X. letnik. (Druga izdaja.)
V Gorici, dne 30. januvarja 1902.
5. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netraiikovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredniStvo v Gorici, dvoitfče sv llilarija 5tev. 7.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Seineniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskein bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna liskama ' (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
III.
Bogataši imajo res prevelike kupe.
Majhno število bogatašev so naložili nešteti množici nemani-čSev (proletarcev) malo da ne suženjski jarem.
Leo XIII.
Drugo nedeljo je bila županova su-šivnica še bolj natlačena ko vprvič. Ljudem seje videlo na obrazu, da so govore razumeli, in da čutijo krivico, katera se jim godi. Besede župnikove in učiteljeve so prišle iz srca in so tudi šle do srca ubogim kmečkim trpinom.
Ko je župnik pogledal po občinstvu, zagledal je zad v dnu sobe človeka neznanega, suhega in visokega, s črno in redko brado. Učitelj je pristopil in na tihoma rekel župniku: „Danes imamo tudi rudečkarja ali socijalnega demokrata mej poslušavci. ime mu je Rok „Hinek“.
„Nič ne de11, odgovori mirno župnik. „Mene veseli, če pridejo tudi izgubljene ovčice. Pazimo, da jih ne razžalimo s kako nerodno besedo11.
Župnik je začel: „Danes vam imamo pojasniti: 1. ali je res, d a j e g 0-spoda bogata, da ima vsega preveč? 2. a 1 i j e Bog to hotel? 3. ali so bogastvo sami prislužili? 4. a I i soje drugim vzeli?
Veliko je bogatih, ki imajo vsega preveč.
To je resnica, katere ne more nihče utajiti, saj je bogastvo očitna stvar, ki se ne d& skrivati. Sv. oče Leo XIII. je to resnico slovesno izrekel in za njim smemo jo pač vsi duhovniki oznanjati na ves glas.
Veliko je pravih bogatinov, ki premorejo črez en miljon goldinarjev; na Dunaju n. pr. jih je gotovo več ko 300, o mestu Odesi na Ruskem so časopisi poročali, da ima 100 milijonarjev ; v Ameriki, pravijo, da je število milijonarjev še veče ko v Evropi. Veliko jih je, pravim, ali v primeri z množico ubožnih je število bogatinov le majhno. Zato pa je lahko spoznamo in preštejemo, če se prav lotimo. Poglejmo torej, kdo so ti bogatini.
Uradniki (politični uradniki, sodniki, profesorji i. t. d.) niso pravi bogatini. Ne godi se jim ravno slabo, plačani so na sploh precej dobro za svoje delo, ali pravi bogatini niso, ker oni nimajo preveč, da bi mogli zamotavati. Ravno nasprotno: rajše jim zmanjšava ko preostaja. Kar vdobijo prvi dan meseca, porabijo v mesecu, in na koncu meseca so večkrat prav do čistega obrani.
—	Uradniki na sploh tudi nimajo takih mislij, da bi d«nar hranili ali celo z denarjem druge odirali. Zadovoljni so, če pošteno izhajajo in božje darove vživajo brez dolgov. Uradniki torej niso pravi bogatini. „Kaj pa duhovniki?-, oglasi se visoki, suhi mož pri vratih, Rok liinek.
»Tudi duhovniki ne morejo veliko hraniti, ako hočejo živeli po svojem stanu, najmenj pa se upajo obogateti s svojo plačo, katera je jako pičla. Noben stan ne prihrani delavskemu ljudstvu toliko atroikov ko duhovniki, ker ourav-
ljajo najvažnejša opravila in imajo najmanjše potrebe in zahteve’1.
„Aha! zdaj že vem, kam merite. Vi bi radi skrili resnico, da se mastite ob naših žuljih11, reče oni človek
„Tiho, tiho11, zagrmijo .car vsi ljudje h kratu.
„Prosim malo potrpljenja11, pravi župnik. „Jaz ne bom skrival resnice, da se nam duhovnikom na sploh dobro godi kakor tudi uradnikom. Mi smo dobro plačani za svoj trud in znoj, če prav mnogo manj ko drugi gosposki stanovi. Moj Bog, čemu bi to skrival, saj to itak vsi vedo? Ako torej hočete biti pravični, morate tako-le govoriti: Uradniki in duhovniki imajo svoj pošten zaslužek, mi ga pa nimamo. Toda bogatinov med nami ni**.
„A jaz poznam več lakih mej uradniki in duhovniki11, jezi se Rok Hinek.
»Poznate jih več, to vam rad verujem, ali se pa upale reči in dokazati, da so s svojo plačo obogateli ?M vpraša župnik.
„Tega ne vem povedati", reče bolj tiho suhi mož.
,.Jaz vam pa vem povedali, da s svojo plačo je še malo kateri uradnik ali duhovnik obogatel, ako je po svojem stanu živel11, trdi župnik odločno.
„Kako pa?11, vedel bi rad mož s črno brado.
,.0 tem ne bom danes govoril, pridite v nedeljo poslušat11, pretrže župnik ta razgovor, potem pa nadaljuje:
„Pravih bogatinov moramo iskati med veleposestniki, trgovci, menjavci in podjetniki.
1. Bogati so veleposestniki, pa prav malo njih. V Avstriji imamo veliko premožnih posestnikov, ki imajo obilo zemlje, ali dohodkov malo. Njive in vinogradi dajejo veleposestnikom (mej temi so tud; grofje ir. knezi) tako pičle dohodke, da ne morejo živeti po gosposki, ampak so — zlasti njih sinovi
—	prisiljeni iskati si državne službe kot častniki ali uradniki. Poznam grofe, ki so vže 300 let na istem posestvu, a nimajo toliko prihranjenega, kolikor znani vam trgovec L. v Gorici, kateri je začel tržili pred 30 leti. Veliko veleposestnikov imajo še dolgove po vrhu. — Najbolje izhajajo oni mogočneži, kateri svojo zemljo najmenj obdelavajo, da imajo skoraj same travnike in gojzde. Med takimi najdeš še kakega pravega bogatina, o vseh drugih velja pravilo: Kdor ima polno sveta, lačen ne bo, a obogatel tudi ne bo.
2. Bogati so trgovci. Mej trgovci v mestih, zlasti v velikih mestih, n. pr. pri nas v Trstu, je mnogo pravih bogatinov, kateri štejejo svoje imetje na stotisoče gld. — Tudi v manjših mestih najdete mej trgovci lepo število bogatinov. V Gorici n. pr. najdete mej trgovci več lakih, ki va.M premorejo črez 100.000 gld., kar je za našo ubogo deželo res lepo bogastvo. Ubožno ljudstvo se nehote vprašuje: Kako so obogateli? zakaj ravno oni in ne mi ?
3. B o g a t i so menjavci ali trgovci z denarje 111, k i d e n a r menjavajo in posojajo. Ti bogatini delajo z denarjem, nekaj vsaki zase, nekaj se pa družijo v razna društva in snujejo hranilnice, zavarovalnice in borse.
4.	Bogati so podjetniki t. j gospodarji tvornic, parobrodnih društev železnic i. t. d. Vsi ne morejo tržiti z denarjem, ker ga imajo preveč, za to ga morajo koristno vporabiti v kakem podjetju. Pri takih podjetjih nekateri silno obogatijo, zlasti če najdejo delavce y veliki revščini, ker taki jim delajo za vsako ceno, da le za kruh zaslužijo Zgodovina novodobnih podjetij v zadnjih dvesto letih je zgodovina silne revščine delavcev, sužnjev, stroja in silnega bogastva delodajalcev, gospodarjev stroja.
