PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Leto VI * f , /icocn Poštnina platana v gotovini Ote V. lil (,10.30 j Spedizione in abbon. post. I. gr. ZA -J*------ TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek 4. julija 1950 Cena 15 lir V čem je bistvo vojne na Koreji Mnogo ljudi na svetu ■— ljudstvo Koreje jap vsekakor najbolj — so se vprašali: Zakaj je okupirana Koreja in zakaj je razdeljena na dv.e ceni (enostavno z 38 vzporednikom — in to je značilno za takšne razdelitve med velikimi silami; na zemljevidih Afrike in bliinjega Vzhoda se lahko vidijo mnoge takšne rame •meje kot da bi bile potegnjene «po šPagi))). Koreja je bila sestavni del japonskega cesarstva, toda takšen del, ki ga je japonski imperializem s sito osvojil pred 50-leti. Korejsko ljudstvo ni bilo samo zatirano, temveč so ga tudi' iztrebljali. To ljudstvo se je japonskim. imperialistom upiralo. Z zmago zaveznikov pa je nastopil trenutek, da se korejskemu narodu, prizna njegova svoboda in neodvisnost, da se mu nudi priložnost, da svobodno odloča o svoji bodočnosti. Svoboda narodov in njihova neodvisnost je proglašena kot osnovni cilj zaveznikov v vojni proti zasužnjeval-nemu fašizmu. No, z vsem tr-m ni bilo nič, ker so tri velike sile: ZDA, Velika Britanija in ZSSR (ki se jim je v tei akciji pridružila, pri pripravljanju odločnega udarca proti japonskemu imperializmu, odgovorile, da bodo Korejo okueirale sovjetske in ameriške čet". To je bil začetek. Z zaostritvijo odnosov med velikimi silami — zmagovalkami — po končani vojni, se je zaostrilo tudi vprašanje Koreje. Začelo Se je medsebojno cbto-evanie in kričpnjc. da se korejski nared mora zedinit'' v eni državi ter da se morajo nkupicij-sfce čete umakniti. Toda vsa ka od dveh sil, tako ZSSR kakor ZDA, je hotela, da se Konja zedini pod njeno «visoko zaščito». Rezultat je bil: namesto »up, svobodne in neodvisne Koreje, st napravil dv" državi: severno i” južno Prvo Pr.d, sovjetsko dominacijo, dru-Vo pod ameriško. S tem š?"nismo do kraja odkrili ozadja sedanjih dogodkov na Koreji. Ni potrebno razpravljati o javnem n-tezi-nju dveh sil, ker bi podrobnosti na površini odkrile samo golo demagog Ho in fraze, ne P a tudi dejanskega ozadja, dejanskih vzrokov. Trdi,, zdi se ni m, da. so dejaeski vzrisk i naslednji: 1) Odnosi med dvema blo- komp velikih sil so se zaostrili na vsem svetu in tudi na Daljnem vzhodu — dosedanjem okostju svetovnega imperializma. 2) Zmaga kitajske revolucije je prinesla mnogo bistvenih elementov v odnosu velikih sli na Daljnem vzhodu. Zgled kitajskega ljudstva je dai azijskim narodom ' spodbudo. 3) V zvezi z zmago kitajske revolucije sta te pojavili po-®fbno pri dveh velikih silah, *da in ZSSR, dve navidezno nasprotni težnji v njuni poli-tiki na Daljnem vzhodu, toda v bistvu isti, t. j. imperialistični. Kakšne so te težnje, oziroma kako se manifestirajo v konkretni politiki, strategiji in taktiki teh sil na Daljnem vzhodu? (Pri tem ne smemo Zanemariti vloge Velike Bri-ianije in njenih, nasprotni} z ZDA na tem prostoru. Toda to ne spada V noče razpravljanje). ZDA so s svoje strani, ker hišo mogle preprečiti zmage kitajske revolucije in ker so Se zavedale, kaj ta zmaga Predstavlja za Azijo (pa tudi ta ves svet) in za pozicije svetovnega imperializma, pristopile I; ustvarjanju »OBRAMBNEGA SISTEMA PROTI KO. MUNlZMUn. 'Ti ukrepi so bili v glavnem: obuarbuanje in okrepitev pozicij na Japonskem, pomaganje kuomintm-ike vlade na Formozi jn francoske vlade v Indokl.nl, dalje krepitev rožic ii na Filipinih, v Indoneziji itd. Velika Britanija vrli iste napore na Malajskem. Kakšno važnost imajo te države ket ogromni n’ri surovin iv kot. važne strateške toxke. vi n trcbno pese-hej p-uda: jaojim ozkim interesom. To e > t-.ri revizionizma sovjetskih ooditetjeu, ki sc zelo jasno Pidi tudi v politiki Sovjetske tveze na Daljnem vzhodu. So-jet ka zveza ni ničesar prispevala k zmagi kitajske revolucije. Se več, sovjetski voditelji s0 se še za časa druge svetovne vojne odrekali pred za-Pudniml diplomati kitajskih komunistov, priznavali pa so kot edinega zaletnika kuo- mintanško vlado in prepustili Kitajsko v ameriško vplivno območje. Ko je zmaga kitajske revolucije postala stvarnost, so se sovjetski voditelji urinih Kitajski kot «osVobo-dtteljin in epatrcnin ter onemogočajo, da bi vzpostavila diplomatske in gospodarske £ueze z zapadniml silami. Bojkot Združenih narodov s stra-nf Sovjetske zveze samo posuje to linijo sovjetske police, K ne pomeni nič druge-ai kot poskus političnega in ■'‘konomskega podrejanja Ki-t«)ske Sovjetski Uvezi. Takšna politika postavlja zapreko nadaljnjemu razvoju kitajske revolucije, ki je na ta način prisiljena, da razen borbe proti imperializmu, troši svoje sile v taktiziranju tudi v odnosu na zasužnjevalne težnje sovjetskih voditeljev. Jasno rečeno: narodno osvobodilna gibanja azijskih narodov proti imperializmu mc/rajo služiti Sovjetski zvezi kat realna sila za mešetarjenje z nasprotnim taborom velikih sil v cliju razdelitve sveta na. interesne sfere. Toda to so očitne imperialistične težnje v praksi, na delu. V tem je bistvo politike velikih sil na Daljnem vzhodu. V zadnjem času so se resno povečali izgledi, da se kitajsko vprašanje v OZjy reši, z njim vred pa tudi kriza OZN, kj jo je na tem vprašanju izzvala Sovjetska zveza. ■ 7. D A so izjavile, da bodn v Varnostnem svetu sprejele sklep večine. Velika Britanija, ki je je v januarju t. I. priznala Ljudsko republiko Kitajsko, je kazala težnjo, da aktivno pomaga pri rešitvi tega vprašanja. Podobni glasovi so se slišali tudi z drugih strani. Pa saj ni niti čudno. LR Kitajska je stvarnost. LR Kitajska se krepi in jača. Praktični gospodarski interesi ZDA, l'e-likč Britanije in drugih za-padnih sil zahtevajo tudi politično rešitev kitajskega vprašanja. A ta rešitev je lahko samo ena; priznati to stvarnost, priznati ljudsko vlado v Pekingu kot edino zakonito Vlado Kitajske. Toda naenkrat, nenadoma, je izbruhnila na Koreji vojna. Mogoče bo postavljanje nekateri h vprašanj vsaj delno pokazalo na odgovor: 7.akai je izbruhnila ta vojna t Zakaj so, na pr., čete Severne Koreje, potem ko so odbile dozdevni, napad čet Južne Koreje (če sprejmemo tezo vlade Severne Koreje) nadaljevale napredovanje? 7,aka.i vlada Severne Koreje ni postavila to vprašanj e pred OZN? Ali bi vlada bodisi Južne bodisi Severne Koreje On za katerima stojita dve veliki silil v resnic; samostojno sprejela sklep, da začne vojno, ki tu.a lai.hu Liika fMuledlcz? V zvezi z opisano politiko velikih sil na Daljnem vzhn-au se postavlja le Vprašanje: Kakšno mesto zavzema"v tej politiki Koreja? Omenili bomo samo strateško važnost Koreje. Tudi nestrokovnjaku zadostuje le pogled na zemljevid, da bi lahko takoj uvidel njen velik strateški pomen v borbi pveh sil. Na ogromni obali Vzhodne Azije predstavlja Koreja edino točko na azijskem kop-nu na kateri imajo ZDA neposredni vpliv. S Koreje vodijo pota v Mandžurijo (in s tem v Severno Kitajsko) in sovjetski Daljni vzhod. Južna Koreja je lahko v eventualnem konfliktu zelo vazna strateška baza Za operacije ProU ZSSR in proti Kitajski. S svojo južno stranjo se približuje korejski polotok japonskemu otočju in je Koreja Japonski najbližja točka azijskega kopna. Vsa Koreja v sovjetskih rokah postane lahko odlična baza za operacije proti Japonski V tem je tako za eno kakor'tudi za drugo silo izredna strateška važnost Ka-reje. . V borbi za podrejanje Koreje v svojo interesno sfero, izkoriščata obe sili važen politični moment, a to je opravičena težnja korejskega naroda za zedinjenjem, Za neod-visnostjo in za svobodo. Katera obeh sil bo imela vec uspeha pri sebičnem izkori-ščanju tega nacionalnega momenta, pa je odvisno od moči in vpliva na korejski narod ene ali druga korejske vlade, ali točneje rečeno od jakosti notranjih revolucionarnih sil. To. kot se zdi. v veliki meri izkorišča Sovjetska z veza kot nekakšen »velik zaščitnik svobode, neodvisnosti in enako-praimOSti malih narodov)). Vlada Severne Koreje je razglasila sedanjo vojno ja sveto vojno zn zedinjenje. Ne gre za to ali ima korejski narod pravico na zedinjenje svoboda in neodvisnost v okviru lastne države. Da, to je »,jegova v resnici sveta pravica ki jo c treba spoštovati^ celo mo- talno pomagati korejskemu narodu, da jo ure%}} pod opisanimi pogoji, se nam zdi, da se ta njegova pravica nečloveško izkorišča. Ta pra-uica je postala sredstvo rir..rn. kah teh sil. da ena «» a™ga pritegne v. su°je tpliu n o območje in jiodjarml ves ej-ski narod. Kakšne so posledice vojne na Koreji in kakšne bi mogle biti? „■ Predvsem je porušen Jnirna svetu. Posledica tega )e ko. da se še bolj ki- tajsko vprašanje v Uon » » tem tudi kriza OZN, kar' hi pomenilo nadaljevanje nenormalnega stanja v tej snetooni organizaciji, ki ji je cilj borba za mir in sodelovanje m državami. Nekatere posledice so 5® očitne: intervencija otj%rJlze,' nih sil ZDA tv imenu OZN-), postavljanje Formoze pod zaščito ameriške flote (kar pomeni nadaljnje podpiranje re-iilzcionctrne kuomintanške vlade in poostritev odnosov med Tudi britanska mornarica stopila«akcijo 1MB g 1— ——II ..... Mac Arthur je odredil cenzuro novinarskih poročil z bojišč -Ameriški bombniki so napadli severnokorejsko prestolnico Piongpiang MOSKVA, 3. — Moskovski radio je objavil poročilo vrhovnega pove' jstva Severnokorejske vojske, ki je bilo izdano 2. julija. Poročilo nravi, da oddelki ljudske vojske še vedno napadajo umikajočega se sovražnika. Gete, ki so 28. junija zavzele Suvon. so napredovale proti Suvonu, presekale pot sovražniku, ki se umika v neredu in so delno uničile ali zajele eno južnokorejsko divizijo ter zaplenile ogromno vojnega materiala. Oddelki severnokorejske vojske, ki so zasedli letališče Kinpo. nadaljujejo proti jugu jn so 1. julija popolnoma ravzeli mesto Endinpko. Oddelki severno-korejske mornarice, ki so pomagali partizanom v: pokrajni Kanvon, so se pridružili suhozemskim silam, potem ko so premagal; vse naravne ovire goratega ozemlja ter sedaj prodirajo proti jugu. Medtem pa edinice severnokorejske vojske, ki so zavzele Endinpko, zasledujejo še naprej sovražnika. Enote, ki operirajo na področju Ciunčena, so napredovala za 70 km. Topništvo severnokorejske vojske je prisililo k umiku ameriško vojno ladjo, ki se je skušala približati korejski obali. Kljub' slabemu vremenu je letalstvo poseglo v boje in ščitilo napredovanje čet. Radio Piongpiang je sporočil včeraj, da so severnokorejske čete povečale pritisk južno jn vzhodno od Seula. Cete, ki so na vzhodu prešle mesto Suvon, so dosegle kraji Jangsoo, ki leži 6Q kip južno od Seula. Isto poročilo je omenilo, da je severnokorejsko letalstvo y$e-raj bombardiralo Suvon ter da je sestrelilo eno ameriško letalo. Isti radio je tudi javil, da so partizani razvili dejavnost na skrajnem južnem koncu Koreje. Poročilo trdi, da so partizani med drugim zažgali policijske postaje v mestih Sung-čon in Pesong. Oblasti Južne Koreje kakor tudi glavni Etan generala Mac Arthurja pa zanikata to poročilo. Ppročilo glavnega stana severnokorejskih čet, katerega je objavil radio Piongpiang.. se lavilo, da so danes ameriški bombniki dvakrat napadli severnokorejsko prestolnico in sicer ob 6.30 zjutraj in opoldne. Pri prvem letalskem napadu je sodelovalo 30 bombnikov. Pri drugem pa 20. Poročilo dodaja, da so Idrci severnokorejskega letalstva sestrelili dva bombnika. Poročilo pravi še naprej, da so ameriška letala odvrgla več kakor 8Q0 bomb raznega kalibra ter obtožuje Američane, da so napadli neoboroženo ljudstvo. V Tokiu je cenzura preprečila, da bi danes iz poročil mogli razbrati podrobnosti O razvoju vojaškega položaja v Južni Koreji, pričakovali _ so namreč vest, da so se ameriške Sile, ki se pomikajo proti severu, spopadle s severnokorejr sko vojsko, kj se premika proti jugu. Zadnja poročila pravijo, da je položaj še vedno neusta- ljen. Zaradi lepega vremena je ameriško letalstvo nadaljevalo s svojimi poleti, ne da bi naletelo na močan odpor. Kaže, da so vsem vojnim dopisnikom naložili formalno cenzuro. Z raznih strani javljajo, da so se pojavila letala z rdečo zvezdo, ki je znak sovjetskega letalstva ter vojaki v sovjetskih u-niformah. Rrezdvomno so to Korejci, ki so se borili v Mandžuriji na strani kitajske ljudske vojske. Čeprav poročila, ki prihajajo iz Tokia, dajejo slutiti, da se položaj pred izboljšanjem lahko »e poslabša, menijo, da bodo zavezniške sile, katere vodijo Američani, na koncu le uspele. 