih in tudi mirenskih prirediteljev. Na sejem želijo povabiti čimveč kmetov. Kot kažejo dosedanje izkušn je, tega ne bo tako težko doseči. Na zadnjem sejmu jc./a menjalo lastnika sicer samo dvoje traktorjev, zato pa je bilo lem bolj očitno zanimanje za kmetijske priključke. Sejem, ki ga I re-
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkov sejem so rejci pripeljali 92 prašičev, starih 7 do 10 tedno-v, in 200 prašičev, starih 10 do 12 tednov. Prodali so 192 živali. Za mlajše je bilo treba odšteti 7.000 do 9.000 din, za starejše pa 9.000 do 12.000 din.
BREŽICE — na sobotnem sejntu je bilo naprodaj 394 prašičev, starih do 3 mesece. Z novim lastnikom se je peljalo domov 316 živali. Kilogram žive teže je veljal 350 din. '1 udi to soboto bo sejem, čeprav je praznik.
WSTRESNIK
industrija gradbenega materiala p.o. dobruška vas
68275 Škocjan telefon /068/85-230. '068 '85-231
betonska
garaža
Garažo MONO lahko uporabljamo za:
- toplotno izolirane ali ne izolirane varnostne gaiaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne),
- drvarnice,
- manjša sktadiiča in
- za druge pomožne zgradbe.
vsestranska uporabnost
hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta!
čestitamo ob 1. maju prazniku dela
J J,7’18 M863-R4) 9S. aorila 1985
DOLENJSKI LIST
■M
u
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Avgust Fajfar
Avgust Fajfar je Novomeščan iz Bršljina, rojen pred 49. leti. Obiskoval je novomeško gimnazijo, končal študij na strojni fakulteti v Ljubljani, v svoji delavski knjižici pa ima vpisane le tri zaposlitve. Krajšo dobo ie bil v IMV, nato 10 let direktor Novoteksa, kije prav pod njegovim vodstvom moderniziral tehnologijo in se odločil za specializacijo proizvodnih programov. Od 1977 je bil direktor tovarne Strešnik v Dobruški vasi. ki je prav tako lepo napredovala.
Kljub temu da je na obeh vodilnih delovnih mestih napredek snoval predvsem sam, da seje ves čas poglabljal v strokovna dognanja v svetu, je bil vselej tudi družbenopolitično aktiven. Bil je podpredsednik medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, član yeč komisij in odborov v zvezni in republiški gospodarski zbornici. Bil je aktiven v strokovnih združenjih, pri ZRVS in tudi v krajevni skupnosti.
Med sodelavci je bil cenjen zavoljo sposobnosti, nepopustljivosti in osebnega zgleda, njegove bogate izkušnje, pobude in zamisli za boljše ter učinkovitejše delo pa bodo pogrešali predvsem v gospodarski zbornici.
Jože Jakša
V soboto zvečer je v Nov em mestu umrl Jože Jakša, dolgoletni načelnik enote organov za negranje zadeve Novo mesto. Vest je globoko pretresla vse njegove nekdanje sodelavce. znance in prijatelje, saj je Jakša veljal za človeka, ki je vselej in povsod dosledno spoštoval življenjska navodila: poštenost, tovarištvo, moč lastnega zgleda, delavnost in predvsem posluh za Se tako majhne, a povsem človeške težave.
’ ,
Jože Jakša se je rodil pred 57 leti v kmečki družini v Malinah. Še kot otrok je zvesto sledil zgledu svojih staršev in tudi sam stopil v partizane, sedemnajst let pa je bil star. ko je ponosno vkorakal v osvobojeno Ljubljano. Jeseni 1945 seje vrnil domovin pomagal pri obnovi porušene domovine, bil pa je tudi komandant mladinske delov ne brigade iz Bele krajine. Njegova aktivnost in predanost idejam revolucije sta ga že marca I94X vpisali med člane Zveze komunistov, tega leta pa je stopil tudi v šolo za rezervne olicirie in jo uspešno končal.
Ni trajalo dolgo, ko je bil Jože Jakša razporejen v organe za notranje zadeve, kjer je ostal vse do upokojitvc pred šestimi leti. Leta 1970 se mu je uresničila velika želja, saj je bil premeščen v Novo mesto, kjer je prevzel vodenje tukajšnje organizacijske enote ONZ. Naloga je bila težka, saj je bilo potrebno enoto nanovo postaviti na noge in pri tem se je pokazala njegova sposobnost dela z mladimi.
Jože Jakša je za svoje predano delo prejel vrsto priznanj, omenimo le revi zaslug za narod, medaljo dela. red republike s srebrnim vencem, zvezno plaketo varnosti, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči itd. Veličina neke osebnosti pa se ne da izmeriti zgolj z redi. medaljami in plaketami. Jakša si jo je zgradil tudi s človeškim odnosom, skromnostjo in razumevanjem. njegovo priljubljenost je nemo. vendar zgovorno izpričalo mnogo prijateljev. znancev. nekdanjih sodelavcev , ki so se v torek poslov ili od njega na ločenskem pokopališču.
S tem, ko je prejšnji teden dolgotrajna in huda bolezen pretrgala življenje v najlepših letih Avgustu Fajfarju, je Dolenjska izgubila enega najsposobnejših gospodarstvenikov. S svojo prodornostjo in poudarjanjem pomena znanjajevobeh kolektivih, ki ju je vodil, v Novoteksu in Strešniku, pustil svoj pečat.
Ne vsak po svoje
Vseh 11 domicilnih enot je usklajevalo programe
NOVO MESTO — Vodstva vseh 11 domicilnih enot na območju novomeške občine je IZ aprila obravnavalo letošnje programe, ki zadevajo ohranjanje in prenašanje tradicij NOB, in jih usklajevalo med seboj in s predvidenimi prireditvami na občinski ravni. Razpravljalci so tudi o zbiranju in pripravi zgodovinskih gradiv o delovanju posameznih enot.
Ugotovili so. daje veliko zgodovinskih gradiv že zbranih, vendar shranjenih na raznih mestih, predvsem v uredništvih in predlagali, naj bi strokovna služba oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu to gradivo zbrala in ga hranila v svoji zbirki. V naslednjih dveh letih naj bi izšle tudi monografije posameznih domicilnih enot, ki so že v zasnovi, zanje pa bo potrebno zagotoviti sredstva.
Čeprav ima novomeška občina največ obeležij NOB — kar 219. pa so poudarili, da je še vedno \ eč pomembnih dogodkov iz časa rcv-olucije in NOB brez obeležja. V okviru možnosti bodo skušali to pomanjkljivost postopoma odpraviti Vodstva domicilnih enot želijo tudi več sodelovanja s šolami, ki so poimenovane po posameznih enotah.
Prvi korak k izgladitvi spora
O ohranjanju revolucijonarnih izročil in vrednot — Vzroki nesporazuma med borci in uredniškim odborom Valja — Bogdan Osolnik o vsebini izročil NOB
NOVO MESTO — Pod okriljem SZDL je bila 16. aprila v Novem mestu tematska razprava o metodah in vsebini ohranjanja, razvijanja in prenašanja revolucionarnih izročil prva od niza napovedanih. Ob pestri in zelo kritični razpravi je bilo izrečenih več pobud za popestritev in posodobitev te dejavnosti. Ob tej priložnosti so odkrito spregovorili tudi o dve leti starih nesoglasjih med borci in peščico mladih, zbranih okrog občinskega mladinskega glasila Valj.
V večurni razpravi, v kateri je sodelovalo 14 razpravljalcev, je bilo očitno, da borci in ostali navzoči iz srednje in starejše generacije zamerijo uredništvu Valja več objav člankov, v katerih je uporabljeni žargon za borce žaljiv in za našo družbo nesprejemljiv. Po mnenju predstavnikov uredniškega odbora v Valju niso imeli namena blatiti NOB. ampak le kritizirati. Mladi pričakujejo, naj bi vrednote NOB v vsakdanjem življenju spoznavali na zgledih, in ne pripovedih še živečih borcev.
Izkazalo seje tudi, da razdor, ki ga ni moč zanikati, ne bi dobil takih razsežnosti, če bi ga skušali razčistiti
in zajeziti pred dvema letoma, ko seje začel z nesprejemljivim ravnanjem bivšega mladinskega predsednika in takojšnjo reakcijo borcev. Da seotem šele zdaj odkrito razpravlja, je velika politična škoda.
Kazno je tudi, da mladi ne poznajo dovolj namena niti ne vsebine ohranjanja revolucionarnih izročil, saj nikakor ne gre le za prosiavarstvo. o čemer je med drugim dejal Bogdan Osolnik, predvojni novomeški revolucionar: »Nam, ki odhajamo, ohranjanje revolucionarnih tradicij in izkušenj gotovo ni potrebno, ampak generacijam, ki prihajajo. Tem bi radi
posredovali izročila, izkušnje in vrednote NOB. da jih bodo znali v morebitnih novih časih s pridom uporabiti. Nikakor sc ne strinjam s tem. kar hočejo nekateri danes prikazati, da je bila vsa povojna zgodovin a zgodovina samih zablod. Ne smemo pozabiti, kaj je bilo v tem času narejenega. Ni bilo malo! Vsekakor pa podpiram zahteve mladih, daje nujno potrebno posodobiti ne le obliko, ampak tudi vsebino proslav. Borci podpiramo mlade v vsem, s čimer skušajo razgaljati v naši družbi napake, nepoštenje, zlorabe, če so za posameznika še tako boječe. Ne bomo pa dovolili, da bi kakorkoli blatili ideale, za katere so mnogi padli in za katere smo tudi mi veliko žrtvovali.«
Del nastalih nesoglasij je verjetno pripisati povsem običajnim nesporazumom in nerazumevanju. vseT kakor pa je bila razprava prvi korak k izgladitvi spora.
RIA BAČhvR
Podprli so združitev trgovine
Občinska konferenca SZDL: družbeni interes je boljša preskrba občanov
Dobro pripravljena analiza o stanju in organiziranosti novomeške trgovine, ki jo je občinska konferenca SZDL obravnavala 22. aprila, je pokazala, da marsikatera slabost toliko kritizirane trgovine izvira iz njene razdrobljenosti in slabe organiziranosti.
GOSTOVALI Z »RAZTRGANC1«
NOVO MESTO — V ponedeljek. 2Z aprila. so na tukajšnjem odru gostovali člani gledališke skupine kulturnega društva Zarja iz Soteske z Borovimi »Raztrganci«. Soteščani so to znano in že velikokrat igrano delo pripravili v počastitev 40-letnice osvoboditve.
Predlagana rešitev / združitvijo Dolenjske. Novolehnc in Mercator— Standarda v eno delov no organizacijo se je delegatom /dela nujna ne le zaradi pocenitve poslovanja, marveč predvsem zato. da bi dobili v občini eno močnejšo trgovinsko delovno organizacijo z večjo naložbeno sposobnostjo. Poudarili pa so. da predlaganih sprememb trgovina ne bo zmožna izpeljati ob tako slabi kadrovski
vseli treh trgovinskih tnizaeijah z 800 zaposle-
Ponekod je vse po starem
Koliko je uspehov pri uresničevanju občinskega sta-____bilizacijskega	načrta	iz	leta	1983?
NOVO MESTO — Analiza kaže, da se načrt uresničevanja gospodarske stabilizacije le delno uresničuje. Več napisanih nosilcev nalog doslej ni dalo nič od sebe, zato jih bodo pismeno spomnili na odgovornost.
V splošnem bi bili z uresničevanjem načrta pri kratkoročnih nalogah lahko zadovoljni, medtem ko pri izvajanju dolgoročnih ciljev stabilizacije, ki zahtevajo tudi strukturne spremembe v gospodarstvu, doslej ni bilo narejenega skoro nič. Uspešno so bile uresničene naloge na področju zunanjetrgovinske menjave, trgovine, energetike ter prometa in zvez. V kmetijstvu kasni dolgoročno opredeljevanje rabe prostora, ni še programa razvoja gostinstva, v gradbeništvu še zdaj ni lokacije za osrednji peskokop, čeprav je bilo glede tega že več sestankov in sprejeta vrsta sklepov. Na področju
drobnega gospodarstva načrt kasni glede izdaje začasnih obrtnih dovoljenj. V stanovanjskem gospodarstvu v ečina nalog iz stabilizacijskega načrta sicer poteka skladno s planom, vendar je predvideni prehod na ekonomske stanarine bolj oddaljen, kot je bil obsprejemanju dokumenta.
Tudi na področju družbenih dejavnosti je v stabilizacijskem načrtu marsikaj Zapisano, česar praksa še me pozna.
Celotno analizo, ki so jo priprav ili v občinskem komiteju za družbeni razvoj, bodo obravnavali najprej v občinski.slabilizacijski komisiji ter v vodstvih družbenopolitičnih organizacij na ravni občine, s pripombami vred pa bo gradivo pred delegati skupščine, ko bodo sprejemali srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja občine.
R. B.
zasedbi. V delovnih ori nimi nimajo nikogar / v isoko izobra/ bo.
V rti/pravi so tudi menili, da se ni bati nekonkurenčnosti, kajti občina hkrati na široko odpira vrata interesentom za trgovinsko dejavnost od drugod. Niso se spuščali v načine in
• Konferenca je razrešila funkcije sekretarja občinske konference Matevža lesarja, ki odhaja na drugo delovno mesto, med osmimi evidentiranimi in nato dvema kandidatoma pa izbrala Matjaža Verbiča, dosedanjega sekretarja občinske skupščine.
oblike združevanja, ker o tem odločajo zaposleni v trgovini, pač pa so
PRIZNANJA
OSVOBODILNE
FRONTE
METLIKA — Na slovesnosti v počastitev dneva OF, 1. maja in dneva zmage, ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki, bodo podelili letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte. Dobili jih bodo: Dana Orlič in Toni Gašperič iz Metlike, Tončka Udovč iz Podzemlja, Avgust Vraničar iz Slamne vasi, Jože Radoš s Hrasta in Ludvik Ž.unič iz Geršičev. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi srebrne znake Zveze sindikatov in Bloudkove značke.
Nova metla v metliškem Pionirju
V tem tozdu, kjer veljajo ukrepi družbenega varstva, je novi direktor najprej močno zaostril disciplino — Stimuliranje dobrega dela
METLIKA — Po uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva seje v Pionirjevem metliškem tozdu Zaključna dela marsikaj spremenilo. Nova metla je začela drugače pometati, pometati pa je bilo (in je še) kaj. Ta »nova metla« je v prvi vrsti Ivan Štokič, novi prisilni direktor, kot bi sc reklo po domače, uradno pa začasni poslovodni organ.
» I ukaj sem komaj jdober mesec in
pol in seveda se v tem času zadev e niso mogle postaviti na glav o, a delo smo zastavili tako. da se naj bi rezultati pokazali najkasneje v tret jem četrtletju.« praviStokič. Metliški tozd je leto sicer res začel brez lanske izgube, ki je znašala kar 77 mili jonov dinarjev in so jo solidarnostno pokrili ostali Pionirjevi tozdi, odplačevali pa morajo kredite, ki sojih morali najeli za odplačevanje ostalih obveznosti. V prvem četrtletju so gotovo poslovali z izgubo, v veliki meri tudi zato. ker ta tozd v prv ih dv eh mesecih letošnjega leta. se pravi pred uvedbo ukrepov, tako rekoče sploh ni delal. »Res je temu precej kriva huda zima. vendar se ne da vseh napak, slabe organizacije, razpuščenosti in kar te še lega naprtiti hudi zimi.« je prepričan Stokič.
Kakor koli že. med prvimi ukrepi, ki jih je začel dosledno izvajati nov i vodja. je močna zaostritev discipline in spoštovanja delovnih dolžnosti, la tozd. ki ima pleskarsko-fasadersko. kamnoseško in krovsko-kleparsko enoto, dela tako rekoč izključno na
terenu, sedaj največ na Pionirjevem gradbišču na Cresu in v Zagrebu. Jasno je. da bo zanje tudi v naprej delo v glav nem na terenu, in t« ne le K domovini, ampak tudi v tujini. »Od 52 proizvodnih delavcev jih sedaj kar 45 dela na terenu. V začetku so bile zara-
Ivan Stokič: »Za obstoj sedanjega metliškega Pionirjevega tozda,ni
bojazni.«
di tega težave, kajti zaposleni so v glavnem domačini, vsak ima doma še nekaj zemlje, a smo jim jasno pov eda-li: kdor ne misli delali na terenu, naj si pač poišče drrtgo delo.« Kot uspešen ukrep se je takoj pokazalo slimuli-
• Letos nameravajo povečati število zaposlenih od sedanjih 68 na blizu 100, in to ob istem številu režijskih delavcev, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa naj bi štela ta temeljna organizacija več kot 150 zaposlenih. Največ težav imajo, ker ne morejo dobili potrebnih strokovnih delavcev. Takoj bi zaposlili 15 kleparjev in prav toliko pleskarjev, a jih ne morejo dohiti, kaže, da jih bodo morali poiskati v drugih delih države, kajti deta imajo dovolj in še več ga bo. seveda v okv iru Pionirja.
ranjc dobrega v tel a. kajti dobri de lav ci oziroma delovne skupine dobijo na ta račun tudi tretjino zaslužka na osnovni osebni dohodek. »Discipline nismo poostrili le med proizvodnimi delavci, ampak tudi ali še ostreje med režijskimi in to zelo spodbudno vpliva na razpoloženje v kolektivu.« ugotavlja Štokič.
A. BAR I I I J
menili, da usmeritve glede organiziranosti le niso stvar trgovcev sumili, ampak tudi Občanov. Podprli so stališče1. sprejeto že na konferenci potrošniških svetov, da je analiza vredna širše politične podpore, slediti pa ji mora elaborat z ekonomskimi kazalci. Sele trt bo podlaga za razprave o enakopravnem združevanju vseli treh novomeških kolektivov in njihovo nadaljnjo povezanost v močnejši SOZD.
R. B.
PRIREDITVE DOMA JLA V POČASTITEV OSVOBODITVE
NOVO MESTO — V praznovanje 40-letnice osvoboditve si; vključuje tudi Dom JLA Novo mesto /organizacijo vrste kulturnih prireditev. Danes bo v doniu literarni večer z Ivanom Potrčem. Branko Jurca in Radom Šer-bedžijem. Od I. do 9. maja bo v domu rev ija vojnih filmov, od 6. do 9 maja pa še filmska tribuna. 6. maja ob 18. uri bo po prikazu Užičke republike pogovor z Božidarko Frajt in Borisom Buzančičem. 9. maja pa po filmu Neretva pogovor s Fabijanom Šova-govičem. Prikazani bodo še filmi Sutjeska. Komunisti Jugoslavije in Vrhovi Zelengore. Od I. do 15. maja bo v domu razstava najboljših knjigo NOB in Titu in vsa dela tovariša Tita. 9. maja bo za starešine JLA organiziran izlet na Bazo 20. že 27. in 28. aprila pa na Brione ter 25. maja v Beograd. Poleg tega bo še vrsta prireditev za vojake, prav tako pa se bo dom vključil v osrednjo novomeško proslavo 40-letnice osvoboditve 18. maja na Grmu.
SMILJAN Gr'e1F
DELO IŠČE 70 LJUDI
METLIKA — V začetku tega meseca je bilo pri metliški skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 70 iskalcev zaposlitve iz te belokranjske občine, od tega 43 moških in 27 žensk. 22 od teh. ki bi se radi zaposlili, je težje zaposljivih in invalidov. 40 jih je brez kvalifikacije. 2 sta polkvalificirana. 18 kvalificiranih, srednjo šolo pa ima 10 iskalcev zaposlitve, medtem ko z višjo in visoko šolo ni nobenega. Prvič išče zaposlitev 14 ljudi: 4 so zdomci, starih do 27 let pa je 37. Po svoji krivdi je bilo diislcj ob delo 8 prijavljenih. Med prijavljenimi na zavodu so 3 avtomehaniki. 2 gradbena tehnika in 2 gimnazijska maturanta. Večje težave se bodo pojavile še junija, ko bo konec pouka in v Metliki pričakujejo »naval« tistih, ki bodo končali usmerjeno izobraževanje.
136 ŠTIPENDISTVOV
METLIKA — V metliški občini dobiva štipendijo iz združenih sredstev 136 štipendistov, izključno iz združenih sredstev je 85 štipendistov, ostali pa imajo še dopolnilno štipendijo. Pred kratkim so objavili razpis- za štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1985/86. vloge pa bo metliška skupnost za zaposlovanje sprejemala do 5. septembra. Do te štipendije so upravičeni tisti, kjer dohodek na družinskega člana ni večji kot 15.269 dinarjev na mesec. Metliški občini pripadata tudi 2 štipendiji Titovega sklada, in sicer ena za mlade delavce in ena za učence oz. študente. J udi vloge za te štipendije sprejemajo na skupnosti za zaposlovanje.
Novomeška kronika
imeli smučarsko tekmovanje pino veterank se je prijavil
I.F I A — V novomeški obči"^
jla
tekmovalka, ki tja po letih m.*01^, vendar jo je želja po zmagi m prignala tako daleč, da si je na' P , kar lepo število pomladi. Umetno' ranje pa ni ušlo tekmovalnemu on ( ru. ki je zadevo razkril, tekmova diskvalificiral in ji odvzel že podeU diplomo. Doslej smo bili v No mestu in bližnji okolici vajeni.na . ženske delale mlajše, omenjena i-s čarka pa je najbrž prvi primerek sprotnega gibanja.
Dl M NI KI — Po našem mestu kr«j možak v črni uniformi, stajnstega | raza. in ponuja svoje storitve. P"" ' kurilni sezoni je povpraševanje w* čemur se je prilagodil tudi clirnntka^ (tako kot vsi monopolisti) "jJ/J dvojno tarifo. Čiščenje dimnika J računom toliko in toliko, brezf*ew ^ pa pol manj. Nekateri lastnik' _ imenovanih dimovodnih naprav*1 . ko dobro obveščeni, da niti ne ča
na mojstrovo obrazložitev cenika.
sami ponudijo pravšnjo tarifo, u* bi veščaka spravili v zadrego.
LUNA — Novomeški Uubl‘efl5 glasbe z nestrpnostjo v srcu čakaj1 polno luno. ko se bodo z avto ju. . podjet ja Gorjanci spet lahko odpe ■ na koncert- v Zagreb. Polna m" ^ j osnovni pogoj, da se avtobus, kin daljnem Zagrebu odpovedo vztg . | zaganjač. luči in še nekaj malčnk | lahko varno vrne v domače garaž
TRGOVCI
Ali veste.
zakaj P1.
sedmi zjutraj na Glavnem trPu i mogoče dobiti parkirnega prosto Zato. ker so ga zasedli vtrli trg1"'1' so prišli v služo zato. da bi na tisti" P rkiriščih vi najprej parkirali in nato pravljali pri njih.
Ena gospa je rekla, da se ne gl' na plačo, ki še zdaleč ni sveto*"/ zavzema za svetovne cene. V M* janski Gorici je namreč Parl^'ZI'oC j po 310. na novomeški tržnici pa* 600 din.
VSI MOSTOVI ZANIČ
NOVO MESTO — Na obm<"ijJ novomeške občine je ceja vrsta le»c mostov, pretežno čez Krko. vsi P‘J dotrajani in nevarni za promet, kak tudi za pešce. Z izjemo mostu v D* . ravi pri Šentjerneju, ki je bil obnovljen, so imena, most kotna) vredni v Žužemberku, na Dvoru-Dragi pri Šent jerneju, ki pa je SP . zaprt za ves promet. Dotrajan je v M ršeči vasi pri Zameškem. prav ta ; leseni mostiček v vasi Potok. lega n* | j rajo kar naprej krpati, sicer hi promet z Dol. Toplicami onemogoo
p' . jj
<i " >T s
StŽ3»j
V času od 11. do 16. aprila*"^ novomeški porodnišnici rodile: tn.u j ja Molek iz Boršta — Jasno. Maj Veselič iz Vrhovcev —Jurija. Mah' l.akše iz Šentjerneja — Petra. N ■ Šumar iz Kanižarice — Velimir*'.-* • ca Bucik iz Semiča — Simona. M) , ka Brulc iz Regerče vasi — Kazim'J, Danica Semčar s Krke — Ma". Greta Cekuta z Mihovicc -r -I*1 ^ Majda Zore iz Bogneče vasi ^ Branko. Djurdja Badovinac iz M a P' cev — Saša. Danica Peterlin iz ■**
— Tomaža. Jožica Kalerle iz
— Anjo. Majda Bizjak iz Podme Jernejo. Zuhra Ibrahimovič iz. v< ,(| mlja — dečka. Verica Šega z Viha l Dolžu — deklico in Mira Musič s kvišč — dečka.	•
IZ NOVEGA MESTA — Ma^ Murn iz Ulice Danila Bučarja 24-"j bastjana. Polonca Razpotnik. "J mlini 62 — dečka in Jožica Lindi' Strojarske 3 — dečka. Čestitam*'-
(Sprehod po MetlikiJ
VSA PRETEKLA LETA Sp P/j£ kali Metličani štafeto na Trgu svoj* »j-letos pa so se odločili drugače: z boir,
tim kulturnim programom seje to ,
dilona Pungartu. Peli, recitirali. pK j li ali igrali so otroci iz otroškega '"j Metliški mešani pevski zbor oL, osnovnošolska mladež, oktet V> Metliška mestna godba. Me1'1 r folklorna skupina »Ivan Navratil"- j borniki Odreda dveh krokarjev'. •' Kovačič. Indus bag in Mama Dol*’ ,. Prireditev je nosila naslov V pri'a vanju maja.
PREJŠNJA SOBOTA JE bila P'% glašena v Metliki za dan očiščeval" akcij. Razglas si je vzela k * predvsem šolska mladina, medtem starejših ni preveč presunil. Pod*’ akcije so povsem na mestu, vendar bi smele trajali zgolj en dan. Skrb
i't atuviv ttujuii	vil	uaii-	—
lepo okolje bi morala biti vsakod"
■“	"	tl«!	•
u
trajati zgolj Ije bi morali na. Je pa organi/Štor zagrozil v časopisih obelodanil imena vsej*1-bodo imeli okoli hiš nered in navla To bo zaleglo pa še smeha ne manjkalo.
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
jntomaljski drobir
7,n;AJ,SPLOH JE PER1LEN? — V malkll *P' seJe skupščine črno-skni . samoupravne komunalne diH. -*e nl0** Prt-‘t>rati pripombo pegata semiške Iskre, da »perilen (s rim naj bi bila zastrupljena reka vodarn0'’- P'.1 strup«. Res je. da je n;i.:	nesnazena,	ni pa strupena in
ril"* ne “Porablja izraz, da je peni™ Up' Morda J1-' celo res. da penim n' StruP' ccndar s teni odgovo-boHnPre	od	Krupi gotovo ne
niih,i •poto'aženi, zlasti zato ne. ker ril va reka ni zastrupljena s pe-"lunom, ampak s piralenom.
bil^u!?*!^ JAME — Skrajni čas bi že mlin c.est0 Pod smreko v Črno-knn*., r zc redno gostjo te rubrike. luken-0 .pc?Pravd'- suj ima že toliko ne m t • j‘h ni moč ne preskakovati .5nii":!njT. vozi,i slalom. Tamkaj-no že ^va ' so nad popravilom očit-morrtn°	kajti	sprašujejo se, ali
uliri n?mcrava GG, ki ima v hiši ob dreves.n°ir pisarne-. v luknje posaditi Su krompirPa nJa Kmetijska zudru-
. MAROLTOVCI - Preteki, petek skiin' °m ju gostovala folklorna blianenVFrance Marol,,< lz Liu~
bila nul n ov,ran’a kulturnega doma je so v-iKii	pfav niso vsi plakati, ki
na oolaJ a? "astop, dočakali nastopa je viEfn? dfSkall Takoje plakat, ki Postali	°8*asni deski na avtobusni
snel 7 ' s,pom*adanski veter že v sredo
Urno ubralT8!3 meSta' plakat pa J°de “Poplesaval [Ug° St1ran ceste' kjer Je Prav ih3 !"	°8	drevesa. Pravza-
Kla ‘sv,. ' lna Plakata tudi tako dose-mimoid I,arn<;n- kajti marsikaterega san° na° lif,3 K zanimal°- kaj je zapi-pleše nn x paP'rJa- ki tako urno Po Pločniku.
Ribniški zobotrebci
tudiP^T	— Sredi meseca je
kar ie r|bhiški občini spet snežilo. Polije pi)vzr°čilo več težav. Dela na Proine|S° Spet zastala- Oviran je bil Ki p"Cf,1ete! ulice je bilo treba crn s■ ' dojim je zapadlo okoli 10 do 2()!ga' V v'^inah pa ponekod tudi lelevizil1!' Strcla ic udarila v ortneški mnmii i .prctv°mik. zaradi česar so kasn'- ®. ‘dulci TV zaspali tisti večer Kasneje kot običajno.
J° St SVEŽ1 PAZNIKI
vPraš ini * ■" Vclik' gt>ri *e 5c snc^ in skopnc| vJC‘ , x bo do praznikov naivk,. '	■	"• da bo za prvo-
Praznike precej »sveže« vreme.
M. G-č
obne iz Kočevja j
d P°,VS0D PLAKA 11 — Sobota je vod' Sc P°kaže. kako so kulturni Pin T-Tnih kullurnil’ in drugih sku-nn ‘ ra* namreč nabijajo in lepijo ditv ■	11 Piakate in vabila /a prire-
drev >	jaj” j'*’ na stebla okrasnih
n|.,i es' na vrata. pa še preko drugih Prir - i 1111 °g|asnih tablah. Ko je odst! i,CV končana, nihče plakatov ne mcJ-i in še več dni. tednov ali celo pnr!!’ eabijo na že zdavnaj minule n|. .*■ l*ve- Pa imamo veljaven odlok o ^ukatiranju!
Pl,yEE' LUŽ KOT ASFALTA — Na inl|C*i prot* Rudniku je več lukenj nioi!	asfalta. Tako ima pešec hitro
«... r<”n v čevljih. Obrizgajo pa ga še omobili. tako da je lepo enako-n° namočen.
k(ar!N lAK Al 1 NE? “ Na izredni kii|1-CrCnci Turističnega društva so ne-svin!1 "'enih. da mesto Kočevje ni /a-ni|.,'*aiJ° kl” svinjak, večina pa je mc-Ijit - • *c Pravi svinjak. In uleme-nnil'■ P°vs°d je polno smeti, papirja. 'Vinila, čikov itd.
CjVeb
anjske iveri
VSE SILE V IZVOZ — Trebanjski 5 vpndarstveniki sc globoko zave-... Ju. da brez izvoza ne bo šlo. Vendar
*očit
pri teh
no ne zanesejo več na svoj »nos*
zadevah. Zato se v zadnjem
tud ° 'zv.nznih poslih več pogovar jajo na 1 s Politiki, ki gredo sem ter tja tudi S()P”slpvne pogovore s tujino. Ali bo dar Vanjc med politiki in gospo-šuš|StxCn’k* obrodilo sadove v n,..,1*’ zelenih dolarjev, a bi Plakati do kpnea leta.
T,£Do JE NASLEDNJI NA VRS-staVL~ Radar je s takim vprašalnim Prič k m povezan lov na direktorje, ni lVy ,0'ati'velike gneče in komolčars-rjuj .CRfav vsi direktorji po vrsti zat-ko r k’ -*U M> *”** v direktorovanje ta-da i r*’ Prisiljeni. Gre namreč za to. obči direktorski stolček v trebanjski dva"11 Vsc nTanj stabilen, saj sta se že djr' Prevrn'lu. Najprej je bil ob stolček I -.k ll,r motela. zdaj pa je še direktor - odovega tozda Temenica.
jark?R NIM a v GLAVI, KOPLJI
°lico
dačrt:
Ker za sicer že urejeno ok-blokov na mirenskih Rojah ni kon|'°V' zdaj delavci lam okoli cevj ° k(>' nori. da bi se dokopali do t„l .: P° katerih bi radi napeljali ma u.UKki kabel. Ker bi trebanjska kodi!? *P te jarke rada izkoristila tu-kr a, sv°Jc namene, bodo menda tam v tj kent manevri. Trebanjski urbanis-Pa bodo bržkone prejeli kakšno nanje tudi 22. decembra.
Letos vodovod v vasi ob Krupi
Vodovod iz Doblič v vasi ob Krupi in v Semič bodo gradili v dveh etapah — Dela bodo veljala 30 milijonov dinarjev, končali pa jih bodo drugo leto_
ČRNOMELJ — Idealna rešitev oskrbe z vodo za vse predele Bele krajine, ki vodovoda še nimajo, iz zajetja izvira Krupe je padla v vodo po odkritju polikloriranih bifenilov (PCB) v reki. Tako se je pomanjkanje
 majhnimi
vodovoda, kjer je poleti že tako in tako primanjkuje.
Zato je postala gradnja vodovodne- takšno, da bo ga sistema v Semiču in krajih ob izviru Krupe toliko nujnejša. Rešitev so našli v centralnem zajetju Dobličice v Dobličah, od koder je v smeri proti Semiču do Talčjega vrha že zgrajen vodovod. SCT — tozd Projekt iz Ljubljane je pri izdelavi tehnične dokumentacije vodovodne mreže upošteval najcenejšo možno rešitev, vendar
JUTRI OSREDNJA PROSLAVA
ČRNOMELJ — Osrednja proslava v črnomaljski občini ob dnevu O F in prazniku dela bo v petek, 26. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne in srednje šole ter člani KUD iz Adl-ešičev. Na slovesnosti bodo podelili tudi priznanja OF in srebrne znake sindikata.
KRVODAJALSKA AKCIJA
ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski odbor Rdečega križa organizira za potrebe splošne bolnice Novo mesto krvodajalsko akcijo, ki bo v torek. 30. aprila. Odhod posebnega avtobusa v Novo mesto bo izpred črnomaljskega gradu ob 6,JO. ';ab-ljeni!
ANTONU PLANINCU DRŽAVNO ODLIKOVANJE
ČRNOMELJ — Na osrednji proslavi ob dnevu O F in L maju. ki bo jutri v Črnomlju, bo Anton Planinc iz Črnomlja prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga podeljuje predsedstvo Jugoslavije. Planinc, zaposlen v Elektru v Črnomlju, je vesten delavec, prizadevno pa opravlja tudi številne družbene obveznosti.
vodovodni sistem kasneje moč vključiti v vodnooskrbni sistem Bele krajine brez večjih sprememb, da ne bo nepotrebnih in neuporabnih krakov vodovoda ter da bo rešitev trajnejša.
Količina vode, ki bo tekla po ceveh proti Semiču, bo v začetku 10 litrov na sekundo, pozneje pa 15. Vendar bodo vodovodni sistem gradili v dveh etapah, ki pomenita vsakazasesamostoj-no gradbeno, ekonomsko in tehnološko celoto. Prvo etapo bodo gradili letos, drugo pa prihodnje leto. Tako bodo letos poleg izdelave dokumentacije in sanacije razmer v vaseh ob izviru Krupe zgradili vodovod od Talčjega vrha do Nestoplje vasi, črpališče v tej vasi s trafo postajo in
daljnovodom, speljali vodovod do Vinjega vrha. kjer bodo zgradili 2 rezervoarja po 100 m\ ter vaseh ob Krupi zgradili 3.800 metrov vodovoda. S podražitvami vred bodo dela veljala letos 178 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa 122 milijonov dinarjev. Takrat bodo zgradili vodovod iz Nestoplje vasi do Krča, rezervoar na Krču. s 500 m’ prostornineterv Črnomlju z dvakrat tolikšno prostornino in uredili črpališče v Dobličah in Jelševniku.
Denar za gradnjo vodovoda, ki bo veljal 300 milijonov dinarjev, bodo prispevali območna vodna skupnost Dolenjske in ZVSS (200 milijonov), samoupravna komunalna skupnost Črnomelj (30 milijonov), sozd Iskra in semiška Iskra (30 milijonov), združena sredstva solidarnosti Slovenije (17 milijonov), udeležba občanov bo 5 milijonov dinarjev, brigadirjev dvakrat toliko, vojske pa 8 milijonov dinarjev.
M. BEZEK
V maju za samoprispevek
Če bo referendum uspel, bodo prebivalci črnomaljske občine od 1. julija naprej plačevali že 3. samoprispevek
SVEČANO ZA PRAZNIK DELA
KOČEVJE — Na praznik dela. L maja. bodo ob 9. uri v Tekstilani odkrili spominsko ploščo ob 50-letnici stavke tekstilnih delavcev. Ob l(). uri bo krenil sprčvod mladine. delovnih ljudi in občanov na shod pri brunarici v Dolgi vasi.
6.	maja ob 18. uri bo v avli srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja otvoritev razstave likovnih del članov kluba OZN ob mednarodnem letu mladine.
Od 7. do 12. maja bo v knjižnici razstava slikanic z vsebino temo iz NOB.
10.	ma ja ob 18. uri bodo v muzeju odprli razstavo »Osvoboditev Kočevske«.
ČRNOMELJ — Na zborih krajanov, ki jih v črnomaljski občini zaključujejo te dni in kjer razpravljajo o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naložbe v družbenih dejavnostih, ki naj bi ga plačevali v prihodnjem srednjeročnem obdobju, podpirajo uvedbo . novega, tretjega samoprispevka zapored.
Očitno je tudi, da s samoprispevkom, za katerega bodo glasovali v nedel jo. 26. maja, v črnomaljski občini ne.bodo mogli pokriti vseh potreb v družbenih dejavnostih, saj bodo v naslednjih petih letih tako zbrali le 25 milijonov dinarjev, kar je komaj dobra tretjina denarja, ki bi ga potrebovali, da bi odpravili vsqtežave. Zato so se na zborih krajanov odločili za gradivo, ki ga jepripravila komisija izvršnega sveta in po katerem bodo za OS Semič namenili iz samoprispevka, 30 milijonov dinarjev, za OS Stari trg 20 milijonov, za OS na Vinici 40 milijonov ter črnomaljsko osnovno šolo 100 milijonov dinarjev. Za dom starejših občanov bodo prispevali 40 milijonov, za vrtec v Semiču 10 milijonov, za knjižnico ali cerkvico sv. Duha po 10 milijonov dinarjev. Glede na to. da je v knjižnici v Črnomlju velika prostorska stiska in da so cerkvico sv’ Duha toliko zaščitili s predhodnimi ukrepi, da v nekaj letih ne bo začela propadati, so se krajani odločili, da dajo tokrat’ prednost knjižnici.
Šolniki iz Adlešičev so predlagali, da v program samoprispevka zajamejo tudi njihovo šolo. ki je potrebna
popravil, vendar so jo iz programa izpustili zato. kernegreza dograditev, ampak le za obnovitev, ki pa jo bodo opravili do začetka novega šolskega leta. Prav tako v program tega samoprispevka ne bo zajeta sicer predlagana 2. laza gradnje semiške celo-devne šole. V sodelovanju s šolo na Štrekljevcu bodo zagotovili enoizmenski pouk. v občini pa si bodo prizadevali, da bodo kljub izpadu gradnje v Semiču obdržali celodnevni pouk.
B. M.
■A :
Asfaltiranje
Veljko Rašperič: ceste od Osilnice proti Čačičem in Padoveniu je potrebno tudi zato, ker se od tu vozi ali pa hodi na delo v dolino precej ljudi.«
Preveč makadama
Izboljšati je treba ceste — Z vodo ni težav
OSILNICA — »Programe dela krajevne skupnosti Osilnica smo doslej obravnavali po vaških odborih, v kratkem pa ga bomo sprejeli na seji skupščine KS,« nam je povedal predsednik skupščine KS Veljko Rašperič. »Poudarek v planu KS bo gotovo na cestah, in to na glavni do Gašparcev in še 6 km dolgi cesti Osilcnia—Čačiči-—Padovo. Na obeh je potreben asfalt, ponekod pa je gotovo potrebna tudi razširitev ceste.
Vodovod je bil do lanskega aprila nekajkrat pokvarjen. Predvsem so bile zamašene cevi. Zdaj pa je oškrba Osilnice z vodo dobra, to pa velja tudi za ostale vasi. Le črpalke se včasih pokvarijo.
Zadovoljni smo s pluženjem cest. ki je zdaj mnogo boljše, kot je bilo pred leti. ko so plužili še sami krajani. Zdaj pluži Cestno podjetje Novo mesto in so bile ceste odprte že navsezgodaj zjutraj, da občani niso zamujali službe, družili so seveda tudi ponoči.«
J. P.
Svečano za dva praznika
Zaslužnim srebrni znaki OF in ZS — Prvomajsko srečanje na Travni gori organizira sindikat
Denar pomeni dosti, a ne vse
Trebnje potrebuje nov, osrednji gasilski dom
TREBNJE — »Čeprav razmere tudi za nas gasilce niso rožnate, nam je vendarle uspelo, da smo skoraj uresničili srednjeročni načrt in kar dobro opremili vseh 27 gasilskih društev \ občini. Zdaj se bo ritem dbnavIjanja opreme nekoliko upočasnil, saj je oprema od 200 do 400 odst. dražja, kakor je bila prej.« je povedal Bert Škulca. predsednik trebanjske občinske gasilske zveze.
»Zdaj smo kar dobro opremljeni. saj ima vsako gasilsko društvo motorno brizgalno, polovica jih ima radijske zveze, kupili smo precej novih vozil. Vendar je tačas najhujši problem obnova gasilskih
Bert Škufca
domov. Večina je starejših od 50 let. Najhuje pa je v Trebnjem, kjer bo imelo gasilsko društvo po novi kategorizaciji najpomembnejše naloge, dom pa je v zelo slabem stanju. Tu bi bilo potrebno /gradili nov gasilski dom. ki bi služil tudi izobraževanju in usposabljanju gasilcev i/ vse občine.«
Bert Škufca, ki je na čelu občinske’ gasilske /ve/e že šesto leto. 'sicer ni zaskrbljen nad prihodnostjo gasilstva v občini. Čeprav je to zahtevna in odgovorna delavnost, za katero udeleženci nikdar ne prejemajo denarja, se v društva vključujejo novi člani. Ustanavljajo tudi pionirske gasilske desetine. Vendar pa v vrstah gasilskih društev pogrešajo več’ izobraženih ljudi.
s.Pt i nas je bilo v zadnjem obdobju sorazmerno najmanj požarov v regiji. Takšen uspeli pripisujemo uidi naši preventivni dejavnosti, od katere pričakujemo v prihodnosti največc učinke, /ato si želimo, da bi imeli lak odnos do preprečevanja požarov tudi v organizacijah združenega dela. lo bi nam več pomenilo, kakor pa če nam da delovna organizacija denar. Sploh litij bi se gasilstvo v združenem delu okrepilo, saj hi tako najbolj preventivno delov alo in bilo tudi operativno naj!, vij učinkovito.« pravi Bert.
J. S.
RIBNICA — Osrednja proslava ob dnevu OF bo jutri, 26. aprila, ob 19. uri v domu JLA. Na njej bo govoril predsednik OK SZDL Vinko Drobnič, izveden pa bo tudi kulturni program. Na tej svečanosti bodo podelili srebrne znake OF. kijih bodo prejeli: dramska sekcija KUD Sv. Gregor. Alojz Kds, Ela Kržan, Jože Grilj, Jože Puželj, Tone Joras (vsi Ribnica). Viktor Pogorelc (Nemška vas). Jože Pogorelc (Dolenja vas), Jože Košmrlj (Sodražica), Anton Hace in Janez Rus (oba Loški potok).
Na praznik dela. L maja, bo ob 1 L uri na Travni gori srečanje delovnih ljudi in občanov, na katerem bo govoril predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Uroš Bregar, v kulturnem programu pa bodo nastopile občinske amaterske glasbene skupine. Na srečanju, ki bo posvečeno tudi 40-letnici sindikata in osvoboditve, bodo podelili srebrne znake Zveze sindikatov. To je prvo tako srečanje ob prazniku dela v občini Ribnica. Nanj bodo vozili tudi avtobusi, in sicer iz Dolenje vasi, Ribnice. Sodražice in Loškega potoka. Po zborovanju bo zabava s plesom, na katerem bo igral ansambel »Ribniški fantje«. Srečanje organizira občinski svet Zveze sindikatov.
V okviru praznovanj dneva O F, praznika dela, dneva osvoboditve in 40-letnice sindikatov bo v ribniški občini še več drugih prireditev.. Omenimo,naj le še proslavo v Riku. ki bo jutri, 26. aprila, ob 13. uri.
Ribniški borci o zdravju in slavju
S konference KO ZZB
RIBNICA — Kar 112 od 269 članov krajevne organizacije ZZB NOV Ribnica se je udeležilo nedavne letne konference. Največ razprave je bilo o zdravstvenem varstvu in življenjskih pogojih borcev, pokojninah in drugih socialnih vprašanjih. Ugotovili so, da so pokojnine nizke, da nimajo svoje zdravstvene ambulante in podobno.
Predlagali so. naj bi se upokojeni borci vključili v društvo upokojencev, ker bi lahko enotneje nastopali in uveljavljali svoje predloge.
Borci so poudarili tudi, da je ob 40-letnici osvoboditve potrebno- čim dostojneje praznovati praznik dela in jubileje iz NOB: krajevni praznik Ribnice, 5. maj, dan borca, dan vstaje in druge, in to z obiskom Jelenovega žleba in drugih zgodovinsko pomembnih krajev v občini.
Spet so poudarili, da je treba končno zasaditi 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Postaviti je treba tudi ' spominsko ploščo padlim borcem.
Predlagali so, naj bi za 4. julij organizirali srečanje, kar naj bi naredili skupaj z jubilanti ZB iz Dolenje vasi in Grčaric.
M. GLAVONJIČ
PREKO STO EVIDENTIRANIH
RIBNICA — V delovni organizaciji »Riko« Ribnica so že zaključili prvi krog evidentiranja možnih kandidatov za skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Doslej so evidentirali preko 100 možnih kandidatov za delegate v SIS in zbor združenega dela občinske skupščine. Možne kandidate za odgovorne dolžnosti bodo evidentirali v drugem krogu evidentiranja.
DOGRAJUJEJO DOM
ORTNEK — Poročali smo že, da turistično društvo Velike Poljane gradi poleg starega nov turistični dom. Skoro vse opravijo sami člani društva s prostovoljnim delom. Te dni bodo začeli zadnjo fazo urejanja doma. ki ga nameravajo svečano odpreti ob tradicionalnem srečanju dolenjskih turistov, to je prvo nedeljo v avgustu.
M. G-č
Sosed najlažje pomaga
Hvala članom in aktivistom RK za njihovo delo
KOČEVJE — Na nedavni seji skupščine občinske organizacije Rdečega križa Kočevje so izvolili tudi novo predsedstvo te organizacije, za predsednika pa ponovno dr.
Mihaela Petroviča.
Organizacije RK v občini, ki štejejo skupaj okoli 3500 članov in 1800 mladih članov, so kljub težkim časom v glavnem uresničili za zadnja štiri leta načrtovano delo.T^> jim je uspelo, ker so varčno in skrbno gospodarili in ker si je organizacija pridobila med občani ugled.
Naštejemo naj le nekaj primerov iz obsežnega dela. Izvedli so 32tečajev o prvi pomoči in negi bolnika, po šolah in KO RK so imeli 8 predavanj s področja zdravstvenovzgojne dejavnosti, ob različnih priložnostih so obiskali
150 občanov, nudili so sosedsko (občasno in redno) pomoč, zbrati so 4200 kg oblačil, 150 parov obutve, kri je darovalo 5443 občanov, opravljenega pa je bilo še ogromno drugega dela. Za vse to prizadevanje in uspehe se jim je na seji skupščine v imenu SZDL zahvalila sekretarka OK SZDL Tanja Svetličič.
Že v predsednikovem poročilu in bogati razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je zaradi sodobnega načina življenja vse več ljudi osamljenih, zaradi gospodarske krize pa tudi socialno ogroženih. Med temi je največ ostarelih in invalidov, ki so pogosto še bolni. Ena glavnih nalog članov in aktivistov RK bo pomagati tem ljudem.
J. PRIMC
Bodo krajevne skupnosti beračile?
Na seji OK SZDL v Trebnjem so obravnavali plane krajevnih skupnosti — Varnostni in obrambni načrti so boljši, a še ne popolni — Priznanja OF
TREBNJE — Dejstvo je, da krajevne skupnosti prevzemajo vse večja bremena na področju komunalnega urejanja, vendar imajo ob povečanem obsegu del vse manj denarja. Včasih ga zmanjka celo za čisto vsakdanje administrativne posle v krajevni skupnosti. Vendar ni moč pričakovati, da bodo v krajevnih skupnostih uporabljali denar za te namene iz virov sjijno-prispevka ali celo, da bi ga pobirali občanom iz žepa v obliki tako imenovanih dodatnih prispevkov.
Tako polemično je bila zaokrožena razprava na seji občinske konference SZDL. ki je bila pretekli teden v Trebnjem Poldrugi milijon dinarjev iz občinskega' proračuna pa je za , 16 krajevnih skupnosti slej ko prej premalo. Že najmanjša krajevna skupnost si s 4(I tisoč dinarji ne more prav nič pomagati, kaj šele. da bi s tem denarjem urejala in popravljala vaške poti. Medtem ko je denarja iz občinskega proračuna premalo, iz organizacij združenega dela prihaja pozno ali sploh nikoli. Je pa tudi precej takih delovnih organizacij z obrati v trebanjski ohčini. ki za te
potrebe ne prispevajo nič. Da ne govorimo o tem, kako se 1.500 delavcev
• Ob dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda je občinska konferenca SZDL na predlog žirije za podeljevanje priznanje OF pri OK SZDL Trebnje podelila priznanja'Osvobodilne fronte. Prejeli jih bodo Anton Franjga, Jože Frelih, krajevna skupnost Čatež, Engelbert Škufca, Ivan Vovk. Ivan Zajc in Majda Kolenc.
vozi na delo izven občine, delovne organizacije k jer so zaposleni, pa se za
življenjske razmere prav nič ne brigajo, Na seji so zato predlagali, naj v občini poiščejo boljše rešitve pri financiranju delovanja krajevnih skupnosti. Kako le-te oplemenitijo denar, pa govori med drugim tudi podatek, daje bilo v krajevne skupnosti vloženih domala 130 milijonov dinarjev, tri peline tega denarja pa so prispevali krajani sami v denarju ali z delom.
Na seji so govorili tudi o pripravi obrambnih in varnostnih načrtov. Čeprav pristojne službe še niso v celoti zadovoljne z njimi, se razmere in kakovost načrtov izboljšujejo. Ponekod imajo sicer težave s pripravo načrtov. vendar sta sekretariata za ljudsko obrambo in notranje zadeve pripravljena vsem pomagati. Zlasti bodo to pomoč nudili v krajevnih skupnostih, kjer imajo premalo svojih kadrov. -
J. SIMČIČ
17-18 (1863-64) 25. aprila 1985
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN i
Letošnje srebro OF in Zveze sindikatov
V Brežicah bo svečana Rodelitev jutri
BREŽICE — Občinska konferenca SZDL je na seji 18. aprila potrdila predlog žirije za podelitev letošnjih srebrnih priznanj Osvobodilne fronte. Do zdaj sojih vsakič podelili po osem, v jubilejnem letu pa so jih pomnožili na dvanajst. Predlogov je bilo 16. Za večletno delo in prispevek k trajnejšim dosežkom pri razvoju socialistične samoupravne družbe bodo letos prejeli srebro:
Zlata Butara. Mira Davidovič in Jože Fink iz Brežic. Martin Jelčič iz Okljukove gore. Ivan Hrastovšek iz Bukoška, Miha Ogorevc iz Artič. Milan Podgoršek iz Pišec, Rudolf Pibernik iz Župeče vasi, Stanko Penič iz Pečic, Franc Rožman iz Dečnega sela, Jože Tomše iz Ribnice in Gasilsko društvo Skopice.
Za uresničevanje delavskih interesov in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji je predsedstvo občinskega sveta ZS namenilo srebrni znak Zveze sindikatov desetim delavcem. To so:
Upokojenec in predsednik krajev-■ nega sindikalnega sveta v Brežicah Milko Gregl pomočnik javnega tožilca Anton Ribnikar. Zinka Medvešek iz Tovarne pohištva. Anton Smrekar iz Posavja, Krešimir Mance iz Tehničnega remontnega zavoda v Bregant, Vid Devčič iz Agrarie, Anton Kostanjšek iz Prevoza. Mario Grgiče-vič iz OŠ bratov Ribarjev. Mimica Avsec iz Upraveza družbene prihodke in Sonja Žmegač iz Konfekcije Jutranjke v brežiški Orlici.
Srebrni znak bodo jutri na slavnostni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in občinske konference SZDL podelili tudi osnovnima organizacijama Beti v Dobovi in Osnovne šole Toneta Seliškarja v Cerkljah ter konferenci OO ZS Slovina Bizeljsko — Brežice.
2. tekmovanje kovinarjev v Posavju
18. maja v Dobovi in Jesenicah na Dolenjskem
KRŠKO — Organizacijski odbor za pripravo 2. delovnega tekmovanja kovinarjev in avtomehanikov Posavja, ki ga vodi Jože Tomc, je prejšnji četrtek v Krškem sklenil, da bo tekmovanje 18, maja v Dobovi in Jesenicah na Dolenjskem.
Prvič so bili gostitelji Krčani oziroma Senovčani, ki imajo tudi največ izkušenj in uspehov med Posavci, saj so pripravili že tudi republiško proizvodno-delovno tekmovanje, krški kovinarji pa so že večkrat posegli po najvišjih mestih. Vsakoletna tekmovanja kovinarjev in avtomehanikov v Posavju bodo vsako leto v drugi občini Tako bodo prihodnje leto organizatorji Sevničani.
18. maja se bodo v dobovskem Trimu pomerili varilci vseh panog ter avtomehaniki — Otto in diesel. V železniški tovarni za popravilo vozil v Dobovi bodo tekmovali konstrukcijski ključavničarji in orodjarji, v Kovjnoplastu v Jesenicah na Dolenjskem pa strugarji. Tod bodo prvič in zato le pokazno nastopili kovači v dobovski Livarni pa prav tako pokazno — livarji.
Jože Tomše dobi jutri srebrno priznanje OF
Nič podarjeno
V KS Jesenice razpe-Ijujejo telefonsko omrežje, za njim kanalizacijo
Jože Tomše iz. Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem vedno najde čas za delo v svoji krajevni skupnosti. Z zadovoljstvom pripoveduje o njenih dosedanjih uspehih in načrtih za jutri in pojutrišnjem. Pri tem s ponosom omeni, da niso bili lani prav nič zaskrbljeni _za izglasovanje 1,5-odstotnega občinskega samoprispevka, nasprotno, vnaprej so bili prepričani, da bodo krajani poleg tega sprejeli še 0,5-odstotni krajevni samoprispevek.
Krajevni samoprispevek so po Tomšetovem pojasnilu namenili za dograditev mrliške vežice na Obrežju, za asfaltiranje dovozne poti na pokopališče in za razširitev gasilskega doma. Jože trenutno največ dela v odboru za razširitev telefonskega omrežja v jeseniški krajevni skupnosti. Omrežje bo razpeljano do 1. maja, nakar bo na vrsti povečanje telefonske centrale od sedanjih 100 na 500 številk.
Medtem so se že dogovorili za naslednjo veliko nalogo, ki bo še globlje posegla v žepe prebivalstva. To je napeljava kanalizacije. Zanjo bo moralo vsako gospodinjstvo odšteti po 100 tisočakov. Krajani nosijo zares velika denarna bremena, ker so že zdavnaj spoznali, da jim ne bo nihče ničesar podaril. Delo v KS cenijo, zato ne pozabljajo na najbolj prizadevne. Jožetu Tomšetu so za njegov delež podelili krajevno priznanje OF, letos pa bo na predlog KK SZDL Jesenice dobil še srebrno
občinsko.
.	     L'
Se vedno so na dveh bregovih
Do sredine maja podaljšana razprava o šolskih okoliših v brežiški občini
BREŽICE — Razprava o spremembi šolskih okolišev je po letu dni kroženja po sestankih v krajevnih skupnostih, šolah, strokovnih organih, delovnih organizacijah, občinski skupščini in DPO spet v četrtek poživila sejo občinske konference SZDL. Delegati so sporočali stališča KS, prizadetih staršev, šol in delovnih kolektivov, ki se vnovič niso ujemala.
V Skopicah, Krški vasi in Šentle-nartu so za to. da se nič ne spremeni, da otroci še naprej obiskujejo šolo v mestu, čeprav sta cerkljanska in artiška napol prazni. V brežiški KS so proti temu. saj bo z uvedbo druge izmene kakih sto otrok prikrajšanih za podaljšano bivanje. V Globokem.
Dobovi in Kapelah ter v Pišecah soglašajo s postopnimi spremembami in sprotnim dogovarjanjem za kraj vpisa, med posameznimi šolami.
vib okolišev in za postopen vpis učencev- prvih razredov po novem . predlogu delovne skupine. Izrekla se je za ponovno dogovarjanje s starši v
J. T.
Ker manjšina ostaja na svojem bregu, so se na konferenci dogovorili za nadaljevanje razprave do sredine maja, ko bo izrekla svojo besedo o okoliših občinska skupščina. Do takrat naj bi se ponovno sestali s prizadetimi starši v šolah in KS in jim obrazložili tudi to. da okoliši niso zacementirani in da se bodo po potrebi še spreminjali, odvisno od odseljevanja in priseljevanja ljudi v KS. Zagotovo bodo v Brežicah morali graditi še eno osnovno šolo. toda ta hip to ni izvedljivo in tudi ne gospodarno. Rešitev, ki jo je nakazala delovna skupina po večinski odločitvi za četrto varianto in po kateri ni ukinjena nobena osnovna šola na podeželju, ampak so z novo organizacijo pouka njihovi prostori bolje izkoriščeni. je začasna.
Konferenca je podprla stališča predsedstva za uveljavitev spremenlji-
NATECAJ »MLADOST V MAJU«
KRŠKO — Nekatere osnovne organizacije mladine v krški občini so se želele še vključiti v nagradni natečaj, ki ga je razpisala komisija za kulturo pri OK ZSM Krško, zato so rok za oddajo del podaljšali do 30. aprila. Najboljša likovna in ročna dela mladih bodo nagrajena in predstavljena na zaključni občinski prireditvi »Mladost v maju« prihodnji mesec.
»Partizanka Ana« na predvečer dneva 0F
Jutri v Krškem podelitev družbenih prizna-njin mariborska Opera
KRŠKO — Ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda,
27.	aprilu, in ob -(mednarodnem prazniku dela, 1. maju, bodo v petek, 26. aprila, ob 17. uri v mali dvorani Delavskega kulturnega doma v Krškem podelili družbena priznanja Socialistične zveze, zveze sindikatov in Zveze komunistov občine Krško za leto 1985.
Srebrni znak OF bodo prejeli: Gasilsko društvo Veliki Podlog, Gasilsko društvo Senuše. moški pevski zbor DKD Svoboda Brestanica. Muzej izgnancev Brestanica, Albin Ivačič (Rožno), Janko Mladič (Raka), Ivan Arh (veliki Podlog). Stojan Šibila (Senovo), Slavko Kunej (Krško), Dušan Vladič st. (Krško). Franc Resnik (Senuše).
Po slovesni seji OK SZDL, občinskega sveta ZSS in OK ZK si bodo obiskovalci DKD Edvarda Kardelja jutri ob 19.30 lahkoogle-dali Simonitijevo opero »Partizanka Ana«. Predstavo so omogočile organizacije združenega dela krške krajevne skupnosti, zato bo ogled te kulturne prireditve v počastitev 40-letnice osvoboditve brez vstopnine. SolistL zbor, orkester Opere in balet? SNG Maribor ter moški zbor »Slava Klavora« pod vodstvom dirigenta Staneta Jurgeca obetajo prijetno doživetje.
Za razvoj, ne za preživetje
___Komunisti	o	usmeritvah	občinske	organizacije	ZK	Krško
KRŠKO — »Delavcem je z.a Jugoslavijo, kljub temu da je zadolžena. Precej lažje se tolčemo za program v občini, ker smo konkretni, bojimo pa se nemoči na višjih ravneh. Se bo naš glas slišal v politiki Slovenije, Jugoslavije na kongresu? Človek ima občutek, da delavci molčijo!«
Tako je razpravljal delavec krške Celuloze Zdenko Picelj na seji občin-
skega komiteja Zveze komunistov 16. aprila v Krškem, kjer so razpravljali o
STISNIL NAD 300 ROK — Minuli teden seje udeležil slovesne podelitve bralr.ih značk na sevniški osnovni šoli Anton Ingolič. Prinesel je še posebej zanimiva prevoda znane knjige »Tajno društvo PGC«.
Sprejem za manj ko liter vina
Zbiralna akcija po kolektivih za TV pretvornik na Lazah — Podpora SZDL
SEVNICA — Znano jc, da precej gospodinjstev v Sevnici in okolici ne dobi TV signala II. programa ljubljanske televizije.
Ob postavitvi oddajnega stolpa sev« niškega radia na Lazah obstaja možnost, da bi lahko nemoteno gledali tddi drugi televizijski program. Pretvornik bi stal okrog 3 milijone
BRIGADIRJI NA »KOLUBARO 85«
KRŠKO — Mladinska delovna bfi-gada »Matija Gubec« iz krške občine bo julija letos sodelovala v drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Kolubara 85 v Valjevu. Z družbenim dogovorom si krška občinska mladinska organizacija zagotavlja dovolj sredstev za primerno opremljenost brigadirjev.
dinarjev. Na Zavodu za kulturo so izračunali, da bi si to lahko privoščili, če bi po kolektivih na območju scv-niške in boštanjske krajevne skupnosti zbrali po 355 oziroma 412 dinarjev na osebo. Po prvi enačici bi zbrali
1.549.575 dinarjev, po drugi pa
1.798.205 dinarjev. Zakaj razlika? Višji prispevek (če jc o tem sploh vredno razpravljati, zakaj v malo
• Med prvimi, ki akcijo podpirajo, je bilo minuli teden predsedstvo občinske konference SZDL. Če bi lahko že zdaj položili denar na mizo, bi bil /pretvornik zgrajen čez pet mesecev.
boljši gostilni je dražji liter vina) bi bilo treba zbirati, če ne bi vključili še tako imenovanega negospodarstva.
Pa bodo. če bodo ta pretvornik tudi zgradili, res vsi dobili sliko na male zaslone? Potrcbnebi bile dodatne raziskave in meritve na terenu, ki pa bi veljale dodatna 2 milijona dinarjev. Čeprav sc televizijski signal vede dostikrat čudno (nekateri za Sevnično dobijo celo Madrid, nikakor pa ne Ljubljane) je jasno, da bo vsekakor bolje, če pretvornik gradijo. Zato se kaže odločiti za gradnjo tudi brez dragih raziskav,
srečanje v FLORJANSKI
S1 \ NIC' \ — Iratiiuon.i! no pr\o-m.nilsko srečanje \ I torj.inski ulici ho v lorck od 15. ure dalje. Kes enotni iiličnrji prirejajo ra/na /aha\na tekmovanja. iiiruI pa ho tudi ausanihcl
l.oj/eta Slaka s pevci. Prireditveni odbor /atrjuic. da bodo cene /merne.
prizadetih vaseh, strokovno mnenje o spremembah pa naj bi poslal tudi Zavod za šolstvo v Novem mestu.
J. TEPPEV
Fraze ne nasitijo
Zakaj revolt študentov
KRŠKO — Štipendija Študenta najverjetneje že ne zadošča več za preživetje. V Zvezi socialistične mladine kršijo samoupravni sporazum in izračunavajo na trikratno revalorizacijo, tako da vsaj za silo krote galopirajoče življenjske stroške Študij je postal težaven celo za otroke'bogatejših staršev. Se ne bojimo, da bo vse bolj upravičen očitek o posebnem socialnem razlikovanju. saj statistike govore, da je med študenti vse manj otrok iz delavskih in kmečkih družin?
Posavske delovne organizacije še zmeraj pričakujejo predvsem manj zahtevne profile, saj se število štipendij sicer povečuje, a ne višje in visoke šole. Študentje povezani v Klub posavskih študentov v Mariboru in Ljubljani, zat-rjujejo, da je bilo od nazadnje 790 razpisanih štipendij v Posavju le 13 odst. za višješolski in visokošolski študij! Kaj šele da bi skrbeli ali spodbujali stike s študenti iz teh krajev.
Protest in revolt študentov sta potemtakem razumljiva. Od fraz Za dnevno rabo (o razvoju in kadrih) študentje pač ne morejo živeti niti upati, da se bo kmalu kaj obrnilo na boljše. To je naposled pokazala tudi problemska konferenca. na katero so posavski študentje povabili čez 50 gospodarstvenikov, odzvalo pa se jih je komaj' 8.
PAVEL PERC
programski usmeritvi občinske organizacije ZK do volilno-programske seje 1986. Izvršni sekretar P CK ZKS Emil Štern je opozoril na nujnost poenotenja političnih mnenj okoli smernic razvoja občine Krško do leta*
2.000.	Pri obravnavi teh naj bo dejansko v ospredju razvojni, in ne zgolj socialni vidik, saj ta utegne pripeljati tudi do ekstenzivnega zaposlovanja.
ZK, sindikate in mladino v združenem delu čaka še obilo dela, da bi odpravili miselnost, daje moč preživeti tudi na takšni ravni tehnološke opremljenosti, ob takem delu. »Imamo 900 višje in visoko izobraženih strokovnjakov, a če gremo pogumno
• O vprašanjih nadaljnjega razvoja in nalogah na področju inovacijske dejavnosti bodo spregovorili na problemski konferenci v maju. Predsednik občinskega izvršnega sveta Krško Igor Dobrovnik je ocenil lanske rezultate gospodarjenja in dosežke v letošnjih mesecih kot . zadovoljive. Iz analize gospodarjenja bi morali sprejeti po mnenju Slavka Kuneja zaključke oziroma smernice za izvajanje resolucije v tem Jetu. Namesto tega pa so, žal, komunisti izgubili veliko energije v »mrtvem teku ob bolj obrobnih vprašanjih.
naprej, jih je prav toliko premalo. Zato kaže prisluhniti zaskrbljenosti mladine, študentov, ki pričakujejo programe in dolgoročne usmeritve,« je poudaril sekretar Jože Uabinc.
P. PERC
KVIZ TITO — REVOLUCIJA — MIR«
KRŠKO — Občinski kviz »Tito — revolucija — mir« bo 6. maja. Tričlansko ekipe osnovnih organizacij ZSM bodo odgovarjale na vprašanja o drugi svetovni vojni in socialistični revoluciji v Jugoslaviji. 10 maja bo posavski kviz. v Brežicah, republiško tekmovanje pa 15. maja v Murski Soboti.
SREČANJE NA TRŠKI GORI
KRŠKO — Krajevna konferenca SZDL in KS Krško bosta letos drugič zapored organizirali praznično srečanje občanov ob dnevu OF in prazniku dela. Srečanje bo v torek, 30. aprila, pri Lovski koči na Trški gori. Ob 17. uri se bo začelo postavljanje prvomajskega mlaja, uro kasneje pa šaljiva športna tekmovanja. Ob 20. uri bo kulturni program v počastitev obeh praznikov, pol ure kasneje pa bodo zakurili kres. Srečanje je namenjeno krajanom, dobrodošli pa bodo tudi drugi. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Organizatorji priporočajo, da pridejo ude-ženci na Trško goro kar peš.
Ducat priznanj 0F
Podelitev 1. maja na Lisci — Govor F. Her-ge, podpredsednice ___________ZSS______________
SEVNICA — Ob 40-letnid osvoboditve bodoletos tudi v tej občini povečali število prejemnikov srebrnih priznanj OF. Namesto običajnih sedem jih bodo letos podelili dvanajst.
Podelili jih bodo na tradicionalnem prvomajskem shodu na Lisci. Pričakujejo, da bo zbranim spregovorila podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Francka Herga.
Po sklepu žirije in predsedstva OK SZDL minuli četrtek bodo ta priznanja prejeli: Anica Cvelbar s Pokleka pri Blanci. Alojz Zalašček st. iz Boštanja. Ivan Perhaj iz Krmelja. Drago Gole iz Loke pri Zidanem mestu. Ivan Mastanek iz Orehovega. Ignac Strmole,iz Tržišča, Jože Kolman iz Šmarja, Anica Horjak ravno tako iz Šmarja, Magda Podlesnik, tajnica društva naših delavcev na začasnem delu v ZRN »Simon Jenko« izNuernber-ga, sicer pa doma iz Sevnice, pionirski odred XII. SNOUB iz osnovne šole v Krmelju, dipl. inž. Roman Novšak in Hermina Simončič, oba iz Sevnice.
Komisija je nagrajence izbrala izmed 18 predlogov. Franc Hribar st., borec Gubčeve brigade iz Pija-vic . bo jutri v Ljubljani na slavnostni seji republiške konference SZDL prejel zlato prižhanie OF.
Novo v Brežicah
SO STARŠI RES NAJBOLJ LAH( KOMISELN1? Pionirji v.brez,k0 občini so v zadnjih dveh letih vel naredili za svojo varnost na cc ^ Dosegli so tehnične preglede kok* vseh šolah in se opremili s kresnic mi. Pohvalijo se lahko še z več pro tnimi izboljšavami, ki so si jih izb°r' priporočili komisiji z.a preventiv’0 varnost v prometu. Le starši J*nl vedno povzročajo skrbi. Kljub op0*, rilom na roditeljskih sestankih st na podeželju še kar naprej P° i svoje otroke brez izpitov na v avtomobile in na motorna k°. Pionirji so brez moči. za ukrepanje pooblaščeni drugi.
NIKOLI VEČ BREZ AVTOBUS* Tako se tolažijo ljudje ob novih P^ skusnih avtobusnih progah, na * ^ rih. žal primanjkuje potnikov, 0. pokrili vse stroške. Ljudi ne m° r prisiliti, da bi se vozili samo z^0,-Brebus ne bi imel izgube. Obupati ij^ vseeno ne kaže in izvršni svet men1’ bi kazalo sprejeti odlok, po k ate _ sodi primestni mestni avtobusni f . met v komunalno dejavnost. Iz zaSTj bi jih v tem primeru rešil SKIKP^ | čigar dežnik bi se stisnili. j; j
POROČNA DVORANA SAM<> OBLJUBA? Takrat, ko so novop°«J čencem priporočali poroke v ®re?Cjp
namesto na krajevnih uradih po ok°
škili vaseh, so jim obljubljali, da slovesnejše okolje povzdignilo °b!^i0 Pa ni bilo nič iz tega, ker je zmanjka cvenka. Tudi za naprej se ne ve, čep'. je možno, da bi del presežkov v koltu ni skupnosti namenili za ure®' poročne dvorane v brežiškem gra°
V času od 6. do 13. aprila so v brca" ški porodnišnici rodile: Jožica 0% reve s Trebeža — Denisa, Marica K vač iz. Samobora — Ivano. MajaA' mar iz Brežic — Teo.Durda Durdek Strmca — Danijela, Metka BabS** Arnovih sel — Mateja, Lidija Ne*' rovič iz Brežic — Nenada, Rolaa . Fabijan iz Sevnice — Gordano, Ma ja Obrankovič iz Brd. Križa — StJeP na. Anica Horvat iz Otoka — Dav'0 ' Dragica Tušin iz Podvrha —TonUs^ va, Jožica Škoberne s Senovega j) Simona. Cvetka Žmavčič z Bizeljsk ga — Aleša, Zrinka Engel izSamob£ ra — Elvina, Marjanca Molan s ?r beža — Majo, Jadranka Prosinečki
Ok-
štajner iz Rud — Darka. Čestitam0'
Čemehovca — Daria in Marija
Krške novice
KAJENJE — Zadnjič snu)'1' predsedstvu občinske konference SZ« slišali, kaj vse bi morali storiti za rep.
ganizacjjo skupnih služb interes'
nik
skupnosti. Rezi Pirc, ki je
uspešno vodila te službe, je menila-P bi morali biti bolj energični, za statjr pa ne kriviti peščice tamkaj zapopP nih. »Če bi bili med seboj bolj ot^rlv bi bilo vse drugače. Nikakor ne k* seliti služb na banko. Jih bomo dal' trezor? Sicer pa pojdite na skuP^ službe — vse je zakajeno, kot da prišel v disko,« je iskrivo priporn". in s tem spodbudila, da bi.se zam^L nad kajenjem v pisarnah in na mestih nasploh...
RAZREZ LESA — Krški obrt"'*! so zoper predvideno omejitev, nam'L da bi na zasebnih žagah ne smeli ža^ za družbeni sektor. Na nedeljs*‘|fl zboru v Leskovcu so pohvalili i poslovne enote metliške obrtne *a ruge, ki daje dosti dela tudi avtop'^ oznikom iz sosednje sevniške obd1^ Menili so, da davčna politika res ( 1 nosilka razvoja Obrti, to pa ne m°Jj
biti samo obrtna zadruga »Resa-pa bi lahko veliko pripomogli, da razvoj pospešil...
bi*
Sevniški paberki
KDO JE POZABIL PRESTI - » dvorišču občinske stavbe bo 11- m® ob 10. uri dražba najdenih stvari.-rat bodo dražili sedem koles. °S) cenejše je z začetno ceno dinarjev. Ker je delegacija Kopi'0. ( na zadnji seji občinske skup^.j izrazila sum, da pri teh dražbah n' „ tako, kot bi moralo biti, so tokrat P 'kolesih navedene številke ogrodja-BO ZA NASLEDNJIH 15 LET< Končno so prizadevni raketarji zaSfl. jubilej dobili primernejše ProS ^ Minuli petek jih jc odprl sekretar ljudsko obrambo Slovenije Mar Košir. Upati je, da bodo člani v nekaj let, imeli kaj od tega saJ j prostorčka v nekdanji Zupančič hiši, predvideni za rušenje.
NON—STOP IGRA — V sob0'*
teden dni za prvo skupino, je ia° .
svojo premiero tudi skupina
mladih. Na oder so postavili Suh0 j
olčanovo igro »Figole Fagole«- ■r
večerno predstavo so skoraj brezpr '  ...........................
tanka igrali za šolanje. Slednji so konec tedna prišli na svoj račun tu° kinu, kjer je gostoval znameniti E-vesoljček.
ŠTORKLJA PRENOČILA — ^ gnezdi štorklja, pravi pregovor. *! dobri ljudje. No — po vsej verjetri0* zaradi dolge poti — predzadnjo sred j na dimniku Papeževe domačije P|C.£ očila velika štorklja. Priletela P zvečer, nakar dimnika ni zapustila “ pol osmih naslednje jutro. Očitno im s\oj delavnik negiede na naše zag"IC zimskim in letnim časom.
kultura
in
izobra-
ževanje
. Knjižni sejem jn bralne značke
Na prodajni razstavi v tSK .®m zdravilišču nad ggOknjig Mladinske knjige
^OLENJSKH TOPLICE - Kolik-knii>JL '2,r^ek tretjega topliškega DrinZnC^a sejma- k>50 Sa prejšnji teden i2(t ,9 z razstavo knjig in likovnih e ov učencev osnovne šole Baza tiiVV'TSal°nu po,eS v'teške dvorane v ga zdraviliškega doma. tega zverTr' t0 P°roiar"o. še nismo Dom uDcnarni izkl,Pi&k je kajpak de	Ir ,em	vendar ješč pomembnejše
n	, Vo'	Je sejem bil, da so	mogli
Prebivalci topliške krajevne skupnosti °ma“™ kraju videti in tudi	kupiti
“j	tlste literature, ki	jo za
ska i,6 odrasle bralce izdaja Mladin-da	9*>t.^fn u‘d' ne gre prezreti,
kuto 1 pzni sejem, že sam po sebi kult ma manit'estacija, povod za več om.UrrMl1 prered>tev, od katerih naj DrnsI'."110 Še posebcj lepo pripravljeno bralni" S pi°^e*'tv‘j° Župančičevih tn,>n, * ,”!na^k 'n priznanj učencem in šni	so s°delovali v,,leto-
Zeln tC ovanju za bralne značke. tekm^aZVeSelj'v Je Podatek, da se je samo ir-bralna priznanja 'etos okoli iz.n>P e osemletke udeležilo VSeh ueencev ali 90 odstotkov lahko	P.riložnosti so sc učenci
liien npo®ovarjali z mladinsko pisate-
rat°rjem M? ''UrC° in knJižnim ilus'-mešk:	lanom Mančkom, novo-
"eskim-rojakon,.
I. Z.
BREŽIČANI za
novomeški
abonma
novoOV.?,MEST°-Vokviru abon ega gledališkega kai?nmaja bo 6'in 7- tnaja v tu-VJ Jem Domu kulture gostoti,.,,. materski oder iz Brežic z
dST? k°medijo . edntka hišneua
z
»Smrt hišnega sveta«. ^ dstav‘ bosta ob 20. uri
»Povišica« — za domove
Trebanjska kulturna skupnost deli sredstva le v mejah dovoljenega
TREBNJE — Tukajšnja kulturna skupnost načrtuje letos za nekaj nad 15 milijonov dinarjev prihodkov ali za 64,5odst. več. kot jih je imela lani. Kar desetino tega denarja pa bo namenila za tako imenovano vzdrževanje kulturnih prostorov, saj ugotavljajo, da je stanje \ nekaterih kulturnih domovih že močno nevzdržno. Go-licva knjižnica v Trebnjem bo dobila 3,9 milijona dinarjev, nekaj več pa Zveza kulturnih organizacij. Slednje niti ne preseneča, če vemo, da malone za vse kulturno življenje v trebanjski občini skrbijo ljubiteljske skupine od pevskih zborov do amaterskih odrov. , Razmeroma z majhnim zneskom, samo s 300.000 dinarji, bo moral letos preživeti muzej kmečkega orodja na Veseli' gori pri Šentrupertu. Od akcij spomeniškega varstva kaže omeniti načrtovano obnovo obrambnega stolpa v Šentrupertu, kar bo blagajno kulturne skupnosti stalo 500.000 dinarjev. Večji zalogaj predstavlja Tabor likovnih samorastnikov, ki bo od kulturne skupnosti dobil 1,2 milijona dinarjev. Med letošnjimi »porabniki« je tudi Samorastniška beseda. Za izid te revije so predvideli 400.000 dinarjev. Lani Samorastniška beseda ni izšla, pač pa so na začetku leta izdali samostojno pesniško zbirko. Nekaj »založniškega« denarja bo šlo letos tudi za izid publikacije »Mokronoška četa«. Cc posebej ne omenjamo financiranja drugih dejavnosti (arhiv, varstvo naravne in kulturne dediščine, skupne službe sisov itd.), kar je sicer utečeno, je to vse, kar ima letošnji denarni‘načrt trebanjske kulturne skupnosti na seznamu. l.-Z.
Že osnutek v kritičnem pretresu
Najpomembnejši dokument za novo »petletko« novomeške kulturne skupnosti bo maja v javni razpravi — Do leta 1990 bi morali zbrati skoraj pol milijarde dinarjev za financiranje kulturnih programov — »Vzpon« naložb šele leta 1987
NOVO MESTO — Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana novomeške kulturne skupnosti za obdobje 1986—1990 je izdelan in se bo javna razprava o tem, nedvomno najpomembnejšem dokumentu za novo srednjeročno obdobje lahko začela že maja. Predvideno je, da ga bodo najprej temeljito pretresli na skupščini kulturne skupnosti, ki bo tudi odločila, ali je osnutek zrel za razpravo v združenem delu. Slednje torej ne bo dobilo samo v podpis, ampak bo imelo tudi možnost poprej vplivati na njegovo vsebino. Glede na zaostrene gospodarske razmere je pričakovati, da bo združeno delo odločneje kot do zdaj, vendar pa tudi razumneje zavzelo stališča do vsega, kar naj bi se v novomeški občini zgodilo na področju kulture in za kar naj bi seveda prispevali tudi sredstva.
Osnovna usmeritev kulturnega razvoja do leta 1990 se bistveno ne razlikuje od te, ki velja v sedanjem srednjeročnem obdobju. Gre tako rekoč za stalnice s podčrtano deklariranim pomenom in ciljem. Jako v ustreznem členu samoupravnega sporazuma piše, naj bi do leta 1990 dosegli usklajenost v kulturni politiki, omogočili dostop do kulturnih dobrih vsem občanom, kulturi zagotovili enakovredno mesto v družbeni reprodukciji, kar pomeni, da bi morali izboljšati tudi družbenoekonomski položaj delavcev, ki si s kulturo služijo kruh. Zelo pomembno je določilo, da je treba dosledno uresničiti svobodno menjavo dela, ali drugače povedano, financirati le programe. Velik poudarek je na ljubiteljski kulturi, še posebej na kvalitetni rasti te, in na knjižničarstvu, katerega razvoj ostaja ena od prednostnim nalog tudi v novi kulturni »petletki«.
Za prednostne naloge osnutek samoupravnega sporazuma proglaša poleg knjižničarstva na splošno (nakup knjig itd.) še prepotrebno sanacijo prostorov Študijske knjižnice Mirana Jarca, celotno področje varstva narave in kulturne dediščine in skrb za pridobitev strokovnjakov v kulturi. Slednjih pogreša tudi ljubiteljska kultura, saj občina premore zelo malo pevovodij, režiserjev in drugih strokovnjakov, za kvalificirano delo v društvih, kulturnih skupinah in tudi
najrazličnejših drugih dejavnostih, ki se pojavljajo nanovo. Drugih nalog tu ne bomo podrobneje naštevali, saj jih v glavnem že poznamo iz rednega dela poklicnih kulturnih ustanov in Zveze kulturnih organizacij. Omenimo le večjo skrb za ljubiteljsko gledališko dejavnost, še posebej pa za kvaliteto na tem področju. Občina namreč že dolgo nima skupine, ki bi se vidneje prebila iz podeželskega povprečja. Dodajmo, da dokument omenja tudi založništvo, v okviru tega izdajanje za dolenjsko pomembnih del, ničesar pa ne pove. kdo naj bi se s to dejavnostjo ukvarjal.
Za naloge, druge, ki jih
ki smo jih omenili, in dokument podrobneje
našteva, vključno z naložbami (prenova Študijske knjižnice Mirana Jarca in Križatije). bi potrebovali okoli 475,8 milijona dinarjev. Nekaj nad 401 milijon bi morali zbrati za redno dejavnost, drugo pa za naložbe in vzdrževalna dela v kulturnih domovih v krajevnih, skupnostih. Cc upoštevamo, da gre za obdobje pet let. to niti ni mnogo. Največji denarni »sunek« bo leta 1887. in sicer bo kulturna skupnost potrebovala 120.5 milijona dinarjev, ko bo naložbena dejavnost dosegla vrh. Vpogled v razpredelnico pokaže, da bi morali za redno dejavnost (brez naložb) že prihodnje leto, prvo leto novega srednjeročnega obdobja, zbrati 75 milijonov dinarjev, aakar naj bi 'se sredstva v naslednjih letih povečevala tako, da bi kulturna skupnost leta 1990. na koncu nove »petletke«, dobila v blagajno 85.5 milijona dinarjev. Ker so zneski zasnovani rfa podlagi cen iz leta 1984. pa te številke prav gotovo ne bodo obveljale, tudi zato ne, ker načrtovalci niso upoštevali tako hudega porasta inflacije, kakršna nas je zajela v zadnjem času.
L Z.
Sociologinja o kulturi
Gospodarske težave ne zavirajo razvoja kulture
POMOTA PA TAKA!
Slovesnosti oh podelitvi Župančičevih bralnih značk top/iškim šolat jem, ki je bila 16. aprila — ob otvoritvi J. topliškega knjižnega sejma — v viteški dvorani zdraviliškega doma v Dolenjskih Toplicah. sla se udeležila tudi pisateljica Branka Jurca in knjižni ilustrator Marjan Manček, (losia sta'se z mladimi braki tudi pogovarjala. Ko je Branka Jurca povedala že vse o selu', je učence vprašala, če morda vedo. kdo je njen mož. ki da je tudi znan slovenski pisatelj. Ni minilo pel sekam1, ko je mali brihtnež iz ozadja izstrelil: odgovor '■Marjan Manček"!" In smeh je za kako minuto prekinil prireditev. Sele potem, ko je Branka Jurca zelo resno izjavila, da je večno zvestobo obljubila Ivanu Bonču, je mali vseved ugotovil, kako gaje polomil.
Drugi sklic vendarle uspešen
jah?r uP°rabnikov novomeške kulturne skupnosti potrdil sklepe zbora izva-Cev. tudi tistega o nakupu bibliobusa — Maja razprava o slabostih dele- 	gatskega	sistema,	ki
Maja razprava povzročajo nesklepčnost
tU(jj ' O MESTO — Celih pet tednov je moralo preteči, da seje lahko "jene i uP°ra*>n'kov novomeške kulturne skupnosti veljavno izrekel o kultu 9anskem delu in poslovanju, se podrobneje seznanil s programi ku|(/"'» ustanov za letos in hkrati obravnaval osnutek denarnega načrta *ato k”6 skuPnost' za leto 1985. Razprava o teh rečeh seje tako zavlekla prei^i^ SC Sk*'C zbora uPorabnikov prvič ni posrečil in so zato morali sejo
K°t smo 5»	—*~i:	— :— Za nakup novega bibliobusa za
potrebe novomeške potujoče knjižnice. Pritrdili so tudi stališču, da bi večjo vsoto za bibliobus zagotovili iz sklada združene amortizacije kulturnih ustanov, in sicer bi bilo tako moč združiti za omenjeno vozilo kakih 3,5 milijona dinarjev.
Precej hude krvi je na zboru uporabnikov povzročila razprava o izostajanju delegatov s sej tega zbora.
jalcev Sm° Poro^a*k Je 7b°r izva-V|: I , ° ls,em dnevnem redu razpra-e v prv> polovici marca, in to že Ve»Prvern' uspešnem sklicu. Sprejel je ga(jPoaiernbnih sklepov in te so dele-Pot ht™ uporabn'kov v glavnem da f 11 gtr'nJab so sc tudi s sklepom, ran*e sredstva, predvidena za financi-lenisk dogovorienega programa Do-miir C®a . mu?cia' zmanjšajo za 2 J°na dinarjev, ta denar pa nameni
Plakete tudi Dolenjcem
B» tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije
Zbrali so največ.
Ugotavljali so, da ogrožajo sklepčnost tega zbora vedno iste delegacije, ki se ali sploh ne sestajajo ali pa ne znajo zainteresirati izbranih delegatov, da bi se potrudili do sejne dvorane. V zvezi s tem so ponovno načeli vprašanje smotrnosti.tajp postavljenega delegatskega sistema in tako sestavljenega zbora uporabnikov, kot je zdaj.
Pričakovati je. da bodo o slabostih sedanjega delegatskega sistema razpravljali že na majskem zasedanju skupščine kulturne skupnosti, torej na skupni seji obeh zborov. Skupščina bo tudi verificirala sklepirzborov z njunih ločenih zasedanj, ker lahko šele tako dobijo pravo veljavnost. Tehtnejšo razpravo pa pričakujejo tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje 1986—1990.
L Z.
RIBNICA — Profesorica za sociologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani Nada Brglez—Pagon je pred kratkim predavala v Ribnici, nato pa je bil še pogovor o socioloških vidikih
MED NAJBOLJŠIMI TUDI NOVOMEŠKA TEKMOVALKA
LJUBLJANA — Sklepne prireditve 10. republiškega tekmovanja za Cankarjeva priznanja, ki je bilo minulo soboto v Ljubljani, seje udeležilo 109 učencev, pomerili pa so sc v poznavanju del Frana Milčinskega. Bena Zupančiča in Vladimira Kavčiča. V tretji kategoriji tekmovalcev (učenci zadnjih dveh letnikov srednjih šol), kjer so morali pokazati znanje o pisatelju' Vladimiru Kavčiču, seje med najboljše uvrstila tudi Vesna Cančer iz novomeške Družboslovne in ekonomske srednje šole.
PESEM ZA JUBILEJ
SLANICA — Ob tridesetletnici Lisce so tozdi to tovarne \ drugih krajih /a prvomajske praznike povabili mešani 'pevski zbor iz. matičnega pod jetja. Danes bo zbor pel v Zagor ju, jutri v Krmelju, zatem pa še na Senovem. Preostaja še najbolj oddaljeni tozd. v srbski Babušnici. lik ob bolgarski meji. Tja bodo po vsej verjetnosti šli novembra ob otvoritvi tamkajšnjih novih proizvodnih prostorov nov em-ra.
kulturne dejavnosti v ribniški občini. Profesorica, ki se v marksističnem centru SAZU ukvarja tudi s kulturo, v zadnjem obdobju raziskuje kulturno dejavnost v ribniški občini.
Že doslej je ugotovila, daje Ribnica zanimiva, ker kljub težkim časom namenja za kulturo Sorazmerno precej denarja. Ribnica sodi tudi med redke slovenske kraje, kjer je razmeroma dobro razvita obrt. Kulturna dejavnost je tudi bogata in Ribnica bi bila lahko primer drugim podobno velikim krajem kot vzoren kulturni kraj.
1
To predavanje in pogovor naj bi bila osnova za sociološko študijo o stanju na kulturnem področju v občini. Na njeni osnovi bi nato pripravili načrt razvoja kulturne dejavnosti v občini. Ribničani pa doslej še niso povedali, če se s tako zamislijo strinjajo. Predavanje in razgovor je pripravila Kulturna skupnost Ribnica.
J. P.
RAZSTAVA CIKLA »METULJI«
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bodo jutri oh 19. uri odprli razstavo tlel arhitekta Jožeta Motoha iz Ljubljane. Avtor se bo novomeškemu občinstvu predstavil s ciklom Metulji. ki pomeni zanimiv poskus sistematične obdelave metulja kot likovnega motiva. Svoje likovniško videnje metulja v prostoru je Motoh izrazil v akrilnih slikah in modelih iz žice. Na otvoritvi bo nastopila Mojca Osolnik, učenka 10. letnika klavirja na novomeški glasbeni šoli.
LITERARNI VEČER 1. POTRČA IN B. JURCE
NOVO MESTO — V novomeškem Domu JLA bo danes ob 17.30 literarni večer, na katerem bosta nastopila pisatelja Ivan Potrč in Branka Jurca. Ob tej priložnosti bodo zavrteli tudi celovečerni igrani film »Rdeče klasje«, posnet po romanu Ivana Potrča »Na kmetih«. Gost večera bo Rade Ser-bedžija. ki je v tem filmu odigral glavno vlogo. Pogovor z nastopajočimi bo vodila Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca, v njem pa bodo sodelovali še člani literarnega in filmskega krožka z ekonomske šole. mladi literati iz drugih šol in iz vojaškega kolektiva. V avli Doma JI.A bo odprta tudi razstava del Ivana Potrča in Branke Jurce, ki so jo pripravili v sodelovanju z. novomeško Študijsko knjižnico.
BELOKRANJSKI IZVAJALCI KONČALI KONCERTNI ABONMA
ČRNOMELJ — Letošnji belokranjski koncertni abonmaje končan. Kot zadnja je bila minulo soboto v črnomaljskem kulturnem domu prireditev »Belokranjci Belokranjcem.« na kateri so nastopili: mlada pianistka Anica Bruner z Dobličkegore. trobentač Anton Kralj iz Črnomlja, mestna godba iz Metlike pod vodstvom Stanka Križa ter plesni orkester črnomaljske glasbene šole. ki ga vodi Silvester Mihelčič ml. Koncertu so prisluhnili tudi pripadniki teritorialne obrambe iz Slovenije, ki se v Črnomlju pripravljajo za vojaško parado ob dnevu zmage v Beogradu.
lav^L ^9 — ^ veliki dvorani De-KardP kuhurne8a doma Edvarda nej ,cia se je prejšnjo soboto in 2o J® na ,reh koncertih zavrtilo okvi*	orkes,rov' k' so ^ v
merili1 3' O,cžavnostne stopnje po-nih i ,na “• tekmovanju ždruženja . In'h orkestrov.
Lef|r'ja- ki ji je predsedoval Ladislav Lin ° V pa s,a b'ia šc Alojz. lahk^nik 'n 'van Marin, ni imela St,VjCga dela. a ga je dobro opravila. i2 ^ u.so hiti najbolj veseli godbeniki Plak' ri- pr' ®ledu, ki so si ob zlati rano1'	prislužili za izjemno ub-
cari |P,erpretacijo Waltersove Jami-sk|.,», °*k Suite, Leškove obvezne karjev? ^ečer ob Dravi in Uča-ega Slovenskega partizana še
posebno pohvalo, kar 342.5 točke.
Tudi Dolenjci, Posavci in Zasavci niso ostali praznih rok. Železničarska godba Zidani most z dirigentom Ivom Guličem je dobila srebrno plaketo (257 točk). Pihalni orkester Novolesa Straža pod vodstvom Milana Posavca bronasto (234), prav tako Delavska pihalna godba Sevnica (257) pod vodstvom Bogomirja Hrovatiča. Gasilski pihalni orkester iz Novega mesta pod taktirko Antona Čeha pa je za 233 osvojenih točk prejel priznanje za sodelovanje.
Krčani so sc izkazali kot vzorni organizatorji.
P. P.
Na
Koroški pevci v Ribnici
JlPrej sodelovali na gospodarskem, nato pa še na ■^Burnem področju — Peli Slovenci in Avstrijci
Pev'^ A — Koncert mešanega na Kim,si2boi"a Šentlipš iz Svinče vasi
»k<-‘ga
19 -oškem (v A vstriji) je bil v petek, »str.;.- ! . • Na koncertu sta sodelovali
stur^i Pevski skupini Geschvvister-,n Edelweis.
°ncert
?>ko, v; ‘ krm,, n poslovno s
je organiziral ribniški sodeluje s švicarsko^
mo R.,
tu<jj v faaer. ta pa ima predstavništvo varije e'ovcu. Gospodarsko sodelo-Pouto^Je torej preneslo na kulturno
Hribih Pevski
zbor vodi gospod vodja celovškega
Pfedsi, .’ sicer
Hibnj.. v|!!*,va, ki je bil že večkrat v to-jo 'j Ogledal si je ribniške kultur-V° Štih V'nskc zanimivosti, tudi No-• t° njegovo zanimanje pa je
prispevaio k poglobljenemu sodelovanju na kulturnem področju. V mešanem pevskem zboru Šcntlipš pojo Slovenci in Avstrijci.
J. P.
BERNEKERJEVA
RAZSTAVA
LJUBLJANA — V torek. 23. aprila. so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli razstavo del znanega slovenskega kiparja Franca Bernekerja. posvečeno 110—let n ici umetnikovega rojstva in 40-letnici osvoboditve. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umetnostnim paviljonom iz Slovenj Gradca.
»Če hočeš igrati, si dobi kostum!«
»Naša gledališka skupina je složna kot družina, zato tudi kaj naredi,« pravi Franc Plut, igralec in predsednik kulturnega društva v Prečni — Tudi dramatik Igor Torkar jih je pohvalil — Kmečke veselice vračajo kraju družabnost
PREČNA — tukajšnja gledališka skupina je ena redkih v novomeški občini, ki so prišle v tej sezoni na oder z novim delom. Pod vodstvom Anice Kozlevčar, učiteljice na bršljinski šoli, ki že dobrih deset let režira vse igre v Prečni, je skupina tokrat naštudirala »Operacijo«, tridejanko Mire Pucove,' ki je kot pisateljica bolj znana pod priimkom Mihelič. Po premieri pred domačim občinstvom so s to igro gostovali v Stranski vasi, Gaberju, in minuli četrtek v Novem mestu. Gostovat so šli tudi v Mirno peč, ker pa ni bilo obiskovalcev, je predstava odpadla.
»Za to dramo, ki govori o razmerah v neki bolnišnici med narodnoosvobodilnim bojem, smo sc odločili zato, da bi se na neki način vključili v proslavljanje 40-let ni te osvoboditve,« pravi Franc Plut. ki v »Operaciji« igra zdravnika, sicer pa je že drugo leto predsednik prečenskega kulturnega društva. »Občutek imam. da sem se v tej vlogi kar dobro znašel, tako pa je bilo pravzaprav vselej do zdaj. odkar sem leta 1972 pr\ič oblekel gledališki kostum za vlogo v Budakovcm .Mctcžu’. Ves čas je bilo prijetno delati, zlasti še zadnjih deset let, ko se zbiramo okrog Kozlevčarjev e in smo v tem
času vsi kot neločljivi člani velike družine. Če se z vsemi razumeš, gre tudi v igri laže, bolj se grizeš za kvaliteto. več ti je do tega. da bi dal kar največ od sebe. In tako greod igredo igre. od predstave do predstave. Pa kaj bi ponavljal, ko pa to vsakdo, ki rad igra. ki mu oder res nekaj pomeni, najbolje ve in pozna.«
Nekoč so sklenili, da bodo vsako leto pripravili novo delo. Že več let na odru dokazujejo, da njihova beseda tudi velja. Iz kronike, kamor beležijo vse pomembne trenutke iz življenja in dela gledališke skupine, je razvidno, da so se na prečenskem odru do zdaj zvrstila najrazličnejša dela raznih avtorjev. Dvakrat so igrali Igorja Torkarja, najprej njegove »Pozabljene ljudi«, potem paše »Revizorja«. Ta slovenski dramatik jih tudi obiskuje.
•Torkar nas je prvič obiskal, ko smo naštudirali njegove .Pozabljene ljudi'«, se spomin ja Plut. .»Ne spominjam se več. ali smo stike z- njim navezali, ko smo se začeli učiti besedila, ati ka1 neje. Vem pa še, da smo imeli tremo, ko je prišel na predstavo. Ko je bilo vsega konec, smo nekoliko v strahu pričakovali njegovo sodbo. Kar odleglo nam je, ko je povedal, da je ponovno podoživel svoje .Pozabljene ljudi', da so ga obhajali trenutki kot takrat, ko je to
delo pisal. V kroniko pa nam je napisal nekaj nadvse spodbudnih besed.
Kasneje smo se s Torkarjem dogovarjali. da bi igrali še eno njegovih novitet, pa s tem. žal. ni bilo nič.«
Ponekod se izgovarjajo, da ne morejo igrali, ker nimajo denarja. Tudi Prečenčani ga nimajo, pa kljub temu igrajo. -Z voljo in ker hočemo igrati,« pristavi Plut. To pa tudi pomeni’, da si mora vsakdo za vlogo, ki jo v določeni igri dobi. sam preskrbeti kostume. Po duhovniško obleko je tisti, kije tako vlogo dobil. pačVmora! v farovž. Denar za pripravo kulis, za literaturo in sploh za delo gledališke skupine zberejo z vstopnino. Lani jim je dvanajst predstav Torkarjevega »Revizorja« navrglo šest starih milijonov. Ni veliko, je pa. Zato je njihov cilj. da vsako nanovo naštudirano delo čim večkrat uprizorijo.
• »Igranje je le del, ne pa vsa dejavnost našega kulturnega društva, čeprav je res, da se okrog gledališke skupine zberejo vsi, ki so sicer pripravljeni kulturno delovati. Takih pa v Prečni ni malo,« z zadovoljstvom ugotavlja Plut. Kulturno društvo je nekako zadolženo, da v krajevni skupnosti skrbi za kulturno zabavno življenje krajanov. Zato orga-
Franc Plut: »Želeli smo igrati tudi Torkarjevo noviteto, pa se nam to ni izpolnilo.«
nizira nastope pevskih, zabavnih in drugih skupin od drugod. Pred dvema letoma je začelo tudi s kmečkimi veselicami. »To niso pijančevalska zborovanja,« obra-zlaga predsednik prečenskega kulturnega društva, marveč so to prireditve, s katerimi želimo ponovno oživeti stare, a že dokaj pozabljene običaje in navade kmečkih ljudi. Vrstijo se najrazličnejše kmečke igre, na razstavah pa je moč videti stara orodja in pripomočke, ki jih je novodobni čas že povsem izrinil iz vsakdanje uporabe. Marsikaj je, kar bi bilo nedvomno zanimivo tudi za etnologe, ne nazadnje je to tudi družabnost, ki se je s kmečkimi veselicami spet vrnila. Kaže, da smo ubrali pravo pot.«
IVAN ZORAN
		
Hi’ i T B		
pisma
in
odmevi
Zakaj so čakali?
Pojasnilo trebanjskega RK o krvodajalski akciji na Mirni
TREBNJE — Potem ko so morali trebanjski krvodajalci na Mirni nenavadno dolgo čakati na odvzem krvi, sta predsednica in tajnica občinske organizacije Rdečega križa v občini Trebnje, Štefka Gregorčič in Majda. Miklič, dali naslednje pojasnilo: občinske organizacija sicer sodeluje pri krvodajalskih akcijah, nima pa vpliva niti na čas niti na potek akcije same.
Kakor je že znano, je bila krvodajalska akcija v občini Trebnje v dneh od
11.	do 12. aprila. Najprej je bila v Trebnjem, kjer se je zglasilo 250 krvodajalcev, naslednji dan pa je bila na Mirni, kjer je prišlo na. odvzem krvi kar 364 krvodajalcev. Čeprav so bili pri krvodajalskih akcijah že doslej manjši zapleti, še nikoli ni prišlo do takšne zamude. Razmeroma mlada in zato še neizkušena ekipa ni bila v tako kratkem času kos vsem krvodajalcem in nekateri med njimi so morali čakati tja do 16. ure popoldne. Čeprav je res, da krvodajalcem ni moč pripisovati tega človekoljubnega dejanja zaradi prostega dneva, je vendarle res tudi, da imajo po akciji radi nekaj časa še zase.
Kot sta povedali tovarišici Gregorčičeva in. Mikličeva, je trebanjski Rdeči križ dal pobudo, naj bi imeli v spomladanskih mesecih krvodajalsko akcijo na treh mestih, poleg Trebnjega in Mirne naj bi vključili še Mokronog, v jesenskih pa samo dve, ker je obisk manjši. Žal to pot akcija ni bila organizirana tako in je seveda prišlo do zapletov. V trebanjski organizaciji zagotavljajo, da bodo že na volilno-programski skupščini Rdečega križa Stovenije sprožili to vprašanje.
Seveda bi bila akcija lahko bolje izvedena tudi s pomočjo sindikatov, ki pa se ne odzivajo nanjo.	|	5
SLABA PROMETNA ZVEZA
LOŠKI POTOK — »Avtobusne zveze Loškega potoka z. občinskim središčem Ribnico in tudi z Ljubljano so popolnoma nemogoče. Potočani smo prikrajšani za marsikaj. Ne moremo na prireditve v Cankarjev dom, ne v kino ne po nakupih, čeprav smo od Ljubljane v zračni črti oddaljeni le 40 km, ker zvečer ne vozi sem noben avtobus. Do 1700 prebivalcev Loškega potoka sc obnaša torej več kot mačehovsko in to me v občini Ribnica najbolj jezi,« je potožil ravnatelj osnovne šole v Loškem potoku Boris Zupančič.
Zgroziš se
Ob pismu iz švice
Prav te dni, v mesecu čistoče, mi je prišlo v roke pismo, staro že osem let. ki ga je iz Švice pisala znanka. Slovenka. V Baslu, kjer seje poročila s tamkajšnjim domačinom, je našla svoj drugi dom. Takole piše:
» V marcu smo dobili nov avto in zdaj se kar pridno vozimo okoli po naši lepi Švici. Od dne do dne bolj spoznavam svojo drugo domovino. Ne morete si misliti, kako je povsod lepo in čisto! Gozdovi so prekrasni pa jezera in visoke planine! Lahko rečem, da je vse kot v pravljici. Švicarji znajo ceniti to naravno lepoto in jo varovati pred nečistočo. V gozdu skoraj ne morete najti koščka papirja. Tudi ceste in dvorišča so neverjetno čisla. Vendar je po mojem mnenju tako čisto predvsem v nemški Švici. V francoski in italijanski Švici je malo slabše, to je pač odvisno od miselnosti ljudi.«
Ko človek to prebere, si pač ne more kaj, da Se ne bi zgrozil, če se spomni na naše ceste pa dvorišča in gozdove, polne odslužene bele pločevine, nerabnih gum, plastičnih posod, navlake in umazanije. Pa bregovi rek in potokov, ki so vsevprek okrašeni v polivinilasto šaro. Pa odmetavanje cigaretnih škatel in drobne embalaže po cestah! In kaj naj rečemo, če okoli diskokluba, kjer se ob sobotah in nedeljah zbira mladina — ta je naš up in ponos! — še dva. tri dni potem teže raztrgani plastični kozarci in razbite steklenice!
Mentaliteta pač! Čigava? Balkanska. neodgovorna, razbijaška. naša! Švicarska prav gotovo ne.
./. D.
TjiV
$/* ^ Jt
tJtacUuAjtoor lida/
DOLENJKA MORA UREDITI PROSTOR!
S I. majem 1984 so Dolenjkino trgovino iz. Malih Poljan preselili v Zbure. Tedaj smo sc dogovorili, da bodo prostore, v katerih je bila trgovina v Malih Poljanah, prepleskali, počistili in izročili ključe Mariji Florjančič. Kljub večkratnemu ustnemu opominjanju in pismenemu posredovanju do danes to ni urejeno. Prostori so zaprti in niti zračijo jih ne. Mislim, da mi je »Dolenjka« tudi dolžna plačati najemnino za ves čas. dokler ne dobim v roke ključev bivše trgovine.
MARIJA FLORJANČIČ Male Poljane 3 Šmarješke Toplice
SPOSOJENO TRNJE
• Čim bolj se komedija bliža koncu, tem manj se narod smeje.
(Iz Ježa)
Žoga je skalila veselje
»Kazen« za žogo, ki se je skotalila prek »meje«
Po še ne dveh mesecih bivanja v težko pričakovanem stanovanju v naselju na Korcsovem bregu je moje veselje skalil dogodek, zaradi katerega se mi je skoraj pričelo tožiti po starem, tesnem in vlažnem stanovanju, kjer pa šmo imeli čudovite sosede.
Selili smo se ravno ob desetem rojstnem dnevu starejšega sina, ob katerem sem mu kupil košarkarsko žogo. navadno Tigrovo, saj ža kaj večjega in dražjega po vseh obveznostih okrog novega stanovanja ter pri moji delavski in ženini uslužbenski plačni ni denarja. Že med gradnjo soseske so se morali investitorji boriti za vsako ped zemlje z lastniki stanovanjskih hiš, ki so zviška (naselje je na hribu) zrli na dogajanje in zavlačevali gradnjo. Za igrišče tu seveda ni bilo prostora, zato se otroci igrajo na parkirišču, na katerem je bila omen jena žoga burno pozdravljena. Veselje je bilo kratko. Po besedah zdravnikove žene (otroci sicer trdijo drugače) se je žoga prikotalila na trato pred njeno hišo. zato jo je »zaplenila«, otrokom pa ob tem rekla, da se bo pomenila s starši, torej z menoj. Ko sem jo pozneje med pozivom, naj žogo vrne. vprašal, ali se ji ne zdi. da je storila tatvino. je bila očitno presenečena nad takim nespoštovanjem ter mi svetovala. naj pridem pozneje in se pomenim z njenim možem. Ker sem menil, da je bilo v zvezi z žogo storjenih že dovolj nezakonitosti, sem se odpravil iskal miličnike. Ko sem dvema, ki sem ju srečal pred hotelom Sremič, povedal vso zgodbo, sta bila v očitni zadregi. IX'jaia sta. da načeloma gre za tatvino, da pa žoga ni tako draga, da bi intervenirali. Predlagala sta. naj tožim.
Več policijskih predispozicij je takoj zatem pokazal dr. Sikošek. ki me je najprej, kosem še enkrat poskušal dobiti žogo nazaj, vprašal, kdo da sem. Odgovoril sem. da se legitimiram samo uradnim osebam na dolžnosti, njemu pa bo moralo zadostovati, da sem lastnik žoge, ki je trenutno prt njem. S lem sem očitno zapravil vse možnosti, da hi žogo še kdaj videl, lanlu bom seveda kupil drugo. Končno gre le za štiri ure mojega dela.
kar je malenkost v primerjavi s tistim, kar nam poberejo sisi, tudi zdravstveni. Seveda ni pošteno, da bi metal slabo luč na zdravstvo zaradi človeka, ki doma preneha biti zdravnik (pred časom ni hotel na kraj nesreče, češ da , ni dežurni, šel je šele. ko je zvedel, da je eden od ponesreče 11 ceev n jegov sin). V edino tolažbo mi je. da dr. Sikošek ni pediater. Zase pa upam. da ne bo treba k njemu, če bom potreboval zdravniško pomoč. In ravnanje miličnikov? Do sedaj sem verjel, da so imuni samo tisti, ki nagrabijo milijarde. Očitno so prenehali ukrepati tudi proti tistim, ki si prisvajajo drobnarije.
JOŽE NOVAK Krško.
Papirniška 17'
VIDELI SMO »PALČKA«
V četrtek. 11. aprila, smo se učenci od petega do osmega razreda osnovnih šol Metlika in Podzemelj s posebnim vlakom odpeljali v Ljubljano. V Cankarjevem domu smo si ogledali mladinsko opero Palček. Bili smo navdušeni nad opero, velik vtis pa je na nas naredila tudi dvorana, posebno vrtljivi oder. Potem smo si posamezni razredi ogledali še Moderno galerijo. Narodno galerijo in Muzej NOB.
MAJA POPOVIČ, 5.c OŠ Metlika
NOGOMETNI TURNIR
V Artičah je bil nogometni turnir. Sodelovalo je 6 ekip: dve iz Artič, po ena iz Zdol in Trebeža, ekipa Alfa ter ekipa London citv. Prvo mesto je osvojila ekipa London city, drugo Trebeža, tretje pa ekipa Zdol. Naslov najboljšega strelca turnirja je osvojil Igor Hode, diplomo za borbeno in pošteno igro pa je dobila ekipa osnovne šole Artiče.
SANDRA NOVŠAK. 8.a OŠ Artiče
TEKMOVALI SO MLADI MATEMATIKI
20.	aprila so se na osnovni šoli v Vinici pri Črnomlju zbrali najboljši matematiki šestih, sedmih in osmih razredov Bele krajine. 48 mladih matematikov je tekmovalo za srebrno Vegovo priznanja in kar 31 gaje tudi dobilo. Letos so se najbolj izkazali tekmovalci iz osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju, pohvaliti pa velja tudi ostale.
Tekmovalci in organizatorji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so finančno podprli tekmovanje. Še posebna zahvala gre pokrovitelju tekmovanja, tovarni Novoteks iz Vinice, ki je prispevala večino denarja in tako pokazala posluh za mladi rod, ki se navdušuje za matematiko. Nagrade je podelil Mirko Mihelič,direktor Novo-teksa na Vinici.
Novinarski krožek na OŠ Vinica
PROMETNO TEKMOVANJE
•
Sredi aprila smo imeli v Črnomlju tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Sodelovali so učenci z osnovnih šol Vinica, Semič. Dragatuš in Črnomelj. Domačini smo bili zelo uspešni, saj smo osvojili prva tri mesta v obeh starostnih skupinah. Pri mlajših pionirjih je zmagal Janez Vidic, pri starejših pa Majda Črnič, ki si je s tem priborila sodelovanje na republiškem tekmovanju v Titovem Velenju.
MAJDA ČRNIČ OŠ Črnomelj
NOVO V BRŠLJINU
Z vrsto novic seje z osnovne šole 12. SNOUB v Novem mestu oglasila Nataša Blažič. Poroča, da sc je tekmovanja za Veselo šolo udeležilo okoli 300 ■ tekmovalcev. Naloge jih je uspešno rešilo 99. Ti se bodo pomerili na šolskem prvenstvu. V sredo. 10. aprila. so imeli šolsko tekmovanje v mate-” maliki. Od 55 tekmovalcev sejih je nekaj zelo dobro odrezalo, tako da bodo šli na občinsko tekmovanje. Novinarji so pripravili nov stenčas, to pot o pomladi. Na šoli so pred kratkim podelili tudi 409 Župančičevih bralnih značk in priznanj. 19 učencev je dobilo še knjigo »Geniji v kratkih hlačah« za osemletno zvestobo knjigi. Podelitev je starejšim popestril Big band Silvestra Mihelčiča, mlajšim pa lutkovna skupina z Jesenic z igrico »Figole-Fagolc«. Pred kratkim so imeli na šoli tudi akcijo čiščenja okolice.
»Pod lipo« razočarala
Zgrešena oddaja TV o belokranjskem kmetijstvu
V Beli krajini smo / nestrpnostjo čakali na 14. april, ko je bila na TV oddaja »Pod lipo« o kmetijstvu v Beli krajini. Bili pa smo hudo razočarani. Pohvaliti velja le odličen prikaz folklore, ki pa je bilo malo preveč, saj je šlo za oddajo o kmetijstvu.
Že kritja /a tako oddajo niso dobro izbrali. Središče belokranjskega poljedelstva in živinoreje sta Krasinee in Griblje z okolico. O tem ni bilo v oddaji niti besedice. Videli nismo niti ene krave, nobenega sodobnega hlev a. svinjaka, ki jih v okolici Krasinca ne manjka. Videli,smo leen lesen plug. ne da bi kdo povedal, da smo s takimi orali pred vojno. Zakaj niso pokazali traktorjev z mnogimi priključki, s čimer danes delamo in ki jih je samo v K rasi neti blizu slo? Če je oddajo gledal kdo. ki Bele krajine ne pozna, si je mislil, da smo 100, let za drugimi Slovenci. Govor je bil o tobaku, lanu in kumaricah, kar vse je bolj muha enodnevnica. Kati bi poznal kmeta, vsai ravninskega, ki bi sadil kaj od
tega. Tu posel je bolj za vrtičkarje.
Zelo slabo reklamo je snemalec delal tudi za naše vinogradnike. Kamera je večkrat ušla na parcelice, zasajene s šmarnico. Zakaj niso šli na Boldraž. Vinomcr. v Drašiče in še drugam. kjer so najsodobnejši nasadi vinske trte. da bi nam jih lahko zavidal vsak Štajerec?
Ob nedeljah ponavadi gledam zagrebško televizijsko oddajo za kmete. I u prikažejo kmete, ki dosegajo naj-večje hektarske donose pri različnih s'ortah koruze, pšenice, ki pridelajo največ mesa in mleka. Govorijo tisto, kar jih tišči, in nihče jim ne govori, kai morajo govoriti. Mislim, da bi se lahko Slovenci pri njih marsikaj naučili. Mislim, da bi ekipa TV morala popraviti napake, storjene z oddajo »Pod lipo«, da bi jo morala še enkrat posneti. Pokažejo naj naše takvj lepe. kot tudi slabe plati
STANI KOČEVAR Rriževska vas
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 26. IV.
8.45	TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15	— 00.55 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA.
lutkovna nanizanka
17.50	GRIZLI ADAMS, ameriška
nanizanka
18,25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	PODELITEV PRIZNANJ OF
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK
7005 K O SF KORENIN ZAVEMO-
Ljubljana, srce Osvobodilne froB®
21.(K) NE PREZRITE
21.15	MIKE HAMMER. amen»* nanizanka
22.10	DNEVNIK in POROČIL« S SEJE CK ZKJ	.
22.50	NA ZAHODU NIČ NOVEO* ameriški film	-
SOBOTA, 27. IV.
7.45	— 12.55 in 14.00 — 23.05
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE
8.20 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA
8.35	POGLED
9.05 MITI IN LEGENDE: Antični mi- -ti — Mcdcia
9.20 KO JE POMLAD
9.50CESTA. ZAVETJE NEMIRNIH I II i|7l. dokumentarni fihu
10.20	ČUDEŽI NARAVE: Alpsko živalstvo v poletnih dneh
10.45	VELIKI IN M ALI. jugoslovanski mladinski film
12.10	MEDNARODNA OBZORJA: Stavkovne straže pred 21. stoletjem
12.50	POROČILA
14.15	PIKAPOLONICA, ZLETI V NEBO!, otroške folklorne skupine
15.00	RETROSPEKTIVA FRANCETA ŠTIGLICA: Na svoji zemlji, slovenski film
16.55	POROČILA
17.00 CIBONA — JUGOPLAST!' KA. košarka	.	,
18.35	BOJ ZA OBSTANEK: P«*’ dvema klobukoma
19.00 RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.(X) DIH, slovenski film
21.55	ZRCALO TEDNA
22.15	IZ SODOBNE SLOVEČ POEZIJE
22.30 VIDEO GODBA
23.20	POROČILA
NEDELJA, 28. IV.
8.20	— 12.35 in 14.05 — 22 45 TELETEKST
8.35 POROČILA
8.40	ŽIV ŽAV
9.35 GRIZLI ADAMS
10.05	Ch. Dickens: ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBYJA
11.00 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 84
11.35 625. oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA n 10 POROČI I A
14.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.05 KOŽE, nadaljevanka
16.15	POROČILA
16.20 BARČICA PO MORJU PLAVA, francoski film
17.50 TV KVIZ *
18.50 KNJIGA
19.05 RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.00	LJUBEZENSKE ZGODBE: Karlovški doživljaj leta 1889, nanizanka
71 05 DR. JOSIP RUS: PRIČEVANJE
21.35	1AMBURAŠKI ORKESTE ŽPD FRANCE PREŠEREN IZCE^
21.50	ŠPORTNI PREGLED
22.40	POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.55	Boks — 17.35 Glasbeno P0^ dne — 18.25 Dediščina za prihodg Srbi v Trstu — 19.10 Na štirih ko1 • — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rf. j človeške vrste — 20.50 Včeraj, “"E 1 jutri —21.10 TV kinoteka: Nedo«*1 se denarja (francoski film)
PONEDELJEK, 29. IV.
8.45	TV V ŠOLI
10.35	TV V ŠOLI
17.15	— 22.35 TELETEKST
17.30	POROČILA
17.35	POGLED
18.05	POLETJE V DOLINI RIBNIKOV
18.25	PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	MLADI UPI
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.05	RABLJEVA PESEM, ■-
ameriške nadeljevanke
21.00	AKTUALNO
21.40	JAZZ NA EKRANU
22.20	DNEVNIK
TOREK, 30. IV,
8.55	TV V ŠOLI
10.35	TV V ŠOLI
12.30	POROČILA
16.00	— 23.00 TELETEKST
16.15	ŠOLSKA TV
17.30	POROČILA
17.35	NIŠKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI
18.05	MITI IN LEGENDE —Antični miti: Iliada
18.25	POSAVSKI OBZORNIK
18.40	PERISKOP
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.05	KDAJ DOBI DELO lM&*r kumentarna oddaja
20.50	JOE HILL, švedski film
22.45	DNEVNIK	^
SREDA, 1. V.
8.40	— 23.50 TELETEKST
8.55	POROČILA
9.00 PIHALNI ORKESTRI
9.30 ŽIV ŽAV
10.30 VESNA, slovenski film
12.00 PRVOMAJSKI KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME
13.00 POROČILA
13.25	DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel »Henček in njegovi fantje«
13.55	KOŽE, nadaljevanka
15.00 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE
15.20	KO JE POMLAD
15.50	POROČILA
16.00 LUKSEMBURG — JUGO-Sl AVI IA nogomet
17.45 ČUDEŽI NARAVE: Bitja"1' rave
18.10 ROCKPALAST FESTIVAL
19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.00	VELIKA DIRKA, ameriškimi
22.35	POHUJŠANJE V DOLI" ŠENTFLORJANSKI, balet
23.45 POROČILA	^
ČETRTEK, 2. V.
8.45	— 22.35 TELETEKST
9.00	POROČILA
9.05	DVE PLESNI SLIKI
9.20 GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
9.35	NOČNI ČUVAJ V ŽIVALSKEM VRTU
10.20 PRIGODE SINJEGA VITEZA
(poljski risani film)
12.00 SREČANJE Z VIOLINISTOM STEFANOM MILENKOVIČEM
12.45	POROČILA
13.00 FALKLANDSKO POLETJE, ameriški dokumentarni film
13.55 KAM GREDO DIVJE SVINJE,
1.	del nadaljevanke
14.55 VETROVI KITTY HAWK, ameriški film
16.35	POROČILA
16.40	LEVI DEVŽEJ
16.55	MED MEŽO IN MISLINJO."*
poti po Prežihovih krajih
17.35	TO JE ELVIS PRESLEY
r 19.10 RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.00 KRČMA JAMAJKA , ,
21.00 POTOVANJE OBSOJENIH-del angleškega filma
22.30 POROČILA
PETEK, 3, V.
8.45	TV V ŠOLI
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.15	— 00.000 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA
17.50	GRIZLI ADAMS
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	KADAR GLASBA SPREMLJA
19.00	RISANKA
19.30	DNEVJ4IK
20.05	KO SE KORENIN ZAVEMO:
Velika zmaga	..p.
21.05	NASA KRAJEVNA SK^‘ NOST — Pasja afera, L del hum° lične nanizanke
22.20	DNEVNIK	.	j
22.30	POTOVANJE OBSOJENIH'' del angleškega filma	.
—  	rr'
SOBOTA, 4. V.
7.45	— 11.50 in 14.00 — 23.25
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE
8.20 LEVI DEVŽEJ
8.35	DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA
8.50	POGLED
9.20 MITI IN LEGENDE — Antični miti: Iliada
9.35	KO JE POMLAD
10.00 PERISKOP
10.30	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ
ZAGORJE 84
10.55	RAČUNALNIŠTVO
11.20 ČUDEŽI NARAVE
11.45	POROČILA
14.15	ODDAJA RESNE GLASBE
15.00 PRENOS IZ SPOMINSKEGA CENTRA
16.00 TITO V SLOVENIJI
16.20 MALI KONCERT Z REVIJ-
SKIM ORKESTROM RTV LJUB1'1
17.15 POROČILA
17.20	RETROSPEKTIVA FIL^L; FRANCETA ŠTIGLICA: Voljč"
18.40	BOJ ZA OBSTANEK
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK	»
20.00	TITO DANES, dokument"" oddaja
20.50	ZRCALO TEDNA	i
21.15 EGIPČANSKA ZGODBA.e-pčanski film
NEDELJA, 5. V.
8.30	— 13.05 in 14.20 — 22.50 TELETEKST
8.45 POROČILA
8.50	ŽIV ŽAV
9.45 GRIZLI ADAMS
10.10	ŽIVLJENJE IN dogodivščini: NICHOLASA N1CKLEBY-JA
11.05	I AMBUR AŠKI ORKESTER
SAVA VUKOSAVLJEVA
11.35	625. oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.15	MOSTOVI
14.45 KAM GREDO DIVJE S\ INJE. nadaljevanka
15.45 POROČILA
15.50	KO SLAVČKI POJEJO
16.40	TOLPA ANGELOV, ameriški film
18.45 OB 40. OBLE TNICI USTA1# VITVE PRVE SLOVENSKE VLA«
19.05 RISANKA •
19.30 DNEVNIK
20.00	LJUBEZENSKE ZGOD$ Ubijalec
21.05 ŠPORTNI PREGLED .c-
22.30 REPORTAŽA S KOLESA SKE DIRKE ALPE—JADRAN
22.45 POROČILA
PONEDELJEK, 6. V.
8.45	TV V ŠOLI
10.35	TV V ŠOLI
12.30	POROČILA
17 15 — 22.25 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35	POGLED
18.00	CICIBAN IZLETNIK
18.25	PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	VAM. oddaja za mlade
19.15	RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.05	RABLJEVA PESEM. 2. ameriške nadaljevanke
20.55 AKTUALNO
21.55 REPORTAŽA S KOLESA SKE DIRKE
77 10 DNEVNIK
TOREK, 7. V.
8.55 TV V SOI I
10.35	TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
15.55 — 23.55 TEI I I I KS I
16.10	ŠOI Sk \ TV
17.30 POROČILA
1/.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84
18.05	MITI IN LEGENDE — Antični miti: Iliada*
18.25	CELJSKI OBZORNIK
18.40	MANJ DIJAKOV. DA BO M ANJ-DIVJA KOV. dok. film
IV. 10 RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.05 ILEGALČEK. drama
21.05 OMIZJE	.,i
23.05 REPORTAŽA S KOLESARS" DIRKE
23.20	POROČILA
SREDA, 8. V.
9 15 I V V ŠOI |
10.35	I V V ŠOI I 12:30 POROČII \
17.10	— 23.45 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30	SLOVENSKE LJUDSKE PR V VL.I1CE
17.45	KO JE POMLAD
1-8.25 SEVERNOPRIMORSKI 0 ZORNIK
18.40	RAČUNALNIŠTVO
19.05	RISANKA
19.30	DNEVNIK
PRILOGA
m			
			
			
			
■■ %			
Svobodoljubna Ljubljana je navdušeno pozdravila svojo vojska Enote 7. korpusa v središču Ljubljane9. maja 1945 (Foto: Arhiv DL).
SVOBODA
★
JE
BILA TUD*
Arhivi ne hranijo le tehtnih listin in resnob-^ zapisov, včasih se vanje prikradejo tudi bianj pomembne zadeve, ki pa po svoje lahko otišejo in dopolnjujejo splošno sliko določe-n®9a trenutka. Opisi ^ključnih bojev in spo-***,ni na zadnje vojne dni bodo ob 40-letnici osvoboditve zavzeli precej časopisnega pros-ora. Zakaj se mednje ne bi pomešalo tudi ne-ai listov, ki jim štirideset let ni nihče posvetil Posebne pozornosti? Nedotaknjeni so čemeli Jbapi z napisom »Razno«, ta pa je spravljena v *atli št. 443 arhiva pri Inštitutu za zgodovino alavskega gibanja. Te liste je v obliki pisma Popisal 4. maja 1945 v Kočevju tedanji vojni °P'snik Lado Kuster. Pismo je naslovil »Tova-ci načelnik, Majli, Cenki in vsem ostalim« v redništvu Naše vojske.
Najprej se pobliže seznanimo z imenovanimi sebami in okoliščinami, v katerih je nastalo to P'sanje. Uredništvo Naše vojske je tedaj d09°sto povabilo vojne dopisnike na prakso, a so preživeli nekaj dni na bazi glavnega šta-a blizu Črnomlja in se izpopolnjevali v novi-arskih veščinah. Med zadnjimi, preden je j* avni štab krenil prek Gorskega kotara proti Movščini in Trstu, je bil na praksi Lado Kuster 'Zdaj živi v Kranju). Iz uredništva je odšel v hote, so s Kočevskega Roga prodirale v ^adnje napade in v tem pohodu najprej svobodile Kočevje. Tako kot se. s poti spom-'s dobrih znancev, se je Lado kuster najprej arnenil pisati kolegom, med katerimi je še ne-avn° prebj| najbrž nekaj prijaznih dni, med l'mi pa se je posebej obrnil na tovarišice: na
ŠTRUCA KRUHA
načelnico propagandnega oddelka glavnega štaba Vero Savič—Herto Has, urednico Mailo Golob in tajnico uredništva Cenko Pečirer— Tavčar.
Pošta v tistih razburkanih dneh ni tako dobro delovala kot dotlej, ko so zanjo skrbeli partizanski kurirji, in potlej, ko so se razmere uredile. Zato Kušterjevo pismo ni prišlo na naslov, ampak v arhiv. Po 40 letih se ponuja priložnost, da ga naslovniki vendar prebero, in naj ne zamerijo, če ga spričo prikupnega popisa takratnega doživetja ponudimo v branje širši javnosti.
Takole je zapisal vojni dopisnik Lado Kuster:
»Deset ur po vkorakanju v Kočevje vam pišem tele vrstice. Odkar sem vojni dopisnik, še nisem pisal tako udobno. Pomislite: sedim v kavarni ob okrogli mizici (rezervirana za dopisnike) na taki klopi, ki ima blazine. Ne vem natanko, kako se temu reče, menda je to fotelj. Na mizi imam čašo čaja, ki stane 15 lir. Plačal sem s partizanskim denarjem, ki ga sprva niso hoteli vzeti, češ kakšen denar je sploh to. Pošteno sem se sporekel in jim dopovedal, da je to edino veljavno plačilno sredstvo. Ne vem, če so mi verjeli, ampak čaj sem le dobil. Kruha smo pa toliko zaplenili, da bi vsi kar zijali, če bi to videli. In še nekaj! Prislužil sem si kolajno za vojne zasluge.
Jaz in Djuro, to se pravi Djuro in jaz, sva zasedla pekarno, ki je bila polna vojaškega
kruha. Bilo ga je na tone. Kruh sva zaplenila, nakar sem se postavil pred vrata pekarne in stražil. Bil sem edinstvena slika. Djuro je šel po uradnega stražarja in po intendanta, ki naj bi prevzel najin vojni plen. Toda spet sem imel smolo z ženskami. Po cesti sta prišli dve m ena je imela celo modreoči. (Modreoči me namreč vse življenje preganjajo. Prvič sem se zaljubil v modre oči, ko sem imel 12 let.) Seveda smo se zaklepetali in vprašali sta me, kaj da delam, ko tako strogo gledam. Povedal sem jima, da sem stražar. Vprašali sta me, če imam ujetega kakega belogardista. Pojasnil sem jima, da stražim kruh. Prosili sta me, naj jima dam malo kruha. Posebno tista z modrimi očmi me je tako pogledala, da me je amor premagal in sem vsaki dal po dve štruci.
Seveda so to videli tudi drugi ljudje in navalili, naj tudi njim dam kruh. Nastala je taka gneča, da me je bilo skoraj strah. In tako sem delil kruh vsem zapovrstjo. Nakar se je približalo čudo božje. Po cesti jo je primahal partizanski krojač, ki je imel novo titovko. Pri priči sva za-barantala titovko za dve štruci kruha. Zdaj jo nosim in mi krasno pristoji.
Včasih smo se dopisniki pritoževali, da nimamo kaj pisati. Zdaj pa je tega toliko, da ne vem, kje bi začel. Ne bodite hudi, če pišem malce zmedeno, toda hitim, ker imam toliko za povedati in se bojim, da ne bi česa spustil. Ko sem zvedel, da ste odšli iz Črnomlja, mi je bilo hudo, kot da bi zgubil dom. Kje ste zdaj? Baje bo Naša vojska prenehala izhajati. To bi bila zame smrt, ker potem ne bi mogel več tako po
domače pisati. Kako je bilo sicer v Kočevju, bom opisal v reportaži ,V osvobojenem Kočevju’. Kaj takega še lija Ehrenburg ni napisal. Saj tudi ni mogel, ker ni bil z nami v Kočevju.
Lepo pozdravljeni, Lado Kuster.«
Kdo ve, če se še kdo spominja zaplenjenega kruha, ki ga je ob osvoboditvi Kočevja delil dobrodušni partizan? Takile nepredvideni, obrobni dogodki se včasih bolj vtisnejo v zavest kot marsikaj pomembnejšega. Navsezadnje pa je marsikdo svobodo povezoval s štruco svežega kruha.
DJURO ŠMICBERGER
nico davčnih stopenj takoj jasno, da se bo liter vina, ki ga radoživi Dolenjci pridelajo ob lastni zidanici ali vikendu, precej podražil. Na zidanico, vredno dva milijona, je namreč kar 8.000 din dayka.
Čeprav davki od premoženja niso tako neznosni, kot je kazalo pred dvema letoma, ko so iz davčne retorte takratnega zveznega ministra in dolenjskega rojaka Jožeta Florjančiča v poletni vročini ušle lase siveče novice o bližajočem se davčnem pokolu, pa z davkom od premoženja ne moremo biti zadovoljni.
Pa ne zato, ker ne bi bili voljni dati »cesarju, kar je cesarjevega«. Osnovna pripomba je, da premoženje niso samo stavbe, deli stavb, stanovanja in garaže, kot je po liniji najmanjšega odpora domneval in predpisal zakonodajalec. Med premoženje štejejo v državah z razvitim in učinkovitim davčnim sistemom tudi umetniške predmete, zlato, drago kamenje itd. Predvsem pa bi se zakonodajalec že zaradi načela pravičnosti moral zavedati, da živita pri nas dva Franceljna. Oba imata enako plačo. Eden jo nosi v kavarno, drugi pa bo naredil vikend. Oba plačujeta davke, eden na vinjak, drugi na opeko. Na koncu zgodbe je obdavčen tisti Francelj, ki je namesto kozarca dvigoval kramp. ■
MARJAN BAUER
Vozili smo
MALI
VELIKAN
bilih tega razreda. Na jeklena platišča gredo radialne pnevmatike 145/70 R 13 S, testni avto je bil obut v Goodyearove gume, kar je najprej padlo v oči prijaznima miličnikoma, ki sta naju zaradi prekoračitve
Povprečen jugoslovanski voznik, vajen predvsem žejnih konj iz Zastavinega hleva, ima redkokdaj priložnost sesti v avto, ki por3bi pri hitrosti 90 km na uro manj kot 4,5 litra bencina na 100 kilometrov. Hkrati pa voznik ve, da ne sedi za volanom kakšnega samo za mestno gnečo prirejenega vozilca, ampak v pravem avtu, ki potegne, če je treba, tja do 160 km na uro od nič do 100 km na uro pa pospeši v spoštovanja vrednih 14 sekundah. Sl se te karakteristike so zapisane v osebni izkaznici renaulta super 5 GTL, avtomobila iz'družine Renault super 5, ki šteje kar 9 modelov, različnih predvsem po moči motorja. V Renaultu so prepričani, da združuje vse najboljše lastnosti ravno model Renault super 5 GTL. Enakih misli so bili tudi v novomeški IMV, ki nam je po vsej Evropi znano petico dala na dvodnevni test. Dolenjski list je bil prva jugoslovanska novinarska hiša, kije testirala GTL. Je novemu vodstvu tudi do mnenja domače, dolenjske javnosti.
Avtomobili iz družine Renault super 5 so bili prvič predstavljeni oktobra lani v pariškem avtosalonu. Novi model je ohranil ime stare petice, ki je bila v preteklem desetletju najbolje prodajani avto v Franciji. Čeprav je sorodnost starega in novega avta že na prvi pogled očitna, pa gre v resnici za povsem nov avto. Karoserija s tremi vrati je širša in daljša za 6 cm in bolj aerodinamična (faktor CX je 0,35), zastekljenih površin je za petino več. V GTL se vrti štirivaljni, štirikratni bericinar z gibno prostornino 1397 cm3, ki da pri 5250vrtljajih v minuti moč 43 kW(60 KS/DIN). Pogon je na prva kolesa, menjalnik petstopenjski, prestavna ročica na tleh. Pogonski agregat je postavljen prečno. Pozornost zasluži izpopolnjeno vzmetenje, vsa štiri kolesa so na posamičnih obesah, spredaj sta vzmetni nogi, trikotna prečna vodila, negativni polmer vodenja in stabilizator; zadaj pa prečne vzvojne vzmeti, vzdolžna vodila, teleskopski blažilniki in stabilizator.
Hvalimo lahko kabino, ki je izredno prostorna, največja v tem razredu. Notranja oprema je povsem nova, armaturna plošča z instrumenti je pregledna in praktična, nekaj nevšečnosti dela stikalo naprave »peri — briši«, ki je preblizu volana in jo voznik lahko nehote vklopi tudi takrat, ko je ne potrebuje. Oceno odlično zaslužita prva sedeža, njuno uravnavanje ter zračenje in gretje kabine. Za potnika zadaj je manj prostora, vehdar še vedno več kot v drugih avtomo-
:=
V neobvezen premislek
Ameriška voznica Dianne Hurrel je postavila nov svetovni rekord v varčevanju z bencinom. Z galonom bencina (okoli 4 litre) je v posebej konstruktiranem triciklu prevozila okoli 6000 km. Prizorišče rekorda je bilo dirkališče pri Londonu. Prejšnji rekord, ki so ga postavili v Avstraliji, je znašal 4900 km. Proti Hurrelovi je nastopilo 50 voznikov in voznic iz 17 držav.
Ameriški dramatik Edvvard Albee, pisec slavnega dela »Kdo se boji Virginije Woolf«, je neki gledališki skupini iz Teksasa odločno prepovedal to dramo prirediti tako, da se bi v njej namesto žene in moža prepirala dva homoseksualca, ki živita v zakonski skupnosti.
•
Anketa, ki so jo pred nekaj leti izvedli med Eskimi, je pokazala, da je imel priložnost
videti iglu v naravi samo vsa I štirideseti pripadnik tegaIjd stva.
Velika francoska odrska'9' ralka Sarah Bernhardt jev®v' oji ljubezenski karieri pfelZ' kusila okoli 1500 ljubimcev Če je Sarah kakšno noč spaa sama, je najraje legla v krsto iz lesa rožnih dreves, za vZ glavje so ji prišli prevtelegra mi in pisma oboževalcev.
•
Dve leti pred smrtjo je J0." Wayne v nekem intervjuju12' javil, da je Elisabeth Tay|or največja in najboljša igralk3' ki je kdaj živela v Hollyw0°' du. Zanimivo je, da je slavna Lizika kar nekaj le zapovrstjo na vrhu sezna^ • najslabših igralcev, ki _9a redno sestavlja komisija štu", dentov igralstva harvardski univerze, odlične pa so b'|e tudi njene uvrstitve v teka13' vanju za pajslabše oblečen0 žensko Amerike.
Edmond Rostand, francoski dramatik in avtor Cyran-oja de Bergeraca, je to slavno delo napisal, sedeč v kadi.
hitrosti ustavila na vrhu višnjegorskega klanca, potem pa pozabila na kazen. Volan je natančen in (kot se za GTL spodobi) tudi precej neposreden. Avto je zaradi prvega pogona, izboljšanega podvoz7
 : 1
ja in primernih pnevmatik užitek pognati v ovinek, n3
cesti sedi kot prilepljen, kar se je še posebej P°( I kazalo med pospešeno vožnjo na serpentinah pro*1 j Novi Gorici. K bolj mladeniški vožnji, ki meji že n3 j športno, veliko pripomorejo zavore, ki so spredaj kolutaste, zadaj pa bobnaste. Dvokrožni zavore1 sistem je opremljen s servo ojačevalnikom. Voznik, vajen zavorne klasike, je presenečen nad hitrim zaustavljanjem, vendar se temu (kot vsem dobrim rečem) hitro privadi.
Veliki ameriški violinist rusko-židovskega rodu Isaac Štern je pred nekaj leti naredil seznam največjih goslačev vseh časov, na katerem je bilo 10 umetnikov. Na vrh seznama je Štern postavil Niccola Paganinija, na drugo pa Antonija Vivaldija, ki ni bil samo bleščeč violinist, ampak tudi sijajen skladatelj. Zanimivo je, da zasedajo prvih šest mest mojstri, ki so umrli precej pred Sternovim rojstvom. Štern je lahko na svoja ušesa slišal samo štiri violiniste z dna seznama. To so Joseph Joachim, Eugene Ysaye, Bronislavv Hubermann in Jascha Heifetz.
Na avtomobilski cesti proti Razdrtemu sva se drža' la zgornje meje dovoljene hitrosti (120 km na uro)- . Renault super 5 GTL je zelo harmoničen avto, pri tej hitrosti je bit lahko vodljiv, vse je tako uravnoteženo, j da se vam zdi, kot da bi stali na mestu. Hitrost je bilo čutiti šele, ko je zlezel kazalec čez 140 km na uro, ta' krat so se preko volana oglasile tudi neuravnotežene pnevmatike, zaradi katerih so se nama v tovarni že vnaprej opravičili. Tistih nekaj gramov svinca na pl3' tiščih bi naredilo vožnjo mirno tudi do končne hitrosti petice GTL. Prehitevanje s takim avtom je seveda užitek, ko iz pete (varčne) hitrosti preko četrte pretaknete v tretjo in pritisnete na plin, vas pospešek prilepi na odlično oblikovani sedež, kazalec hitrosti pa ob ventilih, ki se oglasijo, zlahka preseže oznako s števiklo 130. Zdi se, da bi avto, kot je R 5 GTL, potreboval tudi števec vrtljajev, model TSE, najbolj ugleden predstavnik družine, ga ima'1 serijski opremi.
Kaj naj povemo še o Renaultu super 5 GTL? Orne-niti velja zelo prostoren prtljažnik, ki ima 233 litrov prostornine, kar je za tako majhen avto izjemen dosežek. Avto je odlično zaščiten proti koroziji, vzdrževanje je preprosto, kontrole so na 10.000, resnejši servis pa na vsakih 50.000 prevoženih kilometrov. Vozilo tehta 700 kg, skupna dovoljen3 teža je 1.130 kg. Renault super 5 GTL se ponaša tud' s posebno bočno zaščito proti poškodbam karose' rije. Ob lažjih udarcih se deformira in nato spet vrn3 v prvotni položaj.
Francozi prodajajo avtomobile iz družine Renault super 5 pod geslom, da je njihova poraba bencin3 najmanjša na svetu, v povprečju le 5,16 litra na 10® prevoženih kilometrov. Ne glede na vse druge odlik3 nove petice bi bil že ta podatek neznanski adut z3 prodor na z bencinom podhranjeni jugoslovanski
irg.
Ce ne bi Renault super 5 GTL na cesto postavljen stal 1,580.000 din! Ta neznanska cena pa postavljate odlično vozilo, ki je v zahodni Evropi izredno p d' ljubljeno kot drugi avto v družini, izven dose93 povprečne jugoslovanske denarnice. Tisti, ki re3 imajo denar, pa najbrž ne bodo hoteli sesti za volan avta, ki spada po karakteristikah razvitega sveta v ; zgornji del nižjega razreda. 2e iz prestižnih razlogov ne.
MARJAN BAUEP BOJAN BUDJA
KRAMP V TEKMI S
KOZARCEM
Skupščine slovenskih občin so pred kratkim sprejele odloke o davkih občanov. Davkoplačevalcem, kot po domače rečemo zavezancem za davek, je po skoraj dveh letih ugibanj, namigovanj, alarmantnih zaupnosti in bolj ali manj prikritega nasprotovanja končno jasno, s kolikšno močjo bo po novem pritisnil davčni vijak. Daleč največ vprašanj seje nanašalo na tako imenovani davek od premoženja, kamor po mnenju naših zakonodajalcev spada-dajo stavbe, deli stavb, stanovanja in garaže, poseben predalček paso izumili za plovne objekte, daljše od 8 metrov.
Davek od premoženja se razen pri čolnih plačuje od vrednosti, različne pa so davčne stopnje. Najnižja jeza stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže, nekoliko večja za poslovne prostore, najbolj pa so obdavčeni tako imenovani prostori za počitek in rekreacijo, kot imenujejo zakonopisci objekte, ki so med ljudstvom znani kot počitniške hišice in zidanice. ,
Ce se poglobimo v odloke, ki so jih sprejemale skupščine občin, je že na prvi pogled jasno, da davčne juhe ne bomo jedli tako vroče, kot
je kazalo takrat, ko so postavljali lonce na ognjišče. Pri stanovanjskih stavbah, stanovanjih in garažah so odloki naravnani tako, da bodo le redki plačali davek, saj se davčna osnova zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 kvadratom stanovanjske površine. Davke bo treba plačevati šele od te vrednosti naprej, lastnik hiše, ki bo omenjeno vrednost prekoračila za milijon, bo v novomeški občini plačal 1000 din davka na leto, če pa bo vrednost hiše segla več kot 10 milijonov čez mejo, pa bo davek že omembe vrednih 100.000 din. Take hiše in stanovanja na Slovenskem niso prav na gosto pozidane, vendarle bi se jih nekaj le našlo.
Pri davku od poslovnih stavb ni noberrih olajšav, davčna stopnja pa sega od 0,15 do 1,25 odstotka vrednosti. Relativno najbolj so obdavčeni prostori za počitek in.rekreacijo, čeprav pri njih vsaj na Dolenjskem velja olajšava, da se davek ne plača od prostorov, ki so namenjeni za spravilo sadja, vina in orodja. Ce praktično soglašamo, da praktično ni počitniške hišice in zidanice, ki- bi bili vredna manj kot dva milijona, je po bežnem pogledu v razpredel-
9. maj 1945
SVOBODA JE VELIKO MALIH SVOBOD
Dr as ie v štiridesetih letih marsikaj zabrisal, toda P vi dan svobode in miru po petletni svetovni moriji sn°Stal vsakomur’ ki ga je doživel, neizbrisno v Pominu. Ljudje vedo povedati ne samo, kakšno me je bilo 9. maja 1945, ampak tudi, kaj so na ta rad Tia' ?lasbe' Piapolanja zastav in vsesplošne osti jedli, koga srečali, skratka: spomin jeohra-vsaVHSt°tine P°drobnosti. ki gredo v enolični sivini ride .nJ'kov sicer tako brez škode mimo. Ob šti-Sm setletniei zmage nad fašizmom in nacizmom ski i Vtvsak'od devetih občin, ki jih pokriva Dolenj-kako naŠ!‘ P° ene9a sogovornika in ga vprašali, mah |a dozivel in preživel najbolj čudoviti dan v 1945. To je njihova pripoved.
_ dekle zapleni B BOLGARSKI TOVORNJAK
riborskeanka R„ozika Bobinc. tedaj članica ma-°*rožne9a komiteja, je zvedela za vdajo ^stanku^ levern bre9u Drave nad Mariborom. Na vicn ni^ 2branim aktivistom je iz mesta prinesla no-
PrvT m'aiŠa S6Stra Vida naniti s k"Sel' k'Ph *e Prešinila' )e bila- da morajo to oz-K ognje reso.vi'.FiazkroPib so se na vse strani in zakuri-eksplozi-eStliain zma9e- Sledila je noč, ki so jo parale je. Nemci so ob umiku uničevali skladišča z
municij nred sv
”D°čakali
Pfed sviton^ariboru 'n P°kanje ie P°nehalo šele malo
ga ne h' Sm° Prekrasno majsko jutro, da si lepše-nadaljuieH1^1' zeleti<1' se spominja Rozika in takole s°nčni n koles°m sem se navsezgodaj odpeljala v Pištolo z30 br0t' Mariboru. Bila sem v civilni obleki, s najskriip3 pa?0m- Ljudje so me spotoma opozarjali, imeli so m P'®to'°’ sai se ae ne ve, kako je v Mariboru, ti, |<j So pray’ ker v zanosu in zaverovanosti v dolžnos-^aribor aS čakale' nisem pomislila na svojo varnost. V vistenaKSerri uffavila prvi kamion, da bi šel po akti-b°lgarsk °Z . ' oofer m' ie Pojasnil, da ne more. ker je P°guma a^°iska mobilizirala vsa vozila. To mi ni vzelo bo|garsk prav"a šem se naravnost na komando njak n ® armade, se predstavila in zahtevala tovor-zatein D° . sern 9B 'n aktiviste s Kozjaka je takoj mi je tnPe!ia!.v Maribor- Se danes se čudim, kako se IVIe P°sreoi1o. Lahko bi se končalo tudi drugače. razpol °- i®.c!oP0idne 9. maja že zakipelo v veselem p° U|.02eniu svobode. Ljudje so razobesili zastave in tivisti _ so v zborih prepevali partizanske pesmi. Aktivisti sp° vkorakaii v Mladiko, kamor so prišli tudi ak-svobod Oh0ria-^ njim' je bil Sergej Kraigher. Občutki ue so bili za nas čisto svojevrstni. Zavedali smo
S0) ds na *	'
Potreh aka podvojeno delo noč in dan, če bo to ka ^	°- Za nas aktiviste svoboda ni pomenila počit-
p^estu so ostali skrivači in računati smo morali na varn 'necenia- Naše delo je bilo še vedno tvegano. Ne-Pane°St' Se nisem dovolj zavedala, zato pa jo imam delu pSneie Pred očmi. Tveganje je sodilo k našemu nem0 -ede ”ne,< takrat nism° poznali. Nič ni bilo vpii.,, ^?.ce in sprejeli smo vsako nalogo, četudi bi nas Jala življenje.«
ZADONELI SO ZVONOVI
2Von mamo sva sadili krompir, ko sva zaslišali prej ?ve- Vedeli sva, da je prišla svoboda, saj smo se že zvon °P0V0.nli' da bodo, ko bomo svobodni, zadoneli mini°Q' ^abel' sva j°kati, a delali sva naprej,« sespo-Cah a ma^a pred desetletji v rodnih Rosalni-bespd 'Ca	ki	živi	sedaj	v	Črnomlju. »Težko je z
skriJi m' opisati vse tiste občutke,« nadaljuje, ne da bi ala solze, ki ji polzijo po licih.
pis tudie so v vojni otopeli, in ko je prišla osvoboditev, ve ™°9li verjeti, da je res. Tudi Anica je po začetnem 'iu *e počasi dojemala resnico. je Tjmčni smo bili, da je konec vojne, toda po veselju teža 3 strezn'tev. spoprijeti smo se morali z mnogimi *ami. Vojna je naredila veliko škode. Poleg tega vati (•m°.ra** aktivisti hoditi od hiše do hiše in prepriče-Prin da so odpirali kleti in dajali hrano za vojsko,« ka PPveduje Anica, ki se je kot delovna mladinka izvali *e med vojno, ko je raznašala časopis, sodelo-Pai V nabira,nib akcijah, na kulturnih prireditvah, sku-ka{ z dstalimi pa obdelovala tudi njivo v Metliki, s re so ves pridelek pošiljali partizanom.
sikipeVeda tudi P° v°in' ni šlo brez razočaranj. Mar-dnev h6 -6 vese,)e Pomešalo z žalostjo, ko po dolgih m0j čakanja ni bilo domov sina, hčere, očeta, m0 a- Pri ehi hiši v vasi so izgubili kar pet sinov,« ne rOdn Pozabiti Anica, ki je v vojni izgubila brata, na-vSerne9a heroja llijo Badovinca. Sama pa je imela kljub v tah 9r?zotam, ki jih je doživela bodisi v Beli krajini ali OpePr|šču v Italiji, pravzaprav veliko sreče. Bila je na ba a ko je na novomeško bolnišnico padla bom-skat h6 preživela- Tudi takrat, ko so leta 1943 prišli obi-naparirata Hijo v Novo mesto, jih je presenetil bombni 9'čno ’ k' Pa se *e za Badovinčevo družino končal tra-1 kajti llijevega sina je ubilo med bombardi-
Osvoboditev Novega mesta 8. maja 1945 (Foto: Arhiv DL).
ranjem. »Zagotovo ni med nami, ki smo prebili vojno, nikogar, ki bi želel vse‘te dogodke doživeti še enkrat,« pravi Benčičeva, ki je za zasluge med vojno dobila odlikovanje za hrabrost.
POZABIL NA ROJSTNI DAN
Franc Ožbolt iz Kočevja, nosilec spomenice 1941, predvojni revolucionar in avtor pionirske himne »Mladi pionirji«, je 9. maja 1945 delal na okrajnem načelstvu narodne zaščite v Kočevju, ki je bilo osvobojeno že 4. maja.
»9. maja se je zjutraj in tudi dopoldne slišalo streljanje. Bilo je še vojno vzdušje. Šli smo od hiše do hiše in pri vojnih dobičkarjih plenili čevlje, usnje in vojaški material. Pri nekem čevljarju smo dobili kar voz usnja.
Potem sva šla s Tonetom Abramovičem v Mahovnik in v neki hiši dobila domobranca, ki seje skrival pod posteljo. Ne bi ga niti odkrila, če mu ne bi izpod postelje gledali čevlji. Predala sva ga UDBI.
Popoldne smo zvedeli, da je konec vojne. Topov ni bilo več slišati. Takega miru, tišine, nisem doživel že nekaj let. Tudi v Kočevju je bilovs!?mirno. Nič proslav, zastav, govorov, saj je bilo vsega tega dovolj ob osvoboditvi mesta, pet dni prej. Kočevje je bilo v ruševinah, in v vsem mestu, ki šteje danes okoli 9.000 ljudi, jih je bilo takrat le kakih 700.
Proti večeru smo imeli v današnji kino dvorani vajo za Borove »Raztrgance«. Bil sem namreč tudi v kulturniški skupini in sem igral. In takrat, proti večeru, sem se spomnil, da je 9. maj in da imam rojstni dan, da sem star 24 let. Rojstni dan sem slavil vsa vojna leta. zdaj pa bi nanj skoraj pozabil! Potem je prijatelj.Franc Mehle, ki je bi! doma iz Beie krajine, prinesel steklenico žganja in smo proslavili.
Skozi vso vojno smo ponavljali: »Ko bo osvobojena Ljubljana, se še tistega dne dobimo pri Figovcu«. Te ■ vojne obljube pa nismo izpolnili niti tistega dne niti ob kakšni obletnici osvoboditve,« se spominja Ožbolt
KOČEVARJI SO KURILI S SADNIM DREVJEM
»Kaj posebnega nisem doživljal, če izvzamem svobodo. Postavljen sem bil za sekretarja okraja Brežice in spominjam se, da smo na stadionu v Brežicah v maju pripravili miting. S starši smo doma našli vse razdrapano, hiša je bila zapuščena, prazna. Jokali starši ravno niso. Oče je bil napreden in je že leta 1941 govoril, da Nemci nikoli rie bodo zmagali, ker ne morejo zmagati, in da se bomo vrnili. So pa veliko škode naredili na posestvu. Tu so bili sadovnjaki. Kočevarji pa so drevje posekali in si z njim kurili. Pač niso znali ravnati s sadovnjakom, ker so bili gozdarji. Takrat ni bil toliko pomemben 9. maj; vse je bilo že v tistem vzdušju svobode in 9. maj je šel tako mimo kot to vzdušje.
Ko sem 15. aprila prišel iz bolnice, potem ko sem bil na Planini pri Sevnici ranjen, sem bil takoj delegiran za sekretarja okraja Brežice. Tedaj sta bila okraja tudi Krško in Sevnica. Počistili smo mesto jn poskrbeli za red. Kakšna dva tedna smo delali od 4. zjutraj do polnoči. Skoraj nismo spali. To je trajalo ves mesec maj,« se tistih dni spominja Stane Nunčič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kr.ško.
LAKOTA POJEDLA PAS IN ČEVLJE
Med sedmimi, osmimi fanti in možmi iz Rosalnic in sosednjih vasi, ki so poleti 1942 v strahu pred italijansko internacijo zbežali in se skrivali po vinogradih na Vinomeru, je bil tudi Martin Brodarič. »Takrat sem bil star dobrih 23 let, za OF oziroma za partizane pa sem delal od začetka vojne in imam priznana dvojna leta od leta 1941. Z Vinomera smo dobili zvezo in se pridružili partizanom v Brezovi rebri pri Semiču.«
Brodariču teče pripoved gladko in zanimivo, ima izvrsten spomin in ohranil je duševno in telesno čilost. Med težkimi dogodki iz njegove partizanščine se živo spominja nemške jesenske ofenzive po italijanski kapitulaciji, ko sta se s partizanom Srečkom nad vasjo Dane pri Novi Štifti sama znašla v nemškem obroču. Zavlekla sva sev ozko luknjo, kjer se tudi obrniti nisva mogla, vhod pa zakrila z večjim kamnom; štiri dni sva nepremično ležala. V tem času je zapadel sneg, pojedla sva usnjena pasova in mehkejše dele čevljev. Potem sva se prebijala proti Kočevskemu Rogu, a je na tem križevem potu Srečko padel, jaz pa sem po raznih peripetijah in številnih nevarnostih prišel ves izčrpan in bolan v Belo krajino, kjer sem se najprej javil na komandi mesta Metlika in prosil, naj me za nekaj dni pustijo domov, da se spočijem in si otrebim uši.«
Kot vosovec oziroma pripadnik VDV je Martirr-eb zasedanju prve slovenske vlade 5. maja v Ajdovščini
skrbel, da je to zasedanje potekalo varno in nemoteno. »Iz Ajdovščine smo krenili proti Ljubljani, pri Postojni s pomočjo neke hrvaške brigade razorožili nemško formacijo in med prvimi od dolenjske strani čez Karlovški most vkorakali v osvobojeno Ljubljano. Tega ne bom nikoli pozabil. Kakšno navdušenje! Še danes si ne znam pojasniti, kje so ljudje dobili toliko zastav s peterokrako zvezdo! Z oken so nam metali ne samo piškote, ampak celo čokolado.«
A za pripad ni ke vojske državne varnosti slavje ni trajalo dolgo. »Bil sem postavljen za komisarja čete in po Ljubljani smo lovili skrite belogradiste, zvečer smo hodili na akcije, zjutraj smo se pa vračali. Nekaj mesecev ponoči nismo zatisnili oči.«
Brodarič, preprost, a pogumen in predan kmečki fant iz Rosaln ic, je ostal v armadi, čeprav si je želel vrniti se domov. »Kot oficir graničar in kot predavatelj v oficirski artilerijski šoli sem dobro zaslužil, in ker nisem imel družine, sem lahko pošiljal denar staršem in tudi precej prihranil. Takrat sem imel 9 tisoč dinarjev plače, kojebila3jurježe dobra plača.Tako sem hitro prihranil 76 tisoč dinarjev in neki višji oficir meje obtožil kapitalističnih teženj. Kaj vse sem moral pretrpeti! In čeprav sem na koncu dobil zadoščenje, sem si na vse kriplje prizadeval za demobilizacijo in sem bil leta 1952, ko so me končno pustili domov, najsrečnejši človek na svetu, čeprav sem prišel na povsem požgan dom.«.
Martin je začel znova in pri tem doživljal nemalo razočaranj in nečednosti. Težave si je povzročal tudi sam. ker ni nikdar molčal, če je bil prepričan, da ima prav. »Za sgčno dovoljenje sem šel kot pogorelec tridesetkrat v Črnomelj, in to ničkolikokrat peš, preden sem ga dobil. Kajti tisti, ki je dajal tadovoljenja, je bil medvojni skrivač, ki sem ga jaz kot vosovec hajkal, medtem ko je ženska, ki smo jo partizani ostrigli kot italijansko ljubico, imela teh dovoljenj, kolikor se jih ji je zahotelo, ker je bila ljubica okrajnega veljaka. Meni pa so hoteli les, ki sem ga z dovoljenjem posekal v lastni lozi, zapleniti in še sam naj bi ga odpeljal na železniško postajo v Gradac! Samo Martin Brodarič ne! S sekiro sem pregnal miličnike.«
Ko je Brodarič spoznal, da samo od zemlje ne bo mogel živeti družine, se je zaposlil. »Samo nekaj mesecev mi je manjkalo, da bi bil upravičen do oii-cirsjj^ pokojnine, a sem moral še 20 let delati kot nakupovalec živine v Zagrebu in na Jesenicah, da imam sedaj partizansko pokojnino. Nič mi ne manjka, vesel in zadovoljen človek sem.«
PAST iZ MRTVIH STARŠEV
Novomeščanka Nada Midofer—Jakovljevič, skojevka od leta 1940, je kot partizanka dočakala konec vojne v Trstu. »Bila sem administratorka na prometno i tehničnem oddelku Glavnega štaba NOV in POS, ko smo v palači naših uradov zaslišali neznansko pokanje. Mislili smo, da gre za diverzijo, in hiteli na teraso, da bi se kaj videlo. Skloniti sem se hotela čez rob, ko me je ko lega povlekel nazaj, rekoč: »Še naši straža rji pred hišo streljajo v zrak, lahko te ubije!« Takoj nato smo |e zaslišali vpitje .Vojne je konec!' spuščali so v zrak rakete, streljali pa kot v najhujši bitki.
Mi vsi in ves Trst se je zgrnil na ulice. Ljudje so bili kot ponoreli. Spominjam se, da smo ob obali prišli mimo skladišča, iz katerega je nekdo podajal steklenice. Naenkrat so se v množici znašli harmonikarji, muzikantje. Pelo in plesalo se je kar po ulicah vso noč. Zvečer je bil uradni miting naPiazzi Unita, a je trajal do zore.
■ Drugi dan je prišel pome someščan Jože Slapničar, * češ da gre domov in dagrem lahkoz njim. Nisem hotela, ker sem mislila, da so vsi domači mrtvi, hiša pa porušena. Več mesecev poprej, ko smo bili še v Beli krajini, je namreč nekdo po telefonu sporočil, naj pridem čez blok po nečaka, češ da je ostal sam, ker so vsi mrtvi, hiša pa je bombardirana. Na srečo me komandant ni pustil, kajti bila je vaba, da bi me prijeli. Vseeno pa sem mislila, da je bila telefonska vest resnična.
Ko sem se 18. maja le pripeljala domov s kurirjem, na motorju iz Ljubljane, sem strahoma gledala po Glavnem trgu. Hiša je stala. Vstopila sem na dvorišče, pes me je pozdravil. Najprej sem se ob njem zjokala, šele potem sem šla v stanovanje. Mama se me je kar ustrašila, kajti v partizanih sem zrasla za 13 centimetrov. Tudi sestra in njen sinček sta bila živa in zdrava doma. To je bilo veselja!«
ODGOVOREN ZA POSTOJNSKO JAMO
Jože Tanko z Gorenjske ceste v Ribnici je bil ob osvoboditvi star 37 let ih komandant mesta Postojne.
udiies ima /( ifci in se"tisim Oni, iuui prveya uneva svobode, dobro spominja.
»Bili smo nekje v gozdu v okolic! P,-s- jjr - ko smo zvedeli, da je konec vojne, da je svoboda. Komanda in naša zaščitna četa sta kreniii v Postojno in prevzeli oblast. Vzdušje ob osvoboditvi je bilo svečano, vendar jaz pa tudi moji sodelavci za proslavljanje nismo imeli časa. Bilo je preveč dela. Še posebno mi je ostalo v spominu, da smo takoj zastražili vse trgovine in izvedli mobilizacijo.
Trgovine pa tudi razna podjetja in obrate smo zastražili zato, da ne bi bilo ropanj in drugih nevšečnosti, ki spremljajo menjavo oblasti oz. kapitulacijo. Pobrali smo tudi ključe trgovin in obratov, dokler nismo določili, kako bo potekalo poslovanje po novem.
Veliko dela je bilo z mobilizacijo. Nekateri so šli radi v našo vojsko, drugi pa so se hoteli zmazati. Če se prav spominjam, sva bila v tej komisiji skupaj s Franjo Bojc-—Bidovec, znano partizansko zdravnico, po kateri se imenuje partizanska bolnišnica Franja.
Postojna je bila pred vojno italijanska. Vendar ob osvoboditvi z Italijani ni bilo nobenih težav, saj se jih je velika večina že pred osvoboditvijo izselila. Pač pa smo imeli nekaj zapletov z nezanesljivimi Slovenci.
Spominjam se tudi, da sem dobil takrat v upravljanje Postojnsko jamo, oziroma da sem prevzel odgovornost zanjo. Nekaj prej je bila v jami eksplozija, ko so partizani zažgali nemško skladišče bencina, ki je bilo prav v jami. Skratka': imeli smo veliko dela. Ni bilo časa aa slavje. T udi ženo in devetletnega sina sem spet videi šele mesec po osvoboditvi.«
OD KOD SO LJUBLJANČANI VZELI TOLIKO CIGARET?
Priletnemu Francu Hribarju iz Pijavic se izza očal živo zasvetijo oči, ko je govor o NOB. Vendar pa upokojeni gozdni delavec govori z bolečino v srcu, če teče beseda o zadnjih dneh boja za svobodo. »Hudo mi je bilo, ko sem zvedel, da domači — takrat se je rodil četrti otrok — že sedem mesecev ne vedo, ali sem še živ,« se spominja Franc,« najtežje pa mi je bilo pri Orljem, ko smo bili tam za poslednji naskok na Ljubljano na zboru trije bataljoni in je med nas treščila granata belih iz smeri Ljubljanskega gradu. Nad 80 tovarišev, ki so do tega trenutka preživeli neštete juriše, je pobilo in hudo ranilo. Preživeli smo nemudoma odložili orožje in reševali. Ne morem opisati, kako nam je bilo naslednji dan, ko smo se po šoku ponovno postrojih na Polici, se prešteli in ugotovili, koliko soborcev manjka,« pripoveduje ta več hudega kot dobrega vajeni Bločan po rojstvu.
In kako je končno dočakal svobodo? Gubčevci so morali oblegati Kočevje in na noč jurišati na mesto. Tam mu je dobesedno'na rokah umrl čudovit fant, štabni kurir, ko je pred njimi počilo v minskem polju.
»Za seboj smo imeli tri dni marša, ves čas ni bilo poštenega obroka, v sami Ljubljani pa je bilo veselo in ganljivo hkrati. Zaradi hudih*zgub prav na Orljem je bilo rečeno, da moramo Gubčevci vkorakati prvi med osvoboditelji, a je naneslotako, daje bila to Dvanajsta. Ne vem odkod so Ljubljančani vzeli toliko cigaret, piškotov in drugih dobrot, predvsem pa cvetja, s katerim so nas obsipavali!
Ženske in stare mamice so se gnetle med borci in pritajeno spraševale neznance: »Si videl mojega, tovariš?« Presunilo meje, kosem vtem direndaju slišal ime soborca, /a katerega sem vedel, da je padel na Kočevskem. Kaj takega zmoči lice še tako trdemu možaku,« se spominja Hribar.
MATI JE BILA ŠE ŽIVA
Anton Franjga — Sokol je doma iz T ravnika v Bosni, zdaj pa živi v Slovenski vasi pri Šentrupertu. Leta 1936 je prišel kot gozdni delavec v Slovenijo in 1942 vstopil v vrste narodnoosvobodilne vojske, star nekaj čez 18 let. Deloval je v zaščitni enoti vojnopolitičnega vodstva slovenske osvobodflne vojske, kjer je bil zbran tako rekoč cvet slovenskega partizanstva.
»Že mesece prej smo se pripravljali na svobodo, na nove dolžnosti, ki smo jih pričakovali v miru. Ko je prišel tisti tako težko pričakovani dan zmage, je bil drugi bataljon zaščitne brigade Glavnega štaba slovenske partizanske vojske skupaj s svojim komandantom Dušanom Kvedrom — Tomažem na poti proti. Trstu. Novica o koncu vojne nas je dohitela nekje pri Ilirski Bistrici. Devetega maja so tam potekale hude borbe, ljudje so padali kot sredi najhujše vojne vihre. Četrta armada, ki je stiskala obroč okoli Trsta, je namreč trčila na vse mogoče kvisliške tolpe, ki so na begu streljali vsevprek. In tedaj seveda nismo mislili na sladkosti miru, vsak med nami je opravljal svoje dolžnosti.
Šeleko smo prišli v Trst, se je tudi za nas začela prava svoboda, vendar ni dolgo trajala, saj je bilo tudi v Trstu nevarno.
Domačih, rodnih bosanskih krajev nisem videl od leta 1940. In ko sem se po vojni vrnil, sem najprej vprašal, ali je matišeživa. Ko sem zvede., daje, se mi je kamen odvalil s srca. Med vojno pa je padel eden od bratov. Ker sem bil v vrstah OZNE, se vojna zame še lep čas ni končala. Imeli smo več kot dovolj dela z ostanki četnikov, ustašev, belogardistov itd. Lahko bi rekel, da vsa ta leta ni bilo časa za močnejše doživljanje svobode, za vse tisto rajanje, kateremu se je še teden dni predajalo ljudstvo. V dneh po 9. maju mi je zato ostalo najbolj v spominu, ko smo se morali na pritisk naših zaveznikov umakniti iz Trsta, ko smo se morali dobesedno prebijati čez telesa ljudi, ki so nas hoteli zadržati. Mnogim med nami, prekaljenim v težkih bojih, so tedaj stopile solze v oči. Tako smo izgubili Trst.«
Izjave so zbrali novinarji Jožica Teppey, Mirjam Bezek, Jože Primc, Pavel Perc, Andrej Bartelj, Ria Bačer, Alfred Železnik in Jože Simčič.
• J
1 Benčič
' f
I IH	i	/
Martin Brodarič	Stane	Nunčič
.4
Franc Ožbolt
Nada Midofer
Rozika Bohinc
Franc Hribar
Jože Tanko
Anton Franjga
priloga dolenjskega lista
Gl
Kočevski talci
SPOMENIK
V
SPOMINU LJUDSTVA
Visoki komisar ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli in komandant XI. armadnega zbora Mario Robotti sta 24. aprila 1942 objavila proglas o streljanju talcev. V knjigi »Ljubljana v ilegali« iz leta 1967 je objavljen seznam talcev, ki so bili ustreljeni v Ljubljani oz. njeni okolici v času od 28. aprila 1942 do 28. januarja^ 943. Seznam je bil sestavljen na podlagi razglasa italijanskih okupacijskih oblasti, vendar ne upošteva žrtev, ki so bile ustreljene z obsodbo vojaškega vojnega sodišča, pa tudi ne ljudi, ki so jih ustrelili brez obsodbe v tako imenovanih »čistkah«. Seznam vsebuje tudi 11 imen političnih funkcionarjev, aktivistov in partizanov s Kočevskega. Jože Šeško je bil skupaj z drugimi devetimi talci ustreljen na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani, vsi ostali pa v Gramozni jami.
Začelo se je v noči od 27. na 28. april 1942 v Konca vasi, zaselku pri Stari cerkvi, oddaljenem od Kočevja le 4 km. Tu je 26. aprila zasedal Kočevsko-ribniški odbor OF. Zasedanje je vodil Jože Šeško, takratni sekretar OF in sekretar okrožnega komiteja KPS, ki je živel v ilegali.
Konca vas, majhen zaselek pri Stari cerkvi, je postala žarišče odpora proti okupatorju. Zaselku, obdanemu s sadni m drevjem, seje bilo mogoče neopazno približati kar s treh strani. Sem je prihajala literatura iz Ljubljane in od tod našla pot po vsej kočevski in ribniški kotlini. Tu so se shajali mladinci in skojevci na akcijskih in na študijskih sestankih, na katere so po nalogu CK KPS prihajali razni vodilni komunisti iz Ljubljane. Sestanki so bili izmenoma pri družinah Poldeta Knapiča in Ludvika Tomšiča. Oba sta bila komunista in člana takratnega okrožnega komiteta KPS za kočeski srez. Knapič je bil poleg tega še sekretar ene od partijskih celic na Rudniku, Tomšič pa prvi partijski vojaški referent.
V bližnji hiši, ki jo je takrat imel v najemu priseljenec iz Štajerske Melhior Jošt in na kateri je danes spominska plošča, je Polde Knapič prezidal (zmanjšal) klet, ki naj bi predelana Šešku nudila varno zavetje.
Vendar pogosti obiski v zaselku niso ostali skriti izdajalcu. Ta je v omenjeni poči pripeljal iz Kočevja močno enoto italijanske vojsfce, ki je zaselek obkolila.
Močno tekanje pri sosedu Tomšiču in glasno lajanje psov je prebudilo Poldeta Knapiča, ki je skupno s Karlom Ahcem spal na senu nad hlevom preko ceste. Vsa sreča, da je bil hlev, nad katerim sta spala, precej odmaknjen od hiše in v zavetju sadnega drevja. Kljub oddaljenosti pa je bilo razločnb slišati, da Italijani sprašujejo po Karlu Ahcu. 2e so se oglašali streli na raznih koncih. Bil je skrajni čas, da pobegneta proti bližnjemu gozdu. Polde je zgrabil odejo, potegnil za noge Ahca, in že sta bila v sadovnjaku. Bližnji strel je za hip zmedel Ahca, da je počepnil za kup gnoja. Polde pa je hitel naprej. Ob kriku, ki ga je zaslišal za sabo, je spoznal, da Ahcu ni več pomoči, v rokah ga imajo fašisti.
Po osvoboditvi je Polde pripovedoval o dogodku. Srce je čutil v grlu, v možganih mu je kljuvalo, vedel je, da zanj ni rešitve, če ga dobe v roke Italijani. Ne sme se ustaviti. Le naprej, le naprej! Oplazil ga je strel, a rešila ga je odeja, ki jo je stiskal k sebi in od katere se ni hotel ločiti. Sreča, da je bila tema. Poznal je vsako ped zemlje, vsako drevo. Strah mu je dal izredno moč. Naletel je na apneno jamo, pokrito z vejami sadnega drevja, ki se je takrat obrezovalo. Kakšna sreča! Brez razmišljanja je skočil vanjo in potegnil nase nekaj vej. Zasledovalcev za sabo ni več čutil, le nekaj zaporednih strelov je še počilo za njim. Oddahnil si je, čeprav mu je mraz lezel v kosti, je bil presrečen.
Začelo se je svitati. Polde je bil dobro skrit, Italijanov ni bilo v bližini. Prostor, kjer se je Polde nahajal, je bil precej višje od hiše, ki so jo obkolili Italijani. Od tam je lahko opazoval vse dogajanje.
Vojaki so iz ene bližnjih hiš prignali 16-letnega Škerla, ki je nenehno klical mater. Tudi ta se jekmalu pojavila. Fant je moraLpo kramp in začelo seje razkopavanje zidu. Poldetu je stisnilo srce, ker je vedel, da je skrivališče odkrito. Po kratkem kopanju se je razlegel vesel vrišč Italijanov. Jože Šeško, poleg njega pa še dva begunca Štajerca: Melhior Jošt in Jože Antloga so jim padli v roke.
Kmalu po aretaciji Jožeta Šeška, so na domu presenetili Draga Gorjana, ki se je podredil direktivi partije in ni odšel v ilegalo. Vendar s temi aretacijami krog še ni bil sklenjen. Okupator je dobro vedel, da so še na prostosti Jožetovi najožji sodelavci. Besnel je in na veliko zapiral ljudi. Marinč Anton, zidar, najožji sodelavec Poldeta Knapiča, je bil aretiran na svojem domu na Mlaki v noči od 3. na 4. maj 1942. Isto noč so prijeli tudi Maksa Pintarja—Gandija. Š svojega doma na Mlaki pri Kočevju je bil tega dne odgnan tudi Ivan Kočevar. Toneta Trtnika so prijeli 16. aprila dopoldne na delovnem mestu v delavnici privatne firme »Dukič« na Rudniku Kočevje. Še prej, in to v začetku aprila, je bil prijet brivski pomočnik Franci Murovič. Na bloku med Dolgo vasjo in Kočevjem so 8. maja 1942 aretirali naprednega učitelja Borisa Boca, Rudi Krese pa jim je padel v roke kot partizan nekje pri Žužemberku. Enaka usoda je doletela partizana Jožeta Lukaveckija. Vse je čakala enaka usoda, padli so pod okupatorjevimi streli.
Karl Ahac seje rodil 13. oktobra 1908. Izučil seje za kurjača in se zaposlil pri kočevskem rudniku v kotlarni. Spoznal se je z naprednimi delavci, kot so bili: zidarja Polde Knapič in Tone Marinč, Lojze Kočevar, Jože Švajgel, Peter Jenko, Franc Gazvoda in drugi. Tudi z Jožetom Šeškom se je zgodaj povezal. V KP je bil sprejet 1940, prej pa je deloval v skojevskem gibanju.
Po italijanski okupacijisejelotilorganizacijein propagande za Osvobodilno fronto. Ko je opazil, da mu postajajo tla vroča, se je pričel skrivati. Ker je dobil trakuljo, ga je rudniški zdravnik dr. Cizelj napotil na zdravljenje v Ljubljano. Ko je njegova žena Karolina zvedela, da ga iščejo-karabinerji, je prosila poštno uslužbenko Marijo Marincelj (sestro narodnega heroja Toneta Marinclja), naj po telefonu pokliče njenega moža Karla v bolnico in mu po ovinkih pove, kaj ga čaka. Takoi po obvestilu je pobeanil iz bolnice in se napotil v Konca vas, kjer se je skrival pri Knapičevih in Tomšičevih.
Usodnega 28. aprila 1942, ko so italijanski vojaki ujeli Jožeta Šeška, so zgrabili tudi Karla Ahca, ga že v Konca vasi strahovito pretepali, odpeljali najprej v Kočevje, nato pa v Ljubljano, kjer so ga 15. maja 1942 ustrelili kot talca.
Jože Šeško se je rodil 4.12.1908 v Slovenski vasi pri Kočevju. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Baderni v Istri, nato patri leta v Kočevju. Jeseni 1919 se je vpisal v prvi slovenski razred realne gimnazije v Kočevju. Svoj talent je pokazal v vseh šolskih predmetih in prav tako pri raznih prireditvah. Zgodaj se je moral boriti s siromaščino, kajti leta 1926 je njegov oče zapustil družino in odšel v južne kraje države, kjer je po dveh letih postal žrtev zahrbtnega umora.
Ko je Šeško 1927 opravil maturo, se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Vsa štiri leta študija slavistike seje boril za obstoj. Pomagal si jez inštrukcija-mi, v Oražnovem domu pa je dobil brezplačno stanovanje. Diplomiral je leta 1931, vendar je čakal 2 leti, da je dobil zaposlitev na mariborski gimnaziji. Učil je le slabe 3 mesece. Zaradi širjenja komunističnih letakov v Kočevju ga je policija aretirala. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let.
Šeško je bil že kot gimnazijec politično razgledan in levo usmerjen. V KP Slovenije je bil sprejet 1928. Decembra istega leta je bila pod njegovim vodstvom po nekajletnem zatišju zelo aktivirana KPS na Kočevskem. Bil je silno delaven in iniciativen ter je užival velik ugled med kočevskim delavstvom. Po prestani kazni ni dobil nikjer zaposlitve. Niti inštrukcij ni dobil, ker so se straši dijakov bali, da bi se zamerili pri oblasteh. Preživljali sta ga sestri Gizela in Marija. Prva je bila zaposlena v tekstilni tovarni, druga pa kot šivilja. Čeprav ga je usoda hudo tepla, Jo.že ni klonil. Še bolj se je zagrizel v partijsko delo. Pod njegovim vodstvom je KP v Kočevju organizirala stavke v obeh tekstilnih tovarnah in demonstracije rudarjev zaradi grožnje Trboveljske premogokopne družbe, da bo opustila kočevski rudnik.
Ko je začela med kočevskimi Nemci naraščati hitlerjevska propaganda, je Šeško razkrinkaval nacistično demogogijo in svaril ljudi pred nevarnostjo, ki grozi vsemu človeštvu, še posebej pa slovenskemu narodu. Z narodnoobrambnim in antifašističnim delom je KP kljub majhnemu številu članov pridobila mnogo simpatizerjev in postavila temelje za poznejšo množično Osvobodilno fronto ter velik odhod kočevskih delavcev v partizanske enote.
Ugled, ki si gaje Šeško pridobil med prebivalstvom, pa ni bil všeč nekaterim oblastnikom. Kakor mnoge komuniste sotudi njega internirali najprej v Bilečo, nato pa v Ivanjico. Po sovražnem napadu na Jugoslavijo se je 10. aprila 1941 vrnil v Kočevje. Že v naslednjih dneh so ga kočevski hitlerjevci, ki so se v splošni zmedi polastili oblasti, aretirali, Zaradi odločnega nastopa in ko jim je v obraz povedal, da se niti smrti ne boji, so ga kmalu izpustili. Kljub sovražnosti Kočevarjev [e takoj začel zbirati okoli sebe zanesljive ljudi in jih pripravljati na odločilne dogodke. Navodila za organizacijo Osvobodilne fronte Slovenije sta mu posredovala Aleš Bebler in Franc Leskošek-Luka, s katerima je imel stalne zveze.
Odbori OF so nastajali po vsem takratnem kočevskem okraju,'ki je obsegal ozemlje od Kolpe do Velikih Lašč in Turjaka. Šeško je bil sekretar okrožne« ga komiteja KPS in sekretar okrožnega odbora QF Kočevskega okrožja. Po izselitvi kočevskih Nemcev so bili dani ugodni pogoji za množičen polet osvobodilnega gibanja. Kljub ilegalnemu življenju seje Šeško gibal po vsem okrožju. Povsod je našel zanesljivo zavetišče.
Proti koncu zime in spomladi 1942 je prebival v Dolgi vasi pri Bradačevih in v Konci vasi, kjer je Melhior Jošt, znani komunistični simpatizer in begunec iz Štajerske, vzel v najem hišo. Tukaj je Jože skliceval seje okrožnega komiteja in okrožnega odbora OF, Obiskovali so ga tudi drugi zaupniki. Vse to pa ni ostalo prikrito izdajalskim očem in v torek, 28. aprila 1942, zgodaj zjutraj je padel v roke okupatorju skupaj z Melhiorjem Joštom in Jožetom Antologom. V zaporu v Kočevju so fašisti vse tri pretepali in mučili, enako tudi druge, ki so jih takrat ujeli. Po nekaj dneh so vse odpeljali v Ljubljano. Jošta in Antloga so poslali v internacijo v Italijo, Seška pa 11. maja 1942 ustrelili kot talca. Zaradi svojega dela in junaštva je bil Jože Šeško po svobodi-tvi proglašen za narodnega heroja.
Karl Gorjan-Drago se je rodil 6. marca 1915 v Ljubljani. Njegov oče Jurij je bil zaposlen kot pečar-kurjač v tovarni pečarskih izdelkov. Po končani osnovni šoli je nadaljeval šolanje na gimnaziji, kjer je končal 4 razrede. Na očetovo željo se je šel učit elektrotehniške obrti v Šiško. Ko je bil star 17 let, mu je oče umrl. Mati Marija ni prejemala nobene pokojnine. Zaposlila se je kot raznašalka časopisov in pri tem delu so ji pomagali otroci.
Drago si je želel pridobiti čimveč znanja v svoji stroki, zato sejeleta1934 vpisal na tehnično srednjo šolo v Ljubljani. Trdo življenje ga je kmalu privedlo med revolucionarno mladino. Istega leta je postal član pokrajinskega komiteja SKOJ, kjer je bil zadolžen za povezavo z vajensko mladino. Zaradi izdajstva je bil 15. novembra 1934 aretiran in na sodnem procesu proti 39 komunistom 18. aprila 1935 obsojen na 12 mesecev strogega zapora. Med obsojenimi so bili tudi Tone Tomšič, Vida Bernot (Tomšič) in Tone Žerjal.
Ko je Drago prišel iz zapora, je z enako vnemo nadaljeval politično delo. Po skojevski konferenci pod Kumom nad Trbovljami poleti 1936 ga je policija aretirala 21. oktobra 1936, ko je na železniški postaji v Ljubljani čakal Dinka Tomačiča, ki je iz Zagreba prinesel ilegalno literaturo. Obsojen je bil na 18 mesecev strogega zapora. Kazen je prestajal v Sremski Mitroviči, kjer se je med drugimi znanimi komunisti seznanil tudi z Mošo Pijadejem in drugimi znanimi komunisti ro-bijaši. Zaradi zapora in pomanjkanja gmotnih sredstev ni mogel nadaljevati študija. Moral se je priložnostno zaposliti in prijeti za vsako delo, da se je skromno preživljal in obenem pomagal materi »In obema bratoma.
Leta 1940 je moral iti služit vojaški rok. Po propadu stare Jugoslavije je odšel v Kočevje, kjer je na rudniku dobil delo električarja. Organizirano se je povezal z brezposelnim profesorjem Jožetom Šeškom, sekretarjem okrožnega komiteja KPS in z drugimi komunisti. Med delavci na Rudniku je bil Drago zelo agilen pri širjenju, letakov, pridobivanju pristašev za Osvobodilno fronto in za odhod mladine v partizane. Njegovo delovanje pa ni ostalo skrito pred redkimi nasprotniki in vohuni, ki jih je najel takratni rudniški ravnatelj. Kmalu po aretaciji Jožeta Šeška so Italijani zaprli tudi Gorjana, ga iz Kočevja premestili v Ljubljano, kjer so ga 15. maja 1942 ustrelili kot talca.
Tone Marinč se je rodil 22. junija 1904 v vasici Rajšele pri Banjaloki, občina Kočevje. Ko je bil star pet let mu je umrla mati. Imel je mlajšega brata Jožeta. S 15 leti je šel Tone na Češko k bratu pokojne matere. Tam se je izučil za zidarja. Leta 1927 se je vrnil v Jugoslavijo. Na Mlaki pri Kočevju je kupil manjšo hišoz denarjem, ki gaje prihranil od svojega zaslužka, nekaj pa je podedoval po mami. V kočevskem rudniku je dobil delo kot zidar. S tamkajšnimi komunisti se je kmalu seznanil in bil sprejet v Komunistično partijo. Zaradi sposobnosti kot propagandist in agitatorje bil imenovan za člana okrožnega komiteja KP za kočevsko okrožje. Znani kočevski komunist in revolucionar Ivan Erker—Goldšmid navaja v svojih spominih, daje bil leta 1931 osnovan v Kočevju okrožni komitet KP, v katerem so bili: Jože Šeško, Ivan Erker, Ludvik Tomšič, Anton Marinč, Lojze Komerički in Marjeta Koren. Tone je bil član tega komiteja do svoje aretacije. Poleg tega je bil sekretar mestnega komiteja Kočevje.
Po razpadu stare Jugoslavije je Tone Marinč z vso vnemo pomagal okrožnemu sekretarju J. Šešku pri organiziranju Osvobodilne fronte. Ko je jeseni 1941 okrožni komitet, sta se skupaj udeleževala sestankov terenskih odborov OF in partijskih organizacij ter imela stike s posamezniki, jim prinašala propagandni material in ustna sporočila. Stalno in tesno povezavo sta imela predvsem s člani mestnega odbora OF Kočevje. V začetku maja 1942 so Italijani Toneta Marinča aretirali na njegovem domu na Mlaki. Najprej so ga zaprli v Kočevju, nato pa so ga odpeljali v Ljubljano, kjer so ga 16. maja 1942 ustrelili kot talca.
Maks Pintar—Gandi se je rodil 11. decembra 1920 v Ortneku, kjer je bil njegov oče delavec pri graščaku Koslerju. Leta 1927 se je družina preselila v Kočevje. Oče je dobil delo čuvaja—zaporničarja pri železnici. S šestnajstimi leti se je šel Maks učit za peka, vendar so kmalu razveljavili učno pogodbo, ker je bil zelo kratkoviden. Dobil je delo pri lesnem manipulantu v Kočevju, pozneje pa pri železnici kot progovni delavec. Bil je član levega krila Sokola in revolucionarno usmerjen ter povezan z mladinskim gibanjem, ki ga je vodil SKOJ. Ob razpadu Jugoslavije se je skupaj z mlajšim bratom moral umakniti pred kočevskimi Nemci. V aprilski vojni je bil prostovoljec.
Ko se je začela na Kočevskem organizirati Osvobodilna fronta, se ji je Maks takoj priključil. Prejemal je Poročevalca in drugo literaturo. Za njegovo delo so zvedeli Italijani in ga v noči od 3. na 4. maj aretirali skupaj z bratom Lojzom; ta je bil poslan v internacijo, Maksa pa so 16. maja 1942 v Ljubljani ustrelili kot talca.
Ivan Kočevar—Janko seje rodil 14. maja 1904 v Sv. Križu na Primorskem. Ko je končal osnovno šolo, je bil precej časa brez zaposlitve. Pozneje je dobil delo pri železnici v Kočevju pri podjetniku Kramarju in naposled na Rudniku. Politično je simpatiziral že pred vojno s komunisti in bil povezan s Tonetom Marinčem katerega sosed je bil na Mlaki. Aretirali so ga istočasno z Marinčem/adpeljali najprej v zapor v Kočevje (dijaški dom), kmalu pa v Ljubljano kjer je bil ustreljen kot talec 16. maja 1942.
Prevladuje mnenje, da je bil pomotoma aretiran namesto Alojza Kočevarja, kurjača na Rudniku, takrat vidnega in agilnega komunista, tudi sekretarja ene od rudniških celic in kasnejšega člana okrožnega komiteja KPS.
Tone Trtnik—Tomaž se je rodil 12. januarja 1908 v Dobrunjah pri Ljubljani v revni delavski družini. Zgodaj si je moral služiti kruh pri kmetih in zidarjih. Učil se je za strojnega ključavničarja. Ko je napravil pomočniški izpit, so ga kmalu odpustili iz službe. Ponovno se je
zaposlil po odslužitvi vojaškega roka I. 1930. Clan SKOJ je postal že 1923, član KPJ pa 1928. Udejstvoval se je v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda«in »Vzajemnosti« v Zadvoru. Bil je izvoljen tudi za občinskega odbornika, kar kaže na njegovo Prl' ljubljenost med tamkajšnimi ljudmi.
Ko so okupatorji aprila 1941 zasedli naše kraje, s_e|® Trtnik takoj lotil organiziranja' odpora proti sovraži11 ku. Sredi julija je italijanska policija ponoči naprav racijo z namenom, da bi ujeli 38 članov Svobode.A'®" tirala jih je 18, ostali so se izognili aretaciji in 13°®# je ustanovilo Molniško četo, ki se ji je pridružil tu Tone Trtnik. 2e čez nekaj dni pa je bil poklican v Lj® bljano, kjer je postal član okrožnega komiteja Kr Deloval je tudi v rajonu Barje.
Iz ohranjenih italijanskih aktov izhaja, da je italijan ska kvestura v Ljubljani 12. avgusta 1941 izdala tiral'c za Tonetom Trtnikom in Jožetom Moškričem. Z®r® tega ga je CK KPS oktobra 1941 poslal na Kočevskj da bi pomagal tamkajšnim komunistom in aktiviste OF pri organiziranju vstaje. Postal je član okrožne!! komiteja KPS za takratno kočevsko okrožje. Zap®s se je v kočevskem rudniku pri firmi Dukič. Med ruda I je pridobival člane za OF in pripravljal mlade 'i#' ,0 odhod v partizane. Njegovo politično delo pa ni ost® prikrito sicer maloštevilnim ovaduhom, 16. aprila1’ ■ so ga Italijani aretirali pod napačnim imenom. Ker| opravljal tudi kovaška dela, se ga je prijelo imej0^. kovač. Italijani so menili, da je kovač njegov priih1® ■_ _ Odpeljali so ga v zapor v Kočevje in 4. maja t^42^ bljano, kjer je italijanski ovaduh šele v zaporu od* njegovo pravo identiteto. Ustreljen je bil kot talec 1_ junija 1942. Po osvoboditvi je bil Trtnik proglašen2 narodnega heroja.
Franci Murovič se je rodil 27. julija 1923 v Kočevju kot sin vrtnarja. Po končani osnovni šoli se je šel uc za brivca. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije j® . prostovoljec v tako imenovani aprilski vojni. P.r vojno pa je bil levo usmerjen Sokol in povezan z ®a prednim mladinskim gibanjem, ki sta ga organizira SKOJ in KP. Kupoval in bral je redno skojevske l*s‘! kot »Mlada leta« in »Mladina«. Povezan je bil sskojev Cirilom Vidmarjem, Tonetom Marincfjem, Franc® Arkom in drugimi. Vinko Murovič, brat dvojček, j®^e partizane že februarja 1942. Franci Murovič in njeg° šest let starejši brat Rudi pa sta bila aretirana aP® 1942 in zaprta v belgijski kasarni v Ljubljani. T”3®1« bili tudi Miha Južnič, Jože Heglar, Tone Trtnik i®s kakih 15 rudarjev. Po zaslišanju na kvesturi so Rudija odpeljali na Rab in potem v Gonars, Franca P8 so kot talca ustrelili 11. junija 1942 v Ljubljani.
Boris Boc, napreden in levo usmerjen učitelj, ^ rodil 7. decembra 1900 v Celju. Leta 1923 se je z ž®n Ireno preselil iz Prekmurja v Doljno Brigo, kje'l_ poučeval na dvojezični šoli do leta 1925. Zaradi na prednega in revolucionarnega delovanja j® službeno večkrat premeščen. Iz Dolnje Brige so 9^ premestili v Velike Poljane, 1929 na Onek in pote111 Livold. Ko so se ob razpadu stare Jugoslavije Ko®eVM rji polastili oblasti, so ga zaprli in bi ga gotovo ubili-bi Kočevsko zasedla nemška vojska.
Boc se je še bolj povezal z znanci komunisti, kot s° bili Jože Šeško, Tone Bradač, Rudi Pizzulin in dru!!1 ter pomagal pri organiziranju Osvobodilne fronte D®
8.	maja 1942 so ga Italijani aretirali na bloku pri Koč^ vju, ko je šel z ženo in sinom Tončkom nakupov3’ mesto. Zaprli so ga v Dijaškem domu, 14. majal942P odpeljali v Ljubljano, kjer so ga že 16. maja 1942 ust2®' lili kot talca. V poročilu komande italijanske divizU »Granatieri di Sardegna« z dne 6. septembra 1942 I® navedeno, da je bil Boris Boc komunist, nevar®n element, ki je širil podtalno propagando med rudah'v okolici Kočevja.
Njegovega 16-letnega sina Tončka pa so Italijani US' trelili 11. maja 1942, torej 5 dni pred očetom, pri mos* v Dolgi vasi skupaj z 11 drugimi moškimi, med kateri®1' so bili gostilničar Zdravič, njegov hlapec Levstik, J®2 Slavič, Tone Grmovšek in drugi.
Rudi Krese se je rodil 22. marca 1921 v Koče# Kmalu po končani osnovni šoli seje najprej zaposli Tekstilani v Kočevju, potem pa v rudniku. Tu je sodel®" val z naprednimi delavci, posebno z mladinci. Ko sel® nekega jutra marca 1942 vračal domov z nočnega # la, so ga ustavili italijanski vojaki in ga brez kake9l vzroka pretepli. Takrat je fašiste še bolj zasovražil t® sklenil, da bo odšel v partizane in se jim maščeval23 storjeno krivico. Res je že po nekaj dneh svoj skleP uresničil. Kot partizan se je samo enkrat oglasil pf'sV’ oji materi v Zeljnah, da se je najedel in preoblekel rilo, potem pa je za njim izginila vsaka sled.
Rudijev brat Jože Krese, ki je bil interniran v Pad®*' (Italija), je povedal, da je tam zvedel od drugih intef®1’ rančev, ki so bili doma iz Trebnjega, da je bil njeg® brat Rudi zaprt v Trebnjem. Iz tega je sklepal, da so 9* Italijani ujeli. Iz italijanskih listin izhaja, da je bil R® Krese ustreljen kot talec 29. maja 1942 v Ljubljani-2® njegovo trag ično usodo so domači zvedeli šele iz čl# ka »Spomini na talce iz Kočevja, padle pred 40 leti".K je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 6. maja 1982, ¥' pisal pa ga je Henrik Kužnik.
Jože Lukoveckije bil rojen 16. marca 1922 v Koče# Leta 1937 seje šel učit za ključavničarja v tekstilno'® varno »Horak« v Kočevju. Ko je leta 1940 postal po®1® čnik, se je zaposlil na Joštovi žagi pri Mahovniku-razpadu stare Jugoslavije se je kmalu vključil, osvobodilno gibanje. Bil je med prostovoljci v april® vojni. Povezan je bil s Cirilom Vidmarjem, ki je 31. j®1'1® 1942 padel v bolnici »Ogenca« pri Loškem poto# nadalje z Borisom Bocem, učiteljem iz Livolda, in z M' lanom Kovačičem, ki je padel že leta 1942. ~>°ie Lukovecki je šel v začetku leta 1942 v partizane. Bilj® ujet in Italijani so ga poslali v taborišče Gonars, to® kmalu so ga poklicali nazaj v Ljubljano, kjer je bil13 junija 1942 ustreljen kot talec.
Tako je prvi okupatorjev udarec s sodelovanjem d® mačih izdajalcev zadel v polno. Toda seme, ki so 9® zasejale prve žrtve, je padlo na plodna tla. Sovraš# do okupatorja je iz dneva v dan raslo in vse več ml# fantov je odhajalo v partizane.
Posmrtni ostanki ustreljenih talcev počivajo na lju' bljanskih 2alah na grobišču talcev. Nad njihovi®1' grobovi so postavljeni spomeniki z imeni. Od koč®'r skih talcev najdemo le naslednja imena: Jože Sešk®'-Tone Trtnik, Drago Gorjan, Maks Pintar, Boris BoC'n Franc Murovič. Na precejšnjem številu spomenikov®® namesto imen napisali: »Neznani«. Pod temi sporne®1' ki so pokopani — po dosegljivih podatkih —tudi os'®11 kočevski talci: Karl Ahac, Rudolf Krese, Tone Mari®®’ Ivan Kočevar in Josip Lukavecki.
Prav bi bilo, da bi se iz spoštovanja in hvaležnos'1 tam zapisala tudi imena teh borcev, ki so žrtvo#1 življenja za našo sovbodo in ki že imajo spomenik spominu ljudstva.
HENRIK KUŽNl^ RAJKO JENI# DUŠAN BRAVNlC^
Gramozna jama — kraj, kjer so italijanski okupatorji streljali slovenske rodoljube (Foto: Arhiv DL)
-Novomeški zapori 1942
je sedel na slamnjačo in se ni zmenil za svoj nahrbtnik, v katerega mu je sosed začel zlagati njegove reči. Mea jetniki na spisku sem bil tudi jaz, kar me ni niti malo prizadelo, saj sem doživljal še hujše reči, ko so me izgnali Nemci iz Štajerske, da nisem vedel ne kod ne kam. Pogledal sem stokajočega učitelja, sedel na tla in začel zlagati svojo drobnarijo v nahrbtnik, ki je hodil z mano, ko sem bil še izgnanec.
Tisti, ki jih ječar ni poklical, so molče zrli v nas. Najbrž jim je bilo hudo, saj smo bili navsezadnje lep čas skupaj in si povedali marsikaj kot v kakšni družini. Tudi o stvareh, o katerih si tuji ljudje ne vedo povedati prav ničesar, smo radi pokramljali in med seboj smo se že povezali z nitko, s tisto nevidno, ki se ne utrga kar tako.
Možakar, ki je spal poleg mene, je nenadoma razmo-tal zavojček, ki ga je bil spretno skril in zašil v svoj suknjič, potegnil iz njega nekaj deset lir in jih začel deliti: »Vsak nekaj! Saj jih boste potrebovali bolj kot mi, ki bomo ostali še tu.«
In je pričel deliti kot v uradu za prehrano živilske nakaznice, mi pa smo jemali lire, kot da to spada k poslu, ki ga bo opravil z nami ječar. Potem smo si povedali še nekaj nepomembnih besed, tako vsakdanjih, kot da sedimo nekje v sobi in brezskrbno kramljamo o stvareh, ki so tako vsakdanje, da bi morali ob njih pravzaprav zehati.
Ko se je stemnilo, je ta ali oni vstal. Morda mu je postalo pretesno in se je skušal malo pretegniti, potem pa je zopet tiho legel, da ne bi zmotil soseda, čeprav je vedel, da bo zaspal šele tja proti jutru. Pred vrati celice pa je brlela lučka in metala slabo svečavo po celici.
Tako smo se premetavali v tesni celici nekaj dni, morda jih je bilo štirinajst ali pa še več, kar se sredi noči odpro vrata celice. Na pragu je stal ječar, oblečen v italijansko uniformo, in nekaj trenutkov srepo buljil v nas, kot da ne bi vedel, zakaj stoji pred vrati celice. Nič radi ga nismo videli. Še takrat ne, kadar smo tu pa tam smeli na dvorišče in v krogu stopali drug za drugim. O, takrat smo gledali v sonce, kot bi se sprehajalo po nebu pravo čudo, jasno in sijajno, lepše kot kdaj prej.
Ko se nas je ječarza silo nagledal, je potegnil iz žepa papir in se zopet zastrmel v nas. Brez dvoma je opazil vznemirjenje v naših očeh, zato je še malo počakal in zadovoljno opazoval naše obraze. Končno je le odprl usta in med črnimi zobmi zavpil:- »Kalan, Štubelj,
Žunič!«Potem je naštel še nekaj imen in dodal: »Čez deset minut vas pridem iskat, in kdor ne bo pripravljen, bo še slabše zanj. Razumeli?« Zaloputnil je vrata, zunaj še nekaj zaklel o ribelih in že smo ga slišali v sosednji celici. Zop^ imena, potem tišina, tresk z vrati in mir.
Nekaj trenutkov smo nemo strmeli v tla, tisti, ki jih je poklical ječar, in tisti, ki niso.bili napisani na papirju.
Prvi je spregovoril učitelj, ki pa tokrat ni zaklel, in je bolj vzdihnil, kot govoril: »Tako, potem bo pa le konec	Ni preteklo deset minut, ko so se zopet odprla vrata
temu klavrnemu življenju. Ne vem, koliko časa že	naše celice, na vratih je stala zopet črnozoba pošast in
čepim v tem prekletem kurniku. Kamor koli gremo, ne	režaje prebrala še enkrat imena, nato pa »avanti« in šli
bo slabše, kot je tu, pa četudi bo vsega konec.« Potem	Smo. Niti toliko časa nismo imeli, da bi si v celici sti-
snili roke in si še enkrat pogledali v oči. Pa so s pozdrav vi le opravili bežni pogledi, ki niso povedali nič manj kot stiski rok.
Potem so nas že na hodniku vklenili v verige, celo vrsto jetnikov v eno dolgo verigo. Karabinjerji so bili pri.tem poslu zelo spretni. Prijem sem, prijem tja, in že si tičal v verigi tako tesno da se je kar kri ustavljala v zapestju.
Jetnike so pripeljali tudi iz drugih celic in kmalu se nas je nabralo lepo število. Brž smo bili vsi vklenjeni v verige, ki so rožljale, da nas je spreletaval grozljiv občutek. Staremu učitelju, tistemu, ki je preklinjal in pljuval v velik rdeč robec, so delale verige brez dvoma težave, ker je stokal in škripal z zobmi, kar je neznansko razveseljevalo črnozobega ječarja in kara-binerje. Nekateri jetniki so bili tega že vajeni in so si znali pomagati. Ko so jih uklepali, so stisnili pesti in s tem razrahljali verigo, mi, ki smo bili še novinci, smo jim zavidali, saj so nam kmalu začele zatekati roke v zapestju.
Čez nekaj časa smo že stali na jetniškem dvorišču, tam, kjer smo'kakšen dan lovili sonce in svež zrak. Črnozobi ječar je znova klical naša imena, in ker ni manjkal nihče, je kar žarel od zadovoljstva, da je tako dobro opravil svoje delo. Jetniki, ki so ostali še v celicah, so pričeli odpirati okna in nam skozi rešetke mahati z rokami.
Potem so nas karabinjerji-zvrstili v dolgo vrjsto s svojim neprestanim »avanti, avanti, ribeli,« in zavili smo proti vratom jetnišnice. Jetniki pa so nam še vedno mahali z rokami in nam klicali: »Na svidenje, tovariši! Zdravo! Na svidenje v svobodi!« In kot bi velel nek čudežen glas vsem tistim y celicah, so pričeli peti: »Nabrusimo kose...«
O, zdaj pa nismo več stopali ponižno, ne! Dvignili smo glave, zrli v okna, ki so postajala vedno glasnejša, in zdelo se nam je, da poje cela jetnišnica. Karabinjerji so besneli, suvali so nas s puškinimi kopiti in nas brcali, da bi stopali hitreje. Črnozobi ječar je planil kot obseden v jetnišnico, da bi utišal »ribele«, toda pesem je še zvenela med zidovi sive jetnišnice.
Že so se zaprla za nami jetniška vrata, a z nami je še vedno stopala uporniška pesem. Daleč na obzorju se je začelo svitati, toda zvezde so ostale še vedno jasne in svetle. Tu in tam so se oglašali petfelini, kot da njihova pesem velja tudj nam v pozdrav in slovo.
Ko smo stopali po temni ulici, je nenadoma izza zastrtega okna prodrl presunljiv ženski krik: »Zbogom, zbogom, Boris! Vrni se, vrni!« Ta čudno žalostni pozdrav nas je zopet potisnil k tlom. Nedaleč od mene je zarožljala veriga in v svitu prvih sončnih žarkov smo videli, kako se je dvignila roka in trudno pomahala v pozdrav, brez besed, tiho, žalostno. In v nas je zopet segla žalost in tesnoba.
Zavili smo proti kolodvoru, kjer so nas že čakali živinski vagoni, da nas odpeljejo v internacijo. Morda na Rab, morda v Gonars ali pa še kam drugam.
MANKO GOLAR
Taborišče internirancev v Gonarsu pri Palmanovi poleti 1942 (Foto: Arhiv DL).
kombinat a solo novo mesto-straža
1^ A tovarna zdravil,
Mi	n. sol. o. Novo mesto
VSAK DELAVEC MILIJARDO
Krka, tovarna zdravil načrtuje, da bo letos ustvarila 35 milijard dinarjev celotnega prihodka ali 45 odstotkov več, kot v letu 1984. Ta številka pa tudi pomeni, da bo moral skoraj vsak delavec Krke ustvariti za staro milijardo dinarjev prihodka.
Na jugoslovanskem tržišču bo Krka letos prodala za 50 odstotkov več kot lani oziroma za 12 milijard dinarjev svojih izdelkov. Več kot polovico te vrednosti predstavlja Krkina osnovna dejavnost, proizvodnja zdravil in veterinarskih izdelkov, poleg tega pa še kozmetični izdelki, zdravilna zelišča, izolacijski materiali in gostinsko-turistične in zdraviliške storitve.
Na tuja tržišča bodo letos v Krki izvozili za 53 milijonov dolarjev izdelkov, od tega 34 milijonov dolarjev na konvertibilna območja.
Osnova za uspešen razvoj Krke v vsem dosedanjem obdobju je lastno znanje, kateremu dajejo v zadnjem času še večji poudarek. V preteklih letih so poslali na jugoslovansko tržišče več novih zdravil za humano in veterinarsko uporabo izdelanih po lastnih pajentih in postopkih. Za dosežke je sedem Krkinih raziskovalcev aprila letos prejelo Kidričeve nagrade za izume.
ZA PRVI MAJ, MEDNARODNI PRAZNIK DELA, ČESTITAJO DELAVKE fN DELAVCI KRKE VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE IN JIM ŽELIJO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV.
Nudimo vam bogato izbiro lepih, modnih ženskih bluz in moških srajc.
V našem programu imamo tudi ženska in moška vrhnja oblačila v modnih kreacijah in barvah.
brilo m dolenjskem list#
it -> ’•	»	>	o	■	^	1	,	U	.	'•	9
iabod
tovarna oblačil nova mesto
čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju
BMMMirtHBi
inousTRUR moTORniH vozil novo mESTO
68000 NOVO MESTO, Zagrebška 18 telefon: (068) 23-311, telex: 35728
Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za praznik dela 1. maj
. Priloga	dolenjskega	lista	C3
ČESTITAMO OB 27. APRILU — DNEVU OF IN 1. MAJU —
PRAZNIKU DELA
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
vojno. Neža, doma iz Lokvic, se je v Trnovec primožila še pred drugo svetovno vojno. S sabo je v zakon prinesla pol grunta, tako da je postala Šukljetova kmetija res dovolj velika za urejeno gospodarjenje. Kar hektar in pol vinograda ima, to res niso mačje solze, zlasti če človek pomisli, koliko dela je z njim. Pa so Belokranjci vedno radi in dobro delali in svoj kruh so vedno delili z drugimi.
»Med vojno ni šel nihče lačen od naše hiše. Vsa vas je pomagala, in večkrat se je že zgodilo, da je po vojni prišel kdo od nekdanjih partizanov, obudil spomine in se zahvalil za pomoč. Tudi moj mož Jože je bil partizan, zato sem vedela, kako hudo, jim je. K sreči je vojno preživel.« Tako pripoveduje Neža in govori raje o drugih kot pa o sebi.
»Tudi nekaj vodilnih osebnosti se je med vojno oglasilo pri nas, po vojni pa nekateri kar niso mogli pozabiti Bele krajioe, ki jim je dala oddih in zavetišče v najtežjih časih. Miha Marinko je bil naš redni gost. Rad se je oglasil pri nas, posedel v kuhinji in kramljal z nami in z otroki. Teknila mu je domača hrana in vino iz našega vinograda je rad kupoval za goste, ki so se pri njem zbirali v Ljubljani. Tudi drugi voditelji so se oglasili pri nas, ko se jim je med opravljanjem državniških dolžnosti zahotelo obuditi spomin na pristno belokranjsko vzdušje, ki so ga bili tolikokrat deležni med vojno.«
Neža se rada povrne v spominih nazaj v tiste čase in se spomni prijetnih srečanj in pogovorov. Sin Jože, gospodar, pa se raje pomudi v sedanjosti, pri tegobah, ki tarejo modernega kmeta. Rad kmetuje, čeprav je pred leti prav ob kmečkem delu tragično izgubil ženo. Boli pa ga, ko vidi, kako rezultati njegovega dela počasi vodenijo. Gnojila, stroji, pogonsko gorivo, vse se strahovito draži, tudi končnim izdelkom rastejo cene, le kmet dobi za svoje pridelke sila malo. Cena njegovega dela stalno pada, kar bi morali čimprej spremeniti. Nekje med kmetom in prodajalcem končnega izdelka se največji del porazgubi. Verjetno na ta račun služi kdo, ki si dohodek ne ustvarja samo z lastnim delom.
Pozno zvečer je že, pri Šukljetovih pa kar ne moremo končati pogovora. Zdaj se dotaknemo tega zdaj onega. In vse je med sabo povezano. Vojna, osvoboditev, gospodarjenje, okolje. Vsako spremembo je kmet sam čutil na svojih plečih, zato ga vse zanima. In ker je njegovo delo tesno povezano z naravo, ga vsaka sprememba v zvezi z njo vznemiri. Nežo kljub letom skrbi uničevanje okolja. »Naravo moramo varovati,« pravi, »ona nas živi. Previdni moramo biti in ne delati nasilja nad živim in ne nad mrtvim. Vse se nam lahko še zelo maščuje. Glejte, kaj je bilo s Krupo! Vse nas zelo skrbi, kaj bo z ljudmi ob njej in kaj bo s pitno vodo. Saj nismo proti razvoju, vendar mora biti vse skladno z naravo. Kratkotrajen zaslužek ne sme odtehtati škode, ki jo bodo občutile še ne vem katere generacije.« Tako nekako razpreda svoje misli Neža, in v njih so gotovo vnuki in pravnuki, ki bodo nekoč gospodarili na vinorodnih gričih onkraj Gorjancev.
TONE JAKŠE
Sence na belokranjski strani Gorjancev postajajo vse daljše in temnejše, dokler velika svetla krogla ne zaide in postane ta naravna meja med Dolenjsko in Belo krajino ena sama črna, v nebo segajoča stena. Kljub temu da se plazi od Gorjancev sem prvi mrak, pa pri šukljetovih na Trnovcu ne jenjajo z delom. Gospodinja Neža s sosedami privezuje v vinogradu trtje, sin Jože skupaj z očetom Jožetom pri zidanici popravlja brajdo, Nežina vnuka Jože in Silva pa se ukvarjata z drugimi gospodarskimi opravili okoli domačije nedaleč nad vinogradom. Pomlad, letos dolgo in težko pričakovana, je v Šukljetovo družino na Trnovcu vnesla nemir, tako značilen za skrbnega slovenskega kmeta: izkoristiti mora vsako uro dneva in vsak lep dan, da bodo dela opravljena pravočasno in da bo rast v vinogradu in na polju čim bolj bogata in pravilna. Poleti bo že navzoča povsod. In če bi bilo vse odvisno od nje, se za pridelek ne bi bilo treba bati, pa kaj, ko je vmes še toliko drugih stvari, ki kmetu režejo debelino njegovega težko pridelanega kruha. Narava sama se lahko z njim kruto poigra, če je že pridelek obilen, pa se vse skupaj lahko zatakne še pri prodaji, saj naš negotovi kmetijski trg kmetu še vedno ne daje poroštva, da bo jeseni zagotovo iztržil toliko, kolikor je v zemljo in delo tudi vložil. Vlagati pa mora vedno več.
O tem se pogovarjamo v prostrani veži Šukljetove hiše, ko je trda tema le prisilila družino, da se je zbrala pod njenim okriljem. Ded in vnuka gledajo v sobi televizijo, v veži, ob veliki kmečki mizi, pogrnjeni sjDijačo iz domačega vinograda in domačim kolačem, pa kramljam z babico Nežo in sinom Jožetom, ki je sedaj gospodar na domačiji. Pristna belokranjska prijaznost je tu, in gostoljubje, ki se ga s hvaležnostjo spominja še marsikateri partizan, ki ga je pot zanesla tukaj mimo ijned zadnjo
DVA ČEVLJA NISTA BILA ENAKA
V majhni čevljarski delavnici Miroslava Muca v Kočevju pri Črnomlju je prijetno posedeti, a ne le zato ker je brunarica toplo zavetje pred aprilskim neurjem, temveč predvsem zato, ker je tako, kot je dober čevljar, Muc tudi dober sogovornik. Večkrat ga med pogovorom skoraj preglasi kateri izmed strojev za izdelovanje ali popravilo obutve, toda Miroslav se ne da motiti.
Potem ko je po vojni končal triletno učno dobo, delal leto dni kot pomočnik, poltretje leto prebil v vojski in leto dni delal v novomeški Tovarni obutve, se je zopet zaposlil v črnomaljskem čevljarskem podjetju, ki se je po združitvi čevljarske zadruge in usnjarskega podjetja imenovalo Planina. Izdelovali so tako moško kot žensko in otroško obutev, zimsko in letno. Prevladovalo je ročno delo,-serije so bile majhne, cena njihovih izdelkov pa je bila v prodajalnah enaka ceni obutve, ki sojo v velikih serijah izdelovali v tovarnah, ali pa šo ji celo konkurirali. Seveda se je to najbolj poznalo v kuvertah zaposlenih čevljarjev
v Planini, zato ni čudno, da se je dal Muc pregovoriti prijatelju, ki je delal v ortopedskem podjetju na Švedskem, in leta 1970 z ženo in hčerko odšel med zdomce.
Žena Frančiška se je na Švedskem zaposlila v istem podjetju kot mož. Tako kot Miroslav si je prej tudi ona nabirala izkušnje v Planini. »Če smo morali v Črnomlju zaradi majhnih serij neprestano spreminjati proizvodni program, pa smo šli na Švedskem še v večjo skrajnost, saj niti dva čevlja, kaj šele para čevljev, nista bila enaka. To je seveda razu-, mljivo, kajti izdelovali smo le obutev za ljudi s poškodovanimi nogami, ki jim je posebna obuvala predpisal zdravnik. Vendar se je, za razliko od proizvodnje v Planini, to delo splačalo, saj so bile cene takšnih čevljev precej zasoljene,« primerja Miroslav. Po štirih letih in pol sta z ženo zamenjala podjetje. Preselila sta se v Stockholm in delala v čevljarski delavnici tamkajšnje bolnišnice. A tu ni vzdržal prav nič dlje kot v prvem podjetju, kajti ni se mogel sprijazniti s tem, da bi s svojimi pridnimi rokami moral delati še za dva, tri sodelavce. »Spoznal sem, da se v bolnišnični delavnici zbirajo ljudje, ki nočejo delati, tega pa že od doma nisem bil navajen. Zato sem si raje poiskal delo pri privatniku, kjer smo bili plačani po delu. in ne kar na-vprek, in kjer ni bilo prostora za lenuhe,« pove Miroslav.
Ves čas, kar so bili na Švedskem, so Muco-
vi vlagali prihranke v dom v Kočevju. Medtem ko žene in hčerke ni preveč vleklo domov v Belo krajino, pa si Miroslav ni mogel predstavljati, da bi ostal v tujini do upokojitve. Po trinajstih letih zdomstva se je vrnil v Kočevje, danes pa priznava, da bi bilo bolje, ko bi pred dvema letoma dal prav ženskemu delu družine. Ko je opremil majhni delavnici v Kočevju in Črnomlju — ena je sicer ženina, vendar delata skupaj, ker se njuno delo dopolnjuje — in ko je delo končno steklo, je spoznal, da je od obljub, ki jih je dobil, ko se je odločil, da odpre edino čevljarsko delavnico v črnomaljski občini, ostalo bore malo.
Čeprav prevladujejo popravila, pa Muc dela tudi čevlje, vendar le za tiste, ki zaradi kakršnih koli hib ne najdejo primerne obutve v prodajalnah. Priznava, da se oglašajo tudi ljudje z zdravnimi nogami, a njihove prošnje odkloni, kajti nima srca, da bi ugodil zdravim, bolne pa pustil na cedilu »Želim pomagati predvsem ljudem, za katere se pri nas premalo brigamo, veliko manj kot na Švedskem.
Zal pri nas vsak gleda le na to, da bi bilo de[° čimprej opravljeno, zaslužek pa čim več)1 Toda pri ortopedskih čevljih se ne sme hitet', kajti čevljar si ne sme privoščiti malomarnosti. Pri takšni obutvi gotovo ni zaslužka, saj Par izdelujem po 20 do 22 ur,« pripoveduje. Seve' da je tu všteto delo od začetka, ko vzame obris stopala, če pa je noga močno deformira' na, krajša in podobno, mora vzeti kar oblik0 noge oz. odtis v mavcu, v katerega potem zhova vlije mavec in dobi obliko noge. če so hibe manjše, že na obrisu označi, kje ima stranka težave. Nato naredil leseno kopito, kjet prav tako pusti prostor za otiščance, kurja očesa in podobne težave na nogah. V katalog gu si stranka izbere model, sicer pa se tisti, ki imajo bolne noge, ne morejo ravnati povsem po modi, zato še največkrat pomaga kar čevljarjev nasvet. Potem čevelj najprej ukroji na papir, nato kroj prenese na usnje. Frančiška zašije zgornji del, ki ga ddjo na kopito, se lepo oblikuje, nato prilepijo še podplat in peto.
Pri popravilu čevljev Miroslav, v zadnjih dveh letih, kar je doma, močno občuti, da je obutev vse dražja, material pa slab, zato jo je zelo težko popravljati. »Veliko izdelkov je iz skaja, spodnji deli pa so iz takšnega materiala, da lepilo ne drži. Poleg tega v marsikateri tovarni ne vedo ali nočejo vedeti niti tega. kakšen material sodi k določeni vrsti obutve, in naredijo notranji podplat pri delavskih čevljih iz papirja. Obutev je že tako in tako draga, pa naj bi bila še za nekaj sto dinarjev dražja, a dobro narejena!« pravi Muc.
Pa še nekaj tišči edinega registriranega črnomaljskega čevljarja. »Odkar sem začel z obrtjo, ki so jo v Črnomlju tako težko čakali, ni prišel nihče od pristojnih, zlasti pa ne z davčne uprave pogledat, kako delam, koliko zaračunavam, poslali so le položnice za plačevanje davkov, čeprav jS bilo v začetku rečeno, da bom plačeval le prispevek za sise-Pri meni pa je veliko drobnjakarskega dela, ki ga šušmarji, ki ne plačujejo nobenih obveznosti, odklanjajo. Jaz pa ne morem zato, ker je druga akontacija za davek skoraj dvakrat večja od prve, tudi za dvakrat povečati ceno storitev. Mislim, da bi morala dati družba ljydem, ki se ukvarjajo z drobno obrtjo spodbudo. V črnomaljski občini namreč ne primanjkuje le čevljarjev, ampak tudi drugih storitvenih obrti,« je prepričan Miroslav Muc-
NA TRNOVCU SE PREBUJA TRTA
nagrada -
v KRŠKO
U?ŽK° ŽIBERT s Kalc pri k n-Ctn jc 'nlc'l največ sreče pri žre-l ^UiPredzadnje nagradne križan-l,„' rcb mu je dodeli knjigo kai TSk ' onija Gašperiča, ob tiel«t' i Se- bo *abko razvedril in j,a , naše vsakdanje življenje in . s humorne, a zato ne kaj ‘1nJ resnične plati.
kcšite današnjo križanko in
Pošljite
slov- ,7 rcsi.,ev do 6. maja na na-r; ' Lrcdništvo Dolenjskega lista, Drin-n°Va h8000 Novo mesto, s Popisom KRIŽANKA.
h,hi ' . 1’asamczniki tudi namili j:-j" ,:"nbc duhu, ko sc srečajo z 'im kateremu sc ne morejo
P*rxiiiyjtl-
A. C. CLARKU
y
r«<ksi
kratkem življenju na 1 m ho! nam je ceha.
svetu
S. J US KNIN
IT
'Vlil.
./<■
navdušuje ne pa za pri-najsvetlejšc med
A. M. A ST URI AS
NAGRADNA KRIŽANKA-NAGRADNA KRIŽANKA
DL
NASA
REKA
PROENjTl/C
STVAR
ARAB.
SODNIK
DL
MED.
GOBICE
IZMEČEK
OGNJENIKA
VRSTA
HRASTA/
POVRŠINA
NAPREDEK
STARINSKI
BICIKEL
TROPSKA
SMOLA
ZBORNICA/!
MOŠTVO
BICIKEL/ RIM. ŠTIRI
VRTALNO ORODJE .
RALKA/
VRHUNEC
CVETNI
PRAH
KAOS/
PEVEC
PESTNER
SLEC
3USCAVSKI RIS
GORA NA PRVINA KOROŠKEM
OTOK POD VELEBITOM /LOSC
MUSLIM.
VERSKA
KNJIGA/
odmiranje!
PRITOK
ILMENSK.
JEZERA/
0R0ZG
NAS TEDNIK/ EG. BOG SONCA
ST. GR. PESNIK/ POVRS. MERA
MILANO
OSVEZ. PIJAČA/ DEL VOZA
OTOK PRI ZAORU/ NEVESTINA OPRAVA
OTOČJE V EGEJSKEM MORJU
TORINO/
PREGOVOR
KRAŠKO
VINO
HLEV
INOUSTR. MESTO V TURČIJI
CELOTEN
POSNETEK
Dragocenosti iz votline
Najdbe predmetov iz neolitika mečejo novo luč na podobo naših davnih prednikov — Mojstrski izdelovalci
Izkopane predmete so javnosti predstavili pred kratkim v posebnem oddelku Izraelskega muzeja v Jeruzalemu. Ker so neolitski predmeti zelo občutljivi, so jih razstavili v zatemnjenem prostoru. leže pa pod steklom in na posebni kemikaliji, ki vpija vlago. Obiskovalci morajo pri ogledu prižgati luči. Tudi te niso navadne, saj sijejo skozi posebne filtre, ki preprečujejo dostop ultravijoličnih žarkov do dragocenosti.
Nevarnost in vznemirljivost jim je v krvi
' Ob Mrtvem morju, blizu domnevnega prostora biblijskih mest Sodome in Gomore, stoji jama Nahal Hemar. Stoletja sojo pastirji in njihove črede uporabljali za zatočišče pred dežjem in vetrom, po odkritju slovitih zapisnikov iz Mrtvega morja, ki so jih našli v votlini, oddaljeni od te kakšnih 70 kilometrov, so beduini temeljito preiskali tudi Nahal Hemar, vendar brez uspeha. Dragocenosti v nji ni bilo. Tam, kjer so oni iskali, res ne. dejansko pa so hodili po dragocenih materialnih ostankih iz predzgodovine.
Pred letom dni je arheolog David Alon v omenjeni votlini našel neolitske predmete, stare 9:000 let. Ležali so le meter pod površjem. Med njimi je košček tkanine in poslikana maska, ki sta najstarejša tovrstna predmeta na svetu. Arheologi so izkopali tudi več koščenih in kamnitih predmetov. delikatno izdelane figurice, izrezljane lesene predmete, iz ločja spleteno košarico, zalito z asfaltom, da je bila neprepustna, človeško lobanjo, prav tako zalito z asfaltom, in še nekaj drugih • predmetov. Arheologe je še zlasti presenetilo mojstrstvo pletenih izdelkov, saj niso pričakovali, da so ljudje v že tako zgodnjem obdobju znali izdelovati tako prefinjene vzorce, kar nedvomno kažS njihove sposobnosti abstraktnega mišljenja.
Najstarejša
svetu.
poslikana maska
kropi,em ho se je v medicinskih tjpj uveljavila poleg že znane gjja ,8'Je osebnosti tudi tipolo-liudi / razbkuje tako imenovane Povez 3 ^ 'n Prec*vsern v "ložeanvv2 ,nevarnostj° srčne in začeli	P’’	so	zdaj	psihologi
,meno5mTern tiP' c1 S? 83
anale?!/ L p T' Gre za okraJsavo
jamo de thri11’ ki J° Prcva'
v?,,„mv. slovenščino kot drget, skun,nnJenje; srh’ razburjenje. V ra?ličnf °sebnostl T sod'jo kaj
Znači|na J Je’ za vse pa J<? vim nagnjenost k razburljivim yznem'rUivim dogodivšči-°nkr s.° dostikrat ne samo vcč tuV^ajneg3 življenja, mar-Zak0na j'Pa hdaj onkraj meja
vznem^e ''P3 T iščejo nevarnosti, ■rjenja, nekaj v njihovem
značaju jih sili v stalna tveganja, onkraj znanega, v negotovo. Vrhunski alpinisti, akrobati, vra-tolomi, dirkači, celo kriminalci, vsi ti naj bi imeli nekaj skupnega, kar jih druži v določen tip.
Oče nove tipologije je psiholog Frank Farley z univerze Wiscon-sin. Celih 20 let je pripravljal teorijo o tipih T. Med drugim je raziskoval povezavo med popivanjem in iskanjem vznemirljivosti. Tipi T se namreč v pijanosti obnašajo agresivno, delajo izpade in škandale, medtem ko se drugi ljudje opijajo zaradi omame. Tudi v omotičnosti ostanejo zvesti svojim nagonom po nevarnostih in izzivanjih.
Farly je odkril tudi povezavo med pogostostjo prometnih nesreč in osebnostjo določenega tipa.
Porojeno je v ilovici
je vzniknilo življenje: ali v prvobitni juhi ali v ilo-
vici? Dokazi strokovnjakov NASA
- ----------------------------------------------------------
nirtvc
Je življenje vzniknilo iz Str t sn.ovi' nihče ne dvomi. k! °vnjak' imajo tudi dokaj
lasne zai
u živa snov razvijala, težave pa ho naj bi razjasnili tisti ^Cl"b.ni. preskok iz mrtvega v up.,,' saj je bil po dosedanjih nf/p V|tvah hiter.
nr„ L.Predstave o tem. kako še je l'Vj zi\
„ aJ°. ko nai bi
Prvi živ orga-
milij?Jc ic na zemlj' P°.iavil ic
p|aJard(> let po nastanku našega p;i ■ yta — to so bile alge. Potem da traj‘*lo dvakrat tako dolgo, y1.,s° se razvile v malo bolj p|etene
lastne energije, ki je potrebna pri kemičnih procesih. Energijo dobiva pri radioaktivnem razpadanju snovi in pri procesih sušenja in močenja. Tako naj bi ilovica delovala kot dovolj strnjen prostor in hkrati energetsko dovolj močan katalizator za tvorbo zapletenejših organskih tvorb, temeljnih opek življenja, tako imenovanih protiorganizmov.
MiMj
(Vir: Newsweek)
Ljudje, ki jih je prepoznal kot pripadajoče tipu T, imajo najmanj dvakrat toliko prometnih nesreč kot ljudje drugih tipov. Skoraj praviloma se takšni f ljudje v pijanosti zelo radi vozijo, pravzaprav divjajo z avtom naokoli. Tako so nevarni ne samo samim sebi, temveč tudi drugim ljudem.
Psiholog Marvin Zuckerman pravi, da je osnovni razlog za razvoj osebnosti T v drugačni kemiji možganov, kajti po njegovem prepričanju naj bi imeli ljudje, ki radi iščejo izzive, nevarnosti in novosti, povsem drugačne biokemične procese v možganih. Zavrača pa on in z njim vred vse več sodobnih psihologov nekdanje trditve, da ljudje iščejo vznemirjenj in nevarnosti zato, da bi tako izživeli svoje nevrotične potrebe ali rešili psihične probleme.
Če res obstoji tip osebnosti T, potem je mogoče tako gledati tudi na družbo. In res, Far!ey razmišlja o ameriškem narodu v celoti kot o tipičnem narodu z značajem T. Ameriško ljudstvo je direktni potomec drznih pionirjev, ki so osvajali prostranstva divjine in so lahko preživeli le z drznostjo in v stalnem boju z nevarnostmi ih izzivi. Naseljevanje Amerike je bilo tako nekakšno izbiranje, pri katerem so se ustalili in uspeli predvsem ljudje tipa T, kar se zdaj seveda pozna v njihovih potomcih.
Precej stvari govori v prid takšni tezi. Američani so sc
pokazali kot zelo vitalna nacija, ki ima močno ustvarjalno energijo, hkrati pa ima seveda tudi veliko kriminala, kar oboje je znamenje osebnosti tipa T.
Z različnimi psihološkimi testi je mogoče odkriti, kdo ima značilnosti tipa T. Farley zatrjuje, da je izdelal teste, s katerimi brez napake odkrije takšno osebnost, kar je še kako pomembno pri mladostnikih. Običajno so prav z mladimi, ki pripadajo tej skupini značajev, precejšnje težave. V njih je veliko energije, ki pa jo trošijo . na sprejemljive in nesprejemljive načine. Eni se pravi čas usmerijo v ustvarjalno delo, učenje, šport in podobne dejavnosti, drugi pa kaj • kmalu pridejo navzkriž z običaji in zakoni. V poboljševalnicah in zaporih so z njimi še naprej težave, dokler jim vzgojitelji ne znajo preokreniti zanimanja od agresivnosti, kriminala in nasilnosti k bolj ustvarjalnim in družbeno sprejemljivim početjem.
Prav v zgodnjem prepoznavanju takšnih nagnenj v mladih in pravočasnem usmerjanju ustvarjalne in energične osebnosti v pozitivne smeri je praktična uporabnost Farleyjeve teorije.
»Zanimivo je, da razdiralne moči — kriminal, popivanje in divjanje z avtomobili — rastejo iz skupine osebnosti, ki bi lahko bile najbolj ustvarjalne,« trdi psiholog.
MiM (Vir: Time)
Novo zlo
Zloraba znanosti pri izdelovanju mamil
Da je mogoče.nova znanstvena spoznanja zlorabiti, ni nobena novost, vsekakor pa je strokovnjake za boj proti mamilom presenetila poteza spretnih kemikov, ki so začeli izdelovati nova mamila, saj v zakonodaji niso zapisana kot prepovedana.
S spreminjanjem molekularne strukture nezakonitih narkotikov izdelujejo snovi, ki niso z zakonom prepovedane, vendar pa ohranjajo vse potrebne lastnosti mamila: omamljajo in škodijo zdravju.
V ZDA seje tako že pojavilo mamilo, ki ima vse lastnosti heroina, vendar po strukturi ni heroin. In kar je najhujše, to mamilo je bolj škodljivo kot heroin. Zabeležili so že 17 smrtnih primerov narkomanov, ki so umrli zaradi uživanja »neiz-nanega« mamila. Kemiki so s težavo odkrili, da so mladi narkomani umrli, ker so uživali preurejen anestetik fentanyl, ki so ga strokovnjaki za sodobno kemijo »preuredili« v mamilo, po učinku in delovanju povsem podobno heroinu, le da je močnejše in je zato tudi najrahlejše predoziranje smrtno nevarno.
Kurator predzgodovinskega oddelka Izraelskega muzeja pravi, da so ti predmeti dokaz, da neolitski človek ni bil surovina in duhovno reven. »Izdeloval je nakit in zapletene tkanine, trgoval na sever in na jug. Ti predmeti so tako izjemni, da nam dajejo povsem nov vpogled v to, kakšni so bili naši predniki.«
ZE VESTE, DA JE
paradiž/tik
prišel v Evropo šele pred štirimi stoletji in da smo ga dobili od perujskih in mehiških Indijancev? Kadar namreč teče beseda o Indijancih. si običajno predstavljamo divjake z loki in puščicami, manj pa pri tem pomislimo na visoko razvite kulture, ki so nam dale koruzo, krompir in tudi paradižnik.
Ta nadvse zdrava, koristna in uporabna rastlina raste dandanes kot divja samo še v Peruju, povsod drugod po svetu pa jo poz-Ttamo le kot gojeno rastlino. Indijanci v Srednji in Južni Ameriki so jo gojili in uživali davno prej, Evropejci pa so se seznanili s paradižnikom šele preko španskih osvajalcev, ko so z ladjami, polnimi nagrabljenega zlata, prišli v Evropo tudi prvi primerki. Sprva so imeli paradižnike le kot okrasne rastline, saj so menili, da je stvar neužitna in strupena, šele čez kakih 200 let so jih. začeli uživati v omakah, še kasneje pa surove kot solato.
Novo rastlino so imenovali rajsko ali ljubezensko jabolko. Slovenska beseda paradižnik pa izvira iz nemške paradiesapfel in pomeni rajsko jabolko.
oblike življenja ogr,,,; desetletij so se znanstveniki
Pet
cvuli predvsem
jMmncjuhe
za teorijo po kateri naj bi
Ho,
!®nje vzniknilo v prvobitnem
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
kc,J. Pod vplivom naključnih tnil'ci'ih reakcij in elektromagnc-«či|j P°javov- Bliski naj bi povzr-.iiii '
bastanek galvaniziranih spo-1'. 0/račju, te zapletene moieku-pr‘aaaJ bi s padavinami padle v i;tnr 'tno mor.ie, kjer so se razvile Poskusi, ki sojih večkrat v različnih laboratorijih so pokazali, da je teorija d,, verjetna. saj so raziskovalci v v11" narejeni prvobitni
it ino-
bliski povzročili nastanek klenih molekul, prednic belja-in DNK. ki sta temeljni
sferi
faPl
žive snovi.
"vin "Peki
D	-
,. esno težavo in pomanjkljivost ‘eorjji
lili i
dek7!'IIIJI Pa j" predstavljalo
da je mogoče i/ zapleteni |?)0b'kul dobiti beljakovinske k«n molekule le ob visoki juhi°~nlraclji' kar Pa v »prvobitni Ziv, 11' b'lo mogoče. Zato je živi”0*1 P°nudila nov odgovor: i|,lvlci'jc naj bi zares nastalo v
kr m ovalci pri NASA so pred
v I iv ‘ "	-	•
V
l1lei. Uspelo jun je
fcnrditi.
"stor
m dokazali, da je ta teorija najbližje možni poskusi
da je ilovica primeren n)o, za kopičenje zapletenih Pik .llk Prav tako Pa ilovica ;ik .Pcšuje nadaljnje kemične re-ki omogočijo vezanje ‘|ck»l v nize. "	'
v j|'lv*icnje bi se torej lahko začelo n, “.v,'atih usedlinah prvobitnega nj*. kjer so v burnem premika-^zeme| jsk,e skorje prišle na dan. j, " Ugotovitvah strokovnjakov .ASA ima ilovica tudi dovolj
O sedanjosti je danes rekla:
»Danes sem z najinim odnosom zadovoljna. Zelo sem zadovoljna in v redu je. Postala sem sproščena tudi sama, danes ubogam samo sebe: če sem zadovoljna, se veselim, če sem jezna, se jezim. To si štejem v velik uspeh!«
Ob koncu njunih spoznanj sta se oglasili tudi hčerki. Alenka je rekla:
»Cisto drugače je sedaj, kot je bilo včasih. Ko očka ni bil dobre'volje, je zmetal stole čez balkon in razbil vazo. Zdaj se lažje učim, če česa ne znam, pa vprašam njega.«
Tončkino spoznanje o otrocih kaže, da jih na tem področju rehabilitacija alkoholizma še čakajo naloge: »Šele zdaj se prav zavedam, da imam hčerki. Prej sem se toliko ukvarjala z možem, da sta šli kar mimo mene. Imam občutek, da smo prijateljice. Kosem pripravljala Miho na zdravljenje, ste mi veliko pomagali. Alenka me je opozarjala, kaj je zame dostojanstveno. Ana pa je bila zelo prizadeta. Drugi razred je komaj izdelala z zadostnim, zdaj pa sta brez težav prav dobri. O alkoholizmu in naši preteklosti pa se še danes ne bi pogovarjali, za vse na svetu ne!«
Sklepno in glavno spoznanje je: zdravljenje alkoholizma in urejanje Gabrove družine je uspelo, ker sta se imela nekoč pristno rada, alkoholizem pa se še ni razrastel do take stopnje, da bi s ponavljanjem prevelikih nagnusnosti medsebojno ubila človeško spoštovanje in hrepenenje povrnitvi nekdanje zakonske sreče.
Največ misli sem ta teden posvetila Mihi oziroma nama. Ugotavljam, da jaz brez njega ne bi bila jaz. ampak samo pol jaz. Vse, kar je v njem in na njem dobrega ali slabega, vse to potrebujem ih kakor bo končal eden, tako bo tudi drugi, o tem sem prepričana. Zato pa čutim še bolj, da bom pozorna in vestna v nadaljnji rehabilitaciji.« (Tončka)
Ponedeljek, 17. 5.1982
Prejšnji teden sem predaval na seminarju o alkoholizmu v Kranjski gori. Gabrova sta se udeležila seminarja z mano kot par, rehabilitiran po načelu socialne psihiatrije, po katerem so zdravljenci enako subjekti svojega urejanja kot terapevti. Poslušala sta predavanja, sodelovala pri terapevtskem sestanku svojega kluba zdravljenih alkoholikov, ki je bil v četrtek »v živo« kot del seminarja, vsako popoldne in večer pa sta bila v delovni skupini s petnajstimi seminaristi: zdravniki, medicinskimi sestrami, socialnimi delavci, psihologi in še nekaterimi. Preprosta človeka, delavca s podeželja, med temi ljudmi. Po začetni negotovosti sta, po moje, dobila zelo dober položaj v skupini, vsi so ju spoštovali in vzljubili zaradi njunih bogatih izkušenj in sproščene odprtosti, čeprav sem pazil, da jima ni bilo treba nikoli govoriti več o sebi kot vsem drugim članom skupine.
Sreda, 19. 2. 1982
V soboto in nedeljo je bilo silvestrovanje na Mrzlici za vso terapevtsko skupnost skupin in klubov naše ambulante. Zimski pohod na Mrzlico in sproščena zabava stotih treznih ljudi. Nihče ni kadil, večina jih sicer je vsaj pol življenja, pa so s tt> odvisnostjo obračunali skupaj z alkoholom. Vsi so bili z otroki. Glasba, razigran srečolov, ples, pesem, otroške igre, skeči, šale, okusna jedača in brezalkoholne.pijače. V svojih utrinkih iz silvestrovanja sta napisala:
»Povedati moram tudi, da nisem še nikoli praznoval tako lepo novega leta. Vsi smo bili sproščeni in razigrani...« (Miha)
»Že vnaprej sem se veselila, da se bom zopet enkrat zabavala in plesala v veliki družbi, saj se že več let nisem. V svoji domišljiji sem se videla. Nad tem sem se iznenadila, kajti že dolgo nisem fantazirala. Kadar pa sem prej, sem bila skoraj obvezno razočarana. Se-
daj pa ne rečem, da sem bila razočarana nad silvestrovanjem, nasprotno, še nikoli se nisem tako sproščeno zabavala in doživela kaj tako prijetnega v veliki družbi. Posebno sem bila zadovoljna, ker sta se tudi dekleti dobro zabavali. Še ob štirih zjutraj sta bili razpoloženi za igro. To si bosta gotovo za dolgo zapomnili.« (Tončka)
Ponedeljek, 20. 6. 1983
Zadnji sestanek kluba zdravljenih alkoholikov Kolodvor v tem šolskem letu. Gabrova družina je tudi to šolsko leto svojega šolanja za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose sklenila zelo uspešno.
V klub sta se zelo dobro vključila. Redno sta obiskovala sestanke kluba in sodelovala v razpravah s svojimi bogatimi-izkušnjami in spoznanji. Nameravata nadaljevati s šolanjem, Miha verjetno na višji 'strojni. Na mesečne pohode v gore s klubom je hodila največkrat vsa družina ali pa vsaj Miha in Tončka, tekla sta na več maratonih, pišeta poglobljen in zanimiv mesečnik. Skratka, dobro napredujeta. Le za branje knjig je že eden in drugi od njiju zapisal, da jima še ni prišlo v meso in kri, ampak bereta tisto, kar je v našem programu.
Doma živijo dokaj skromno, toda zadovoljno življenje. Borita se z denarnimi težavami. Precej hrane pridelajo sami na vrtu ob hiši. Večjih težav pa niso imeli.
Ponedeljek, 26. 9. 1983
Včeraj sta na bovškem maratonu oba pretekla 42 km. Na cilj sta pritekla skupaj z roko v roki v4 urah 41 minutah in 14 sekundah. Edinstven prizor, ki navduši in gane, tudi če človek ne bi*vedel, kaj sta preživljala pred štirimi leti.
»Svojega prvega maratona, ki sem ga pretekel v Bovcu, ne bom nikoli pozabil. To je bila moja skrita želja, ki je pa nisem nikomur izdal. T udi svoji ženi ne, ki si je tega ravno tako želela.
OB 7 TISOČAKOV — Med 15. in
18.	aprilom je neznanec iz stanovanja 26-letne Meri Pene iz Rihpovca odnesel 7 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
NAŠLI POGREŠANI AVTO — Pri Ruhni vasi so v petek našli osebni avto, ki je nekaj poprej izginil s parkirišča pri šentjernejski Iskri.
OKRADLI AVTO OB CESTI — Smail Kudič, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji, je imel 13. aprila prometno nezgodo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Ker vozilo ni bilo sposobnt) za nadaljnjo vožnjo, gaje pustil ob cesti in odšel po pomoč. Ko so po dveh dneh po avtomobil prišli novomeški gasilci, je v vozilu manjkal radiokasetofon, zmanjkali pa so še zvočniki, kasete, rezervno kolo, snežne verige in ilsnjen suknjič. Kudič je s krajo ob najmanj 300 tisočakov. Storilca še iščejo.
ODNESEL TRI TISOČAKE — 17. aprila je neznanec iz stanovanja Alojza Škribarja iz Stare Bučke odnesel 3 tisočake gotovine. Ime neznanega storilca še ugotavljajo.
ODPELJAL AVTOMOBIL — S parkirišča pred šentjernejsko Iskro je 17. aprila izginil osebni avto, Z—101, last Jožeta Gorenca iz Dobravice pri Šentjerneju.
IZ OSILNICE
MRTVA ŽENSKA — Kajakaši so
12.	aprila medspustom po Kolpi nekaj po 15. uri opazili v vodi utopljenko in jo privezali na hrvaško stran, ker je plavala po hrvaški polovici Kolpe. Kasneje seje izkazalo, dajcutoplenka R. J. iz Ljubl jane in so jo delniški miličniki predali ljubljanskim.
SOPOTNICA MRTVA
KRONOVO — V ponedeljek,
22.	aprila, ob 10. uri jo prišlo na magistralni cesti pri Kronovem do hude prometne nezgode. 61 -letna Leopoldina Kovačič—Domiter iz Škofje Loke seje peljala z. osebnim avtom proti Zagrebu. Pri Kronovem je pričela prehitevali tovornjak. ki ga je vozil 51-letni Vinko Gornik iz. Grahovega. Ko je bila vzporedno s tovornjakom, ji je nasproti pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, ki je zaviral in se umikal. Kovačičeva je sunkovito zavila pred tovornjak in ga oplazila z bočno stranjo. Voz ilo je zaneslo s ceste na travnik, kjer seje prevrnilo. Med prevračanjem je iz. avtomobila padla sopotnica Marija Bitežnik, njene poškodbe pa so bile tako hude. da jim je podlegla na mestu nesreče. Kovačičeva je dobila hude poškodbe in so jo prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 21(1 tisočakov.
GLAVNI TRG ŠTIRI DNI ZAPRT ZA PROMET
NOVO MESTO — Zaradi pričetka 13. ledna dolenjskega cvička, ki bo letos potekal na novomeškem Glavnem trgu, je promet čez središče mesta zaprt od včeraj od 24. ure pa vse do nedelje, 28. aprila do 24. ure. To hkrati pomeni, da bodo za vsa vozila zaprti tudi vsi dovozi na Glavni trg, enosmeren promet bo potekal le mimo tržnice do kandrjskega mostu, medtem ko bo obvoz preko Žabje vasi in mostu v Ločni.
Trgovina z računalniki?
Preiskava zoper Braneta V., Stanislava S. in Borisa K. še ni končana — Konec pripora
NOVO M ES 1 O — Uslužbenci novomeške UNZ sp pred dnevi prijeli in priprli Novomeščana Braneta V. in Stanislava S. ter Borisa K. iz Dobove. Njihovo prijetje je po mestu sprožilo veliko govoričiti ugibanj, še posebej, ker naj bi šlo za novo računalniško afero. Naključje pa je hotelo, da so prav tisti čas v Novem mestu potekali dnevi računalništva na Dolenjskem.
Zapišimo, da so vsi trije že izpuščeni iz preiskovalnega pripora, medtem ko preiskava ta čas še poteka. Brane V. in Boris K. sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja nedovoljene trgovine, saj po dosedanjih podatkih preiskave nista registrirana za trgovino z računalniki, medtem ko obstaja za Stanislava S. utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kršenja carinskega zakona in nedovoljene trgovine. Skratka, šlo naj bi za to, da je Stanislav S. na nedovoljen način iz tujine dobavljal računalnike, ki sojih potem največ preko Borisa K. prodajali naprej, večinoma družbenemu sektorju. O vseh ostalih podrobnostih je zaenkrat še prezgodaj govoriti, kajti preiskava bo morala odgovoriti še na nekaj vprašanj, predvsem pa potrditi, ali Brane V. in Boris K res nista registrirana za trgovino z računalniki.
Kje je četrti sopotnik?
Huda prometna nesreča pri Dolnjem Podborštu
DOLNJI PODBORŠT — V petek, nekaj po peti uri zjutraj, je • prišlo pri Dolnjem Podborštu na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do hude prometne nesreče vzroki zanjo pa še niso docela pojasnjeni.
24-letni Beograjčan Aleksander Stefanovič je to jutro vozil osebni avto, v katerem so bili še štirje sopotniki, proti Zagrebu. Pri Dolnjem Podborštu je (najvernetneje zaradi utrujenosti) zapeljal na levo stran ceste. Takrat je iz nasprotne smeri prišel tovornjak, ki ga je vozil 24-ietni Željko Smerek iz Brozja pri Samoboru. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja. Osebni avto je
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Čebelarstvo na Dolenjskem doživlja pravi razcvet. Po svoje to izpričujejo od čebeljih pikov sveže zabuhli obrazi novopečenih čebelarjev na novomeških ulicah, na svoj način pa je to občutil tudi 30-letni Stanko Matekovič iz Radoviče. Neznani storilec mu je prejšnji teden izpod kozolca odnesel pet panjev.
• Brez kruljenja in večjega odpora je prejšnji teden hlev Ivana Gorenca iz Sel pri Šentjerneju zapustil 30 kilogramov težki praši-č. Kdove kaj mu je obljubil neznani nočni obiskovalec? Morda to, da bo lahko v miru dočakal 200 kilogramov.
• Kokošereja zna biti kruta zadeva. In medtem ko se nekateri otepajo z raznimi boleznimi, ki neusmiljeno redčijo njihove pernate vrste, se drugi srečujejo z drugačnimi nadlogami. Tako denimo, Martin Kastelic iz Štrekljevca, ki mu je noč na 14. april pobrala 9 pernatih prijateljev. Neznanec je poleg osmih kokoši stlačil v malho še ponosnega predstavnika kurjega moškega spola. Kokošim (ali sebi) v užitek.
• Še zmeraj pa niznano,'kdoje bil krutež, ki je 17. aprila popoldne materi kokoški iz družine iztrgal dvanajst piščancev, vrhovna lastnica te družine pa je bilado tega dne Terezija Pekolj iz Malega Gabra.
GODBENIKOM UKRADLA GLASBILA
ŠENTJERNEJ — Kriminalisti novomeške UNZ so prijeli 21-letneg£ Z. P. in leto dni mlajšega B. B. iz Ljubljane. saj sta utemeljeno osumljena, da sta v noči na nedeljo, 21. aprila, vlomila v hiši, kjer imajo godbeniki šentjernejske Iskre spravljena glasbila. Odnesla sta klarinet, trobento in saksofon, vsi ukradeni predmeti, katerih vrednost je preko 300 tisočakov, pa so jima že bili zaseženi in vrnjeni oškodovancem.
OBA ZLETELA S CESTE — Ljubljančan Peter Posch seje 17. aprila peljal z osebnim avtom po cesti od Zagreba proti Ljubljani. Pri vasi Štefan je pričel v ievem, preglednem oviku prehitevati avtomobil, ki ga je vozil 37-letni Stane Bizjak iz Ljubljane. Ko je bil Posch že vzporedno z Bizjakovim avtomobilom, seje za prehitevanje odločil tudi slednji jvie da bi sc prepričal, ali je cesta prosta, je zavil na levi pas. pri tem pa zadel Poschevo vozilo in ga zrinil s ceste.' Bizjakov avto je odbilo na desno, zapeljal je prek nasipa, se prevrnil in pod seboj pokopal voznika, bizjak je dobil ob nezgodi hude poškodbe in se zdravi v
novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 100.000 din.
Z MOTORJEM PO SREDI CESTE — 21-letni Marjan Brulc iz Brfc-snic se je 20. aprila ob 21. uri peljal z osebnim avtomobilom proti Gaberju. Pri Hudoklinovi gostilni, je vozilo ustavil, saj je videl, da mu nasproti vozi motorist. Pri srečanju je 21-letni motorist Lado Rajk iz Gaberja vozil po sredi ceste, z nogo udaril v prednjo luč avtomobila in padel po 3 metre visokem nasipu v potok in se poškodoval. Rajka so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 21 tisočakov.
odbilo prek bankine v jarek, kjer seje prevrnil, medtem ko je tovornjak zaneslo na travnik.
Na mestu nesreče je hudim poškodbam podlegel 26-letni Beograjčan Zoran Savič, ki je sedel na zadnjem sedežu, hudo ranjena sta bila voznik tovornjaka Željko Smerek in 27-letni sopotnik v osebnem avtu Slobodan Pa*ntovič, laže pa voznik Aleksander Stefanovič in Goran Pantovič, 19 let, tretji sopotnik. O četrtem sopotniku, ki naj bi bil prav tako poškodovan, pa ni ne duha ne sluha. Zaenkrat je znano le, da mu je ime Tadija, kaj več pa skušajo zvedeti delavci novomeške UNZ, ki za njim še zmeraj poizvedujejo.
Materialne škode na obeh vozilih je bilo 400 tisoč din. Potniki v osebnem avtu niso bili privezani.
MRTEV V KANALU
DOBRUŠKA VAS — 17. aprila so v melioracijskem kanlu pri IMG Strešnik v Dobruški vasi našli mrtvega 45-letnega Avguština Pavliča izTomažje vasi. Vzroke in okoliščine smrti še raziskujejo.
Delavca Elektra . v drog javne razsvetljave
Ferdinand Vresk je umrl v bolnišnici
KOČEVJE — Nesreča seje zgodila
13.	aprila ob 2.45. ko jc20-!etni Franc Mestek iz Kočevja vozil osebni avtomobil od Livolda proti Kočevju. Cesta je bila mokra in spolzka, zaradi neprimerne hitrosti je avto na blagem levem ovinku zaneslo, daje trčil najprej v dvignjeni rob hodnika za pešce, nato drsal ob njem 18 m daleč, trčil v cestni robnik, nato pa ga je vrglo v drog javne razsvetljave.
Voznik Mestek je dobil pretres možganov. poškodbe po glavi, počilo mu je več reber in kri se mu je izlila v pljuča. Skupaj s še huje poškodovanim Vrcskom soju prepeljali v Klinični center v Ljubljani. Ferdina Vresk je po neka j dneh poškodbam podlegel,-Franc Mestek pa je, kot smo zvedeli, že zunaj življenjske nevarnosti.
Franc Mestek je po ugotovitvah miličnikov vozil brez izpita, zaradi suma. da je vozil pod vplivom alkohola, pa so mu odvzeli vzorec krvi. Na avtomobilu je škode za 50.000 din. toliko škode, pa je tudi na drogu javne razsvetljave. Po podatkih miličnikov sta oba zaposlena pri Elektru.
J. PRIMC
Za sedem milijonov škode pri trčenju
Huda prometna nezgoda pri Dolenjem Podborštu
DOLENJI PODBORŠT —37-letni Kamničan Leopold Hočevar je 18. aprila okoli 15. ure peljal tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo v koloni vozil pa je blizu Dolenjega Podborštu dohitel tovornjak, ki je pričel zavirati. Tudi Fločevaf je zmanjšal hitrost, vendar ga je pri tem na mokri in spolzki cesti pričelo zanašati
v levo. Takrat pa je nasproti pripeljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil Mil^n Terzič iz. Begeča. Slednji navzlic zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Hočevarjevo vozilo je.ob tem odbilo po nasipu, k jer se je prevrnita na streho, priklopnik Terzičevega vozila pa seje prevrnil po cestišču. Pri tem se je po cesti razsulo več palet valjane pločevine, težke okoli 25 ton, zaradi česar je bil promet do 16.30 zaprt, do poznega večera pa je zatem potekal enosmerno. V nezgodi se je hudo poškodoval Hočevar, medtem ko je Terzič utrpel le lažje rane. Materialno škodo so ocenili na 7 milijonov dinarjev.
tj**
. A .«*•
»	" , . i ‘
  |C!I' ,	..
š:... J . *■ -v
* v!*'4»
m0mrno^pb 1	dne
-I
M __
Labod Novo mesto
tozd Delta Ptuj	,
Delavski svet Labod — tozd Delta Ptuj je na svoji 13. redni seji dne 15. 4. 1985 sprejel
SKLEP: Labod — tozd Delta objavlja javno licitacijo rabljenih strojev, ki bo v soboto, 11-5. 1985, v prostorih tozd Delta, Dornavska c. 6, Ptuj, s pričektom ob 13. uri.
1. 14 šivalnih strojev Singer, izklicna cena
2. f šivalni stroj Pfaff, izklicna cena
3. 1 tračni nož, krojilni, izklicna cena
4.10 elektromotorjev za šiv. stroje, izklicna cena
2.500,00 din
3.000.00 din
5.000.00 din 500,00 din
Stroji in elektromotorji so okvarjeni.
Ogled strojev je možen na dan prodaje ob 12. uri, kjer je treba plačati poloa kavcije, ki znaša 10% od izklicne cene.
Nakbtp na javni dražbi bo po sistemu »Videno-kupljeno«. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor.
Izlicitirano blago je treba takoj plačati. Prometni davek-plača kupec.
293/17-85
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj .Odbor za graditev stanovanj
Odbor za graditev stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj obvešča vse delavce, katerih organizacije združujejo sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, d^je obljavljen XII natečaj za pridobitev posojila za zidavo stanovanjskih hiš v osebni lasti na oglasnih deskah delovnih organizacij, ozirjoma skupnosti in krajevnih skupnosti občine Črnomelj.
Razpis natečaja traja od 18. aprila 1985 do vključno 3. maja 1985.
309/17-85
Obvestilo bi moralo biti objavljeno že v 16. številki, vendar je po pomoti izpadlo, za kar se vsem prizadetim opravičujemo.
EPS Dolenjski list
POPRAVEK
V 16. številki Dolenjskeg3 lista je prišlo pri razpisu T°' varne zdravil Krka do napake; pravilno se razplS glasi:
V tozdu Zelišča
3. direktorja marketing sek'
toria-
302/17-85
Socialistična republika Slovenija občina Metlika Razpisna komisija
objavlja
prosta dela in naloge
davčnega izvršitelja
v upravi za družbene prihodke'
Pogoji:
— srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravne smeri
— vozniški izpit B kategorije
— odslužen vojaški rok
— 1 leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja tri mesece.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija SOB Metlika.	’
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
305/17-85
SMRKCE
v petih različnih slikah, natisnjene na majicah & 100-odstotnega bombaža do št. 16, vam pošljeih po pošti. Ob naročilu navedite št. velikosti majice. Cena je od 55 do 650 din. Sprejemam naročila na tiskanje smrkcev na otroško posteljnino, prt0 in majice z napisi. TERMO TISK TKANIN NOVAK Straža 162
Mercator Rožnik, TOZD Jelka, n. sub. o., * Ribnica, Seškova 52, na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 27. 2. 1985
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnega sredstva, nepremičnine — gospodarsko poslopje, izklicna cena 550.000,00 din. Gospodarsko poslopje leži na pare. št. 31/2, k o. Sodražica, v izmeri 1 a 23 m2, in dvorišče v izmeri 1 a 84 m2. Gospodarsko poslopje leži v središču Sodražice in je po veljavnem zazidalnem načrtu predvideno za rušenje. Licitacija bo 8. maja 1985 ob 10. uri na kraju samem, za družbeni in privatni sektor.
Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije vplačati 10% varščine od izklicne cene pri blagajni TOZD, predstavniki družbenega sektorja pa predložijo bariran ček.
294/17-85
Cestno podjetje Novo mesto
tozd Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj Črnomelj, Belokranjska cesta
0
prodaja
rabljene granitne kocke ve' likosti 0,1 x 0,1 x 0,1 m p° 3,87 din za kocko (387,00 din/m2).
308/17-85
DOLENJSKI LiSt
OGLAS V DOLENJSKE^
LISTU—
ZANESLJIV EKONOMSKI USPEH
24-006
18
DOLENJSKI LIST
Št. 17-18 (1863-64) 25. aprila
rokomet
tov!' ^EZNA LIGA, ženske, 16. P: MINEL — NOVO MESTO j?;2« (16:10) NOVO MESTO: uovč, Pungerčar 1, T. Zupančič : L. Zupančič i, Iličin 5, Jakše 6, ^mončič. Mršnik 6, Jerman.
LESTVICA: 1. Dinamo 28, 10. m nJe 10, 11. Zrinski 10, 12. novo mesto 3 točke.
V naslednjem kolu igra Novo “testo z Akademcem.
. SRL, moški, 16. KOLO: 1UV USNJAR — INLES 17:20(8:11)
i ^ Gelze, Deržek, Dejak. " »c 2, Šilc 1, P. Ilc 2, Karpov 5. "sar- Ambrožič 4, Mate 4. Fajdiga 2, Parezanovič.
astra jadran — dvz po-
N«KVt 25:22 (11:11)
DVZ PONIKVE: Jambrovič, > M. Strnad 5, D. Strnad 1, p ančič 3, Vrbinc 4, Vujinovič 5, u8eU L Kočevar, Doblekar 3.
KRŠKO — AJDOVŠČINA 20:26
tJ^ŠKO: Kastelic. Kekič, Jun-I r''®°iič 2, Capi 3, Starc 3, Iskra < Ayguštin- Šebalj 3, Šerbec 6, lzJ*k 2. Bosina.
LESTVICA: L Šoštanj 29. 2. Ajdovščina 27, 3. Inles 26. 5. DVZ *ve 15, 7. Krško 13 točk itd. Pari prihodnjega kola: Krško — P°*erc K1G, DVZ Ponikve — rr»tehna, Inles — Astra Jadran.
ženske, 16. KOLO: ŠMARNO — ISKRA 20:24 (10:13J
j^KRA: Bolte. Gorenc 5, Dolar • Aptar, Turk. Simončič, Rangus ' 'de 5. Kovačič. Jakše.
ITAS KOČEVJE — FERRO-jEHNA 16:24 (6:10)
ITAS: Filip. Fajfar 1. Klarič. Abramovič, Križmančič, S. Jerič 12, M. Jerič 3t Bejtovič, Zalar, Jurkovič, Vuk. Štefanišin.
LESTVICA: 1. Ferrotehna 29. '6. Iskra Šentjernej 19. 10. Itas Kočevje 8 itd. .
V 17. kolu igrajo: Šmartno — Itas Kočevje, Iskra — Fužinar itd.
odbojka
II.	ZVEZNA LIGA, zahod, MOŠKI — 21. KOLO: PIONIR — METALAC 3:0(10. 9. 6).
PIONIR: Vernig. Gregurek. Brulec, Kosmina, Primc, Petkovič. Babnik, Smrke, Škrbe, Pečar.
LESTVICA: 1. Študent 36, 2. Fužinar 36. 3. Novi Zagreb 32, 4. Bled 30, 5. Pionir 26, 6. Metalac 24 itd.
V zadnjem kolu potujejo Novo-meščani k ekipi Famosa.
nogomet
SNL, 18. KOLO: MURA — BREŽICE 7:0 (3:0)
BREŽICE: M. Veble, Kranjc. Kos, Ratkajec, Predanič, Soban, B. Veble, (Račič), Kežman, Povh, Barbič, Lazanski.
LESTVICA: 1. Koper 29 točk,
9.	Brežice 15 itd.
V 19. kolu igrajo Brežičani doma z Vozili.
Jfririnajstis praznih rok
P°raz novomeških rokometašic v 16. kolu II. ezne lige z Mineiom — Inles zaostaja za tri točke — Šentjernejčanke blizu vrha
vesito °rnct|?0 prvenstvo sc je preiti Se 2£tključni del. Novomeščanke, ligi erjem letu igranja v II. zvezni ne, so' dajo iz drugoligaške drušči-eži’|e vina 8ostovanju v Kovinu zabel-s°k poraz z Mineiom, veliko te-
Novo mesto ^vvodstvu
zadnjim krogom na-*0oteniške lige vodi —®5jpaiNovega mesta
NOVO
MESTO — V 3. krogu na-
zahori'en'^c * P slovenske lige — Spon so 56 v soboto v novomeški nit p-1 dvorani pomerile ekipe Jese-Rej.„lra,na. Izole tn Novega mesta. Jesen-a,l: Novo .mesto— Piran 5 : 3, : 4 ilce ~~ Izola 5: 3. Piran — Izola 5 nic'e ^enice — Novo mesto 5:4, Jese-3;j T~ Piran 5:2. Novo mesto — Izola tn^mee so osvojile 6 točk. Novo suho? P'ran 2. brez točk pa je v Uvrsti? 0!i,ala ekipa Izole. V skupni Jese«: l..'ma Novo mesto 14 točk. k^lih imajo 12. Izola 8 in Piran 2 pi „ soboto je bil v novomeški ekipni v ')5i Marjan Hribar, kije zrnatega v*ch devetih igrah. Zadnji krog Ncal/■ “vanjtt bo II. maja na Jese-nt0jn 'n Novomeščani imajo veliko litvj °S,L da osvojijo v skupni razvrs-A ° mesto in sc tako uvrstijo v I 'Ov<msko ligo.
ga pa je odločenega tudi v obeh republiških ligah.
Oslabljene in od dolge vožnje utrujene igralke Novega mesta v soboto niso nudile močnejšega odpora gostiteljicam. ki so premagale Novomeščanke že v jesenskem delu prvenstva v športni dvorani pod Marofom. Le v prvem delu so bile gostje še nekako enakovreden nasprotnik gostiteljicam, ki so tokrat za nameček igrale na nevtralnem terenu, saj je njihovo igrišče zaprto. Poraz Novomeščank je bilo sicer pričakovati, ne pa s tako visoko razliko, še posebej, ker sta tudi sodnika tokrat dobro opravila svojo nalogo.
Po 16. kolu imamo tudi popolno lestvico v republiški moški ligi, saj so bila odigrana vsa zaostala srečanja. Na čelu je slej ko prej Šoštanj, ki ima 2 točki naskoka pred Ajdovščino in 3 pred Ribničani. Slednji so v soboto preskočili težko oviro v Šmartnem, vendar je kaj malo verjetno, da jim bo do konca prvenstva — na sporedu je še 6 kol — uspelo dohiteti vodilni Šoštanj.
Z odlično spomladansko bero točk pa nadaljujejo Šentjernejčanke. Tokrat so v Šmartnem presenetljivo gladko odpravile domače igralke in se z devetim parom točk priključile skupini ekip, ki krojijo vrh prvenstvene razpredelnice. Že v soboto imajo lepo priložnost za nov skok na lestvici.
B. B.
Ni uspeha brez Vnanja, sreče in denarja
Jovori J. Žibert, nekdanji državni prvak v „ speedwayu_______________
k	— Skromnega mehani-
T'krškega Zastava servisa Jožeta 'berta z Brezovega pri Studencu j*)?najo ljubitelji speedwava kot ega naših boljših dirkačev, saj je {J eulani osvojil celo naslov držav-telfa f>rvaLa- Njegovi kolegi na , Ktnovalnih stezah in v mehanični ranici cenijo Žibertove spolnosti in tovarištvo. Ker pa je . malce vase zaprt, prej molčeč. akor zgovoren, predvsem njegovi Jjbrtni privrženci ne vedo dovolj o .'hertovem samoodpovedovanju ^ ?r>ajdljivosti, ki sta pomembna Jelenčka njegovega športnega °zaika. Sam je povedal:
fat
»N
ov motor meje lani vejikok-
oh ^Ust'' na cedilu. Zdajjepovsem lovljen. Letos startain neobre-. tnjen, brez. visoko letečih na-Dnuv, sposoben pa sem vsakega r '-‘magati. Če imaš dovolj znanja , sreče. uspeh ne more izostati. C(l .srečo bi uvrstil tudi neprist-anske sodnike,''ki so me lani dv?CC^ »škodovali, saj sem bil akrat izključen ob zapletih na
‘,rtu. Pri nas je. žal, bolje, da je
0RT“"
anj voženj, ker ni dosti denarne Podpore, ve si hočem kriti stroške.
Jože Žibert: »Dober mehanik še dirke ne more videti.«
moram še sam- veliko delati popoldne. Stroj mi pomagajo uredili'naši mehaniki, toda tudi ti niso plačani, poleg tega ne dobijo nobene lovorike. Tekmovalec si pridobi vsaj kakšen pokal, prav bi bilo, da bi pri nas dobil še nekakšno hranarino. Na Zahodu lahko plačajo mehanike iz reklam. Nekateri tekmovalci imajo spet tako močne sponzorje, da mehanike lahko plačajo iz svojega žepa. Zastava avto in mojster Rudi Kadiv-nik mi gredo res na roko. Imam 7 dni plačanega dopusta. Pri letošnjih kondicijskih pripravah na tekmovalno sezono sta nam brezplačno veliko pomagala Ljubo Božovič in učitelj telovadbe na osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem Igor Jovanovič.«
P. PERC
Praznično vzdušje že pred dirko
1. maja v Krškem četrtfinale SP posameznikov v speedwayu— Osem držav
KRŠKO —- »Računamo na velik obisk, saj ljubitelji speed\vaya že lep čas sprašujejo za vstopnice. Želimo, da bi ljudje prišli 1. maja na Stadion Matije Gubca pravočasno, še pred 15. uro, saj se bo po kulturnem programu in predstavitvi tekmovalcev iz osmih držav prva dirka pričela natanko ob 16. uri. Ne bi radi prevelike gneče na cesti niti pri blagajnah, kijih hočejo zamudniki včasih, ko zaslišijo hrup motorjev, skoraj odnesti s sabo na tribune.«
Tako pripoveduje 10 dni pred četrtfinalom svetovnega prvenstva posameznikov v speedvvavu v Krškem predsednik tamkajšnjega AMT) Edo Komočar. Vrli organizatorji menijo, da bo gledalcev 12 do 15 tisoč, zato so za njihovo dobro počutje in varnost ukrenili vse potrebno. Opravili so čez 500 udarniških ur. Ker je bila varovalna ograja že načeta, so vanjo vgradili okrog 8 kubikov lesa: zopet so obnovili stezo ter nanosili nanjo okoJi 10 kubikov ilovice in 60 kubikov ugasnih ogorkov. Obnovili so tudi žično ograjo za gledalce. Včeraj, 24. aprila, so družno s pripadniki JLA temeljito očistili stadion, pokosili travo, tako da že zdaj ponuja praznično podobo. Organizacijski komite, ki ga vodi Silvo Gorenc, s podpredsednikoma Tonetom Jenžurjem in Edom Komočarjem ter sekretarjem Cvetom Bevkom je opravil veliko dela. Močno oporo je imel tudi v častnem predsedniku organizacijskega komiteja generalu Stanetu Potočarju — Lazarju. Direktor dirke bo Stane Žigante. ki ima že mednarodni izpit.
1 ji združenega dela. »28 let speedvvava v Krškem je rezultat tesnega sodelovanja in finančne pomoči krških delovnih kolektivov, zato so uspehi in lovorike tudi njihove.« pravi Komočar.
P. PERC
Novomeški atleti prvi v Postojni
Uspešen nastop v kvalifikacijah za APS
POSTOJNA — V kvalifikacijskem nastopu za APS so novomeški mladinci v Postojni osvojili prvo prvih mest in bili najboljši med sedmimi nastopajočimi moštvi. Fantje so osvojili 7 prvih mest, dekleta jja 2. Rezultati: moški — 100 m: 3. Zulič 11,6, 5. Je-riček 12,0: 400 m: L Žulič 51,1 4. Je-riček 53,0: 3000m: 1. Fabjan 9:16.3,2. Vidmar 9:16,9, 110 ov.: 1. Zupančič
17,0.	3. Tekstor 17.6, višina: 4.-6. Jožef 185, 7. Delič; 180, daljina: 5. Tekstor 612 cm. 9. Božič 579 cm, 10. Kajtazovič 578 cm, 14. Delič 567 cm; krogla: L Primc 12,92 m; kladivo: 1. Ercegovčevič 38.02 ni. 2. Primc 34,04 m. 3. Kozjan 33.80 m, 4. Macedoni 33,76 m, 5. Markelič 32,20 m, disk: 1. Primc 48.98 m. 4. Kozjan 25.56 m: 4x100 m: 1.-2. Novo mesto 45,7 s.
dekleta: -lOOm: 6.-7. Zupančič 13.6 s, 13. Jež 15,2 s; 400 m: 3. Zupančič 1:02,6, Kastelic 1:04,4; 800 m: 2. Vidmar 2:28,7; 100 ov.: 2. Sečen 21,4 s; višina: 4. Matijašič 160 cm; disk L Derganc 24,76 m; kopje 1. Derganc 31,52 m.
Pohvaliti velja seveda Primca, ki je dosegel najboljši rezultat tekme, v svojem drugem nastopu v teku na 800 m pa je izvrsten rezultat dosegla tudi Mojca Vidmar: z 2:28,7 je za okrog 8 sekund izboljšala osebni rekord.
JUTRI SESTANEK VODIJ EKIP
NOVO MESTO — V prostorih Doma športov na Loki bo jutri. 26. aprila, ob 17. uri sestanek vseh predstavnikov ekip, ki bodo sodelovale v letošnji občinski košarkarski rekreacijski ligi. Vabljeni!
Robič tretji po Jadranski magistrali
Lep uspeh mladega novomeškega kolesarja
NOVO MESTO .— V nedeljo seje s ciljem v Senju končala letošnja tradicionalna mednarodna kolesarska dirka »Po Jadranski magistrali«, na kateri so nastopili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Nekoliko nepričakovano je v skupni razvrstitvi štirih etap zmagal Žaubi iz Roga, 2. je bil Marn (Sava), prijetno pa je presenetil Robič (Novo mesto) s 3. mestom. Slc^ ko prej je zmagovalca letošnje dirke odločila prva etapa, v katerem si je Žaubi prikolesaril 7 minut prednosti. Sicer pa je drugo, 75 kilometrov dolgo etapo dobil Sandi Papež (VP Kranj) s prednostjo pol minute, medtem ko je bil v 3. etapi osmi.
Končna uvrstitev: I. Žaubi. 2. Marn. 3. Robič. 5. S. Papež. II. Gli-var, 14. Bojane, 16. Smole. 24. Novak,
28.	Božič in 32. D. Papež. Ekipno je zmagala Sava, pred Rogom in Novim mestom. Omenimo za konec še. da je trener mladinske-reprezentance Jugoslavije v ekipo, ki bo od 1. do 4. maja vozila na dirki Dushika Jugend v Avstriji, določil tudi Novomeščana Božiča.
SEH1C JUTRI V MADRID
NOVO MESTO— Jutri bo v Madrid odpotoval Šemso Šehič. ki se bo tam udeležil tridnevnega mednarodnega tekmovanja v full in semmi con-tactu. v Madridu pa bo od 1. do 3. maja še seminar za sodnike. Poleg Sehiča naj bi Jugoslavijo na tem tekmovanju 'zastopal le še Spličan Stojanovič.
• Glavni pokrovitelj četrfinala SP posameznikov v speedvv avu je Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, sopokro-vitelji pa so LB—Temeljna posavska banka, SOP, Transport, Žito-tozd Imperial Krško, IGM Sava, SGP Pionir in Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost Krško. Nastopili bodo po trije tekmovalci SZ in Poljske, po dva Bolgara, Madžara in Jugoslovana ter po eden Nizozemec in Cehoslo-vak. Med favoriti so Poljaka Raba in Zabjalovič, ki sta zmagala na sobotni dirki osmine finala v Torunu, Rus Tro-fimov, ki je v samem vrhu sovjetskega speedvvaya, podobno velja za Nizozemca Kroezeja. Sposobnosti Madžara Hajduja posavski ljubitelji tega športa že poznajo, Čehoslovak Kasper, mladinski evropski prvak, pa tudi utegne mešati štrene favoriziranim tekmovalcem. Jugoslavijo bosta zastopala Krčan Omerzcl in aktualni državni prvak Kocmut. Osmerica najboljših se bo uvrstila v polfinale SP, ki bo v Debre-cinu na Madžarskem.
Vsi stroški četrtfinala SP posameznikov, največje dirke na taki stezi v Jugoslaviji letos, znašajo okrog 4,7 milijona dinarjev. AMZJ in AMZS nič ne prispevata, kar je za nadaljnji razvoj speedwaya zelo slab obet. Zato si pomagajo organizatorji s pokrovite-
V nedeljo 12. motokros
V Brezju pri Črmošnjicah bodo v nedeljo ob 14. uri že dvanajstič zahrumeli motorji
BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH — V nedeljo, 28. aprila, ob !4. uri bodo na progi v Brezju pri Črmošnjicah vnovič zahrumeli 125-kubični motorji tekmovalcev, ki se bodo pomerili že na dvanajsti tradicionalni motokrosistični prireditvi, ki jo vsako leto ob prvomajskih praznikih pripravlja AMD Bela krajina.
Prireditev je največ pridobila na ugledu v zadnjih letih, saj bo letošnja tekma že tretjič zapored štela tudi za pokal Alpe-Jadran, to pa pomeni, da bodo poleg naših naj-, boljših na startu tudi tekmovalci iz Avstrije in Italije. V Beli krajini se na nedeljsko tekmo vneto in pridno pripravljajo, prireditev pa bo hkrati tudi prispevek organizatorjev k proslavljanju 40. obletnice zmage nad fašizmom. Omenimo ob tem, da je na čelu organi-tacijskega odbora tudi letos Martin Janžekovič, da je predsednik častnega odbora Ivan Maček-Matija, vodja tekmovanja pa Alojz Gabrovec, predsednik AMD Bela krajina.
In še nekaj besed o tekmovalni plati. Z izjemo ekipne italijanske zmage leta 1982 so zadnji dve leti slavili naši motokrosisti, obakrat pred Italijo in Avstrijo, brez dvoma pa bo 'boj za prvo mesto tudi letos izredne trd. Ob tem naj omenimo, da tudi delež belokranjskih tekmovalcev v teh uspehih ni zanemarljiv, da je bil pred časom Božo Štukelj dvakratni državni prvak, da je bil Satošek drugi, itd. Resda letos belokranjski tekmovalci niso v samem vrhu jugoslovanskega motokrosa, največ zaradi strogih carinskih predpisov, saj ne morejo uvoziti primernega motorja, vendar bo imelo AMD Bela krajina tudi v nedeljo na startu svoje tri predstavnike: Aljošo Satoška, Jožeta Potočnika in Jožeta Ivanušiča. Morebiti še to, da bodo ža jugoslovansko reprezentanco v nedeljo vozili Urbanija, Mirkovič. Barič, Končar, Zajec, Vindiš, Mlinarič, Frangc.š. Založnik. Pandur, Fortuna in Jeklin.
B. B.
V eni uri do novih točk
Še kolo do konca prvenstva v II. ZOL — zahod — Pionir četrti
Le še kolo je do konca prvenstva vil. zvezni odbojkarski ligi-zahod, kije prav v finišu prineslo toliko zapletov in nepričakovanih rezultatov. Sedaj lahko že z zanesljivostjo zapišemo, da je novi član I. lige postal Študent, da so pio-nirjevci dokončo zasedli peto mesto, da iz lige poleg Famosa in Karlovca izpade Mežica in da se v to ligo iz prvoligaške druščine seli Jcdinstvo iz Bihača.
GRADIŠAR ZMAGAL
KOČEVJE — Novomeški pionirji so se udeležili 3. selekcijskega turnirja centralne regije v namiznem'tenisu. 36 pionirjev je bilo razvrščenih v 4 jakostne skupine. V I. skupini je zmagal Struna iz Kočevja Alan Vitezič pa je zasedel 5. mesto, v 2. skupini je bil I, Metod Gradišar, 5. Tomaž Papež, 6. pa Miroslav Dežan.
NAJBOLJŠI KATJA RUPENA IN ŠMARJETA
NOVO MESTO — Na namiznoteniškem tekmovanju šolskih športnih društev osnovnih šol iz občine Novo mesto za pionirje in pionirke je nastopilo 38 ekip in 82 posameznikov. Med pionirji je zmagala ekipa OŠ Katja Rupena I, 2. mesto je zasedla druga ekipa iste šole, 3. mesto pa Šmihel L Med pionirkami je zmagata ekipa Šmarjete 1, sledita Škocjan in Dol. Toplice. Med posamezniki sta se najbolj odrezala Vitezič in Jegličeva.
PRIČENJA SE KOLESARSKA REKREACIJA
NOVO MESTO — Danes se tudi uradno pričenjajo dnevi kolesarske rekreacije v Novem mestu. Kot je bilo doslej v navadt. se bodo rekreativci zbirali vsak torek in četrtek ob 17. uri pred upravno zgradbo Tovarne zdravil Krka v Ločni. Za kolesarje je pripravljen program, ki je prilagojen vsem starostnim kategorijam rekreativcev.
V zadnjem srečanju pred domačimi gledalci so odbojkarji novomeškega Pionirja gostili vrsto Metalca, kije dve koli nazaj tako presenetljivo odpravila z ravenskim Fužinarjent in mu zaprla vrata v prvo zvezno ligo. Novomeščani so dokazali, da so sposobni na domačem parketu ugnati slehernega nasprotnika, z. Metalcem pa so imeli celo lažje delo, kot je bilo pričakovati. Dobra in raznovrstna igra na mreži, v kateri sta sc še posebej odlikovala Vernig in Kosmina. je povsem ohromila igro gostov, ki so v vseh treh nizih le enkrat samkrat povedli in sicer 4:2 v drugem setu.
Novomeščani potujejo v zadnjem kolu k ekipi Famosa. ki se bo moral prihodnjo sezono preseliti med republiške ligaše, zategadelj je, povsem realno pričakovati nov uspeh novomeške vrste. S štirinajstimi zmagami pa bi zdaleč presegli vse napovedi pred pričetkom letošnjega prvenstva.
TEKMOVANJE PARAPLEGIKOV
NOVO MESTO — Društvo paraplegikov dolenjske regije je pred dnevi pripravilo tradicionalno tekmovanje svojih članov v šahu, streljanju in namiznem tenisu, tekme pa so se udeležili tudi paraplegiki mariborske regije. V namiznem tenisu je zmagal Ahlin, 2. je bil Gorenc, 3. Čurčič(vsi Novo mesto), v šahu Koren, 2. Pintar (oba Maribor) 3. Klevišar (Novo mesto), v streljanju pa Kostevc (Maribor), 2. Radej (Novo mesto). 3. Koren (Maribor).
ENAJST ZLETNIH ZMAG
SISAK — Nazletnih prireditvah, ki so bile letos v Sisku, so novomeški atleti zmagali v enajstih od dvanajstih disciplin. Zmagovalci: 10C in 200 m — Žulič, 1500 m — Žužek, višina — Lapanje, krogla — Primc; dekleta: lOOin 200 m R. Župančič, 800 m — Vidmar, daljina — Eržen, višina — Matijašič, krogla — Derganc.
PRVOMAJSKI TEK V STRAŽI
STRAŽA — TVD Partizan iz Straže organizira v počastitev I. maja tradicionalne teke. Start bo ob 10. uri. organizator pa sprejema prijave eno uro pred startom. Tekmovalci bodo razdeljeni v več kategorij, od najmlajših do veteranov, temu pa bodo prilagojene tudi proge, »r najmlajše bo dolga 2,4 kilofnetra. druga proga bo dolga 8, najdaljša pa 20 kilometrov.
URBASU POKAL DOLENJSKEGA USTA — Na kegljišču na l oki t-Noveni mestu je bilo v soboto že J. republiško prvenstvo poklicnih novinarjev v kegljanju. V kategoriji moških ilo 45 let je zmagal Kuntarič (TV I5j v 400 podrtimi keglji, drugi je biI Budja (Dolenjski list) s 393. tretji pa Japelj (Primorske novice) s 3 78. Med moškimi nad 45 let je zmagal Urbas (revija Ribič) s 419 podrtimi keglji, drugi je bil Slružnik (Delit) s 410, tretji pa Klasinc (RTV) s 373. V ekipni razvrstitvi je zmaga pripadla Kuntariču in l 'i basu z 819 keglji. Delo (Stružnik — Dokl) je bilo drugo. Dolenjski list (Budja-Perc) pa tretji. Reprezentanca novinarjev se je po prvenstvu pomerila še z vrsto JLA. Vojaki so zmagali z 2.472 . 2.418.
Na posnetku: Drago Rusija (desno) predaja pokal Tonetu Urbasu, ki je s 419 keglji prepričljivo zmagal tudi v absolutni konkurenci.
SOLSKI ŠPORT IN REKREACIJA
EKIPNO DRUGO MESTO
BELTINCI — V nedeljo so mladi novomeški kolesarji nastopili na tradicionalni 11. kolesarski dirki v Beltincih in v konkurenci 150 kolesarjev dosegli lepe uspehe. Med pionirji A je zmagal Fink nad Erženom in Ha-nčičem; pri pionirjih B je bil L Hribar,
2.	Kavšek. 4. Ravbar: pri mlajših mla-dineih je bil Zaletel 4., pri starejših pa je enako mesto dosegel Majes. V ekipni konkurenci so bili Novomeščani drugi.
• Prejšnjo soboto so, bile v Novem mestu pod nazivom »Pomlad 1985« 24. delavske športne igre. poglavitna značilnost pa je bila velika udeležba m dobri rezultati. V odbojki je pri moških zmagal Novoles pred Krko — Trim, Pionirjem in Novoteksom, pri ženskah pa Krka — Trim pred Pionirjem, IMV in Iskro. V pikadu je med moškimi ekipami zmagal Novoles, posamezno pa Primc iz Iskre. Pri ženskah je slavila vrsta IMV. posamično pa njena tekmovalka Rupena. Med moškimi ekipami je v kegljanju zmagala vrsta UNZ,-posamično pa Dalmacija iz Borca, medtem ko je pri ženskah ekipno slavila Iskra Tenel, posamično pa Makšetova iz Novoteksa. V streljanju so bili pri moških najboljši v Krki—-Trim, posamezno pa pionirjevec Ribič, medtem ko imajo najboljše strelke na UNZ. posamično pa je zmagala njihova tekmovalka Bregarjeva. V namiznem <snisu je zmagal Novoteks pri moških in Novoles pri ženskah, v vlečenju vrvi Cestno podjetje pred Pionirjem in UNZ. v šahu pa Borac pred IMV it) Krko
• OO ZSMS z Drske organizira jutri ob 16. uri tradicionalne tjhčne teke. Tekmovalci bodo razdeljeni v 10 kategorij.
• V novomeški športni dvorani je bilo prejšnji torek občinsko prvenstvo šol usmerjenega izobraževanja v košarki. Zmagala je ekipa ŠŠD SŠTZU II pred ŠŠD Gimnazija I in ŠŠD SSTZU I.
27» 18 (1863-64) 25 aprila 1985
DOLENJSKI US
WM\
um\
DOLENJSKI LIST
DO Avtomatika TOZD TENEL
Cikava 22, Novo mesto
i{mmm
D ruti na konektorjev
Temperaturno regulirano spajkalo
Polnilec akumulatorjev za viličarje
Glavna dejavnost
proizvodnja: napajalnih, pretvomiikih in regulacijskih sistemov in naprav za energetiko, informatiko, promet, Industrijo |n Jlroko potrošnjo; eiektrospojnih elementov, naprav za spajanje ter mehanskih in elektromehanskih podsklopov.
Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo za praznik dela 1. maj
Modulni napajalniki
Inovacija — brezpreklnltveno napajanje za računalnike In druge potroinlke od 0,25 kVA do 10 kVA
Brezprekinitvenl napajalni sistem moči 16 kVA (PTT Maribor)
68360 Žužemberk Telefon: 84-115 in 84-116 Telegram: Iskra Žužen»ber Žiro račun: 52100-601-10792 SDK Novo mesto 68000 Novo mesto
Iskra IEZE TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk n.sub. o.
glavna dejavnost: izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatorjev, varistrojev> večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov in naprav za p*'0' izvodnjo keramičnih kondenzatorjev, izdelava sklopov za elektroniko.
čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela
ČESTITAMO	OB	1.	MAJ
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
tozd turizem
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO NOVI TRG 6
TELEFON: (068) 21-333, 23-404 TELEX: YU KOMNOV 35811
vvtjno din"
NOVO — NOVO
KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ČLAN IATA — MEDNARODNEGA LETALSKEGA ZDRUŽENJA
ZASTAVA
LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja Tozd Zastava Ljubljana, Celovška 150
objavlja
Prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delov-nim časom
zahtevna avtoličarska dela
v DE Servis — OE Servis Krško Pogoji:
~~ KV avtoličar — 1 leto delovnih izkušenj ~~ vozniški izpit B kategorije<"
~~ 1-mese,čno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko pravna služba DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150, 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh Po izteku roka za zbiranje vlog.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti LB—TDB Novo mesto oglaša za Potrebe Poslovne enote Metlika
naslednja prosta dela in naloge za poln in nedoločen čas:
‘ Pospeševanje poslovanja s prebivalstvom
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih Pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo šolo ekonomske ali organizacijske smeri in
— 3 leta delovnih izkušenj s področja poslovanja s prebivalstvom.
Kandidati, ki izpolnjujejo objavljene pogoje in menijo, Pa bi navedena dela lahko uspešno opravljali, naj vložijo Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo ffiesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje 45 dni po preteku roka za prijavo.
300/17-85
/ILPINK
MOTORNE ZAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
/Oostroj LJUBLJANA
LJUBLJANA, Celovška 34, Tel. (061) 313-062
PRODAJA MEDNARODNIH LETALSKIH VOZOVNIC za večino mednarodnih letalskih družb na rednih in čarterskih ter delavskih linijah
POLEG mednarodnih letalskih vozovnic lahko Kompas po želji naročnika pripravi vse turistične in druge storitve v kraju bivanja
HKRATI PRIPOROČAMO naše standardne storitve kot so: — letovanja, zimovanja, organizacija potovanj za zaključene skupine po domovini in tujini,
— organizacija izletov za katere sprejemamo tudi individualne prijave
— posredovanje železniških vozovnic
— prodaja letalskih vozovnic v jugoslovanskem zračnem prometu za lnex Adria Aviopromet in JAT
— sprejem naročil avtobusnih prevozov
— menjalnica
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE, DAJE KOMPASOV TURISTIČNI SERVIS VAŠ SERVIS!
m
metalna
Metalna, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o. Maribor Tozd Tovarna gradbene opreme, n. sol. o. Senovo
oglaša
prosta dela in naloge
1. lansiranje proizvodnih nalogov I. stopnje
— 2 osebi
2. specialno struženje ll< stopnje
— 1 oseba
Pogoji:
— pod 1: srednja strokovna izobrazba (tehnik ali delovodja) 2 leti delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni industriji
— pod 2: delavec tehnične smeri s srednjo oz. poklicno šolo (strugar) 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj
Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja pod točko 1 60 dni, pod točko 2. pa 90 dni.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Metalna — tozd Tovarna gradbene opreme, kadrovska služba, Titova cesta 106. 68281 Senovo.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po objavi.
303/17-85
Mercator
Mercator — tozd Standard n.sub.o. Novo mesto, Glavni trg 3 Delavski svet tozd Standard
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili za.dobo 4 let:
1. vodje gospodarsko-računovodske službe
2. vodje splošne in kadrovske službe
Razpisni pogoji:
pod 1.: višja strokovna izobrazba oziroma srednja ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju, pod 2.: višja strokovna izobrazba oziroma srednja pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju.
Poleg pogojev, navedenih pod 1 in 2, morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
— splošni pogoji, določeni z zakonom
— ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija 15 dni po razpisu na naslov: Mercator — tozd Standard, Novo mesto, Glavni trg 3 — za razpisno komisijo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb.
299/17-85
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
vodje gradbišča I <	r
Pogoji za sprejem:
— visoka afi višja šola gradbene stroke
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s posebnim pogojem, 90-dnevnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:.	. Vodnogospodarsko podjetje, Novo mesto, Trdinova 23.
311/17-85
m
_ Krka, tovarna zdravil, n.sol. <RKA Novo mesto
objavlja
prosta dela	>
kuharice in 2 natakarjev
v poslovni enoti Vrsar
Pogoji: končana poklicna šola in 2leti delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerjeza nedoločen čas, s tem da bodo po vrnitvi iz PE Vrsar' (konec septembra) razporejeni na ustrezna dela v okviru delovne organizacije Krka.
Prav tako iščemo
kuharje in natakarje
Za delo v poslovni enoti Zdravilišča Strunjan.
Pogoji za zasedbo del so isti kot pri PE Vrsar.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, obstaja pa tudi možnost sklenitve delovnega razmerja za določen čas. .
Vse, ki so zainteresirani za opravljanje navedenih del, vabimo, da oddajo pisne ponudbe v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo Krke, Cesta herojev 45, tjlovo mesto, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
Dana , tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna,
komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela m naloge
1. več dijakov in študentov
za proizvodno počitniško delo od 1.5. do 30. 9 1985. Osebni dohodek od 20.000 do 25.000 din mesečno Delo bo organizirano preko študentskega servisa;
2. več NK delavcev
— za dela v proizvodnji in
— za dela pri nakladanju in razkladanju blaga — delo v popoldanskem času.
Pogoji:
Končana osnovna šola, dobra fizična kondicija. Za opravljanje navedenih del in nalog pod 2 sklenemo delovno razmerej za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati naj vlože pod 1 in 2 pisne ponudbe v 15 dneh po objavi nanaslov»DANA«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku roka za objavo.
295/17-85
DO GOK Črnomelj Tozd Begrad, tozd Obrt in tozd IGM
objavljajo
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: tozd Begrad
1. kombi Zastava, reg. št. NM 505-43,
leto izdelave 1979, sedežev 7 +1, izklicna cenaJJO.000,—
2. kombi Zastava, reg. št. NM 970-64,
leto izdelave 1980, sedežev 7 + 1, izklicna cena 120.000 —
tozd Obrt
1. kombi Zastav/a, reg. št. NM 615-53,
leto izdelave 1980, sedežev 7 +1, izklicna cena 80.000,—
tozd IGM
1. tovorni avto FAP s kamionskim dvigalom, uvoženim iz Švedske, nosilnosti 3 tone, leto izdelave 1973, izklicna cena 3.500.000,—
2. kamion FAP Demper, leto izdelave 1977, nosilnosti 12.5 tone, izklicna cena 1.500.000,—
Licitacija bo 26. aprila 1985 ob 8. uri na prostoru pred mehanično delavnico tozd Begrad na Zadružni cesti 14. Ogled je možen 2 uri pred licitacijo na istem prostoru. Licitacija za osnovna sredstva tozd IGM bo istega dne na sedežu tozd v Kanižarici.
Kandidati morajo pred licitacijo plačati 10% varščine. Poleg izlicitirane cene plača kupec tudi prometni davek.
tedensK6led
Četrtek, 25. aprila — Marko Petek, 26. aprila —Zdeslav Sobota. 27. aprila — Ustanov. OF Nedelja. 28. aprila — Vito Ponedeljek. 29. aprila — Katarina-Torek, 30. aprila — Robert Sreda. I. maja — Praznik dela Četrtek. 2. maja — Boris Petek. 3. maja — Filip Sobota. 4. maja — Florjan Nedelja. 5. maja — Angel Ponedeljek. 6. maja — Judita Torek, 7. maja — Gizela Sreda. 8. maja — Dan RK Četrtek. ,9. maja — Dan zmage
LUNINE MENE
28.	aprila ob 5.25 — prvi krajec
4. iiiaja ob 20.53 — ščip
BREŽICE: 25. in 27. 4. bacuanski film Bogovi so padli na glavo. 28. in
29.	4. amer-ški film Paraziti. 30. 4. jugoslovanski film Varljivo poletje 68. 3. in 4. 5. ameriški film Profesorica francoščine in.... 5. in 6. ameriški film Umazani inšpektor Hari. 7. in 8. 5. ameriški film Leto nevarnega življenja.
KOSTANJEVICA: 27. 4. nemški film Brata. 28. 4. ameriški film Riba. ki je rešila Pitsburg. 4. 5. ameriški film Pazi. kaj delaš. 5. 5. nemški film Velika kača.
KRŠKO: 27. in ‘28. 4. ameriški film I ežka dežela. 30. 4. švicarsko-španski film Črni pesek.
MIRNA PEČ: 26. 4. francoski film Gadje na počitnicah.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 25. 4. filmsko gledališče — ameriški parapsihološki film Vrnitev v življenje. 27.. 28., 29. 4. ameriški film Nevvvorške noči. 27.'4. nočna predpre-' mični — ameriški lilm Par — nepar (ob 22. uri) 27. in 28. 4. matineja — japonski film Obračun dveh Megago-dzil. 29. 4. in 30. 4. ameriški film Beg iz pc,kla pragozda. (Predstave ob 17. in
19.	uri. po 1. 5. predstave ob 18. in 20. uri). 2. 5. ameriški film Krvava plaža.
3..	4. in 5. 5. ameriški film Strup črne mambe. 4. in 5. 5. matineja — francoski film Bratje Dalton. 8. 5. ameriški film Barbarossa. 9. 5. ob 16. uri slovenski film Akcija. Ob 18. uri filmsko gledališče —- italijanska komedija Sluga svojih gospodarjev in ob 20. uri ameriški akcijski film Kačje pleme.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 26. do 27. 4. jugoslovanski film Glavna priča. 28. in 29. 4. ameriški film Oči zla. 29. in 30. 4. francoski film Živi ogenj. Od I. do 9. 5. jugoslovanski vojni filmi ob 18. uri: L in 2. 5. Sutjeska.
3.	in 4. 5. Komunisti Jugoslavije. 5. in 6. 5. Užiška republika. 7. in 8. 5. Vrhovi Zclcngore. 9. 5. Neretva.
SEVNICA: 25. 4. francoski film Razkropite se. kaj zijate! 26. in 27. 4. ameriški film Privatne ure. 28. 4. ameriški film Dvojna ekspozicija.
SLUŽBO DOBI 1STANOVANJA
DVA POHIŠTVENA MIZARJA takoj zaposlim. Stanovanjc zagotove Ijeno. Ostalo po dogovoru. Ol> nad
50.000	ND. MIZARSTVO STRUNA, Ljubljana, Tržaška 539. Brezovica.
V REDNO delovno razmenje sprejmem elektroinstalaterja. lahko priučenega. Martin Grabnar. Mencingerjeva 2. Krško, telefon 71-271.
ZAPOSLIM dekle za samostojno strežbo v bifeju. Dve soboti, vse nedelje in državni prazniki prosti. Stanovanjc* in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku (2253/85). telefon (.061) '783-374.
TAKOJ zaposlim kovinostrugarja. KV ali priučenega, ključavničarja, lahko tudi priučenega. Vse ostalo po dogovoru. Slapničar. Cegelnica 39 a. Novo mesto. tel. 22-706.
V REDNO delovno razmerje sprejmem 6 industrijskih KV šivilj in I strojno pletiljo. OD okrog 4 M. Pismene ponudbe z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Ivana Vreček, Cesta 18. 68213 Veliki Gaber, ali po telefonu (068)46-502.
KV KUHARICO zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. Gostilna Vovko. Ratež, 68321 Brusu i-
cc.
V REDNO delovno razmerje sprejmem KV parketarja ali delavca za priučitev. OD dober, prednost imajo kandidati z vozniškim izpitom B kategorije. Zvone Novak. Kristanova
7.	Novo mesto. tel. 23-579.
KV kult arieo takoj zaposlimo. Jel. 22-308, Novo mesto.
DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu oddam. Vseljivo takoj. Naslov v upravi lista (2256/85).
IŠČEM sostanovalko (starejšo žensko — upokojenko). Stanujem v bližini Novega mesta. Ponudbe pošljite pod šifro: MIRNA«.
ZAMENJAM enosobno stanovanje za garsonjero. Oglasite se po telefonu
25-560, vsak dan.
SAMSKO SOBO z uporabo kopalnice v Novem mestu nujno išče miren in pošten fant. Možno nekajmesečno predplačilo. Tel. 20-352. popoldne.
1 STANOVANJE v Novem mesu ali okolici nujno iščeta dva samska fanta. Kadribašič. Dol. Toplice 13 a. • SOBO, opremljeno, v Novem mestu iščem. Slobodan Milosavljevič, Dolenjske Toplice 13.
Motorna vozila
PRODAM ŠKODO 120 L, letnik 1979. Zdravko Jazbec. Zabukovje nad Sevnico 20.
GS CITROEN prodam po delih. Dobova, tel. 67-041.
\VARI BURG, letnik 1982, limuzina. ugodno prodam. Prevoženih ima
35.000	km. Vinko Okorn, Šentjanž 37. 68297.
ZASTAVO 1300, letnik 1973. neregistrirana. prodam. Tel. 23-161 od 15. do 17. ure. '
PRODAM ŠKODO 120 !.S. letnik 9/82. prvi lastnik. Tel. (068) 84-112 ali Žužemberk 190.
R 4. letmk 1979. dobro ohranjen, ugodno prodam. Sintič. Globočice, Kostanjevica.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja-novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek —posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delov.he irjdružberte organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolafjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka -r Tetjieljna dolenjska banka Novo mesto)
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk. Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM Z 750, letnik 1977. obnovljen. Anton Rajar. Levstikova
8.	Trebnje.
PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1973. kompletno obnovljeno, registrirano za celo leto. Piletič, Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica.
ŠKODO 110 R coupe. letnik november 1976, redno vzdrževano, registrirano do 15. aprila 1986. prodam. Jakob Vovko. Družinska vas. 43 a. telefon 84-002.
R 4. letnik 1978, prodam. Janez Jakše. Uršna sela 77.
FICKA, letnik 1978, registriranega do avgusta, v dobrem stanju, prodam. Anton Pavlič, Orehovica 18. 68310 Šentjernej.
ZASTAVO 750 LT, letnik 1981, 20000 km, prodam. Telefon 84-995.
R 4. letnik 1976, prodam. Šmarješke Toplice 25.
ŽASTAVO 750. staro 5 let. prodam. Informacije po telefonu 22-981. zvečer.
Z 101, letnik 1978. in Z 750. Iftnik 1977. ter gume za lička prodam. Telefon 24-026.
ZASTAVO 750. letnik 1981, prodam. Mavrič. Otočec 65.:
KOMBI Z 750. letnik 1979. prodam. Informacije na tel. 23-290.
R 4 TLS, letnik 1978, in ČZ350ccm, nevozen, prodam. Telefon 25-140. dopoldne. Erlah, Veliki Slatnik 39.
Z 101. letnik 1983 november, prodam. Telefon 56-608.
Z 850. letnik 1984. prodam. Telefon
26-642.
DIANO, letnik 1977, rahlo karamb-olirano, registrirano do junija, prodam. Informacije ria telefon 81-510. od 19. ure dalje.
RENAULT 4 TL. april 1982, prodam. Telefon 23-667. Ogled v petek in soboto.
Z kombi 430 po ugodni ceni prodam. Ciril Beretič. Šmarjeta 32.
DIANO ugodno prodam. Telefon 71-156. Darinka Pečnik, Hočevarjev trg 9, Krško.
Z 10l\ letnik 1984. zaradi gradnje ugodno prodam. Jože Gramc, Podbočje 12.
R 4. letnik 1977, prodam. Telefon 84-923.
R 4. letnik 1977, MERKUR1 (10 KS), motor (zunanji) za čoln prodam. Telefon 21-661.
ZASTAVO 750. letnik 1979, prodam za 15 M. Telefon 25-195.
APN 6, letnik 1985, prodam ali zamenjam za avto. Edo Ljubi, Ždinja vas 7, Otočec.
Z 101, letnik 1977, prodam. Jože Kircn, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica.
OMZ 150 ENDURO prodam. Božidar Gorišek. Dol. Stara vas 45, Šentjernej, telefon 32-020, Iskra (orodjarna).
TOMOS avtomatik prodam. Telefon 25-916.
ŠKODO 120 L. letnik 1978. registrirano do 10. marca 1986. ugodno prodam. Žagar, Laze 12, Uršna sela.
ZASTAVO 750, letnik 1978. in motor za BCS Achme prodam. Jože Kranjčič, Gor. Karteljevo 2. Mirna peč.
LADO 1200. letnik 1976, po delih (motor brezhiben) in FIAT 124 brez motorja in menjalnika prodam. Crrno-šnjice I, Semič, po 16. uri.
VW 1200. letnik 1960, motor 1967, predelan 1970 (12 volt.), registracija do novembra, motor generalno obnovljen. prodam. Telefon 32-047 ali 32-098, po 19. uri.
R 4 po delih prodam. Brajar, Dol. Karteljevo 16. Mirna peč.
ZASTAVO 750, letnik 1979, karoserija nova, ugodno prodam. Naprodaj je tudi plinska naprava BEDIN1. Ivan Grahek. Dobindol 17. 68323 Uršna sela.
MOPED T omos 3 prodam. Vel. Brusnice 61.
TAM 110 k asonar. dobro ohranjen, prodam. Tel. (061) 772-552.
MZ F IZ 250. letnik 1983. prodam. Anton Pavlovič, Bušeča vas 42, Cerklje ob Krki.
Z 101. letnik 1977. registrirano do februarja 1986. prodam. Telefon (068) 51-321.
ZASTAVO 750. letnik 1976. prodam. Podkrižnik. Ždinja vas 15. Otočec, ali na telefon 21-559. dopoldne.
ZASTAVO 750. letnik 1977. prodam, Vel. Bučna vas 48.,.Novo mesto.
PRODAM Z 750. letnik 1975. J el.:
25-747, dopoldne.
PRODAM dele za Zastava 750. Bele. Žabja vas I.
..■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■•■■■•■■■■■S
■■■■■■■■■»■■■■■■■•»»»»•»»••»M**************
ji Kmetijski stroji jj ■■ ■■
TRAKTOR deutz 45006, 900 delovnih ur. in pajka za seno I AI1R, kombiniran. delovna širina 2.5 m. prodam. Ivan Koželj. Vodeniška' 64. 61217 Vodice.
SEJALNICO za koruzo, dvoredno. vprežno, cnoffrazdni in dvobrazdni plug za traktor »Tomo Vinkovič« ugodno prodam. Prešeren, Šmarjeta. Šmarješke Toplice.
PRODAM »Tomo Vinkovič« 730 in motokultivator goldoni (8 KM). Telefon 84-178
KULTIVATOR IIP RK 180 prodam. Stane Drmaž. Gor. Brezovica
29.	68310 Šentjernej.
SAMONAKLADAI.NO prikolico SIP 16. novo. in FIAT' 750 LE. letnik 1983. prodam. Dol. Kamence 27. Novo mesto.
PUHALN1K Tajfun in prostavni plug Posavac prodam. Jel. 85-961.
TRAKTOR IM J 558 s kabino.prodam. Avsec. Mala Cikava 7. Novo mesto.
T RAKTOR Štore 404 s hidravličnim volanom ter z vso opremo ugodno prodam. Janko Auguštinčič, Polje 15. Bistrica ob Sotli.
TRAKTOR Deutz (25 KS) s koso prodam. Janez Kuhar, Dol. Prekopa 35. 68311 Kostanjevica.
KOSILNICO BCS (bencin, petrolej), dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za les (hrast, smreka). Naslov v upravi lista (2254/85).
KOSILNICO z vozičkom BCS (ACHME) in obračalnik ugodno prodam. Ogled vsako popoldne. Franc Koncilja. Dobrnič L
TRAKTOR Deutz (28 KM) s koso , prodam. Jože Lešnjak. Volčkova vas
9.	Šentjernej.
TRAKTOR Diesel (20 KM) s kosilnico prodam. Gmajna 2. Raka.
TRAKTOR.PORSC1JE s koso prodam. Darko Štojs, Sela. Raka.
BCS Diesel prodam. Jože Verhovec. Korenitka 9, Velika Loka.
PRODAM traktor znamke Gulner (14 KM) s koso in dirkalno kolo Trarovi, oprema kampanjola. Ivan Kos. Pečice 9. Podsreda. Ogled je možen v soboto ali vsak dan popoldne od 15. ure dalje.
GRABLJE za traktor Tomo Vinkovič ali Pasquali prodam. Zupančič, Lokve 7 a, Črnomelj.
TRAKTOR Steier (18 KM) s hidravliko, koso in jermenico ter' dele zaz peugeot 204 (motor v dobrem stanju) prodam. Milan Plut, Rožni dol. Semič.
TRAKTOR Zetor 4712, letnik 1976. prodam. Hanov, Tribuče, Črnomelj.
TRAKTORSKO frezo Hovard prodam. Ignac Selak, Luterško selo 13. Otočec.
PRODAM
LEGLA kalifornijskiji črvov prodam. Jože Blatnik, Vavta vas 91. Straža.
SENO _prodam. Cvelbar, Šmarjeta
5, 68220 Šmarješke Toplice. UGODNO prodam 15 let star grušt
hiše 9 x 9 m s salonitkami. Telefon (068) 21-144.
ZAMRZOVALNO skrinjo (345 I),
' malo rabljeno, prodam. Jože Novak. Dol. Težka voda 32, Novo mesto.
SAMOHODNO tračno žago za žaganje drv prodam. Trdinova 21, Novo mesto.
SENO prodam po ugodni ceni. Nakup možen od 1. do 5. maja 1985 na naslovu: Stane Slobodnik, Bojanja vas 29, Metlika.
PRODAM cisterno za gnojevko (1500 1) in škodo podelili. Cena ugodna. Janez Kobetič, Mali Nerajec 6, 68343 Dragatuš.
PRODAM sedežno garnituro, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo in zastavo 126 P. Telefon 24-943.
ZAMRZOVALNO OMARO (100 I) prodam. Telefon 81-082, po 15. uri.
PRODAM več novih garažnih vrat v velikosti 230 x 210. Franc Premru. Gruča 3, Šentjernej.
JARČKE, rjave, pasme hiseks. stare
3 mesece in pol, prodajam vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389.
PRODAM novo motorno žago Stihi 041. Polde Krevs. Mirna peč 109 (žel. postaja).
TOMOS AVTOMATIK 3 MS. nov, ugodno prodam. Telefon 22-834, popoldne.
PONY EKSPRES v dobrem stanju prodam. Jože Istenič, Ljubljanska 18, Novo mesto.
BARVNI TELEVIZOR Grundig prodam. Margita Selan,-Gorjanska 6. 68311 Kostanjevica.
OMARO za dnevno sobo (4 regali) prodam. Ogled po 15. uri. Kotnik. Šegpva 38, Novo mesto.
GAŠENO APNO prodam. Telefon 2!-320.
GARAŽNA VRATA, nova. hrastova, obojestransko letvana. toplotno izolirana (2.20 x 2.40) prodani. Rems, Ragovska 34. Novo mesto.
PRODAM fantovsko posteljo »Peter« brez jogija. Za jc. Mestne njive 4 a. Novo jnesto. popoldne.
PEČ Emo central 23. novo. ugodno prodam, ker potrebujem večjo. Srečko' Sgbotič. Brestanica 34.
BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. Tel. 25-080 ali 25-081 int! 39. od
6. do 14. ure.
PRODAM eno leto star pralni stroj za 4 M in kopalniško bano (160cm)za 0.5 M. Telefon 25-195.
SPEKT RUM 48 K s kasetami/nov. .prodam: Tel. 24-776. popoldne.
UGODNO PRODAM hladilnik cdektrolux 30 I na elektriko ali plin. primeren tudi za kampiranje. I el. (068) 21-963. v popoldanskem času.
- PRODAM malo rabljeno športno kolo SENIOR. Alojz Može, Srebrniče
4 a. Novo mesto.
PRODAM 4 tone kvalitetnega sena. Tel. 58-449.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (410 I) prodam. K Roku 50. Novo mesto.
PRODAM mizarski rezkalni stroj brez motorja po ugodni ceni. Ogled v večernih urah. Janez Revinšck. Kompolje 16, 68294 Boštanj.
PRODAM ovce ‘solčavske sorte z mladiči. Janez Knavs, Salka vas I. Kočevje, tel. (061) 852-467.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno hladilno skrinjo LTH 380 I. T el. (068) 47-047 Mirna.
UGODNO prodam semenski krom-, pir igor (600 kg). Marija Pravne. Selška gora I,-68233 Mirna.
PRODAM koze z mladiči, 7 mesecev staro kratkodlako istrijanko in 4-tonsko navadno harmoniko. Ivan Jurak, Dol. Kamence 33. a. Novo mesto.
5 t sena prodam, Čena. 20 din za kilogram Milčinovič, Radatoviči 3.
BRUNJE stare hiše poceni prodam. Franc Može, Verdun 14, Stopiče.
- 30 nr ladijskega poda in štedilnik na drva prodam po ugodni ceni. Telefon
24-140.
PRODAM rabljene traktorske gume 10-28 in 650-16. Anton Zupančič, Sr, Grčevje 16, Otočec ob Krki.
2 t suhega sena (večina detelje) prodam. Branko Saje. Kot 65, Semič, tel. 564)73. popoldne.
ŠOTOR za 4 osebe prodam po ugodni ceni. Branko Jabuka, Podbočje 28.
HLADILNIK, malo rabljen, prodam. Zorc, Škocjan 28.
KRAVO, staro. 10 let, brejo 8 mesecev, prodam. Jože Tisov. Pristava 4. Novo mesto.
.ŠOTOR za 4 osebe prodam. Telefon 21-260.
PRODAM gumi voz (16 col), skoraj nov, in ZASTAVO 750 de luxe. letnik 1976.- Franc Gazvoda. Sela pri Zajčjem vrhu 3, Novo mesto.
SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivim ležiščem prodam. Tel. 23-608.
PRAŠIČA (100 kg), hranjenega z domačo hrano, prodam. Naslov v upravi lista (2252/85).
HARMONIKO »Royalstandard«,-• 80-basno, z 8 registri, rdeče barve, prodam. Markežič, 68333 Semič.
SPALNICO prodam. Žlatko Romih, Šegova 18, tel.: 21-614.
TV Gorenje, črno-beli, prodam.
. Škocjan 5.
KORUZO v zrnju prodam. Nahdja se v Cerovem logu 24. Vprašajte na telefon (061) 215-697.
PRODAM dirkalno kolo, 3 prestave. Kaferle Roman, V Brezov log 27. Novo mesto.
PRODAM zakonski postelji. Gradi-Šar, Trdinova 5 a, telefon: 20-243.
KUPIM
HIŠO v krški občini, v bližini Brežic ali Sevnice kupim. Ponudbe pod šifro: »120 M«.
PARCELO za vikend v neposredni bližini Novega mesta kupim. Telefon
25-986.
POSEST
PRODAM vikend-brunarico, 6 arov vinograda v Stražnjem vrhu pri Črnomlju. Tel. (068) 51-266.
UGODNO prodam klasično leseno staro slovensko hišo s hlevom (zidano 12 x 6), z vodo, elektriko in ohišnico ter s starim sadovnjakom v velikosti 12 a na Reštanju 16 pri Senovem. Kličite ob sobotah in nedeljah na tel. (041) 158-464.
PRODAM hišo z gostinskim lokalom in 1 ha zemlje. Žamenjam hišo v Novem mestu ali Dolenjskih Toplicah ali prodam eno stanovanje z lo-. kalom za bife. Ogled vsako soboto in nedeljo na domu. Naslov v upravi lista (2255/85).
ZIDANICO, vinograd in starino (vrt) v Bukovčah prodam. Francka Kovačič, Vinja vas 13, Stopiče.
STAREJŠO HIŠO v centru Novega mesta prodam. Telefon (068) 24-835, od 17. do 19. ure.
PRODAM starejšo hišo, 4 ha obdelovalne zemlje, gozd. Poklek 58, Blanca. Informacije: Anton Pavlič, Brestanica 13.
VIKEND prodam. Prodam tudi 6000 m2 zemlje, od tega 3000 m2 gozda, 4 km od Otočca. Telefon (061)451-583.
PARCELO (10 arov), stara hiša, voda. elektrika, asfalt, na Velikem Obrežu prodam. Miha Bosina, Cvetna 3, Dobova.
ZAZIDLJIVO parcelo s sadovnjakom. površine 26 arov. na Piršcn-bergu pri Globokem pri Brežicah prodam zdomcu. Telefon (061) 312-257, vsak dan od 7. do 9. ure.
NOV, VIKEND z mladim vinogradom (350 trt) v Semiču prodam po ugodni ceni. Asfalt do vikenda, elektrika in voda v vikendu. Informacije po telefonu (068) 51-888, ob delavnikih od 15. ure dalje, v soboto in nedeljo cel dan.
R A Z K O
NOVO stanovanje in nekaj žemlje damo v najem verni družini za vzdrževanje cerkve. Župnijski urad. Polica 38. 61J90 Grosuplje.
ODDAM poslovni prostor ob asfaltirani cesti, primeren za obrtnika. Vprašajte pri Kristijanu Jancu, Studenec, tel. 81-257.
20 GRAMOV ZLATA za zobe prodam za 60.0(K)Tlin. Naslov v upravi lista (2251/85).
FANT (178-35). miren, ne pije in ne kadi. bi rad spoznal sebi primerno
dekle iz Posavja. Cenjene ponudbe pod šifro: »PRIDEM K IEBI«.
JlHUCI^s
FRANC ŠKOPORC, delavec, Prelesje 2, 68232 Šentrupert, preklicujem kot neresnične besede, ki sem J1 izrekel ALOJZU GREGORČIČU iz Okroga 3 zoper njegovo zeoo Atw GREGORČIČ iz Okroga ter se Jjjzahvaljujem. da je odstopila od tozoe.
EMILIJA JEVŠEK. Kettejev drevored 46, Novo mesto, opozarjam tov. Alojza KRANČIČA, Hmeljčic, da mu prepovedujem hojo po parcelni ste . ki 659 in 660 ter sekanje lesa. w neupoštevanju bomo prisiljeni so ukrepati.
VILI ŽAREN, Podbočje 18, prep°-vedujem pašo kokoši in n°Jl P mojem vrtu. Kdor tega ne bo up val, bo sodno preganjan.	Q
MIHA BOŽIČ. Vel. Brusnice 99 a. prepovedujem hojo, vožnjo alt ^
šnokoli drugo povzročanje sko c
parcelah, las. MARIJE BOŽIČ Dol. Suhadol 27, Brusnice. Kdor tega upošteval, ga bom sodno pregai J ^
Dragi mami in stari mami PARKELJ iz Prečne iskreno ce taino za 70. rojstni dan, da bi se praznovala z nami. Vsi njeni. ^
Dragim staršem ANI in JA IVANUŠIČ s Preloke 64 zeimm njunih 59 let skupnega življenj ravje in srečo. Vajini otroci.
^OBVESTI LA!
OBVEŠČAM stranke, da sem ^ la popravljalnico oblačil nav‘a. sC trgu 14 (nekdanji Knjigotisk) 1 priporočam! Marinka Hiade.
ŽAGAM drva v Novem m051!",!!1 olici. Pokličite na telefon 21-3®“-
SERVIS ZA ČIŠČENJE
— steklenih površin in žalu
— talnih oblog,
sedežnih
garnitur z vakuum »druK“ sistemom
— finalno čiščenje novo 1% rajenih objektov	, Telefon 21-348, od 8. do j4, ure, 23-235, od 15. ure dalje-
GOSTILNA ROGELf Rdeči kal, priredi 1. vrtno veselico, 4. maja Pa ples. Igra ansambel KVANJ. Vstopnine ne b°' Vabljeni!
CVETLIČARNA
IKEBANJ
Julija Brinca iz Metlike n F manj tri vence skupaj dosta) ^ tudi v Novo mesto in okolj Izdelujemo še žalne šopke,1 bane in druge cvetne af žmaje. Telefon: 58-722 in 684.
PLANINCI!
VIBRA^ ;kih
gumo menjam na gors čevljih. Čevljarstvo, Tit°v 170, Ljubljana.
JARKICE HISEX — prvovrsin^J snicc, rjave pasme, nimajo e[i> kljunov — lahko nabavite pri PREVOLŠKU, Čatež, 68212 Ve»S Loka, od 15. maja do ralPr?^jjb Informacije na telefon (068) ^ interna 20, do 14. ure.
GIP Gradis tozd GE Celje
Prodaja po ugodni ceri\t stanovanjske barake, le=, ne, montažne (25 x 9 ^ Barake so pri IMV No mesto. Informacije dob1 pri GIP Gradis Celje, Je" (063) 26-634 ing. Malgaj 313/17'°
ŽK Žito Ljubljana
tozd Pekarna in slaščičarna
Novo mesto, Ločna 21
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
- kvalificirane in priučene peke
za pekarno Novo mesto in Črnomelj
Če se odločite vstopiti v naš kolektiv, pošljite pisno p°' nudbo v 15 dneh po objavi tega povabila ali se osebno zglasite.
312/17-85
DOLENJSKI LIST
$
(XD
Poskusite srečo na srečkah majske loterije, saj vas čaka 19. premij in 199.376 dobitkov v. skupni vrednosti
48.000.000 din.
GLAVNA PREMIJA
8.000.000 din
ŽREBANJE 7. maja 1985
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA
SLOVENIJE
DO »Varnost«, o.sub.o., tozd Varovanje premoženja Kočevje, o.sub.o.
vabiN< sodelovanju za opravljanje nalog in opravil:
nadzorni varnostnik
Pogoji:■,
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. srednja izobrazba varnostne smeri,
2. dve leti delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih,
3. pozitiven odnos do razvoja samoupravnih odnosov,
4. izpolnjevati mora pogoje, določene po pravilniku o organizaciji službe varovanja materialnih dobrin v OZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, državnih organih in o splošnih pogojih za opravljanje dejavnosti OZD, ki opravljajo storitve varovanja (Uradni list SRS št. 41/83),
5. vozniški izpit B kategorije,
6. urejene vojaške obveznosti.
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja tozd Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh.
307/17-85
GRADIMO
Če polžek bil bi večja ž'val, gradbeni material bi v Metalki poiskal.
5BB
od 16. 4. do 30. 4. 1985
brezplačen prevoz do 30 km od kraja nakupa
Q metalka
Metalka, prodajalne na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju
Emona — Posavje Trgovina in gostinstvo, n.sol.o. tozd Gostinstvo Brežice
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne Tl- 4. 1985
objavljamo Prosta dela in naloge
vodenje kuhinje v restavraciji pri Blagovnici
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
~~da ima srednjo gostinsko šolo kuharske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
~~ da je VK gostinski delavec kuharske smeri in 5 let delovnih izkušenj
~~ da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti -~".da ima zdravstvene sposobnosti, ki veljajo za delavce v živilski stroki in so pod stalnimi periodičnimi pregledi delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ~~ poskusno delo traja dva meseca 7~ vojaške obveznike odslužen vojaški rok. Kandidati naj vložijo svoje pismene vloge z dokazili o ,2P0lnjevanju pogojev pri splošnem sektorju DO Emo-ha—Posavje, Cesta prvih borcev 35, Brežice, v roku 8 dni.
P izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu prijave. Nastop dela takoj.
296/17-85
Ljubila si cvetje, ljubila si dom
in v tihem pomladnem jutru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
JOŽEFA ŠTAMFELJ
iz Češče vasi 27
Pbsrčno se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvo-, j* j nami. sosedom, prijateljem in znancem za vence in cvetje ^-‘r izrečeno sožalje. Zahvala IM V7 Suhor in sodelavkam iz ovoteksa Novo mesto. Posebna zahvala župniku za lepo Pravljenj poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Brežice
Na podlagi pravilnika o sistemizaciji del in nalog pri skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti Brežice in po sklepu zbora delavcev delovne skupnosti z dne 18.4. 1985
objavljamo prosta dela in naloge
tajnika skupščine izobraževalne skupnosti Brežice
z naslednjim: pogoji:
— visoka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— višja izobrazba družboslovne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj_
— dodatna znanja:
— aktivno znanje slovenskega jezika
— poznavanje sistema družbenega dogovarjanja v svobodni menjavi dela ter financiranje skupne porabe v občini in republiki.
Delavec se sprejema v delovno razmerje v soglasju skupščine Izobraževalne skupnosti za dobo 4 let z mož*ostjo ponovitve.
Objava velja 8 dni po dnevu objave v Dolenjskem listu. O izbiri bodo kandidati obveščeni po sklepu skupščine Izobraževalne skupnosti Brežice.
306/17-85
Že tretje leto tebe ni.
a dan ne mine.
da nisi znatni povsod navzoč
V SPOMIN
MITJU DAROVCU — MIČU
24. aprila so minila tri leta. odkar te ni več med nami. Kruta je resnica, da sc ne boš vrnil med nas. a vendar boš še naprej v naših srcih in čas nikoli ne bo izbrisal spomina nate. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov zadnji dom v Vavti vasi. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Vedno žalujoči: vsi njegovi Straža, 22. aprila 1985
ZAHVALA
vsem, ki ste se tiho poslovili od našega dragega
AVGUSTA FAJFARJA
mu kakorkoli v življenju pomagali, v zadnjih mesecih njemu in nam lajšali bolečino ob kruti resnici ter poklonili toliko cvetja v njegov spomin.
Vsi njegovi Novo mesto, 22. 4. 1985
Komisija za delovna razmerja DO Mercator—Preskrba, trg. podjetje na debelo in drobno, p.o., Krško
a) razpisuje prosta dela in naloge
vodja računovodskega oddelka
(4-letni mandat)
b) objavlja prosta dela in naloge
mesarja-sekača
v posl. 5/B Krško za nedoločen čas
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod a)
— višja ekonomska šola
— 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog računovodje
pod b)
— KV mesar—sekač
— 6 mesecev delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih, poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 d .eh po izteku prijavnega roka.
297/17-85
V SPOMIN
Včeraj je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila' naša draga mama
TEREZIJA TKALEC
iz Sadinje vasi 4 a pri Semiču
Hvala vsem. ki ste jo ohranili v lepem spominu in na njenem grobu prižgali svečke.
Sin Zvone z ženo Minko in Boštjanom
Semič, 24. aprila 1985
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JAKOBA ŠTUBLJARJA
iz Cerovca pri Semiču
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, bivšim sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala praporščakom in govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilskemu društvu in ZZB Črešnjevec, društvu upokojencev Semič. KZ Črnomelj. Drogi Novo mesto. Iskri Semič, VVO Metlika, GG Črnomelj in OŠ Semič. Zahvalo smo dolžni tudi osebju internega oddelka, posebno še dr. Starcu. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi Cerovec, 17. aprila 1985
17-18 (1863-64) 25. aprila 1985
DOLENJSKI LIST
23
PREJELA KLJUČE
CIRIL ABRAHAMS
0 0 0 .0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
V Ribnici poznajo 80-letnega Cirila Abrahamsberga iz Lepovč kor poštenega in marljivega človeka. Ni se pogospodi/, niti ko je bi! direktor ribniškega LIP, predhodnika današnjega Inlesa. Za svoje delo je preje! več priznanj in nagrad, med dragim red zaslug za narod, pred kratkim pa tudi priznanje občine Ribnica.
Njegov oče je bil pravzaprav Hrvat iz Lokev pri Delnicah. Prva svetovna vojna je Abra-hamsbergove dosegla v Postojni, ko je bil Ciril star 9 let. Po prvi vojni je Cirilov oče pogodbeno prevzel za 10 let žago SKLAP-CA. Ciril pa se je leta 1919 pri njem zaposlil. Postojna je takrat sodila pod Italijo. Ko se je leta 1928 poročil, se je preselil na Planino pri Rakeku v Jugoslavijo. delat pa je še vedno Itodil vsak dan v Postojno, dokler ga niso leta 1939 kot zadnjega Jugoslovana odpustili. Z družino se je preselil v Ribnico. kjer je vodil žago Vinka Kunstlja, dokler jeni mora! leta 1942 ustaviti. Nato je leta 1943 odšel v partizane, kjer so mu najprej poverili skrb nad žagami od Ribnice do Čabra. Kasneje so ga Nemci ujeli in odpeljali v taborišče, kjer je bij dokler ga niso osvobodili Rusi.
Čeprav se je vrnil izčrpan, je po naročilu OF takoj prevzel žago v Goriči vasi pri Ribnici. Za obnovo so bile potrebne deske, a hlodov ni bilo in je mora! Ciril najprej poskrbeti za sečnjo, nato pa še za žaganje. Ponosno pove, da so žage, ki jih je vodil, vedno dobro poslovale in da ni bilo goljufij in tatvin.
Zaradi delavnosti, poštenosti in znanja je napredoval najprej
PRAZNIČNA FRATA
V ponovno vse bolj obiskanem domu na Frati in okrog njega bo te dni zaživelo. Poleg že običajne diskoteke ob petkih in sobotah bo za sukanje peta skrbel še priljubljeni ansambel Franca Potočarja (na sliki), ki bo na-
stopil v nedeljo, 28. aprila, ob 16. uri in na večer pred praznikom, v torek, 30. aprila, od 19. ure dalje, ko bo pri domu zagorel tudi praznični kres. Poleg glasbe in prijetnega domačega vzdušja goste v domu postrežejo tudi z domačimi jedmi in pristnimi belokranjskimi vini po zares zmernih cenah. Dom na Frati se posebej priporoča izletnikom in skupinam iz delovnih organizacij, šolarjem in študentom pa zaradi vse večjega zanimanja za prenočevanje v domu priporočajo, da si postelje rezervirajo vnaprej. (Tel. 23-174)
V ŠKOCJANU ZA SREBRNA VEGOVA PRIZNANJA
ŠKOCJAN — Pretekle) soboto je bilo v tukajšnji šoli občinsko tekmovanje matematikov osnovnih šol za srebrna Vegova priznanja. Udeležilo se gaje 118 učencev. Po pozdravnem nagovoru Evgena Pungeršiča. predstavnika pokrovitelja lekmovtinja Emona Dolenjke iz Novega mesta, so učenci dve uri reševali naloge, v času do razglasitve rezultatov pa so se okrepčali in si ogledali film. In izidi? Med tekmovalci šestih razredov šo bili najboljši: Sabina Novak (OŠ 15. divizije Grm), Natali ja Martinič (OŠ 15. divizije Grtfi) in Ana Farkaš OŠ Katja Rup ena. Novo mesto). Med sedmošolci so se najbolj odrezali: Iztok Umek (OŠ Katja Rupena). Gregor Malenšek (OŠ 15. divizije Grm), tretje mesto pa sta si razdelila Anamarija Crnčič in Uroš Mespjedec (OŠ Katja Rupena). Pri osmošolcih je bila prva Nataša Bajc (OŠ Katja Rupena), drugi Marko Bračko (OŠ M Šobar-Nataša), tretje mesto pa si delita Janez Vovk (OŠ Baza 20) in Vlasta Župane (OŠ Katja Rupena). Najboljši so prejeli knjižne nagrade, 47 učencev pa je dobilo srebrno Vegovo priznanje.
DARJA OBl.RČ. 6. b OŠ ŠKOCJAN
za tehničnega vodjo vseh žag na območju občine, od leta 1949 do upokojitve leta 1960 pa je bil direktor LIP Ribnica.
» Gospodarstvo pa sem si drugače zamišljal, kot je danes, pravi. <>Nikjer nisem nič zapravljal, celo pri žamanju sem varčeval, in čeprav sem bi! direktor, sem po potrebi poprijel tudi za fizično delo. Sleparje in podobne sem takoj nagnal. Danes pa bi radi gospodarili v frakih, nič delali in se pogovarjali k' o avtomobilih. Tako pa ne bo šlo.«
Cirila imajo radi vsi, posebno še zaradi njegove odkritosti. Izrečena beseda sicer včasih tudi zaboli, a če jo pretehtaš, vidiš, da je ime! prav. Radi ga imajo njegovi štirje otroci — eden izmed njih je bil tudi ribniški predsednik in za njegovega županovanja so prišli v ribniško občino kadri, ki so odločilno pripomogli k današnjemu razvoju občine — pa tudi žena. za katero pravi, da je dobra, da se včasih tudi spore-četa, a se imata vedno rada.
JOŽE PRIMC
\
*
I
% fc * .
%
%
%
%
%
Razglednici, vredni katrce in prikolice
V IMV podelili ključe na-grajencama v akciji »Podarim—dobim«
NOVO MESTO — Minuli četrtek je bila v novomeški IMV manjša slovesnost, na kateri so podelili ključe popularne katrce in počitniške prikolice srečnežema, ki sta jima pripadli druga“in tretja nagrada v zaključnem finalnem žrebanju akcije Smučarske zveze Slovenije »Podarim — dobim«.
Med domala tremi tonami poslanih razglednic je žreb namenil katrco študentki Ireni Stepišnik — Perdih. kateri je ključe novega vozila izročil Stane Andoljšek. vodja tržnega koniu-
Andoljšek izroča ključe nove katrce Ireni Stepišnik.
niciranja in informiranja v IMV. Prikupna Irena, doma iz Prvačine pri Dornberku, je kar žarela od sreče: »Še Šedaj ne morem verjeti, daje vse to res, ko pa sem izvedela za veselo novico, se mi je kar utrgalo. Še toliko bolj, ker sem kupila le dve srečki, bolj z željo, da pomagam smučariji, kot da bi pričakovala kakšen dobitek.«
Nič manj dobre volje ni bil tudi Jože Bešter iz Spodnjega Otoka pri Radov-oljici, ki je prejel ključe počitniške prikolice.
B. B.
Obeta se tropsko poletje
Napoved vremenarja Borisa Koljčickega
ZEMUN — Milan Praznik iz Sevnice je pred dnevi obiskal amaterskega vremenarja Borisa Koljčickega na njegovem domu v Beogradu.
Praznik s toplimi besedami govori o tem skromnem, a sicer tako znanem možu. Živi življenje upokojenca. »V pogovoru seje najprej pozanimal, zakaj potrebujemo podatke o vremenu. Povedal sem mu, da pripravljamo prireditev na prostem. Za hip je izginil in se vrnil s tiskano napovedjo vremena za celo leto,« pripoveduje Praznik.
pričelo konec junija. Konectega meseca in prvih 20 dni julija naj bi bili kot naročeni za dopustovanje. Vreme naj bi bilo takrat stabilizirano, že s pravimi pasjimi dnevi s temperaturami nad 30° C.
In kako.se na kratko glasi napoved?
Mirna pomlad, toplo poletje, dolga jesen. 1. maja bo toplo vreme s temperaturami okrog 27° C. Sledili naj bi dve hladnejši obdobji od 8. do 12. in 26. do 28. maja. Do 20. junija naj bi bilo spremenljivo. Pravo poletje se bo
Tudi v avgustu naj bi se nadaljevala julijska vročina, ko naj bi postalo kar tropsko. Toplo naj bi bilo tudi septembra, ko naj bi bilo dolgo tudi še po 30° C! Oktobra naj bi imeli še eno poletje, ki se lahko zavleče celo v november. Ohladitev naj bi prišla šele v zadnji tretjini decembra, sneg pa okrog novega leta.
V SOBOTO MALI MARATON OF
LESKOVEC — Partizan iz Leskovca organizira v počastitev dneva OF in 40. obletnice osvoboditve v soboto, 27. aprila, s startom ob 10. uri mali maratonski tek. Proga bo dolga 22 kilometrov, speljana skozi Brezje, Senuše, Ravni. Veliki Trn, Golek. cilj pa bo pred OŠ Milke Kerin'v Leskovcu. Prijave zbira AS Maraton, 68 273 Leskovec, moč jih bo oddati še uro pred startom. Startnina bo 100 din. Ob prireditvi bo tudi očiščevalna akcija kraja: krajani, mladinci, šolarji in ostali se bodo zbrali danes ob 17. uri pred osnovno šolo.
Milan Praznik je hotel izvedeti kaj več o metodah vremenarja Koljčickega. Odgovoril mu je samo, da je potrebna dolgoletna izkušnja, da pase določene zakonitosti ponavljajo. Sicer pa nam preostaja le, da počakamo in vidimo, kako se mu to obnese.
A. Ž.
MESEC BREŽIŠKIH ANSAMBLOV
DISKO PLES V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — V Centru srednjih šol v Črnomlju bo v petek, 26. aprila, prvič gostovala potujoča diskoteka Sraka s svojim izbranim in slogovno raznolikim plesnim programom. Belokranjski šolarji bodo lahko zaplesali ob zvokih najnovejše pop in disko glasbe, za popestritev pa bodo na vrsti tudi znane viže s področja country in rock n roli muzike. Ples se bo pričel ob 18. uri.
BREŽICE — V maju bodo Brežiča-ni imeli priložnost spoznati domače ansamble iz vse občine. Najmanj po trije skupaj bodo igrali ob sobotah dopoldne od 10. do 12. uri pred Blagovnico Posavja. Prvi nastop bo II. maja. Sodelovanje so napovedali: Dobri prijatelji, Dobovških pet. Bizeljski fantje. Optimisti, Vis—mladi. Novi prijatelji, ansambel Tonija Hervola, Objem in ansambel Lojzeta Ogorevca.
V oddelku za glasbila prireja Emona Posavje v Blagovnici skupaj z beograjsko Prosveto prodajno razstavo glasbil. Na njej bodo prikazali vse glasbene instrumente, ki jih je trenutno možno dobiti na jugoslovanskem tržišču.
UGLEDNI PREDAVATELJI — 1 udi tokrat ni manjkal general polkovnik dr. Zlatko Rendulič. Predaval je o predvidenih načrtih osvajanja vesolja v naslednjem desetletju. (Foto: A. Železnik)
O EKOLOŠKI KATASTROFI V BELI KRAJINI
LJUBLJANA — Jutri. _, aprila ob 11 uri bo na Filozos
fakulteti v Ljubljani tiskovna
konferenca o ekološki katas Beli krajini. O razsežnosti t katastrofe, ki je 'v javnosti se podcenjevana, bodo strokov1 ^ oz. prizadeto pojasnili povabjei in zainteresirani. Tiskovno kon e
bodo pripravili ob po
budi
prof. Vladimira Dedijera in
Rudija Rizmana, razsodišče uvrsti
da Russellovo na dnevni red
problem ekološkega genocid** sodobnem svetu. Pobudnika sebej opozarjata na odgovorno razvitih držav„
Cvet raketarstva na gori Lisci
-
Uspel 5. jugoslovanski simpozij — Pohvala za prireditelja, sevniško Vego^
SEVNICA —:S številnimi predavanji in zanimivo razpravo seje ob koncu tedna na Lisci končal peti simpozij o astronavtiki in raketni tehniki .v Jugoslaviji. Simpozij je imel tudi mednarodno obeležje, saj gaje spremljal g. Sigel iz Francije v imenu CNES (Nacionalnega centra za vsemirske raziskave in društva Znanost — tehnika — mladina). Tokrat so prvič aktivno sodelovali tudi sodelavci tovarne protitočnih raket in motorčkov za raketno modelarstvo »19. december« iz Titograda. Na demostracijsko izstrelitev teh raket se je potrudila celo sne-
malna ekipa naše osrednje televizijske hiše.
Veliko referatov je bilo namenjenih obrambi proti toči, raketarji pa so razgrnili tudi svoje siceršnje načrte. Tako so Celjani poročali, da bodo nadaljevali s pripravami na izstrelitev za naše razmere kar mogočne rakete sirij — 5, ki jo bo gnal tekoči vodik. Raketarji iz Bosne razvijajo sondažno raketo kobac. Pokazalo seje, da nihče ljubosumno ne skriva svojega dela in
nizatorjev simpozija. Srečanja na se je udeležil tudi predsednik ju®0^ vanske zveze dr. Ladko Doleček C rajeva, ki opravlja še funkcijo izv»jj ga sekretarja v predsedstvu CK
Bi.	j
A- k
Dergančeva hiša zvezi paraplegikov
Semič: darilo humani tarni organizaciji
SEMIČ — Dergančeva hiša sredi Semiča v Beli krajini ima že prenovljeno podobo. Služila bo kot dom Zvezi paraplegikov
Slovenije. Dergančevi so namreč svojo domačijo v Semiču podarili humanitarni organizaciji paraplegikov, ki združuje eno najtežjih vrst telesno prizadetih ljudi.
Hiša je bila potrebna temeljite obnove, zato je zahtevala obsežna gradbena dela, ki so bila opravljena v kratkem času. Notranjost je prilagojena gibanju ljudem na invalidskih vozičkih. Za obnovo je bilo potrebno veliko denarja, ki ga je prispeval Loterijski zavod Slovenije, nekaj pa tudi sama Zveza paraplegikov.
V domu nameravamo urediti stalno razstavo naših likovnih umetnikov in postaviti spominsko ploško dr. Viktorju Dergancu, sicer pa nam bo dom služil za oddih, razna družabna srečanja, priprave športnikov, za tečaje itd.
Sedaj ko je jedro nekdanje semiške domačije zdravniške rodbine Derganc v našem upravljanju in ko imamo lepo obnovljen dom, bomo slovenski paraplegiki vedno radi prihajali v ta prijetni kotiček Bele krajine. Mislimo, daje prišla Dergančeva domačija v prave roke. zato se bomo potrudili, da bomo zaupanje Dergančevih upravičili s tem, da bomo za dom vzorni skrbeli, tako da bo njihova domačija živela naprej z nami. Seveda ob tem računamo tudi na pomoč naše Tončke Pivec.
JOŽE GLOBOKAR
• Simpozij na Lisci je obiskal Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo, ki je v Sevnici odprl prostore sevniškega ARK Vega. Klub je prostore dobil ob 15-letnici delovanja.
NAŠEL LETALSKO BOMBO
MIRNA — 46-letni Anton Mirneje v nedeljo prijavil nnili£n,*j da je pri kopanju temeljev za gra ^ stanovanjske hiše našel manjšo	,•
talsko bombo dolžine 60 centime*	I
Za uničenje nevarnega ostanka 4	|
svetovne vojne je poskrbel pirote
raziskovanja, nasprotno, vsi so se zavzeli za še tesnejše sodelovanje. Prav na Lisci so se dogovorili za uvedbo telefonske zveze, po kateri se bodo sproti obveščali in izmenjavali izkušnje. Simpozij je pokazal, da imamo v Jugoslaviji dovolj raketarjev amaterjev pa tudi mladih strokovnjakov, ki so ha tem področju dosegli celo magistrske naslove.
Na Lisci je bila v soboto tudi seja predsedstva jugoslovanske zveze astro-navtično raketarskih organizacij, katere sekretar je Marjan Zidarič, naj-prizadevnejši član sevniških orga-
JEZIKOVA NEDELJA NA BOHORJU
BOHOR — Planinsko dru^
Bohor organizira v nedeljo^
aprila, jezikovo nedeljo v ski koči na Bohorju, ki je { s
odprta in oskrbovana. Ocenje’
val
bodo najdaljše, najtežje M
ti ar
fr tel
lepše okrašene jezike. .Za# , ocenjevanja bo ob 10. uri.
ROCK NA LOKI
NOVO MESTO— Jutri, 26. aprila, (če bo deževalo pa dan kasneje)sc bo z nastopom treh ansamblov pričela sezona koncertov pod vedrim nebom, imenovana Večeri na Loki. Glasbena zadruga, ki bo tudi letos v Novo mesto privabila vrsto najbolj znanih slovenskih in jugoslovanskih pop in rock skupin, pričenja Večere na Loki z nastopom dveh novomeških skupin — Drevored in Pandan — ter z. metliškim Indust bagom. Muzikanti bodo zagodli ob 19. uri.
>kozerija<
IOBRAIENJE — folklora senovskega DKD Svoboda je ob ■: prejšnjega tedna gostila KUD Kole Nedelkovski iz Titovega Velesa. 0*>°! so navdušili pripadnike JLA v garniziji Cerklje, v soboto zvečer Pa » obiskovalce Doma Štirinajste na Senovem. V spomin na pobratenja predsednik domačega društva Mato Zakonšek izročil gostom plaketo darja, Makedonci pa so Senovčanom podarili ličen izdelgk krznarske • dustrije Titovega Velesa s posvetilom. (Foto: P. Perc)
7 Al ftGTKiA iKI L/4LUO I fvM 1 Ar
Jutra so sicer lahko lepa, toda meni So vsa brez izjeme ogabna. Vzrok takemu počutju je iskati v -tem, da rad spim. Zvečer bi bdel do polnoči, ko pa je treba zjutraj vstati, se mi po čelu naberejo potne srage, na ustnicah pa ostanejo neizrečene kletvice. Da bi spravil v dobro voljo, si pomagam z radiom, ki ga vklopim, brž ko utišam budilko. Glasba in čeblanje napovedovalk mi dobro deneta, poleg tega prisluhnem tudi poročilom.
Tudi prejšnji torek je bilo tako: prijazna špikerica je duho-
vičila, angleški pevci so' peli, zunaj je sijalo sonce...
— Poročila. Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, dobrb jutro. Najprej vas bomo seznaG nili z manj veselo, nato pa z veselo novico. Pa pričnimo s prvo. Od danes dalje boste dražje plačevali naslednje: električno energijo, stanovanja, sladkor, olje, kvas, mesne izdelke, maslo, bencin, kurilno olje, kruh, drva za kurjavo, tekstilne in usnjarske izdelke, vžigalice, podražil se je potniški promet.
nadalje sadje in zelenjava, sol, avtomobili, kolesa, mopedi, radijski in televizijski sprejemniki, ročne ure, zlatnina, nogavice, zobne krtačke in paste, toaletni papir, brisače, rjuhe, vse konzerve, časopisi in revije, pohištvo parfumi, kozmetika, škarje, noži, kladiva, cement, opeka, železo, srebro, žveplo, šolski zvezki, knjige, torbice, nalivna peresa, svinčniki..,
Pritisnil sem na gumb in radijski sprejemnik je utihnil, a sem ga takoj prižgal, ker meje zanimala vesela novica. Dočakal
sem jo: In zdaj. drage poslušal'
La	 ?_______Ti. v i •
ke in cenjeni poslušalci, &
ni oviijviu puaiuaditi. '
obljubljena vesela novica. Za danes nam obetajo vremenO' slovci sončno vreme z dokaj visokimi dnevnimi temperatura-mi. Ob Primorju se bo dvignil0 živo srebro celo do...
Izvlekel sem žico iz vtičnice-Prekleto daleč smo prišli, ko nas razveseljujejo le s tem, kar nam nudi mati Narava. Že vem, kdo si bo pričel pripisovati zasluge tudi za to.
TONI GAŠPERIČ
I
I
I
I
#
I
I
I
#
I
I
#
#
#
#
#
S