Listek. 583 lahko mislimo, v kako hudih in nevarnih nevihtah se je nahajal Enej. Toda poslušajmo Vergilija: Aen. III. 200. Pot in smer izgubivši, smo tavali v slepem vodovju, Sam Palinur ni na nebu ni n6či ni dneva razločil, Sredi valov celo on, ni kam, ni kodi, ni vedel. —¦ Aen. V. 12. Sam krmar Palinur je klical z visocega krova: »Groza — uj, kakšen polep zastrl in zagnel je ozračje ! Kaj pač kaniš, Neptun?« — Tako vzkliknivši, ukaže, Jadra tesneje naj spn6 ter upro naj se v vesla mogočna. — Jadra nabuhla je vetru navšev nastavil ter rekel: »Ne bi, oj hrabri Enej, in da Jupiter sam mi obljubi, Ne bi v Italijo upal pri tacem vremenu dospeti. Vetri hrušče" sč strani', izprevrgoma navstajajoči Sem od večernih temin, in zrak se v oblake zgoščuje. Mi pa ustavljati se viharju z enakim uporom Nismo v stanu; in ker je usoda močnejša, sledimo, Kamor nas zove, tija obrnimo se. Sodim, da daleč Ni več bratski Erikov breg in Sikanski zalivi, Ce po spominu jaz prav si umišljam nebesna ozvezdja.« Drugokrat zopet pa z veščimi čuti vestno opazuje rešilna in pogibelna ozvezdja in njih kroženje na visokem nebu in sap raznovrstnih pihljanje nad morjem: Aen. III. 512. Ure še niso noči dovedle do srede obtoka; Zdaj Palinur nemudno se dvigne z ležišča, vetrove Motri in vleče na uho, kako da sape pihljajo, Motri i zvezd nebroj, ki drkajo tiho po nebu, Mali in veliki voz, arkturja, deževne stezevce, Tudi Oriona motri, bleščečega v zlati opravi. Ko pa vidi, da v redu je vse na jasnem obnebju, Znamenje jarno nam da; odpravimo koj se k odhodu Ter poskusimo pot in jader peroti razpnemo. Zato je pa tudi kot poseben iztirjenec in veščak v krmarstvu navadno vodnik, ki vozi prvi pred drugimi, a druge ladje Enejevega brodOvja se ravnajo po njegovi: Aen. III. 561. Ročno povelje zvrše, in k morja prostranstvu na levo Prvi takoj Palinur hreščečo je ladjo zakrmil, Drugi na levo za njim zakrmijo z vetri in vesli. (Konec prihodnjič.) L. P. Prevod Prešernove nemške prigodne pesmi (Gelegenheitsgedicht). Napitnica nazdravljena gospodu Janezu Tomanu, doktorju vseh pravic, in njegovi gospej soprogi Frančiški, rojeni Dolničarjevi, dne t i. aprila 1836. leta na dan njiju poroke. 584 Listek. Prelep dogodek je osrečil vaju, Ki sta pred Bogom segla si v. rokč Ter vpričo nas denes na svetem kraju Prisegla si ljubezni vez zveste Izpolnjene so vaju želj nadeje, Odstranjena ovira prejšnjih mej; Kot istina se vama proti smeje, Kar v željah vaju srečilo že prej. Držečima vzajemne se opore, Od dne do dne jasneje vama bo, Da prave sreče biti tu ne more, Ce ni ljubezen blaga v družbi z njo. Bog vaju zakon s srečo blagoslovi, Sinov naj vama vrsto čvrstih da, Ki Bogu le, pravici se njegovi Uklonijo — in krasnih naj hčera. Naj vama bo bogat studenec sreče Ta zveza pred oltarjem sklenjena ! Ljubezni zvezda vama naj leskeče, Bog živi vaj', dvojica blažena! Ta nemška napitnica >;>Woh] ist ein schones, sel'ges Loos gefallen Euch zweien(< itd. se ne nahaja nikjer v rokopisu, pač pa natisnjena v ljubljanski licealni knjižnici (Sig. 20843. II. C. b. 2.). In na prvo stran tega natisnjenega izvoda je bivši uradnik licealne knjižnice, Juri Kosmač, Cebeličar in Prešernov znanec, pripisal opombo »Gedichtet von Dr. Franz Prešerin«. — L. P. Brankovo kolo. V Sremskih Karlovcih izhajajoči, izvrstno urejevani srbski list »Brankovo kolo*, ki prinaša leposlovne, poučne in književne spise ter pesmotvore najboljših srbskih pisateljev vsaki teden na dveh polah, je priobčil v letošnji 30. številki prav simpatično pisano oceno »Lirskih in epskih poezij* našega dičnega pesnika A, Aškerca. O priliki priobčimo nje prevod. Listnica uredništva. Vida: Vaše pesmice kažejo, da imate lirsko žilo. Za sedaj sprejmemo samo nekaj, Nadaljujte, kadar vas bo veselilo! Glejte pa, da Vam bodo stiki čisti, ne prisiljeni in premonotonski (sladko — srečno — žalnd i. t. d.). Kosec travo kosi, a kadar ma prineso kosilo, pa kosi . . . Borut: Ali morda še ne verujete dovolj v samega sebe ? Naša kratka, objektivna sodba je ta, da ste res pesnik. Saj smo že lani objavljali Vaše pesmi. Pišite, g. Borut, kadar koli Vam je srce polno in čuvstva silijo na dan! Življenje Vam bode dajalo čim dalje več snovi. Veseli nas, da se je naposled tudi v korotanskem gaju oglasil domač slavec . . . Popravek. V naznanilu »Lirskih in epskih poezij« Aškerčevih v zadnji Zvonovi številki (str. 506.) po pomoti nismo omenili založne knjigarnice Ig. pl. Kleinmavrja & Fed. Bamberga. Tvrdki, ki nas je na ta nedostatek opozorila s prošnjo, naj ga popravimo, smo s temi vrsticami radi ustregli. ¦------------------------------>«<-------------------------------