Mej temi bogatini najdete take, ki štejejo svoje premoženje na milijone, da, na slotine in tisoče milijonov. — Velika večina teh srečnih mcnjavcev in podjetnikov so judje, da lahko rečem: menjavci so skoraj sami judje, ker le oni znajo tržiti z denarjem in pri tem bogateti. Kristjanov je moj temi mogočneži tako malo, da ni vredno o njih govoriti. — Mej temi ju dovskimi bogatini so nekateri pravi kralji, kakor na primer: Rotschild, Hirscii, Van-derbilt (v Ameriki), Poljakov (na Ruskem) i. t. d. Ti možje štejejo vsaki po tisoče milijonov gld. Rotschild (dunajski) ima okolo 2.000.000.000 gld. Naša župnija ima 2000 duš, ako bi razdelili Rotschildovo premoženje med nje, udobil bi vsaki človek en miljon gld. — Dohodkov ima ta imenitni mož črez 100 milijonov na leto, tudi če nič ne zaslu i „po strani11, to je na dan črez 273.000 gld. 0 ruskem cesarju vemo, da je najbolj bogat med vsemi kralji in cesarji, pa ima le 100.000 rubljev na dan, t. j. se ne polovico toliko ko naš dunajski Rotschild. — Drugi Rotschild(vParizu)ima okolo5,000.000.000 gld. premoženja in zatorej na leto 2—300.000.000 gld., na dan pa več ko 500.000 gld. t. j. en milijon kron. Vsako uro mu prinesejo črez 20.000 gld., a vsako minuto gotovo po 1000 gld. S takim bogatinom se torej še [kralji ne morejo meriti! Ker uein vže imenoval nekatere jude, naj imenujem še enega kristjana bogatina. Znani pivovar Dreher na Dunaju plačuje več ko en milijon gld. cesarskega davka, kar pomeni, da ima tudi primerne dohodke.
Posebno visoko bogastvo je pospravljeno pri hranilnicah, pri zavarovalnicah za življenje, za ogenj i. t. d. Denar so \ložili od začetka kajpada bogatini, letne obresti in dohodke pa sklada ubogo delavsko ljudstvo. — Uradniki takih zavodov imajo po 30 — 50.000 gld. plače na leto; proti njim so še ministri reveži, ker imajo lepo 10.000 gld. plače.
Te velike svote denarja so si bogatini prislužili v jako kratkem času. — Leta 1800 ni imel praded današnjih Rotschildov še nič, a danes imajo njegovi sinovi in nečaki več ko 10.000.000.000 gld. vrednosti. Na Dunaju najdete milijonarje, ki so prišli pred 40—50 leti tjakaj krošnjarit ali pa celo beračit. — Iz denarja izvira še drugo zlo, ki tlači ljudstva. Bogatini imajo denar, a denar je vladar. Denarju se vse vklanja.
Bogatini so torej gospodarji sveta. In res se jim uklanjajo ministri in vladarji, deželni in državni zbori, ker brez denarja ne morejo nič, denar pa imajo judovski bogatini. Kdor torej hoče kaj veljati, mora se poprej bogatinom pokloniti. Na Francoskem nimajo kralja, ampak ijudoviado (republiko), ljuditvo ae
pa šali in pravi: „Naš kralj je Njega Veličanstvo Rotschild I.“
To žalostno resnico, da je neka gospoda tako bogata, da ima vsega preveč, mej tem ko množica strada vpričo njih, to sramotno resnico, da bogastvo vse ukaže in strahuje, je Leo XIII. takole povedal: „Majhno število bogatinov so naložili veliki množici malo da ne suženjski jarem11.
(Dalje pride.)
Dopolnilne volitve za deželni zbor.
V kratkem bomo jmeli v treh volilnih skupinah dopolnilne volitve za deželni zbor:	v	kmečki skupini	tolminskega
okraja, v	kmečki skupini	sežanskega
okraja in	v	furlanskem veleposestvu.
Vlada ni sicer še ničesar določila, a pričakovali je, da se to v kratkem zgodi. Zato moramo biti na straži, ker nasprotniki ne spe. Tudi ni še gotovo, kako se bode volilo.
V Furlaniji se je že pričela živahna agitacija od strani Pajerjancev, a tudi od strani pristašev odstopiviega grofa Panigaja.
Nas zanimljejo v prvi rrati volitve na Tolminskem in na Krasu. Naša ka-toližko-narodna stranka je šla pri zadnjih volitvah z mladeniškim navdušenjem v boj in si	s	tem priborila	volikanske
vspehe. Nasprotniki upajo zdaj, da so nas z nasilstvom, katero so izvršili v deželnem zboru, potrli, pa se temeljito motijo. Nasilstvo in krivice, katere delajo nasprotniki naši stranki, nas le krepijo in navdajajo z novim navdušenjem za sveto stvar. Naš boj je za najsvetejše krščanske ideale in zato se ne damo zbegati.
Rojaki, primite z navdušenjem zopet za orožje po besedah pesnika:
Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj možko dejanje krepčuje moža.
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nebo blagoslovi!
Politični pregled.
Poroka nadvojvodinje Marije Elizabete. — V torek.30. t. m. se je vršila na cesarskem dvoru naT)unaju odpovedna svečanost nadvojvodinje Elizabete povodom njene poroke s knezom Otonom VVindischgraetzom. Svečanost se je vršila ob prisotnosti Nj. Vel. cesarja, kardinala Grusche, vseh polnoletnih nadvojvod, dvornih dostojanstvenikov ter ministrov obeh državnih polovic, mnogih tajnih svetnikov in odličnih diplomatov. Cesar je ogovoril zbrane ter jih pozval za priče. Vnanji minister grof Goluchovvski je prečital odpovedno listino, s katero se oapoveduje nadvojvodinja pravicam člana cesarske rodbine. Kardinal Gruscha je nudil nadvojvodinji evangeljsko knjigo in nadvojvodinja je pbloživša prva prsta desne roke na knjigo prečitala besedilo prisege ter po tem podala prisego.
Zvečer istega dne je bil na dvoru grotice Lonyay (matere nevestine, nadvojvodinje Štefanije) v Hetzendorfu pri Dunaju diner, katerega se je udeležil cesar, ženin in nevesta, mnogo članov cesar*k« rudbiuu Ur vsi ua Dunaju bi-
vajoči člani Windischgraetzovo rodbine. 3 Cesar je pri tej priliki podelil vsem Win- 1 dischgraetzom, naslov knežji in se bodo tudi ženin najJvojvodinje poslej imenoval kneza. DnejjE m. t. ob 10. uri dopoludne pa je bila v 'Tvorni kapeli na Dunaju poroka nadvojvodinje. Navzoč je bil cesar, vsi na Dunaju bivajoči nadvojvodi in nadvojvodinje, princ Leopold Bava>ski in Gizela, princa Jurij in Konrad Bavarska, Filip in Leop. Saško-Koburški, vojvoda Mecklenburg - Šverin, grof in grofica Lonyay, člani rodbine Windischgraetz, •minister Goluchowski itd. itd. Poroko je izvršil škof Mayer ob navzočnosti mno-gobrojne duhovščine. Po poroki je cesar sprejel novoporočenca v avdijenci.
Visoka novoporočenca sta se po poroki odpeljala na Bled, Irier ^►'‘•bila slovesno sprejeta. Od tod sM od^tovala v Italijo.
Naš avstrijski državni zbor.
— Dne 4. februvarja se zopet snide državni zbor. Na dnevnem redu prve seje bodo ti-le predmeti: dovolitev kontingenta vojaških novincev, bosniške železnice in pa naslov inženirjev.
V	zadnjem času so se razmere med Nemci in Čebi poostrile vsled težav, katere delajo Nemci glede češkega vse-učilišša na Moravskem.
Potovanje prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda v Petrograd. — Listi poročajo, da potuje nadvojvoda Franc Ferdinad v Petrograd začetkom meseca februvarja. Namen temu potovanju da je ta, da se naš prestolonaslednik zahvali carju na njegovem imenovanju generalom ruske konjiče. Listi izražajo mnenje, da je to potovanje sploh znak zboljšanja razmer mej našo državo in Rusijo.
Občinske volitve na Dunaju.
— V mesecu marcu se vrši na Dunaju zopet volilna borba. Dunajski magistrat je razpisal dopolnilne volitve za občinski zastop, in sicer se vrše volitve za četrti razred 4. marca, za tretji 17. marca, event. ožje 18., za drugi razred 19. ozir. 20. marca in za prvi 22. ozir.
24. marca. V četrtem razredu bo po-polniti samo en mandat, namreč oni v Semeringu, tretji razred bo pa volil skoro vse nove zastopnike. Borba bo seveda zopet izredno huda, ker bodo liberalci in soc. demokratje napeli vse sile, da si pribore nekaj novih mandatov, a bržkone ne bodo imeli vspeha.
Sprememba v hrvatski opoziciji. — Kakor poročajo hrvatski listi, sta se dne 15. t. m. obe hrvatski opozicijo-nalni stranki in sicer „0bzorašr‘ (t. j. neodvisna narodna stranka) in pa stranka prava, t. j. stranka, katere glasilo je list „Hrvatska‘‘. Do tega koraka je dovedel opozicijonalne rodoljube poraz pri zadnjih volitvah v ogersKo zbornico. Hrvatski rodoljubi so spoznali, da je nevarno zanje vsako cepljenje, zaradi tega so se združili v jednotno močno opozicijo, katere smftter je stremljenje po državni samostalnosti Hrvatov v krilu habsburško monarhije in pa priklopljenje Slovencev k zjedinjeni Hrvatski.
O južno-afriški vojski. — Angleški generalissimus v Južni Afriki je zopet skrajno nezadovoljen s položajem na bojišču. Mož sicer noče priznati, da mu akcijo ovirajo mnogobrojne bur3ke čete, katerim niti zistem stražnic ne imponira toliko, da bi mirovali in ne dražili miru in počitka željnih angleških vojakov.
*V 	___ __________________________
LISTEK.
Krčanski kralj
Kraljestvo saksonsko je večjidel protestantsko, med tem ko je kraljevi, družina katoliška. Princ^Majn,.. član te družine'je bil pred TTlefijjogvečen v.jnaš-nika in je povzel’ ~dušno pastirstvo v londonskem..delaysičenrokrožju. Ko seje po vojski leta 1866 kralj Ivan saksonski ie mudil v Avstriji s svojo armado, predložila je deputacija protestantskih pridgarjev (pastorjev) in lajikov kralju Ivanu z mnogimi podpisi peticijo, proseč, naj bi kralj bodočega prestolonaslednika vzgojil v protestantski veri, češ, da potem bodo zmagoslavni Prusi lepše postopali z Saksonijo. Kralj odgovori prav katoliški: „Moja krona vam je vedno na razpolago, moja vest pa ne!“ — Na to zaključi ardijenco tako;' da se obrne in gospode v deputaciji pusti z dolgim nosom.
Po neuikom C.
Novice.
Vabilo. — Podružnica »Slomškove zveze“ prire.di dne 6. febr. t. 1. ob 11. uri v „Šolskem Domu“ shod s primernim predavanjem, h kateremu se uljudno vabijo gg. društveniki, pa tudi drugi prijatelji šole in učiteljstva.
Odbor.
Namestnik grof Goess je bil
sprejet v pondeljek v avdijenci pri Njeg. Veličanstvu cesarju.
Vsi slovanski listi obširno pišejo o njegovem govoru, ki ga jo imel pred kratkim o priliki prihoda'nemškega princa Adalberta, drugega sina nemškega cesarja, v Trst. Pravijo, da je avdijenca v zvezi s tem govorom in da je namestnik Goess bil p o z v a n na Dunaj!
Odlikovali je in imenovanje. — Nj. Velič. cesar je podelil deželnemu šolskemu nadzorniku Antonu vit. Klodiču pl. Sabladoskemu v Trstu, povodom njegovega umirovljenja naslov dvornega svetnika, oprostivši ga od taks. Istočasno je imenovalo Nj. Velič. presv. cesar deželnim šolskim nadzornikom za Primorsko gospoda Frana Matejčič-a, c. kr. ravnatelja hrv. gimnazije v Pazinu.
Odlikovale. Nj. Velč. cesar podelil je c. kr. davčnemu višjemu nadzorniku g. Francu Z a r 1 i-ju naslov in značaj finančnega svetnika.
('. g. Franc Stepančič, mnogoletni kurat na Otlici, je dobil po štirde-setletnem službovanju zvišano pokojnino 400 gld. na leto. Pač srečen človek, kajti drugi dobivajo le po 210 do 300 gld. To je farška bisaga! Lahko rečemo, da dobi vsak sluga več ko duhovnik!
Za „Alojzijevišoe“. — Preč. g. Jan. Kodre 20 K, P. in K. v Pulju 4 K.
Bog stotero povrni !
Nasa srednješolska mladina v Gorici. — Naša srednjošolska mladina v Gorici se udeležuje raznih plesov. Vprašamo, kak namen naj ima to? Ali je srednješolska mladina že godna za take reči ? Pregovor pravi: Zgodnja ljubezen — neumno jare!
Pazimo tedaj na mladino! O.
Katoliško politično društvo zn vipavsko dolino. — V kratkem se ustanovi katoliško politično društvo za ves ajdovski sodni'okraj. Pravila so žo poslali na namestništvo. To je sad uvodnih člankov „ Pri morskega Lista11 v minulem letu.
Pričakujemo za trdno, da se taka društva ustanove tudi za sežanski, komenski, kanalski in tolminski sodni okraj. Na delo !
Gosp. Karl vitez Doline je izdal malo brošurico ,v obrambo svoje časti. Znano je, da ga je prejšni deželni odbor svojevoljno odslovil od službe. Vzroki, katere je navedel proti njemu deželni odbor, so tako poniževalni, da je g. vitez Doliac prav storil, da je vso zadevo odkril občinstvu. Mi obžalujemo, da se je tako postopalo z možem, ki je 22 let zvesto opravljal svoje dolžnosti kot kun-celar deželnega odbora.
G. vitez Doliac je dobil po objav-ljenju svoje brošurice iz cele goriške dežele nebroj sožalnih pisem, ki so mu v tolažbo.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici vabi svoje ude na naročbo raznih
Uganka.
Popotniki vozeči se z železnico krajšali so si čas s pripovedovanjem raznih pripovedk in z zadavanjem raznih ugank. — Ko so se vže vsi izgovorili, reče Jud, ki je bil tudi med sopotniki:
„Moja gospoda, povom vam uganko, ali s tem pogojem, da vsaki plača desetico, ako je ne reši“. — Potniki pristanejo na to, a jud jim da sledečo zagonetko: „V nedeljo je belo, v pondeljek modro, v torek rumeno, v sredo zeleno, v četrlek rudeče, v petek sivo, ako se v soboto pomaže s črnilom, postane v nedeljo zopet belo, kaj je to?“ — Potniki so ugibali zdaj to zdaj ono, nihče ni pravega zadel, pa so na to rekli, da so pripravljeni plačali Judu vsaki desetico. — Jud gre od jednega do druzega in nabere lep kupček desetic. Ko jo končal nabirati, zmaje z ramama in reče: „E, tudi jaz ne vem, kaj je !*‘ ter strese vse desetice v roko, iz roke v žep, veseleč se tako lepemu dobičku!
Po »Dauici«. C.
kmetijskih potrebščin kakor žvepla, Tomaževe žlindre, formaline itd.
Sn<‘g. — V nedeljo popoludne je snežilo celo v našem mestu. Ali sneg ni obležal v mostu, pač pa je dobro pobelil bližnje hribe, posebno trnovski gozd in Čaven; s Krasa se nam pa poroča, da ga je ondi padlo colo za pedenj visoko.
V	Skednju pri Trstu je priredilo minulo nedeljo politično društvo „Edinost" javen shod.
Stnroslovenščina v službi božji.
— V prvi številki hrvalsko-slovenskega lisla: SS. Eucharistia čitamo iz peresa prevzornega škofa dr. Ant. Mahniča o glagolici sledeče stavko:
„Pa še nekaj, kar bi znalo komu v oči pasti. Na glavi lista boste našli nekaj glagolice. Zakaj? Moj članovi naše bra-lovštinc jih je ne malo, kateri najsv. Daritev obhajajo v staroslavenskem jeziku. DaigflLje_ bilQ.UC£qtovO, ftli i mn stn-roslovenščina pravo v službi božji. — Sv/^ocfr '”CeoTr^rfr~]^^rošT]''vp raša nj e: P|MznijQjfc JjTagdičf*''v službi božji ena-kopjavnosl z latinščino in drugimi, liturgičnimi jeziki. Nikomur ni na"umCffda brž listom ''širil misel za starosloven-ščino v cerkvi; sv. Stolica je vže določila, v katerih mejah in za katere cerkve velja ta povlastica, a oa«i~&aJa..ciftlg&be svete in n&c}aUWi<Lve. Vender pa mislimo, UlTje umestno bilo na glavi lista posve-dočiti dejstvo, s katerim je edairolioa z.opet_iiQgtMliena v svgjQ.^tara,pmo; to smo storili iz spoštovanifi do najviše avlctpriTSto-';”na ..zemlji, * iz IjuEezni do Cpeuia, XIII., kalečemu . ge ..ima. glagolica zahvaliti* za svojt} v?tajfinj0';‘'tnko na-pTsi vetf0;'^~lfas nT^ram javno pred svetom ponašati se z darom, ki smo ga prejeli od svojega Očeta.
Zofka Kve^iui—— v čudni luči.
— G. Vranjo Klemenčič, soprog urednice tržaSflu! 7SIftvenTčett, je priobčil v .. Edinosti“ št. 18. „Poslano“, ki postavlja slavno apostolico vzvišene nalogo, ki jo ima žena v družini, Zofko Kveder, v prav čudno luč. To ženišče je z raznimi ko-ketarijami zapeljevalo ubogega Klemenčiča. Ko se je pa ta zavedel, je Zofko zapustil in poročil sedanjo urednieo tržaške ,.SIovenke“. Zofka Kveder pa si zdaj prizadeva na razne načine, da bi razdrla zakonski mir in družinsko srečo. G. Klemenčič ji za to ostudno delo izraža najgljoblje zaničevanje. Take so pisateljice tržaške „Slovenke“!
Omika in napredek brez vere
— jc prazna beseda! — Grozno je čitati, kaj se godi križem sveta!! -- Da astni stariši svojega otroka na kose raz-sečejo, kos za kosom v peč vržejo in pri istem ognju večerjo kuhajo!! — — To so nam zdi neverjetno in vendar so je zgodilo ni dolgo tega.
Tako globoko ne pade še pagan, ne m kristjan, omikan človek!
Omika! omika! napredek! svoboda! so upije dandanes. Lepa beseda! ali brez vere, brez nravnega obnašanja, kam nas to dovede?! Če je srce prazno, je vse jrazno, če je srco hudobno, je vse hudobno.
Kavno med ljudstvom, kateremu se je vera vzela in z „omiko“ nadomestila, godč se groznosti.
Otton, oče nesrečnega otroka ni bil neomikan; štel se je k „omikancem“, ki bi morali biti nravni, pošteni ljudje. A ravno to je manjkalo. Da, da, omika brez vere ne dela človeka nravnega, dobrega, usmiljenega. Brez vere ni prave omike. Beseda prazna, ki rodi zveri v človeški podobi!
(!. kr. profesor Seidl — nadzornik pohujšljivc „Soče“. — Gabršček in Kavčič, par nobile fratrum, nas po-zivijeta, da naj povemo, katere zadeve iz konferenc c. k r. realko v Gorici in katere profesorske tajnosti je „S o č a“ kdaj objavila.
Na to odgovarjamo, da smo pripravljeni o tem govoriti vsak čas na onem mestu, ki je edino kompetentno t. j. pred direkcijo goriške realke ali prod deželnim šolskim svetom. Merodajne kroge pozivljemo, da naj storijo potrebne korake, da se ta škandal odpravi. Mi imamo dokaze v rokah ter izrekamo določno, daje „Sočau nedavno objavila zadeve iz konferenc c. kr. realke in razne profesorske tajnosti. Gospod profesor Seidl jo bil takrat nadzornik „Soče“. Njega smo videvali večkrat v družbi z Gabščekom in Kavčičem — tres
faciunt collegium! Vpraša se torej kdo je te reči „Soči“ izdajal?...
Da bi pa mi glede konferenc c. kr. realke in profesorskih tajnosti odgovarjali kakemu Kavčiču ali kakemu pijančku je pod našo častjo.
Dr. Tuma — ud deželnega šolskega sveta. — Nedavno smo imeli čast slišali iz ust zagrizenega naprednega učitelja neko jako kočljivo tajnost iz deželnega šolskega sveta. Ta tajnost se suče okolu nekega duhovskega člana deželnega šolskega sveta. Učitelji so jo sirili od ust do ust. Lahko rečemo, da jo velik del sovraštva, katero goji dandanes učiteljstvo nasproti duliovskemu stanu, posledica le sramotno izdane tajnosti iz deželnega šolskega svela. In kdo jo je izdal? Povedal je napredni učftelj, da jo je slišal iz ust samega dr. Tume — člana deželnega šolskega sveta! Ako se čuli dr. Tuma s tem razžaljenega, naj napravi ložbo.
Pa še nekaj I „Soča“ prinaša po-gostoma o nekem duhovskem članu dež. šolskega sveta tako vesti, da mora vsakdo na prvi pogled reči, da jih jo sramotno izdal človek, ki je sam član deželnega šolskega sveta. Dr. Tuma naj nam pove, kdo je ta izdajalec ? . ..
Vprašamo tedaj: Kdaj bo nehala zdražba, ki se širi iz deželnega šolskega svela po celi deželi ?
Nov kazenski zagovornik in novo okrajno glavarstvo. — Dne 25.
septembra m. 1. sta natepla brata France in Tono Bitežnik iz Bat 62-letnega Andreja Petrevčiča. Zaradi tega dejstva sla stala v pondeljek pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem. Obsojena sta bila na sedemtedenski zapor in na plačilo odškodnine v znesku 109 K. — Kakor poroča „Corriere Friulano ', sta zagovarjala obtoženca Tuma in — Gabršček. Potemtakem smo dobili v Gorici novega zagovornika v kazenskih zadevah -- Gabrščka !
Pa še nekaj smo izvedeli iz „Gor-rierovega" poročila, kar nam ni bilo do sedaj znano. „Corriore“ pravi namreč, da jo - kanalsko okrajno glavarstvo izdalo glede ponašanja obtožencev najboljša spričevala. — Taka poročila so dajo samo s tem opravičiti, da se nahajamo v predpustnem času.
Kaj je še napredno v „narod-nem“ Tolminu? — Pri nekaterih hišah so v zadnjem času ,.bimbali“ nekako tako-le:
lleuto Donnerstag Stroich-Goncert im Gasthause „Modrijan“, wozu hoeiriichsl eiuladet die Familie
Gruss aus dem Erzgebirge.
Nič drugega? —
Ne. „Tajč pohrusten“ je nobel. Po slovenski se vabi samo podrepne volilce.
Iz Cerku«, dne 23. t. in. — Cerkljanski »naprednjaki" ali bolje rečeno: skrajni nazadnjaki iskali so povoda že delj časa z natolcevanjem in lažmi čez našo posojilnico po časopisih. — Toda nekaj časa je imela naša posojilnica pred njihovo puhlo kritiko mir, ko pa so jim stare pogrete politične klobasarije pošle, spravili so se zopet na naš zavod. Premalo pa jim je, da svoje laži raztresa-vajo le v „Soči“ in »Primorcu11, nagro-madili so celo predale „Slov. Naioda“, a hitro za lem pa ,.Sočo“ in „Primorca“; češ, sedaj se lahko opiramo s svojim dopisom v „Soči“ na „Slov. Narod•*. To so zlodejske nakane teh ljudi, kateri so že v svoji strasli tako nizko padli, da njihova zlodejstva že ne moremo več prištevati človeškim.
Spoznati moramo danes, da smo bili proti lem ljudem predobri, kajti naša posojilnica jim je bila v materijalnem oziru vedno desna roka, kar morajo sami pripoznali, ako imajo šo kaj spomina. — Delali nismo pristransko, dokler nas v resnici sami v t« ne prisilite.
No radi Cerkljanskih izzivajočih nazadnjakov, za katerih laž bi n« dali piškovega oreha, ampak radi ljudi, kateri poznajo dobro naš koristni denarni zavod, hočemo pojasniti in pobiti nesramne laži, katere so spletli Cerkljanski nazadnjaki iz zgolj političnih namenov.
Med preteklim letom pregledalo se je poslovanje po revizorjih »Gospodarske zveze" iz Ljubljane, — za vsa upravna leta. Kevizijo je zahteval na predlog načelstva celi občni zbor dno 12. avgusta 1900. Zakaj smo zahtevali revizijo, to cerkljanski obrekovalci dobro vedo; da pa bodo vedeli tudi drugi, povemo: da smo zahtevali revizijo zaradi bivšega blagajnika, kateri jo bil pristaš vaše stranke, kateri pa je hranilnično poslovanje često
zanemarjal, tako, da ga je bila posojilnica primorana odstraniti, ko so je dobilo sedanjega uradnika gosp. Gabrijela Bevk-a.
Čudili se mora vsaki človek, ko čita, kaj vse spravi skupaj pulila domišljavost cerkljanskih »liberalcev11. Pri občnem zboru dne 19. t. m. videl je vsaki za-drnžnik izvirni račun .gospodarske zveze" o revizijskih stroških, kateri se čudno vjema s tistim, katerega ste narisali v „Slov. Narod“ in „Sočo“. — Revizijski stroški znašajo kakor kaže račun 856 K 78 v. S tem računom so bili vsi zadružniki pri občnem zboru zadovoljni, brez najmanjšega ugovora, posebno še ker je ta račun z ozirom na pregledovanje vse poslovne dobe, primerno majhen.
Kar se pa tiče letnih zaključkov, smo za odobrenje istih postavljeni odborniki in zadružniki, nikakor pa ne vsaki kovar umazanih in lažnjivih dopisov.
Vaše podlo pisarjenje po časopisih o falsificiranju računov je umazano natolcevanje in obrekovanje, pravo zrcalo vaše vesti in vaših duš. Z našimi računi se ne bojimo javnosti ter so vsakemu na razpolago, kakor jih moramo tudi predložiti politični oblasti. Saj ste deloma zadružniki tudi od vaše stranke, zato so vam vsaki čas na razpolago revizijski kakor tudi drugi računi. ,,Narodovemu'1 in „Sočinemu“ dopisniku pa dovoljujemo, da si ogloda poslovanje naše posojilnico, da bo znal ločiti kaj je red in kaj nered. Zabredli ste toraj s svojim zakletim strankarstvom že celo na gospodarsko polje. Brez prepira torej ne morete živeti. Le tako naprej! Bodite uverjeni da izvršujete »narodno delo11; in za tako delo zaslužite po pravici ljudske obsodbe, kakor je tudi vas in vaša početja obsodil celi občni zbor dne 19. lega meseca.
Odbor „Hranilnice in posojil nice“ v Cerknem, pooblaščen od celega občnega zbora.
Iz Komna nam pišejo: Dne 21. t. m. je naš občinski sluga s pošte prinesel velik zavoj. Pravijo, da je bil v njem nek „mrtvec“, katerega so poslali od deželnega odbora pod naslovom ,,nepotrjeni občinski računi za leto — 1900“. Naši občinski očetje tuhtajo baje zdaj, kako bi tega mrliča pokopali brez zvonenja. Ker je pa ena roka tega mrliča doma iz Svetega, z drugimi besedami: ker obsegajo ti nepotrjeni računi tudi občino Sveto, zalo se bode dalo pa težko pokopati tega mrliča brez zvonenja.
Narod lažnjiveev so Gimnarji v Afriki. Kakor poročajo potniki, ima med / njimi oni večjo veljavo in ugled, ki se zna boije lagati. Kdor hoče postati minister pri kralju Aba-Difalu, o tem mora iti preje po celi deželi glas, daje velikansk lažnik. Aid „Sočani“ v — Afriko k Aba Difatu!
Učitelj Vuga v Vel. Zabijali. —
(Dopis z dne 25. jan. 1902.) Med občinami, katere je Gabrščekova ,.Soča“ s svojimi umazanimi dopisi dovedla v širjo javnost, vpoštevati se mora v prvi vrsti naša vas, kar je, to moramo priznati, zasluga naših mladih naprednjakov, na čelu jim pred kratkim došlega g. učitelja Vuge. Iz svojega kmetskega dvorca hočem danes označiti življenje tega učiteljskega odličnjaka za časa bivanja med nami. O prihodu imenovanega g., za našo občino pravega »nebodigatreba11, ko ni bilo razun par rogoviležev in liberalnega krčmarja nobenega strankarstva, izrazil se je dotični g., da bode nad strankami stal, se nepristransko vedel ter skušal, kar ni bilo še edino, v edinost spraviti, z dostavkom, da je tudi za ljudskega učitelja težavno stališče, kjer ni pravega složnega življenja. Vprašam pa Vas g. učitelj: Ste li ostal mož beseda svojemu tedanjemu govorjenju? Niste li drugače delal v tem oziru? Ali se ne sramujete, ako ne svojega nasprotnega delovanja, vsaj svojega govorjenja? Ali ste se nepristransko vedel ves čas svojega tukajšnjega bivanja? In o volitvah? Ko ste postal pravcati priganjač napredne bande, ter osem dnij popred letal po hišah, no e v svojej občini, ampak tudi po Dobravljah in Malih Žabljah? Kar je pa največ, ste deloval za mir v občini, za kojoga, sle rekel, da bodete posredoval? Niste li napravil nasprotno, ko ste zasejal jezo in razpor š svojo agitacijo?
Zaplenjeno.
Zaplenjeno.
Nadalje: Je li
vaše čudno obnašanje do čast. gosp. vikarja opravičeno, katero ste pokazal že na dan njegovega prihoda? Brez vsega uzroka ste se vmaknil njegovemu vspre-jemu, šel v Kasovlje in vodslvo šolskih otrok prepustil kr. šol. predsedniku. In zopet: Ali se da opravičiti Vašo vedenje v šoli ob menjavanju pouka s č. g. katehetom, ko vsakikrat slično onemu človeku, ki se v sod skozi vratca spravlja, mimo njega smuknete? — — Kako vpliva to Vaše ravnanje na šolsko mladež? Da! V tem Vas moram nehote primerjali Kamovim sinovom — v Afriki, katere morajo očetje • misijonarji vsled strahu pred njih črno suknjo k sebi vabiti z „njim“ slastno soljo. Kdo ve ali bi tudi vam ne pregnala praznega strahu pred črno suknjo ona tvarina, ki se po prodajalnicah prodaja po 11 kr. kg.?
(Dalje pride.)
Iz Svetega. — Znani debeli naprednjak iz Komna prihaja pogostoma tudi v Sveto, pa ne da bi šel k sv. maši zahvalit se Bogu za prejele dobrote, ampak le za kratek čas in bolji „petit“. Dne 28. t. m. je napadel na polju pri-prostega težaka ter mu očital, da pisari v „Gorico“, kar pa ni res. Delavec mu je krepko odgovarjal. Naprednjaku svetujemo, naj nikar ne moli pridnih delavcev na polju s praznim besedičenjem. Delavci so dandanes dragi!
Železniška črta med Gorico iu Sv. Lucijo. — Po prvotnem načrtu bi se imel napravili blizu solkanskega pokopališča železniški most čez Sočo in bi se vlekla železniška črta po desnem bregu Soče skoro do Plavi. Kakor ču-jemo, se je prvotni načrt v tem pogledu tako spremenil, da bode peljala železniška črta vedno le ob levem bregu Soče pod Sv. Goro.
V	Avčah so dobili za božične praznike nove zvonove. Vlil jih je gosp. Poli v Vidmu. Zvonovi so lepo ubrani in delajo faranom veliko veselje.
Mnruberški Slovenci na Štajerskem hočejo že to pomlad zidati slovensko šolo, da preprečijo ponemčevanje marnberškega okraja. V ta namen pa potrebujejo podpore od vseh Slovencev. Prosimo tedaj goriške rodoljube, naj po svojih močeh vsaj začetkom izdatno podpirajo krvavo potrebno narodno podjetje. Darove sprejema preč g. Avguštin Hecl, dekan v Marenbergu. V dotičnem oklicu, ki nam ga je odbor poslal, čitamo tudi te-le besede, katere naj dobrotniki blagovoli uvaževati : „Da bodemo varno napredovali pri stavbi in pri celi šolski napravi, Vas prosimo, da nam blagovolite naznaniti, na katero svoto se od Vaše strani vsako leto lahko zanašamo11.
S koncem sveta zopet — nič.
Listi so zabeležili, da ameriški a-stronomi naznanjajo, da fiksna zvezda Groombridge s hitrostjo 240 kilometrov na sekundo leti naravnost proti naši zemlji. Dotično vest so ironizirali in prav so imeli. Dotična zvezda jo od zemlje oddaljena 225 bilijonov kilometrov. Ako bi zvezda na leto tudi 10 milijard kilometrov pomaknila se proti naši zemlji, potrebovala bi vendar 22.500 let, da bi premagala razdaljo do naše zemlje. Po tem računu pade Grommbridge šel«
4 januvarja leta 24.401 na našo zemljo. Nam so torej te zvezde še ni treba prav nič bati.
Luteranska propaganda v Avstriji. — Luterani dajajo milijone na J leto, da si v Avstriji pridobivajo odpadnike od sv. kat. cerkve, kateri so navadno sami lumpi. Na Nemškem in An-gležkem pa pristopajo najboljši in naj-učenejši sinovi luteranstva k sv. kat. i cerkvi. Pred kratkim je pristopil h kat. ■ cerkvi v Londonu dr. Lee, kojega so pri- j števali med najučenejše iu najuplivnejše pastorje na Angležkem.
Kdaj in kako naj gnojimo mlademu sadnemu drevju? — Prvo leto ko smo drevo vsadili, ni potrebno, da gnojimo. Gnojenje se začne še-le drugo leto. S hlevskim gnojem drevju gnojiti je vsekakor bolje jeseni kakor spomladi, ker ima gnoj čez zimo čas. da se razkroji in odda redilne snovi zemlji, vsled česar so spomladi koreninam takoj na razpolaganje. Gnoj zakopati je veliko bolje, kakor ga samo raztrositi.
Socijalne drobtinice.
Stavka v Stračicah — končana.
—	V pondeljek so prišli vsi delavci na delo. Vodstvo je dovolilo delavcem za zajutrek 20 minul časa mesto 10. — V ostalem niso delavci dosegli nobene pre-membe. Obrlni nadzornik Coglievina je bil mnenja, da so stav kujoči delavci na krivi poti in jim je dal svet, naj se podajo na delo. Vodslvo je hotelo v 14 dneh odsloviti vse delavce. Spremenilo je ta načrt še-le v pondeljek, ko so vsi delavci prišli na delo.
Pri nedeljskem shodu v Dreherjevi dvorani smo slišali, da je nevolja med delavci nastala v prvi vrsti radi tega, ker so stroji v tvornici slabi in si delavci z njimi ne morejo ničesar prislužiti.
V	tem oziru imajo delavci prav. Ako je delo na pogodbo, morajo stroji biti dobri!
Socijalni demokratje — sleparji nevednega ljudstva! — „Rdeči prapor11 imenuje v predzadnji številki jezuitski red zalego! Pravi, da ima cerkev dve meri, eno za uboge, eno za bogate. V Komnu se je umoril ubog človek — pa duhovnika ni bilo k pogrebu, v Nabrežini pa se je ustrelil nedavno b og a t kupec, — a duhovnik ga je spremil ter blagoslovil.
Tako pišejo slovenski socijalni demokratje, računajoč na nevednost ljudstva, katero ne pozna okoliščin, ki so v takih slučajih merodajne ne glede na ubošlvo ali bogastvo.
O zasebni lasti. — 22. S o tudi stvari, ki so nekdaj imele lastnika, a ga zdaj nimajo več, kor so ali zapuščene ali izgubljene.
Kaj naj rečemo o teh?
Stvari, katere so drugi prostovoljno zapustili, si pridobivamo prav tako, kakor stvari, katere niso imele še nikoli lastnika. V tem oziru ni nobene razlike. Za pridobitev takih stvari zadostuje pripro-sto zasedenje.
Glede stvari, ki so izgubljene, opažamo :
Kdor izgubi kako koristno stvar tako, da nima niti najmanjega upanja, da bi jo zopet našel, izgubi ob enem tudi last. Dotična stvar postane namreč njemu popolnoma nekoristna; kot taka pa ne more biti lastna. 0 tem smo obširno govorili v poglavju 16.
Izgled: Recimo, da pade komu dragocen prstan v globoko morje. Kdor ga kasneje slučnjno najde, si ga po pravici prilasti. Razlog je ta: S padcem v globoko morje postane prstan prejšnemu lastniku popolnoma nekoristen, ker ni nobenega upanja, da bi ga zopet pridobil. Kot nekoristna stvar pa ne more biti lasten. Prejšni lastnik izgubi s tem lastninsko pravico do njega. Zveza, ki je bila v prejšnem času med dragocenim prstanom in prvotnim gospodarjem, se s padcem v morje pretrže.
Drug izgled: Jaz najdem na cesti dragoceno stvar. Poskusim vse, kar zahteva naravni in državni zakon v tem pogledu, da bi našel gospodarja, a vse zastonj. Niti najmanjšega upanja nimam, da bi se mi to kdaj posrečilo. Kaj storiti? V tem slučaju si najdeno dragocenost po pravici prilastim. — Razlog je isti, kakor v prvem izgledu.
Naj omenimo še, da jo v avstrijskem državnem zakoniku (§§ 389—393) natanko določeno, kako je treba najdeno stvari razglašati. Te določbe moramo natanko izvršiti, ako si hočemo pridobiti last najdenih stvari.
Za kratek čas.
Amerikanska. — Amerikanski bogataš Stevard je bil v vojaški službi major. Kupil je lepo posestvo ne daleč od mesta New-York. Na tem posestvu si je dal napraviti krasno palačo.
V	službi je imel korporala z imenom Bob. Ta Bob mu je bil vse: hišni oskrbnik, sluga pisar, „stifelpucer“ in Bog ve, kaj še!)
Nekoč ga pokliče major: „Bob !w Hitro se oglasi: „Kaj želite g. major?" Major: ,.Bob, palača je zdaj končana, manjka mi še na vrtu kamenitih ali zidanih stojal in na njih kipov iz marmorja. Tukaj imaš dvesto dolarjev (nekaj nad 800 kron) in napravi mi na vrtu 12 kipov iz marmorja in sicer še ta teden, kajti v nedeljo večer bo tukaj veselica. Prišlo bo veliko gospode, kateri hočem po noči po enajsti uri pokazati tudi vrt, kjer je, kakor veš, mnogo zanimivih reči. Razume se, da morajo biti tudi marmornati kipi tam11. — Bob: »Gospod major ! Prosim uljudno: v enem tednu ne morem napraviti 12 kipov. To je nemogoče!11 Major srdito: „Kehrt euch, martfch lenuh! To je pokorščina? Kar jaz ukažem, se mora zgoditi! Drugo je tvoja stvar!"
Ubogi Bob vzame 200 dolarjev in gre. Po potu pa reče sam pri sebi: „To bom pa težko zdelal11. Dolgo premišljuje, kako in kaj. Nazadnje mu šine srečna misel v glavo in veselo vzklikne: „Samo na ta način se morem rešiti iz zadrege!“
Bob gre naravnost v „kosarno“ k svojim tovarišem. Pokliče nekatere podčastnike in korporale ter jim reče : ,.Tovariši, jaz imam mnogo denarja, pojdite z menoj v krčmo. Kar zapijemo, vse jaz plačam!“
V krčmi so bili vsi prav Židane volje. Zdaj jim Bob razodene svoj naklep : „Gospod major zahteva od mene 12 kipov iz marmorja in sicer še ta teden, ker bo v nedeljo pri nas veselica. To pa je v tako kratkem času nemogoče. Le vi, dragi tovariši, me lahko rešite iz te zadrege. Obljubljam vam, da ga bomo pili, da bo kaj11. Oni ga vprašajo: „Kako pa misliš?11 Bob odgovori: »Mi moramo izbrati dvanajst lepih vojakov: te moramo pobeliti z gipsom ter postaviti tisti večer na stojala. Ako bo vsaki svojo dolžnost naredil, ne bo nihče opazil11. Podčastniki se nasmejejo prebrisanemu Bobu rekoč: „Prav dobro si si jo iztuhtal!“ Neki »ženl-korporal11 veli: „Jaz se tudi postavim11.
Drugi dan t. j. v torek gre korpo-ral Bob najprej po zidarja, kateremu pokaže na vrtu, kje da mora postaviti 12 stojal. Zmeni se, da mu jih plača po tri dolarje, da morajo biti pa gotova do sobote. Zidar obljubi točnost, kar tudi izpolni.
Še isti večer gre Bob zopet v kosamo, kjer odbere dvanajst lepih vojakov. Pelje jih v krčmo in prav dobro pogosti. Vsakemu posebe odloči, kako ulogo bo predstavljal.
V četrtek reče majorju: „Gospod major, meni je zmanjkal denar*. Major ne reče ne črne ne bele, pa mu da 5e 100 dolarjev. Bob gre zvečer zopet v kosarno in	potem	s tovariši	v krčmo,
kjer so bili	židane	volje. Smejanja	in
napivanja ni bilo konca.
V soboto zvečer je imelu biti na vrtu poskušnja. Bob pelje 12 vojakov na vrt in odkaže vsakemu svoje mesto: Prvi je bil Jupiter, drugi Juno, lep, mlad vojak je bil Venus itd.
Prišla je nedelja. Na večer je bilo pri majorju mnogo gospode, ki se je pri domači veselici izvrstno zabavala. Mej tem je bil Bob svoje kipe že pripravil in vsakemu	posebe	naročil,	kako	se
mora zadržati in mirno stati na svojem stojalu. „Kadar bo čas11, reče Bob, „vas že opozorim, da hitro skočite vsak na svoje stojalo11.
Ob jednajsti uri je bila veselica končana. Gospod major povabi vso družbo na svoj vrt.	Gostje	ogledujejo	kipe	in
hvalijo lepo delo. Gospodične se kar niso mogle nagledati krasnih mladeniških podob. Vsaka se jim je zdela lepša. „Ta-le je pa prav podoben tistemu »ženi-korporalu11, kateri ima kosmato brado11, pravijo nekatere. „Ta je pa prav tak, kakor tisti mladi, lepi vojak, če ga poznate11, rečejo druge.
In vse bi se bilo končalo v najlepšem redu, da se ni pripetila mala nesreča. Ker so bili kipi na pol nagi in le z gipsom dobro pobeljeni, je ,ženl-korporal11, katerega so gospodične najbolj ogledovale, — od mraza prav glasno kihnil. Gospodične so od strahu prebledele in z velikim kričanjem zbežale. Zdaj skoči „ženi-korporalu naglo s stojala in zbeži. Ko ga drugi vojaki vidijo, poskakajo drug za drugim sč svojih stojal in beže v bližnjo vrtnarjevo sobico. Gospoda pa je vsa navzkriž vpila in kričala na pomoč. Gospe in gospo-
dične so se tresle ko šibice, da jih je bilo treba tolažiti. Gospod major pa vpije: „Primite ini te lumpe ! Kje je kaka palica? To mi je naredil lump korporal Bob! Dajte mi pištolo, da ga vstrelim!“
Toda Bob jo je bil še o pravem času popihal, da ga ni major dobil tisti večer.
Ko so gospodje spoznali, kaj da je prav za prav bilo, se niso mogli dovolj nasmejati. Major pa je v enomer kakor besen po vsem vrtu vpil: „Bol>, Bob, Bob! Ta lump mi je spravil 300 dolar-jev“. Vtolažili so ga šele, ko so mu zatrdili, da niso imeli še nikdar in nikjer tako lepe zabave.
Drugi dan pokliče major Boba k sebi in mu reče : .Ti lump sicer zaslužiš palico, ker se je pa gospoda s tvojo lumparijo najlepše zabavala, ti prizanesem. Tukaj imaš še 20 dolarjev za lumparije!“
Tržne cene.
Za 100 „kg.
Moka ogerska: št. 0 K 33-80, št. 1 K 33 —, št. „ 3 „ 31-40, „ 4 „ 31—, „ št. 6 K 29 20.
2 K 32-20, 5 „ 30-20,
Najboljša trm za fl«
KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (57 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4.
Uzorri z navodili »e razpošiljajo brezplačno.
S	Lekarna
liti i Girici
Prave In edine žel. kapljico
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) y0y\)e. — Okrept
ielodec, storž, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Unos* (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
©»v*
CH18TOFOLETTI
v Gorici.
»-VI*—»
ETTI V
Računski sklep
Hranilnice in posojilnice v Cerknemu za IX. upravno leto 1901,
Denarni promet:
Kava: Santos. . .	K	190 —	do	210 —
„ Sandomingo	»	270 —	»>	290 —
„ Java ....		260 —		280 —
„ Portorico . .		270-—		290 —
„ Ceylon . . .		360'—	V	380 —
Slakdor			8750		91-
Špeh			120 —	))	150-
Petrolij v sodu . .		36 —		—•50
„ zaboju .		12 —		1240
Maslo surovo . . .		150 —		160-
„ kuhano . .		200 —		220-
Otrobi debele . .		1060		12-20
„ drobne . .	))	10 —		11-20
Turšiča nova . . .		1280		1440
„ za hrano .		12' 40		13 —
Oves		))	17 —	»	18*—
Št.	Prejemki	Krone	vin.	Št.	Izdatki	Krone	vin.
1	Stanjegotovine v blagajni konec 1.1900	8436	99	1	Vzdignjene hranilne vloge ....	131362	24
2	Prijete hranilne vloge		168801	03	2	Vzdignjene obresti hranilnih vlog .	1159	02
3	Vrnjena posojila	.	28844	17	3	Dana posojila		38839	—
4	Prejete obresti od dolžnikov . . . .	12973	71	4	Upravni stroški		1821	41
5	Vplačani glavni deleži . . . 480'—			5	Najernščina		192	—
6	„ opravilni deleži . . 148’—	628	—	6	Inventar		330	—
7	Vplačana pristopnina		96	—	7	Vzdignjeni glavni deleži . . 120'—		
8	Prijete pristojbine za upravne stroške	411	35		„ opravilni deleži . 92' —	212	—
9	Vzdignjen naložen denar		96942	37	8	Naloženi denar		211517	71
10	Obresti od naloženega denarja . . .	72035	05	9	Prehodnji zneski iz 1. 1900 . 800 —		
11	Prehodnji zneski iz 1. 1900 1038*38				„ „ 1901 . 200-	1000	—
	„ „ 1901 200--	1238	38	10	Rentni davek in pristojbine ....	486	18
12	Povrn-.oni rentni davek iz •• 1900	106	65	11	Povrnjene obresti		142	29
				12	Za dobrodelne namene		410	
				13	Nagrade 		348	—
				14	Izplačana dividenda deležev ....	609	34
				15	Razni stroški		20	—
				16	Stanje gotovine koncem leta 1901 .	2064	51
		390513	70			390513	70
Račun zgube in dobička:
Št.	Debet	Krone	vin.	Št.	Kredit	Krone	vin.
1	Najernščina		192			1	Prijete obresti		12973	71
2	Upravni stroški		1821	41	2	Pristopnine		96	—
3	Za dobrodelne namene		410	—	3	Obresti od naloženega denara . . .	18180	79
4	Rentni davok in pristojbine ....	486	18	4	Zaostale obresti od posojil ....	26062	15
5	Dividenda deležev		612	85	5	VI. 1900 za 1.1901 predplačane obresti	1939	29
6	Izplačane obresti hranilnih vlog . .	1159	02	6	Pristojbina		411	35
7	Kapitalizovane obresti		26203	33		V		
8	Predplačane obresti za 1. 1902 . . .	1650	37		N.		
9	Zaostale obresti v 1. 1900 		24965	30		N.		
10	Odpis inventara		104	07				
lt	Povrnjene obresti		142	29		N.		
12	Nagrade 		348			N.		
13	Razni stroški		20			N.		
14	Čisti dobiček		1548	47				
		59663	29			59663	29
Bilanca:
Št.	Aktiva	Krone	vin.	Št.	Pasiva	Krone	vin
1	Inventar 		936	68	1	Deleži		15096	—
2	Posojila			68	2	Hranilne vloge ... K 638.718 53		
3	Zaostale obresti		26062	15	3	Kapitaliz. obresti . . „ 26.20333	664921	86
4	Naloženi denar pri druzih zavudih .	339500	66	4	Predplačane obresti od posojil . . .	1650	37
5	Gotovina konec 1. 1901		2064	51	5	Rezervni fond		7843	06
					6	Neizplačane dividende deležev . . .	2009	92
	" 		____			7	Čisti dobiček		1548	47
		693069	68			693069	68
Promet y letu 1901 je bil sledeči:
Vseh prejemkov 390.513 K 70 vin. izdatkov 388.449 „ 19 „
I. N. Murovec 1. r., blagajnik.
Skupaj: 778.962 K 89 vin.
V Cerknem, dne 31. decembra 1901.
P. Bevk 1. r., tajnik.	A.	Kosmač	1.	r., načelnik.
F. Gantar 1. r, Blai Čufar 1. r., I. Jereb I. r, Anton Sedej 1. r., Andr. Kobal 1. r., Ivan Peternelj I. r., And. Jeran 1. r., I. Mlakar
1. r., I. Moškat 1. r.. Anton Tušar 1. r., Jakob Peternelj 1. r., Blat Eink l. r.,
odborniki.
Franc Tavčar I. r., Valentin Jež 1. r., računska pregledovalca.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma".
Cotič Peter
čevljar
v (nOMpoaki ulici hiš. št 14
(tik zaloge pohištva g. Breščaka)
sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih C6nah.
v
Cebelno-voščene sveče
kilg. po 4 90 K
Za pristnost jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. IVlčd pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem
J. Kopač,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona