M NEODVISEN UST ZA E DELAVCE V AMERIKI. —— največja ameriška pravica je volivni listek. —Kolikokrat ste se že po-služili svojo volivne pravice? Ali imate kako politično prepričanje ? / Ali ste mogoče tudi n izmed onih, katerim je eno, kdo nas vlada ill kako s vlada? Ali bodete šli k volitvam, ne da bi polno razumeli, kaj volite, kako volite? Vai državljani skupaj tvorijo državo. Vi si morate vzeti čas, da pridete na politični shod, da at vam razložijo volitve, nepristransko, edino kar vam je treba vedeti o ttfcetu in o Stvareh, o katerih je treb'a odločiti. Prvi tak shod je v torek, 24. oktobra v Grdinovi dvorani Vi kot ameriški državljani, ne smete izostati od tega -shoda. Stvari največje važnosti se bodejo pri letošnjih volitvah odločevale. Predsednik, kongres-mani, državni uradniki, county uradniki, mestne zadeve, o vsem tem bo treba vam odlo-orti. Ali ste pripravljeni, da greste mirnega srca na volišče in pravilno izpolnete svoj tiket? Dobro, če niste, pridite na shod kjer se vam bo vse to razložilo. —Kdor plača list pred i. ivembrom, plača samo $2.50 celo lefro.. Naročnina se mu računa za celo leto. 'Po 1. novembru pa je naročnina listu ,.00 na leto. —Mrs. Jennie Smerdel, 3552 82nd St. je hotela imeti dobre slike od svojih otrok. Na* jela je artista, ki je določil, da bodejo slike veljale $8.00. Toda ker slijHi^HUff bile niti podoba njenih otrok, se je pritožila Mrs. Smerdel pri policijskem prosekutorju. —Sladkor se je podražil za u<5 procentov pri 100 funtih. Veletrgovor s sladkorjem pravijo, da je v Clevelandu zmanjkalo sladkorja in gaje le teško dobiti večje množine. —Steve Petrač je bil v sredo pred sodnikom, ker je oropal nekega človeka za $5.15. Kazen je najmanj eno leto ječe. Njegova sestra, krasna 20 letna 'Mary Petrač, je pokleknila pred sodnika in ga prosila naj naloži kazen njej namesto bratu. 'Brat zasluži $18 na teden —Ceste, katere bodejo letos in drugo leto flakali, se ne godejo smele razdreti radi polaganja plinovih cevi ali vodovoda pet let potem, ko so bile tlakane. To izrecno zahteva župan Davis. Hišni posestniki, ki stanujejo na cestah, ki jih bo dejo nanovo tlakovali, bodejo dobili naznanilo, naj nemudoma upeljejo v hišo cevi za vodovod, plin aH elektriko, pre-dno se cesta tlaka, ker kakor hitro bo cesta tlakana, mesto pet let ne bo dovolilo ceste razdirati radi polaganja cevi. —'Razne kompanije, ki bi rade dobile v oblast prostor na jugo-zapadnem koncu squarea so začele z gibanjem, da država prepove gostilniško licenco vsem gostilničarjem, ki se nahajajo na square. Kompanije trdijo, da je radi saloonov ta-Jfo visoka cena zemljišču, da nihče ne more kupiti sveta. iStare barake, ki stojijo na sqare, kjer se nahajajo salooni bi se morale vse podreti, ker niso v okras mesta; ^Companije bi postavile nova moderna poslopja namesto njih. Salooni, ki pridejo v poštev so: Lewis Maxa, The Rye Cafe, Hotel Adams, Bank Cafe, L. & C. Cafe, James Stag Cafe. »Policija je izsledila velikansko zalogo ukradenega blaga na 753 Central ave. V Clevelandu je ekscstirala organizirana družba tatov, ki so kradli iz železniških voz in raznim kompanijam. To nakradeno i...j* blSfewwi -j., j blago so prodali raznim kramarjem po nizkih cenah, in ti kramarji so po raznih delih mesta skoro vsak teden priredili "razprodaje." Policija je dobila v omenjeni hiši *za $12.-000 nakradenega blaga. Prijeti so en Anglež, Amerikanec in iNemec. Pravijo, da je njih glavar neki znani pariški tat in ulomilec, ki je radi vojne pobegnil v Ameriko. —>Jos. Szabo, Mažar, 2455 E 8fc$rd St. stanujoč je bil v sredo prijet, ko je korakal po cesti. Na policijski postaji so dobili pri njem dve britvi. Postavljen bo pred sodišče, ker je no- irt podpira s tem stariše, onajsil "skrifo orožje" s seboj. Mapa samo $8 na teden, in bodru-jžar pravi, da je nesel britve iina laglje prenesla zgubo $8 teden kot $18. Sodnik Powells je obljubil, da si bo premislil. —jV današnjih dragih Časih je največje veselje, kadar slišimo, da bo kaka stvar postala cenejša. Tudi telefonske kompanije so se usmilile ljudi in naznanile, da bodejo znižale telefonske pristojbine za — $1 na leto. —Tekem treh dnij bodejo licenčni komisarji naznanili, kdo dobi gostilniško dovoljenje za prihodnje leto. 1401 saloonov bo imel Cleveland prihodnje leto. 20 starih gostilniških licenc bo preklicanih. 34 novih tilen bo dovoljenih. Vsega upaj je I06o prošenj za licenco. : —John Santek, 952 E. 70th St. pravi, da je bil v sredo na St. Clair ave. oropan za $45. jparji §o mu zajedno z revolverjem razbili glavo. Ignac tner je bil oropan za $38 na Clair ave. in E, 38th St. —"George Washington je jtepuh, zanikernež", je repdr-al policist Martin svojemu stojnifcu. Policijski poroč-je skoro padel s stola, ko slišal. "Kaj George Wash-oče Zjedinjenih držav ameriški predsednik je tuh?" je vprašal poročnik, ne," je odvrnil policist in, "Geo. Washington je zamorec na 108. cesti, kaše m moral zapreti, ker estano potepal nekemu brusilcu, da jih nabru-si. 1 —»Ljudje, ki prodajajo vino, žganje in pivo v restavrantih in drugih krajih, so dobili težke kazni te dni od sodnika Pierre White. M)ary Lewis, 12153 W. 25th St. je bila kaznovana z $200, ker je prodala en kozarec žganja brez licence. Celia Haley, 1251 W. asth St. je dobila istotako $200 kazni in Mary Malley na W. 25. St. je dobila $300 kazni. James Malley je dobil celo $500 kazni in šest mesecev bo sedel v ječi, ker je prodajal pivo brez licence. * —$500 kazni in šest mesecev ječe je naložil sodnik White šoferju Amos, ker je vozil avtomobil, ko je bil pijan. . —iRazna češka društva so se združila, da postavijo primerno poslopje za stare Čehe, ki se ne morejo sarrti preživeti. Poslopje bo veljalo $10.000, in stroške bodejo plačevala češka društva ter trgovci, za kar se ustanoyi poseben fond. Prostora bo v poslopju za 100 ljudi]. —Dr. Jugoslovanski Sokol priredi v soboto zvečer, 14. okt v Birkovi dvorani zabaven večer Članstva. Rojaki so uljud-no vabljeni. —Avtomobil je povozil 6 letnega John iMlheliča.^513 Juiri-ata ave. —V sredo se je mudil v Clevelandu Mr. Paul SchneHer, gl. predsednik KiS,K.Jednote. CLEVELAND, OHIO. FRIDAY OCTOBER 13. 1916. 111 1 "n = LETO IX. — Italijani so le devet milj od Trsta oddaljeni .......".i"'11" Laška armada je začela z novo ofenzivo. 6000 Avstrijcev ujetih v nekaj dneh Rumunci na Sedmograikfem so doživeli več porazov in se umikajo na svojo zemljo. Srbi so v bojih z Bulgari slednjim odvzeli več mest in vasi. Položaj na francoskem kotna ruskem bojišču je nespremenjen. i "1 reki ustavili svoje napade. Srbi so ujeli od i. oktobra 2160 nemških in bulgarskih vojakov. , Na francoskem bojišču. Pariz, 111. okt. Tekom bojev v torek in sredo so francoske čete iztrgale novo ozemlje nemški armadi. Nemci so silovito napadali pri Schonhazen, v Vogezfth, in so na več.krajih se prebili skozi fro^cosko fronto, toda francoske rezerve so vrgle Nemce iz vseh pridobljenih krajev. Na Somme fronti so Francozi včeraj ujeli 1700 nemških vojakov iji častnikov, zajedno z 27 strojAiimi puškami. -55 bojev se je Vršilo v zraku med nemškimi in francoskimi zrakoplove*. Dvimajst nemških zrakoplovov je bilo prisiljen h podat* se • navzdol na francoski strani. Pet nemškiih zrakoplovov je bilo uničenih. Rumunsko uradno poročila Bukarešt, 11. okt. Južno od Hermanstadta so rumunske čete odbile avstrijske napade z velikimi zgubami. V Jiul dolini so se morali Avstrijci umakniti. Toda v okolici Kronstad-ta so $p rumunske čete umaknile proti .svoji meji. V Crasna in v Tarlang dolini so se rumunske čete umaknile. Turki so poraženi. Petrograd, 12. dkt. Ruska armada je porazila Turke v gorovju Cinardjik in Sogo. Na ostalih krajih vlada mir. . Dunajsko uradno poročilo. Dunaj, 11. okt. Laška armada je začela v pondeljek s splo-so najmanj pričakovali napada, sno ofenzivo v primorskih kra-Rumunci so dosedaj zgubili jih, potem ko so Italijani osem eno šestino svoje artilerije in dnij obstreljevali avstrijske po-nad 100.000 mož. ziorje, pravi avstrijsko uradno Lahi gredo proti Trstu. poročilo. Avstrijski zrakoplo-Amsterdam, 11. okt. Italija- vci so napadli Tržič in Grado, ni so na fronti južno od Gorice kjer imajo Italijani skladišča zopet začeli z ofenzivo, da se za strelja-vo. Premagana dru-približajo Trstu. Avstrijska ar-|ga rumunska armada, pravi mada, ki brani Trst, je bila oči- avstrijsko uradno poročilo, be-vidno presenečena, ker Italija- ži v gore. Iz ruske fronte se poni so na tej fronti doživeli po- (roča, da so bili vsi ruski napa-polno zmago. 6000 Avstrijcev di ustavljeni. Zahteve zaveznikov in Grfka. London, 11. okt. Admiral Dartige du Gournet, poveljnik francosko-tngleškega bfodov-ja v Sredozemskem morju, je poslal grški vladi ultimatum, v katerem zahteva, da izroči -Grška zaveznikom vse svoje bpj-ne ladije razven treh, in da prepusti zaveznikom kontrolo nad Larfesa-Piraeus železnico. Kot se poroča iz Aten, se bo GVška podala tej zahtevi in izročila zaveznikom vojne ladije. Zavezniki so zahtevali bro-dovje od Grške, da zavarujejo svoje vojne ladije pred nenadnim (in zahrbtnim napadom od strani Grkov. Avstrijci na Rumunskenv , Berolin, 11. okt. Invazija Nfemcev in Avstrijcev na Rumunsko se ie pričela kot se poroča sem iz bojišča na Sed-mograškem. Bavarske čete, ki so vzele Rothenturm gorski prelaz so prekoračile avstro-rumunsko mejo. Dve rumunski armadi poraženi Berolin, 11. okt Zasledovanje rumunske armade, kf je bila premagana pri Kronstadtu se nadaljuje. Rumunci so bili poraženi tudi v .Alt dolini. Iz Dunaja se poroča, da je rumunski generalni štab jako nezmožen. Generalu Falkenhay-ju se j,e posrečilo, da je dobil v roke skrivna povelja rumun-skih generalov, s pomočjo katerih je napadel sovražnika na dogovorjenem prostoru. Rumunci so bili začudeni, ko so bili napadeni na prostoru, kjer je bilo ujetih zajedno z mnogim vojnim materijalom. Južno od Gorice je bila pretrgana avstrijska vojna fronta med Bulgarsko uradno poročilo. 'Sofija, 11. okt. ;M)ed jezerom Presba in Cerna reko se vršijo živahni artilerijski boji. Pri Vertojbo in Taborjem, in na' Cerni reki je naša artilerija na Kraški planoti so Italijani, gla-več krajih ustavila sovražniko-som poročil iz Rima, zavzeli(ve napade. Ruske bojne ladije aystrijske utrdbe na gori št. j so obstreljevale bulgarsko pri-208. Avstrijci v dolini reke Vi-|stan'šče Iniada, 75 milj aevero-pave so se umaknili. Poleg te- zapadno od Drinopolja. ga so Italijani napredovali tudi v Tridentskem okraju, kjer so ujeli 580 Avstrijcev. Angleži napredujejo v MacedooijL Atene, lit. okt Angleška armada, ki operira ob reki Stru-mi, je premagala ' Bulgare, ki so se moralS ponovno umakniti. 'Mesta Prosenik in Papalova so bila izpraznjena od Bulga-rov in zasedena od Angležev. Francozje so zasedli bulgarske strelne jarke pri Devendjili, ob gTŠko-srbski meji. Pri Monaatirju. Med Bulgari in Srbi se vršijo strahovito krvavi boji za posest Monastirja. Bulgari vedo, da imajo v Srbih' smrtne sovražnike in se branijo z nevr-jetno hrabrostjo. Toda »Srbi pe prizanašajo nobenemu Bulga-:št. 343 in 144. Tekom včeraj-ru. Srbski poveljniki pred bit- Snih bojev so Ialijani zajeli ko neprestano opominjajo srb-1770 Avstrijcev,; in od padca ske vojake, da so Bulgari za- Gorfce je bilo zajetih 30.8&1 krivili, da so Srbi zgubili svo- Avstrijcev, jo zemlio, ker so jih zavratno' Angleži se bližajo Seresu. in nepričakovano napadli. Bul- London, 12. okt. Angleško gari so dobili oiačenia prb Mo- uradno poročilo naznanja, da nastiriu, in sicer so dosoele tri so s? aneleške čete približale nemške brigade. T t Berolina predmestju mesta Seres, kate-se poroča, da so Srbi pri čem! ra rrtesto so Bulgari vzeli Gr- Francozi bombardirajo Stuttgart. Pariz, 12. okt. Francoski zrakoplovi 00 10. oktobra bombardirali municijske tovarne v Stuttgartu. Veliki oblaki dima, ki so prihajali iz tovarne, so naznanjali, da so imeli zrakoplovi uspeh. Kajzer je m mir. (London, r2. okt Ko je vlr-temberški kralj poslal brzojavno častitko kajzer ju ob priliki njegove 251 letnice, odkar je nastopil vlado, je kajzer od-Italijani 9 milj od Trsta. Rim, 12. okt. Laska artilerija je pričela razdirati notranje utrdbe avstrijskih posl&r jank pred Trstom. Italijani so pripeljati južno od Gorice in na Kraško planoto najtežje topove,katere so postavili na hrib kom. Bulgarska armada se u-mika pred angleško. Rumunci stoje trdna Bukarešt, to2. okt. Rumunske čete so včeraj v Transyl-vaniji zapodile v beg armado generala Falkenhyna. Med Kelemenom in Buxeau so vsi nemški napadi bili odbiti. Na ostali fronti se vršijo le topniški boji. 300 submarinov na morju. Newport. R. I., 12. okt. V kratkem bo imela Nemčija na morjih 300 submarinov, s katerimi bodejo ustavili in potopili vse zavezniške ladije. Tako se je izjavila Mrs. Thompson, prijateljica kapitana U-53, ki se je oglasil pri njej, ko se je mudil v Newportu. Kje je nemiki submarin? New York, 12. okt. Od zadnje nedelje, ko je U-53 torP«" diral 6 zavezniških ^arnikov, ni ničesar več slišati o delovanju nemških submarinov. Včeraj je odpljul iz New Yorka parnik Adriatic, do vrha naložen s streljivom. V pristanišče je danes dospel parnik '^Cano-pic", katerega kapitan je povedal, da celo pot ni videl nobenega submarina. Z. države, bodetjo protestirale. Washington, 12. okt. V u-radnih krogih se govori, da bodejo Zjed. države protestirale pri Nemčiji, če se bo nadaljeval submarinski boj v ameriških vodah. Ameriška trgovina raditega trpi, ker parniki ne morejo izVažati kupljenega blaga. Ameriška . vlada bo pozvala Nemčijo naj spravi svoj* submarine na druga pozorišča. Grška odgovarja. Atene, 12. okt. Grška viada je protestirala prt zaveznikih, ker so slednji zahtevali, da izroči Grška svoje bojne ladije. Toda kljub protestu se je Grška izjavila, da bo spolnila zahtevo zaveznikov. London, 12. okt. Angleški ministerski predsednik Asquth je včeraj nastopil v angleškem državnem zboru in je imel jako pomemben govor glede mi- $ ru. Med dragim je dejal; "Evropska vojna se ne bo končala s kakim ponarejenim in brez-častnim kompromisom, ki bi imel naslov mir. Nihče ne ieK£ da bi podaljšali vojno samo za Zjedinjene države so eskpor-tirale tekom leta 1915 samo 212 funtov surovega masla v Sian, vrednega $57. Sian dobiva surovo maslo iz Avstralije, ker industrija s surovim maslom v Sianu niti poznana ni. —Dr. Vodnikov Venec, št. 147 SN.PJ je dne 9. okt. plačalo zadnji dolg na desetih delnicah. To je sedaj 13 društvo, ki ima plačane vse podpisane delnice. Zrakoplovci iščejo Dva submarina v enem. ■ Bridgeport, Conn., 11. okt. Simon Lake, ameriški izdelovalec submarinov, se je izjavil, da je mogoče, da delujeta dva submarina eden v drugem pri torpediranj-u zavezniških ladij v Atlantskem oceanu. Namreč, da je eden submarin, manjši v drugem večjem, in da se lahko razdefoa in posamezno vsak za sebe operirata, nakar se zopet skupaj sestavita in je videti kot bi bil en sam submarin. Naloga enega submarina je torpedirati in opravljati vojno službo sploh, dooiim je naloga druzega submarina skrbeti za streljivo in živež. Ribiči, ki so dospeli na obrežju iNenucketa izjavljajo, da so videli dva sub-manina, enega večjega in druzega manjšega. Ameriške ladije patrolirajo. Newport, R. I., ttt. okt. A-meriške vojne ladije so dobile povelje, da preiščejo vsa pristanišča ob Atlantskem morju, če nimajo Nemci kje svoje opi-rališče za submanine. Admiral Knight je včeraj odpljul s tremi torpednimi rušilci z zapečatenim poveljem. Mornarji vseh vojnih ladij ne dobivajo več dopusta, in vsa častniki so se morali javiti za službo. Tosad-ka torpedi ranega parftika King stonian je skrivnostno izginila, Pomorska oblast je mnenja, da so vsi mornarji utonili. A-meriške torpedovke sa ostale tri dnij po katastrofi v bližini, kjer je bil parnik torpediran, toda niso mogle izslediti posadke. Nemci zanikajo rabo ameriških pristanišč. Baltimore, Md., al. okt. Henry Hilken, glavni vodja The Eastern Forwarding Co. katera kompanija posreduje submanmski promet med Nemčijo in Ameriko, se je izjavil, da je gola izmišljotina, da bi nemški submarini rabili ameriška pristanišča za svoja opira-r*!?5£a. Tudi je zanikal, da TlentsrMand in Bremen, trgov- ska submarina, sta tako zgrajena, da ne moreta prevažati municije. Zrakoplovci iščejo submarine Halifax, H', okt. Canadska vlada je določila pet zrakoplov-cev, ki naj plovejo nad onimi kraji, kjer so mornarji poročali da je nemški submarin na padel trgovske pamike. Včeraj so južno od Nantucketa opazovali tri canadske zrakoplov ce, ki so krožili več ur v zraku, da zagledajo submarin. Vsi zrakoplovi nosijo več bomb s seboj, s katerimi napadejo sub manwi. Bojne ladije na potu v Ameriko V New Yorku «e trdi, da je angleška vlada takoj potem, ko ji je bilo naznanjeno, da je nemški sumarin pričel torpedirati parnike, ki vozijo iz Amerike, poslala več križark in večjih torpedovk proti Ameriki. Tudi francoska vlada je določila dve križarkp za vojno službo v 'Atlantskem oceanu. Nadalje se je sklenilo, da nobena angleška ladija ne sme zapusti ti ameriškega pristanišča, dok ler admiralBrowning, angleški poveljnik brodovja v ameriških vodah drugače ne odloČi. Veliki parniki na potu proti Angliji. Trije veliki parniki čakajo v New Yorku, da odplovejo proti Angliji. Skrivna brezžična znamenja so dogovorjena med angleško admiraliteto in med kapotani teh parnikov iglede odhoda. Prvi parnik, ki zapusti Newf York, je Minnehaha, ki bo vozil s seboj 10.000 ton streljiva. Za njim odpljuje A-driatic in Philadelphia. Cunard parnika Pannonia in St. George sta pridržana v luki za nedoločeni čas. Ker se je iz Berolina poročalo, da bo parnik Adriatic torpediran, kakor hitro pride na spregled nemškemu submarinu, je admiraliteta dofočilaj da ga spremlja angleška bojna lad na. Adriatic od-plove iz New Yorka v petek. Anglija še ni pri-pravljena za Ml en trenutek dalj kot je absolutno potrebno, toda mi dolgujemo onim, ki so žrtvovali svoje življenje, da njih žrtve niso bile zaman. Mirovne želje zaveznikov so dobro znane stt vsakdo ve, da zavezniki niso i ; sebični, toda mi zahtevamo pravično zadoščenje za preteklost in pravično garancijo za bodočnost." Angleška vlada dobi nov vojni kredit f |Na koncu svojega govora je j predlagal ministerski predsednik Asquith, da dovoli poslanska zbornica novo vojno poso jilo v znesku $1,500,000.000. Enoglasno je bila svota odor brena. Asquith je govyil v gleškem parlamentu s posebnim ponosom o Srbih in se javil, da mora Srbija do! popolno zadoščenje za vse/ je pretrpela v tej vojni. Vojni stroški. Anglija je dosedaj toliko j pravila za Vojno kot py dvanajstih letih rednih kov. škupni vojni stroški . glije znašajo letos $6,250 000. Izdatki za armado povečali izdatki za iPoleg tega je Anglija la letos svojim zaveznil 500,000.000. Državni fWardle, ki zastopa v pari tu delavske (interese, se je vil, da delavstvo v Angl popolnoma strinja z vlado bo podpiralo vlado do si sti. Nemčija išče novo (Berolin, 12. okt. N< vlada bo naprosila zbor, da dovoli nov vojni dit v znesku dvanajst milijonov mark. Od zaj vojne do 1. okt. je Nemčija rabila 52,000,000.000 mark vojno, dočim je dobila le 000,000.000 mark za posoji Razlika je pettisoč milij< mark, katere mora država biti na kredit in zahteva se — daljnih sedem tisoč milijonov mark za uspešno nadaljei vojne, čudno je, ker Nei zahteva že sedaj novo pc-~#. lo, ker je pravkar eno vojno posojilo bilo zaključeno, kil državi prineslo 10,000,< •mark, Koliko velja Norveško vojna. London, 11. okt. Odkar se T je začela vojna so nemški submarini potopili nevtralnim Nor vežanom 107 trgovskih ladij, pri čemur je utonilo 140 norveških mornarjev. Skupna škoda« ki jo imajo Norvežani tega, znaša nad dvesto milij nov dolarjev. * Nizozemska protestira. Haag, 12. okt. Nizozemska vlada je poslala v Berolin oster protest proti Nemčiji, ker je neki nemški submarin blizu ameriškega obrežja torpedirai nizozemski parnik Bloomersd-jik. Nizozemska vlada zahteva od Nemčije polno odškodnino. Carranza ni kandidat San Antonio, Tex., ti. General Venustizian Car začasni meksikanski nik, se je izjavil, da pri njih volitvah za meksi------- ga predsednika on nikakor bo kandidat. Predsedniške litve se vršijo drugo leto. 'M mtm. : "0 !nina« Zra Clmxfd. pa poJHf3MO\ Vosamtzfta iUxJilKa - Jtf pbau, teptal ia denar a*J m poiiU* mm: "Ctardaadftka Amerika", •11» ST. CL4IR ATS. N. E., CLEVELAND, OHIO - KALIS H. Publisher. LOUIS J. PIRC, Editor. | ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. j ur'mi—---ni' n 1 > tf-y 1 " " M tad by £5.000 Skmtniam (> 'Wr) in the City of Cleveland and tltewker*. ing raits on raqnesi'. American tn spirit Foreign in language only. _ ■ - L —-- Aavcrtts TELEPHONE CUY PRINCETON 189 ntend as second-class matter Janua der the Act tf March 3rd, 1879. ry 5th 1909, at the post office at Cleveland. jf jpyjjjgpj ssaaiBHBKssas No. i3i. Fri. October 13. 1916. zno za Med Ai bliske lati prec H IffilSS ™ i ke. Dovolili so nove d^vke, od N. pr, postava, ki prepoveduje,1 pravice pri kupčiji, da katerih dobijo Zjedinjene dr- tujcem v Californiji, da bi la- sme odtrgati kakega odi nihče ne ega dela Ki- zave $205,000.000 novih do- stovali zemljišče, še vedno ob- tajske, če neče priti v zamero hodkov na letp. Ti novi davki stoji, dočim je Japonska proti z Zjedinjenimi državami. Toda so razdeljeni sledeče: itej postavi neprestano prote- japonska politika pri tem je ta- Zvišanje dohodninskega dav- stirala. Toda ker grof Okuma ko skrita in zapeljiva, da sp čeka od $5000 na $3000, namreč najbrž ni dovolj trdno nastopil Jo Zjedinjene države dane« na kdor je imel dosedaj dohodkov proti Zjed. državam, je odsto- nejasnem kaj pravzaprav na-$5000 na leto ali *vec, je mora! pil in nS njegovo mesto je bil -meriva Japonska s Kitajsko, plačati za to poseben davek, j imenovan mož, ki bo bolj res- In iz takih malih' nesporazu po novi postavi pa bodejo ta no zastopal koristi Japonske, mov navadno pride do vojne, davek plaČevalij že vsi oni, ki Grof Okuma, odstopli mini- Mi, ameriški državljani, dobrd nut Nemški submarin in zavezniki. Nemci so zanesli svojo ostudno vojno malodane na ameriško zemljo. Vsaj kakih 50 milj od ameriškega atlantskega obrežja so nastavili svoje subma-te in začeli potapljati zavez-ike parnike, ki vozijo med vozijo v ameriška pristanišča. Tako so dali Nemci Amerikan-tfem enkrat priliko, da okusijo način submarinskega boja iz — humanitarne strani, kakor je to vedno povzdigoVal predsednik Wilson. Nemci so bili toli- mado in Ameriko in v Evro- ko nesramni, da so poslali svo Prvi dan svoje delavnosti je submarine pred ameriško potopili devet velikih parni- obrežje in prepustijo reševanje Skoda, ki so jo s tem po- posadke in nedolžnih potnikov :ili, znaša najmanj petin- Amerikancem, da se urijo v — it milijonov dolarjev. V, humanitarnem delu, ljfh časih, ko se računa,s j Zavezniki so bili vselej pre-ogromnimi svotami, to ni počasni, kadar se je šlo za uni-velika stvar, pa vendar čevanje submarinov. Poročila — kaplja do kaplje je morje, trde, da imajo Nemci sedaj kamen do kamna je hiša. Nem- pred ameriškim obrežjem pet ci so prijeli zaveznike na me- velikih svojih submarinov. Ka-stu, kjer so jako občutljivi, kih 12 zavezniških bojnih la-Ifjer je vrelec zadostnim zalo-; dij straži ameriške vode. Kje zaveznikov, da krmijo so bile te patrolne ladije,da ni-armade. so niti slutile prihoda nemških I Submarinski način boja, ka- submarinov in še več zakaj za-so gaiNemci začeli prakti- vezniki ne zavarujejo direktne ti v sedanji vojni na nagnju-'parniške proge iz Amerike v način proti vsem mednar. Evropo, kjer vozijo vsi zavez ivilom. raditega, ker sub- niški parniki streljivo v Evro--ini torpedirajo parnike in po? lbljajo dragoceno blago Dasi niti sto submarinov ne njem, ampak raditega, ker more mnogo škodovati zavez-takem torpediranju trpijo zniški pomorski trgovini in bo mi poleg krivih. In to je vojna brez submarnov odloce-ivno načelo nemške vojne na, vendar si zavezniki nako-;ure, kakor ga je izrazil pujejo ogromne stroške stem, liki general Haesseler. da zadostno ne zavarujejo svoja v tej vojni ne prizna je pomorske trgovine. Nemci milosti, nobenega pri- So v ulogi Pavlihe, ki vedno ne-ija. Nedolžni naj trpijo kaj novega prinese na dan v li. Mi moramo voditi zabavo prijateljev in v jezo^ okrutno* vojno, da sovraž- nasprotnikov, toda kohečno iz strahu pred nami ne bo Pavliha le ostane Pavliha. Na cdar več skušal dvigniti o- vsak način pa nam kaže zadnji 8je zoper nas..... submarinski uspeh Nemcev, da Ta način submarinskega bo- morajo tudi Zjed. države biti kot so ga praktikrirali Nem- previdne napram zavratnemu je zadel na odločen upor v jn nagnjusnemu sovražniku. 1 vieh humanitarnih krogih. Ko . j je bila torpedirana Lusitanija 0 | je nemški torpedo pogoltnil 1200 žensk in otrok, je završalo po celem svetu. Na čelo nevtralcev se je postavila Ame-in z več notami in grož-imi je konečno predsednik nove ceste se je dovolilo $85,-! 000.000. Te se v Ameriki v jes- družbam, ki lastujejo prekmor ske parnike, da se pomaga a-meriški trgovini. Danes^je le malo ameriških parnikov na svetovnih morjih in evropske kompanije delajo ogromne dobičke, ko vozijo ameriško blago v Evropo, namesto da bi to blaigo vozile ameriške ladije. Kongres, ki se je zaključil pred enim mesecem je v resnici potrošil več denarja, kot sploh kateri drugi kongres pred njim. V časih ponorelega militarizma živimo, in naši po-stavodajalci so pač čutili, da morajo dovoliti izvanredne kredite za mornarico, če hočejo ilson' prisili! Nemce J da so Zjedinjene države potrebujete«!. države obdržati kako . • t • j «_____ ____• t___1___! ' 1 rv v«i> Prvi/nnirl(> flvodstv Nove postave in novi davki. imajo vsaj $3000.00 na leto čistih dohodkov. Nadalje se je naložil nov daveinsk:t otoki svobod-zadovoljen s tem izdatkom.1 nj ai,- sami zasebe, tedaj pride Nadalje se je dovolilo tudi $50,'japonska zvitost in diplomacija 000.000 za podporo ameriškim na delo. Najprvo se sklene u opustili deloma svoj barbari- Jo več dohodkov. Povečanje zem, ki obstoji v tem, da se mornarice in vojaške sile, no- lori ženske in otroke. Nemci ve utrdbe, kupčija danskih so morali obljubiti, da ne bode- otokov v Zapadni Indiji, nove jo torpedirali nobenega potni- stavbe, itd. vse to zahteva o-škega parnika več, da bodejo gromne svote denarja.- Kon-Jjev za vsak drug parnik, predno ga gres, ki se je zaključil prve dni1" AmV torpedirajo, posvarili in dali meseca septembra je določil, posadki dovolj časa, da se re- da bodejo znašali stroški za ameriško upravo do konca me-In nagnjusen način subma-jseca unija 1917 ogromno svo-rinskega boja je konečno, ker to $1,626,439.209. To je naj-je to boj močnejšega proti sla- večji propračun, ki so ga Zje bejšemu. Miren parnik, brez dinjene države kdaj imele. Za orožja se ne more braniti pro- okroglih petsto milijonov doti torpedom in topovom. Vsak larjev se je naredilo oziroma idijot lahko s topovi napade ne- dovolilo za prihodnje leto več oboroženega človeka in ga uni- j stroškov kot lansko leto. V Hzato pa nemški način sub- zgorej omenjeni svoti je $655,-irinskega boja nikjer na sve- 000.00O, ki so dovoljeni ža ar-ni našel priznanja, pač pa mado in mornarico. Meksikan-najhujšo obsodbo. ske zmešnjave so veljale ogro- Zadnje čase so . Nemci po- mno svoto denarja, Treba je bi-novno začeli tdrpedirati na de- lo mobilizirati narodno gardo belo torpedirati in potapljati vseh držav, poslati jo proti me-zavezniške in tudi nevtralne ji, nakupiti je bilo treba nove-parnike. Leameriški h parni- ga orožja, živeža in vse te me-. kov se bojijo. Dokaz temu je, ,ksikanske homatije so nas veda kjerkoli poveljniki subma- ljale ogromno svoto $423.170.-! rinov dobijo ameriški parnik, 024. Zanimivo je vedeti, kako in četudi slednji vozi zavezni- strijc Sam uporabi svoj denar, kom streljivo, ga pustijo na Sledeče številke nam kažejo miru. Odkar je Wilson zagro- koliko se je dovolilo za prihod-zil Nemcem, da jih bo pozval!nje leto v razne namene: na resen odgovor, če ne pusti- Za poljedelstvo $24,948.852, jo ameriških parnikov pri mi- za armado $267,596.530. Za diplomate in konzule $5.355.-Nemci so poslali sedaj svoje 096 (lansko leto samo $3,293.-submarine preko oceana in'jih 816). Za Distrikt of Columbia postavili blizu ameriškega ob- $12,841.707. Za utrdbe $25,748. vodstvo na morju, da se bo sp6štovala beseda in volja Zje-dinjenih držav. Pomniti pa ^e treba, 4a je kongres dovolil skoro tristo milijonov dolar-nova pota, pristanišča, za dela ob rekah, za nova poslopja, itd. To so koristne stvari. Kadar pa pridemo do časa, ko bo človeška družba prepričana, da so armade in vojne 'mornarice nepotrebne, tedaj pa bo narod drugače razdelil svo- godna trgovsika pogodba, potem pride japonski kapital, železnice ki večje naselbine, majhen spor in okupacija. Skoro vsak Japonec je prepričan, da so Filipinski otoki skoro neobhodno potrebni za razvoj Japonske. Pa ne samo v trgovskem oziru, ampak veliko bolj še v političnem oziru. V slučaju spopada med Ameriko in Japonsko, bi Filipinski otoki igrali največjo ulogo. Vsi vemo, da so Angleži nekoč lasto vali otok Helgoland, ki se nahaja kakih 50 nillj od nemškega obrežja pri Bremenu. Angleži so ta otok pozneje pripustili Nemcem, za kar so Nemci dovolili Angležem neko drugo manjšo ugodnost. In ravno ta otok igra danes najbolj važno ulogo, ker nobena angleška la-dija se ne more približati nem-šlkemu obrežju, ne da bi morala mimo v bližini tega otoka. Nemci so pa ta otok tako silno utrdili, da pravijo, da ga nihče ne more vzeti. Istotako je s Filipini, če jih Japonci dobijo v posest. To bi bila ena zadeva, ki ovi- zadete. riška vlada proti-japonske po- !kuPaJ Pa2|j°- da ne Pndc do stave v Californiji prekliče in viharja, pri katerem bi bile dovoli Japotttem lastovati zem-|Zic.d- drzave Sotovo zcl° Pn" Ijo v Californiji. Zajedno ima ta stranka v svojem programu, da Japonska dobi Filipine. Dočim prva ni posebne važnosti pa je veliko vejče važnosti druga zadeva, namreč čegavi bodejo Filipinski otoki! V letošnjem kongresu je bil sprejet predlog, da se Filipincem tekom dveh let podeli popolna samouprava in da bodejo Fili-pinci svobodna država, neodvisna od Amerika. Kako lepa Irska in nase razmere. je stroške, in dohodke. Kakih ra ^ med Ame_ petsto milijonov dolarjev se bo;^ ^ pa fo n- edi_ lahko uporabilo za koristne »n neprestano gleda človekoljubne namene, namesto za streljanje in moritev. Važne spremembe iia* Japonskem. na Kitajsko. In pri vsaki najmanjši priliki bi Japonska odvzela Kitajski del zemlje. In Zjedinjene države so menda edine na svetu, ki pošteno mislijo s Kitajsko- In v resnici Kitajska ni imela druzega prijatelja na svetu kot Amerikan-oe. Japonska bi se še zdavnej Vlada Zjed. držav jako mar- polastila cele Mongolije in no sledi vsem važnim politič- Mandžurije, dp niso tu Zjedi-nim spremembam na Japon- njene države, ki pazno motrijo skem. Kajti Japonska je moč- vsak japonski korak. Je v resna država, ki pa nima dovolj niči smešno dejstvo to. Kitaj-prostora za svoje podanike in sika s svojimi 400 milijoni pre-naravno radi tega išče novih bivale? mora ubogati Japonsko, krajev, da bi jih osvojila. Zato,ki ima le 60 milijonov prebi-, pa ameriška vlada jako pazno valcev. Toda tu se vidi kaj pre-zasleduje vsak korak Japon- more prebrisanost, inteligenca Saj res, kaj je pa z Irci ? Ali se jim ne godi tako kot nam Slovencem, ki čakamo nebes po tistem blagru: blagor pravice lačnim in žejnim? Aha, Irci, zdaj pa imate, vi, ki držite z Rusi, Angleži in Francozi svojega vraga. Kaj dela tista vaša Anglija z Irci? Poglejte Casementa, ki ga je obesila angleška Vlada zato, ker je ljubil in delal za svojo domovino. Irci — no, pa vzemimo Irce In poglejmo, kakšni mučeniki so "kramarske" Anglije. In koliko morajo prenesti, koliko pretrpeti. Kako jih preganja Anglija, kako jim deli krivico za krivico In ze stoletja. Kaj pa so Irci? V starem'lcra-ju smo redkokdaj slišali^kaj njih. V novi domovini pa jih poznamo pod imenom "ajeriš" in vemo, da so prav dobri policaji in še boljši politiki, posebno tam, kjer politika kaj nese. Kjer je kaka ko-ruptna politična skupina, je gotovo Irec ustanovitelj. Irci so pravzaprav Celti, torej drugo pleme kot Angleži, kateri so Anglo-Saškega plemena. To je siccr stara, zgodovinska tradici j a, ampak je prav, da jo povdar-jamo, kajti, tukaj imamo prvo točko "angleškega zatiranja Ircev". In to zatiranje obstoji v tem, da se Irci zavedajo, da so druga rasa. In ta zavest jim je dovolj, da sovražijo Anglijo. Angleže in vse, kar je angleškega sploh. Irci imajo sicer svoj Celtski ali Galski jezik, ki pa je samo na papirju kot »taroslovenščina med Slovenci. Drugače pa so Irci prav-tako Angleži. In ne znajo po svoji materi sploh druzega jezika kot Angleškega. To je torej prvi vzrok angleškega preganjanja z razliko seveda, da tisti, ki povzroča to, je Irec in ne Anglež, V čim se pa Irci še ločijo oc Angležev? Po veri. In to je tudi važno. Kajti kar so Irci v politiki in intrigah, to so v cerkvi: prvi povsod. Poglejte okrog sebe, pa bodete videli Irce -skoro na vseh višjih cerkvenih mestih. Vera igra na Irskem nevidno, a jako upljivno vlado. S tem imamo dva vzroka gleškega preganjanja Ircev: prvič Irci so druzega plemena in sovražijo zato Angleže, drugič Irci so druge vere in sovražijo zato Angleže, ki so protestant je. Kako se pa zdaj vrši zatiranje Ircev? Tako le; Irci so podobni človeku, ki je rekel, tukaj ne bom in drugam ne grem. če se jim ne da nič, godrnjajo, če se jim da kaj, zopet godrnjajo. Ko jim je dala angleška vlada nedavno avtonomi jo, je mislila, da jim bode ustregla. Da, polovici je ustregla, polovici pa ne. In posledica so bile tiste rabuke. Irci delajo vedno proti Angie- tem, da > zadnje tekmujejo, kako bi največ storile zanjo. Mi poznamo Angleže kot najbolj demokratičen narod na svetu, z najboljšim parlamentom, poznamo Angleže kot očete demokratične zakonodaje in kot vzorne upravitelje svojih kolonij. Poznamo jih kot lju&i,,. ki'ločijo med pravico in silo. Torej je odveč, da Irci zavijajo kot pšički ha vasi in gledajo na svojo luno •— Nemčijo. Kogar vjamejo, dobro. Nas pa, ki poznamo ene in druge, ne bodo. Kar imajo Irci, imajo vse po lastni krivdi in zaslugi. Ircem ni nikdo jezika kratil, nikejo zapiral šol, nikdo jih davil, kot je davila na primer Avstrija Slovane. Oni so imeli tisto svobodo, tiste zakone, tiste pravice in dolžnosti, kot jih imajo Angleži. Boj Ircev in Angležev ni pravzaprav boj dveh narodov, ampak boj dveh ver. Narod je jeden, zemlja tudi ena, četudi je eno ta, drugo drugi otok. Kdor pa toči solze radi Casementa, kdor piše članke in se škandali zu je nad njegovo smrtjo^ je precej velik hinavec. Resnica je, da vsak Irec lahko ljubi svojo domovino in svoj narod, pa ne seveda na škodo drugim. Kar je storil Casement, je grdo. V času svetovne krize se zaveže s sovražnikom svoje domovine in skuša pripeljati jih za hrbtom domovini. Ali je storil Elijah v Ter-mopitski soteski kaj drugače? Pa bo kdo nam rekel: saj tudi rti držiš z Rusi in Srbi, ko je vendar Avstrija tvoja domovina. Dobro. Rusi in Srbi so tisto pleme kot je moje, je tisti naro,d, tista kri, kot tvoia. Če si Avstrijec, ni še s tem rečeno, da boš prelival kri onski cesar je na njegovo me- je napram Japonski popolpo-1 irajo parnike ameriške 043. Za mornarico $313.300- sto imenoval maršala Terau- ma brez moči, in v številnih! ^zZ.rrv^nadT kie^ v^ ^iladije pa pobirajo posad- 550, Za pošto $^37^79- Za tihi, da sestavi nov kabinet. Da bojih, ki so nastali tekom let -svobode kot v Z jedin jenih državah leo torpediramh parnikov in jih uravnavo rek in pristanišč $40, je japonski mikado postavil med Japonci in Kitajci, so bili ameriških, poznamo jo v Avstrali- prodajal jih je ljudem, ki govore drug jezik in imajo druge interese. In takemu trgovcu pravimo po domaČe izdajalec. In na vse zadnje: Casement je dobro vedel, kaj ga čaka. če človek gre v vodo z namenom, da se utopi, naj gre. Casement je vedel, kaj bo, in vendar je šel. Torej si je sam kriv vsega. In kdor si sani vedoma zakrivi kaj, tisti ni vreden našega sočutja. Da Casement ni bil noben značaj, nam pričuje tudi to, da je kot star in razsoden mož menjal vero svojih očetov teden dnij pred svojo smrtjo. In menjal jo je najbrže radi migljaja, da postane mučenik, da ga pričakuje šarža. — Tako ali tako človek, ki menja zdaj to zdaj ono, odrastel, izobražen Človek, ki ima že svoja stališča v vseh vprašanjih — tak človek je brez karakterja. Tako je torej z Irci. Vedno se namiguje od ljudij, ki iščejo grehov v Angliij: poglejte uboge Irce. Kako ti trpe, kako se te izkorišča. In če vprašaš take ljudi, ka* ko trpe Irci, kako so izkoriščani, ti molče. Slišali so zvonenje, kot me odločevati pri vladi, da ima on moč vsako vlado pregnati in zrušiti, ki mu krati pravice in svobodo! Ljiibezen do svobode ne trpi tlačenja nobenega naroda. Ljubezen do svobode ne želi tujih pokrajin, ljubezen do svobode se ne vmešava v tuje raiz-mere. Ljubezen do svdbode ne prenaša materijalnih koristij. Ljubezen do svobode «alhteva, da noben mož aH žena ne uboga nikogar druizega kot onega, katerega si je sam izvolil in postavil, da mu vlada. Svoboda se pojavlja v idealu vlade, ki $e čuti popolnoma odgovorno narodu za vsako svoje delo. Svoboda se pojavlja najkrajs-neje v revoluciji narodne duše, kadar vlada hoče zatreti svobodno misel te duše. Nafod, ki je fevolucijonaren, je svoboden* Avstrijski jazbeci so zgubili glave. Sedaj molčijo, ker ničesar ne. razume j o, ali pa molče, ker čutijo nekaj nevarnega v zraku. Kadar človek neče biti človek ampak hoče na vSak način ostati iival, tedaj je tudi žival, ne razume ničesar, nateguje ušesa, boji se vsakega šuma. Toda med Avstrijci se dobijo tudi ljudje, ki so pametnejši. Ti tudi veliko raje govorijo. In ti ljudje so začeti javno menjati svoje nekdanje prepričanje. Dočim smo skozi dve leti govorili, pisali, dokazovali; poživljali in podučevali te ljudi, niso botel| niti poslušati, kaj šele verovati, da je stari Franjo kriv nesreče našega naroda in kriv evropskega pokolja. 2a voljo cesarjevo so lizali pete kajzer ju in sultanu. Ko so zavezniki začeli z ofenzivo, so se enako rogali, niso verovali niti Rusom, niti Francozom niti Angležem. Kričali so po salonih, da stavijo, da Srbije nikdar več ne bo, da nikdar ne pride več do svobode. Toda sedaj so se ti ljudje nekoliko spametovali. Nekateri so pobesHi nosove, drugi pa odkrito pravijo: "E, sedaj je pa gotovo, da propade cesarstvo Franca Jožefa!" lin kdo je povzročil ta čudež? Nihče drugi nego mala Rumu-nija. Ta Rumunija jih je udarila po nosu, in sedaj so dvignili glavo, odprli oči in videli so — propast. I Seveda, avstrijski plačani hlapci še danes pišejo, kako je Avstrija danes veliko bolj trdna kot kdaj prej, Na vsak način; Oreh v stiskalnici stoji bolj trdno kot na stolu, dokler ga stiskalnica ali klešče ne zdrobijo. Avstrijski plačani hlapci pišejo tako za svoje jazbece, toda jazbeci danes ne vr-jamejo vsemu. Mnogo teh jaz-becev je začelo vračati avstrijske liste in pišejo: "E, sedaj vidimo, da nismo imeli prav. Ce so se vsi, prav vsi dvignili nad cesarja, tedaj je gotovo da bo propadel. In če grejo vsi proti cesarju, tedaj je gotovo, da je tudi on nekaj kriv." Siromak France: Godi se rmi kakor lopovu, ki je nekaj ukra del. PrVijo mu: Krasti je do voljeno, samp ujeti te ne sme jo. In ko se lopovu posreči pobegniti, tedaj pravijo: "Glejte, kako je pameten! Živijo!" In če ga ulovijo, pravijo: "E ben, prav mu je, zakaj je pa kra del!" In g-lejte, tako je prepričanje in taka je pamet avstrijska. In tudi jaz sem prepričan, da bodejo cesarjevi in kajzerjevj pe-tolizci, kadar Franc Jožef in kajzer propadeta, prvi padli po njima in kričali: "Linčajmo ju! Lopova sta bila, da jim nihče ni part"< , Mile. u slovenskemu ob-čintfvu naznanjam, da kadar želijo kupiti hišo ali lote v Col-linwoodu blizu cerkve ali drugje, naj se blagohotno obrnejo do mene. S spoštovanjem Konrad Laurič, 704 E. 162nd St (123) OPOMINI Naznanjam občinstvo Iti trgovcem, da Jaz nisem plataHt za dolgove, katere naredi mo* a žena Ivanka Sifrer, roj. Pox* nik. Prosim, da se po tem ravnate. Frank Sifrer, 6425 Spil-ker ave. <1») . VABILO. Spodaj podpisana Terezija in Frank Kmet vabita tla domačo zabavo in proslavo godu Terezije in Frančiška. Zabava se priredi v soboto, 14. oktobra v gostilniških prostorih na 391a St. Clair ave. Slovenci, prijatelji in znanci so uljudno vabljeni k Vej zabavi in da obiščejo najine prostore na omenjeni dan, kjer jim bodemo dobro postregli s svežo pijačo, z dobrim moštom in finim pivom. Domača slovenska godba bo razveseljevala goste in skrbeli bodemo, da bodete vsi najbolj po domači slovenski šeg^postreieni. Uljudno torej vabimo na godovanje Terezije in Franceta. Terezija in Frank Kmet, 3922 St. Clair ave. Ženske dobijo delo! Dobra močna dekleta, 18 let stara m več, dobijo delo pri strojih. Zaslužijo od $1.75 do $2.00 na dan ob začetku. Nad $2.00, kadar se razumejo na stroje. Oglasite se takoj pri Kuharica dobi takoj dobro fduibo, če se oglasi pri Lake View HoteL xi6i W. 9. St («3) Mlad fant ali prileten mož dobi stalno delo, da pomaga pr mlekariji. Anton Carry ave. (n»22) Trije fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 1392 E. 47th St. (122) pri "čas" . e. Chicago 111. all pa na 6033 gi ' Clair ave. Cleveland, Ohio, očnina $1.00 na leto. '. i Iščejo ae zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, Id bi nabirale naročnike A ta velezani-mivi list (Fri.) SOLA ZA GODBO. V spodaj navedeni šoli se podučuje igranje na vse inštrumente. Garantirano, da se izučite. Nizke cene za učenje. 4118 $t. Clair ave. (Fr. 133) VABILO. • na plesno Veselico, katero priredi Slovenska god ba "Triglav" v nedeljor 15. okt B. Juratovcevi dvorani, prej-šni prostor D. Stanešič, 15820 Calcutta ave. Colliriwood-Cle-veland, O. Pričetek je ob 4. uri popoldne. Vstopnina 35c za •moške, ženske proste. Tem potom uljudno vabimo vsa slovenska društva in posameznike, rojake in rojakinje, da se naše veselice' polnoštveilno u-deleže. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno vam na razpolago. Naša godba igra na pihala, šteje 20 mož, pod vodstvom g. L. Masleta. Godba bo igrala več novih komadov, ki jih še niste slišali. Zasukalo se bode lahko staro in nilado. Krasen ribji lov bo prinesel dovolj plena vsakomur, ki se ga udeleži. Šaljiva pošta in druga zabava. Fantje in dekleta se lahko pošteno seznanijo pri plesu, in marsikaterega čaka sreča, ki še ne v<; zanjo. Za dobro zabavo in postrežbo bo polni meri preskrbel odbor. Torej na svidenje dne 15. oktob. v dvorani B. Juratovca. (Fri (121) RAZPRODAJA Radi premalega prostora sem prisiljen razprodati polovico moje zaloge po nižji kakor tovarniški ceni. Kakor vam je znano, se je vse, posebno pa čisto volneno blago podražilo za skoro polovico od lanskega leta in se vedno draži, zatorej gledajte vsi, da si nabavite kar potrebujete za zimo prej kakor mogoče. Na tej razprodaji bodete dobili sledeče blago po skrajno-znižani ceni: 1. Fine moške, ženske in otročje jopiče (sweaters). 2. Najfinejše ženske in otročje zimske suknje. Fine ženske žekete s kikljo (suits.) Fine čisto volnene ženske kiklje. Fine vsakovrstne mačke in mufi (furs). . 6. Fine poročne svilene obleke. Vse gori navedeno blago je Čisto sveže iz najboljšega blaga in moderno ter trpežno. Torej če si želite prihraniti precej denarja, kupite sedaj, dokler imate priliko, ker ta razprodaja bode samo za kratek Čas. Za obilen obisk se vam naj topleje priporočam, (Fri. XI14) BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair zraven 65. ceste. Opomba: Za časa te razpro daje ne bom dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali stemp-sov na gorej navedenem blagu Hiša za dve družini s kopališčem in vsem potrebnim naprodaj. Jako lepa hiša, po nizki ceni. Vprašajte hitro na 1152 E. 77tJh St. (12«) Delo dobi dečko, da se po dne vu nauči lekarništva. Oglasite se pri Grosman & Butnik, 2913 Woodland ave. (121) POZOR! Slovenski trgovci in mesarji na St. Clair ave in okolici so pri skupnem sestanku sklenili, daugode želji svojih uslužbencev, da se jim skrajša delavni čas. Zatorej se cenjenim odjemalcem naznanja, da bodo od 16. oktobra naprej trgovine odprte zjutraj od 5. ure zvečer do 6.30, in v soboto do 9, zvečer. V Collinwoodu. bodo trgovine odprte zjutraj ob pol šestih do sedmih zvečer. Cenjeno občinstvo se opozarja, da to upošteva kakor tudi oni trgovci, ki niso bili navzoči pri seji. (122) Najbolj trpežne in moderne ženske kiklje dobite vedno po najnižji ceni, pri Beno B. Leu-stig, 6424 St. Gair (Fx«5) belih oblek, kavke, nogavice in opravo, ki qiada k kem slučaju so veliki stroški, in Se zmanjšati, kupite kar jete pri meni, kjer daj vse po znižani tančice in vence kupljene 1 uredimo fino in brezplačno. Za obilen vam najtopleje pripore BENO B. LEUSTIG. 6424 St Clair (fh POZOR! Naprodaj je lepa farma •Wickliff, O. Shore line 143. Farma obsega 25 17 akrov grozdja. Nova hiša 8 sobami. Poizve se pri Nau, Wickliff, O. (1 ALI SE SELITE? Kadar se selite ali kadar bi potrebovali kako expresno delo, obrnite se na mene, ker vam takoj te>čno in pošteno postrežem. Prevažam lahko najtežje stvari. (Fri.) JOS KOTNIK, 1057 E' 61 st St. Tel. Princeton 1276 W. SLOV. MESNICA Vedno sveža zaloga mesa vsake vrste. Posebnost je fine suho meso. Vse potrebščine za izdelovanje klobas, jetrnih, mesenih in krvavih. Fine Šunke in želodci, rebrca in klobase. Pripravite se za Martinove nedeljo. Sveže meso vedno po tržnih cenah. 4030 ST. CLAIR AVE. FARMA NAPRODAJ. jako lepa farma, ima 40 akrov, cena samo $3000, vredna $3800 Nova hiša z 5 sobami, pol milje od.Astabula postaje. Vprašajte na 1086 E. 79th St. (121) Obistne neprllike so bolj natanko opisane v našem cirkularju, ki se imenuje "Severovo Zdravilo za obisti in jetra — Kdaj in kako ga rabi ti." Razpošiljamo ga zastonj pišite ponj na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Opir suje načine za zdraviti razne neprilike v slučaju katerih se je izkazalo Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Bevera'i Kidney and Liver Remedy) iz borno po preiskusu. iPbskusite to zdravilo pri zdravljenju vne tja obisti ali mehurja, zadrže vanja vode ali puščanja goste vode, bolestnega puščanja vode oteklih nog ali bolečin v hrbtu, katere povzročajo obistne neprilike, zlatenice in kisleka želodca. Cena 50 centov in $1 v vseh lekarnah. Zahtevajte le Severovo zdravilo za obisti in jetra. Zavrnite j nadomestitev. Ako ga ne morete dobiti, naročite ga od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, DELO! DELO! F Takoj dobe stalno delo možje, da polnijo sode in vozijo sol. Zaslužek nati $3.00 na dan Delo 10 ur. Stalno delo vso zimo. The Union Salt Co. New Yiork Central Railroad, E. 65th Vzemite St. Clair karo (128) Naznanilo in vabilo. S.P.P. dr. Zvon prijazno vabi rojake in društva k zabavnemu večeru, ki ga priredi dne 14. oktobra v M. iPlutovi dvorani na 8)1. cesti. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vabi se vse člane in članice, prijatelje in prijateljice pevskega dr. Zvon. Za dobro postrežbo v jestvinafy in pijači bo preskrbel (tat) Odbor. NOVE HIŠE NAPRODAJ. V Collinwoodu imam mnogo hiš naprodaj od $3000 naprej do $4500. Za eno družino ali dve. Hiše so nove, ravnokar dodelane. Se lahko takoj preselite v nje. V hišalh je električna kič, kopališče in vse moderne naprave. Hiše so v okolici slovenske cerkve. Ako imate le $500, lahko dobite hišo, drugo pa plačujete namesto renta. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri (128) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. Princeton 1298 R. TSL. nUNCZTON 1SSS4. FRANK ČERNF M SLOVENSKA TRGOVINA MmA S-FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Ave. Kadar ielltc kupiti dobro uro In drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploWe ▼ Tseh jetikih, posebno lmportirane slovenske ploKe Is stare domovine ter vac V to atroko spadajoče predmet«, obrnit« sa aaupno n* svojega rojaka. Prodajam tudi aa meae*aa odplačilo. Točno poprav^anje ur, slatnina in grafofonov. Vsako blago je j amčeno. T 1 '' Slovenec, vešč pekarske stro-stroke, bi rad. delo kot pekovski pomočnik. 1317 E. 55th St. (120) Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. (x86) Naprodaj je dobra slovenska mesnica, v sredini slovenske naselbine. Jako pripravna za Slovenca. Poizve se v uredništvu lista. (124) 746 L 152nd St., t Collinwoodu zraven banke Naznanjam vam, da imam veliko zalogo Ženskega, moškega in otročjega blaga. Opominjam va«, da prej ; 1 ke greste v mesto kupovat potrabne atvari, ebrnite ae na nas, kjer debite vedne dobre postrežbo. Za obilen obisk se vam naprej zahvaljuUem. FRANK WACHCIC, ^ 74S E. IS2nd St. V Collinw..du .raven bank«. —M^t1 'Išče se Janez Cerar, doma iz ^Staneč, fara St. Vid. Prej je bil v St. Loilis, Mo. sedaj je v Clevelandu. Išče ga sestra Katarina Cerar, 1411 E. 52. St. (121) Princatan 1M4IV podružnica: S30S HALE AVE. O. Wood Najfinejše mačke in mufe (furs) dobite vedno po nižji ceni kot kje drugje, pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (Wits) BRATA KUNSTEL Dew yorH Dry Cleaning go. Priporočava m coajonoa občinstvu sa ill{«4«, likanja in I MQ3KJH IN ŽENSKIH OBLEK") * .' ■ 1 -1',. , ,,a m j. s ■ HMftemlssi ROMAN SILNEGA ZLOČINCA WtWf»»»»W»»t»»» DUMA3 Denies je porabil ostali del večera, da pripravi omenjeno zdravilo. Drugega jutra, eno uro ali dve potem, ko je gospa de Lamotte povžila zdravilo, dekla k Deruesu in mu povedala, da bolnica jakfc hudo spi, smrči in je vprašala,11 če jo hoče zbuditi. Derues ^re v njeno sobo, odpre vrata in se približa postelji. Nekaj časa posluša, potem pa spozna, da je smrčanje v resnici smrtni boj. Svojo deklo odpošlje na to na deželo s pismom do nekega prijatelja in ji za pove, da se pred pondeljkom ne sme vrniti. Zajedno odpošlje tudi ženo iz hiše, in ostane tako sam s ojo žrtvijo. Tako strašen položaj "bi moral omehčati srce tudi najbolj brutalnemu zločincu. Mož, ka- no preišče papirje, "nikdar vas nisem še videla, da bi tako hitro dali iz rok nekaj, kar ni vašega. Toda držite to svečo bolj trdo, ker vaša roka se vam tako trese, da niti brati ne morem." V tem trenutku prekine smrtno tišino, ki je vladala po celi hiši, strašen krik, potem pa zamolklo grgranje, ki je prihajalo iz sobe na desni "Kaj pa je," zakliče ženska. "Tu gotovo nekdo umiral" Derues je sprevidel, da mu preti nevarnost. V naglici zbere svoje misli. "Nič se ne razburjajte," reče. "Moje ženske se je polotila krčevita mrzlica, in zdaj ima delirij; zato sem pa naročil hišniku, naj nikogar ne pusti v hišo." Toda ječanje in grgranje v sosednji sobi se je nadaljeva teremu je umor nekaj vsakdanjega, ki je navajen prelivati lo, in neprijetni gost je same- kri, bi gotovo čutil kako silno mu srce bije, in če že ne bi imel usmiljenje pa bi se mu gnjusilo njegovo delo ob pogledu, kako se žrtev bori v smrtnih bojih. Toda Derues je hladnokrvno in lahke vesti sedel poleg postelje svoje žrtve kot bi sedel zdravnik, ki študi-bolezen. Od časa do časa je pal slabo bitje žil in se ozrl eklenete oči, ki so se vr-v jamicah, in brez strahu v obraz noči in temi, ki je ala. Smrtna tišina je vla-v celi hiši, cesta je bila eiyif in edini šum, ki se išalo, je bil droban dež, je pomešan z ledenim -sne-bil ob okna. Tupasem je tudi veter v dimniku, sama sveča je razsvitlje-ta grozni prizor, in sve-sveče je odsevalo po sencah, ki so plazi-zidovju. Zdajci veter pre-dež se ustavi, in v tem tku grobne tišine potrka na vrata, najprvo nalah-potem pa ostreje. Deruas roko umirajoče ženske in se sklone naprej, da posluša. Trkanje se ponovi, in Derues postane veg bled. Hitro zagrne z rjuho obraz gos£e de Lamotte in gre k vratom. "Kdo vpraša, prite, gospod Derues," neki glas, v katerem spo-flas neke genske iz Char-katere premoženje je up-Ijal in ki mu je zaupala mno go dolgov, da jih je pobiral za njo. Ta ženska je začela dvomiti o Deruesovi poštenosti, in ker je nameravala zapustiti Pariz že prihodnji dan, je prišla k Deruesu, da prejme svoj denar. "Odprite vrata," ponavlja ženska. "Ali ne poznate mojega glasu?" je prav zal, ker vas ne morem pustiti v hišo. Moja de kla je šla ven, zaklenila je vrata in vzela ključ s seboj. "Toda vi mi morate odpreti," nadaljuje ženska, "absolutno potrebno je, da govorim z vami." ■ "Pridite jutri." "Jutri zapustim Pariz in jaz moram imeti moje papirje nocoj." Derues zopet zanika, toda ženska je začela bolj resolutno govoriti. "Jaz moram na vsak način v hišo. Hišnik mi je rekel, da ni nikogar v hiši, toda iz ceste Menetries sem videla luč v vaši sobi. Moj brat je z menoj, in poklicala ga bom, če takoj ne odprete. "Pa pridite torej," reče Derues. "Vaši papirji so v stanovanjski sobi. Počakajte tu in prinesel jih bom." 2enska ga pogleda in reče: "Sveta nebesa, kako ste bledi. Kaj pa vam je?" "Nič, nič ni, samo počakajte tukaj!" Toda ženska ga ni u-bogala ampak mu je sledila v stanovanjsko sobo, kjer začne Derues iskati med papirji. "Ty fc® reče, "sedaj pa lahko gre- reče ženska, ko ikrb- ste." * medtem kopal veli-h!" reče upnik, "poglejte ga kako se zvija, toda njegova zvijača mi Je znana. Toda jaz moram imeti svoj denar in sedaj mi ne uideš. Daj, odpri ta zaboj, hitro, da vidim6 kaj je notri, in če ne odpreš, pa pokličem policijo." Ljudstvo je bilo različnega mišljenja; nekateri* so držali z upnikom, drugi pa z dolžnikom, in najbrž bi se vnel splošen pretep, da ni nastopil nov dogodek. Neki ' ženski glas se pojavi med množico: Strašna zgodba Leroi de v Jo«. ftaNkVJevl B. 12nd 8L "DANICA" ftt 11. p—' trašna zgodba Lerok de Valine-a, obsojenega na stnrtJ kije zastrupil celo svojo dru- žino." idraT. w. In dočim je ona na ta način L^J^b^z zabavala svoje ljudi in je Mou-1 dvorani, Mi7 chy zadrževal nekatere dru^e, Kje Derues lahko odstranil ^ ZUokari 1081 ^^ M. Večkrat je na potu do Kreste taj. F. Hudovernik, iocs e. 62nd st Mortelerie je bil prisiljen ob- £gf j*L S** A .. » i l "»rET. F. J. Kara, 6204 St Clalr are. stati, ker mu je pnslo slabo. Zboruj« vaa« drugi ton* r mesecu Toda dočim je nevarnost tra- & J***.* John Qrdlaovi dvwsni . . • • , . »• e 16026 St Clalr ave. jala, pa je imel dovolj hladnokrvnosti, da ni postal zmešan. I "RIBNICA" M. iz. Položaj pa ie zahteval še Vkmnt 96» Addiecm Rd. . « .. m | taj. Prank Luaka, 6628 Carry ave. druge varnostne odredbe. 2en- blag. Nick'Vidmar, 1145 bl sot* at. ska je pred postreščkom ome- WIr»T- K®*0« 8t ciair ava. n i , .. Zboruje vsak drogi četrtek v mese- nila njegovo pravo ime, docim ob 8. sva«** t John OMloori dri ga je udova Masson poznala 1'"°*» 60>B 8t CBalr ave. imenu Ducudray. po imenu Ducudray. "clev. SLovenci" at 14, Konečno so prišli pred hišo, Proda. John Kom 1158 B. 60th st kjer je najel klet Derues sto- l&^S^J^SS ™ pi v hišo po ključe, katere je N™*- Km. UM st Clalr m dotedaj še vedno udova hrani-1 a. Zaboj so spravili navzdol | n*» St Clalr ava. ?rez težave. Le postrežčku se -dr. a. m7slo*mek" šl ia je zdelo nekoliko čudno, da bi preds. Joa. Meglic, 6614 Schaefer ava. se to vino spravilo na takem gl-JljttSLSlMA MliJN-a t . . . blag. Frsafc Kebe, 1S11 BL 61st 8t prostoru, ko je vendar gospod sdrav. JM. Sellikar, 6127 StClak- ata. omenil, da se bo takoj prodalo. I wrvo nadaUo ▼ (Dalje prihodnjič.) oocu ob 1. popoldaa v ftolakl dvorani •v. Vida. Pozor I birma je tu! "FRANCK PREftERKN" «t iy. I Preda. Fr. 8odnlkar, 1082. BI. 64Ui Bt iMi imamo jako lepo izbero T^Jnte J. Jamlkar, 6184 St, Clalr av«. 1 blag. A. Anilovar, <111 BL Clalr ava. ava. -tivrt ' rlekliriih nhl^W in • juiuovar, »m Bt. Clalr Valine-a, ki je bil obsojen na'de. ,CJlh oble,' slx™T • J rs; Btcialr ^ ' t , v picev v raznih modah m bar- Zboruje y»afco prvo sredo v me smrt star šele šestnajst let, ker je zastrupil celo svojo družino Y' Neprestano kričeč svojo zgodbo, se je približala pijana stara ženska množici in otepajoč se s pestmi na levo in na desno, je konečno prišla pred Deruesa. "Ah, ah!1" reče ženska, ko pogleda Deruesa, "kaj si ti moj strijfc Derttes? Ali imaš že zopet kaj na duši kot tedaj, ko si požgal svojo trgovino na ce sti sv. Viktorija?" Derues spozna žensko, ki ga je že nekrat napadla na cesti ob priliki, ko je pogorel, in ka tere ženske odtedaj nikdar več ni videl. "Da, da," nadaljuje ženska, "le glej s svojinji sivimi mačjimi očmi! Ali boš rekel, da me poznaš!" Derues se pa obrne k svoje mu dolžniku in mu reče: "Ali vidiš kakšno sramoto mi delaš. Meni je ženska, ki me zssra-muje popolnoma neznana." "Kaj! — Ti me nečeš poznati ? In ti si me pred leti obdolžil, da sem tatica I Toda k sre či je moja družina poznana v ^Parizu kot poštena, dočim si ti —" '^Gospod,' 'reče Derues, "v tem zaboju je dragoceno vino, katero so mi naročili prodati. Jutri dobim denar za njega, in jutri tekom dneva vam bom plačal, kar varn dolgujem. Toda mene pričakujejo in za božjo vofjo me ne zadržujte več, ker s tem mi odvzamete zmožnost, da vam morem plačati." 'Wikar mu ne vrjemi, dobri mož!" kriči ženska, "on je bil lažeh rojen in v njih bo umrl." '^Gospod, obljubim vam na prisego, da vam plačam jutri in bolje je, da zaupate besedi poštenega moža kot pa psova nju pijane ženske." In upnik je še vedno neodlo čen, toda tretja oseba se je oglasila v korist Deruesu; bi je to mizar, ki je poizvedel za vzrok prepira. "Za božjo voljo vendar," reče, "pustite gospoda naprej. Ta zaboj je pravkar prišel iz mejo delavnice, in jaz vem, da je vino notri, ker je tako povedal moji ženi pred dvema dnevoma. "Ali stojiš dober za mene?" vpraša Derues. Na vsak način; saj te ne poznam zastonj deset let, da ne bi odgovarjal za tebe. Ali naj se poštene ljudi, kar tako na cesti napada? Pojdite naprej, jaz vrjamem vaši besedi, vrjemite tudi vi!" Padlo je še nekaj besed, potem pa so dovolili postreŠČku naprej. Ženska je hotela nagajati še naprej, toda mizar jo je grdo pogledal in zapovedal ji naj molči. "Ha! Kaj me briga!" reče konečno. Naj proda svoje vino, če ga more! Jaz ga itak ne bom pila. To je že drugič, da je dobil moža, ki se je zanj postavil; mož mora imeti go(ovo ves svet za norca. Zbo- picev v raznih modah in bar- Zboruje Toako prvo sredo v mesecu vah. Tudi zimske suknje, ob-l^,,8 ^^ OnllnoTl d«™!, leke, klobuke in čevlje za dečke. Pridite k nam in si oglejte I "iV- C,R,L ,N M,T0DH zalogo, predno kupite drugje ^^^iT^t&'Z za birmo. Pri nas si prihranite blag. Anton Baftca, 1016 bl 6lst Bt 2C orocentov na vsakem dolar-(,dr*v- J.M. BalUtar. «117 BLClalr ave. 7^ P^ocem.ov na vsaKem dolar-j ZboruJe rtako fietrto nedeljo „ ju. Nase cene so vedno najniž-|»«ev ob s. popoldne v ioloki dvorani je in naše blago vedno najbolj-',T' Vld*" še. tej. J, BAMOBT. DRUŠTVO nsms* UM ti. Bt (Obtfedaem lutovqpo-la tat spromljevalol) Fr. Maver, Joa. OPtapai ki John Perko. Vratar Alojzij Oliha. BI P. In P. dr. VRH PLANIN Ima svoje redne osje vsako prvo nedeljo v meaeou ▼ Jar&tov&c dvorani, 16820 Calcutta ave. preda. J. Ivan61«, 1670« Waterloo taj. M. F. Intlhar, 1(712 Waterloo blag. Fr. Mramor, 482 B. 168 Bt Jsil-1917- BLOVKNIJA »boruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na S044 F*. Clalr ave. Predsednik Frank »polko «504 Bt Clalr ave. tajnik Frank Ross, «104 Bt Clalr ave. blagajnik John Ftoituna, 1871 Boat' 43rd Street ZdiMSi ia sprejem novih bratov: Frank J. Kam. 4202 Bt Clalr ave. DRUATVO BV. BARBARI IT. «. Spadajoče v Forest City, Pa. Urada. J. Kromar, M8 BL lini Bt L taj. Joa. Terborao, 1834 B. 28 Bt Redne meeetne seje se vrte vsako ftetrto soboto v mescu v John Ordinovl dvorani DRUŠTVO CAR NIB L A «T. 498 L. O. T. M. M. preds. Fr. Bahnlk. 1282 B. 42. St tej. Jul Bresovar, 1178 B. «0. Bt flnaoCna tajnica ln blagafeioa: Mary Dojes, lOia . BL 7Stb Bt rboruje vsaki prvi In tretji torek (V meseca ob 8. sveder t John Ordinovl dvorani, 8026 Bt Clalr ave. sep. 18. V zalogi imamo tudi jako fi-| no izbero ženskih bluz, sukenj in kikelj ter jopičev. Lepa iz« bera moških oblek in sukenj, kakor tudi jopičev in čevljev. Ne pozabite nase trgovine. M, Tolstoy, 6217 St. Clair ave. OPOMBA: Vsske sprsmsmbe nsslo-vs teh uradnikov se mors tskoj ns-znsnltl na vrhevnsgs tajnika. ' POZOR, LORAIN, O. Vsem Slovencem v Lorainuj naznanjamo, da je . MR. LOUIS B&LANT, 1639 B. 31st St naš polnomočni zastopnik zal Lorain, O.; pooblaščen »prejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega za-| stopnika. Uprava "Clev. Amerike."! SV. JOŽEFA 8sm. K. K. Podp. druitvo I sboruje Četrto nedeljo v mesecu ob 3. url popoldne v J. Ordinovl dvorani. — Vstopnina od 18—25. lota prosta, od 26—36. leta |2.00, od 36—40. 1st* «160. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopa. Prsdoed. F. Koren, 1683 B. 41 Bt I. taj. F. Kofimerlj, 466 B. 162 Bt iL taj. J. Stampfl. «127 Bt Clalr. blag. John Germ, 1089 B. 84th St Zaatopnlk aa sapadno stran, Oso. Kofalt 2028 W. 106 Bt aa Nevrburg John Lekan, 2614 B. 80 Bt. OR. BV. JANBZA KRBT. iT. 87. J. B. 4C J. preds. A. Branlselj, 104« B. «1. Bt tad. R. Perdsn, 8034 Bt Clalr ave. hlsg. AL Zakrajiek 1016 B. 62. St. sasto«. FY. Mllavec, 103» Bt «1. st kdrav. FJ. Kern 6204 St Clalr Av. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo -v J. Ordinovl dvorani 6026 St Clalr avs. Or. JUTRANJA ZVEZDA BOPZ. NBWBURO, O. preds. Fr. Kokotec. 8103 lfarble taj. Jak. VolcanAek, B.82dn St blag. J. StanonCld, 8733 B. 77th St Dr. W. Hopkins. 8013 Jones Rd. Druitvo Je vstopnino Kitalo sa (pol leta ter, sboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomalin dvorani 8113 Marble ave. DR. Z. M. b.- Umr' 1881 W. podaafielnlk Andy Badar jo«. J. Meglic, «814 6eh iMiiir, UM B*68th IL tajnik Joa. OUvld; blaga.. Math Olavlch, «306 Glaee ave Druitvo ^bomjs vsako tretjo nedeljo oh 3. pri pop. v Knausovl dvor and. au«. 1|. -BRCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popoL r Knausovl dvorani. Sprejema Člane-, od 16—18 leta. Bolnlika podpora je »C aa teden. $300 smrtntae n fl.00 ma mesec. Pnsds. J. Pekolj, 1197 B. «lst St. L taj. M. Oblak, 1236 B. 60th St blag. Frank Co*. 0031 B. «lat Bt sdrav. J.M. 6BUAKAB, 6137 St Clalr are. EDINO • T. r. Pav. Ped. Bhm. ilh. Kos. 1430 B. 1 JadrlC, MS« B. »1381 «204 druitvo 48th St 40th Bt Bt Clalr Av. Av. Slov. Nar, preds. MIh. taj. John Jadri«, blag. A. Zavtr&ek, sdrsiv. FJT. Kern, «204 St Clalr Druitvo sboruje drugo nedeljo v lesecs dop. aa 3«44 Bt Clalr ave. Bprejema rojake la rojakinje od 18-40. lota. Pevske vade vsak torek 4n Četrtek sveder na 6026 Bt Clalr ave. SAM. POD. DR. 1UŽMBERO ' preda. R. Maver, 4220 Superior. taj. John Roje, 1392 B. 47th Bt blag. Pr. MareiK, 4381 Superior sdrav, F. J. (Kern, 8204 St Clalr Zboruje sadnjo nedeljo 7 mosecu ob 2. url popoldne, us 3041 Bt Clalr ava. Druitvo Jaje 87 bol-nlike podpore na teden ln sa |160 pladnje se 81.00 na meseo. Roja-ke aa vaU k obilnem prtotopu. m are. 17. MLAD. OR. BV. ANTONA PAD. preds. D. (Blatnik, 3641 B. 81st St a tad. Joa. Leksp, 8668 BL 81st Bt H. tal. Joa. Pepel blagajnik A. Akufoa, 3682 B. »th St pod-načelnik Josip Hribar. Drttitvene seje -se vrie vsako 4. nedeljo ▼ mesecu v iotakl dvorani dr DR BLOŽ. BISTRE, 120 SBPZ. preds. A. L under, 1372 B. 47th St podpredsednica Agnes PreveMek. taj. Ang. M ar ki C, 1368 B 63rd Bt. blag. Fr. Vesel, 4030 St Clalr ave. sdrav. FJ. Kern, 6204 StClalrAv. Druitvo sboruje vsako drugo sredo v mesecu ob pol i. ivoCer v Ordinovl dvorani. I 8LOV, NAR. ČITALNICA Ima svojo prostore na vogalu B. filst St tan Glass avs. To je edini slovenski kulturni savod v Cleveland u, katerega Man In Cla-niča U moral HM Vsak saveden Slovenec ln Slovenka. MeeadnJ-na auaia samo 26 oentov, la aah> lahko dohtvate vse boljie sloven-ake knjige In Cfttstaloa mspoiaga s vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi m angleiktam CasopM. fieje se vrtijo vaakl Četrti Četrtek v meoecu v Mtalnicl. Vplie vae lahko vsak saveden čttatol-Car. Preda. F. J. Kara, 6204 BL Clalr taj. Ignac (hiM, 6029 Glaee ave. blag. John Oebnlar, 1B07 B 60. kolek ter. K. Rogel, 1229 B 40. NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM imenik DRUtTVENIH KOV B. D. Z. URADNi- "SLOVENEC" it 1. preds. AL Stemlberger, 863 B. 187. St | taj. Frank ZorMJ, 6909 Prosspr ave. blak. Framk Oaredkar. 1063 B 68th St. sdrav. J.M. Sellikar, «127 StClalr avs. Zboruje vas ko prvo nedeljo v me- j seou ob 2. pop. v John Ordinovl d v o-1 rani, 6026 St. Clalr ave. "BVOBl BLOV^NKE" it. 2. preds. Ag. Kalen, «101 St Clalr avs. I taj. Alojalja Oebular, 1207 B 60th St toUm- Mary Pooalk, 1177 B 60th St. kdrav. F. J. KBRN, «204 St Clalr ave. Seje ae vrte vsak drugI Četrtek v tneeecu Oh 8 svoOer t Joa. Blrkorll dvorani 8006 BL Clalr ave. "SLOVAN" »t 3. Preds. Martin Sorn, 6606 Bonna ave. I taj. Joa. Skupek. 6036 Bonna ave. blag. Rud. Perdan «024 Bt Clalr ave. sdrav. F. J, Kern, 6294 St Clsir ava. Zboruje vsako Četrto nedeljo ▼ mesecu ob 9. dop. t Joa. iBtrkovl dvoraal, 6006 pt Clalr aye- "BV. ANA" it 4 preds. Ivana Gornik, H07I B. 61st Bt I tajnica Fr. Trbeinlk, 1177 Norwood | hlsg. Terealja Ogrloc, 8124 Glass ave. sdrav. JJI, Sellikar, 8127 StClalr ave. j Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. sveder ▼ John Grdtoovl Aro- [ rani, «026 |Bt Clalr ave. "NAPREDNI SLOVENCI" «t 8 preds. It. Cvar, 2867 Laksetde ave. taj. Frank Weiaa. «92« Hecker ave. blag. Fr. Butala, «410 Bt Clalr ave. sdrav. P. J. Kern, «204 Bt Clalr avs. I Zboruje vsako drago nedeljo v mesecu oh 2. pop. ▼ John Ordinovl dvorani, 6026 St Clalr ave. "SLOVENSKI DOM" it «. Preda. Fr. Lopati* 14224 Sylvia ave, I taj. John KonrenčK, 766 B. 200th St blag. John Fabee, 786 B. 100th St zdrav. F. J. Kern. «204 St Clalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 87« B. 200th St. Zdravje je več kot premoženje. Ce se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholiČnimi grenČicami, ki samo oslabijo kri in paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem Času odnaša nabirajoče se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno delovati za rast telesa. Cisto naravno vino ne škoduje krvi, pač pa utrdi telesni . sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahko opravlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, zakaj bi morali uživati Trmerjevo ameriško grenko vino. • To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo Veliko zdravilno vrednost in iz čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živcc. Jc pomoč zoper ZAPRTJE, NAPETOST, GLAVOBOL, BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, i POMANJKANJE ENERGIJE, SPLOŠNA SLABOST. Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar. Naš namen je narediti zdravilo kolikor mogoče dobro, in cena je kljub silno zvišanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. "NOVI DOM" «t 7. Preds. Ant. Cugel, 16930 Branac Rd.l taj. Lottls J. Safran, 1372 B 45ih St blag. Jof. Berkopec, 1890 B. 46th St sdrav. P. J. Kera. 6204 8t. Clalr ave. | Zboruje vsako paro nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. ▼ Jos. Birkovt dvorani, 6006 St Clalr ave. "KRAS" it a preds. Frank Legsa, 676 B 160tb Bt taj. Ignac Medved, 16726 Saranac Rd. blag. Ferd. FerJan«C, 986 Ivanhoe Rd. sdrav. F. J. Kern. 8204 St Clalr av« Zboruje vsako prvo nedeljo ▼ mesecu Ob 2. pop. v osffcrsal dvorani na Holmes ava. "OtAS CLEV. DELAVCEV" «t preda. Frank taj. John Brodall blag. Joa. 1841 B «lth Bt lSJasiatta ave. 974 AddlSOa Rd. Sedanje vreme prinaša s seboj razne goste kot revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napetju in razpoklinah. Cena 2$ in 50c, po pošti 35 in 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 35 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. IZDELUJOČI KEMIST 1333-39 So. Ashland Ave. lili •• - , : ' Chicago,