Poštnina pavSalirana. MARIBORSKI cJOrzavrza {iceja/ra /enjižrziccc v- jLf'izč>fy • • Političen list. Naročnina znaša: 2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. četrtletno K l^O. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6-—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 40 vin. Uredništvo In uprava; Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24. Leto Ul. Maribor, torek 30. marca 1920. > St. 72. Ultimat nemške vlade komunistom. Zborovanje komunistov v Ljubljani- — Poljsko-ruska mirovna pogajanja. — Dr. Brejčev povratek Shod JDS v Ptuju. V nabito /polni dvorani Društvenega doma se je vršil v nedeljo javen shod Demokratske stranke. Otvoril in vodil ga je predsednik kraj. org. JDS v Ptuju, dr. Gosak. Ob napeti pozornosti je vsestransko objasnil politični položaj bivši minister dr. Kramer. Mojstersko je narisal delovanje sedaj vladajoče stranke, ki je v resnici stranka preteklosti, in razvil' program Demokratske stranke, ki je stranka prihodnjosti. Samo ta stranka združuje v sebi vse tri veje jugoslo-venskega naroda brez razlike plemena, vere in stanu, in samo taka stranka je zmožna, da ujedini in krepi mlado državo. Vsaka izmed sedaj vladajočih strank naglašuje svoje plemenska, ozir. verske posebnosti, ki jih strogo ločijo eno od druge in bodo neprestani vir medsebojnih razprtij in bodo državo samo slabile. Sedanja vlada je tekom zadnjih 6 tednov spravila državo na rob prepada, ker nima inozemstvo Nobenega zaupanja na tako predpotopno nazadnjaško vlado, ki se je iz samega strahu pred volitvami na zavraten način vsilila na državno krmilo. Ker jo tvorijo stranke, ki si v temeljnih vpra- Naše knjige — naši piruhi. Od več strani se je že pisalo, da pret! naši literaturi nevarnost, ki pomeni nevarnost za vso našo narodno stvar. Papir in' tiskarski izdelki so se tako podrtjih, da so se morale tudi cene knjigam povišati. Te cene sicer niso narastle tako, kakor prt "drugih stvareh, zato je treba v tem oziru marto pri-merjeti. N. pr. liter vina je prej stal 80 vinarjev, za 80 vinarjev pa nisi dobil begve kako dobre knjige; dobra knjiga je stala takrat 2—3 krone. Za 4—6 kron smo imeli že prvovrstne izdaje. Zdaj pa stane liter vina 20—30 kron in za ta denar dobimo tudi danes najlepšo kniigo. Torej po predvojnih cenah računano je danes lepa knjiga cenejša, nego pred vojno. In vendar: za vino plačamo, kolikor se zahteva — ako pa stane knjiga 10 kron se nam zdi preveč-' Naj se mi oprosti ta banalna primera, treba jo je Povedati zato, da ne bomo trdili, da so knjige predrage . . . Treba je torej tudi v tem oziru izp emeniti nazore o cenah- V zadnjem letu svetovne vojne je tako narastlo zanimanje za slovensko knjigo, da so bile stare zaloge skoraj razprodane. De- šanjih nasprotujejo, zato se njena deklaracija skrbno ogiblje ravno važnih vprašanj ali pa se izraža nejasno. V jadranskem vprašanju je nastopila pot popuščanja, kar je veleizdaja nad zasužnjenimi našimi brati. Ubila je valuto s tem, da zahteva za naše dragoceno blago samo tujo valuto, četudi mora vedeti, da bi tekom ,1 meseca kurz našega kronsko-dinar-skega denarja močno poskočil, ako bi povsod zahtevali svoj denar. Ako bi tako tekom pol leta naša nova krona dobila visoko vrednost, potem bi se na tej podlagi določilo končno razmerje med .krono in novim dinarjem. A radikalci tega nočejo, ker hočejo ! krono uničiti, zato so sklenili, da je relacija 1 :4 definitivna in da se ne sme za te krone : inozemstvu ničesar prodajati. Da ^a je to povzročilo že nad 1 miljarcjo škode, to jih nič ne briga in naši klerikalci lepo molčijo in vse podpišejo. Nadalje so upeljali zopet izvoznice in z njimi vso korupcijo, ki jo je s težavo bila odpravila demokratska vlada* Uradništvo, ki ne pripada njihovim strankam, odpuščajo in izstavljajo svoje kreatura brez ozira na to, ali scy sposobni ali ne. Prva posledica je bila, da je dovoz živeža v naše kraje zastal, ker novo nastavljeni uradniki niso imeli pojma, .kje je nakupljeno itarja je bilo dovolj, ljudje so plačali dolgove in vse je kupovalo knjige. To je bila takrat tudi nekaka duševna potreba, ker je z narodnim navdušenjem rastla pred vsem ljubezen do narodne kulture. V prvem letu svobode se je že poznalo, da so cene — previsoke. Pa tudi knjig ni bilo dobiti; stare so pošle, novih se je malo tiskalo. V drugem letu svobode so se razmere vsled draginje zelo izpremenile. In zdaj smo na tem, da bo založnik le težko izdal knjigo; ker bo sanfo papir — prazen papir — stal 1 K za polo. Kje so drugi stroški ? In tako bi postala knjiga le nekak luksus za bogataše. Kaj pa narod ? Prej je »Slov. Matica« n. p, izdajala za 4 K po 6 knjig na leto. Zdaj je letna članarina 8 K. Toda kaj naj se danes izda za 8 K! (To je en četrt vina!) To vse smo premišljevali, ko smo gledali naš velikonočni knjižni trg. Ni posebno — bogat To je razumljivo — tudi naši piruhi bodo letos skromni. A sprejmimo vsaj to z ljubeznijo. 'Dokažimo našim založnikom, ki se bore za obstoj in razvoj naše nar. kulture, da znamo ceniti njih delo, da jih hočemo podpirati pri njih boju, da rešimo našo knjigo, najdragocenejši zaklad naroda. blago in kam naj dirigirajo vlake. Tako se je dogodilo, da je vsled nesposobnosti pristojnih uradnikov vojaška oblast odpeljala živež, ki ga je demokratska vlada namenila Slovencem. Če je človek še tako miroljuben in ceni v teh resnih časih slogo, vendar,bi bil neodpustljiv greh, ako bi mhno gledali »delovanje« te vlade in čakali, da privede Jugoslavijo do bankrota in razpada. Zato smo napovedali tej vladi boj z namenom, da odda državno krmilo nevtralni vladi, ki naj smatra kot najvažnejšo nalogo razpust sedanjega nezmožnega parlamenta .in razpis volitev. Za dr. Kramerjem je govoril srbski seljak Bojinovič iz Šabca, ki je že nad 20 let državni poslanec in pozna srbske radikalce do mozga. Naglašal je/ da so ti ljudje med narodom tako obsovraženi, da bo njihova, stranka pri volitvah izginila, ako jih ne vodijo oni s svojim brezobzirnim terorjem. Zato se držro tako strastno vlade in zamenjavajo tako naglo uradništvo s svojimi priganjači. Zato je naša edina naloga, da vržemo to koruptno vlado in pokličem*) narod, da on odloči, kdo in kako ga naj vlada. Nato je v ognjevitih besedah pozival dr. Kukovec navzoče na boj proti največjim škodljivcem slovenskega dela našega naroda Ako kupi vsak, ki mu je še mar naše narodne kulture vsaj eno knjigo sebi ali drugim za piruhe — bomo s tem podali že lep dokaz, da še nismo pozabili svojih dolžnosti do našega kulturnega dela. Imamo pred seboj nekaj novih izdaj »Tiskovne zadruge« in »Zvezne tiskarne«. Omenjamo pred vsem II. zvezek zbranih spisov Jos J u r č i č a, ki izhajajo pcfd uredništvom dr. Priiatlja. Lepa knjiga, ki jo bo vsak z radostjo čital. Tu vidimo^ našega mladega Jurčiča, osmošolca, ki piše romane, kar je bilo takrat v spotiko in pohuišanje. In vendar so to tako lepe stvari: Tihotapec, Jurij kobila, Dva prijatelja. Poleg Jurčiča nam je dala »Tisk zadruga« P e s m »^ S imona Jenka. Izšle so sicer po jubileju — a vendar smo iih veseli. Koliko je tu mladega, lepega, zdravega. Poznamo jih že davno, mnoge so postale narodne in vendar so vedno nove. — Prijatelje moderne poezije bd zanimala Debelakova zbirka »S o 1 p c e in sence«, resmi polne krepkih misli, zdravega ozračja in nenavadne v svoji mojstrski obliki. V tem oziru je Debeljak samonikel talent, ki je znal poiskati svojim mislim trdo ubrane akorde, ki so ob in cele države, ker je to organizacija, ki ima svojo glavo in svoje središče izven države — v Rimu. Vsak narod ima svojo narodno cerkev, ki združuje in utrjuje vernike (tudi v državni misli, samo mi Slovenci še tičimo pod tujim verskim jarmom. Klerikalci so tudi zaradi tega naša poguba, ker tirajo v zvezi z veleizdajalci in subverzivnimi elementi našo mlado državo v razpad. Sramoto so nakopali na naše glave, ko so poslali človeka na ministrsko klop, ki se javno pred parlamentom zlaže in ki uvaja nemški občevalni ježik v urad. Brez ozira na strah klerikalcev pred volitvami je treba to vlado vreči in razpisati volitve, da pošlje narod tiste ljudi v parlament, katerim zaupa. Za dr. Kukovcem je pozdravil navzoče narodni poslanec iz Makedonije Mladen Popovič. « Nato je objasnil prof. Voglar poslušalcem, da ie bilo vse kričanje klerikalcev o jugoslovenskem ujedinjenju itd. samo laž in fraza ali, kakor je to dr. Brejc sam izjavil: taktična poteza. Zato se ne čudimo, da so se zvezali, kakor to glasilo njihovih hrvatskih bratov jasno potrjuje, z Radičem in Frankovci, ki so vendar veleizdajalci. Kot dokaz, da klerikalci niso. stopili v zvezo z Narodnim klubom v dobri veri, ne da bi poznali lastnosti teh svojih 'zaveznikov, je citiral govornik predzadnjo »Stražo«, ki piše med drugim, da »druži Štarčevičance samo negativni moment; v tako družbo najde vstop vsakdo, kdor je nezadovoljen . . .'« Ni čudo torej, da je ta pisana družba zavozila državni voz. Da rešimo državo, je edini izhod padec te vlade in vstajenje novoizvoljenega parlamenta. Občinstvo je spremljalo vsa izvajanja z veliko pozornostjo in razumevanjem in utis, ~ki ga je napravilo to zborovanje na navzoče, je bil velikanski. Ptujski organizaciji JDS pa iskreno čestitamo na tem lepem uspehu. • . Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru. V nedeljo se je vršil v promenadni kavarni ustanovni občni zbor „Dr'uštva jugoslovanskih akademikov v Mariboru." Udeležba je bila obilna. Fo kratkem pozdravu tovariša Moš-kona se je razvila živahna debata o društvenih pravilih,, iz katerih podajamo tu kratek izvleček. * Društvo je, nadsrankarsko. Člani so redni (vispkošolci oziroma visokošolke mariborskega okraja,) podporniki, ki plačajo neomejeni znesek, ustanovniki pa enkrat za vselej 400 K in častni člani. Namen društva je organizirati visokošolce mariborskega okraja, gojiti družabnost, izobraževati sebe in ljudstvo s poučnimi predavanji, enem dokaz krasote in zmožnosti našega jezika. \ \J »Zvezni Tiskarni« je izšlo Cankarjevo »Moje življenje«, knjiga posebne vrste, ki je pač naš najlepši velikonočni dar. ' Oton Zupančič je nam podal svoja »Mlada p o t a« in knjigo odmevov iz našega najvišjega časa »V zarje Vidove«. Teh knjig ni treba še posebej priporočati, ker so nam znane po svoji vsebini in prinašajo nam življensko delo pesnikovo. To so torej v glavnem naši književni piruhi. Bliža se praznik vstajenja —poglejmo vsaj ob tem času na naše kulturno polje in skusimo dokazati, da še ni propadlo vse, prav vse, kar so sejali naši sejalci po narodni njivi, da bi razkrili narodu oni višji lepi svet, ki nosi v sebi človeštva odrešenje, in vstajenje. podnirati revne člane in poskrbeti za potovanje na Štajerskem razne ugodnosti. Pri volitvah so bili voljeni v odbor, ki velja za dobo semestra, sledeči tovariši: predsednik: Stanko Moškon, »jurist, podpredsedniki: Knop, tehnik, tajnik: -Skvarča, jurist, blagajnik: Peče, med., preglednik računov: Kos, slik akad. in Verstovšek, eksportni akademik, odbornika : Merčun, med. in Ogrisek eksp. akademik, namestnika: Mlaker jus. in Helena Tominšek fil. Nato je tovariš Moškon predlagal troje resolucij, tovariš Peče pa eno, ki so bile vse soglasno sprejete. V prvi pozdravljamo ustanovitev ljubljanske univerze. V drugi protestiramo proti lahkim nasiljnostim v Primorju. V tretji obsojamo našo sedanjo brezglavo strankarsko politiko, ki nus vodi v pogubo, v četrti pa zahtevamo izključitev dveh profesorjev dr. Pasmana in dr. Milobara iz akademiškega senata zagrebške univerze, ker pripadata oba zloglasni frankovski, kliki. Obenem protestiramo tudi proti frankovski kandidatni listi, ki je bila dovoljena pri zagrebških občinskih volitvah. S pozivom na navzoče, da zastavijo vse svoje sile za procvit društva, je predsednik zaključil tri ure trajajoči občni zbor. Aoeliramo na rodoljube vseh strank, da pristopijo k društvu kot podporni, zlasti pa kot ustanovni člani in da podpirajo društvo v njegovem delovanju. Vse dopise in denarne prispevke je pošiljati na ns*lov: Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru. S. M. Dnevne vesti. Prava slika sedanje vlade v „Straži“. Tu in tam imajo tudi naši klerikalci svitle momente in takrat napišejo v »Straži« stvari, ki jih drugi dan bridko obžaluiejo. V številki od preteklega petka piše o občinskih volitvah na Hrvatskem in vnavaja vzroke, zakaj so njihovi zavezniki Štarčevičanci propadli, tisti Štarčevičanci, o katerih so klerikalci vedno pisali, da imajo celo Hrvatsko v svojem žepu in s katerimi so se zvezali in sedijo sedaj z njimi na vladi. O teh svojih zaveznikih pišejo doslovno: »Hrvatska zajednica je tudi odrezala za razmere nepričakovano slabo. Imela je v rokah vlado in vsa vladna volilna sredstva, položaj je bil zanjo izvan-redno ugoden, ker se je postavila na konservativno hrvatsko plemensko in avtonomno stališče ter tako lahko izigravala še staro mržnjo hrvatskega nižjega ljudstva do Srbov. Hrvatska zajednic» je čudno pisana družba, kjer sedi framazon poleg profesorja bogoslovja, največji svobodomislec in najostrejši pristaš katoliškega naziranja, buržoa/.ijski kapitalist in proletarec, sploh vse, »kar leze in gre«. Druži jih samo negativni moment:'odpor zoper državni centralizem, boj za zgodovinske posebnosti hrvatskega plemena. V tako družbo najde vstop vsakdo, kdor je nezadovoljen in takih bo na Hrvatskem le-gijon. In vendar je ta družba pri obxinskih volitvah propadla«. Tako pišejo klerikalci o Hrvatski zajednici, s katero tvorijo danes vladno stranko. To ni nič drugega, smo pisali vedno tudi mi o teh klerikalnih zaveznikih. Kaj neki imajo klerikalci s tem konglomeratom skupnega? Nič, druži jih samo negacija in pohlep po nadvladi. V prihodnji številki pa bo'»Straža? pisala, kako močna je vez, ki druži sedanje vladne stranke, za katerimi stoji baje ves narod — ali ni tako pisarenje samo za smeh in kratek čas? Žalostno je pri tem samo to, da pod tako vlado trpi cela država in ves narod! 43 milijard in pol ima dolga naša uboga Jugoslavija. Tako piše beograjska »Politika«. Kakor se vidi, prav dobro gospodarimo. To ni nič čudnega, če pogledamo, kake kapacitete vodijo finančno politiko. Saj smo z vsemi silami delati na to, da znižamo vrednost našega denarja in kdor ima slab denar — ta vedno doplačuje in ker doplačuje, dela dolgove. 43 milijard. To je svota! In za najbolj potrebne kulturne in gospodarske stvari ni denarja. Kam vozite krmarji države ? Koliko časa še? Prejeli smo: V eni tukajšnjih progovnih sekcij južne železnice se še vedno nemško uraduje in to od uradnikov, ki znajo slovensko. Stranke, kakor tudi zavedno podrejeno osobje se zgraža nad to lahkomiselnostjo, da se tako milo izrazimo. Stranke, ki pridejo v pisarno se nagovarjajo nemško, pisarniško osobje pa, k' je zmožno slovenščine, švabčari med seboj, da je veselje. Apeliramo v imenu javnosti na predstojnika in na obratno ravnateljstvo ter zahtevamo, da napravi tem razmeram enkrat za vselej kpnec. Radovedni spio. Pod tem naslovom smo prinesli v sobotni številki našega lista notico v kateri se obrekuje Jprate Tavčarje. S to obrekljivo notico, ki niti najmanj ne odgovarja resnici, smo bili mistificirani, kar globoko obžalujemo. Cerkev in politika. Narodni srpski poslanec Bojinovič je zaklical na ptujskem shodu našim ljudem: »Natirajte popa v cerkev in vržite politiko iz cerkve!« To je prepričanje vsakega pametnega človeka, ker se pravo versko življenje ne more razviti, dokler ne izgine iz naših cerkev politiziranje in iz prižnic blatenje naprednjakov. Ali je to primeren način oznanjevanja verskih resnic, ako je na dan mariborskega demokratskega shoda misijonar v Hočah kričal na prižnici: »Ne bo pokopan v blagoslovljeni zemlji in ne bo opravil duhovnik molitev ob rakvi tistega, ki se udeleži tega shoda«. Seveda je s tem izbruhom opozoril ljudi na naš shod in prišli so nam to zgodbo pripovedovati. Odvetniška pisarna vlada sedaj celi Ma-ribdr tn okrai. Dr. Leskovar je načelnik okrajnega zastopa in gerent Maribora, njegov kon-cipijent pa predsednik stanovanjske komisije. Kaj še hočemo VeČ ? Nag shod v Ptuju in NSS. V Mariboru so napravili NS protishod klavernega spomina, v Ptuju pa so se v dolgotrajni seji posvetovali o tem, da bi iii kako bi demokratski shod razbili. Prišli so konečno do. zaključka, da se ne sme noben Narodni našega shoda udeležiti. Saj bi tudi ne našel prostora,, ker je bila sicer prostorna dvorana tako natlačeno polna, da so mo-/ rali ljudje na hodnikih stati. Ne morejo se vživeti v nove razmere. Prejeli smo : V neki gostilni v Stolni ulici imajo samo nemški jedilni list. Na vprašanje, zakaj si ne preskrbe tudi slovenskega, prayi natakarica, da posečajo gostilno samo Nemci, kar pa ni res, ker je ob vsakem času v tej gostilni tudi mnogo Slovencev. Če potem gost naroči slovensko se natakarica za njegovim hrbtom dela norca. To naj velja v splošno informacijo. O tatovih je napisal dr. Dolenec v „Slov. Narodu" primeren članek. Znano je, da so naši sodnijski zapori prenapolnjeni s samimi tatovi. Tat je bil včasih izjema — nekak izvržek človeštva — danes je tatvina na dnevnem redu, danes se krade na drobno in debelo — pošten človek je postal — izjema. Dandanes ne kradejo samo lenuhi in potepuhi, danes kradejo tudi nobel-ljudje. Porotne obravnave razkrivajo ves moralni propad današnje družbe. Zato predlaga dr. M. D. naj se tatove strogo, sodi in kaznuje in naj se zanje odpravijft porotna sodišča. Nepoboljšljive tatoye pa je treba spraviti v prisilno delavnico. To je popolnoma umesten predlog. Ako bo izginila vsa poštenost s sveta, mora' propasti ves red in človeška družba se bo izpremenila v družbo tatov, ki ne bo priznavala nobenih -zakonov. Seveda pri takih razmerah, kot so zdaj pri nas, da n. pr. ni mogoče prijeti tatu, če uide iz Slovenije na Hrvatsko ali celo v Banat, to ne pojde. Ako n. pr. naša policija zahteva, da tam primejo tatu — ne dobi niti odgovora. Tako se tat«.vi lahko sprehajajo po državi, ker jih varujejo — pokrajine. Na tak način bo Jugoslavija eldorado za tatove in. to bo nam vsem na škodo. Samomor. Danes dopoldan se je ustrelil knjigovodja tvrdke Scheibaum, bivši učitelj Hinterholzer. Vzrok samomora še ni znan. \ Slika Njeg. Visočanstva regenta Aleksandra, ki je do sedaj ena najlepših, je razstavljena nekaj dni v izložbi knjigarne Vilko W e i x 1 na Glavnem trgu. O gretnijalnem predsedniku in 8 urnem delavnem času piše 25. štev. »Volks'stimme«, na koji članek dam sledeče pojasnilo- Moja knjigoveznica ima dva oddelka, ter so v prvem knjigoveškem oddelku pomočniki mnogo bolje ter po sposobnosti plačani, ne pa kakor prinaša isti članek. U drugem oddelku se pa izdelujejo vrečice, kjer so zaposlene le mladoletne in neizvežbane delavke, Iti delajo vse s plačo na uro, zato si delavni Čas same urede, in se prazniki tudi ne morejo plačati. To delo pa opravlja kaznilnica danes veliko ceneje. Trgovino pa v istini tudi nimam 9 ur odprto, in če grem sam v to kedaj poprej ali pa pozneje iz: nje, je to ker imam opravila. Za svojo osebo pa si od nikogar ne dam delavnega časa predpisati. Ako pa kedaj tudi pomočnik za četrt ure poprej pride v trgovino, ve, zakaj to stori ker sprejme dva, da celo trikratno minimalno plačo. Mazač onih vrstic v »Volks-stimme«, naj se toraj docela pomiri, kajti zadovoljen bi bil tudi sam s tako plačo pri današnji draginji. Vilko Weixl. Javna študijska knjižnica v Mariboru. Velike knjižnice na Dunaju in v Gradcu, ki so deloma obogatele na naš račun, so nam postale nedostopne, knjižnice v Ljubljani in v Zagrebu Še domačim potrebam komaj zadostujejo, tako je tukaj ob meji zlasti znanstveno delo skoraj nemogoče, pa tudi širje pouka željno občinstvo pogreša knjižnico za različne stroke. Najbolj žalostno je, da nimamo niti svojih lastnih tiskovin, ki so v prejšnjih časih izšle v Mariboru ali sploh na Štajerskem. Kar so zanemarili naši predniki, zanašajoč se na Gradec in Dunaj, moramo popraviti mi: v Mariboru je jatfna študijska knjižnica tako potrebna, kakor pri veliki hiši studenec ^Zgodovinsko društvo" dela priprave za to že 16 let in je nabralo že precejšnjo zbirko knjig vsakovrstnih strok. Deželna vlada za Slovenijo je načeloma knjižnico »Zg. društva" kmalu po državnem preobratu priznala kot javno, le vsled pomanjkanja primernih prostorov knjižnica ni mogla začeti poslovati. Upamo, da se temu v kratkem odpomore. Da se pa vrzeli v knjižnici izpopolnijo, prosimo vse Rodoljube, da odstopijo javni knjižnici v Mariboru svoje knjige, ki jih lahko pogrešajo. V Starosti, ob selitvah in v slučaju smrti so knjige mnogokrat lfe balast ter se kot malovredna Sara razmečejo ali pridejo v roke kramarjem. V knjižnici bi pa dobro došle. Sprejemajo se knjige in časopisi v vsakem jeziku in kakšnekoli vsebine. Prav posebno se potrebujejo znanstvene knjige, pa starejši slovenski časopisi, bodisi politični, leposlovni ali poučni. Vs6' pošiljatve se naj pošiljajo na ^Zgodovinsko društvo" v Ma* riboru, Koroška cesta 10. Odvišni izvodi se bodo prepustili drugim knjižnicam, zlasti gimnazijski knjižnici v Prekmurju. Javna knjižnica v Mariboru bo državna last. Zgodovinsko društvo. Odbor Podružnice Jugoslovanske Matice vabi vse, ki so prevzeli nabiralne pole, naj pridejo jutri v sredo ob 18. uri zvečer v pisarno V Sodni ulici 32 pritličje na razgovor radi uspešnejšega nabiranja članov in naj prineso ^biralne pole seboj. Vabimo na ta sestanek ‘'‘di druge, zlasti naše ženstvo, ki bi hotelo P°dpirati odbor v tem pogledu. Pesnica. „Hoj, na boj!" je zatrobental rr*ti komar poginjajočemu levu ter se mu ko-*-aJžno zakadil, v smrček. Temu komarju je po-°ben tukajšnji dopisnik „SI. G." Koliko hrupa trušča radi peščice bornih nemškutarjev, pa druSe^ai' ko je vsa ta gadja zalega po zaslugi razk brez zob in v varnem precepu! Oblastno Koražen se bije na junaška prsa ter se igra » eapostrofiranega" Jugoslovena, brcajoč blato • koje narodna zavednost je bila že Dustl kremenita, ki pa ima neod- P stljivo napako, da ne obrača plašča svojega ki»ePi!^anja po vsakokratno pihljajočem stran-§ gf em vetereku. Domjšljuje si, da imamo re- pred njegovim jugoslovanstvom, pa je v zmoti; saj vemo, da je svoje „jugos!ovenstvo“ odkril še-le nekaj mesece^ po preobratu in mu še sedaj švrka zajčja strahopetnost iz obeh hlačnic pri srečanju kakega bivšega slovenožrca, pozdravljajoč ga hlapčevski v blaženi švabščini. Taki uskoški korporali pač tudi niso dika in ponos KZl Poglejte si samo svojega „značajnega korporala" Johanna Krenna, bivšega podnačel-nika Schulvereina in odbornika Siidmarke na Plaču, zbog svojih „zaslug za obmejno slovenstvo" po milosti Žebotove žlahte imenovanega gerentom važne obmejne občine! Vse ste odpustili teinu grobokopu slovenstva — samo da trobi v vaš rog — in Dol j ste ponosni nad tem spokorjencem, kot nad 99 pravičnimi zvezarji. Odet s plaščem klerikalizma sme iudi še očitno hajlati 1 Ne bi se samo obrnil, ampak kozolce bi preobračal v grobu g. župnik Janžekovič blagega spomina, ko bi mu bilo dano gledati, da sprejemate odprtih rok v svoj tabor politične mrtvece a la Krenn itd. Pa se drznete govoriti o laži in hinavščini?! Izkidajte najprej svojo stajo, potem še-le z vilami k sosedu, če se že ne morete odvaditi brezplodnega prerekanja. Mogoče še pridete v doglednem času do 'spoznanja, da nam je treba več podrobnega na-rodno-gospodarskega dela — a manj besed! V obmejnih krajih je narod lačen in sit fraz, bodisi te ali one stranke! Zadnje vesti. Zborovanje komunistov. LDU Ljubljana, 29. marca J Danes se je vršil tukaj pred Mestnim domom pod milim nebom shod komunistov, ki se ga je udeležilo okrog 2000 oseb. Shod je otvoril sodrug Petrič, nakar je sodrug Golouh obširno poročal o notranjem in zunanjem političnem položaju. Šprejeta je bila nastopna rosolucija: Delavstvo, zbrano na shodu v Ljubljani dne 29. marca 1920 pozdravlja jugoslovenski pro-letarijat, s katerim želi biti čimprej ujedinjeno na temelju neizprosnega, čistega razrednega boja; protestira proti n^nosnim političnim in življenskim razmeram, povzročenim po nesposobnih jugoslovenskih vladah ter zahteva energično, da se čimprej razpišejo volitve za občinske zastope in za parlament, da se izkaže volja ljudstva. Povratek dr. Brejca. Popolna enakost v naši edinstveni vojski. LDU Ljubljana, 29. marca. Predsednik deželne vl^de za Slovenijo, g. dr. Janko Brejc, se je včeraj povrnil iz Beograda v Ljubljano. V četrtek, 25. t. m. je bil nžt dvoru zaprisežen, potem pa sprejet v polurni avdijenci od prestolonaslednika regenta Aleksandra, ki se je živo zanimal za razmere v Sloveniji, o katerih mu je predsednik poročal. Od regenta je bil predsednik pooblaščen objaviti, da se bodo v najkrajšem času rešile prošnje za sprejem bivših avstro-ogr-skih častnikov v jugoslovensko vojsko in naglasiti, da v edinstveni jugoslovenski Vojski niti pri častnikih, niti pri moštvu ne sme biti nobene razlike med Srblf Hrvati in Slovenci. Ultimat nemškim komunistom. Dunaj, 30. marca.. (Izvirno.) Iz Berlina poročajo, da ie nemška vlada poslala komunistom v industrijskem ozemlju ultimat v katerem jih poživlja da prepuste vlado zopet uradnim državnim osebam, ter odstranijo vse krajevne in osrednje sovjete. B e r 1 i n, 30. marca. (Wo!ff) Vlada je stavila komunistom sledeče predloge: 1. brezpogojno priznanje postavne centralne in kra-jjevne vlade; 2. takojšnjo vzpostavo starega državnega reda; 3. takojšnjo razpustitev rdeče vojska; 4. popolno razorožitev vsega prebivalstva, tudi domovinske brambe ter 5. takojšnjo izpustitev ujetnikov. V slučaju, da ti tega ne bi hoteli ugoditi, bo vlada primorana nastopiti proti njim z oboroženo silo. B e r 1 i n, 30. marca. »'Vossische Zeitung« poroča iz Essena: Čeravno se trudijo komunistični voditelji, da bi ustavili in preprečili nadalnje prelivanje krvi ob Wesli, se jim doslej vendar ni posrečilo prisiliti množico do premirja. Vojaški voditelji so mnenja, da se more spor rešiti le, z orožjem. Dunaj, 30. marca. (Izvirno). Po najnovejših poročilih, bodo komunisti vladni ultimat odbili ter se branili če bo treba tudi z orožjem proti zasedbi industrijskih ozemelj, bodisi po nemški ali katerikoli drugi vojski. Vendar pa uradnega obvestila o tem še ni. Poljskoruska mirovna pogajanja. DKU Moskva, 30. marca. (Brezžično.) Na ponovno mirovno ponudbo sovjetske ruske vlade je sporočila poljska vlada, da je pripravljena poslati dne 10. aprila v BorysIaw tozadevne mirovne delegate. Slab utis Nittijevega govora v Parizu. LDU B e o g r a d, 29. marca. ^Politiki" poroča njen dopisnik iz Pariza: Vse francosko in angleško časopisje objavlja daljše ali krajše izvlečke iz deklaracije, ki jo je ministrski predsednik Nitti podal v italijanskem parlamentu. Splošni vtis, ki ga je napravila Nittijeva izjava na zainteresirane politične kroge v inozemstvu, je isti, kakor na politične kroge v Rimu. Nitti oddaleč ni tako sijajen kakor je obetal biti. Ko je francosko časopisje njegovo izjavo komentiralo, je ponovno -poudarjalo neupravičeno stališče italijanskega min. predsednika v politiki napram Nemčiji, ki grozeča z boljševiškim režimom preži na to, da bi ovrgla versaillesko mirovno pogodbo. Kmetsko gibanje v Bosni. LDU Šarajevo, 29. marca. Danes se' je vršil shod kmetskih organizacij sarajevskega okraja, na katerem so razpravljali o vprašanju agrarne reforme. Pfisotnih je bilo okoli 2500 kmetov. Shod je sprejel resolucijo, ki pozdravlja naredbo o begih z dne 14. februarja t. 1. Po shodu so zborovalci korakali v izprevodu po mestu in vzklikali: Živio kralj Peter! Živio regent Aleksander! Doli z begi! Slične resolucije je sprejel shod kmetskih organizacij iz mostarskega okraja, na katerem je bilo zbranih okrog 2000 kmetov. Tudi iz drugih krajev Bosne in Hercegovine se javljajo shodi kmetskih organizacij. Papežev nuncij v Beogradu. LDU Beograd, 29. marca. Papeški nuncij na našem dvoru, msgr. Cherubini, je predvčerajšnjem dospel v Beograd ter se nastanil v Grtnd-hotelu. Msgr. Cherubini je posetil namestnika ministra za zunanje stvari, dr. Spalajkoviča. & Poslano. Neznani nam dopisnik nas zmirja v »Mariborskem delavcu« z znanimi nemčurji in nas dolži, da se vozimo dan na dan z automobilom na sprehod v Gradec in sicer na stroške drugih, med katere se šteje tudi dopisnik. Konec njegovega dopisa, ki se glasi: »Gotovo ne delajo tega za svojo zabavo, to bi bilo predrago, na naše stroške pa se tudi ne bodo vozili,« je tak, da je zbudila oseba tega Clankarja na vsak način naše zanimanje. Pred vsem dopisnik očividno ne ve, kaj je »nemčur«. Ni mnogo Slovencev, ki bi bili radi svojega prepričanja od strani Nemcev na Koroškem’ toliko pretrpeli kakor ravno mi, in ni mnogo slovenskih rodbin, od katerih je bilo za Časa vojne radi tega prepričanja več mesecev zaprtih kar na enkrat pet bratov, ker se nam je očitalo srbofilstvo. Iz Celovca menda nismo izgnani, ker smo nemčurji in bržkone nas tamošnji Nemci tudi materijelno niso radi tega tako hudo oškodovali ker smo nemčurji. Zato smo mnenja, da se je dopisnik že pri tej trditvi malce pošalil, kar mu konečno privoščimo, ker očividno nima drugega dela. Še večji »špas« pa je trditev, da se vozimo na sprehod v Gradec na tuje stroške in .^er pravi dopisnik »na naše« toraj tudi na njegove, bi ga kot svojega dobrotnika vendarle radi spoznali. Če pa to resno misli in ni navadni cestni lopov, ki napada našemljen iz zasede, naj se pa tudi javi; dobil bo primerno pojasnitev. Z odličnim spoštovanjem za bratje Tavčar: Dr. F. MOller. Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. V o g 1 a k Tiska »Mariborska tiskarna d. d.* Slov. mestno gledališče. Repertoar tekočega tedna: V torek 30.: »Kristova drama«. Ab. A—31. V sredo 31.: »Kristova drama*. Ab. B—32. V četrtek, petek in soboto zaprto. V nedeljo 4. aprila popoldan ljudska predstava ob znižanih ceijah »Kristova drama«. Zvečer: »Ha-šanaginica«. Ab. A—32. V pondeljek 5. popoldan dijaška predstava ob znižanih (dijaških) cenah »Kristova drama«. Zvečer »Knjiga za pritožbe«. Izven abon. V torek 6.: »Gospodje sinovi«. Ab. B—-33. Razglas. Vsled povišanja dnevnin in voznin, kakor tudi stroškov za vzdrževanje orodja, smatra mestni magistrat potrebno, pobirati za izvoz fekalij s pneumatičnimi aparati od 1. aprila 1920 naprej za tono z eno cevjo znesek K 25’—• Istočasno se zviša podjetniku ]. Nendlu v Pobrežju tarif, za izvoz fekalij iz greznic kakor sledi: za 1 tono, vsebina 100 litrov, na K 8‘— > i » » 200 » »K 10'— > i » » 300 » »K 12*— istei ipirai Mm, te 28. ra in Vladni komisar: Dr. Leskovar, s. r. Pomeranče sardine, sveče Importna in eksportna trgovina Vinko Hmelak Maribor, Slomškov trg št. 6 pripgroča svojo bogato zalogo kolonijalnega blaga in južnega sadja po najnižjih dnevnih cenah Na drobno! Na debelo ! Zahtevajte cenik! Rezali ia atogel les ■ tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino n. i inserati »»< „uiiuvii j in iiiiuii MARIBOR. »Mariborskem delavcu' imajo vedno t^veiik uspeh!'SS Ne zamudite torej ugodne prilike! tSKmM Mariborska tiskarna / v- (lastnica tiskarn Kraiik in Rabič) i » priporoča vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-grame, lepake, letake, vabila itd, itd. ' r' w • Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.