2e sedaj zastavljajo vprašanje, ali se bodo sile, ki se bore pod poveljstvom gen. Mac Arthurja ustavile na 38. vzporedniku, ali pa bodo nadaljevale s pohodom, dokler ne bo vsa Koreja združena pod vlado. naklonjeno Američanom. Po poročilih posebnih dopisnikov agencije AFP grozi mestu Suvonu nevarnost, da ga severnokorejske čete obkolijo. Zadnja poročila pravijo, da je neka kolona severnokorejskih čet, ki jo podpira 6 težkih tankov, danes zjutraj prekoračila reko Han blizu Jondughoja 10 kan zahodno od Suvona. Ameriške suhozemske enote sP bližajo Suvonu na določene položaje. Severnokorejske čete so popravile železniški most juž-nozahodho od Seula na reki Han. Tg most so pognale v zrak južnokorejske čete, ko so se umaknile iz Seula. Severno, korejske čete, ki so pred dnevi prekoračile rešco Han. So po. časi napredovale zaradi močnega odpora. Ena izmed teh kolon je dosegla točko, kj leži 13 km južnovzhodno od Suvona. Današnje popočilo glavnega stana gen. Mac Arthurja poroča. da sta danes ameriško in avstralsko letalstvo uničila 7 tankov in 22 avtomobilov severnokorejske vojske. Poročilo dodaja, da so južnokorejske Čete še vedn0 pri Suvonu kljub napadom sovražnih bombnikov. Poročilo pravi, da se severnokorejske čete spet pripravljajo za novo ofenziyo od reke Han proti jugu. Poročilo gen. Mac Arthurja pravi, da so včeraj severnokorejske čete prekoračile reko Han in V dveh vzporednih kolonah napredovale proti Suvonu. katerega so skušale obkoliti preden vanj prišli Američani. Omenjene severnokorejske sile so dosegle Jaongin in Kunjangjan. tretja kolona pa je dosegla točko, ki leži 45 km vzhodno od Suvana. Poročilo pravi naprej, da sta pristanišče Inčon in mestu Suvon še vedno v rokah južno-korejskih sil. Letala «B 29» so ponovno bombardirala letališče Jongho. ki leži 200 km se-verno od 38. vzporednika. Po nepotrjenih vesteh je bil prejšnji teden letalski alarm na Južni in zahodni japonski obali dom zaradi tega, ker se je bližalo 24 letal neznane narodnosti. Ameriška lovska le- Madžarska vlada nasilno preseljuje jugoslovansko manjšino preho romunske meje Z izmišljotinami o ,,napadalnosti Jugoslavije“ hočejo Madžaii zakrinkati uojno hujskaštuo maršalov Sovjetske zveze Bulganina in I/orošiloi/a (Nadaljevanje na 2. strani). (Od našega poročevalca) BEOGRAD, ii. Agencija Tanjug poroča danes zvečer, da so madžarske oblasti pričele val aretacij V obmejnih pokrajinah z Jugoslavijo. Madžarska policija je aretirala vse bivše funkcionarje demokratične zveze Jugoslovanov, ki so odklonili svoje sodelovanje pri protijugoslovanski kampanji, k; jo vedi budimpeštanka kominfor-mistična vlada. Poročila iz neuradnih virov javljajo, da izvajajo madžarske oblasti y veliki tajnosti množične preselitve obmejnega prebivalstva, ki prebiva vzdolž madžarsko-jugoslovanske meje med rekama Donavo in Tiso. Tu gre predvsem za prebivalstvo jugoslovanskega porekla, ki ga skupno z mnogimi madžarskimi družinami prisilno preseljujejo iz Madžarske v neznano smer preko meje y Romunijo. Domneva se, da preseljujejo te osebe v SZ. Doslej so odpotovale že več kot štiri skupine po 2.000 oseb vsaka. Preselitev, ki se je izvedla z veliko hagllco, je povzročila veliko- paniko med prebivalstvom te pokrajine. Zabeležili so tudi nekaj primerov samomora. Posebno sodišče v Szegedinu je obsodilo danes pravoslavnega duhovnika Ljubinka Orliča, člana glavnega odbora demokratične zveze Jugoslovanov na Madžarskem, na 4 leta zapora. Z isto kaznijo je bil kaznovan kmet Pavle Vujič, medtem ko je bil jugoslovanski državljan Milorad Diklčki obsojen na pet let ječe. Ostali- trije obtoženci, v.si jugoslovanskega porekla, so bili obsojeni na tri leta-prisilnega dela. Kot je znano, je nedavno madžarski notranji minister izdal odlok, po katerem je absolutno prepovedan vsak prehod ali promet z Jugoslavijo ter tudi gibanje civilistov v obmejnem pasu z Jugoslavijo. Današnja «Politika» objavlja članek z analizo vzrokov, ki so dovedli voditelje Kcininforma, da se v zadnjem času posebno zaletavajo v jugoslovansko vojsko; fiS temi napadi, piše list, poskušajo zakrinkati napadal-n(i namene kojninformističnih držav, proti Jugoslaviji, širje-nie šovinistične propagande ter propaganc.-e sovraštva proti jugoslovanskim narodom.u Omenjajoč članka bolgarskega zunanjega ministra ter namestnika generalnega sekretarja madžarske KP (članku sta bila objavljena v zadnji številki organa Kominforma* niše »Politika«, da njihova zatrjevanja. češ da jugoslovanska vojska predstavlja nevarnost za vzhodno Evropo ln Sovjetsko zvezo, predstavljajo samo poskus, da bi pred javnim mnenjem prikrili številna incidente in izzivanja ob meji. ki Jih oni orgunizirajo po navodilih U Moskve, tem da razvija »Voje izmišljotine a napadalno- sti Jugoslavije, piše «P°'itIka\>, hoče Farkaš zakrinkati vojno-hujskaška gesla sovjetskih maršalov Bulganina in Voroštlova, ki sta pozvala madžarski in bolggrski narod, naj «pcn;aguta Jugoslovanom«, da bestranijo svojo zakonito vlado.« Radio ameriške cone na Dunaju je javil, da sq bile vojaške enote na jugu Madžarske ojačene s sovjetskimi oddelki, kateri se bodo udeležili velikih manevrov. Namen teh mane-, vrov naj bi bij «obramba proti namišljenemu napadu iz Jugoslavije«. Resnica o Jugoslaviji si vedno bolj utira pot v naprednih krogih Francije in Anglije Organ Kominforma pa ni povedal, da Je ravno v preveliki ((zvestobi« do Sovjetske zveze, ki jo tako navdušeno gojijo razni kojninformovski partijski voditelji, vzrok njihovih neuspehov na domačih področjih. in v tem je ravno največja tragika kominformovščine. Napredna francoska pisateljica Agnes Humbert, ki je bila pred nedavnim rig obisku po Jugoslaviji, je objavila knjigo, v kateri pi*lčr'ava napore jugoslovanskih narodov pri Izgradnji socializma in njihovo borbo proti kominforjnovski zaroti. Pisateljica poudarja nato radikalno spremembo ravnanja francoskih komunističnih voditeljev nasproti Jugoslaviji Po objavi kominformovske resolucije. Agnes Humbert je bila po »vojem potovanju po Jugoslaviji izključena iz francoskega odbora za J" ir ln Iz organizacije «Bojevniki za mir in svobodo«. Na plenarnem sestanku društva francosko-jugoslovanskega prijateljstva, ki je bil v soboto zvečer v Parizu pod predsedstvom prof. Cassina, je bil izvoljen nov odbor društva ter je bilo odobreno opravljeno de. Io za okrepitev prijateljskih in kulturnih odnošajev med o-bema državama. Ko je govoril o delu, ki ga je opravilo društvo, je prof. Cassin v navzočnosti številnih predstavnikov znanstvenega, umetniškega, kul turnega in političnega življenja Francije povedal, da se je število članov društva v zadnjih dveh letih močno pomno. gUEUILLE SESTAVIL VLADO Bidault je notranji minister, zunanji minister pa jeostalSchuman-NovoministrstvozaDaljni vzhod PARIZ. 3. — Henri Queutlle je sestavil novo francosko vlado. v kateri je zastopanih o-sem strank namesto dosedanjih šest: radikalsocialisti, (12 članov vlade), republikansko ljudsko gibanje (12), socialistična demokratska zveza odpora (2), neodvisni republikanci (2), re-publikanska stranka svobode (1). Demokratska zveza neodvisnih (1), kmetska in socialna akcija (1), prekomorski neodvisni (1) in končno Maurice Fetsche, ki ni vpisan v nobeno skupino. Vlada ima 21 ministrov namesto prejšnjih 17 in 12 državnih tajnikov namesto prejšnjih 11. Poleg Queillea srečamo še več znanih imen; tako je pod. predsednik vlade in notranji (!) minister Bidault, državni minister za zveze za pridružene države in za zadeve Daljne, ga vzhoda Paul Reunaud; dr. žavni minister za informacije Jean Letourneau: državni minister ‘za javne zadeve in upravno reformo Paul Giacob. bi. Se naprej so ohranili svo. je resore dosedanji minister za pravosodje Rene Mayer, zunanji minister Robert Schuman, minister za državno obrambo Rene Pleven ter minister za finance in gospodarstvo Maurice Petsche, Glavno novost nove vlade predstavlja ustanovitev ministrstva za odnose * pridruženimi državami ter za zadeve Daljnega vzhoda, ki je bilo pover. jeno Paulu Reneju. Poročajo, da so v Washing-tonu z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je zunanji minister zopet Robert Schuman, ki bo lahko nadaljeval delo za ustanovitev jeklarskega jn premogovnega «pooia». Gotovo pa je, da ta vlada tud; ne bp imela lahkega stališcg. Čeprav se je namreč predstavila nekaka vlada centra, vendar prevladujejo v njej bolj desničarske tendence kot v vseh vladah po osvoboditvi, ter lahko računa le na zelo Skromno večino. Queuille razpolaga z glgsoVi radikalcev, MRP in splošno z glasovi desnice, toda vse to so stranke, v katerih ne vlada stroga disciplma glasovanja in bo torej Queuille lahko imel proti sebi koalicijo disidentov vseh skupin večine. Socialisti pa sploh še nlso dokončno določili svojega stališča, splošno mnenje pa Je. dg se bodo v najboljšem primeru držali na liniji nevtralnosti. So Da med njimi uglgdni člani, ki hočejo spraviti stranko v odprto opozicijo. Na vsak način bi pomenilo glasovanje socialistične stranke proti QueulUovi vladi novo krizo francoske vlade. Politični opazovalci so mnenja, da socialistična stranka tega v sedanjem kritičnem trenutku ne bo storila- '■—3 BUDIMPEŠTA, l — Radio Budimpešta javlja, da Je bilo več primerov, da Je madžarska klerikalna reakcija skušala odvrniti mladino od poljskih del pri žetvi. Raje so se pri tem posebno odlikovali katoliški duhovniki in redovniki, Q LONDON, I- — Britanska filmska produkcija se je v primeru z letom 1948 zmanjšala za 30 odstotkov, žilo. Podčrtavajoč potrebo, da se okrepijo prijateljske in kulturne vezi med Francijo in Jugoslavijo, so mnogi člani društva poudarili, da je sedanja Jugoslavija edina država, ki se j bori za odnose enakost-I med velikimi in malimi držgvami. Publicist Louis Dalmas je govoril o jugoslovanskem prispev ku za mir v svetu. Profesor Cholley. dekan univerze v Parizu, ki je bil večkrat v Jugoslaviji, je poudaril potrebo po vetji izmenjavi knjig in študentov med obema državama in je obžaloval, da francoska vlada še ni privolila, da bi sprejela dovoljno število jugoslovanskih študentov. Glavpi tajnik združenja francoskih voj nih pripadnikov Duval je sporočil, da bo v kratkem odpotovala v Jugoslavijo delegacija vojnih povratnikov in invalidov. Tajnik Splošne zveze dela Yves Dellac je govoril o svo. jih vtisih o jugoslovanskih sindikatih. Dejal je: «Iz Jugoslavije sem se vrnil s prepričanjem, da jugoslovanski sindikati in njihovi voditelji nadaljujejo tisto delo, ki ga je pred resolucijo Kominforma Svetov, na sindikalna zveza tako cenila.« Dellac je izrazil prepričanje, dp se francosko sindikal. no gibanje ne bo pustilo za vedno zavajati po kominfor-movskih lažeh. Profesor Cassin, ki je obžaloval, da ne more biti še npprej predsednik društva zaradi obilice drugih dolžnosti, je bil izvoljen za častnega predsednika. Ob ustanovitvi podružnice društva britansko-jugoslovanske ga prijateljstva je bilo v Birminghamu zborovanje, na katerem so razni govorniki govorili o življenju v novi Jugoslaviji ter so pri tem poudarili velike napore jugoslovanskega ljudstva v borbi za boljšo bodočnost. Med raznimi govorniki sta spregovorila tudi poslanec Willis in sindikalist Bal-lentine. Danes dopoldne je prispelo v Ljubljano 75 francoskih študentov, kt bodo sodelovali pri gradnji študentskega mesta v Zagrebu. To je prva skupina 2000 francoskih študentov, ki bodo prišli v Jugoslavijo po-m.agat jugoslovanski mladini. Prišli bodo tudi mladinci drugih držav, tako bodo eno brigado sestavljali mladinci iz Ci-leja, ZDA, Indokine in Vietna-lna' B. Stanisavljevič PEKING, 3. — Agencija Nova Kitajska poroča, da Je v Kitajski KP vpisanih 5 milijonov članov O ANKARA, 3. — V Turčiji se Je začelo gibanje za zbiranje turških prostovoljcev za boje na Koreji. Bivši predsednik turške republike Ismet Ineonu, prvak ljudske stranke je danes izjavil tisku, da Je svetčvni položaj resen, izjavil je: Sedanji incidenti me spominjajo na dogodke pred obema svetov, nima vojnama«. tala, ki so se takoj dvignila v zrak, so posilila k umiku tuja letala. V zvezi s ponudbo kitajske nacionalistične vlade, ki ,ie sporočila, da bi bila pripravljena poslati 33.000 mož v Južno Ko-rejo, je ameriška vlada odgovorila, da mora najprej gen. Mac Arthur skupno s kitajskimi vojaškimi oblastmi preučiti to vprašanje in sicer v zvez; s tem, kako bo z obrambo na Formozi v primei-u invazije kitajske 'ljudske vojske. Japonska vlada pripravlja vse potrebno, da bi gen. Mac Arthurju dala na razpolago vse potrebne pristaniške priprave. Neki japonski list piše, da je to važni korak k sprejemu Japonske v OZN. O tej zadevi bo razpravljala jutri Jo-šidova vlada. Vest o tej zadevi so objavili večerniki. Čeprav ne objavljajo vira, io vendarle jasno, da je načrt odobrila vlada. Poročila v tisku pravijo, da so namestniki ministrov sklenili ojačiti pomorska in su. hozemska prometna sredsiva in pa urediti pristaniške nanravo za sodelovanie Japonske v smislu sklepov OZN glede Koreje. Listi namigujejo, da vlada ni zavzela nobenega sklepa glede pošiljanja japonskih prostovolj. cev na Korejo vendar na trdi. jo. da je vpražanie ostalo odprto. Mesto Taljon, ki Ježi 120 km južno od suvonske fronte, je nanadoma postalo prestolnica Poročila iz Tokia pa poročajo, da se je južnokorejska vlada spet preselila in sicer v Gonilu, ki leži 60 Jun vzhodno od Taljona. Včeraj so se po vsej Sovjetski zvezi vršila zborovanja, na katerih so zborovalci zahtevali, naj Angloameričanl nehajo bombardirati na Koreji otroke in žene. Vsi govorniki so zahtevali, naj se umaknejo ame. riške pomorske sile iz korejskih voda. Govorniki so med drugim izjavili: «če se nas bodo dotaknili, bomo vojnim hujska, čem že pokazali, da smo pripravljeni na obrambo«. Moskov ska «Pravda» je danes posvetila uvodni članek borbj za ohranitev miru. List ie tudi poudaril važnost nabiranja podpisov za štokholmski poziv. ((Pravda« je predvsem poudarila sestanke in zborovanja, ki se vrše po tovarnah in podjetjih po SZ v okviru borbe za mir. Po razgovorih s Trumanom, katerega je danes zjutraj obvestil o vojaškem položaju na Koreji, je državni tajnik za vojsko Louis Johnson izjavil, da ni vzroka, da bi ZDA izvedle mobilizacijo. Predsednik Truman je poleg Johnsona sklical še poveljnike ameriške voj. ske. Kasneje pa je sprejel še državnega tajnika Achesona. Angleški ministrski predsednik Attlee je danes popoldne v spodnji zbornici dal izjave o dogodkih n.a Koreji. Omenil je pomoč, ki so jo dali ali obljubili angleški doroinioni Južni Koreji. Menijo, da angleška vlada ni na današnji seji sklenila poslati nobene druge posebne pomoči Južni Koreji. Verjetno bo o tem posebej razpravljal posebni obrambni odbor v okviru vlade. Ni izključeno, da se bo tudi jutri sestala vlada. Uradno poročilo admiraiitete je javilo, da Je britanska mornarica v korejskih vodah stopila v akcijo. Britanske ladje so baje napadle severnokorejske motorne tornedovke. Agencija Tass je nocoj objavila poročilo glavnega stana severnokorejskih čet. Poročilo pravi, da ljudska vojska še vedno napreduje, da je zadala odločilen udarec sovražnim četam ter da je prekoračila Kagan, ki leži 60 km južno od 38 vzporednika. 20 km vzhodno od Suvana in nevzdržno napredujejo naprej protj jugu. 2. trn. so edinice ljud. vojske zavzele glavno mesto okrožja v pokrajini Kanvon, 30 km južno qd Hongsiena in vdrle v okrožje Vondiu. V soboto je ljudska vojska zavzela v?č kakor 20 večjih vasi in 400 naselij. Zvečer go edinice vkorakale v glgv no mestu Jondiu in popolnoma zasedle mesto z okolico. Predsednik Truman se je da. nes popoldne sestal z visokimi državnimi funkcionarji. Sestan. ka so se udeležili voditelji večine v senatu Scott Lucas, general Omar Bradley, načelnik glavnega stana oboroženih sil in člani vlade. S strani vlade so se udeležili sestanka ministri Acheson, Johnson, Snyder, Brennan in minister za pošte, Jessup in Harriman. Po sestanku niso ministri hoteli dati nobene izjave. Admiraliteta ZDA ie danes izjavila, da bodo na zahtevo generala Mac Arthurja poslali na Japonsko, odkoder jih bodn nato premestili na Korejo, določeno število ameriških mor. narlških strelcev, Današnje poročilo glavnega stana generala Mac Arthurja pmenja, da so severnokorejske čete prekoračile reko Han in da prodirajo proti Suvonu. Poročilo pravi med drugim, da ge južnokorejske sile pomikajo proti severu, da bi zadržale pritisk severnokorejski čet vzhodno od Suvona. Ameriški bombniki so napadli mostove na reki Han blizu Seula. Ameriško in avstralsko letalstvo sta danes napravili 105 poletov. Z akcij ge tli vrnilo eng letalo. ZAM ponovno protestira proti prepovedi II. kongresa V nedeljo je bila v Trstu na sedežu mestnega odbora Zveze antifašistične mladine, konferenca predstavnikov delegatov angloameriške cone Tržaškega ozemlja, ki so bili izvoljeni za II. kongres ZAM. Na konferenci so predstavniki in delegati antifašistične mladine ostro ob. sodili ukrep, s katerim je de-mokrščanskl predsednik cone Palutan prepovedal II. kongres ZAM, ki bi bil moral biti v nedeljo 2. t. m. Na konferenci sta govorila tov. Gorazd Vesel in Mesesnel, ki sta obravnavala predvsem nastali položaj po prepovedi kongresa s strani predsedstva cone in poudarila, da predstavlja to dejanje oblasti, samovoljni protidemokratični postopek proti tržaškim deipokratič-nim silam. Na konferenci so navzoči sprejeli protestno resolucijo predsedstvu cone in protestno pismo glavnemu ravnatelju za civilne zadeve gen. Eddlemanu: Predsedstvu cone Trst, «Aktiv predstavnikov dela-gatov angloameriške cone Tržaškega ozemlja, ki so bili iz-, voljeni za JI. kongres ZAM, zbrani na izredni konferenci, je po proučevanju nastalega položaja zaradi prepovedi predsedstva cone mladini organizirani v ZAM, da bi imela svoj 11. kongres,, ugotovil, da je to diskriminacijsko postopanje predsedstva cone v nasprotju z. osnovnimi načeli demokracije in s pravicami mladine. Poleg tega ugotavlja, da je prepoued mladini, da bi imela svoj kongres, nov člen v verigi protidemokratičnega postopanja tržaških civilnih oblasti proti demokratičnim organizacijam našega področja. Ta prepoved predstavlja tudi konkretno pomoč kominformistič-nim izdajalcem, ki pod krinko predstavljanja demokratičnih množic v Trstu, potrebujejo pomoč civilnih protiljudskih reakcionarnih oblasti v. Trstu. Aktiv zahteva od predsedstva cone in posebno od predsednika, prof P.alutana, da sprejme nc razgovor delegacijo predstavnikov ZAM in z njo razpravlja o prepovedi kongresa. Zahteva tudi, da predsednik cone prekliče prepoved in dovoli antifašistični mladini njen kongresu, Smrt fašizmu • svobodo narodu! Predstavniki delegatov za II. kongres ZAM. Glavnemu ravnatelju za civilne zadeve gen. Eddlemanu TRST «T zvezi z našim pismom z dne 27. junija 1050, s katerim snio Vas prosili za razgovor o prepovedi našega II. kongresa, vas naprošamo, da nam potrdite prejem našega pisma in odgovorite, ali ste pripravljeni sprejeti ali nc. našo delegacijo in z njo razpravljati o zadevi«. Smrt fašizmu - svobodo narodu Mestni odbor ZAM - Trst. Železniška nesreča v Furlaniji VIDEM, 3. — Danes popoldne, ob 14.20 se je zgodila huda železniška nesreča na vojaški postaji Pinzano °b Taglia-mentu 30 km daleč od Vidma. Tedaj se je namreč ustavil vojaški tovorni vlak, s tanki in drugim vojaškim materialom, ki ie prihajaj iz Magnana. Istočasno je za njijn prišel drugi vojaški transport, ki je trčil v prvega. Pri udarcu sta izgubila življenje dva vojaka, pet drugih pa je biR> ranjenih. Tudi škoda ie precej visoka. O-menjeni material je bil namenjen dvema divizijama, ki sta v južni Furlaniji. Velika železniška nesreča v Franciji 23 potnikov ubitih LONS LE SAUN1ER, 3. — 23 oseb je danes izgubilo življenje pri železniški nesreči, ko je trčil ekspresni vlak v avtobus. 5 drugih ranjenih oseb so prepeljali v krajevno bolnišnico. Vsi mrtvi in ranjeni potniki so turisti iz avtobusa. Nesreča se le zgodila ob 4.17 zjutraj. Se dve drugi osebi sta nato izdihnili v bolnišnici zaradi ran, ki sta jih dobila pri nesreči. Lokomotiva je še 500 m vlekla za seboj avtobus. Železniške oblasti so sporočile, da zapornice na železniškem prelazu niso bile spuščene. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Vlak je bil namenjen v Ais les Bains, prihajal je iz Pariza. Avtobus poln turistov pa je bil namenjen v Bezaneon. Promet za na progi so takoj obnovili, izmenjali so samo lokomotivo. Nesreča v Angliji 11 delavcev zastrupljenih LONDON 3. — V jeklarni Consett v grofiji Durhan se je nocoj zgodila nesreča. 11. delavcev se je zastrupilo z ogli-kovim monoksidom. Neki delavec, ki je zjutraj prišel k pe. či št. 2 v jeklarni ie zagledal 44 delavcev, ki so ležali v nezavesti. Od teh je 11 umrlo v bolnišnici, takoj potem ko so jih pripeljali. Razen 13, ki so še v zdravniški negi, so ostali delavci lahko spet šil na delo. Najbrž prepozno... BRUSELJ, 3. — Belgijska komunistična partija je danes sklenila, da se bo udeležila demonstracije, ki so'jo za soboto napovedali socialisti, kjer bodo zahtevali, da se nadaljuje regentstvo, dokler se kralj Leopold ne odpove prestolu. Tudi liberalna stranka je povabila svoje člane, naj se udeleže demonstracije. Socialisti bodo M Valoniji razglasili dan povratka kralja Leopolda kot «narodno žalost«. Izjavili so, da pomeni ta »žalost« toliko kot splošna stavka; vse tovarne in trgovine bodo zaprte. Iz socialističnih virov se jp tudi izvedelo, da sp ukrenili vse potrebno da se onemogoči kralju Leopoldu, da bi prisostvoval odkritju spomenika 17.000 ameriškim vojakom, ki so padli v Ardenski bitki. To odkritje bo v Bastogni 16. julija, ki se ga bodo udeležili vsi članj belgijske vlade ter visok; ameriški častniki. Ali so hitlerjanci neonacisti DUNAJ, 3. — Nacistični letalec Gordon Gollob bo v kratkem pričel pred ljudsko sodišče britanske cone, kjer bo sojen zaradi neonacizma. Ta bivši polkovnik Luftvvaffe je imel pred Dego neodvisnih (skrajni desničarji) več govorov, ki so bili polni neonacističnih fraz. Baje bodo to Lego prepovedali v vseh pokrajinah britanske cone, kjer bodo imeli govorniki podobne govore. Kakšne govore pa naj imajo taki »odlični« hitlerjanci? In zakaj bi naj bili neonacisti, ko pa še niso nehali biti nacisti. DUNAJ, 3. — V avstrijski prestolnici je pričel izhajati vatikanski organ «Osservatore Romano« v nemščini. O MOSKVA, 3. — Moskovski radio poroča, da se bo jutri 4. julija sestal Vrhovni sovjet ruskih zveznih socialističnih republik. O BEOGRAD, 3. — Danec popoldne je maršal Tito na Bledu sprejel novega poslanika ln opolnomočenega ministra Mehike Victorja Fernandeza Manera. HUM MIK KJE HUJE a.»m. mmini a .'iH.su man Nota severnokorejske vlade Trygve Lieju pravi, da je vlada Južne Koreje že dve leti z ameriško podporo pripravljala napad le s strani ameriških' imperialistov- Nota pravi, da jc Sing. manrejeva vlada že 2 leti z a-meriško podporo pripravljala napad, ki je dovedel Korejo v državljansko vojno. Varnostni svet se bo sestal ta teden, verjetno v sredo. Razpravljal Oq o razvoju dogodkov v Koreji in določil postopek glede pošiljanja pomoči Južni Koreji s strani držav članic OZN, Odbor bo namreč Mae Arthurju določil nekakšno uradno nalogo v zvezi s strateško akcijo in bo koordiniral ameriško dejavnost s pomočjo drugih držav članic OZN. Kot kaže — vsaj egiptovski tisk tako piše — bo u angle-ško-egpitovski pogodbi iz leta 1936 morala razpravljaj OZN. Bistvo trenja okrog te pogodbe je v tem, ker bi se Egipt rad otresel angleške posadke, ki je vzdolž sueškega prekopa. Angleži Pa posebno sedaj nočejo ničesar slišati, da bi zapustili to, za britanski imperij tako važno točko. Polkovnik Alfred Kataen, posebni predstavnik glavnega tajnika OZN Trygve Liea je v nedeljo /. letalom odpotoval na Korejo, Skupno z njim sc odpotovali ic i opazovalci OZN. Skupina bo glavnemu tajniku Izdelata poročilo o stanju sedanjih operacij na Koreji. Turčija, Izrael. Jemen in A-besinija so sporočile glavnemu tajniku OZN, da odobravajo sklepe Varnostnega sveta o korejskem vprašanju. LAKE SUCCESS, 3. — Minister za -zunanje zadeve Severne Koreje Pekhenen je glavnemu tajniku OZN poslal poročilo, v katerem pravi, da so sklepi Varnostnega sveta glede Koreje nezakoniti ter da nasprotujejo listini OZN zaradi tega, ker nista pri sklepanju bili prisotni ne SZ niti ne Kitajska. Nota pravi, da so člani Varnostnega sveta s svojim glasovanjem dokazali vso pripravljenost potrditi kateri koli sklep, ki ga vsiljujejo ZDA ne da bi ge brigali za pravice in interese narodov. Vlada Severne Koreje nato obtožuje ameriške imperialiste in njihove varovance v Južni Koreji, ker so povzročili državljansko vojno v Južni Koreji. Na podlagi sedanjih operacij pa napoveduje nota popolni zlom Singmanrejevega režima. Potem ko nota govori o navdušenih sprejemih, ki jih doživlja severnokorejska vojska v zavzetih pokrajinah, o-menja partizane, ki so y Južni Koreji pretrgali glavno železniško zvezo, ki veže deželo s pristaniščem y Fusanu. Sever-feorejska vlada protestira proti intervenciji ZDA, proti barbarskemu bombardiranju korejskih mest in vasi in proti nečloveškemu masakriranju nedolžnega prebivalstva. Nota severnokorejske vlade trdi ie, da prednost, ki jo je dokazala demokracija v Severni Koreji nad protiljudskim militarističnim režimom Južne Koreje, še bolj spodbuja korejsko ljudstvo v borbi proti kolonizaciji deže- Novi odpusti z KOLEDAR QIedalidce - 'žčmti - 'Sladiti Torek 4. julija Urh, Belizar Sonce vzide ob 4.20, zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.37. Luna vzide ob 22.57, zatone ob 9.27. Jutri sreda 5. julija Ciril in Metod, Bogomila V BORBI za enahopraunost slovenskega jezika ne bomo odjenjali CS sestankov Osvobodilne fronte} Dejavnost posameznih organizacij QF je bodisi na podeželju, bodisi y mestu mečno razgibana, kljub dušečemu vzdušju poletja, ki sili ljudr ven na prosto v večerni hlad. Problemi, ki zadevajo v živo naš slovenski živelj na Tržaškem in praviloma tudi v~e demokratično ljudstvo, so vse preveč resni in pereči, da bi se mogli odtegniti diskusiji o njih in da bi vanje energično ne posegli. Tako je fcil na Opčinah pretekli teden 24. t. m. sestanek okrajnega odbora OF Opčine. Globoko se je proučilo stanje naših kraških vasi v openskem kotu in ga osvetilo iz vseh točk. Kominformistom - onim vodilnim seveda, ki so ob tisti zlagani resoluciji zajeli sapo vase, zdaj sapa pojenjuje. Ljudje iz njihovih vesti so pasi. vizirani, y kolikor pa se tudi skušajo še kaj udejstvovati, je vse to nekam brezciljno in v glavnem naperjeno v borbo proti lastnim ljudem, ki so ostali dosledni na svoji borbeni poti in to doslednost izpričujejo na vsej črti borba za enakopravnost Slovencev na Tržaškem in uveljavljanje delavskih pravic s pomočjo razred-| ega sindikata. Mnogo rudi, zapeljanih po kominformizmu, je že odkrito izpovedalo svojo zmoto. Marsikdo pa, ki ]e uver. Jen, da je na zgrešeni poti, se kljub temu ne poda, ker smatra, da bi bilo zanj poniževalno. Pristop k tržaškemu vprašanju s kominformistične strani ljudem najbolj odstira resnico, ki se skriva za njihovim hi. navskim dvoličjem in zavijanjem s prrhodom guvernerjev. Pravtako jim je odstrla resnico borba za nacionalne pravice Slovencev in odnos keminfor-mistične politike do nje italijanska reakcija, zbrana okoli Lega Nazicnale, ki je v nssko-ku na naše vasi, kjer s; skuša ustvariti svoje postojanke za svoje raznarodovalne cilje. Di. skriminacijski ukrep 183. sramotno pismo g. Palutana o uporabi slovenščine, oboje je samo klin na lestvi k povratku v nekdanje fašistične čase, ki so dušili tako Slovence, kot demokratične Italijane. Zaradi tega, da se znova ne maščujejo nad delavskim razredom, je potrebna dvojna budnost in smotrno delo za vzpostavitev razrednega sindikata. Dogodki na terenu so nam najboljši dokaz, kako pravilna je analiza političnega položaja, ki jo na le ljudstvo ima s pomočjo OF in s svojim sede. lovanjem. Nekaj prav zanimivih in poučnih takih s terena se je n. Pr. sprožilo na sestanku okrajnih odborov OF za I okraj v sredo 28. junija. Vsi se nanašajo na komedijo, ki jo de-mokrščani uprizarjajo s tako imenovano «Madonna pellegri. na». Prinaša jim vsekakor lepe dobičke in zato tudi gre, poleg duševnega pritiska, ki ga na ta način izvajajo. Toda Ma-donna je priš'a iz Italije, zato naj jo tudi tržaški Slov nci ne čas ijo s slovensko pesmijo po svojem trad cionalnem običaju Gre glas, da slovensko p tje nasprotuje iredentističnih ču stvom raznih spremljajočih pa. trov. Čudno je le to. da v svoji nacionalni prenapetosti in iri-dentisPčn- m poslanstvu niso prišli do teta, da je bogokletno, da žali božji čut, ker ga ne morejo trpeti njihova ušesa. Ta-ko je stopil, kot pravijo, neki pat-r med slovensko pevce, ko je šla proce ija iz Rojana rr°-ti Barkovljam. Zahteval je baje, naj pojo italijansko in re kel baje, da se bo pritožil pri škofu Santinu nad to nesram nostjo. Slovenska ((Marijina čajno, ker ie tam mesto le za italijans.io Marijino družbo. Ko je bila Madonna pri Sv. Ar i je menda isti, ali pa kateri drug; pater kričal: «Kaj je to s tem jezikom (mislil je na slovenski jezik), ki ga ne razumem«. Ali niso vse te stvari samo členi na verigi, ki se vleče od ukaza 183 dalje? Z njo bi hoteli okovati slovensko ljudstvo na Tržaškem, ga pahniti ponovno v težko narodno' in socialno suženjstvo. To ljudstvo pa jim ponovno dokazuje, da na tej zemlji živi in bo živelo. V ne. številnih resolucijah, tako kot je n- pr. resolucija odbora OF iz centra mesta, Skorklje, Rojana in Grete zahteva enakopravnost za"svoj slovenski jezik. Zagotavlja, da se bo borilo proti vsakemu zatiranju do končne zmage. Vsa njegova do. sedanja odgovornost in borba je najtrdnejši porok, da bo V tej svoji borbi neodjenljivo- Položaj tržaškega delavstva se iz dneva v dan «boljša» — kmalu bo namreč brezposelnost popolnoma ((izginila« — tako bi namreč človek sklepal, če bi čital lepake, ki hvalijo Marshallov plan. Kako vsg drugačna je pa resnica. Zopet so na dnevnem redu odpusti z dela — tokrat so na vrsti delavci podjetja TAU-RUS; vodstvo tega podjetja je namreč pred dnevi javilodvema svojima uslužbencema da sta odpuščena z dela — zopet seveda zaradi pomanjkanja novih naročil. Oba uslužbenca sta bila začasno zaposlena pri podjetju Standar, kjer dela do sedaj res ni primanjkovalo. Iz tega je razvidno kako lažnivi so izgovori delodajalcev, ki hočejo o-pravičiti razne krivične ukrepe proti svojim uslužbencem z večnim izgovorom o pomanjkanju novih naročil. Kot bi to ne zadostovalo, je vodstvo TAURUS javilo, da bo v prihodnjih dneh odpustilo z dela še večje število svojih uslužbencev. Vzrok odpustov z dela — pomanjkanje novih naročil?! Za zaprošeno ustanovitev slovenske dvorazredne trgovske šole je V U odgovorila, da bi je „ne ustanovili niti v primeru, če bi razpolagali z dovoljnimi denarnimi sredstvi" III Po zelo uspeli razstavi, ki jo je priredila openska slovenska osnovna šola, so nam openski učitelU tudi z uprizoritvijo ((Sirote Jerice« dokazali uspešnost svojega trdega vzgojiteljskega dela. Res ne vemo ali bi mogli koga izvzeti in pa posebej pohvaliti. ker smo pri predstavah (igrali so ((Siroto Jerico« trikrat) videli, da je na ta ali oni način sodeloval demala ves učiteljski zbor: v orkestru pa smo poleg domačinov videli tudi nekaj učiteljev z drugih šol. ki so prihiteli svojim stanovskim tovarišem na openski šoli na pomoč. Igra sama, ki je osnovana na že obrabljeni in na sto načinov obdelani temi o hudobni mačehi, ne spada med najboljše teh obdelav; vendar so ji openski prireditelji z orkestrom, petjem, baletom, z dobro, četudi enostavno inscenacijo, s skrbnim kostumiranjem in masko ter mestoma igranjem pripomogli do take uprizoritve, da Tii zaledne Mave in Brazilija na tržaškem velesejmu Poročajo, da je dokončno oddan ves razstavni prostor na tržaškem jesenskem sejmu. Kljub temu še vedno prihajajo razne prijave iz evropskih dežel. Inozemska udeležba bo zelo pestra; razstavljalci pridejo iz 12 držav, med njimi bodo štiri priredile uradno razstavo, in sicer; Avstrija, FLRJ, CSR in Brazilija. Ostalih osem bo sodelovalo «poluradno». Ministrstvo zunanje trgovine še vedno ni sporočilo kolikšne kontingente bo dovolilo za u-voz blaga na sejem, ki bi bilo obenem dokončno uvoženo, ker večina razstavljalcev nima ni-kakega interesa na tem, da bi razstavljeno zopet odvažali domov. Pač pa poluradna «Astra» meni, da bodo kontingenti zadovoljivi. Dela na sejmskih objektih lepo napredujejo, čeprav bodo morali pohiteti, ker so vendarle v zamudi. Vhodno poslopje sp te dni pokrili, sedaj pa dokončujejo kovinsko ogrodje za oba osrednja razstavna hangarja. Poročajo, da bo turška državna plovna družba pričela z redno plovbo na progi Trst-Benet-kt turška pristanišča. V ta namen bo turška vlada kupila dve 2.500 tonski ladji na Ho- druž a« tudi da ni smela spre- (andskem in ju postavila v služ-daj, kot je pri pr cesijah obl. I bo na omenjeni trgovski progi. je onim. ki so se zbali neznosne vročine te dni in so ostali doma za to lahko zelo žal. Prirediteljem bi svetoval, da v hladnejših jesenskih dneh igro ponovijo in prepričan sem, da bi s primernim predhodnim obvestilom javnosti vsaj še en. krat napolnili dvorano. Seveda bi bilo treba v tem primeru še nekoliko pile in utrjevanja. Malim igralcem se sicer opazi v izgovarjavi in naglasu, da imajo skrbne učitelje, ki svojim učencem odkrivajo lepoto in blagoglasje slovenskega jezika; vendar je v verzih pisana igra povzročila, da so igralci (nekateri bolj, drugi manj) zlezli v običajni šolski deklamatorski ton, ki bi mu bilo treba seveda napovedati oster boj tudi na šolskem katedru. Sicer pa je znano, da delajo še poklicnim igralcem verzi precejšnje preglavice. Skupina vil je bila zlasti v zbornih besedilih preveč robata; tu bo treba vliti miline, kakor bi bilo treba nekoliko spo-polniti in izpremeniti vilinske plese. Režiser je vsekakor posvetil precejšnjo pažnjo situacijam, ki so bile dokaj izdelane: višek pa je bil dosežen v tretjem dejanju, v prizoru, ko mačeha oslepi — in to predvsem po zaslugi učiteljice, ki je upodobila s precejšnjo mero igralskega talenta hudobno mačeho. S tem dejanjem bi prav za prav morala igra, brez škode j za celoto, končati kajti s četrtim dejanjem zopet pade. K lepi uprizoritvi čestitamo openski mladini in njenim učiteljem. LahHMi treningi ZDTV Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj«. Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu. Ponovno moramo zabeležiti nov primer ((nepristranskega« reševanja vprašanj slovenske šole s strani odgovornih krogov. Da tvori ta primer člen že zelo dolge verige vseh mogočih napadov na slovensko šolo na Tržaškem ozemlju nam ni treba ae posebej poudariti; pošteno prebivalstvo našega ozemlja budno sledi borbi, ki io vodi dnevno slovensko prebivalstvo - proti naraščajoči ofenzivi italijanskih šovinističnih kot tudi odgovornih krogov za slovensko šolo ter je zato o vseh vprašanjih dovolj dobro poučeno. Pred časom je Slovensko gospodarsko združenje poslaio Vojaški upravi pismo, y katerem je zaprosilo za ustanovitev dvorazredne slovenske trgovske šole, ki bi bila glede na potrebe slovenskega šolstva na našem ozemlju zelo potrebna. Pred dnevi je zgoraj omenje- ,,Zona militsre" Pred anglcameriškim sodiščem za določevanje narokov je bilo včeraj dopoldne 7 ljudi, 3 moški in 4 ženske, ki jih je ameriška vojaška policija ustavila v nedeljo popoldan, češ da so se kopali p «vojaški coni«. Ameriška vojaška policija je o-menjene osebe predala civilni policiji, ki jih je zadržala na policijski komandi v Barkov-Ijah do včeraj dopoldan, ko jih je predala sodišču. Predsednik sodišča polkovnik Bayliss je izjavil, da mu ni znano, da bi v. angloameriški coni obstajala kakšna vojaška cona, kjer bi bilo prepovedano kopanje civilistom. Obenem se je tudi zgražal nad civilno Policijo in dejal, da je nemogoče verjeti, kako so morali zadržati na policiji 7 omenjenih oseb celo noš zaradi tako nepomembne zadeve, medtem ko so se v mestu izvršile številne kraje, ki jih nihče ni zasledil. U neopravičenem zadržanju navedenih oseb na policiji bo polkovnik Bapliss izvedel preiskavo. Na sicer upravičeno zgražanje predsednika sodišča polkovnika Baplissa bi pripomnili samo to: Kljub temu, da je njemu znano, da ne obstajajo v angloameriški coni nvojaška področja», so na obali med kontovelskim portičem in mira-marskim gradom postavljeni napisi «Zona militaren in to samo v italijanščini. no združenje prejelo odgovor, ki je zelo značilen glede na celotno politiko, ki jo izvajajo odgovorne oblasti do vprašanja slovenskih šol na našem ozemlju. V piamu pravijo, da so Problem ustanovitve dvorazredne slovenske trgovske šole dodobra proučili ter da so prišli do zaključka, da ne »obstaja nobena potreba Po ustanovitvi take šole« ter poudarjajo, da bi te «ne ustanovili niti v primeru, če bi razpolagali z dovoljnimi denarnimi sredstvi«. Razen tega poudarjajo ob koncu pisma, da odgovarjajo sedanje trgovske šole popolnoma resničnim potrebam slovenskega šolstva na našem ozemlju. Naše čitatelje, kot tudi vse ostalo demokratično prebivalstvo prav. gotovo ta odgovor ne bo začudil, čeprav so bili tokrat odgovorni činitelii v svojem pismu boli »odkriti« kot sicer. Ce si so pa mislili, da so s tem pismom svoje že opravili ter da se bodo s tem »dejstvom« Slovenci Tržaškega ozemlja sprijaznili, so se zelo zmotili. Odgovorne oblasti pravijo, da so po proučevanju vprašanja ustanovitve nove dvoraz redne slovenske trgovske šole prišli do spoznanja1, da bi bilo ustanavljanje te popolnoma odveč. Kako Pa bi nam potem obrazložili, da se je že lansko leto prijavilo za to šolo nič manj kot okoli 50 učencev, kar bi zadostovalo za ustanovitev že dveh paralelk? Prepričani smo, da bi v nasprotnem primeru italijanski učenci dosegli ustanovitev kakršne koli napro. šene šole, pa četudi bi razpolagali le s polovico zgoraj omenjenega števila reflelctantov. S tem nočemo odrekati italijanski šoli nobene pravice, zahtevamo pa, da se iste pravice kot njej priznajo tuiii slovenski šoli, ki so jo do sedaj odgovorni krogi vedno in povsod zapostavljali. Zakaj bi torej slovenski otro- ci, ki dovršijo slovensko nižjo strokovno šolo trgovskega tipa ne imeli možnosti nadaljevati študije na dvorazredni slovenski trgovski šoli, ko imajo vendar to pravico italijanski u-čenci? • V pismu poudarjajo, da bi take šole ne ustanovili tudi v primeru, da bi razpolagali s potrebnimi denarnimi sredstvi. Tukaj torej ne gre. več za plehke izgovore o pomanjkanju prostorov, denarja itd., temveč gre za odločen in neprikrit napad na pravice, ki bi jih morala uživati slovenska šola na našem ozemlju. Slovenski učepj ci torej ne bodo imeli dvorazredne trgovske šele samo zaradi tega, ker so' Slovenci? SPOMINSKI DNEVI 1934 je umrla Marija Curie Sklodovcska, sloveča poljska učenj■ k.nja. 1846 se je rodil Franc Levec, literarni urednik. IZLETI zgodovinar Zveza partizanov STOja, H- okraj . II. in III. sekcija priredi 23. julija izlet v bolnico ((Franja« in v Novo Gorico. Vsi partizani in njihovi svojci se lahko vpišejo na sedežu Zveze partizanov STOja, v Ulici R. Manna št. 29, III. nadstropje do vključ. no 10. julija 1950. Stroški za izlet so 1230 lir. URADNE OBJAVE Razstava EDVARDA PIGNONA V GALERIJI ((SCORPIONE)) V galeriji »Scorpione« razstavlja sodobni francoski slikar E. Pignon, ki je moderen slikar ne preveč skrajnih tendenc in ki se po razstavi v Benetkah prvič predstavlja tržaškemu občinstvu s svojimi akvareli, temperi in risbami. Razstava, ki je odprta dnevna od 8 do 13 in od 16 do 20, je vv vsakem pogledu zelo zanimiva. Umrl ie lov. Josip Bordon V nedeljo 2. tl m. je umrl tov. Bordon Josip iz Ul. Co stalunga na kolonkovcu. Pokojni . tovariš je bil zaveden član Osvobodilne fronte in član roditeljska sveta na Kolonkovcu. Boril se je do zadnjega za pravice našega zatiranega ljudstva. Okrajni odbor OF izreka družini pokojnika najiskrenejše sožalje. Pogreb bo danes. Mlekarice - pozor! Vse one mlekarice, ki prodajajo mleko po stanovanjih in ki še niso dvignile za to potrebnega dovoljenja, naj store to čimprej pri občinskem zdravstveno—higien- skem uradu, Ul. Cavana 18, III. nadstropje, soba št. 31. Po 15. t. m. bodo vsako osebo, ki bi prodajala mleko brez tega dovoljenja, strogo kaznovali. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7400-7500, pa. pirnati šterling 1570-1600, dolar 642-645, dolar (telegrafski) 647-649, švicarski frank 148-149. 100 francoskih frankov 1784182, avstrijski šiling 23.75-24.50.1 Morski psi ob barkovljanski obali I na desnem iicu zdraviti od 3t) j do 40 dni, o stanju mladenke. Kopalce opozarjamo, da so včeraj od 18.15 do 12.15 opazili več morskih psov, in sicer 100 me- _ ... , . trov od obale med železničarskim | ima verjetno prebito joba-kopališčem in kopališčem pri j njo ter hude notranje poškod. Cedasu. | be, pa niso hoteli povedati svo- j jega mnenja. Nesreča se je ZI amhrottn ir nočra - primerila na nekem ovinku v LamiH RUO V UCSLa j Padrižahi kjer je-parkira! av. tobus TS H 373, ki vozi z Op- V čem je bistvo vojne na Koreji (Nadaljevanje s 1. strani) ZDa in Kitajsko ljudsko republiko), itd. Karakteristično je stališče Sovjetske tveze, ki noče še nadalje sodelovati na sestankih Varnostnega sveta temveč — kot da se je vojna na Koreji nič ne tiče — odklanja sklepe Varnostnega sveta z motivacijo, da so nezakoniti, ker da niti SZ niti LR Kitajska nista sodelovali pri sprejeman u teh sklepov. Pustimo ob strani sklepe Varnostnega sveta. Za stališče sovjetske vlade je bis veno. da ona ni za mirno rešitev vojnega konflikta na Koreji. Kaj naj to stališče pomeni, bo kmalu pokazal razvoj nadaljnjih dogodkom Vojna na Koreji lahko pomeni začetek kopičenja še večj h trenj med velikimi silami, kar bi dovedlo do n varnega ogrožanja miru. Vojna na Koreji ponovno prepričljivo kaže vso škodljivost imperialistične igre velikih sil za mir na svetu. Ta vojna opominja, da je treba nujno tn na miren način rešiti še nekatere situacije, ki so nevarne za mir (na pr. Nemčije). Vojna na Koreji se lahko reši in se mora rešiti v Orga- nizaciji združenih narodov. Prvi korak v tej smeri je ta, da Sovjetska zveza i.i ZDA pokažejo dobro vol.o in da vplivajo na obe vladi na Koreji, da prenehata z vojno. Drugi korak pa mora biti sfcucna rešitev korejskega vprašanja v OZN s s rani vseh članov OZN. Sklep OZN mora biti samo eden: Zedinjenje korejskega naroda v enotni neodvisni državi, ki Ji Je treba omogočiti neoviran gospodarski in politični razvoj. Zedinjenje naj se izvrši po svobodni volji korejskega naroda, ki bo oddalo svoj glas ustim notranjim silam, v katere najbolj zaupa. Naj bo to izključna stvar korejskega naroda ne pa stvar imperialistične igre velikih sil. Takšna rešitev Je v interesu korejskega naroda in miru na svetu. Ustoličenje patriarha v Beogradu BEOGRAD. 3. — Danes je bil v beograjski pravoslavni katedrali ustoličen novi patriarh srbsko-pravoslavne cerkve Prodanov. Pri obredu so bili navzoči člani jugoslovanske vlade, visoke uradne osebnosti ter diplomatski zbor v Beogradu. Obvestilo Dijaške matice i Delavci Proseka, Hontovela in Opčin obnavljajo svoj razredni sindikat Preteklo sredo zvečer so se na Proseku zbrali delavci s Proseka in Kontovela, da preučijo situacijo delavstva obeh vasi. Ob tej priliki je tov. Luxa, član Akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov v kratkem prikazal splošno situacijo na sindikalnem področ-' ju, ožigosal je izdajalsko in protidelavsko politiko tako i-menovanih voditeljev Enotnih sindikatov, ki so pripravljeni na vse mogoče sporazume z reakcionarnimi skupinami in delodajalci v škodo delavskega pokreta. Tov. Luxa je nato podčrtal napore sindikalnega akcijskega odbora, ki se trudi za obnovitev razrednih sindikatov, in ob najtesnejšem sodelovanju vedno večjega števila delavstva beleži zadovoljive uspehe. Po drugi strani so prisotni delavci obrazložili lokalno situacijo in poudarili nujnost, da se ponovno vzpostavi razredna sindikalna organizacija, ki bo kos nalogam in da bo v tej težki situaciji za delavstvo sposobna braniti njihove interese pred pritiskom delodajalcev. Prošnje za sprejem v Dijaški dom v šolskem letu 1950-1951 tei prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega ni pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov star-1 _ , ... šev in prepis zadnjega šolske- Opčine popolno mrtvilo v s n-ga spričevala. Tiskovine za dikalno organizacijo. Stvarno Okoli 21 zvečer je bilo, ko se je v nedeljo na Ul. Carducci primerila prometna nesreča, ki se je na veliko srečo končala z ne preveč hudimi posledicami. Po Ul. Carducci se je proti Trgu Barriera Vecchia peljal s svojo Lambretto 20-letni Gvido Predonzani iz Ul. Loren-zetti 6, na zadnjem sedežu pa se je peljala njegova zaročenka Marija Gracija Sandri iz Ul. Orlandini 54. Ko sta privozila do višine pokrite tržnice, je vozač naenkrat zagledal pred seboj nekega pešca, ki je v istem trenutku poskušal prekoračiti cesto. Da bi se mu izognil, je motorist z vso silo pritisnil na zavore ter s tem sicer dosegel, da se vanj ni zaletel, ni pa mogel preprečiti, da bi se s svojo zaročenko z Lambretto vred ne prekucnila. Na srečo pa so poškodbe obeh le lažjega značaja ter bosta v 7 dneh zopet popolnoma zdrava. čin v Padriče in; obratno, v katerega se je zaletel mladi mo. torist š svojo spremljevalko, ki je sedela na zadnjem sedežu motorja. PRENOS PREMOŽENJA IZ POMORSKE DOMENE V LAST DRŽAVE TR-sT 3. (AIS) — Po ukazu ZVU št. 129, ki je bil nedavno podoisan, se prenaša zemljišče1, ki je "Jel načrta priloge «A» ukaza št 102 z dne 12. maja 1949, ki zadeva industrijsko pristanišče v Zavljah in katastrska parcela št. 280, ki je označena v mapi, katera tvori prilogo «A» tega u-kaza in glavne pomorske domene v last države. Mapa je položena na oddelku za javne zadeve, kjer je na vpogled vseh prizadetih. Ta ukaz je stopil v veljavo z objavo v uradnem listu ZVU, to je prvega julija. ODCORITEV ZA GRADNJO NO. VIH NAPRAV DRUŽBE AQUILA TRST, 3, (AIS). — Finančni oddelek je v sporazumu z oddelkom ZVU za proizvodnjo 15. junija odobril gradnjo novih naprav delniške družbe «Aquila». S temi novimi napravami bodo lahko predelali 600.000 ton surovega olja na leto. Izvirno listino in načrti so položeni na oddelku ZVU za proizvodnjo. Tozadevni razglas in odobritev sta odobrila načelnika oddelkov Za proizvodnjo. BRZOJAVKE PO TELEFO. NU. Uprava tržaške pošte je s 1. julijfem uvedla za telefonske naročnike V Trstu nov način dostave brzojavk na dom, in-sicer do telefonu. V tem prime ru lahko odpošiljatelj namesto naslova napiše samo telefonsko številko naslovljenca in priimek ter krai (n. pr. Tf 39-135 Fani Trst), za kar je taksa malenkostna. Izšel, je Uradni list Zavezni-ške vojaške uprave (III. zve zek, št. 11 bis, 1. junija 1950) z raznimi odločbami conskega predsednika Palutana, s sporočili župana Bartolija, finančne-ga intendanta dr. Revera, z nekaterimi odločbami Civilnega in kazenskega sodišča v Trstu ter z raznimi krajšimi sporočili Strelske vaje TRST, (AIS) — Edinice vojske Združenih držav v Trstu bodo streljale na sledečih streliščih: Na bazoviškem strelišču bodo streljali s 'karabinkami od 5. do 8. julija od 8.00 do 18.00 ure. Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z možnarji, metalci min in granat dne 3., 5., 6. in 7. julija od 7.00 do 17.0 ure. Izleti PDT 8. in 9. julija t. 1. izlet na sedlo Nevea, Kanin in Montaž. Odhod v soboto 8. julija ob 15. Vpisovanje do vključno 7. julija. 16. julija izlet na Porezen in Crno prst. Odhod v nedeljo 16. julija ob 4 zjutraj. Prijave do 5. julija t. 1. Prijave sprejema Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 ter ZDTV (UCEF) v Ul. Machiavelli 13-11 od 9 do 12 in °d 16 do 19, tel. 29-936. SLOVENSKO----- NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje v SREDO 5. t. m. ob 21. uri gostovanje v KRIŽU (na prostem) z Molierovo komedijo yy Tartuffe“ POČITNICE NA BLEDU Planinsko društvo v Trstu priredi tudi letos letovanje na Bledu za člane in prijatelje društva v tedenskih izmenah od 15. julija do 15. septembra tekočega leta. Ker Je ie precejšnje število vpisanih, je priporočljivo, da vsak pohiti s prijavo tudi za poznejšo tedensko izmeno. Prijave sprejema in daje vsa potrebna pojasnila urad ZDTV, U. Machiavelli 13-11. dnevno od 9 - 12 in od 16 - 19. V petek zvečer pa so se ravno tako zbrali številni delavci z Opčin in so pri razpravljanju ugotovili, da so kominformi-stični voditelji zanesli tudi na prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Krajevni odbori Dijaške matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlogi in pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narroti. 31. Za sprejem v Dijaški dom in za podpore Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni. Huda prometna nesreča v Padričah V nedeljo se ie v Padričah dogodila huda prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 19 letni Franc Miah z Lonierske ceste 295 in 17-Ietna Marija Zlatnik iz Ricmanj 15. Oba ponesrečenca so okoli polnoči z avtomobilom Rdečega križa ta koj prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo moral Franc Miah, ki je vozil motor TS 2256, zaradi zloma čelne kosti in dveh ran nad desno obrviio in proces so z Uvin proces, katerega je zapleteno veliko število oseb, nekaterih uradnikov Iive po e-ni strani ter trgovcev z železom ng drugi, obtoženih velikih sleparij, s katerimi so oškodovali vodstvo tovarne za približno 25 milijonov lir, so včeraj ponovno odgodili za nedoločen Čas. V Miljah jo ie povozil avtomobil Včeraj ob 3.20 popoldne se je v višini kopališča ob miljski obali med . Miljami in Sv. Rokom dogodila huda prometna nesreča. Ob zgoraj omenjeni uri se je iz Milj proti Sv. Roku peljal z avtomobilom TS 1)733 19-letni Alberti Alojzij iz Trsta Ul. Virgilio 35. Ko je privozil do višine kopališča, j: podrl 70-letno St; kel Terezijo iz Trsta Ul. del Veltro 81, ki je v istem trenutku poskušala prekoračiti cesto. Prnesrečenko so nato z avtomobilom Rdečega križa iz Milj takoj prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so zdravniki Ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo ter več drugih poškodb, po vsem tel-su tako da se o njenem stanju niso hoteli izjaviti. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. in 3. julija 1950 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 17 oseb, poroke so bile tri Poročili so se: mehanik Bernardo Alberto in gospodinja Bellili Fortunata, mehanik Da-pretto Giacomo in šivilja Gali Renata, cevar Umek Alojz in knjigovezničarka Rizzo Amelia. Umrli so: 761etna Mauro Co-rinna por. Decorti, 901etna Sain Francesca vd. Masnec, 77-letna Rus Maria vd. Blasutto, 441etna D’Ambrosi Antonia vd. Papo, 721etna Gerdol Marija vd. Hrovatin, 821etna Sabuko-vic Frančiška vd. Klun, 721eten Cok Rok, 741etna Ferluga Lu-cia vd. Škabar, 881etna Crisman Margherita vd. Ratzky, 54 letna Cisilini Maria por. Pacjm, 831etni Nicoli Giovanni, 72 let-Bordon Giuseppe. 591etm Lukežič Ivan, 541etni Srbhn Felice, 461etna Cotič Ljudmila Blletna Franch Giuseppina vd Juk in 1 dan stari Pilat Renato. Žepar v tramvaju V tramvajskem vozu linije št. 6 se je v nedeljo peljal tudi neznani dolgoprstnež, ki je iz rabil gnječo ter segel v žep Busettija Vincenca z Istrske ceste 17, kateremu je izmaknil denarnico z 600 lirami in osebnimi dokumenti. so delavci danes brez svoje sindikalne organizacije in brez zaščite svojih pravic. Izrazili so mnenje, da je treba delati na tem, da se delavci ponovno povežejo v razredno sindikalno organizacijo. V ta namen so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh sklicali čim širše število delavcev ne glede na stroko In poklic. PROSLAVA DNEVA NEODVISNOSTI V TRSTU TRST, 3. (AIS) — Za proslavo ameriškega narodnega praznika 4. julija je odredil poveljnik področja general T. S. Airey slavnostni mimohodi nagleške vojske pred generalom Z. M. Hogejem, poveljnikom ameriške vojske v Trstu. Mimohod bo na Trgu Uni-ta ob 10. uri. Mimohod bo izvedel prvi bataljon Northamptonshire, ki mu poveljuje polkovnik J. B. Houchln. Sodelovala bo tudi godba tega polka. Počitniški tečaji Dijaške matice Za dijake s popravnimi izpi-bomo priredili v Dijaškem domu med letošnjimi počitnicami počitniške tečaje, ki bodo trajali od 15. avgusta do 15. septembra. Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma v Trstu, Ul. Buonarroti št. 31 db 31. julija t. 1. Tam prejmete tudi potreb na pojasnila. I RADIO i )!■ JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 4. 7. 1950 6.30; Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Melodije na harmoniki; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slov.; 13.15: Pester solistični spored; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Orkester Radia Ljubljane; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45 Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.40: Igra orkester Marek VVeber; 18.00: Ljudska univerza (ital.); 18.15: Klavirski koncert Marijana Lipovška; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.75: Poročila v ital.; 19.30: Napčved časž - po-rpčila v slov.; 19.45: Kulturni pregled (slov.); 2Q.0Q: Wail. Ferr rari: Zvedave~žene, muzikalna komedija y 3 dejanjih (6 slikah); 22.00: Plesna glasba; 22.30: Nočni koncert: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov • 23 10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Plesna glasba. LJUBLJANA. MARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) TOREK 4. 7. 1950 12.00 : Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročila; 12 40: Veder opoldanski spored -vmes ob 13.30-13.40: Gospodarska oddaja; 14.00: Igra Orkester Radia Ljubljane; 14.30: Fizkulturno predavanje; 14.45: A. Dvorak: Slovanska rapsodija - N. Rimski Kor-sakov: Čmrljev let; -5.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Poje pevski odsek kluba koroških Slovencev. 18.00: Pisan spored izvaja Mali ansambl Radia Ljubljane; 18.30: Ljudska univerza; 18.45: Koncert sopranistke Nade Zrinšek, pri klavirju Dana Perušek; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: V glasbi okoli sveta; 20.00: VVolf-Ferrari: Zvedave žene, muzikalna komedija v 3 dejanjih (6 slikah) - Prenos iz ljubljanske opere; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila. t Vsem znancem in prijateljem naznanjamo, da je po kratki 'bolezni preminul 2. VII. 1950 naš dragi cče-m stari oče Josip Bordon Pogreb dragega pokojnika bo danes d. t m. , iz. mrtvašnice glavne bolnišnice. Trst, 4. VII. 1950. Žalujoči SINOVI ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob prerani smrti naše ljubljene hčerke in sestre Anice Danev najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in mladini Proseka ter Kontovela, in za obilno cvetje vsem prijateljem ter znancem. Prosek — Kontovel, 4. julija 1950. Družina DANEV KINO »Ustrahovalna IZLETI ADRIA - EXPRESS 5, IN 6. AVGUSTA IZLET na Vrbsko jezero Prijave pri Vseh potovalnih uradih do 19. JULIJA t. tn. IZLETI «ADRIA - EXPRESS» 23. JULIJA IZLET v Opatijo Cerkno Ajdovščino Bovec-Kobarid Vpisovanje do 8. julija 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Škocijansko jamo Prijave do 15. julija. Vpisovanja pri vseh potovalnih uradih. KAKO PRILJUBLJENA JE BILA NA PROSEKU IN KONTO-VELU TOV. ANICA DANEV, KI SE JE SMRTNO PONESREČILA V AMPEZZU, JE BIL PR1CA SOBOTNI POGREB, KATEREGA SE JE UDELEŽILA VELIKA MNOŽICA DOMAČINOV, PREDVSEM PA NJENIH SOVRSTNIKOV, MLADINK IN MLADINCEV, Rossetti. 17.00: ((Ljubezen in stru. pi». A. Aazzari. Escelsior. 16.00: »Take scjžene», VVallace Beery, Jane Poweu. Penice. 16.30: »Cenjena tajnica« Krik Douglas. Filodrammatico. 16.45. «Za življenje«, Chester Morris, O Alabarda. 16.00: ježa«, Van Johnson in Janet Garibaldi. 15.30: »Ubežnik«, Rex Id«U/1SlO6nČ0: »Izginuli raziskova, lec» Spencer Tracy. impero. 16.00: «Teror na Črnem morju«, Joseph Cotten. Italia. 16.00: «Bogata žena«, Bar bara Stanwych. Viale 16 00: «Pod dvema zastavama«, Ronald Colman, C. Col- Vittorio Venelo. 16.00: «Vtelešen hudič«. M. Prešle. O Adua. 15.00: «Zveri nad Berlinom«, Allan Ladd. Armonia. 15.30: »Pod krinko«, Y. De Carlo.. Azzurro. 16.30: «Kri na Ca* Fo-scari«, M. Serato, F. Farnese. Belvedere. Zaprto. »Ob morju«, 16.00: «Cyrano de Bergerac«, Claude Dauphine. Marconi. 16.00: «Krvava orglica«. Massimo. 16.00: «Sahara», H. Bo-gart. Novo Cine. 14.30: Zaprto. Odeon. 16.30: »Grad nad Hudsonom«, John Garfield. Radio. 16.00: «Tarzan in sirene«. Savona. 15.30: «Njena visokost in natakar«, H. Lamarr. Venezia. «Zaseda». . Vittoria. Na prostem 20.30: «Posli moža«, Franchot Tone. Kino na gradu. 21.00: «V imenu zakona«, M. Girotti. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Vse neveste so lepe«, Joan Fontaine. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: ((Pravočasen peg«, T VVrlght. Skoljet. 21.00: »Princ Azim«, Sabu. Letni kino Rojan. 20.45: »Slavolok zmage«, Ingrid Bergmann. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! 350 lir Golia: SNEGULJČICA, polplatno - -v • «••* ' * Šilih: PRAVLJICA O CARJEVIČU JERUSLANU polplatno ...................- • Krleža- HRVATSKI BOG MARS, polplatno . . Sega: BALADA O LASTOVKI, platno .... Makarenko: PEDAGOŠKA PESNITEV, platno • Gruden: PESMI, platno . ..................... Lenin: IZBRANO DELO, III- zv-. Pdplatn0 . . -Bebler; ZA PRAVIČNE MEJE NOVE JUGOSLAVIJE, ..................................... Poniž: OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II. brošura Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. 290 400 290 600 650 340 170 160 KDPAUSCE SV. HIKOLAJ Vozni red motornih jadrnic izpred pomola ribarnice OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA 8.30, 10.30, 11.30, 13.15, 14.00 IZ SV. NIKOLAJA 0.30, 11.30, 12.45, 17.00, 10.00 OB DELAVNIKIH IZ TRSTA 3.15, 11.00, 14.00 iz SV. NIKOLAJA 10.15, 12.15, 15.00, 10.30, 13.00 CenG za odrasle 100.- lir tja in naznj in kopališče > > otroke do 10 let 120.- lir Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L/. Silvio Pellico Ijll. nadst* - Telefon 11-32 Pravica izobešanja slovenske zastave Poleg drugih zahtev je uveljavljal glavni odbor DFS v Italiji v svoji spomenici, katero je dne 9. junija lani predložil g. predsedniku vlade v Rimu, tudi zahtevo, da se slovenski manjšini v Italiji s posebn0 manjšinsko zakonodajo zagotovi «pravica do izobešanja slovenske narodne zastave in slovenskih napisov«. Gornja zahteva je utemeljena na naslednjih dveh dejstvih: 1) ne obstaja nikako zakonito določilo, ki bi izobešanje slovenske zastave prepovedalo in 2) izobešanje' je javno izražanje svojega prepičanja. ki je zajamčeno po ustavi. Po načelih, ki veljajo v vsaki pravi demokratični državi, bi moralo biti tudi pri nas dovoljeno Vse tisto, kar ni Po zakonu izrecno prepovedano. Iz tega sledi, da imamo Slovenci V Italiji pravico izobešati svo. jo zastavo, kakor imamo tudi Človek ni ptič Včeraj popoldne se je pod gostim grmom svojega vrta senčila Slletna gospodinja Čargo Lucija iz Ul. sv- Gabrijela. Ker je bilo pod njim prevroče, je splezala nanj. Ker Pa so bile njegove veje zelo šibke, sg je kaj kmalu znašla na tleh z zlomljeno levo roko. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal y občinsko bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo morala zdraviti 30 dni. *** S senika je včeraj popoldne padel 261etni kmet Ninolin Anton jz Moše. Pri padcu si je zlomil desno ramo. Rešilni voz Zelenega križa ga je pripeljal V goriško občinsko bolnico Brigata Pavia. Odravel bo v 20 dneh. polno pravico n- pr. do tega, da uporabljamo slovenske napisne deske nad svojimi trgovinami. lokali in povsod drugod, kjer se nam zdi umestno, ker tudi take uporabe slovenskega jezika doslej neben zakon izrecno ne prepoveduje-Kljub temu pa je glavni cdbor DFS. ki mu ie znano, da za slovensko manjšino marsikai ni dovoljeno, tudi od tistega, česar zakon ne prepoveduje, v svoii spomenici zahteval, da se nam te pravice s pozitivno zakonodajo zajamčijo in da se z zakonom zagotovi kazensko postopanje Proti tistim, ki bi nas motili v izvrševanju teh naših pravic. Vendar pa odbor DFS še do danes ni dobil kakega odgovora na svojo zahtevo. Pač Pa ie bila v sredo 14. t. m. pred okrajnim sodiščem v Gorici kazenska razprava proti Ferfolju Alojziju iz Standre. ža, ker je. na praznik 1. maja t. 1. izobesil v Standrežu slovensko zastavo, o čemer smo že v. našem listu poročali. Obtožen je bil prestopka po čl. 1 in 3 zakona z dne 24. junija 1929., ki prepoveduje izobešanje zastav tujih držav. Ferfolja se razprave ni udeležil in je bil v kontumaciji obsoien na plačilo 10.000 lir globe in na zaplembo zastave. Zastava, katero j-e Ferfolja razobesil, je bila belo-modro. rdeča trobojnica z rdečo zvezdo, torej tista slovenska narodna zastava, katero si je slovenski narod usvojil za ča-«a. narodnoosvobodilne borbe, medtem ko je državna FLR Jugoslavije modro-belordeča z rdečo zvezdo. Trobojnica, katero je torej razobesil Ferfolja ni bila zastava kake tuje države in obstoječa odsodba je torej neutemeljena. Ta primer pa nam nazorno Planinski izlet na Codlians Kot pri vsakem planinskem izletu tako je bilo tudi v sobo-to popoldne zbranih na Travniku že pred določeno uro precejšnje število planincev. Po že tradicionalni zamudi je «poldobus» odšel in. spotoma pobral Je Podgorce, ki so kaj kmalu pokazali svoje sposobnosti v petju. Na državni cesti ju »poldobus« počakal še štan-dreški «rukel», ki je sopihajoč in bruhajoč vendarle prispel. V Tolmeču je bil «pitni odmor«, kjer so si vrli planinci zmočili usta, ki so bila že tako suha od dolge poti. Ko so Standrežci prispeli, smo izvedeli, da so morali oni celo porivati svoj kamionček, ker mu je zmanjkalo sape. Na prelazu Monte Croce Carnico smo pustili «poldobus» suukel« jn se napotili proti Marinellijevi koči. Prvi u-u^ni pešci sq dospeli do koce že ob desetih zvečer. V ko-m s* je hitro opazilo vrvenje m urejevanje zb prenočevanje, a treba se je bilo stisniti, ker postelj je bilo premalo. V Pritlični sobi se je takoj osnoval orkester s kozicami in Podgorke so plesale celo ra-spo, kar ni tako lahka stvar. Ponoči pa je malokdo spal. Neki Standrežčan se je tihotna priplazil k dekletom iz Podgore, tako da so stari Podgorci začeli protestirati. V tej sobi so ležali kar drug vrh drugega, a spanec se je malo-katerega prijel, ker je kar naprej kdo ali smrčal ali kakšno Povedal, tako da je bila vsa n°č polna smeha. V drugi sobi P* je nekdo tako močno smr-tol, da so se vsi s*>glasno zgra-žali nad tem in napadali planinsko organizacijo, ki ni bila Preskrbela «potiševalnikov». No končno se je ta «budna» t^oč končala in ob štirih in pol zjutraj se je že začela zbirati pred kočo vedno večja skupina zaspanih obrazov. Uro pozneje so se avantgarde ((mularije« začele vzpenjati po hribu navzgor proti vrhu Coglian-sa. Čeprav je bila ura še zgodnja je vedno bolj pripekalo in pot jg postajala vedno težavnejša. Po dveh urah' in pol ho- m pravočasna zdravniška po-'noč rešila življenje in vrnila zdravje. Tako je ženevski župan sklici zastopnike raznih držav na konferenco, na kateri naj bi se pogovorili o pomoči ranjencem 'n bolnikom v vojni. Uspeh teh razgovorov je bila tako imenovana ženevska konvencija iz 22. 8. 1864, ki je v glavnem zagotovila ranjencem, ki So bili 'zločeni iz bojevanja, neke pra-vice do mednarodne zaščite in Pomoči, katero so bile dolžne nuditi ysc podpisnice ženevske konvencije vsem ranjencem in bolnikom v v°Jni glede na njihovo narodnost. V znak hvaležnosti Sviel, katere državljani so dali pobudo za t0 ustanovo, so na mednarodni konferenci sklenili, da bodo vse ustanove in organizg-cije RK nosile znak rdečega križa na belem polju, kar predstavlja švicarsko narodno zastavo v nasprotnem redu barv. Iz verskih pogledov pa uporabljajo muslimanske države namesto rdečega križa rdeč polmesec, vzhodne držnVe Pa znak rdečega sonca odnosno rdečega lev« na belem polju. K ženevskemu dogovoru, ki je bil izpopolnjen z dodatnimi konvencijami, sy pristopile kmalu vse kulturo,, države sveta. Tako so se obračali na ustanovo RK vsi tisti, ki 50 bili potrebni pomoči in RK je združeval ljudi vseh narodnosti ne glede na vero in n)thov0 Petično prepričanje. Ta organiza. cija je prejemala vedno več sredstev in podpor samo v tem namenu, da je mogla čim uspešneje delovati ne )e v vojni, marveč tudi v miru, zlasti ob velikih nezgodah, epidemijah ln podobno. Glede na izkušnje prve sve- tovne vojne so vse članice ženevske konvencije to še )>olj Izpopolnile. Na podlagi teh do. govorov je organizacija KK upravičena sodelovati v vseh Postopkih z ranjenci, bolniki, vojnimi ujetniki, interniranci, ponesrečenci ob raznih nezgodah itd. či tem v zvezi je 01 ganizacija RK ustanovila povsod' razne sanitetne naprave in zbirala material za prvo pomoč, V nekaterih državah vod| organizacija RK tudj svoje lastne bolnišnice in sanatorije, kjer nudi brezplačno bolniško oskrbo najpotrebnejšim. Povsod pa zbira denarna sredstva, blago in živila, s katerimi priskoči na pomoč zlasti ob nenadnih nezgodah, ki zadenejo prebivalstvo. Na svojih sanitetnih postajah nudi prvo pomoč ponesrečencem in poskrbi za njihovo nadaljnje zdravljenje In nego. V organizacijskem pogledu ima vsaka država svojo centralno organizacijo Rdečega križa s podrejenimi manjšimi enotami, katerih teritorialno območje se krije navadn0 z območti upravnih oblasti tiste države Te centralne organizacije so povezane V Mednarodnem Rde. čem križu s sedežem y 2enevi. * 4» * Tudi ljudstvo Slovenskega Primorja je zlasti v času narodnoosvobodilne borbe čutilo potrebo po organizaciji, k! bi nudila pomoč ranjencem, bolnikom, jetnikom in težko prizadetemu civilnemu prebivalstvu. Zato je ustanovilo v avgustu 1944 Rdeči križ za Trst in po krajino ter s tem dalo tudi organizacijsko obliko svojemu delovanju v človekoljubne namene, katere je izvajalo že pred ustanovitvijo RK. Organiziranih je bilo 5 okrožij in 277 krajevnih enot RK. Večina prebivalstva Slovenskega Primorja je z navdušenjem in razumevanjem sprejela ustanovitev RK in niti preganjanja, deportacije in umori članov RK niso preprečili sodelovanja ljudstva pri tej ustanovi. Zlasti so z veseljem vstopali kot člani RK ter v njem sodelovali prebivalci srednje-pri-morskega okrožja. Ljudstvo je prostovoljno skrbelo za sanitetni material, zdravila ter za preskrbo in zdravniško nego ranjencev, Pri izvrševanju slednje naloge so ponovno padale človeške žrtve, kar pa našega ljudstva ni preplašilo. Vsi so se zavedali naloge, ki jo ima RK v času borbe. Tako so nudili pomoč ranjencem ne glede na njihovo narodnost. Poskrbe- I li so za njihov prenos y najbližje bolnišnice ali pa jih sami negovali v zasebni hiši, saj so bile skoro v vseh vaseh domače lekarne. Te pomoči niso bili deležni samo partizani, ampak tudi številni zavezniški in nemški vojaki. Za dosego čim učinkovitejše Prve pomoči ranjencem je organiziral samaritanske tečaje. Prj samaritanskem delu je zavladalo tudi .veliko tekmovanje, in znan je primer, da je samaritanka poleg svojega drugega opravila nudila v enem mesecu v Mirnu 172 ranjencem prvo pomoč. Rdeči križ za Trst in pokrajino je v času borbe vodil tudi poizvedbe za padlimi in pogrešanimi ter posredoval prenos pošte. Veliko delo so napravili člani RK v korist civilnega prebivalstva, ki je bil0 zaradi terorističnih akcij "okupatorjev težko prizadeto. Zbirali so živež, oblačila in denar ter delili pomoč najbolj prizadetim okrajem. Tako je samo srednje primorsko okrožje zbralo poleg' večje množine živil in oblačil nad 335.000 lir prostovoljk. nih prispevkov v j-asu okupacije. Nabiralne akcije so imele na splošno vedno dober uspeh. Tako se je prebivalstvo severnoprimorskega okrožja odpovedalo celo enodnevni hrani v korist gladujočega prebivalstva II. okraja. Žene in dekleta so pripravljale zavoje z živili in jih nosile v goriške in tržaške zapore pripornikom, odnosno pošiljale internirancem v Nemčijo. Aktivnost edinlc RK se je stopnjevala v zaključnem delu vojne. Plemenitega delovanja članov RK ne more opisati nobena beseda ali številka, pač pa je neizbrisno zapisano v srcih vseh tistih tisočerih trpečih, ki so bili deležni njihove pomoči. • • » Po osvoboditvi Slovenskega Primorja je RK preusmeril svo je delovanje v skladu z novo nastalimi prilikami. Prihajalo je veliko internirancev in ujetnikov, katerim je RK nudil pomoč v kakršni koli obliki. Dajal jim je informacije, s pomoč, jo urada za repatriacije jim je nudil pri potovanju skozi Trst streho in v mnogih primerih tudi denarno pomoč. Tako je 1.102 povratnikoma razdelil 589.200 lir ter 494 kosov oblačil. V Trstu je ustanovil večjo ambulanto, kjer so dobili povratniki zdravniško pomoč in jo še sedaj nudi mnogim potrebnim. Število tefi je znašalo 670 oseb v letu 1945 nad 2.300 pa v letu 1946. Ambulanti manjšega ob. sega sta bllj na Opčinah in v Škofijah. Težje bolnike je vzdrževal RK na svoj račun v bolnišnici, pri čemer so znašali stroški 361.105 lir samo v letu 1946. Obsežno delo ]e opravil RK za Trst in. pokrajino na področju poizvedb. S trudom je sestavil sezname padlih talcev m umrlih po taboriščih v Nemčiji. Na naš RK so se obračali za pojasnila ne le osebe iz Trsta in pokrajine, ampak tudi osebe in organizacije iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. Izvršil je nad 13.000 poizvedb in od teh ponovil okoli 3.000. RK za Trst in pokrajino je preuredil glede na novo terito-vialno razdelitev svojo organizacijsko obliko. V noriškem okrožju, kjer je ameriška okupacijska oblast prepovedala delovanje RK, je prevzelo njegovo delo Podporno društvo, do-čim je RK v Trstu omejil svoje delovanje na 5 mestnih okrajev ter okraje Tržič, Nabrežino. Sp-žano in Milje. V tem delokrogu je RK za Trst in pokrajino zbral 23.000 članov, od katerih mnogi sodelujejo pri delu te ustanove. To delo obstaja zlasti v zbiranju podatkov revežev in sestavljanju spiskov tistih, ki pridejo v poštev pri delitvi blaga. RK z* Trst in pokrajino je namreč že v letu 1945 in 1946 razdelil dve pošiljki blaga, ki so ga zbrali rojaki v Ameriki. Tretje pošiljke ni mogel razdeliti, ker Jo Je zaplenila ZVU z uteme- ljitvijo, da je upravičen za razdeljevanje pomoči v: coni a edinole ameriški RK, Glas o vedno večjem pomanjkanju in brezposelnosti' v Trstu in drugih centrih je segel do ljudstva Jugoslavije, ki se je odzvalo klicu RK Slovenije in izvedlo nabiralno akcijo živil in denarja. Ta nabiralna akcija je imela popoln uspeh, m je bilo nabranih 13 vagonov hrane, pol vagona oblačil in nad 2 milijona dinarjev. Večji del nabrane hrane in denarja ie RK za Trst in pokrajino, ki je prejel vse to, uporabil za vzdrževanje otroških kolonij leta 1946, ostali del Pa je razdelil; prebivalstvu Ob pomoči RK zg Trst in pokrajino so bile organizirane počitniške kolonije. v katerih je bilo 4729 otrok najrevnejših družin slovenske in italijanske narodnosti. Poleg teh je bilo še 1100 otrok nameščenih pri raznih družinah. Te kolonije s0 bile v coni A In B, kakor tudi v Sloveniji. Imele so dober uspeh in so dobro vplivale na zdravstveno, higiensko in vzgojno stran otrok. 2ivila in oblačila so bila razdeljena takole: Mesto Trst 3349 kg živil, Mladinski dom Portorož 8585 kg, Dijaški dom v Trstu 10.902 kg, tržaško okrožje 3752 kg. Za otroški božič v 1. 1946 je prispeval RK še posebej v denarju 1.500.000 lir in 7.276 kg živil. Skupno je bil0 razdeljenih v Trstu, tržaškem in goriškem okrožju 7674 kosov oblačil. Večji del v Jugošlaviji nabranih živil in oblačil je prevzelo v razdelitev Podporno društvo v Gorici, ki je uporabilo hrano deloma za kolonije, deloma Pa za revn0 prebivalstvo. med katerim so imeli prednost voine sirote in vdo-vr ter invalidi. RK si je ob zaključku leta 1946 nabavil avtoambulanto. S tem ie olajšal bolnikom zlasti iz oddaljenih krajev prihod v bolnišnico in ozdravelim povratek domov. Ambulančni voz je opravil 77 prevozov bolnikov v skupni dolžini 6 321 kun, od' katerih je bilo 20 prevozov v dolžini 2678 km opravljenih brezplačno. Zaupanje slovenskega in italijanskega . prebivalstva v RK za Trst in pokrajino se kaže najbolj v tem, da raste število njegovega članstva. V ljudstvu raste čut človekoljubja in zavest, da s svojim prispevkom za RK prispeva za organizacijo, kj pr; delitvi pomoči ne gleda na starost, te manj na narodnost ali na to, če je kdo član ali ne, ampak gleda na dejstvo, čg je kdo potreben pomoči. ŠVEDSKA, ŠPANIJA, BRAZILIJA IN URUGVAJ še nadalje v borbi za svetovno nogometno prvenstvo C ZADNJA TEKMA III. KOLA ,B Italija-Paragvaj 2-0 EDINA TEKMA IV. KOLA Toliko pričakovana tekma med Urugvavem in Bolivijo se je končala kakor predvideno. Visoka zmaga Urugva-ya predstavlja za ostale finaliste velik vprašaj. Z odličnim napadom in z dobro obrambo se Urugvav pripravlja za dokončne finalne tekme in ni težko predvidevati, da bo svetovni prvak izšel prav verjetno iz tekme Brazilija - Uragvav- Igralci XJrugvaya so, lahko bi rekli sveži, kajti nedeljsko tekmo so sprejeli kot res dober trening brez truda in težav. Bolivija je prišla sicer na svetovno prvenstvo, toda ni nikoli pokazdla namena priti v finale. Predvsem so prišli na tekmovanje, da se nekaj nauče. Reprezentanca Bolivije je takoj v začetku prešla v napad in malo je manjkalo, da ni napadalec Capparelii Se v drugi minuti igre zabil gol. To pa je trajalo le nekaj minut, kajti igralci Uru-gvaya so prešli v protinapad in 'e ob 14 minuti zabili prvi gol. Odslej je bila igra stalno na igrišču Bolivije in lahko bi rekli, da so igrali izključno le igralci Urugva-ya. V 20 minuti Vidal zabije drugi gol, kateremu sledi Schiaffino v 23 minuti. V 40 minuti Mlgues ponovno zabije gol in tako se konča tudi prvi polčas- Tudi v drugem polčasu je enkratni svetovni in dvakrat olimpijski prvak Urugvav imel iniciativo v svojih rokah, medtem ko so igralci Bolivije skušali organizirati dobro obrambo, kar pa ni preprečilo Urugvaycem, da so ponovno zabili v peti, v sedemnajsti, v štiriintrideseti in osemtrideseti minuti Se ostale gole in tako prepričljivo zmagali nad Bolivijo z 8:0. Kakor smo že rekli vstopa Urugvay v finale sveS in pripravljen za nadaljnjo borbo. Reprezentanca Urugvaya je pokazala lep nogomet, veliko hitrost napada posebno pa kril ter odlično in mirno obrambo. Vprašanje pa je, kako bo igrala tekme z najboljšimi predstavniki južnoameriškega in evropskega nogometa. Na vsak način je Urugvav pokazal, da je resni favorit za prvo mesto. LAHKOATLETSKI DVOBOJ Jugostaja - Belgija 113-9? iVa igrišču Partizana se Je v nedeljo nadaljeval mednarodni atletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Belgije, Jugoslovanski atleti so bili znatno boljši kakor v soboto in povečali rezultat za 17 točk ter zmagali. Tekmovanju je prisostvovalo Okrog 2000 ljudi. Tako majhno število je treba pripisati veliki vročini, ki vlada v Beogradu in zaradi katere je veliko število Beograjčanov odšlo na kopanje. izvrstno so tekil Zupančič, Segedin in Hanc na 800. m. V ostri borbi z Belgijcem Brys-som je zmagal Hanc za, razliko prs ter postavil nop državni rekord, ki je za dve desetinki sekunde boljši od Ccrajevega državnega rekorda, ki ga je postavil v dvoboju s Švico. Rezultati: 400 m zapreke; 1. Zupančič (J) 55,5; 2. De Moore (Belgija) 55,8; 3. Radulovič (J) 50,7; 4. Pits (Belg.) 56,7; 800 m: Hanc (J) 1:53,7 (novi jugoslovanski rekord); 2. Brgss (B) 1:53,7; 3. Loioagil (B) 55,3; 4. Mikuška (J) 1:56,4; 200 m: Linssen (B) 22,4; 2. Pecelj (J) 22,6; 3. Milo-ševski (J) 22,8; 4. Afim.es (B) 23,2; 300 m čez ovire: 1. Segedin (J) 9:06,6; 2. Schoonjans 9:26,8; 3. Pavlovič (J) 9:33,8; 4. Doms (B) 9:51,2; kladivo; l. Gubijan (B) 9:51,2; kladivo: 1. Gubijan 53,74; 2. Haest 48,48; 3. Berec (J) 48,36; 4. Meesters (B\ 38,63. Izven konkurence ženske 800 m: 1- Zadravec (Zagreb 2:28,3; 2. Kolar. (Spartakj 2:28,5; 3. Grabar (Volje, Kladivar) 2:31,4; 5QOO na: 1. Reiff (B) 14:45,8; 2. C e ra j (J) 14:52,2; 3. Stritov (J) 14:56,8; 4. Theys (B) 15:20,7; skok ob palici: 1, Dušanm-.ič (J) 3,80; 2. Van Uerh (B) 3,60; 4. Milakov (J) 3,60; met kopja: 1. Belec (J) 60,80; 2. Dangubič (J) 60,62; 3. Dyck (B) 54,73; 4. Van Egcken (B) 50,24; daljina: 1. Miličevič '3) 8,77; 2. Hersens (B) 62,70; 3. Brna d (J) 5,66; 4. Pecuet IB) 6,66. Zmaqe namizno-teniških igralcev Juqoslavije v Italiji Igralci namiznega tenisa zagrebške ((Mladosti«, ki so na turneji po Italiji, so pri tekmovanju z italijanskimi in francoskimi igralci dosegli prve zmage. Jugoslovanski igralki Urek in Pečnik sta si priborili prvo in drugo mesto po zmagah nad rancoskimi nasprotnicami. Mešani Par ((Mladosti« Dolinar Žarko — Dolinar Judita je zavzel prvo mesto z zmago nad parom Fusnid-Herš kovič. V skupnem pJasmanu je prvo mesto zavzela ekipa sMladosti« z zmago nad ekipo Torina s 5:1 V posameznih tekmovanjih moških se je Dolinar plasiral v finale po zmagi nad znanim francoskim igralcem Amoretijem s 3:1. Brazilija Španija Švedska Lrugvay Italija je po porazu s Švedsko popolnoma spremenila svojo postavo in je v nedeljo odigrala samo za čast, kajti njen odhod v domovino je podpisala že Švedska s svojo nedeljsko zmago. Bivši dvakratni svetovni prvaki so se hoteli v nedeljo izkazati in dvigniti prestiž italijanskega nogometa, ki je po porazu s Švedsko precej padel- V nedeljo se jim je posrečilo. Paragvav je sicer igral neodločeno s Švedsko, vendar je moral kloniti pred Italijo, ki je poslala na igrišče sledeče igralce: Moro; Blason, Remondini; Furias-, si, Fattori, Mari; Muccinelli, Pandolfini, Amadei, Cap-pello, Carapellese. Ti igralci so z zdaleč prekašali igralce, ki so odigrali tekmo s Švedsko in njihov trud je bil vsekakor poplačan. Italijani začnejo takoj z napadom vendar igralci Paragvava odbijajo in se celo približajo večkrat italijanskemu golu, kjer pa stoji vedno pripravljeni in odlični Moro. Sele'v dvanajsti PONOVNO PRESENEČENJE V 1).KOLll Španija si je z zmago nad Anglijo priborila vstop med finaliste Ko je Amerika pred nekaj dnevi premagala Anglijo je bil ves svet prepričan, da se bo Anglija za tekmo s Španijo dobro pripravila in da jo bo kratkomalo pregazila. Toda žoga je okrogla in pre-soneten j a na tem svetovnem prvenstvu so vsekakor prevladovala. Anglija se je letos Jele prvič udeležila svetovnega nogometnega prvenstva in je bila na papirju ena izmed favoritov za ta naslov. To sicer ni bilo nase mnenje, pač pa je bilo mnenje vseh Jportnih krogov sveta. Močni in dobro pripravljeni Angleži, ki so premagali celo dvakrat Italijo so bili vsaj na papirju postavljeni na prvo mesto- Toda, prvo presenečenje je pripravila Amerika in sedaj končno še Španija, ki je Anglijo odpravila z 1:0. Španija je začela tekmo z upanj eim na vsaj neodločen izid, kar bi ji dovolilo vstop med finaliste. Na zmago morda ni niti mislila. Ker so predvidevali ostro borbo so Spanci spravili v reprezentanco res najboljše može in taka je prišla na igrišče v nedeljo. Obe enajstoirici sta pokazali res krasen nogomet in obe obrapibi sta bili na višku- Angleži so uporabili nasproti hitrim Spancem svojo že tradicionalno mirnost, kar pa ni pomagalo- Prvi polčas se je tako končal neodločeno. V drugem polčasu so Spanci prešli v vodstvo po zaslugi Zar-ra in ta rezultat je ostal do konca neizpremenjen. Angleži so hoteli na vsak način izenačiti in celo zmagati, medtem ko so hoteli Spanci obdržati doseženi rezultat. Prav zaradi tega je postala igra ostra in sodnik Galeati PREMAGANA ANGLEŠKA REPREZENTANCA CARAPELLESE minuti se Italijani znajdejo pred golom Paragvava. Zogo ima Muccinelli, ki jo poda Amadeiu (trenutno kot desno krilo), ta jo poda zopet Pandolfiniju, ki jo brez pre-miselka pošlje Carapelleseju v odličnem položaju, ki jo brez skrbi strelja in pošlje v gol. Igralci Paragvava besno protinapadajo, toda obramba Italije brezhibno deluje. Igra pojema po hitrosti, toda Paragvav prihaja večkrat na polje Italije, kjer Blason in Remondini čistita brez težav. V štiriindvajseti minuti po krasni akciji Pan-dolfinija, Muccinellija in A-madeija je imela Italija priliko preiti ponovno do gola, vendar vse je ostalo brezuspešno. Nekoliko minut kasneje pa mora nastopiti Moro, ki se vrže med noge Jari, da tako reši italijanska vrata pred golom. Ostali del prvega polčasa je poln protinapadov, tako Italije kot Paragvava in se konča z enim golom razlika v korist Italije. V drugem polčasu se Paragvav vrže v oster napad in italijanski gol je večkrat v nevarnosti. V četrti minuti Lopez Fretes izgubi krasno priliko za gol, kajti Moro z lahkoto brani. Paragvav je v popolni ofenzivi in Italija preide dvakrat v kot. Nekoliko minut kasneje Jara ostro strelja, toda prečka gola odbije žogo in s tem nevarnost izenačenja■ Reprezentanca Paragvava nekoliko popusti in Italijani preidejo v napad. Več strelov na gol po' zaslugi Muccinellija, Carapelleseja Pandolfinija in Amadeija ostanejo brez uspeha. V šestnajsti minuti Carapellese poda žogo Pandolfiniju, ki takoj ostro strelja v gol in s tem poviša stanje 2:0 za Italijo. Paragvav sicer ostro odgovori toda brez uspeha in tedaj tudi Italijani ■ po puste, zadovoljni nad uspehom. Tej tekmi je prisostvovalo približno 25 tisoč ljudi. Italija je z zmago nad Paragva-yem dala priliko Švedski, da gre v finale. Švedska je tega zelo vesela, Italija pa bo morala oditi domov, ker si ni znala in niti ni mogla priboriti vstop v finalne tekme. Italijani so šli na svetovno prvenstvo prepričani, da si bodo ponovno osvojili pokal, toda Švedska jim je to preprečila. Kje so vzroki poraza Italije ne bomo iskali, vendar lahko trdimo, da so bili Švedi boljši, da so igrali s srcem, medtem ko so Italijani bili že od vsega začetka docela prepričani nad svojo zmago. Krivdo nosi tudi ves italijanski tisk, ki PANDOLFINI prav za prav ne kritizira igralce in vodstvo reprezentance, temveč jih dviguje do neba. S tem samo škoduje igralcem, ki se čutijo vsemogočne in ob prvem težkem srečanju klonijo pred morda tudi slabšimi igralci vendar prežetimi z najboljšo voljo do zmage. To se je zgodilo tudi s Švedsko. Ostra kritika sedaj pa je skoraj odveč, saj «po toči je prepozno zvoniti*. Stanje III. kola je sledeče: Švedska 2 1 1 0 5 4 3 Italija 2 10 14 3 2 Paragvay 2 0 1 1 2 4 1 Avstrijski in izraelski nogometaši v FLRJ Te dni gostujeta j> Jugoslaviji nogometni moštvi FC Wien z Dunaja in Makabi iz Tel Api-va. Dunajčani sp igrali v. Skopju neodločeno z Vardarjem. Izraelci pa so v Beogradu premagali Partizana. Rezultata, sta naslednja: Makabi ; Partizan 2:0 (0:0). Wien : Vardar 3:3 (2:0). Ze ob začetku te dirke smo bili mnenja, da bodo imeli tržaški kolesarji težko stališče, vendar bodo znali vsekakor držati visoko svoje barve. To so tudi naredili. Ce pomislimo, da so Tržačani vsekakor premalo trenirali in vrhu tega jih je zadela še smola, saj je znano, da je v zadnjih treh etapah tekel Colja z bolnim kolenom, itd. Ravno ta Colja ni zapustil dirke temveč j * vztrajal do konca in gre torej glavna čast njemu če si je naša ekipa priborila drugo mesto. Colja pa je bil za Ob koncu mednarodno kolesarsko tekmo «Po Hrvatski in SlovBiiiji» Tržačani so presenetili HI Avstrijce ia Luksemburžane COLJA COK svoj trud poplačan s sedmim mestom. Drugi naš najboljši kolesar je bi[ Fontanot, ki se je znašel šele zadnje dni in se je držal vedno na prvih mestih. Tretji pa je vsekakor Cok, ki je zasedel trinajsto mesto in s tem doprinesel mnogo k uspehu naše ekipe. Ne smemo pa pozabiti na ostale, kakor je n .pr. Sclausero, ki je v Bovcu zasedel kar tretje mesto, dalje Rinaldija in Javornika ki čeprav sta imela obilo smole, sta se znala plasirati med najboljše in zasesti kar 25 in 26 mesto. Tudi ostali tržaški tekmovalci kakor so Danieli, Grio, Coretti in Brajko, so dali vse iz sebe vendar jih je spremljala na vsej poti temeljita smola. Vsekakor moramo priznati, da so se Tržačani res borili in da so enakovredni tu,di najboljšim Italijanom, ki imajo sicer več prilike za trening. Gotovo največji uspeh so dosegli Italijani, ki so postali res najboljše diletante med katerimi je tudi prvak tekme Fanti, ki je dovolj treniran, saj je sodeloval tudi pri zadnji dirki okoli Jtallje. Lanskoletni zmagovalec dirke okoli Hrvatske in Slovenije Malabrocca pa se je moral zadovoljiti šele s tretjim mestom, medtem ko je prti Luksemburžan Szkeer zasedel šele deveto mesto in to za Coljo in Fontanotom. Razočarali pa sta Francija in Avstrija, saj je prvi Francoz Cavanna zasedel štirinajsto mesto, medtem, ko najdemo prvega Avstrijca Šele na trintridesetem. Jugoslovanska ekipa pa je zasedla tretje mesto v postavi Sironi, Petrovič, Grajzer, medtem ko je Varga, član jugoslovanske B reprezentance zasedel v skupnem plasmanu drugo mesto. Tako se je končala tudi ta mednarodna kolesarska dirka in upamo, da se bodo za drugo leto naši kolesarji še bolje pripravili tako, da jih bomo srečali vedno na prvih mestih v ostri borbi z najboljšimi di-| letanti vseh sodelujočih držav. je moral večkrat nastopiti. Spanci so 6i zmago zaslužili prav zaradi njihove igre in zaradi odločnosti. Angleži so bili sicer gotovi zmage, vendar pa proti Spancem posebno pa proti obrambi in odličnemu vratarju niso pomagali še tako nevarni in ostri streli. Proti koncu tekme pa so gledalci pričeli z robci pozdravljati angleške reprezentante, ki bodo tako z edino zmago nad Oilejem in z dvema porazoma zapustili bojišče. Stanje II. kola je sledeče: Španija 3 3 0 0 6 1 6 Anglija 3 1 0 2 2 2 2 C ile 3 1 0 2 5 6 2 ZDA 3 10 2 4 8 2 Tržaški lahkoatleti bodo pričeli z resnim treningom Ob torkih, četrtkih in nedeljah redni treningi. V nedeljo 9. t. m. ob 9 dop. lahkoatletske tekme na stadionu «PrW maj» Po nedavni zmagi naših lah-koailetov v Domžalah pri Ljubljani se je pokazalo, da bi naši lahkoatleti lahko marsikaj dosegli, če bi imeli večkrat tedensko resnetreninge pod vodstvom starih in znanih lahkoatletov. Namen lahkoatletskega odseka Zveze društev za telesno vzgojo je dvigniti zmožnost naših sta- rejših lahkoatletov in pripraviti skupino mlajših, ki bi sčasoma zavzeli mesta starejših in obenem znatno izboljšali rezultat in prestiž naše lahkoatleti-ke. Do sedaj nismo imeli igrišč in možnosti za resen trening ker nam niso dovoljevali niti uporabe občinskega stadiona pri Sv. Soboti. Toda sedaj ima- TAKO SO SE TAKRAT NORČEVALI IZ NAŠIH VELIKIH ČUSTEV ISKRENEGA IN BORBENEGA ZAVEZNIKA Ne maršalu Alezandru in ne vsem tistim, ki so takrat tako grdo prelomili zavezništvo, ne bom nikoli odpustil. To so krivice, ki ostanejo preveč globoko vtisnjene v poštenem mišljenju — novih ljudi. Kot zdramilo globoko ranjeni duši so vplivale besede tovariša Tita, ki jih je kmalu potem izrekel v nekem govoru: «Zanašajmo se v prvi vrsti sami na svoje močiš. Spoznal sem, da borba še ni končana — in sem v Trstu ostal. PLANILO JE OD NEKJE .:: S tovarišem Grabnarjem, ki je takrat tudi pomagal na uredništvu, sva spala v petem nadstropju poleg sodne palače. Čudno sva nekega jutra pogledala, ko so že pred uro, ki je bila določena za vstajanje, potrkali na vrata zavezniški policaji FSS in naju povabili s seboj. Bila sva odpeljana v Ulico Ti gor, ki tem A. PAGON-OGAREV PLANILO JE OD NEKOD... jo dobro poznal še iz časoo fašizma — in tam vržena v ječo. Nisva bila sama. Nad trideset bivših partizanov in aktivistov sc je nabralo v tistih prostorih. Nismo verjeli, da smo znova za tistim zidovjem, kjer smo že pod fašizmom toliko pretrpeli. Toda bila je resnica. Nekaj dni smo lepo počivali v tem zaporu, nato so nas preselili v Coroneo. Za tistega, ki ni bil še nikoli zaprt, je bilo nekako nerodno, nam — ((starim grešnikom» — pa nič. Saj smo našli tu še tiste paznike, — ki so nas tako trdo čuvali kot bandite še P°d fašistično Italijo. Pozdravili smo se kot — stari sznanci«. No, ti naši «oaruhi» so bili vsaj precej bolj pohlevni, kot takrat, ko so tod ukazovali razni prefekti in federali. Ne bom. pozabil dnepa, ko smo se dogovorili pred odhodom na sprehod na dvorišče, da bomo nekaj napravili. Vsak dan so namreč postavili pa nasprotno stran vhoda na sprehajališče — vojaško stražo s sitrojnico. Tako mevarni« elementi smo bili. Tisti dan Pa smo bili pred' odhodom vsi obveščeni, da se postavimo v vrsto pred — strojnico — eden od naših toparišev pa je dejal poveljniku straže: «Ce nas smatrate za tako nevarne zato, ker smo ves čas borbe bili zavezniki, nas postrelite«. Debelo in začudeno so nas gledali, toda pomagalo je. Drugi dan tam ni bilo več strojnice s stražo na dvorišču. Se nekaj. Čeprav sva bila dva od uredništva ((Primor- skega dnevnika» v zaporu, nama niso hoteli prinesti lista v zapor z izgovorom, da ga nobeden ne želi. Najino zahtevo so morali podpreti še drugi naprti tovariši, da sva res urednika. Morali smo izvesti celo borbo prej kot smo uspeli. Tovariši, ki so bili z nami se bodo spominjali — borbe za ((Primorski dnevnika v Coroneu, Ne smem pa ob teh spominih pozabiti našega ljudstva na podeželju. Ko so čitali v naših listih, da je v Coroneu znova t/ečje število antifašistov, so takoj pričeli zbirati denar in živila. — Oglasil se je Kras, Vipavska dolina, sončna Brda in antifašistične organizacije Gorice in Trsta. Ljudstvo je pošiljalo pozdrave in vzpodbujalo; Z vami smo — držite se moško in odločno! Posebne delegacije so prinašale nabrano v Trst in v zapor. Tako je neki dan prinesla delegacija AFZ iz požganega Komna na Krasu polno daril. Med darili je bil listek s pozdravi in vzpodbudo: Tovariši, z vami smo, skrbeli bomo za vas. LJUDJE, KI SO V BORBI VSE IZGUBILI, SO NAM PRVI POMAGALI! Mislim, da so to povezanost z našim ljudstvom zelo občutili tisti, ki so nas ponovno vrgli v ječe kot prej fašisti in nacisti. Zapor je najboljša politična univerza za proletarce. To sem spoznal tudi jaz. Srečaš prekaljene borce za delovsko idejo, ki te gradijo, če še ne vidiš zakaj si zaprt, Ker nam je bilo včasih tudi dolgčas, sem zato spravil skupaj nekaj verzov prosto po Gregorčičevi «Veseli pastir«, ki smo jo nato peli Po nape-vu znane partizanske: «Nabasano puško v roki » Verzi so ti-Ze. 1. S kruhom in skledico v roki se v celico vračam ie sam. Vse moje bogastvo so ščurki, ki dosti jih tukaj imam. II. Zavezniške rdeče s0 kape ((prijazno« me vzele s seboj in v Ulici N izza zaprle, da zdaj več ne morem na boj. III. V boj na reakcijo kleto, ki vzeti nam hoče prostost, da znova bi delavec garal za druge — a sam bil le gost. IV. A kadar odprejo se vrata v sonce, svobodo in svet z vso dušo tovariši zvesti v borbo bom z vami šel spet. V. Da stremo vse nacifašiste, iztrebimo do korenin reakcijo in še vse tiste, ki snujejo ljudstvu pogin. {(Primorski dnevnik» ni v vseh petih letih niti za las odnehal od te borbe. V nelahkih pogojih razkrink uje pošteno in iskreno vse kar ni dobrega in zastopa idejo bratstva tako, kot je bila skovana v borbi. To resnicoljubnost so mu zamerili celo zavezniki in ga že večkrat obsodili na težke denarne kazni. Ljudstvo — tisto ljudstvo, ki ve kaj ntu je ((Primorski dnevnik» je vedno prišlo na pomoč in ščitilo ta svoj edini slovenski dnevnik v Trstu. Uredniški kolektiv )e v tem zaupanju videl, da je delo, ki ga vrši veliko in potrebno. Zato pa je to nadaljeval, nadaljuje in bo nadaljeval tudi v bodoče. Ve, da tako služi stvari delovnega ljudstva, miru in resnici. Pagon A- - Ogarev. mo stadion «Prvi maju. Ni še popolnoma urejen, toda sčasoma bomo Imeli tu vse, kar si želi vsak športnik in kar je prvi predpogoj za vsako nadaljnje resno delo. Na tem polju smo pa že naredili korak naprej in lah. koatletski odsek ZDTV sporoča, da bo vsak tore) in četrtek od 18. do 20, kakor tudi oh nedeljah od 8 do 12 reden trening lahko, atletov pod vodstvom Bandela in Corsija. Priznati moramo, da je lahkoatletski odsek res agilen in da se Govorčin kot vodja briga za vse. Tako Je bilo sklenjeno tudi da bodo 9. t. m. lahkoatletske tekme na stadionu «Prvi maj#. Tekme se bodo začele ob 9 s štartom tekmovalcev v hitri hoji Trst-Lovec in nazaj pri kateri bodo sodelovali naši naj. boljši atleti z poznanim Cor-sijem na čelu. Poleg tega pa bo tudi tek na 100, 800 in 3000 metrov za moške ter 100, in 800 metrov za ženske. Moški in ženske pa se bodo še nadalje borili za prva mesta v skoku v višino, skoku v dalji, no, metu diska, metu kopja in metil krogle. Poleg tržaških in okoliških a-tletov se bodo tega tekmovanja udeležili tudi odlični istrski a-tleti, ki so do sedaj vedno prevladovali. Prav zaradi tega se bedo tudi Tržačani morali z. vsemi sHami boriti in zanimanje za ta tekmovanja Je veliko. „ ..._____. _ _ , , ang — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI^od^B 3(M2^1n KlS . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 hnantno-upravnl 100, osmrtnic. 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm »Irlne 1 stolpca za vse vrste °8'a6ov P« 10 Jj1n. nattistt 30la I Tel 70 Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-IL, Tel. 11-32 Koper, Ul. Battistt 301a I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zalo2nISt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska . Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST