LETO L, št. 1 PTUJ, 3. januarja 1997 CENA 110 tolarjev lA TEDEN / TA TEDEN Novemv naproH Ob začetku vsakega novega leta ljudje naredimo načrte, kaj vse bomo storili, česa ne bomo počeli, kako bomo živeli... Ti načrti so lahko povsem osebni, poznani le vsakemu posamezniku in vplivajo le na njegovo osebno življenje ter morda še na življenje najbližjih. Lahko pa so to načrti, od ka- terih je odvisna usoda več ljudi in je torej tudi odgovornost za načrtovanje in uresničevanje načrtov večja. Gotovo je pri tem najtežje v delovnih orga- nizacijah, kajti od uspešnosti tistih, ki imajo v rokah moč odločanja, je življenjsko odvisnih veliko usod. In da se ti zavedajo svoje odgovornosti, je razveseljivo, saj to pomeni, da je pred ljudmi zanesljivejša prihodnost. Kaj namreč človeku pomagajo sladke besede politikov, ki jim pripisujemo toli- ko usodnost, če gospodarstvo ni dovolj trdno, če ne dela zanesljivih korakov v nove delovne zmage. Prav vesel je človek, ko prebere v glasilu neke de- lovne organizacije optimistične napovedi o usodi več sto delavcev, o novih delovnih načrtih, o razvoju, kije že močno zazrt v naslednje tisočletje. Da, kajti danes se že načrtuje in odloča, kako bo v prvih letih novega tisočletja. Najusodnejše odločitve namreč ne nastajajo od danes do jutri, za njihovo uresničevanje je potrebno več let graditi trdne temelje, šele potem lahko pričakujemo uspeh. In čeprav je novo leto nekakšna prelomnica, to v človeškem življenju pravzaprav ni. Mogoče nas le vzpodbudi, da se za trenutek ustavimo in pregledamo storjeno. Pa res le za trenutek, kajti čaka nas novo delo: v družini, v delovnem okolju, med športnimi in drugimi prijatelji, v raznih društvih ... Delo zase in za druge. Pri čemer je oboje smiselno le, če človeku nudi zadovoljstvo. Naj vam bo novo leto polno zadovoljstva. Nam pa bo v zadovoljstvo, če nas boste radi spremljali vseh 53 Tednikov v letu in vseh 365 ra- dijskih dni. Sonce je brez moči posijalo izza hai'ošl TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA; Praznični dnevi se poslavljajo in morda si marsikdo med vami želi nekoliko miru in počitka. Gotovo si predah zaslužijo preba- vila ter ostali telesni organi, ki jih praznovanja običajno dodo- bra zdelajo. Obilica gibanja na svežem zraku in lahka ter skrom- na prehrana so neizogibni prija- telji poprazničnih dni. Če boste ob tem zgodaj legali k počitku in prebrali še kakšno dobro knjigo, boste kmalu sveži in spočiti pri- pravljeni na izzive novega leta. V današnji knjigarnici vam predstavljam tri knjižne novosti, ki imajo na prvi pogled le malo skupnega: potopis MANA, MO- DROST INDIJANCEV in SOB- NE RASTLINE. Toda vse tri knjige so na svojsten način pove- zane z naravo. Prvi dve knjigi sta hvalnica Zemlji, tretja pa ponuja možnosti gojenja rastlin v sobnih razmerah. Trojka je uvrščena med poučno literaturo, a je hkrati prijetno in enostavno branje. MANA je najnovejši potopis znanega slovenskega popotnika Toma Križnarja, ki je s kolesom prepo- toval domala ves svet. Svoje kole- sarske pripetije ter izjemna du- hovna doživetja je opisal že v knjigah O iskanju ljubezni ali z biciklom okoU sveta, Šambala: z biciklom v Tibet in Samotne sle- di. Mana je obširna in barvnimi fotografijami obogatena pripoved o kolesarjenju med Indijanci. Križnar je tudi tokrat prepletel osebne iskušnje in potovalne pri- gode, ki temeljijo na sožitju z ljudmi in običaji. Ljubitelji poto- pisov boste z veseljem segli po Mani, ki ima 333 strani in je izšla v samozaložbi. Predvsem pa vas bo branje odneslo daleč v toplo Južno Ameriko in boste vsaj malo pozabili na našo zimo. ALI VEŠ, DA DREVESA GOVORIJO je drobna knjiga, sestavljena iz samih lepih misli in besed, ki so jih o naravi povedali severnoa- meriški staroselci. Indijanci, ki niso poznali strojev, matema- tične miselnosti, znanstvenih podvigov, so bili neverjetni mo- dreci skladnega naravnega živl- jenja. Indijanci niso poznali ne velikih mest, ne palač in svetišč, toda edinost z naravo. Velikim duhom in Veliko skrivnostjo jim je omogočila kulturno nadvlado nad belim človekom. Toda ta ni in ni dojel vsemogočnosti in po- membnosti brata sonca, sestre lune, brata vetra, brata zraka, se- stre vode, brata ognja, sestre zemlje in sestre smrti. Modrost Indijancev je za zahodnega civili- ziranega človeka pomembna izkušnja. Kaže mu, kako živeti z naravo, kako duha, dušo in telo oblikovati v harmonično celoto. Po dolgoletnih osebnih stikih z indijansko kuhuro je K. Recheis uspelo bralcem razložiti, kakšno modrost preživetja so poznala na- ravno živeča ljudstva in kako se od njih lahko učimo. Knjiga je odlična za pomiritev in miren sen ter se bere kot dobra knjiga pravljic. Namenjena je vsem starostnim stopnjam in jo je poslovenil Ivan Sernec. Izšla je pri založbi Didakta iz Radovljice. Knjiga ima 108 strani. SOBNE RASTLINE je novost iz zbirke Žepna enci- klopedija, ki jo izdaja Pomurska založba. Kot pove ime zbirke, je priročnik knjiga manjše velikos- ti, a kljub majhnosti enciklope- dično predstavlja večino rastlin, ki jih gojimo po domovih. Knji- go je sestavil John Brookes in jo razdelil na več poglavij: Izbira sobnih rastlin. Izbira in uporaba sadilnih posod, Sobni vrtovi. Oblikovanje s sobnimi rastlina- mi. Oskrba in razmnoževanje. Na 240 straneh boste našli ob nazor- nih skicah in barvnih fotografi- jah vse osnove sobnega vrtnar- jenja ter dobili tudi kakšno novo idejo. Kakšnih posebnosti in no- vosti pa v tej knjigi ne iščite, saj je izvirnik izšel v Londonu sko- raj pred desetimi leti. Toda ljubi- telji lončnic vedno radi prelista- mo knjige, ki so polne zelenja v polnem sijaju, zato vam knjigo omenjam v knjigarnici. Trojica predstavljenih knjig ima skupno tudi neobvezno in počasno branje, ki vas ne bo sililo od Usta do lista h končnemu raz- pletu. Če boste preskakovali stra- ni, ne boste izgubili niti dogajan- ja. Gotovo se boste ob branju počutili umirjeno in zadovoljno. Llllana Klemenili TEDNIK -3.1ANUAR 1997 NASI KRA.II IN LJUDJE - 11 SLOVENSKA BISTRICA / PORTRET TILKE MLAKAR Optimizem^ ki veje iz nmsmeha "Opazovala sem cvetočo češnjo na domačem vrtu. Čebele so brenčale in nabirale med. Ni jim bilo mar, da se je na zeleni trati pričela vojna. Grozeče cevi tankov so bile uper- jene proti našim hišam. V duševni stiski in v upanju, da se bo življenje le uredilo, sem pričela z barvnimi nitkami ve- sti na belo platno," je Tilka Mlakar zapisala na vabilo za razstavo vezenja svojih učenk, kije bila v likovnem salonu v bistriškem gradu. To pa je bil povod za najin poglobljeni pogovor. Njene korenine, pred poroko se je pisala Habjanič, izvirajo iz Pobrežja pri Vidmu. Ravnica, ki jo na južnem robu omejujejo prvi obronki Haloz, je odprta proti severu, kjer je bilo v času njene mladosti čutiti drugačno valovanje življenja. Zazrtost v ta svet je marsikoga popeljala iz domače pokrajine, kjer je še danes kljub sodobnemu načinu življenja čutiti siarožit- nost s številnimi šegami in na- vadami prejšnjih časov, ki jih danes ponovno oživljajo. Tilkini veliki vzorniki so bili njeni strici, materini bratje Feguši, še posebej Miha, znani profesor slovenskega jezika, ki se ga s hvaležnostjo spominjajo mnogi starejši, sedaj že upoko- jeni učitelji. Oditi v mesto in študirati, je bila v njihovem so- rodstvu po materini strani kljub trdnemu kmečkemu sta- nu sveta dolžnost. Tako je eden od stricev postal duhov- nik, drugi častnik v bivši kral- jevi vojski, pa tudi drugi so bili času in stanu primerno izo- braženi. Danes upokojena učiteljica tehničnega pouka cesto v mis- lih poroma v čas svoje mlados- ti, ko je komaj desetletna med drugo vojno izgubila očeta. Še danes se spominja materinih besed: "Če ti je učenje prijetno, se uči in pojdi študirat." In je šla. Najprej je drgnila šolske klopi v Vidmu, nato je v Ptuju obiskovala nižjo gimnazijo ter prvi krog svojega izobraževan- ja sklenila na mariborskem učiteljišču. Seveda pa se s tem ni zadovoljila. Nadaljevala je študij na Pedagoški akademiji v Mariboru in si svoje obzorje razširila na področju ustvarjal- ne dejavnosti - tehničnega pouka, kar je bila takrat neke vrste moška domena. Kljub mladosti, zagnanosti in talentu je bilo spočetka na tej njeni poti v veliki svet učenosti nekaj ovir. Te so najčešče spremljale otroke iz socialno šibkega kmečkega okolja, ki so se morali že zaradi prizvoka 'kmečki' prebijati skozi šolanje brez štipendij. Vendar je Tilka tem socialnim oviram navkljub postala učiteljica, kar je bila njena otroška želja. Že kot otrok je doma okoli sebe zbirala kmečko mladež. Pod kolarnico jih je posadila na voz in učila. Bila je kot prava učiteljica - stroga, a blaga; tako si je nam- reč že od najnežnejših let pred- stavljala ta poklic. Ko se danes takole srečujeva, mi včasih vsa vesela pravi: "Veš, toliko mla- dih ljudi me pozdravlja danes. Tega sem nadvse vesela, pono- sna sem, da sem bila učiteljica." Njena poklicna pot se je pričela na Pohorju, v Lokanji, pa v Oplotnici, nato vse do upokojitve v Slovenski Bistri- ci. Vmes je eno leto poučevala tudi v Mariboru. Tako je v teh letih spoznala kmečke, delav- ske in mestne otroke, njihove želje in potrebe. Poučevati ji je pomenilo več kot samo poklic. Svoje učence je znala vzpodbu- jati k uspešnemu ustvarjalne- mu delu, mnogi med njimi so tekmovali na srečanjih mladih tehnikov ter dosegali lepe uspehe - tudi prva mesta na ta- kratnem republiškem in državnem tekmovanju. Vedno pa jo je motilo, da so se teh tek- movanj udeleževali zgolj fant- je, redkokdaj kakšno dekle. Nekako jezna, ker so bila dek- leta na ta način desetletja za- postavljena, se danes sprašuje, kdo neki je dovolil, da se v osnovnih šolah dekleta niso učila ženskih ročnih del, kot so vezenje, pletenje in kvačkanje. Tako so cele generacije osnov- nošolk ostale brez osnovnega znanja ženskih ročnih spret- nosti. Ko se je 1990. kar čez noč odločila za upokojitev, ji je - Tilka Mlakar prej aktivni učiteljici, polni energije - nekaj manjkalo. Tako je na dom povabila nekaj petošolk in skupaj so ustanovi- le krožek vezenja. Pred štirimi leti je menila, da bo ta dejav- nost trajala mogoče samo nekaj mesecev, vendar so se nasmeja- na in energična dekleta oprije- la dela tako zelo resno, da je iz tega nastala prava mala šola ve- zenja. Seveda ob vsem ne bi šlo brez njenega moža Valterja. Na platno skrbno riše motive, ki jih kasneje spretne vezilje po- pestrijo z raznobarvnimi nit- kami. Ko pa se delo zatakne, roke postanejo trde, misli pa težke, skupaj zapojejo in potem gre delo lažje od rok. Pravijo, da dober glas seže v deveto vas, in tako so Tilko lansko šolsko leto povabili tudi Vezenine, ki so nastale izpod spretnih prstov mla- dih Bistričank, s katerimi Tilka dela že nekaj let na osnovno šolo Videm pri Ptuju, kjer pravi, da je srečala delavna in vztrajna dekleta. Letos ima krožek vezenja še na osnovni šoli Mladika in na dan šole, 12. decembra, je s svojimi učenkami pripravila prijetno razstavo. Jezi se nad novim predmet- nikom za osnovne šole, kjer naj bi vzgojne predmete oškodova- li na račun drugih, in meni, da kdor ni nikoli učil v osnovni šoli in ne pozna želja ter potreb mladostnikov, ta naj ne pred- pisuje programov. "Ob vsem drugem so vzgojni predmeti več kot potrebni, so del naših korenin, pomagajo razvijati lepe duševne lastnosti in tople medčloveške odnose. Ne živi- mo samo od materialnih do- brin, temveč tudi od lepih be- sed in medsebojnega pogovora v družbi z drugimi. Šola mora najti ravnotežje med moderni- mi, koristnimi pridobitvami in preteklimi dobrinami ali kot radi rečemo - ne pozabimo na svoje korenine," niza svoje misli o pomenu vzgojnih pred- metov v osnovni šoli. Vprašam jo, kako dolgo se bo še tako intenzivno razdajala in nekako poskušala nadoknaditi vse tisto, česar v vseh minulih letih ni mogla. Pogleda me, se široko nasmeje in polna opti- mizma pove, da vse svoje živl- jenjske energije še ni porabila. Prav nasprotno, sedaj dela tis- to, kar ima rada, in če nekaj delaš z ljubeznijo, se ti živl- jenjska energija obnavlja. Vida Topolovec PTUJ NA ZGODOVINSKEM ČASOVNEM TRAKU Visodovino m imvim medliem Založba DZS je izdala cd-rom (ostali bomo kar pri tem imenu kljub dozdajšnjim različnim verzijam poimenovan- ja, saj vsi vemo, za kaj pri mali okrogli ploščici pravzaprav gre) Zgodovinski časovni trak, na katerem je v 700 geslih prikazana zgodovina sveta v kronološki obliki od pračlo- veka do danes. Ko poženemo program, se nam na monitorju res pokaže oblika osnovnega traku, ki je razdeljen na posamezne razno- barvne kontinente (ti so raz- deljeni še na posamezna geo- grafska območja, npr. Severna Evropa, Pirenejski polotok itd.), tem pa je kot poseben "kontinent" dodana še Sloveni- ja. Z miško lahko potujemo po celinah (ali pa samo po eni, ki jo povečamo, zemljevid ob strani pa nam istočasno prika- zuje, na katerem geografskem območju smo) in skozi zgodo- vinska obdobja (pod osnovnim trakom imamo prikazan čas, istočasno torej natančno vemo, kje smo geografsko in kdaj časovno). Na trak pa so v ustreznih geografskih območjih in časovnih koordi- natah postavljena gesla (npr. geslo Rim je v kontinentu Ev- ropa, geografsko območje Ape- ninski polotok in časovno 753 pr. n. št. - pravljični začetek mesta Rima), na katerih se lahko zaustavimo, preberemo osnovno besedilo gesla, pogle- damo dodatek v obliki krono- logije, poiščemo literaturo ali pa si samo ogledamo foto in vi- deo material, ki je dodan vsa- kemu geslu. Osnovni časovni trak vsebin- sko pokriva politično zgodovi- no z elementi civilizacijske, ve- liko zanimivih dejstev iz raz- voja znanosti, filozofije in umetnosti ter iz vsakdanjega življenja pa najdemo v poseb- nem delu programa z naslov- om Iskrenja. Izdajatelji (pro- jekt je finančno podprlo Mi- nistrstvo za šolstvo in šport) so program v prvi vrsti namenili šolarjem za uporabo pri pouku in za pomoč pri učenju doma (brez knjig kljub novim tehno- logijam verjetno še dolgo ne bo šlo) in seveda vsem, ki jih zgo- dovina na tak ali drugačen način zanima. Program omogoča tudi iskanje posameznih oseb, kra- jev, pojmov, besed itd. Mi smo poiskali, kje, kdaj in koliko- krat se omenja oz. nastopa na traku Ptuj. Našli smo ga v 17 geslih (v opozorilo vsem, ki bodo program preiskusili in jim bo ta naštel 16 gesel, povej- mo, da se Ptuj pojavi tudi pri geslu arianizem, ki pa ga pro- gram "ne najde"), od teh je pet gesel samostojnih, se pravi, da je Ptuj nekako nosilec gesla oz. govori geslo ali o Ptuju ali pa o nekom ali nečem iz Ptuja, veže pa se 10 lahko tudi na dosti širši prostor. Samostojno geslo je dobila Peioviona, najpomembnejša rimska naselbina na današnjem slovenskem ozemlju. Geslo dodatno ilustri- rajo reliefna plošča, posvečena Nutricam Avgustam in keno- taf v spomin Marka Petronija Klasika (oba spomenika se na- hajata v lapidariju ptujskega muzeja) in zemljevid, ki prika- zuje antično upravno razdeli- tev slovenskega ozemlja z vri- sanimi mesti, cestami in vodo- vodi (pri Ptuju je po nerodnos- ti vrisan samo vodovod, ki je pripeljal izpod Pohorja do Haj- dine, ni pa drugega iz Vurber- ka do Panorame). Samostojno geslo si je zas- lužil tudi Mark Valerij Maksi- miljan iz znamenite družine Valerijev ("njihov" je znameni- ti Orfejev spomenik, katerega slika spremlja to geslo). Svoj vzpon je pričel v času znameni- tega cesarja Marka Avrelija, postal je prvi panonski senator in leta 184 tudi konzul v Rimu. Še ena oseba iz antičnega Ptuja ima svoje geslo, to je zna- meniti škof in mučenec Vikio- rin Ptujski, o katerem smo v Tedniku že pisali. Tukaj sta še dve gesli, ki ne govorita samo o Ptuju. Gre za mitraizem in arianizem, saj sta veri predstavljeni nasploh kot veri, prisotni v rimski državi, vendar pa vemo, da je pet ptuj- skih mitrejev za Slovenijo tako pomembna dediščina, da je ta argument prevladal tudi pri sa- mem osnovnem umeščanju tega drugače splošnega gesla in je to pač locirano na naše obmo£Je. Podoben argument je bil uporabljen tudi pri arianiz- mu (čeprav je Arij živel v Alek- sandriji), saj je edina arijanska skupnost z območja današnje Slovenije znana prav iz Peto- vione (na drugih geografskih območjih je zgoščenost gesel bistveno večja, pri Sloveniji pa tega problema ni, zato je splošno geslo dobilo svoj pros- tor "pri nas"). Sam Ptuj je omenjan v raz- ličnih kontekstih še v nekate- rih drugih geslih: pri bronasti dobi je omenjeno najdišče na grajskem griču; v geslu o zna- menitem učenjaku in prevajal- cu Svetega pisma Hieronimu je omenjeno tudi to, da je izdal spise ptujskega škofa Viktori- na; v geslu o znameniti in živahni prazgodovinski jamar- ski poti je v nekoliko bolj svo- bodnem interpretiranju govor o velikem sejmišču in počiva- lišču na Ptujskem polju; med mejnimi krajinami, ki so nas- tale v 10. stoletju in so tvorile širok obrambni pas na po- dročju od Donave do Jadrana, je našteta tudi Podravska ali Ptujska krajina; v geslu o trgo- vini in obrti so prikazani kon- kurenčni boji, med temi tudi trgovinski spori med Ptujem, Slov. Bistrico in Mariborom; eno izmed zanimivih vprašanj srednjega veka je tudi nastanek mest, v tem kontekstu je govor tudi o spremenjeni obliki kra- jevnega imena Poetovio - Ptuj; v geslu o mestih je kot poseb- nost med našimi celinskimi mesti omenjen Ptuj s svojim statutom iz 1376; v geslu o pre- ganjanju Judov je med mesti, v katerih so se na Slovenskem le- ti naseljevali, naštet tudi Ptuj; mnogi so že slišali za Tabulo Peutingeriano (gre za srednje- veško kopijo poznoantičnega zemljevida), na kateri je upo- dobljeno tudi slovensko ozemlje in naštete vse po- membnejše antične naselbine; v geslu o kolonizaciji je omen- jeno tudi piujsko-ormoško po- dročje; še v dveh geslih je na kratko govor o Ptuju, in sicer v geslu o Rimljanih na Sloven- skem in v geslu o Severski di- nastiji; to geslo spremlja tudi fotografija posvetilnega kamna iz ptujskega lapidarija. Martin Šteinor. MARKOVCI / IZŠ LA KAS ETA BOŽIČNI H PESMI V spomin organisiu in sidodateliu Josipu Keglu Cerkveni pevski zbor svetega Marka iz Markovcev, ki ga že štiri leta vodi Dani Tement, je ob božiču izdal kaseto z naslovom Blažena noč - božična noč, ki jo je posvetil dol- goletnemu markovskemu organistu in komponistu Josipu Keglu. Kaseto so predstavili na koncertu v cerkvi svetega Marka na Štefanovo, ko se je na koncertu predstavil tudi zbor. Markovčani so se lani spom- nili na petdeseto obletnico smrti Josipa Kegla, ki je tukaj v času svojega delovanja vodil zbor, ustanovil pa tudi godbo in tamburaški orkester. Letos so ob predstavitvi kasete posta- vili v cerkvi tudi priložnostno razstavo o tem za markovsko kulturno življenje zelo po- membnem Markovčanu. "O Josipu Keglu smo v zadnjih letih veliko izvedeli. Kaže, da je bil zelo zanimiv človek. Ni bil domačin, pač pa se je priselil v Markovce iz Vidma ob Ščavnici leta 1895. Pred tem je pridobil glasbeno izobrazbo v Gradcu, kjer se je naučil igrati več instrumentov. Tako je v Markovcih ne le us- tanovil godbo in tamburaški orkester, pač pa je ljudi naučil tudi igrati na potrebne instru- mente. Imel je dvanajst otrok, vendar jih je več že v mladosti unirlo. Nekateri Markovčani se Josipa Kegla še spomnijo. Tako je poznana anekdota, da je s seboj vedno nosil vžigalice - kadil je namreč pipo -, na ka- terih je bilo narisano notno črtovje. Takoj ko mu je prišla na misel kakšna melodija, jo je zapisal na vžigalice," je povedal Dani Tement, zborovodja cer- kvenega pevskega zbora svete- ga Marka. Ali ste prebrali in preigrali že vse skladbe, ki jih je zapus- til Josip Kegel? Dani Tement: "V Markov- cih smo našli štiri debele zvez- ke njegovih skladb, to je več kot sto skladb. Ohranjene so celotne partiture za zbor, za or- kester pa samo melodije posa- meznih instrumentov. Vseh še ne poznam, vendar pa z zbo- rom vadimo kar nekaj njego- vih pesmi. Pisal je cerkvene in druge. Gre za kratke, čustvene pesmi, ki napravijo na pos- lušalce, zelo. močan viis. Kegla si prav zaradi tega predstavl- jam kot zelo čustvenega člove- ka, ki je melodijo napisal v hipu. Ko sem pričel pred štiri- mi leti vodili cerkveni zbor, so bili v njem nekateri pevci, ki so peli tudi pod vodstvom Josipa Kegla. Danes je 35-članski or- kester precej pomlajen. Na ka- seti je najlepša zelo znana pe- sem Blažena noč - božična noč." Kaseta je bila posneta v domačem studiu zborovodje Danija Tementa, ki poleg tega, da že štiri leta vodi zbor, tudi sklada. Tako je na kaseti po- sneta tudi njegova pesem Dete presveto. Sicer pa je 27-letni Dani Tement profesor fizike, ki je končal teoretično smer fi- zike na Fakulteti za naravos- lovje in tehnologijo v Ljublja- ni, sedaj pa poučuje fiziko v ptujskem Šolskem centru. V prostem času se zelo veliko po- sveča glasbi in načrtuje v krat- kem izdati še eno kaseto. Meni, da gresta glasba in fizika odlično skupaj, saj veljajo v skladanju mnoge zakonitosti, ki jih spoznaš skozi študij tega ali katerega od drugih naravos- lovnih predmetov. Milena Zupanič 12 - PO NAŠIH KRAJIH 3. JANUAR 1997 - TEDNIK RAZMIŠUANJE / O KULTURI/TRADICIJI, SLOVENCIH IN VINU Živlienie rojeva tradkiio Ljudje ustvarjamo življenje. In življenje rojeva tradicijo. Ta nam omogoča pristno bivanje in otiranja občutel^ pri- padnosti. Omogoča ostati človcit s poreldom. S koreninami, občutkom domačnosti ter s ponošenimi navadami in običaji. Lepo je slediti takemu toku, kajti zagotovo in čvrsto stoji na pristnih temeljih. Prav pripadnost pa je vrednota, s katero se ponašajo le mali. Pa nikar ne imejte v mislih ma- lih po srcu. Ti ne poznajo pripadnosti in njenega pomena, ne vedo, čemu sploh pripadati. In blagor tistim, katerih čut je zaznal domačnost v ponošencm, toplino v tolikokrat ope- vanem in razburljivost, ki zaveje tudi iz znanega in vsa- kodnevnega. Čemu iskati omenjene vrednote kjerkoli drugje kot v okolju, iz katerega izhajamo? Smiselno je vprašanje, kdaj in na kakšen način začnemo iskati vrednote tradicionalne narave. Na dlani je, da komaj zrel človek začuti potrebo po globlji pripadnosti in je sposoben ov- rednotiti vrednosti trajnejše narave. Kar nekaj je bilo že povedane- ga in izpisanega o odnosu do vina. Vino kot hrana, živa ma- terija, poživilo, tekočina z vsebnostjo alkohola in še kaj. Ljudje so tisti, ki krojijo toliko odnosov do ene same reči. Niko- li do potankosti enakih. Več oči ustvari paleto pogledov in niti dva okušalca ne bosta subtilno identična. Nesmiselno bi bilo zahtevati od narave usklajeno monotonijo, urejen redosled od- nosov in pogledov. V toku evolu- cije je narava akumulirala neslu- tene količine energije v raznoli- kost. Vsem, ki se s spoštovanjem obračajo na vino, pestrost omen- jenega področja ni neznana. In ker vsaki pestrosti sledi komp- leksnost, postaja naloga posredo- vanja bogate tradicije zah- tevnejša. Vzbuditi je potrebno odnos do živega, naravnega, ple- menitega. Do trte, vina, do rado- darnih pobočij, trdega dela in neusahljive energije pridnih rok. Kdo so tisti, ki jim je odnos do starega, domačega in tradicio- nalnega tuj? Največ jih je med mladimi. Njihov odnos še ni (ali pa je nepopolno) izdelan. Zal ve- likokrat zaradi pomanjkljivega znanja in tovrstnega zanimanja. In kdo so tisti, ki imajo odnos do vina? Navadno ljudje, katerih življenja so tako ali drugače zaz- namovana z vinom. Bodisi ljubi- teljsko ali jim predstavlja rezino kruha, včasih iz radovednosti in želje po kvalitetnem življenju. Ni težko ugotoviti, da je to manjšina. Tako radi poudarimo, da prihajamo iz vinorodne Slo- venije, kjer se ponašamo z okoli 30.000 ha vinogradov. Da stanje ni zavidljivo, pripomore še visok odstotek ljudi, ki brez kulture pitja prekomerno uživa alkohol- ne pijače. Ker je vino v najširšem smislu del naše biti in tradicije, ker je naša zgodovina in prihodnost, ker je od nas sa- mih odvisno, v kako slabi luči se nam bo prikazalo skozi zaveso prihodnosti, smo odgovorni za stanje na nivoju preventivne de- javnosti. Čutiti je, da smo po stari slo- venski navadi vztrajno zadržani. Negodovanje nad brezčutnostjo in pomanjkanjem zanimanja bi veljalo skleniti z delom. Pa, hva- la bogu, možnosti je na pretek. Pot bi bila gotovo uspešnejša, če bi se dela lotili organizirano, po- vezano in vodeno. Publikacije, nezahtevni tekstovni materiali in predavanja bi mlade zbližala z novim in zagotovo pripravila plodna življenjska tla. Za srečevanja na temo bi morali poskrbeti vzgojitelji že zelo zgo- daj. Zal pa lahko opazimo otroške izdelke na omenjeno temo le občasno v jesenskem času. Dober dokaz, da je kultur- na in naravna dediščina le sezonska zanimivost. Tudi šolske klopi niso pogrešanim prizadevanjem nič bolj naklonjene. Sezonske vari- ante in nekaj malega o vinu kot o zlu (z upanjem se veselimo svet- lih izjem). Možnosti v šolah so ponovno odvisne od organizaci- je in zainteresiranih ter od nji- hovih zanimanj in sposobnosti. Možna področja aplikacije so biologija, zdravstvena vzgoja, načela zdrave prehrane in gospo- dinjski pouk, geografija okolice in podobno. In navsezadnje vsi tisti, ki so krivi, da vino sploh nastane. Do njih nas bo navadno vodila slabo markirana pot. Težko si bomo iz- borili njihov dragoceni čas in iz- vedeli kaj več o vinu in trti. Lite- rature za začetnike s tega področja je ravno toliko kot nič. Torej ostane vino samo. Brez vodiča in dodatnih znanj bo go- vorilo nerazumljiv, škode poln jezik. Razviti odnos pomeni pri- dobiti osnovna znanja, ki bodo rodila novo, pozitivno na- ravnano zanimanje. Tudi kvali- tetni potrošniki ne nastanejo sami od sebe. Oblikuje jih čas, nove informacije, tržišče in proizvajalec sam. Posredovati znanje, odnos do živega in kulturnih zakladov je nekaj, kar zagotovo potrebuje- mo. Oprimo se na vredno spoznanje, da bomo z dajanjem obogatili druge, sebe pa opleme- nitili in upravičili svojo bit. Benka B. Pulko Drobtinke.ki sestavlialo podobo nekeaa iivUenia Za marsikaj zanimivega se Slovenjebistričani lahko zahva- lijo Francu Pajtlerju s Pragerskega, zbiralcu, ki ima oko in nos za starine ter posebnosti. Tako mu je uspelo zbrati zapuščino IJIrika Jakoba Pavlica, po domače Sadonika, i Rdečega Brega pri Lovrencu na Pohorju. Razstava njegove zapuščine, s katero stopa ta Pohorec iz anonimnosti, je sočasno dokumentarni zapis o slovenskem kmečkem po- sebnežu, človeku velikega duha, kronistu, svetovnem popot- niku in romarju. Mogoče bi sam dogodek odprtja razstave prav zaradi tega sodil bolj v Lovrenc na Pohorju, vendar je Pohorje last vseh Slovencev in že zaradi tega je potem težko delati razliko med obema krajema. O pomembnosti razstave go- vori tudi lepo število Mari- borčanov, Rušanov in Lovrenčanov, ki so se odprtja udeležili, ter prav tako številni Pavličevi sorodniki, ponosni na svojega prednika. K slovesnosti pa so prispevali še pevci moškega pevskega zbora z Zgornje Ložnice. Zbiralec Franc Pajtler s Pra- gerskega, ki je po razstavi tudi vodil, je omenil, da je postal na Pavlica pozoren ob branju Kra- jevnega leksikona Dravske ba- novine iz 1937. leta, kjer je preb- ral stavek: "Pravi original je kmet Jakob Pavlic, p.d. Sadonik, samouk, zgodovinar, svetovni romar, časopisni poročevalec, toda pri vsem tem pristni slo- venski kmet in pravi pobornik za slovensko stvar v nekdaj nemškutarskem trgu." Radove- den, kot je, je Pajtler brskal dalje in ugotovil neverjetne reči o kmetu, ki je ob svojem kmečkem delu počel še marsikaj drugega. V dveh sobanah likovnega sa- lona bistriškega gradu so vsi ti predmeti tudi razstavljeni. V prvi so ob knjigah nabožne vsebine v nemškem ali slo- venskem jeziku še dokumenti, ki govorijo o rodu Sadonikov, do- kler ta po moški liniji ni izumrl. V drugi sobani pa se začenja Pavličev rod in seveda vse, kar je Jakob za časa svojega življenja - rodil se je 1876, umrl pa 1948 - uspel zbrati. Težko bi rekli, kjer začeti, ali ponovno pri bogati knjižnici, ki bi je bil vesel marsi- kateri izobraženec, ali pri drugih UIrik Jakob Pavlic, po domače Sadonik, kot ro- mar v Palestini v daljnem 1910. letu. Na rokavu ima številko 415. Takšen način oštevilčenja je bil med romarji v tistih časih potreben. drobnih predmetih, ki sestavlja- jo podobo nekega življenja in so svojevrstna pripoved o kmetu, ki mu na Slovenskem skorajda ni primere. Če se nekoliko ustavi- mo pri knjigah, jih je pred drugo vojno imel resnično lepo število, mnoge med njimi je okupator nameraval sežgati, vendar je Pavlicu uspelo rešiti velik del knjižnice in drugega gradiva. Med razstavljenimi predmeti pritegne pozornost kavni mlinček še iz prejšnjega stoletja, ki so ga izdelali v francoski to- varni Peguet. Še posebej zanimi- vi so njegovi dnevniki, kjer opi- suje nekaj desetletij življenja v Lovrencu na Pohorju, pisani na roko s svinčnikom, edino mate- rino smrt je zapisal s črnilom. Dnevniki bodo brez dvoma izvrstno služili pri proučevanju krajevne zgodovine, tudi tiste v času druge svetovne vojne in ta- koj po njej. V njegovi zbirki je skoraj za tristo let dolgo dobo prevedena rojstna knjiga, neizčrpen vir podatkov, pomem- bnih tudi za sestavljanje družinskih rodovnikov, kar je Pavlic rad delal za okoliške ljudi. S svojih številnih potovanj in romanj, bil je v Jeruzalemu, v Composteli, na Dunaju in še kje, je prinesel marsikaj zanimivega, kar ima danes že pravo zgodo- vinsko vrednost. Veliko tega se je ohranilo in dopolnjuje Pav- ličevo zbirko. Brez dvoma bo marsikoga po tej razstavi zamikalo oditi v Lovrenc na Pohorju in si na kra- ju samem ogledati, kaj se je do danes ohranilo od Sadonikovega oziroma Pavličevega roda. Vsak mu bo povedal, kje je nekoč živel "kmet s Pohorja" ali "Kompos- telski", legenda tega območja, pokazali pa mu bodo tudi v son- cu bleščeče se ostanke Sadoniko- ve domačije na Rdečem Bregu, od koder uhaja pogled na lovrenško dolino pod sabo in vabljivo ležeči trg v objemu po- horskih gozdov, kjer danes živi mladi Pavličev rod. Vida Topeievec PRI IGNACU TOŠU IZ ZAGORCEV / Piše: Ivo Ciani 3 Ocf viniiarja cfo gospotlaria Ko je leta 1952 prišel od vojakov na dvotedenski dopust, mu je njegova nekdanja učiteljica Nedičeva ponudila v nakup sa- dovnjak - za petintrideset tisočakov. V Ignacu se je kar zganilo. Zemlja! A kaj, ko je bil brez prebite pare. Pa sta se do- govorila, toliko mu je zaupala, da ji bo plačal, ko bo imel denar, sadovnjak pa naj bo kar njegov. Segla sta si v roki, kar je takrat veljalo toliko kot pisna pogodba z ne vem koliko pečati. Ignac pa seveda ne bi bil Ignac, če tudi dopusta ne bi koristno izrabil. Tiste jesenske dni je pri nekem kmetu pridno, od jutra do večera, pomagal rigolati hrib za novo gorico. Na roke, kakopak, saj strojev ni bilo, in si prislužil teličko. Medtem ko je v Prištini služil drugo leto vojaščine, je zanjo skrbela mati in jo vzredila v lepo kravico. Ročno jo je pro- dal, kakor hitro se je vrnil, in zanjo pri dinari točno iztržil pe- tintrideset tisočakov. Sadovnjak je sedaj tudi v resnici postal nje- gov. Od ponosa in samozavesti je kar zrasel. Njegova pn/a zemlja! Nič več mu ne bo treba ponižno kot kakemu revčku skozi vas pa tudi v cerkvi mu ne bo več neprijetno, če ga bo v gruči zaneslo med trde kmečke gospodarje. Sedaj je vendar tudi on posestnik, je plaval v oblakih in s to krpico zemlje ko- val načrte, kot bi merila dvajset hektarjev in ne le dvajset arov. Globoko v sebi pa je slutil, da je z njo stopil na pot, ki vodi iz te preklete viničarske revščine. In če drži izkušnja, o kateri kaj radi modrujejo vaški očanci, da zemlja dela zemljo, denar pa denar, potem se mora uresničiti tudi njemu. In tako je tudi bilo. Z željo po uspehu se je v njem začela porajati moč, ki je v taki siloviti meri doslej še ni občutil. Tisti hip se je z dolgim kukan- jem ponovno oglasila ura. Ignac se je zdrznil in tako sunkovito vstal izza mize, da se je kar klop prevrnila. "Jezus, saj bo že skoraj polnoč!" je vznemirjeno vzkliknil. "Vsak čas se bo Martin pripeljal s svo- jim vozom. Hitro morava v klet vino čakat!" Naglo je pogledal k posodi z žganjem, kot da bi se hotel prepričati, ali je vse v redu: "Canka, zdaj je pravo!" in na ogenj rahlo položil še dve pole- ni. V rokah se mu je znašel velik ključ nenavadne oblike. Pogra- bil je še kruh, nož, nekaj kosov domačega sira in rebrca ter vse skupaj stlačil v slamnat cekar. Saj res, jutri vendar goduje Mar- tin in danes še pred polnočjo je treba v klet, k sodom. Lepa šega, ni kaj, sem razmišljal. Ogrnila sva se s plašči in stopila na piano. Nič več ni deževalo, in medtem ko sva zdela v hiši, se je zunaj temeljito sprevedrilo, S kristalno čistega neba je miglja- lo na milijone zvezd in jarka luni- na svetloba se je razlivala po dolini in hribih, da bi lahko dre- vje štel v gozdu in hiše po vrheh. Postalo je mrzlo in na ve- jah drevja se je začelo delati ivje. Z vrha Aleluje se je oglasil razposajeni fantovski vrisk, ki mu je takoj zatem sledil drugi z Vinšaka onkraj doline. Z Ignacem sva zavila okoli vo- gala in že sva se znašla pred vrati, ki so globoko pod temelji hrama vodila v prostor pred kletjo, SlužIl je za prešo, hudo staro, kot je rekel, za razne škafe, lakance in pute. Na zidni polici iz preproste deske so ležali leseni čepi raznih velikosti, pa čepi iz plute, glinene vehe, leseno kladivo, rogoza, sveče in škatlica z žveplenicami. Na- jvečje presenečenje zame pa so bila vrata, ki so od tod držala v "tisti posvečeni prostor" s sodi. V obokani nizki odprtini, da sva se morala skloniti, so bila povsem iz lesa in že močno počrnela. Ko pa sem z njihove- ga vrha z roko na rahlo odstranil očrnelo plast, so se prikazale črke in številke: 16 G M B 22. Kar sapo mi je zaprlo in že nas- lednji hip sem se vprašal: Je mar klet starejša od hiše? Kdo bi vedel?! Vrata so bila ses- tavljena iz štirih ročno stesanih, vendar debelejših in širših de- sak, ki sta jih na notranji strani, zgoraj in spodaj, vezali dve močni prečni lati, pritrjeni z lese- nimi klini. Nobenega žeblja, no- benega železnega okovja. Tečaji leseni, v obliki valja, spodnji se je vrtel v zemlji, zgornji v oboku. Tudi preprosta kljuka je bila lesena in se je odpirala s potegom vstran. To- rej vse hudo, hudo staro. Prostor, v katerega sva se spus- tila po dveh stopnicah, ni bil ravno velik in bolj kvadrataste oblike kot ne. Ob stenah iz kamnitih plošč, ki mu tukaj pra- vijo živec, prekritih s črno ple- menito plesnijo, so bili na lese- nih gantarjih sodi. Sod pri sodu, od leve proti desni, polovnjak se je tiščal polovnjaka (okoli 3001), na vrhu pa še štirka pri štirki (okoli 100 - 140 1). Le na koncu vrste, v levem kotu kleti, sta se proti nizko obokanemu stropu bahavo dvigala dva petstolitrska ovalna velikana. Ignac je bil nanju še zlasti ponosen, saj sta edina imela umetelno izrezljani čelni ploskvi. Prva je prikazovala grozd, ročko in letnico izdelave. V drugo pa je domači mojster iz- rezljal ali sv. Jurija na konju, kako s sulico ubija zmaja, ali pa sv. Martina, ki je prav tako na konju, vendar z mečem reže svoj plašč na dvoje, da bi ga po- lovico poklonil beraču. Tega se sedaj po toliko letih ne spomnim več natanko. Eno pa je zagotovo res: Martina v kmečki vinski kleti doslej še ni- sem pričakal, zato si bom tiste- ga v Ignačevi zapomnil za vse žive dni. Bučna veselična marti- novanja po mestnih lokalih z našemljenim "Martinom" v mašniških oblačilih ter z bolj ali manj neduhovitim krščevanjem mošta se lahko skrijejo pred to domačnostjo in nepotvorjeno pristnostjo. Tišina in spokojnost novembrske narave z misteri- jem polnočja, ko se bo zgodila skrivnostna preobrazba mošta v vino, pa čar le še poglabljajo. In ko je Ignac porinil šef (rastlinska natega) v sod, se mu je v obraz zarisal nerazložljiv mir. V kleti je nastopil trenutek tihega, skoraj prazničnega pričakovanja, ko je nastavil šef na usta in močno potegnil. Nato pa gaje s počas- nimi, skoraj previdnimi kretnja- mi izvlekel, še prej pa s palcem zamašil zgornjo odprtino. "Še pred polnočjo je bilo v tem sodu vino, zdaj pa sem iz njega že potegnil vino!" je slovesno dejal in nama natočil kupici. Dvignila sva ju proti svetlobi in ugotovila, da je mošt sicer povrel, vino pa da še ni prav bistro. "Tam okoli božiča že bo!" je pristavil. "Najprej pa spijva na zdravje sv. Martina, ki nam je dal toliko vina!" se je s hvaležnostjo spomnil vinskega svetnika in z roko zaokrožil po zraku vzdolž vrste polovnjakov. Trčila sva in zvrnila do dna, ne da bi ga, "vreznega", kot je že btl, sploh prav okusila. No, saj ne vem, ali sem se sploh zavedal sloves- nosti tistega trenutka, vem le, da me je kot Slovenca ganila nep- reračunljivost, poštenost in ve- rovanjsko bogastvo našega na- roda, tisti hip poosebljenega v mojem gostitelju. Prva kupica pa, priznam, da mi je izredno prijala. Po okusnih rebrcih in čudovite.m kruhu se mi je na- ravnost prilegla. Kar dušo mi je privezala in šele sedaj se mi je posvetilo, zakaj na mizi v hiši ni bilo ročke z vinom. "Zdaj sva pila šipon, zdaj pa bova laškega!" In že je s šefom potegnil iz drugega polovnjaka. "Ta naj bo na vaše zdravje in na najino pivo srečanje. Upam, da ne poslednje!" Primaknil je kozarec k mojemu, da sva ponovno trčila in izpila do dna, kot se za zdravico tudi spodobi. Po telesu se mi je jela pretakati toplota in kar čutil sem, kako mi lica rdečijo. Pri duši mi je postajalo neznansko lepo in tisti umazani svet tam zunaj, poln krivic, podlosti, zahrbtnos- ti, se je začel počasi umikati iz moje zavesti. V tej od boga dani kleti je vse drugače, kot bi bil daleč, daleč proč od ponorele surovosti našega vsakdanjika. Ti štirje od plemenite plesni počrneli zidovi, sodi, ki se tišče drug drugega in se v medli svet- lobi zde kot velike objemajoče se sence, ta tesni v zemljo zariti prostor s patino treh stoletij ... vse to je kot pribežališče, zave- tišče in pozabljenje hkrati. TEDNIK - 3. JANUAR 1997 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 13 PTUJ / OBISKALI SMO PRIMESTNO ČETRT GRAJENA Žejno obrobje konino dobilo vodo v primestni četrti Grajena, ki po svoji zunanjosti spominja na pokrajino Slovenskih goric (dolinski svet se izmenjuje z gričevnatim), živi v štirih naseljih (Mestni Vrh, Grajena, Gra- jenščak in Krčevina pri Vurberku) okrog 2050 prebivalcev. Največje naselje je Krčevina pri Vurberku, kjer je tudi največ počitniških hišic - trenutno jih je že okoli sto. Predsednik sveta primestne četrti Janez Vertič je povedal, da z vsakim novim metrom asfalta prihajajo na njihovo območje novi prebivalci. Res pa je, da si jih večina postavlja hišice za prosti čas, te pa ponavadi v jese- ni njihovega življenja postajajo stalna prebivahšča. V glavnem jih gradijo Mariborčani. Glede na strukturo so prebi- valci primestne četrti Grajena delavci in kmetje. Največje kmetijske površine zavzemajo sadovnjaki in vinogradi Kmetij- skega kombinata Ptuj. Od dru- gih dejavnosti je zelo razširjena trgovina, nekaj je obrtnikov in podjetnikov, od proizvodnih obratov je večji strojni remont Mlakar, nekaj Grajenčanov pa se ukvarja tudi s turistično dej- avnostjo; znano je kmečko gos- tišče Sluga in gostišče Damjak z jeleni. V središču četrti, v Graje- ni, je tudi sedež podružnične šole OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Zelo dejavno je kulturno društvo Grajena s svojimi sekci- jami - dramsko ter moškim in ženskim pevskim zborom, ki skrbijo za kulturni utrip območja. V športnem društvu so med dejavnejšimi nogome- taši. Prizadevni pa so tudi člani gasilskega društva Grajena. Svet primestne četrti ima šest članov, pet jih je iz stranke SDS, eden iz LDS. V svetu mestne občine Ptuj imajo dva svetnika: Milana Petka, ki je tudi član sveta primestne četrti in se red- no udeležuje vseh sej sveta, ter Petra Šegulo. Iz njihove četrti je tudi podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker. Primestna četn ima za svoje potrebe na voljo krajevno pisar- no, imajo tudi sejno sobo in dom krajanov z dvorano. Kar zadeva opravljanje strokovnih služb za potrebe primestne četrti Grajena, je Janez Vertič mnenja, da naj se najprej oceni delo oziroma sprejme program dela in na tej osnovi določi izva- jalec. Ne vztrajajo, da bi moral biti nekdo vsak dan pri njih v Grajeni štiri ure. Glede pristoj- nosti primestne četrti je po nje- govem čisto dovolj, kar piše v delovnem gradivu statuta, ker se zavedajo, da bodo za čisto četrtne zadeve morali sami poskrbeti. Od skupnega števila 40 km cest jih je še 16 km neas- faltiranih. Polovica je takšnih, ki so pomembne za širšo pove- zavo, polovica pa je dovoznih. Pri prvih je nujno, da pri njiho- vem urejanju s sredstvi sodeluje mestna občina Ptuj. Dovozne ceste bodo vzdrževali v dobrem voznem stanju, če pa bodo kra- jani na nekem območju pokazali zanimanje, jih bodo tudi asfalti- rali, če bodo ti pripravljeni pris- pevati vsaj polovico potrebnega denarja. Za vzdrževanje cest in zimsko službo so letos dobiH 2,1 milijona tolarjev. Z mestno občino Ptuj se dogovarjajo, da bi vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest ter zimska služba ostalo v mestni občini oziroma v njenem oddelku za okolje, prostor in gospodarsko infra- strukturo. Trenutno v Grajeni Telekom polaga optični kabel za telefon- sko centralo. Gre za investicijo, ki jo v celoti financira Telekom. Primestna četrt jim je proti plačilu najemnine odstopila le prostor za telefonsko centralo. Njihova želja pa je, da bi prido- bili še kabelski sistem, pa tudi načrt mestne občine Ptuj je, da bi bila vsa gospodinjstva na nje- nem območju povezana v eno- ten kabelski sistem. 310 GOSPODINJSTEV BO DOBILO VODO Letošnje leto je za primestno četrt Grajena še posebej po- membno: ljudje na obrobju mestne občine so dobili pitno vodo iz vodovoda. Kako drago- cena je ta pridobitev, vedo samo tisti, ki je nimajo. Še do nedav- nega žejno območje Grajene, Orešja in Krčevine pri Vurber- ku, le nekaj kilometrov oddalje- no od Ptuja, je po dolgih letih prizadevanj le dobilo vodovod- no omrežje. Kot je povedal predsednik odbora za gradnjo vodovoda v primestni četrti Grajena in naselju Orešje dr. Lojze Arko, je bil to največji vo- dovodni projekt na Ptujskem v letu 1996, v okviru katerega bo vodo dobilo 310 gospodinjstev. Do vseh 310 gospodinjstev so napeljani že sekundarni vodi za priključek; te je dobilo že 278 gospodinjstev. Preostalih 32 bi bilo prav tako že narejenih, ven- dar jih niso priključih, ker še niso poravnali vseh sklenjenih finančnih obveznosti. Prikl- jučevanje bodo nadaljevali janu- arja 1997. Primarni vod je s sofi- nanciranjem mestne občine Ptuj stal okrog 70 milijonov to- larjev, sekundarni vod oziroma priključki pa 24 milijonov. Tako bo celoten vodovod v pri- mestni četrti Grajena in v nasel- ju Orešje stal okrog 94 milijo- nov tolarjev. Dr. Arko ocenjuje, da je z ekonomskega stališča to najcenejši vodovod po enoti priključka v ptujski občini gle- de na prispevek gospodinjstva. Prispevek gospodinjstva pri pri- marnem vodu je bil 75, pri se- kundarnem 65 tisoč tolarjev. Dela pri primarnem cevovodu je opravljalo zasebno podjetje Vodnar iz Ptuja, za vodovodne priključke pa so poskrbeli de- lavci Komunalnega podjetja Ptuj. Za dela pri primarnem delu je pogodbo sklenila mestna občina Ptuj, za sekundarni del pa je gradbeni odbor izvajalca poiskali med tremi ponudniki. Da je projekt po tehnični plati tekel nemoteno, imata po bese- dah predsednika gradbenega odbora največ zaslug Jože Ilec in Janko Polanec. Komunalno podjetje Ptuj je toliko prikl- jučkov uspelo narediti tudi zato, ker je priključevanje teklo vzpo- redno z gradnjo primarnega ce- vovoda. OB VODOVODU JAV- HA RAZSVETLJAVA Osrednja naloga primestne četrti Grajena še naprej ostaja dokončanje gradnje vodovoda v naselju Grajenščak in ureditev javne razsvetljave na celem območju četrti. Janez Vertič pravi, da niti v centru četrti na Grajeni nimajo nobene raz- svetljave, razen v posameznih objektih. Stališče četrti je, da če že gradijo infrastrukturo, potem jo želijo hkrati imeti na celem območju. Prihodnje leto bodo skupaj z občino Destrnik- Trnovska vas nadaljevali gradnjo vodovodnega omrežja na Grajenščaku in v delu Krčevine pri Vurberku (zaselek z okrog 30 hišami). Gre za pro- jekt primarnega omrežje, ki je vreden 120 milijonov tolarjev in v katerem naj bi znašal delež mestne občine Ptuj 60 milijo- nov tolarjev. Potem ko bo celot- no območje primestne četrti Grajena pokrito z vodovodnim omrežjem, bodo prišli na vrsto projekti širitve cest in kanaliza- cijskega omrežja. Bojazni, da bi dela na infrastrukturnem po- dročju zmanjkalo, ni. ________________ ...... ,..MO. Prečrpalna postaja pitne vode v Grajeni. Foto: M. Ozmec PTUJ / 45 LET ZSAM Šoferje in avtomehnike pestijo težavo čeprav v ptujski Zvezi šoferjev in avtomehnikov ob 45-letnici delovanja ugotav- ljajo, da je krepko čutiti upa- danje števila članov, si s tem ne belijo glave. Kot je na slo- vesnosti v dvorani Narodne- ga doma minulo soboto, 21. decembra, povedal dosedanji predsednik ZŠAM Anton Hrga, je največ odhodov iz stanovskega združenja predvsem zaradi izgube za- poslitve ali težkega gmotnega stanja bodisi v podjetjih ali pri šoferjih samih. Ob tem je izrazil prepričanje, da "se bodo vremena Slovencem kmalu zjasnila" in da bo kriz- no obdobje gospodarstva kmalu za nami. Prvi predsednik ZŠAM Ptuj, sedaj 78-letni Ludvik Pšajd, pa je ob tem spomnil predvsem na boleče nerešene probleme: "Naši kolegi v nevarni Rusiji umirajo, mi šoferji in avtorae- haniki pa ob tem nespretno molčimo. Zakaj? Tudi v Dolgi vasi so zadeve neurejene, naši šoferji včasih čakajo za prestop meje po nekaj dni, pa na meji zanje ni urejeno niti zasilno stranišče. Treba je reči, kaj smo in kdo smo in zakaj obsta- jamo, predvsem pa moramo vsem povedati, da nam ni vsee- no za naše stanovske tovariše!" O kritičniti razmerah v ptu- jski ZŠAI\/I je govoril dose- danji predsednik združenja Anton Hrga (v sredini). Foto M. Ozmec Še sreča, da so ob vseh pro- blemih našli tudi nekaj po- hvalnih zadev. Med njimi je v ospredju vzorno sodelovanje ZSAM s policijo, predvsem ob varnostnih in preventivnih ak- cijah v prometu. Na letni volilni konferenca članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj so prosla- vili tudi 45-letnico delovanja. Skupaj z njimi so praznovaH stanovski prijatelji iz ZŠAM Slovenije ter iz sosednjih združenj Ljutomer in Sloven- ska Bistrica. V drugem delu konference so med drugim razrešili dosedan- je in izvolili novo vodstvo, sprejeli novi statut združenja, ki so ga pred tem prilagodili novemu zakonu o društvih, ter se dogovorili o smernicah za aktivnosti v prihodnjem letu, ob koncu pa so se zaslužnim članom odddolžili tako, da so jim podelili jubilejna priznan- ja. -OM PIŠE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA tfominikttnski samostan 3. Kar se tiče redovno-upravnega pogle- da, je ptujski konvent sodil v okvir nemške province. Na generalnem ka- pitlju v Bologni je bilo leta 1221 usta- novljenih osem provinc, med njimi provinca Teutonia, ki se je raztezala po vseh deželah severno od Alp, med Francijo, Ogrsko in Poljsko, Ptuj pa je bil skrajna točka proti vzhodu. Leta 1228 so od province Teutonije ločili provinco Dacijo, ki je obsegala skan- dinavski polotok. Ker je še tudi potem bila provinca preobsežna, so na gene- ralnih kapitljih v Parizu leta 1269, v Trieru leta 1289, v Strassburgu leta 1296, v Benetkah leta 1297 razpravljali o delitvi province. Dejanska delitev province je bila opravljena šele leta 1301 v Kolnu, nato v Bologni leta 1302 in v Besan^onu leta 1303. Tako je bila leta 1301 v Kolnu nemška provinca razdeljena na saksonsko in tevtonsko provinco. Tevtonski provinci je bil priključen tudi Ptuj skupaj z drugimi konventi na Štajerskem, Koroškem in Avstrijskem. Provinca Tevtonija je ob- segala 47 samostanov v Švici, Nizozem- ski, Avstriji, Porenju in v južno- nemških deželah. V zapisniku iz leta 1301, ki našteva po kanonični starosti samostane tevtonske province, se Ptuj nahaja na enajstem mestu. Od ptujske- ga samostana so starejši le samostani v Brezah na Koroškem, Kolnu, Strass- burgu, Trieru, Dunaju, Wurzburgu, Wormsu, Regensburgu, Ziirichu in L6wnu v današnji Belgiji. Lit.: J. GRUDEN 1992, F. KOVAČIČ 1914, B. VNUK 1996 KRONOLOGIJA 13. stoletje 1230 # Matilda Ptujska ustanovi sa- mostan; naselitev prvih dominikancev iz Brez na Koroškem pod vodstvom prvega priorja Otta, imenovanega Gra- matika; prvih dominikancev je bilo se- dem; prva posest, ki so jo dobili, je ob- segala prostor za samostansko poslopje, dvorišče in vrt, tako da jim jeseni meščan Hilprand dokupi še nekaj sve- ta, da pa jim tudi precej denarja za stu- denec; meščan Hilprand tega leta tudi umre. 1228-1238 # V tem času omenjanega gornjegrajskega opata Alberta šteje sa- mostanska kronika med posebne do- brotnike konventa, saj je opat dal za stavbo spalnice eno marko denarja, za cerkev pa precej velik srebrn kelih in celotno opravo za slovesno službo božjo. 1231 # Dne 11. oktobra salzburški nadškof Eberhard II. potrdi ustanovi- tev in jim podeli svečan privilegij, v ka- terem jim priznava že pridobljene in v bodoče pridobljene privilegije. 1235 # Dne 28. julija se v listini, ki jo izda Friderik Ptujski v Veliki Nedelji, med pričami omenjata prior Otto in brat Konrad iz ptujskega samostana; oba se omenjata tudi v listini, ki je bila izdana na Ptuju dne 8. juhja; v listini, izdani na Ptuju, nadškof Eberhard II. vsem slušateljem pridig ptujskih domi- nikancev odobrava določene odpustke; tudi oglejski patriarh Berthold ptuj- skim dominikancem podeli odpustke. 1235-1236 # Omenja se prior Oton de Wessella, ki je verjetno istoveten z Otonom Gramatikom. 1236 # Omenja se prior Konrad de Solio. 1237 # V neki studeniški listini se poleg Friderika Ptujskega kot priča pojavlja frater Grifo de ordine praedi- catorum. 1237-1249 # Omenjajo se priorji Di- marus (po kroniki Dominicus), Fride- ricus de Winaschinbitz (po kroniki Wina Stimbitz), Leopold Voxius. 1243-1252 # V tem času se omenja savinjski arhidiakon Konrad, ki je iz- posloval, da duhovska bratovščina v patriarhatu nakloni ptujskim domini- kancem denarno podporo, da si posta- vijo primeren kor, ker je bil prejšnji zelo nizek in tesen. 1243 9 Papež Inocenc IV. proglasi dominikanske cerkve za konventualne ter dovoli, da imajo laiki pri njih svoja lastna pokopališča. 1244 # Zapis, ki opisuje prihod prvih dominikancev na Ptuj; oglejski patriarh Berthold slušateljem pridig ptujskih dominikancev dovoli Štiride- set dni odpustkov. 1245 # Dne 1. oktobra v Lyonu izda- na bula papeža Inocenca IV., ki po- drobno opisuje težave, ki so jih imeli dominikanci, saj so imeli med "petrin- ci", t.j. med višjim in nižjim svetnim klerom, hude nasprotnike. 1246 # V Lyonu dne 17. julija papež Inocenc IV. dovoli dominikanskemu redu, da prebivajo na območjih, ki so izobčena, da smejo potovati skozi ta območja in da smejo sprejemati hrano od izobčencev. 1248 # Sekovski knezoškof Ulrik v posebni listini odobri konventu neo- mejeno svoboščino pridiganja po svoji celotni diocezi; dne 10. aprila izda se- kovski škof Ulrik na Ptuju pismo, v ka- terem zaukaže župnikom in kuratom svoje škofije, da pustijo dorainikance svobodno pridigati po celi škofiji. 1249 # Dne 27. oktobra v listini, ki jo izda oglejski patriarh Berthold v Scharfenbergu, nastopi kot priča prior dominikanskega samostana Heinrich skupaj z bratom Jakobom; v Lyonu dne 29.jupija papež Inocenc IV. domi- nikanskemu redu odobri pravico spre- jetja izobčencev, ki so se skesali, v kon- vent in pravico do pomilostitve le-teh; dne 29. julija umre vitez Herman, kas- telan spodnjega gradu na Ptuju, ki je pripomogel, da so si dominikanci na dvorišču napravili izvrsten studenec; salzburški nadškof Filip, ko se mudi v Lipnici, dominikancem potrdi pravico do svobodnega pridiganja po celotni nadškofiji. 1250 # Dne 13. marca v funkciji papeškega legata podeli prost Konrad pri sv. Gvidu v Speyeriu dominikan- cem različne milosti, kot so npr. do spovedovanja, pridigai^a» odpustko%< pa tudi pravico do pokopa vernikov pri njih. 1251 # Dne 24. aprila v Slovenj Gradcu oglejski patriarh Berthold po- dredi studeniške dominikanke v du- hovnih zadevah ptujskemu konventu; to 20. julija v Slovenj Gradcu še enkrat potrdi Bertholdov naslednik Gregor; obnovljeno je bilo mestno obzidje in takrat je bil samostan ob intervenciji Hartnida Ptujskega pri ptujskih meščanih vključen v okvir mestnega obzidja. 1252 # Konventual Heinrich, brat koroškega vojvode Filipa, postane škof v Chiemseeju; dne 20. julija v Čedadu oglejski patriarh Gregor potrdi pred- hodnikovo listino, ki studeniški sa- mostan podreja ptujskim dominikan- cem; dne 8. oktobra v Liittichu legat kardinal duhoven Hugo od sv. Sabine odobri za dan posvetitve cerkve domi- nikanskega samostana, ki bo kmalu po- svečena, poseben odpustek, kar velja tudi za njene obletnice in spominske dneve; istega dne brat Hugo cerkvi odobri odpustek za navedene praz- nične dni v letu; dne 26. avgusta se v listini savinjskega arhidiakona Konra- da kot priča omenja prior ptujskih do- minikancev Herman, skupaj z njim pa kot sopriči brat Henrik de Carniola in Vitigon in Wernherus; Herman Žalčan (Saxo) se istega leta omenja tudi skupaj z bratom Vluingom iz Celja. Popravek: V zadnjem odstavku 2. dela nadaljevanke je pomotoma zapi- sano, da so se dominikanci naselili v zgornjem vzhodnem delu mesta. Pra- vilno se glasi: v zgornjemm zahod- nem delu mesta. 14 - NASVETI 3. JANUAR 1997 - TEDNIK Kuharski nasveti Praznične jedi čeprav so novoletni prazniki že mimo, pa se še enkrat po- mudimo ob svečanih jedeh, kajti zakaj ne bi bil praznik tudi kak navaden danŽ__________________________ _......^_______________.......... Iz govedine si lahlco pripravi- mo različne pečene bifteke, če nimamo tatarskega bifteka za hladno začetno jed, na primer biftek po angleško. Tega pripra- vimo tako, da iz govejega fileja vržemo okroglo rezino s težo 18 do 20 dag, meso dobro začinimo s soljo in poprom ter na eni stra- ni premažemo z gorčico in na- rahlo pokapljamo z oljem. V ponvi segrejemo malo maščobe in bifteke na hitro opečemo z obeh strani. Z gorčico premaza- na stran je na začetku pečenja zgoraj. Nato odlijemo odvečno maščobo, prilijemo rdeče vino in vvorcester omako ter mesno juho ali osnovo. Dušimo približno eiio minuto, položimo na vroče krožnike, prelijemo z omako, na vsak biftek položimo rezino zeliščnega masla in seviramo. Biftek lahko ponudite tako, da je v sredini rahlo roza barve ali po- polnoma prepečen oziroma po želji gostov. Enako pripravljene- ga lahko ponudimo še z obilico zelenjave, z jajcem, s sadjem in podobno. Lahko si pripravite tudi dvojni biftek ali Chateau- briand in Turnedos Rossini; o teh dveh jedeh ste slišali že v lanski oddaji, iz govejega rostbi- fa pa si lahko pripravite rostbif po angleško. Najboljše je, da ce- loten kos govejega rostbifa dan ' ali dva položite v marinado, tako da rostbif v celoti namažete z gorčico, dobro pokapljate z ol- jem in položite na hladno. Lahko dodate še različne začimbe, kot so celi poper, zrnca brinovih jagod, lovorjev list in malo rožmarina. Tako pripravl- jeno meso bo po peki še sočnejše in mehkejše. Rostbif pa lahko tudi pretaknete s slanino, kisli- mi kumarcami, olivami, koren- jem, s čimer ste popestrili videz in okus. Iz goveje bržole pa si lahko pri- pravite različne bržole v bur- gundski, lovski, smetanovi in podobni omaki. Zraven govedi- ne lahko ponudite naslednje pri- loge: k angleško pečeni govedini ponudimo zelenjavo po franco- sko, nadevane artičoke, vse vrste krompirja, kot so pommes du- chesse, pommes paille ter ho- landsko in bearneško omako. H govejim zrezkom, bržolam, dušeni govedini v omakah pa ponudimo vse vrste testenin, hrustavce, riž, cmoke, zelenjav- ne pireje, štruklje, korenje, grah in koruzo. Iz teletine si lahko za praznični meni pripravimo polnjene oziro- ma nadevane telečje prsi, vse vrste polnjenih zrezkov, telečje medaljone v različnih omakah. Telečje medaljone lahko tudi flambiramo, s čimer lahko doda- mo še poseben čar glavnim je- dem ali sladicam. K jedem iz teletine ponudimo gnjatni, zelenjavni ali gobov riž, špinačne ali paradižnikove re- zance, zelenjavo po francosko in poljsko ter različne solate. Tudi iz svinjine si lahko veliko pripravimo, predvsem različna nabodalca, ki jih lahko kombini- ramo s perutnino, zelenjavo in sadjem, različne rulade, te si lahko pripravimo že prej in jih ponudimo hladne ali tople. Svinjina je primerna tudi za žar. Najpogosteje od prilog k jedem iz svinjine ponudimo svaljkc, hrustavce, ki jih lahko povalja- mo v na lističe narezanih ma- nedkjinih, zelenjavne pireje, sladko zelje, rdečo zelje, ohrovt, komarček ter listnate in kuhane solate. Vsi ljubitelji divjačine pa si boste ob praznikih verjetno pri- pravili kakšno divjačinsko spe- cialiteto, kot je na primer srnino stegno po lovsko ali divjačinsko, divjačinsko lahko pripravimo tudi v smetanovi omaki ali celo na žaru. Vse vrste divjačine damo vsaj tri do štiri dni prej v tako imenovano kvašo z veliko različne zelenjave in veliko zrna- tih in listnatih začimb, le tako bo dovolj okusna, ne glede v ka- teri omaki jo pripravljamo. Zra- ven divjačine od prilog najpo- gosteje ponudimo cmoke, svaljke, žličnike, hrustavce, brstični ohrovt, sotirane gobe, brusnični kompot, stročji fižol in podobno. Vsem, ki ste sodelovali s svoji- mi prispevki v rubriki Kuharski nasveti, se zahvaljujem, hkrati pa vas vabim k sodelovanju v prihodnjem letu. In naj vam vse jedi uspejo pri pripravi. Srečno 1997! •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PREJBU5M0 DRUGA PLAT BOJKOTA V MLEKARNI PTUJ V Biltenu Mlekarske zadruge Ptuj, ki je izšel v oktobru 1996, je bilo v intervjuju g. Jožeta Laha, bivšega predsednika Mle- karske zadruge, zapisanih kar nekaj neresničnih podatkov. Za- radi teh neresničnih in žaljivih izjav sem pisno pozvala g. Jožeta Laha, da demantira vse izjave, ki blatijo moje dobro ime. Ker v roku, ki sem mu ga postavila, tega ni preklical v Biltenu MZ in ne v ptujskem Tedniku, sem proti njemu osebno vložila tožbo. Bralcem Tednika in vsem, ki so prečitali Bilten MZ Ptuj, pa želim v kratkem pove- dati, katere so tiste neresnice, ki jih je navedel g. Lah in ki naj bi bile vzrok, da je prišlo v februar- ju 1996 do bojkota kmetov, ki je Mlekarni Ptuj povzročil ogrom- no škodo. V Biltenu je bilo zapisano, da jaz kot takratna v.d.direktorice Mlekarne Ptuj nisem hotela podpisati pogodbe o oddaji mle- ka v letu 1996. To je čista laž, saj sva se z g. Lahom večkrat dogo- varjala za datum podpisa, vendar se je vedno izgovarjal, da še niso znane dokončne količine mleka, ki naj bi ga oddali Mlekarni Ptuj v letu 1996. V resnici pa so se na UO MZ dogovorili, da z mano ne bodo podpisali pogodbe, am- pak samo z novim direktorjem. To so mi povedali nekateri člani UO MZ, ki so mislili drugače kot njihov predsednik oz. njihov idejni vodja Drago Zupanič. Druga neresnična izjava je bila, da Mlekarna ni več plačevala stroškov odkupa mleka v višini 3%. MZ je namreč za celo leto 1995 in za januar 1996 dobila plačane stroške za odkup mleka v višini 3 % od vrednosti od- kupljenega mleka, kar je razvid- no iz dokumentacije v Mlekarni Ptuj in v MZ Ptuj. Nadalje me g. Lah obtožuje, da je prišlo v Mlekarni do odpuščanja tistih delavcev, ki so se še pogovarjali z njimi. Ne vem točno, koga je pri tem mislil, toda jaz kot v.d. direktorice ni- sem odpustila^ nobenega delavca iz Mlekarne. Če je pri tem mislil na Draga Zupaniča, naj povem, da sem ga samo suspendirala z delovnega mesta vodja odkupa, delovno razmerje pa mu je v Mlekarni prenehalo po sklepu disciplinske komisije in to zara- di tega, ker mu je bilo dokazano, da je delal proti interesom Mle- karne Ptuj. Če pa je s tem misUl na delavca Mitja Tementa, pa moram povedati, da je ta zapus- til Mlekarno na podlagi sporazu- ma med njim in menoj in to že po končanem bojkotu. V času bojkota pa so ga z delovnega mesta odstranili delavci, ko so videli, da je na strani tistih kme- tov, ki so blokirali Mlekarno in tako onemogočili normalno pos- lovanje Mlekarne. Huda obtožba je tudi ta, da sem jim jaz onemogočila stike z delavskim svetom Mlekarne. V resnici so se člani DS sami odločili, da ne čutijo potrebe za ponoven skupen sestanek, saj so se nekaj dni pred tem že sestali člani UO MZ in člani DS z vodstvom Mlekarne. To je g. Lahu tudi v moji prisotnosti po- vedala predsednica DS. Torej so vse te štiri izjave nere- snične in zaradi tega tudi ni bilo nobene prave osnove za blokado Mlekarne. Še enkrat bi rada ob tej priliki povedala vsem kme- tom, ki so sodelovali pri bojkotu, da so naredili veliko škodo svo- jemu bodočemu podjetju, saj je do takrat, ko je prišlo do bojkota. Mlekarna poslovala pozitivno in je bilo tudi mleko plačano pra- vočasno in v skladu s pravilni- kom. Istočasno pa moram spomniti bodoče lastnike Mlekarne Ptuj, to je kmete, in predvsem njiho- vega tehničnega vodja Draga Zupaniča, da se spomnijo, kakšen je bil dogovor med njimi in Mlekarno Ptuj glede lastnin- jenja Mlekarne. Dogovorjeno je bilo namreč, da bo Mlekarska zadruga Ptuj v notranjem odku- pu vplačala 4 % ocenjene vred- nosti in tako bi bili kmetje 49% lastniki Mlekarne, delavci, upo- kojenci in bivši zaposleni v Mle- karni pa 51 % lastniki. Toda UO MZ je prekršil ta dogovor, ko je že po vplačilu 4 % zneska ponov- no vplačal v drugem razpisu večji znesek, toda da so skupna vplačila višja od zneska, ki je bil potreben za notranji odkup in so kmetje tako postali čez 50 % last- niki Mlekarne. Zaradi tega bodo sedaj delavci, upokojenci in bivši zaposleni, torej vsi, ki so v Mlekarno Ptuj vložili svoj certi- fikat, dobili vrnjen del svojega certifikata , tega pa sedaj že ni- majo več kam vložiti. Menim, da je bila ta poteza MZ vse prej kot lojalna in nekorektna do delav- cev Mlekarne Ptuj in daleč od besed, ki jih je zapisal Drago Zu- panič v Biltenu MZ: "Odnosi med Mlekarno in MZ so postali po spremembi vodstva v Mle- karni maja 1996 normalni. Z vodstvom Mlekarne smo v stal- nem stiku pri reševanju nastalih problemov, prav tako skrbimo za sprotno in učinkovito medse- bojno obveščanje." Vsi delavci v Mlekarni Ptuj namreč dobro vedo, da to vplačilo ni bilo dogovorjeno in mislim, da se tudi večina delav- cev strinja z mano, ko pravim, da je glavni krivec za nesoglasja med Mlekarno in MZ Drago Zu- panič. Le-ta si z enostransko in- formiranostjo kmetov ustvarja položaj, ki je dober samo za nje- gov osebni interes, kako pa bo poslovala Mlekarna Ptuj v bodoče, pa mu je malo mar. Anica Brumec DERATIZACIJI OB ROB Stanujem v bloku Arbajterjeva 1, ki ima dve kleti. Po obvestilu, da bo opravljena deratizacija, sem v kleti pogledal dejansko stanje in videl, da je v eni bilo nekaj kupčkov "briketov", v dru- gi pa nobenega . S sosedo sva stvar predebatirala in je rekla, da to ni prvič in da je ona že pred časom urgirala na zavodu, ki opravlja deratizacijo, a so jo od- pravili, rekoč "Strup je pač nek- do pobral." Potem sem vprašal na Podjetju za stanovanjske storitve, ki je naš upravljalec, zakaj moramo plačati nekaj, kar ni bilo opravl- jeno, in so mi odgovorili: "Mi ni- mamo toliko ljudi , da bi lahko to kontrolirali, ampak samo raz- delimo prispeli račun na število stanovalcev." Kljub temu pa ta upravljalec računa upravljanje povprečno 1.000,00 SIT na sta- novanje, kar znese v letu dni do- brih 200.000,00 SIT in za ta de- nar ne naredi popolnoma nič. Ignac Habjamč PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -101. NAD Vzgeja k razliinosti Zavedati se moramo, da so socialne vloge naučene. Otrok se prvih socialnih vlog uči v družini, pogosto z zgledovanjem po starših, pozneje med vrstniki, v šoli in v socialnem življenju sploh. K učenju socialnih vlog pris- pevajo svoje tudi javni mediji (radio, televizija, film in drugi). Nad. in konec Prisila vlog je prisila učenja. Zato je potrebno ljudi, posebno otroke, na vsakem koraku vzgajati k samostojnosti. Vzga- jati jih je potrebno tako, da se bodo zmogli vživeti v druge, ne pa da jih prepoznajo zgolj po atributih njihovih vlog. Poleg tega jih je treba vzgajati k temu, da bodo pričeli bolje ra- zumevati tudi sebe. Vzgoja k različnosti in sa- mostojnosti je nujno vzgoja k neposlušnosti, kar sicer zveni heretično, glede na to ,da šteje "poslušnost" za pozitivno last- nost, je pa v resnici nepos- lušnost ploden življenjski prin- cip. Zakaj so pogosto ljudje tako hlapčevski in ponižni, da lahko nekateri počnejo z njimi, kar hočejo? Zakaj se tako redko spomnijo na svoje osebne pra- vice? Zakaj se tako redko zgražajo nad očitnimi krivica- mi, ki zadenejo njih ali druge ljudi? Takih "zakaj" je veliko in znanstveniki skušajo na njih odgovoriti. Odgovor je jasen: pri teh "za- kaj" imamo opravek z vzgojo in družbenimi pogoji. Vemo tudi, kam vodi pretirana poslušnost (nacizem, pred kratkim ukin- jeni sistemi, dogajanja v Bosni, Srbiji ...) - "vedno je prav, kar rečejo, ukažejo avtoritete, po- trebno je biti brezpogojno pos- lušen in izpolniti vse ukaze ..." Mnogokrat so poskušali pov- sod po svetu vzgajati otroke k antiavtoritavnemu odnosu, toda ti poskusi niso uspeli, saj so avtorji teh poskusov enačili vzgojo k neposlušnosti s pre- prosto sposobnostjo reči "ne", včasih pa so celo vso nepos- lušnost zgolj zreducirali na seksualno svobodo. Človek,ki želi sredi današnje konformistične družbe imeti lastno mnenje ali živeti v skla- du z lastno presojo, potrebuje ogromno notranje moči, goto- vosti in samozaupanja. Vzgoja k neposlušnosti je potemtakem isto kot vzgoja k ustvarjalni, kulturni, močni in avtonomni osebnosti. Iz pravljice "Cesarje- va nova oblačila" poznamo pri- mer popolnega nekonformiz- ma, ki je osnova miselne neu- bogljivosti. Tistega osvobaja- jočega "Ampak saj je vendar gol" se otrok nauči v prvi vrsti v družini. Toda prepustiti vso vzgojo k samostojnost staršem, bi bilo vendarle nerealno; večina staršev niti sama ni sa- mostojna in suverena. Zato mora pri tej vzgoji sodelovati tudi šola in celotna družba. Prometejevski posmeh bogo- vom je le en korak k samostoj- nosti. Večjo lastno aktivnost, večjo prodornost, kritične re- fleksije in drugo mora nujno dopolniti tudi večja ljubezen in solidarnost med ljudmi. Naslednjič pa o vzgoji k nea- gresivnosti. Mag. Bojan Sinko KRVODAJALCI: 17. DECEMBRA: Marjana Ci- zerl, Rakovci 2, Milica Korpar, Podgorci 87/a, Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož, Tomaž Habjanič, Ul. 5, prekomorske 4, Ptuj, Milan VrabI, Sp. Hajdina 52/a, Marjan Grabar, Podvinci 100, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Milan Rihtar, Ul. 5. preko- morske 12, Ptuj, Marjan Kokot, Majšperk 32, Mirko Fruk, Apače 221, Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Miran Kozoderc, Podlože 3, Vladimir Meško, Sodinci 78/a, Štefan Ros, Ul, B. Kraigherja 14, Kidričevo, Dragoslav Rudolf, Lackova 3, Kidričevo, Stanko Sirec, Kočice 70/a, Ivan Nahberger, Draženci 72, Beno Murko, Ul. Haloškega voda 1, Ptuj, Janez Bombek, Ul. Nikole | Tesle 21, Kidriečvo, Bojan Ci- merlajt, Tomaž 16, Matija Ko- uter, Zupečjavas 1/g, Bojan Pe- tek, Tibolci 34, Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče, Jelka Maroh, Osojnikova 5, Ptuj, Janez Mlinaric, Nova vas pri Markovcih, Milorad Lazič, Potrčeva 48, Ruj, Andrej Vugri- nec, Markovci 33/a, Anton Dan- ko, Potrčeva 40, Ptuj, Franc Majcen, Zagorje 16. 19. DECEMBRA: Albin Brlek, Severova 3, Ptuj, Franc Lende- ro, Apače 297, Aleš Krajnc, Ple- terje 26, Jože Kostanjevec, Draženci 26/a, Majda Ljubeč, Nova vas pri Markovcih, Jože Hentak, Dornava 119, Branko Škrabl. Apače 171, Franjo Škvorc, J.S.Slavenski 2, Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj, Davorin Lubej, B. Kraigherja 11, Kidričevo, Marjan Kirbiš, Mar- kovci 13, Ivan Bezjak, Prvenci 5/d, Stanko Janžekovič, Prerad 40, Zvonko Kolar, Apače 188, Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82, Miroslav Dobič, Mihovce 24, Ja- nez Janžel, Zabovci 11, Bruno Skuber, B. Kraigherja 26, Ki- dričevo, Anton Glaser, Borovci 50, Milan Fajt, Draženci 82, Alojz Podvršek, Kraigherjeva 17, Kidričevo, Jože Muzek, Mu- retinci 57, Albin Dovečar, Strjanci 5/a, Zdravko KrošI, Sa- vinsko 38, Stojan Dajnko, Ptuj- ska Gora 105, Andrej Forstne- rič, Pobrežje 132, Drago Furek, Draženci 87/a, Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo, Jožef Kolar, Senčak 4, Jože Turk, Ptujska Gora 103/a, Francka Zajšek, Ptujska Gora J/a, Sto- jan Vinkler, Zg. Pristava 20/a, Slavko Princi, Kajuhova 11, Ki- driečvo, Alojz Šeruga, Sloven- ski trg 3, Ptuj, Andrej Rozman, Sovjak 93, Miran Ritonja, Vinta- rovci 10, Štefan Dončec, Ul. N. Tesle 3, Kidričevo, Roman Ku- kovec, Sp. Hajdina 112, Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1, Bojan Mere, Soviče 12, Zvonko Brglez, Kungota 42, Branko Vajskopf, Ul. 25. maja 3, Ptuj, Stanislav Šeliga Stogovci 47, Jože Peršuh, Lovrenc na Dr. polju 5, Stanko Kovačec. Ul. V. Vlahoviča 79, Maribor, Boštjan Drevenšek, Pleterje 44, Jurček Lamot, Trnovec 1, Branko Dre- venšek, Mihovce 48, Vincenc Krajnc, Bukovci 182, Živko Lazič, Ul. 25. maja 5, Ptuj, Jožef Korez, Janški Vrh 50, Janez Skledar, Apače 209, Janez Vo- grinec, Pobrežje 140/a, Miran Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo, Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č, Janez Murko, Vitomarci 33, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Janez Se- linšek, Stogovci 5/a, Vili Strmšek , Pobrežje 41/a, Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj, Stanis- lav Molnar. Krčevina 83, Robert Merlak, Čučkova ul. 9, Ki- dričevo, Franc Grlica, Podvinci 83/c, Janez Kužner, Lovrenc na Dr, polju, Janko Fras, Flege- ričeva 1, Ptuj, Ivan Mazera, Volkmerjeva 22, Ptuj, Franc Jur- gec, Volkmerjeva 9, Ptuj, Vinko Hvaleč, Potrčeva 17, Ptuj, Franc Kozel, ZakI 37/a, Karel Frangež, Brunšvig 51, Anton Ratek, Ki- car, 118/b, Ivan Malek, Jiršovci 50, Slavko Čeh, Pivkova 7, Ma- ribor, Nives Ovčar, Majski Vrh 29/a, Milan Žemljic, Andrenci 34, Iztok FridI, Zg. Hajdina 97/a, Branko Zoreč, Andrenci 26, Dušan Najvirt, Celestrina 11, Peter Najvirt, Ložane 6, Jožica Podvršek, Ul, Borisa Kraigherja, Kidričevo, Vesna Komik, llčeva 21, Ptuj. Dedek Mraz v kolektivu Kovinostrugarstva Comilšek Zopet je leto naokoli. Čas božiča in novega leta smo vsi nestrpno pričakovali, najbolj pa naši otroci. V kolektivu Kovino- strugarstva Ivana Gomilška smo se odločili, da razveselimo naše najmlajše. Dedek Mraz jih je obiskal 23. decembra in jih raz- veselil z darili. Za njegov obisk in organizacijo gre posebna za- hvala Ivanu Gomilšku in njego- vi hčerki Zdenki. M.B. TEDNIK -3. JANUAR 1997 OD TOD IN TAM -15 PTUJ / PRIČEL DELATI KLUB OBZORJE Klub za kvalitefnejše žMjenie Iz ptujskega podje^a Animacija je prišla znova zanimiva novi- ca, tokrat o začetku dela kluba Obzorje, ki ga dela v sodelo- vanju z republiškim zavodom za zaposlovanje. Sedež ima na Potrčevi cesti 34 (Dom krajanov dr. Jožeta Potrča). Klub je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Namenjen je vsem, ki si priza- devajo za kvalitemejše preživl- janje vsakdanjega življenja: brezposelnim, ženskam, moškim, zaposlenim, starejšim, mlajšim, s poklicem ali brez nje- ga. Obiskovanje kluba je brez- plačno, mentorja sta Irena in Franc. "Klub ni namenjen samo brez- poselnim, temveč tudi tistim, ki si želite pomoč za ponovno vključitev v družbo in potrditev samega sebe. Človek se lahko vedno razvija in ohranja lastno samopodobo, se aktivira v oseb- nem in družbenem življenju. Potrebuje le spodbudo, družab- nost, morda pogovor, da uvidi zmožnost lastne aktivnosti v prostem času, da si ustvarja pri- hodnost z osebnim razvojem, s pridobivanjem novih znanj in življenjskih spretnosti, ki vodijo k dvigu kvalitete življenja. Naš namen je, da k temu prispeva klub Obzorje," je med drugim povedala Franja Čeh. Poleg druženja nudi klub možnost vključevanja v temat- ske debatske krožke (komunika- cija, medosebni odnosi, kako si ohranjam zdravje sam in podob- no). Organizirali bodo tudi učenje tujih jezikov, pripravili ustvarjalne delavnice in drugo, za kar se bodo zanimali obisko- valci kluba. Klub bo deloval na načelih odprtosti in zaupanja, dovzetnosti za nove ideje ter po- bude, da bo delo čimbolj prijet- no, sproščeno, ustvarjalno in izobraževalno ter da bo koristno prispevalo k večji kvaliteti živl- jenja. MG PTUJ /POGOVOR Z NARKOMANOM 5 heroinom do brezbrižnosti Naš sogovornik iz bližniega mesta, icier naj bi sicorai vse va- leti xe imela v rolcah mafija, je uspešno izbojeval svojo bilico s heroinom. Zadnič ga je vzel leta 1988, veAdar je pri drogi tako, da nikdar nisi ozdravljen za vedno, ta je kot neka kre- mena bolezen, ki spi in le čaka obujenje ... Star je 43 let, brez službe, v firmi je bil spoznan kot tehno- loški presežek, z dvema hčerkama ima za mesečno preživet- je skupaj na voljo nekaj nad 38 tisoč tolarjev. Ženo mu je že leta 1980 pogubila droga, ko je imela starejša hči štiri leta in mlajša le šest mesecev. Danes je prepričan, da je ušel drogi in da zanj ni več nevarnos- ti, da bi se vrnil v njen objem. V svet mamil je zašel zaradi družbe kot 19-letni fant; ker ni želel biti "zunaj", je sprejel drogo, ki mu je bila hkrati vstopnica, da je ostal s starimi prijatelji. V svet droge pa zagotovo ni zašel zaradi razočaranja. "Sedaj so moje izkušnje drugačen, vem, da se za drogo marsikdo odloča iz družbenih, osebnih in tisoč dru- gih razlogov. Nihče ni varen pred njo, uživajo jo revni, bogati, srečni, nesrečni. Ni mogoče reči, da se droga dogaja drugim. Ved- no bolj imamo z njo opravka tudi Slovenci." Že takrat je bil gram heroina med 80 in 120 markami. Denar ni bil problem, saj je bil vedno v službi. Šteje si v dobro, da zaradi droge nikoli ni zašel na stranpoti. Po heroin so se vozili v Zagreb, Makedoni- jo, živo se spominja tudi pridel- ka iz Prekmurja, kjer je bilo v se- demdesetih letih precej maka. Takratna narkomanska scena v Mariboru je bila precej močna, droga pa je bila hit, tako kot je sedaj. Zbirali in uživali so jo v stanovanjih, če pa so drogo iskali drugod, so se srečevali tudi v drugih krajih. Z ženo se je spoz- nal v disku, njej je prvi dal po- skusiti drogo eden od zasvojen- cev, ki se je v tistih časih že zdra- vil v Ormožu. Žena je z uživan- jem droge "zaustavljala" uživanje alkohola. Naš sogovornik pravi, da ni nikoli skrival, da je narkoman. Heroin je užival pred starši, ki so niso imeli interesa, da bi mu uživanje preprečili. Njihovo pre- pričanje je bilo, da jo bo nehal uživati sam od sebe, ko bo uvi- del, da to nikamor ne vodi. To neskrivanje uživanja je bila po njegovem prej prednost kot sla- bost, vodila pa ga je v svet brez- brižnosti. Tudi okolica je vedela, da je narkoman, bil je na takem glasu, da so za to si vedeli, če že ne celi Maribor. Večkrat je zapa- del v krize; takrat so zasvojence vozili na Pohorski dvor, kjer pa je po detoksikaciji komaj čakal, da se je ponovno vrnil v svoje okolje, lahko pa bi tudi ostal in se pričel zdraviti. Večkrat je sicer sklenil, ji^bp oehal, ampak ys^ J lej je vrnitev v staro družbo opravila svoje, deset jih je uživa- lo heroin, on, enajsti, pa ne - to vendarle ni šlo. In začaran krog se je nadaljeval. Leta 1976 se je dvakrat znašel na Pohorju, obak- rat je sam sebi obljubil, da se bo popravil, saj ima vendarle otro- ka. Prišel je drugi otrok, nato ženina smrt, ki je prinesla določeno praznino, in čeprav so občutki krivde obstajali, je bila droga vendarle še nekaj časa močnejša "Najprej sem bil jaz, potem pa vse drugo." Ko sta de- klici rastli, je obstajala bojazen, da ga bosta kdaj dobili pri je- manju, zato je to svojo zasvoje- nost skrbno skrival. Potem pa ga je prijelo in se je odločil ter ves pribor odnesel v Ormož k dr. Preglju. Tako je storil še večkrat. Vsi poskusi zdravljenja, ki se si- cer niso obnesli, so vendarle pri- nesli toliko, da je svoj zadnji od- merek heroina vzel leta 1988. Bila je izredno močna doza, da je bil še drugi dan zadet. Krize so ga še kar najprej dajale, rešitev je bil vedno klic v Ormož, včasih se je tudi tja odpeljal, čeprav ni ve- del, ali bi v Ormožu izstopil ali se odpeljal dalje. Ko se je o svoj- ih težavah želel pogovoriti s ka- terim od zasvojencev, prijateljev, ga je vedno vrglo iz tira, nikoli ni vedel, ali je pri zdravi pameti, želel pa je odnehati, vendar ni imel prave podpore. Krize so kritični trenutki, najnevarnejši za življenje. Vedel je, da se mate- ri ne more potožiti, prav tako ne otrokom, na Pohorje ni šel, po- govori z drugimi narkomani pa so ga, kot rečeno, vrgli iz tira. Kot rešilna bilka je obstajal Ormož. Heroin je pri narkomanu to, kar je alkohol pri alkoholiku: če ga nimaš, si brez moči, če ga imaš, je v redu, si močan. Nikoli ni želel iti do konca, torej v smrt. "Če ti je v drogi lepo, ne boš šel na slabše." V krizah mu je poma- gal metadon, ki je sintetično ma- milo in ga predpisujejo odvis- nežem, da preprečijo pojav absti- nenčnih simptomov. Metadon je dobival tudi od prijatelja. Užival je tudi vitaminske injekcije ter 10-miligramski apaurin, ki mu je pomagal spati. . Panes je naš sogovornik dru- gačen, živi brez droge, kriz zadnji dve leti nima več, tudi trepetanja ni več. Srečanja z bivšimi narkomani ga ne priza- denejo (zase pravi, da je volk sa- motar, ki na družbene anomalije gleda dosti bolj kritično kot nekoč), ve, da je danes njegov svet drugačen od tistega, v kate- rem je sam živel kot narkoman. Iz njegove generacije uživalcev ni več nobenega med živimi. Za svoji hčerki se ne boji, da bi zašli v svet drog. Družba bi po njego- vem morala več narediti pri stro- kovnem predstavljanju nevar- nosti, ki jih prinaša droge, dosti premalo namreč vlaga v preven- tivo. Ko je potrebna kurativa, je že prepozno. Ko se človek drog osvobodi, nevarnost še vedno obstaja. Kjerkoli se je v preteklosti poja- vil (posebej v bližini narkoma- nov), ni bil zaželen. Tega se še danes ni rešil. Ker narkomansko sceno dobro pozna, bi še danes lahko dokaj hitro prišel do dro- ge, če bi jo želel. Ampak danes je njegov svet takšen, da je ne po- trebuje. Kako se je rešil, kaj je odločilno vplivalo na to, da je nehal, pa nam ni znal povedati. "Iz tega sem ven, spomina kljub dolgoletni zasvojenosti nisem iz- gubil. Ko danes srečujem neka- tere narkomane, se zamislim, pogosto zgrozim in si rečem: 'Takšen bi bil tudi lahko sam, če ne bi nehal!' Pot odvajanja je bila izredno trda in polna pasti, najhujša je bila nespečnost." Danes si želi le ostati takšen, kot je. Mi mu to seveda želimo. Prošenj za delo skorajda več ne piše, tiste, ki jih je napisal, so os- tale bogve kje. Niti odgovorov nanje ni dobil. Vsi iščejo mlade delavce, za starejše ni zanimanja, če pa imaš še pečat, da si bil nar- koman, se te vsi izogibajo kot kuge. Z denarjem, ki ga ima na voljo, kolikor toliko shajajo. Včasih si kaj sposodi, da lahko preživijo mesec. "Ne morem se dosti pritoževati, drugi imajo še veliko manj." Mi pa vprašujemo, ali v resnici ni dela za ljudi, ki imajo za seboj hudo življenjsko preizkušnjo in ki želijo zaživeti drugače? Ob tem mora skrbeti tudi za dve hčerki, ki prav tako iščeta svoj prostor pod soncem. In sta vseskozi bili njegova skrb, kljub hudi zasvojenosti. Bo leto 1997 tej družini ure- sničilo njihova pričakovanja? MG GLADOMES PRI ZGORNJI LOŽNICI / 93 LET ANZLOVE LIZE Časji tninetm ob efr v- /aiif u spominov in pet/ci Prednovoletni čas je čas obiskov. Tako so članice krajevne- ga odbora Rdečega križa z Zgornje Ložnice obiskale svojo dobro znanko, najstarejšo krajanko Margučevo Lizo, po domače Anziovo, iz Gladomesa pri Zgornji Ložnici. Ker bi bila v svoji stari hiši sama, jo je pred dvema mesecema vzela k sebi v Ugovec hčerka Marica. Ko pa bo v teh dneh prišel na enomesečni dopust iz Nemčije sin Julči, se bo vrnila na svol dom.________ Kaj hitro smo se zapletli v po- govor in slavljenka nam je pove- dala veliko zanimivih reči iz svoje mladosti. Rodila se je 6. novembra 1903 na Anzlovi domačiji v Gladomesu kot Liza Šega. Ljudsko šolo je obiskovala na Venčeslju, tako so takrat ime- novali sedanjo Zgornjo Ložnico, nato pa pomagala v domači gos- tilni, ki je bila pri Anzlovih že nekaj generacij. Liza je poveda- la, da se je bilo takrat poleg raz- meroma majhne kmetije potreb- no ukvarjati še z dodatno dejav- nostjo, kajti časi so bili v mno- gočem drugačni kot danes. De- narja je bilo manj in težje je bilo priti do njega, družine pa so po- navadi štele veliko članov. Seveda je bilo življenje v gos- tilni nadvse zanimivo, saj se je vedno dogajalo kaj zanimivega. Pri njih so se srečevali fantje iz venčeseljske in tinjske fare, pa tudi tisti s Tinjske Gore. Takrat so veljala mnoga nenapisana pravila, fantje iz sosednjih vasi pa so se nadvse radi tepli med sabo. Največkrat so bila vzrok dekleta, ki so jih fantje domače vasi branili pred "vsiljivci" iz so- sednje. Spominja se, da so bili pogosti pretepi med fanti iz Venčeslja in Tinja. Sicer pa je bil lahko povod za pretep tudi pero, ki si ga je fant zataknil za klo- buk. Narobe je bilo tudi to, če si je klobuk izzivalno posadil na glavo bolj postrani. Najpogos- tejše orožje je bil "teležjek", tuin- tam pa tudi nož. Zgodilo pa se je, da so ob takšnih pretepih katere- ga tudi ubili. "Pa samo enega," je pribila Anzlova Liza. Ob obujanju teh spominov se je Anzlova Liza vidno razživela. Ko je spoznala sedaj že pokojne- ga Ivana Marguča iz Sodreža, da- nes se ta kraj imenu Fošt, sta se maja 1926 poročila. V zakonu se jima je rodilo trinajst otrok, osem - Ivanka, Marica, Ivan, Li- zika, Trezika, Julči, Tončka in Anica - jih še živijo, pet pa jih je že umrlo. Trije otroci so v Nemčiji, ostali pa v Ugovcu, Gladomesu, na Zgornji Ložnici in v Slovenski Bistrici. "Mož z gostilno ni bil zadovoljen, ni imel rad pijančkov, pa tudi plačevali nekateri niso, in ker je hotel imeti mir, smo gostilno zaprli. Kasneje smo imeli pri nas trgovino z lesom, potem je živl- jenje teklo veliko mirneje," niza triindevetdeseiletna slavljenka. V mladosti je Liza rada pela, zato je sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru v domači venčeseljski cerkvi. Doma v Gla- domesu so imeli preko ceste so- Margučeva Liza, po domače Anzlova, je pri 93 letih še vedno čila. Foto: VT sede, ki so jim po domače rekli Drejčeki in pri katerih se je ob vsaki priložnosti pelo. Tja je naj- prej zahajala sama, kasneje pa tudi njeni otroci. Bila dobra pev- ka in še danes rada zapoje, če ji hčerke pomagajo. V letošnjem juniju je bila na srečanju sta- rejših krajanov na Zgornji Ložnici. Tam so starejši ljudje veliko peli slovenske narodne. Ob tej priložnosti se je opogumi- la tudi Liza in s pomočjo hčerke Ivanke zapela priljubljeno pe- sem svoje mladosti "Slovenka sem". Če jo opazuješ, kako pripove- duje vse te spomine svojega živl- jenja, ugotoviš, da jih ima - tako- le po domače povedano - "kar ve- liko za ušesi". Z veseljem ugoto- viš, da je kljub letom še vedno pravi veseljak, le priložnost po- trebuje in nasmeje vse okoli sebe. Menda so to podedovale ludi njene hčere, ki so prav tako prijetne in vesele. Vsi tri, Liza ter hčerki Ivanka in Marica, so nam povedale zanimivo anekdo- to, ki veseli in nekoliko radoved- ni značaj triindevetdesetletne Lize potrjuje. Pri hiši je bilo pet deklet in so jih fantje ponoči kli- cali pod okni. Tako so se hčere nekega večera pogovarjale s svo- jimi vasovalci in se smejale, da je odmevalo po vsej hiši. Mama Liza je bila radovedna, kaj neki se toliko smejijo. Šla je k vratom, da vidi, kateri fantje so zunaj. Tedaj je eden izmed njih poropo- tal s kljuko na vratih, mama Liza pa se je tako prestrašila, da je padla po tehtnici, ki je bila v kotu. Seveda je bil padec dokaj hud in kar nekaj časa je potrebo- vala, da se je spravilo k sebi, ven- dar se smejati ni nehala. Danes Lizo ob otrocih, ki zanjo lepo skrbijo, razveseljujejo vnuki in pravniki. Svoji mami, babici in prababici pa želijo še veliko vese- lih in sončnih praznikov. Vida Topolovec Turizem in trgovina si podajata rolre Trgovina in turizem sla med seboj povezani dejavnosti, Id se različno prepletata, dopolnjujeta in druga drugo bogatita. V razvitih državah se že dalj časa zavedajo, da je razvoj turizma povezan z razvojem trgovine. Zato podpirajo in stimulirajo trgovino, da se ta vključuje v prodajne tokove na področju turizma. Veliko pa je še odprtih vprašanj, tudi pri nas v Sloveniji, kjer včasih v turizmu dela vsak po svoje. To SO potrdili na zadnjem slovenskem turističnem forumu v Portorožu, kjer je beseda tekla o tem, kako bi naš turizem obogatili z atraktivno ponudbo in privlačnimi turis- tičnimi produkti Med dmgim smo slišali razmišljanje, da je turistično porabo treba povečati s popestritvijo sedanje trgovinske ponudbe, predvsem na frekventnih mikro- lokacljah, zlasti na letališčih, železniških in avtobusnih postajah, v marinah, v zdravi- liških krajih, planinskih postojankah in na smučiščih. Ta ponudba naj bo specifična za posebne vrste porabnikov, je med drugim zapisala v gradivu sekretarka združenja za trgovino Metka Potočnik V turistično pomembnih krajih naj privabljajo turiste s svojo ponudbo specializirane prodajalne in butiki, urbanistično urejeni trgovski objekti, ob novih avtocestah pa naj predstavljajo izložbeno okno domače proizvodnje za turistično porabo. Ponekod trgovina premalo upošteva tržni koncept poslovanja v turističnih re- gijah in krajih. Zato se tudi premalo prilagaja zahtevam turistov in težnjam v njihovih nakupnih navadah in porabi. Trgovina na drobno prihaja v neposredni kontakt z domačimi in tujimi turisti Pri tem se sooča s številnimi problemi in vprašanji, katerih uspešno reševanje vpliva na učinke, kijih naj trgovina ustvari. Pred trgovino in turiz- mom je veliko odprtih problemov, zlasti bo treba poskrbeli za boljšo ponudbo blaga, s kakovostnimi storitvami, prijaznim sprejemom turistov v naših prodajalnah in s prila- goditvijo obratovalnega časa. Vse to čaka tudi lenarški turizem, ki bi ga bližina meje in prometnih tokov lahko spa- metovala v smeri učinkovitejšega povezovanja vseh dejavnosti, ki so s turizmom tako ali drugače povezane. Trgovina očitno precej, kar pa se v osrednjih Slovenskih goricah še ne pozna. M. Tdš^ SLOVENSKA BISTRICA / PRVA GENERACIJA ARTILERISTOV Piva generaiija je samo ena Pred sedmimi meseci so v slovenjebistriško vojašnico prišli vojaki prve generacije 760. artilerijskega bataljona. Nekaj dni pred letošnjimi božičnimi prazniki so kot prva genera- cija slovenskih artileristov uspešno končali usposabljanje. Najboljšim vojakom so ob koncu usposabljanja podelili zla- te, srebrne in bronaste medalje. Poveljnik 760. artilerijskega bataljona podpolkovnik Bojan Vogrinc je ob tej priložnosti po- vedal, da je na svoje vojake po- nosen, še posebej ko so svojo usposobljenost in znanje, ki so ga pridobili v minulih sedmih mesecih, pokazali na vajah SKOK 96 in DRAVA 96. Vrhu- nec njihovega usposabljanja pa je bilo zaključno taborjenje, ki so ga kljub skoraj nemogočim raz- meram na vadbišču uspešno opravili. Slovesnosti se je poleg nekate- rih gostov, novinarjev, častnikov in podčastnikov udeležil še na- mestnik poveljnika vzhodnošta- jerske pokrajine podpolkovnik Vladimir Maher. V svojem nago- voru je dejal, da je slovenska voj- ska tako dobila 135 artileristov, ki so za popolnitev vojnih enot artilerije slovenske vojske še kako pomembni. "Ni skrivnost, da v petih letih obstoja sloven- ske vojske nismo usposobili veli- kega števila artileristov oziroma je bilo to število tako majhno, da bi šele čez več kot deset let lahko popolnih vojne enote artilerije. Z letošnjim letom, še posebej z ustanovitvijo 760. artilerijskega bataljona pa se je to stanje spre- menilo," je še dodal namestnik poveljnika vzhodnoštajerske po- krajine. Vida Topolovec TEnMIK - 3. JANUAR 1997 ZA KRATEK CAS - 17 Info - glasbene novice! Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ruj podarili zgoščenko. Da so bili pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Backstreet Boys, je ugotovila tudi Nataša Kokot, Gorišnica 6 a, Gorišnica. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj. V leto 1997 smo vstopili z novi- mi pričakovanji in v svetu glas- be spet lahko pričakujemo veli- ko zanimivosti. Glasbeni do- godki leta 1996 pa so bili presenetljivi in so prinesli dosti zabave! V prejšnjem članku je bila poda- na statistika in prebrali sta lahko najpopularnejše pesmi in albu- me. Zmagovalca za leto 1996 sta med malimi ploščami KILLING MESOFTLVskupineTHEFU- GEES in med velikimi ploščami FALLING INTO YOU pevke CELINE DION. Posebej naj omenim tudi najbol- je prodajano malo ploščo MA- CARENA skupine LOS DEL RIO in najbolje prodajamo veli- ko ploščo JAGGED LITTLE PILL pevke ALANIS MORIS- SETTE. Rekordi v glasbi so velika red- kost, vendar se je letos na ame- riški lestvici Billboard Hot 100 zgodil poseben rekord, saj so bili MARIAH CAREY & BOYZ II MEN s skladbo ONE SWEET DAY kar 16 tednov na prvem mestu. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo v Sloveniji kar nekaj velikih koncertov izvajalcev, kot so: Iron Maiden, David Bowie, Green Day, Ray Charles, Bryan Adams, Sex Pistols, Cowboy Junkies, Ugly Kid Joe, Caught in the Act Oddaji, ki ju nekateri obožujete ali sovražite, pa sta Poglej in za- deni ter Planet in, v katerih nas- topajo v glavnem znana imena plesne glasbe. Izvajalci, ki so se predstavili, so bili: Caugh in the Act, East 17, La Bouche, Let Loose, CJ Lewis, Ex-It, Mark Morrison, Gina G., Kelly Fami- ly, Backstreet Boys, Bed & Bre- akfast, Peter Andre. Največje glasbene nagrade so grammyji in te so prejeli tudi: Seal, Annie Lennox, Hootie & The Blovvfish, Tom Petty, Alanis Morissette, Blues Travelers, Pe- arl Jam, John Lee Hooker, Anita Baker, Stevie Wonder, TLC, Shaggy, Coolio & LV, Vince Gill, Alaboma, Shanaia Twain, Va- nessa Williams, Michael Jack- son, Janet Jackson, Frank Sina- tra in drugi. Filmi zmeraj s sabo prinašajo izvrstno glasbo in izstopajoči filmski albumi ali soundtracki I so: Dead Man Walking, Pheno- menon, Trainspotting, Twister, ! The Nutty Profesor, Set it Ofif, Evita, Space Jam, The Mirror has two Faces, The Preachers Wife. Novi izvajalci, ki si obetajo svetlo prihodnost in so zasloveli v letu 1996, pa so: Robert Miles, Baby- lon Zoo, Lighthouse Family, Garbage, Mark Morrison, Peter Andre, Gina G., Leann Rimes, Fugees (ex Tranzitor Crevv), Foofs Garden, No Doubt, Tony Rich Project, Donna Lewis, No Mercy, Alisha's Attick, Kula Shaker, Merili Bainbridge, Je- wel, OMC ... Najpopularnejše glasbene zvrsti ostajajo ročk, pop, soul in dance. Plesno glasbo ali dance pa lahko razdelim še na house, techno, acid, rave in trance. Za konec naj dodam tudi to, da lahko svoje kritike, pripombe, pohvale sporočite na uredništvo Tednika! David Brezniic POPULARNIH 10 1. Every Baby - THE KELLV FAIVIILV 2. No Woman, no Cry -THE FUGEES 3. 2 Became 1 - SPIVE GIRLS 4. Everybody Jam -SCATMAN JOHN 5. Ali by Myself -CELINE DION 6. In the Ghetto -GHETTO PEOPLE&VIZ 7. Step by Step; I Belie- ve in you and me - VVHITNEV HOUSTON 8. Breathe - THE PRODIGV 9. I Flnally Found So- meone - BARBRA STREI- $AND & BRVAN ADAMS ^0. I Belong to you -GINA G. Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj. Mladi dopisniki SNEG Ko je nekega dne snežilo, je k meni prišla Tamara. Da se ne bi dolgočasili, sva vzeli sani in se odšli sankat. Hrib je bil majhen in rastlo je nekaj dreves. Jaz sem se- dela spredaj, Tamara pa zadaj. Ko sva se pognali, sva pred seboj zag- ledali drevo. V zadnjem hipu sem sani zavila in obe sva si oddahnili. Od takrat se voziva počasneje in previdneje, saj se bojiva, da bi se zaleteli. Takrat sva bili zelo prestrašeni in veseli, da se nisva zaleteli v drevo. Doma sva povedali, kakšno srečo vsa imeli. Starši pa so se smejali in rekli, naj drugič prej pogledava navzdol, da vidiva, ali je kakšna ovira pred nama. Takšna je bila moja dogodivščina, ki je ne bom pozabila. Maja Ojsteršek, OŠ Hajdina NAŠE ŽELJE v novem letu naj se nam ure- sničijo naslednje želje: - da bi zapadlo čim več snega in bi se lahko več časa igrala zunaj, - da bi postali urejen razred, - da bi bolni ljudje ozdraveli, - da bi bili bolj delavni, - da se ne bi prepirali. - da bi bili uspešni in prijazni, - da bi bili večkrat veseli, - da bi razveselili svoje starše, - da bi bili drug z drugim bolj prijazni, - da se bomo čim več igrali, - da bi bilo v šoli dvigalo za bolne otroke, - da bi imeli čim lepše ocene, - urejeno in čisto učilnico, - da bi znali prijetno presenetiti svojo učiteljico, - da bi vsi ljudje živeli v miru, - da bi naši starši imeli več časa za nas, - da bi me mama in oče večkrat peljala na sprehod, - da zapade toliko snega, da se bomo lahko ves teden smučali in sankali. Tudi delavcem Tednika želimo zdravje, srečo in uspešnost. Učenci in učenke 2. b, OŠ Breg ALI VESTE... ... da v Cirkovcah stoji osnovna šola, ... da na šolskem vrtu stoji lep, nov čebelnjak, ... da je ob čebelnjaku bazen, v katerem včasih zmanjka vode, ... da se na šolskem vrtu pogosto sprehajajo prave kokoši. ... da v bližini raste košata vrba, pod katero pa ni nobene klopi za naše klepete, ...da osmošolci radi plešemo in vabimo tudi učence, ki še niso tako visoko, ... da osmošolci nismo več dežurni med glavnim odmorom, ... da se bliža praznični srečelov, ... da radi pogledujemo k računalnikom, ... da smo tudi letos v ŠKL, ... da bomo poizvedovali, kako so se zdravili nekoč, ... da je do šolske knjižnice veliko stopnic, ki jih veliko učencev višje stopnje ne zmore, ... da smo nekateri začeli brenka- ti na kitare, ... da nam je bilo dovoljeno risan- je po steni pred tehnično delavni- co, ... da smo vse to zbrale in zapisale novinarke OŠ Cirkovce KAJ SI ŽELIM NAJTI POD NOVOLETNO JELKO? Vesela bi bila, če bi našla majhnega hišnega ljubljenčka. Najbolj vesela bi bila psa. Tanja Pod novoletno jelko želim najti ovoj za kitaro, ker ga nujno potre- bujem. Urška Zadovoljna bi bila z drobno čokolado. Suzana Pod jelko želim najti plišastega medvedka z rdečo pentljo, zavitega v plakat skupine Kelly Family. Darja Želim si najti novi CD katerkoli pevske skupine. Jasna Vesela bi bila majice, na kateri bi bil motiv skupine Caught in the Act. Simona Ne pričakujem velikih daril. Tina Pod jelko želim najti nove smuči in majhnega mucka. Tanja Novinarke OŠ Cirkovce Ml SMO PRAV SMEŠNA DRUŽINA "Normalna" družina šteje štiri člane - ata, mama, sin in hčerka. Normalno, da imajo avto, hišo, psa in mačko. V taki družini je oče naj- pametnejši in je zato glava družine, mama najbolj dela in je zato najbolj tečna, sin je v puberte- ti, hčerka pa je zaljubljena do ušes in še čez. Tudi jaz živim v "normalni" družini - le psa in mačke nimamo, ker sta nam pobegnila. Zakaj, tega ne vem, mogoče zato, ker pamet- nejši odneha. Sicer pa gre tudi brez živali, namesto mačke praskam jaz, namesto psa "grize" brat. V naši družini je prijetno. Vsak počne, kar hoče. Ata se ukvarja z vinogradništvom - o kletarjenju in vinu res dosti ve. Vsi moramo pos- lušati, kakšno dobro vino ima, kakšne barve je in kakšen "buke" ima. Najlepše je mami. Vsako nedeljo, ko se do sitega naje peciva, se odloči, da bo v ponedeljek začela hujšati, toda kot kaže, se še ni odločila, kateri ponedeljek bo to. Kaj pa počne brat? Ali sploh kaj počne? Ja, kar naprej si v ogledalu opazuje mišice, ki jih, če se ne mo- tim, sploh nima. Ima pa nekaj kar lepih mozoljev. In tu sem se jaz. Moj največji problem je, v katero šolo se naj vpišem. Ne vera, kaj me veseli. Si- cer še imam čaaas. Nekoč bora raogoče še doktor brezveznih znanosti. Ali se lepo sliši: dr. Meta, po poklicu brezvez- nica. Ali je naša družina smešna? Za družino ne vem, vem pa, da je smešen moj spis. Meta Grdiša, 8. c, OŠ Olge Meglic, Ptuj NORCE BRITI Besedna zveza norce briti ni kar tako. Norce briti pa je tako težko, kot bi slona vrgel čez goro, zato ne misli si, da briti je norce lahko, ker briti je norce težko. Norce briti iz ljudi, ki so obriti norci že bili, ni lahko, ker vedo, kaj lahko postanejo. Zato briti norcev ne moreš, lahko pa briješ norce iz ljudi. Matevž Božičko, 7. b, OŠ Videm 18 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 3. JANUAR 1997 - TEDNIK TEDNIKOV KLEPET / IGRALEC JERNEJ SUGMAN^ BIf I komik /e zahtevno poklUno početle! Z mladim igralcem Jernejem Šugmanom sva se srečala v de- cembrskem sobotnem jutru, tako zame kot zanj precej nepri- meren čas za klepet, toda drugače ne gre, saj je gledališka se- zona na vrhuncu in vrstijo se vaje, predstave ... Pa tudi kakšna zabava. Jernej potoži, da ga čas never- jetno prehiteva, da bi še moral poiskati darilo za svojo naj- dražjo, čaka pa ga še kup obvez- nosti. Pa ne gre! "Človek ima določene zmogljivosti in včasih sem prav presenečen, kako visok prag imam," s prešernostjo doda. Navsezadnje ima človek eno samo življenje in ga ima pravico usmerjati po svojih najboljših željah. Pogovarjava se v Cafe teatru in nekateri ga hitro spoznajo, še po- sebej natakarica. Kljub temu da je zgodaj in dan neprijazen, po- govor hitro steče. Na začetku pove, da med igralci ni imel kakšnega posebnega vzornika, ki bi ga dolgo časa obsedal. Vsak igralec namreč mora zgraditi las- ten igralski stil. Včasih so ga za nekaj časa prevzele kakšne dobre predstave, v katerih so bile odlično odigrane vloge. Te so mu ponavadi še dolgo ostale v spominu. "In takih sem videl kar nekaj," hitro doda. O tem ne dvomimo, saj je Jernej že tretja generacija v družini Šugman, ki si je izbrala poklic igralca. # Si bil kdaj jezen na to, da si je tvoj oče Zlatko izbral igralski poklic? Jernej Šugman: "Ne, niti pri- bližno ne. Moj ded je igral v tis- tih časih, ko je bilo v Ptuju še profesionalno gledališče, pozne- je pa je igral v Mariboru. Oče je najprej delal v Celju, nato v Ma- riboru in nazadnje v Mestnem gledališču. Jaz pa sem pred nekaj leti dokončal AGRFT, zdaj sem zaposlen v ljubljanski Drami." # Si se za študij na AGRFT odločal dalj časa ali je bila to stvar trenutnega navdiha? Je imel pri njej oče kaj besede? Jernej Šugman: "V bistvu je bilo tako, da sem se za igralstvo odločil pozno, saj so me najprej zanimale druge stvari: šport, biologija, primarjalna književ- nost in šele potem sem se kar na- enkrat odločil. Oče pri tem ni imel veliko besede, saj mu nisem niti kaj dosti povedal. Je pa res, da sem mu stvari, ki sem si jih pripravil za sprejemni izpit, po- kazal tik pred svojim nastopom. Tako je bi z mojo odločitvijo seznanjen, ni pa imel več možnosti, da bi lahko karkoli re- kel. Moram pa povedati, da je bil vseeno vznemirjen, ko sem šel pogledat, ali sem sprejemni izpit opravil." VEDNO SEM OBČUDOVAL STARŠA # Si se kot mlad gledalec za- baval ob očetovih vlogah, saj je bilo kar nekaj humorističnih? Si bil oster kritik? Jernej Šugman: "Z velikim ve- seljem in veliko sem hodil na predstave. Spomnim se, da sem predstavo Namišljeni bolnik šel pogledat štirinajstkrat. Meni sta se moja starša zmeraj zdela v predstavah najboljša, toda nikoli jima tega nisem smel povedati. To je bilo prepovedano. Onadva tega nista dopustila, ker se ne spodobi, da bi pred drugimi igralskimi kolegi hvalil svoje starše." # Sam si odigral nekaj komičnih vlog, mnogi te poz- »Ali sem boljši komik, ker sem Štajerc? Hmmm, na to še nikoli nisem pomislil.« najo predvsem iz televizijske nanizanke Teater Paradižnik. Meniš, da je komika dovolj cenjena? Jernej Šugman: "Komika ima poseben status. Pri gledalcu je še vedno zelo cenjena, imam pa občutek, da jo nekoliko manj ceni stroka. Vendar se mi to ne zdi nič tragičnega. Tako je." 0 V novinarstvu veljajo sati- ra in njej podobne zvrsti za naj- težje. Kako pa je to v gleda- lišču? Jernej Šugman: "Gotovo je tudi v gledališču tako. Vsi dobri komiki so tudi nasploh dobri igralci. Zdi se mi, da lahko dober komik prej lažje odigra kakšno resno vlogo, medtem ko ima igralec, znan po resnih, tra- gičnih vlogah, večji problem na- rediti kakšno zelo dobro kome- dijo. Menim, da je komedijo zelo težko ustvariti. Komedijo je moraš delati s prefinjenim občutkom." # V zadnjem času po- grešamo televizijsko nanizan- ko Teater paradižnik. Zakaj se ne pojavlja več? Jernej Šugman: "Saj se bo začela ponovno pojavljati. Že v silvestrskem programu jo boste lahko videU. Največ je finančnih problemov. Vendar sem pre- pričan, da bo še kakšno leto na sporedu." # Meniš, glede na to, da si po svojem izvoru Štajerec, da ti je lažje delati komedije, da ti je to bližje? Jernej Šugman: "Ne vem, glej, na to pa nikoli nisem niti i^omis- Ul. (Smeh.) Moji starši so Štajer- ci, jaz pa sem rojen in živim vse- skozi v Ljubljani. Seveda se za- vedam, da so moje korenine Šta- jerske in sem ponosen nanje. Na to pa res še pomislil nisem, da bi imel kaj olajšav pri tem. Mogoče pa res." # Kako pa je s tvojim zaseb- nim smehom? Jernej Šugman: "Jaaa ... Sem človek, ki obožuje humor in smeh ter poskušam svoje živl- jenje tudi čimbolj peljati v to smer." # Kako je bilo z izbiro vlog? Ko si prevzel vlogo v Teatru Paradižniku, ali si vedel, da boš z njo med igralci in gledalci postal tako slaven? Jernej Šugman: 'Niti pri- bližno ne. Spustili smo se v pro- jekt in niti približno nismo ve- deli, kaj bo nastalo iz njega. Nas- talo je nekaj med Alo, alo in Montyjem Pythonom. Nakaj vmes. Po stilu humorja se nagiba bolj k Montyju Pythonu, po dra- maturgiji pa k Alo, alo. Toda vse to so bile približne predstave. Nismo vedeli, kaj bo nastalo. Bilo je tveganje, toda brez tega si sploh ne predstavljam velike umetnosti." # Ko gledam to nanizanko, imam občutek, da veliko im- provizirate, da prepustite stvari naključjem... Jernej Šugman: 'Za vsako predstavo dobimo okvirni sce- narij, v glavnem pa se stvari poz- neje odvijajo na samem sneman- ju. Res je ogromno improvizaci- je. In pri improvizaciji je vedno tako, da lahko izpade odlično ali pa čisto zanič." # Je bilo kdaj tako dobro, da ni bilo za objavo? Jernej Šugman: "Hmmmm. Tako dobro, da ne bilo za poka- zati, pa še ni bilo." # Se ti je mogoče do sedaj kdaj pripetilo, da bi najraje sto- pil z odra in rekel; 'Dovolj imam!'? Jernej Šugman: "To se mi še ni zgodilo. Velikokrat pa se mi zgodi, da sem pred predstavo zelo nerazpoložen. Spomnim se, da mi zadnjič ni bilo do igre, ampak ko prideš na oder in začutiš utrip publike, te kar 'po- tegne' in prav to je tisto, kar te dvigne v takem trenutku." # Kako pa doživljaš sloven- sko publiko? Jernej Šugman: "Zelo se razli- kuje od publike v tujini. Predvsem na jugu so veliko tem- paramentnejši. Ne samo v deželah bivše Jugoslavije, tem- več tudi v Rumuniji, Grčiji ... Tam je publika drugačna, bolj čustvena, bolj dojemljiva. Med predstvo ljudje jočejo, kričijo, vriskajo, žvižgajo. Pri nas gledal- ci igro še vedno spremljajo na zadržan, slovenski način." POGREŠAM HUMOR # Ko spremljam gledališče in film, pogrešam humor in komična dela. Jernej Šugman: "Tako v gle- dališču kot na televiziji zelo po- grešam posebne vrste humor - jaz bi ga imenoval inteligentni moderni humor. Pri nas, ko gre za humor, mislimo predvsem na burko, farso, jaz pa si želim pre- mišljeno oblikovan humor. Tega pa nisem zasledil." Kaj meniš, kje se zatakne: pri dramaturgiji, režiserjih? Jernej Šugman: " Pri vsem. Zlasti pa pri dojemanju oz. razu- mevanju tega, kaj je humor. Pri nas je še zmeraj preveč ukore- ninjeno mišljenje, da je smešno le tisto, kar je burkasto in norčavo, opremljeno s čimbolj izrazito obrazno mimiko. Pre- malo pa so upoštevane decentne stvari, ki so značilne za tako imenovani minimalistični hu- mor. Prav te vrste humor pa je osebno meni zelo blizu." VEDNO SEM SI ŽELEL DELATI V ŽIVALSKEM VRTU # Kaj bi pa sicer počel v živl- jenju, če ne bi bil igralec? Jernej Šugman: "Recimo, dol- go časa sem si želel delati v žival- skem vrtu. Prav obseden sem bil od tega." # Kaj bi pa delal? Jernej Šugman: "Najraje bi hranil medvede in bi imel dialo- ge z njimi, da bi čutil, kako smo povezani." # Si pogostokrat v živalskem vrtu? Jernej Šugman: "Vedno, ko grem v kakšno večje mesto, naj- prej obiščem živalski vrt. Poleti sem bil v živalskem vrtu v Pragi, v Lizboni je tudi krasen živalski vrt. Vsakemu bi priporočal, da ga obišče." # Glede na te želje, si kdaj želel odigrati kakšno živalsko vlogo? Jernej Šugman: "(Smeh)... Z veseljem bi jo sprejel." # Verjameš v astrologijo, ho- roskope, si že prebral kakšnega za leto 1997? Jernej Šugman: "Ločim dve vrsti horoskopov in astrologije. Eno je znanost, za katero me- nim, da je vredna upoštevanja. Nič pa ne dam na pocestne horo- skope, ki jih beremo v časopisih in revijah. Verjamem pa v kon- stelacijo planetov ob rojstvu in sem si dal izdelati natalni horo- skop, ki bolj opisuje karakterne lastnosti in v kaj se lahko moj karakteer v prihodnosti razvije. In mi kar veliko pomeni." # Bi lahko določil svojo bar- vo? Jernej Šugman: "Modra in ze- lena ter kombinacije teh dveh barv." # Kateri pa je tvoj kraj? Jernej Šugman: "Pariz mogoče, ker je naredil takšen vtis name."' # Koliko imaš prijateljev, glede na to, da imaš malo časa? Jernej Šugman: "Če sem pošten, lahko rečem, da imam veliko znancev. Prijateljev je bolj malo prav zaradi tega, ker nimam časa.'" # Kje pa napolniš akumula- torje, kajti igralstvo zahteva kar precej energije? Jernej Šugman: "Veliko tečem, ob tem se zelo sprostim. Verjamem v to, da če hočeš sprostiti duha, moraš to storiti skozi fizično aktivnost. Vsako nedeljo igram košarko. Rad be- rem, predvsem prebiram dobre knjige. Nazadnje sem prebral že drugič Mojstra in Margareto. Krasna knjiga."' # Kje boš pričakal leto 1997? Jernej Šugman: "Nekje v bližini svoje najdražje. Ona je namreč tudi igralka in ima pred- stavo." Marija Slodnjak IZ ŠVICE S KOLESOM V SLOVENIJO Na kolesu je svet lepši Majdi Attenhofer-Čemenšek, rojeni na Ptujski Gori, ki že 30 leto živi v Švici, se je lansko poletje utrnila pogumna zamisel. V želji, da bi mami pripravila veselo presenečenje ob njenem 85. rojstnem dnevu, je v švicarskem Widmu, kjer živi s svojo družino, sedla na kolo in se v devetih dneh pripeljala v Slove- nijo. Na 900 km dolgi poti jo je prvi dan spremljal sin, nato je dolgo pot premagovala sama, kajti dan pred odhodom ji je so- rodnica, s katero sta nameravali skupaj na pot, odpovedala spremstvo. V Dravogradu so jo na kolesih pričakali sorodniki ter jo pospremili do cilja. Na Ptujski Gori so ji domači pripra- vili iskreno dobrodošlico. Majda Attenhofer-Černenšek je tudi sicer šponno zelo aktiv- na, saj je bila v mlajših letih de- javna v teku, danes še vedno igra odbojko, plava, igra tenis, obi- skuje fitnes studio in seveda ve- liko kolesari. Tako ji kolesarjen- je iz Švice v Slovenijo ni delalo nobenih preglavic, ponudila pa se je možnost, na drugačen način doživeti naravo in mesta ob poti. Neposredni stik z naravo in preizkušanje lastne moči sta jo tako navdušila, da je tudi za letošnje poletje načrtovala po- dobno avanturo. Najprej je pričela iskati sopotnika, saj se na pot ni želela odpraviti sama. Majda pripoveduje, da ljudi pri takšni odločitvi najbolj ovira po- gum in čas in zato je bila toliko bolj vesela, ko se ji je pridružila Ruth Grabher. Majda je tako rešila prvi prob- lem, prepričati pa je še morala moža, ki jo idejno sicer vedno podpre, vseeno pa jo v skrbi zan- jo želi odvrniti od takšnih poti. Tako sta Majdi na pomoč pris- kočila sin in hčerka in skupaj so prepričali očeta. Majda in Ruth sta si za letošnjo pot izbrali kole- sarjenje iz Švice prekoNemčije, Avstrije, Slovaške in Madžarske v Slovenijo. Kondicijske pripra- ve so zajemale premaganih 1600 km na enodnevnih izletih po Švici in Nemčiji. Za psihično pripravo pa pravi Majda, da je ne potrebuje, saj je kolesarjenje nje- no veselje, sprostitev, kjer ne doživlja nobenih psihičnih obre- menitev. Njen gospodar niso čas in prevoženi km, pač pa lepa in bogata doživetja na poti. Majda in Ruth sta uspešno pre- magali 19 dni trajajočo kolesar- sko potovanje. Njuno dnevno povprečje je bilo prevoženih 100 km, ob tem je bilo Ruthino kolo dva krat v okvari, pri čemer so jima na pomoč priskočili drugi kolesarji. Na poti ju je pretežno spremljal dež, a ju to ni zadržalo, da ne bi polni dobre volje priha- jali do cilja. Zadnje kilometre se jima je na kolesu pridružila nečakinja Brigita Letonja in vse tri so zadnje kilometre hudega vzpona na Ptujsko Goro spodbu- jali ob tej priložnosti zbrani so- rodniki in prijatelji. Na cilju je Majdo pričakal tudi sin Adrian, ki je dolgo pot iz Švice v Slove- nijo opravil v nekaj urah, poto- val pa je seveda z vlakom. Godba na pihala je zaigrala slo- vensko himno, Majda je veselo pomahala s slovensko zastavo, saj je to pot prevozila tudi v čast pete obletnice osamosvojitve Slovenije. Hkrati je bil njen pri- hod darilo mami za 86. rojstni dan. Nato sta se z Ruth veselo zavrteli v poskočnem ritmu pol- ke in tako dokazali, da jima 1778 premaganih kilometrov ni prišlo do živega. V kolesarjenju vidi Majda mnoge koristi: naravo, mesta in ljudi na poti doživljaš na speci- fičen način - neposredno, brez olepšav in z vsemi lepotami na- enkrat. Si svoboden, neomejen s pločevino in steklom, si gospo- dar svojih hotenj in razpo- loženja. Mnogo krat sta se usta- vili sredi travnikov, občudovali naravo ali od daleč spremljali vrvež mest. Tudi kosili sta kar pod milim nebom, stoje zaužili najnujnejše in se odpravih na- prej. Videli in doživeli sta veli- ko, ob tem pa prav nič ogrožali narave in ljudi. V Švici je eko- loška zavest zelo prebujena in eden od kazalcev so izdelani ko- lesarski vodniki, ki ljudem omo- gočajo varno potovanje s kole- som. Enako je v Nemčiji in Av- striji, na Slovaškem, Madžar- skem in pri nas pa sta se z Ruth mnogokje srečevali s proble- mom, kje voziti, da njuno živl- jenje ne bo ogroženo. Majda si žeh, da bi tudi Slovenija izdelala kolesarski vodnik, da bi ljudje lažje spoznali lepote naše dežele in bi kolesarski turizem postal varen in množičen. Majda Attenhofer je polna načrtov, rada bi zbrala skupino kolesarjev, najeli bi spremljeval- ni kombi in premagali novo pot iz Švice v Slovenijo. Majdin ko- lesarski entuziazem je nalezljiv in drugo leto jo bomo morda zo- pet srečali na cilju njenih kole- sarskih poti - na rojstni Ptujski Gori. Sergeja Sprli Letonja TEDNIK 3. JANUAR 1997 ŠPORT -21 ŠPORTNI PORTRET / ANDREJA RAZLAG - MLADA PTUJSKA KEGLJAVKA "Šport in humanosf je najboljše^ Arar iloveli premore" Potrebna je predvsem nadarjenost, natančnost, inteiekt in - duša. So ljudje, ki jih preprosto začutimo; mislijo misli, ki se lovijo v naših glavah, izgovarjajo besede, ki jih izrekamo sami, ljubijo - tako kot mi - dež, ker za njim vedno posije son- ce. So nič več in nič manj, kot smo vsi ljudje, a vendarle dru- gačni. Kajti znajo se naseliti v srca ljudi in v njih znajo s svojo preprosto resnico tudi ostati. Ljudje, kot je Andreja Razlag! Natančnost, hitrost, gibčnost, skratka atraktivnost krasijo šport- no kegljanje. Po osamosvojitvi se je ta šport v Sloveniji povzpel na svetovno raven in ujel korak z deželami, ki imajo neprimerno večje igralsko zaledje, veliko več kegljišč in klubov, daljšo in boga- tejšo tradicijo. Kegljanje se je Slo- vencem naselilo v duši. Med znane slovenske kegljaške družine sodita tudi Razlagovi: mama Silva ter hčerka Andreja. # Čeprav pogosto, pa vendar za začetek nujno vprašanje: kaj vas je pripeljalo v svet kegljaškega športa? "Dom in družina. Bili sva in sva še športna družina: moja mama, živa legenda našega kegljanja, je leta 1980 nastopila tudi na svetov- nem prvenstvu v Romuniji. Že kot majhen otrok sem dobesedno vse dni živela s kegljanjem: pred kosi- lom na kegljišče, šele potem na igrišče. Najbrž je več razlogov; začutiš, da si nadarjen in bi rad svoj talent izpopolnil, ker verja- meš vanj, vrh tega pa bi ga rad delil z drugimi. In seveda me je kegljan- je tako rekoč začaralo. To je težko opisati, to vedo le tisti, ki so na ste- zi okusili, da se jim je posrečilo. Gre za radost in samopotrjevanje in občutek dajanja. To bodo razu- meli tisti, ki šport čutijo. Ti so prav toliko vredni kot tisti, ki tek- mujejo." # Ampak ali ni to neprijetna prisila, zaradi katere lahko šport zasovražiš? "Prav zaradi tega športnega družinskega vzdušja nisem zasov- ražila športa in ne kegljanja, čeprav sem res morala trdo delati. Tako sem relativno zgodaj tudi začutila, da bo to moje življenje. Prvič sem nastopila že z osmimi leti in prav ta 'prvenec' je bil 'rešitev', kajti šele s komuniciran- jem, z druženjem ti postane šport v veselje." # Odločili ste se torej za kegl- janje. Kako je šlo potem naprej? "Prvi uradni nastop sem imela na svoj 11. rojstni dan (21. 10. 1989), in sicer na pionirskem prvenstvu Slovenije. Osvojila sem bronasto medaljo. To je bila lepo potrditev in vzpodbuda. Sledili so številni uspehi na državnih tekmovanjih, tako posamezno, v parih kot ekip- no v pionirski, kadetski, mladin- ski ter članski konkurenci. V svoji zbirki imam do danes 40 medalj (26 zlatih, 9 srebrnih in 5 bronas- tih). Pot se mi je odprla. Najtežje je bilo v letih, ko sera nastopala v vseh štirih kategorijah, saj sem iz tedna v teden menjavala krogle (od najmanjših, srednjih do "normal- nih)." # Bržkone ste posebej ponosni na medalje, osvojene na medna- rodnih tekmovanjih? "Da. 1994 bronasta, skupaj z Nino Podlesnik iz Trbovelj na ev- ropskem kadetskem prvenstvu v Bolzanu; 1995 srebrna in naslov svetovne mladinske viceprvakinje na svetovnem mladinskem prvenstvu v Romuniji. V konku- renci preko 90 igralk (do 23 let) sem bila s 17 leti najmlajša. Za sre- bro je bilo potrebno podreti fan- tastičnih 480 kegljev (svetovna mladinska prvakinja 486, svetovni mladinski rekord pa znaša 499 podrtih kegljev); 1995 prvo mesto in naslov ekipnih evropskih kadet- skih prvakov s slovensko repre- zentanco v Avstriji; 1995 naslov evropske kadetske prvakinje v paru z Natašo Žnidaršič iz Cerkni- ce. Z 904 podrtimi keglji sva dose- gli nov evropski rekord. Bila sera izbrana za najboljšo raladinko Slo- venije za leto 1995; 1996 naslov svetovne klubske podprvakinje s člansko vrsto Miroteks Celje v Bu- dimpešti, kjer sera bila ponovno najmlajša igralka v finalu svetov- nega pokala. Če vemo, da je v celjski ekipi šest igralk članske državne reprezentance, potem je bila uvrstitev med "igralno celjsko šesterko' zame izjemen uspeh. V čast si štejem, da sera najmlajša in prva slovenska kegljavka z naj- višjim športnim priznanjem Ohm- pijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, in sicer malo statuo. Prejela sem jo za športne uspehe v letu 1995." # Z marljivim treningom ste za prodoren uspeh gotovo prispeva- li samj največ, kdo pa še? "Za vse se imam zahvaliti predvsem svoji mami Silvi, trener- ju Ladu Gobcu in klubu Miroteks Celje, ki jira neomajno zaupam. Če ne bi bilo tako, ne bi bilo mojih doslej največjih uspehov in zmag. V njih je vtkan tudi delček vseh tistih, ki mi vseskozi stojijo ob strani, tako pri športu kot pri hu- manitarnih aktivnostih. Velika za- hvala gre kolektivu ptujske gimna- zije, kjer imam status vrhunske športnice. To je toliko pomemb- nejše prav v tem šolskem letu, ker me čaka matura, v maju pa še sve- tovno mladinsko prvenstvo (če se mi bo uspelo uvrstiti v reprezen- tanco)". 9 Ka) SI lahko obetate od nas- topov na tem svetovnem prvenst- vu? "Če se mi bo uspelo uvrstiti v re- prezentanco, sem trdno pre- pričana, da bom dotlej še stopnje- vala svoje zmožnosti, če pa bi mi spodletelo, tolažbe ne bo manjka- lo. S prihodnjimi nastopi bo že težje; branili bo treba pridobljen ugled." # Kaj je "vlečni voz" vaše moti- vacije pri vsakdanjem trdem delu? "Optimizem, s katerim rae obda- jajo. Če izpolnjuješ vse načrte, veš, da odraevni uspehi na koncu ne morejo izostati; to pa je tista ener- gija, ki te vztrajno priganja pri delu, pri vsakdanjem napornem treningu. Seveda - prvo je šola, po- tem šele zmage. Oboje me veseli - učenje in šport, nič ne delam z od- porom, vse sarao z zadovoljstvora. Rada potujera, če pa sera dalj časa zdoraa, se me kar loteva dorao- tožje. Povsod in zmeraj sera v pri- jetnem stiku z domačirai. Ta lju- bezen rai daje moč." # Omenili ste vajo. Koliko časa posvečate treningu? "Vedno je treba vaditi. Od svoje- ga 11. leta do pred kratkim sem se na treninge in tekmovanja vozila 3 do 5 krat tedensko z vlakom v 60 km oddaljeno Celje. Letos od no- vembra, ko sem izpolnila pogoje za vozniško dovoljenje, to opravljam s svojim jeklenim konjičkom Hy- undai accentom, ki rai ga je za moje humanitarno delo in športne uspehe podarilo podjetje HYUN- DAI avtotrade iz Ljubljane ob pomoči A BANKE iz Ljubljane." # Leta 1995 ste se lotili huma- nitarnega projekta 'Odprava ar- hitektonskih ovir v slovenskem šolskem prostoru ' in izpeljali dve odmevni prireditvi: samos- tojno razstavo ter družabni večer z znanimi slovenskimi športniki, športnimi delavci in glasbeniki ter dobrodelni koncert Jana Ples- tenjaka. "Moramo se truditi, vsi skupaj. Čutira, da sera nekakšen čisto raaj- hen delček tega sveta rešila. Ven- dar so še drugi. Naj vsak izmed nas reši kak tak delček! Brez smisla je govoriti, da človek lahko veliko doseže sam. Projekt je kolektivni poskus in napor. Vsak od nas iraa rad kaj drugega, drugače reagira. In vse to se zlije v nekakšno sliko. In ta slika je lahko tudi lepa." • Leto 1996? "Leto 1996 je zaznamovala akcija "Likovniki za invalide", v kateri je sodelovalo 47 slovenskih likovni- kov. Zbrala sera nekaj več kot dva railijona tolarjev, ki jih bo ČAST- NI ODBOR SKLADA, katerega vodi župan občine Ptuj dr. Miros- lav Luci, namenil šoli z najbolje izdelanim programom odprave ar- hitektonskih ovir in zagotavljanja pogojev za obiskovanje pouka otrokom na invahdskih vozičkih." Za huraanitarno dejavnost je An- dreja Razlag 14. noverabra 1996 v Narodni galeriji Ljubljana prejela zahvalno listino z zlatim go- lobčkora in naziv 'POBUDNICA DOBRIH DEL 96' v akciji revije NAŠA ŽENA 'Ljudje odprtih rok'. Je najmlajša dobitnica tega priznanja. Srebrni olirapijec An- draž Vehovar je bil tisti "vitez", ki je prvi pohitel s telegraraora, pol- nim lepih želja in iskrenih čestitk ob tem priznanju. # Toda kljub vsem hibam je v bistvu to lep svet. Na kateri stra- ni ste vi? "Je. Zato je tudi vredno preživeti to pustolovščino - življenje! To je to - velika pustolovščina. Nekdo me je spraševal o trpljenju. Ne ma- rara te besede. So nekateri težki trenutki, s katerimi se morarao vsaj poskusiti spopasti. In tu sta žalost in tesnoba, iz katerih vrejo dobra dela. Svet je preširoka ozna- ka. Jaz sera na strani ljudi!" Samo škrlatna luč, prižgana na vrhu na videz puste bele zgradbe, je opozarjala, da je doma in da se pripravlja nekaj velikega. Nov, hu- manitarni projekt Andreje, deni- mo. Ivo Kornlk STRELSTVO Turnir samostojnosti ZMAGOVALCI i. POHORSKI BATALJON IZ RUŠ iN MROŽ IZ VE- LENJA Po pokroviteljstvom ptujskega župana je bilo v četrtek repu- bliško strelsko tekmovanje ■ I. turnir samostojnosti. Nastopilo je 76 najboljših strelcev Slovenije. Streljali so z zračno puško in pištolo. Generalni sponzor tek- movanja je bilo Trgovsko podjet- je Petlja iz Ptuja. V streljanju z zračno puško je ekipno zmagala ekipa I. pohorski bataljon Ruše s 1735 kr., drugi so bili Kovinar Štore 1713 kr., tretji 29. oktober Grosuplje 1706 kr., četrti Celje 1703, peti Elektro Ma- ribor 1664, šesti Ormož 1661, sed- mi Franc Lešnik - Vuk 1657, osmi Predoslje iz Kranja 1645 in deveti I. pohorski bataljon II 1645 kr. Po- samezno je zmagala najboljša strel- ka tekmovanja Natalija Prednik s 586. kr. Natalija je v peti seriji na- streljala kar 100 krogov od 100 možnih, je članica državne repre- zentance in ima mednarodni šport- ni razred. Drugi je bil Alain Vid- mar iz Grosuplja 575 kr., tretji pa Simon Potrč iz Ruš 575 kr. Streljanje z zračno pištolo je bilo za Ptujčane zanimivejše, saj so imeli tri ekipe in petnajst tekmo- valcev. Ekipno je zmagala ekipa Mroža iz Velenja s 1687 kr., drugo mesto Dušan Poženel Rečica 1683, tretji Celje 1669. kr., četrti Sloven- ske Konjice 1659 kr., peti Ptuj 1637 kr., šesd Ptuj-Pedja 1581 kr., sedmi Moriš Kočevska reka 1555 kr., osmi Ptuj mladinci 1544 kr., deveti I. pohorski bataljon Ruše 1528 kr., deseti Moriš II 1390 kr. Posamezno je zmagal Cvetko Ljubic iz Slovenske Bistrice s 574 kr., drugi je bil Simon Veternik iz Velenja 571, enako število krogov je imel tudi tretjeuvrščeni Janez Stuhec iz Ptuja. Najboljše tri ekipe so prejele po- kale Športnega zavoda Ptuj, naj- boljši posamezniki pokale general- nega pokrovitelja Pedje in medalje za prva tri mesta ter praktične na- grade aza prvih deset. Ptujčani so podelili medalje naj- boljšim članom in članicam SD Ptuj. Zlato je prejel Janez Štuhec, srebrno Slavko Ivanovič in bronas- to Izidor Pulko. Pri članicah je bila zlata Majda Raušl, srebrna Alenka Peteršič in bronasta Mateja Rep. Organizacija tekmovanja je bila odlična. S/ KARATE - DO KLUB PTUJ Kontrolni turnir za EP v soboto, 21. decembra, je v Murski Soboti potekal tradicio- nalni božično-novoletni turnir, na katerem je tekmovalo 210 tek- movalcev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Ta tur- nir je bil tudi zadnja možnost za naše reprezentante, da si nabere- jo točke za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo februarja 1997 v Sofiji v Bolgariji. Za slovensko reprezentanco je nastopila člani- ca Karate -do kluba Ptuj Lidija Cafuta, ki se prav tako bori za nastop na evropskem prvenstvu. Lidija se je na tako močnem mr- nirju zelo dobro odrezala, saj je za slovensko mladinsko ekipo zased- la 3. mesto. V posamezni konku- renci je lepo napredovala do tretje- ga kroga, ko se je srečala s Polono Vilar, izkušeno tekmovalko in dol- goletoo članico reprezentance, prod kateri je klonila z zelo tesnim rezultatom. Na koncu je zasedla 3. mesto. Turnir je pomemben tudi zato, ker se je na njem srečalo šest pred- stavnikov nacionalnih zvez in ge- neralni sekretar Evropske karate zveze George Popper. Organizirali so posvet o raz\'oju karateja v srednji Evropi, na katerem so se dogovorili, da bodo v Ljubljani or- ganizirali mednarodni izo- braževalni center, ki jim bo stro- kovna opora. Govorili so tudi o prizadevanjih, da bi karate postal olimpijski šport. Klavdl/aBebet LENART / IZBRALI ŠPORTNIKE LETA Najvišia lovorilio xa af- fefo Dovidn Rilitnriio LENARŠKA ŠPORTNA DVORANA JE BILA SKORAJ PRETESNA U VSE PRIJATELJE ŠPORTA, KI DOBIVA TUDI V OSREDNJIH SLO- VENSKIH GORICAH PRAVO VEUAVO • ŠPORTNA ZVEZA LEN- ART JE PODELIU PRIZNANJA TUDI ZASLUŽNIM ŠPORTNIKOM IHMLAD!MJy«!fili^.— Obiskovalce v športni dvorani pri Lenartu je na tradicionalni pri- reditvi "Izbiramo špormika leta" pozdravil tudi lenarški župan Slavko Kramberger. Sicer pa je bil večer tudi kulturno bogat, tako da so obiskovalci po skoraj dveh urah zadovoljni zapustili dvorano, v ka- teri je pestro športno življenje, vse bolj pa jo uporabljajo tudi za re- kreacijo meščanov Lenarta in za javne kulturno-zabavne priredit- ve. Letošnji izbor špormika leta sta vodila Darko Rebernik in Andrej Bauman. Njun komentar je bila prijetna popestritev večera, ki je privabil lepo število gledalcev. Najvišje priznanje, naslov športni- ka občine Lenart za leto 1996, je dobil atlet David Rihtarič. V mi- nuli sezoni je uspešno branil le- narške barve, sodeloval je na šte- vilnih državnih prvenstvih in mednarodnih prireditvah. Uspešen je bil na gorskih in cest- nih tekih in tako veliko prispeval k promociji lenarškega športa. Na drugo in tretje mesto su se uvrstila kolesar Boštjan Krevs, ki je bil izvrsten na kolesarskih preiz- kušnjah v Italiji in Avstriji, nani- zal pa je tudi serijo sijajnih zmag na domačih kolesarskih preiz- kušnjah, in motokrosist Boštjan Kampuš, ki je slovel kot dober voznik motorjev v razredu 125 ccm. Športna zveza iz Lenarta je nagradila tudi najboljše ekipe. V moški konkurenci so ta laskavi naslov osvojili košarkarji MAS- COMA, v ženski pa odbojkarice iz OK Benedikt. Za uspehe so do- bile priznanje tudi članice ženske ekipe KMN iz Voličine. Za vzpodbudne rezultate in uspehe so |?ili kot obetavni mladi upi razglašeni košarkar Andrej Šalamun, kolesarja Lovro Žiber- na in Luka Krevs, motokrosist Samo Kumik in tekmovalec v kasaštvu Boštjan Špindler. Za dolgoletno požrn'ovalno delo v športu sta dobila priznanji Stan- ko Vindiš za področje motokrosa in Ladislav Omerzu za rokoborbo in kasaštvo. S tem športom se ukvarja skoraj 50 let in je tudi odličen mentor mladim. M.Toš PLANINSKI KOTIČEK Pohod Rogla - Osankariia Planinsko društvo Ptuj vabi planince in ljubitelje zimskega pohodništva na 19., tradicionalni pohod po poteh Pohorskega bataljona od Rogle do Osankarice. S posebnim avtobusom se bomo podali na zasnežena pobočja os- rednjega Pohorja v soboto, 11. janu- arja, z odhodom izpred AP Ptuj ob 7. uri. Sledila bo vožnja do Koče na Pe- sku, kjer je vsakoletni pričetek poho- da. Pohodniki se bomo tokrat podali na pot v dveh skupinah, saj bo orga- nizirana tudi skupina smučarjev.čE si želite zelo zložno pot prehoditi (presmučati) s tekaškimi ali turnimi smučmi, ob prijavi obvezno navedite želeno skupino. Pot poteka sprva v smeri Areha ter se nato zložno spusti proti Trem žebljem, kjer je padel znameniti Pohorski bataljon. Pri spominskem obeležju bo svečana ko- memoracija, nato pa sledi spust do doma na Osankarici, kjer bo na voljo vroč čaj, hrano pa najde vsak pohod- nik v nahrbtniku. Z Osankarice sle- di spust do avtobusov v vas Kot, od koder se bomo odpeljali v Zreče, kjer bo v hotelu Dobrava vesel zaključek s planinskim plesom. V Zrečah prej- me vsak udeleženec kontrolni kar- tonček, domači planinci pa pripravl- jajo okusno planinsko hrano in bo- gat srečolov. Opremo prilagodite zimskim raz- meram (topla obleka, rokavice, kapa, planinski čevlji ...) in vremenski si- tuaciji. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure. Cena, ki vključuje prevoz s poseb- nim avtobusom, organizacijo in vo- denje, znaša za člane PD 960 tolarjev (velja lanska članarina) ter nečlane 1500 tolarjev. Prijave s plačilom sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do petka, 10. 1., ozi- roma do zasedbe 25 razpoložljivih mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovod- niki. Vsem planincem in ljubiteljem gora želimo ptujski planinci srečno in uspešno novo leto 1997, na pla- ninskih poteh pa varen korak in obi- lo lepih planinskih dni. u.v. KARATE Potrditev naziva DAN V nedeljo, 22. decembra, je Andrej Cafuta v mariborski dvorani Tabor položil mojstrski karate naziv 2. DAN. Ocenjevala ga je strokovna ko- misija, kateri je predsedoval Ljubo Javoršek, 5. DAN. Ljubo je zraven Ivana Čeriča, Mauhlerja in Takashi- ja edini v Sloveniji pristojen za do- deljevanje nazivov DAN. Član komi- sije je bil tudi Rajko Lešnik, 4. DAN, ki že vrsto let živi na Šved- skem, kjer se uči od Taijija Kaseja, 9. DAN, enega največjih mojstrov ka- rateja. V Slovenijo je prišel, da bi vo- dil seminarje in polaganja za nazive. Andrej je svojo športno pot začel leta 1988 v SKK Jože Lacko, Ptuj. Hitro je napredoval in decembra 1992 položil mojstrski pas - 1. DAN. Tekmoval ni dolgo, saj se je kmalu posvetil trenerskemu in sodniškemu delu. V klubu je prevzel delo z začet- niki, kot sodnik pa se je prebil do C- ranga. Leta 1995 se je odločil za sa- mostojno pot in ustanovil Karate-do klub Ptuj. Sedaj je sodniško delo skoraj opustil, saj mu trenersko in predsedniško delo v klubu vzame ve- liko časa. Trenira vrsto uspešnih tekmovalcev, kot so Lidija Cafuta, Danici Pongrac, Andrej Žimik, Go- razd Grula, Boštjan Vogrinec, Boja- na Skrila, Elvira Karahasanovič, Klavdija Reber, Alen Milinovič, De- nis Repič in Jernej Trop, ki dosegajo rezultate na državni in evropski rav- ni. Doseženi mojstrski naziv je rezul- tat dolgoletnega Andrejevega truda in predstavlja nov uspeh v njegovem plodnem športnem delu. Klavdija Beber Andrej Cafuta, 2. DAN. Foto: Langerholc 22 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA 3. JANUAR 1997 - TEDNIK MALI NOGOMET Lliga MNZ Ptuj Rezultati tekem 3. kroga: DAB Team - C. Canon Ambi- ente 11:0, Podlehnik - Slonček A.L.Kac 0:3, Krona Zagi - Bu- tik Ivana 2:3, Vitomarci Petlja - Pri Tonetu 5:8, Bistro Špic - Bistro Milena 10:3. 1. PRI TONETU 3 3 00 17;10 9 2. VITOM.PETLJA 3 2 0 1 29;13 6 3. DAB TEAM 3 2 01 18:8 6 4. SLONČ. A.L.KAC 3 2 0 1 15:8 6 5. BUTIK IVANA 3 2 01 13:7 6 6. BISTRO ŠPIC 3 2 0 1 17:14 6 7. KRONA ZAGI 3 102 15:16 3 8. PODLEHNIK 3 1 02 7:8 3 9. C. CANONAMB. 3 0 03 7:30 O 10. BISTRO MILENA3 0 03 4:28 O Razpored za v soboto, 4. januarja - športna dvorana Cen- ter Ptuj: 16.00 Krona Zagi - Dab Team, 16.50 C.Canon Am- biente - Podlehnik, 17.40 Pri Tonetu - Bistro Špic, 18.30 Slonček A.L.Kac - Vitomarci Petlja, 19.20 Butik Ivana - Bis- tro Milena 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 2. kroga: Cirkulane - Telekom 3:1, Za- vod 93 - Gastro Žetale 4:5, Zg. Pristava - Sestrže 1:2, Juršinci - Majšperk 3:10. 1. GASTRO ŽETALE 3 3 00 10:5 9 2. MAJŠPERK 3 2 1 0 20:11 7 3. SESTRŽE 3 2 01 11:8 6 4. ZAVOD 93 3 1 1 1 14:13 4 5. RAJH DRAŽENCI 2 101 5:6 3 6. JURŠINCI 2 101 8:11 3 7. CIRKULANE 3 1 0 2 5:8 3 8. TELEKOM 2 0 02 4:8 O 9. ZG. PRISTAVA 3 0 03 6:13 O Razpored za nedeljo, 5. januarja - športna dvorana Cen- ter Ptuj: 9.00 Rajh Draženci - Cirkulane, 9.50 Telekom - Za- vod 93, 10.40 Sestrže - Juršinci, 11.30 Gastro Žetale - Zg. Pris- tava Branko Lešnik ODBOJKA / 1. LIGA V Marselu zadovoljni ženski odbojkarski klub Marsel iz Ptuja spada med športne kolektive, ki delajo načrtno, predvsem pa tiho. Ne ozirajo se na druge, am- pak se zanašajo izključno na svoje roke in noge. Kot je to v navadi in kot se to spodobi za dobro organizi- rane klube, so se ljubitelji ženske odbojke zbrali ob koncu leta na družabnem srečanju. Ocenili so delo v letu 1996 in izrazili zado- voljstvo, saj bi se ob samo eni zmagi več lahko uvrstili tudi v l.A ligo. V klubu so realno ocenili stanje, saj so si želeni ob- stanek zagotovili že po nekaj krogih. Ambicije med navijači so porasle, vendar so igralke in vodstvo s tretjim mestom več kot zadovoljni, v naslednji tekmovalni sezoni pa želijo korak višje. Potre- bno se bo dobro pripraviti in še bolje organizirati. In to bodo naredili, saj imajo jasno začrtano pot. Danilo Kiajnšek ROKOMET / SKUPŠČINA ŽENSKEGA ROKOMETNEGA KLUBA Cilji vedno vecff Na redni letni skupščini so se zbrali vodstvo, igralke in ljubitelji ŽRK Ptuj. Delo v sezoni 1996 so ocenili za uspešno v vseh strukturah. Normalno je, da so zelo zadovoljni z uvrstitvijo član- ske ekipe v 2. SRL - vzhod in seveda upajo, da bodo ostali na tem mestu po končanem prvenstvu. Veliko pozornost posvečajo vzgoji mlajših selekcij. Vse: prisotne so opozorili na mačehovski odnos do rok- ometa nasploh, tako moškega kot ženskega. Kot da na Ptuju nekaterim ne bi ustrezalo, da se ta športna panoga zopet dvigne na nivo, ki ga je imela v pretek- losti. Tako kot v večini športnih kolektivov, je tudi pri njih čutiti pomanjkanje sredstev, vendar so sezono uspešno zaključili. K vsemu temu so pripomogli trenerji, ki delajo čisto amatersko^ igralke in seveda njihovi starši. Zaradi nedelovanja nekaterih članov predsed- stva je prišlo do zamenjav^ vse v smislu razvoja žen- skega rokometa na Ptuju. Danilo Kiajnšek ŠOLSKA KOŠAR- KARSKA LIGA SREDNJE ŠOLE Gimnazija Ptuj - lil. gimnazija Maribor 46:37 s to zmago so se Ptujčani povzpeli na 2. mesto v II ligi - Maribor takoj za vodilno II. gimnazijo iz Maribora. Da bi si zagotovili igranje v nadaljevanju tekmovanja, potrebujejo samo še eno zmago v gosteh. Prvo priložnost bodo imeli že v naslednjem kolu, ko se bodo v gosteh pomerili s I. gimnazijo iz Maribora. Točke za domačine so dosegli: Jagarinec 25, Frangež 8, Gojčič 4, Goričan 2, Mikša 2, Ferk 2, Sujoldžič 2, Hodnik 1. Črtomir Goznik Preleli smo CHD - IZ SPOMINA Prijazno vabilo k sodelovanju (v manj prijaznem predvolil- nem času), zanimiv vprašalnik ob vabilu, predvsem pa naspro- tujoča ali celo izključujoča si stališča o CHD so razlog za ta sestavek. Od oblikovanja ideje o CHD do podpisa pisma o "dobrih na- menih", pri katerih sem še sodeloval, sta minili že dobri dve leti. V tem času se je pro- jektna ideja uresničevala, dopolnjevala ali spreminjala in upam, da bo tako tudi v prihod- nje. Kritičnih točk bo še veliko, zato je pomembno, da se ideja in organizacija projekta stalno obnavljata. Priznam, da sem v prvi polovici letošnjega leta (takrat še kot predsednik Sveta SŠC) že obupoval, ker ni bilo videti, da se še namerava reševati (tudi) prostorski problem SŠC oz. Gimnazije v sklopu CHD. Zato smo oblikovali pobudo za okro- glo mizo, na kateri bi podpis- niki pisma o "dobrih namenih" v javnosti predstavili spre- membe v svojih stališčih in načrtih, če je do njih prišlo. Podpisniki se sicer vabilu niso odzvali, ostali prisotni pa so razpravljali o tem, kako potre- bno bi bilo uresničevati projek- tno idejo o CHD. Kdo koga in zakaj vara, sem se vprašal, nato pa se v razpravi poigral z vprašanji in odgovori o utopiji in stvarnosti. Je utopija, če je bil CHD zamišljen kot sinergija učinkov vzajemnega delovanja institucij v starem mestnem jedru, torej nekaj novega, in je stvarnost, da CHD v predstavah ljudi pomeni le množico projektov za izgradnjo ali prenovo objektov? Je utopija, če se načrtuje vojašnica izven mesta, in je stvarnost vojašnica v mestu? Je tudi "zahodni most", ki naj rešuje logistične probleme raz- voja mesta Ptuj, le utopija, ker je stvarnost, da si Ptujčani želijo brv; je tudi "ptujsko jez- ero" le utopija, ker je stvarnost akumulacijski kanal hidrocen- trale? So torej Terme-razvojno turistično središče le utopija in je stvarnost, da Terme ostajajo javno kopališče? Je tudi utopija, če želimo, da se Pokrajinski muzej razvija v muzej evrop- skega formata, in je stvarnost, da bo Pokrajinski muzej ostal le muzej pokrajinskega pomena? Naj bo tudi Zgodovinski arhiv le mestni arhiv? Je tudi infor- macijsko središče le utopija, ker je stvarnost, da imamo Ljudsko in študijsko knjižnico, ki jo le selimo v prostore Malega gradu? Je utopija, če načrtu- jemo Gimnazijo v najbolj izbra- nem okolju, kjer se že poraja humanistična misel, in je stvar- nost, da moramo predvsem rešiti prostorsko stisko? Je torej CHD le utopija ali je lahko stvarnost? Še več vprašanj in odgovorov, nepomembnih za ta sestavek, namenjenih pa udeležencem okrogle mize, sem izrekel v igri besed. Misel sem zaključil z "Vse je mogoče" in tako povedal, da je projekt CHD zelo kompleksne narave in zahteva celovito obravnavo, usmerjanje in vodenje - ker sicer" nič ni več mogoče". Projektna ideja o CHD je namreč nastajala v specifičnem okolju, ko smo v Občini Ptuj oblikovali novo oz. drugačno razvojno paradigmo, ki je umeščala v razvojno prioriteto izobraževanje, kulturo, varstvo naravne in kulturne dediščine in podjetništvo, v čas spreje- manja razvojnih programov po območjih, razvojnih strategij po področjih dejavnosti itd. Pro- jektna ideja o CHD torej ni nastala izolirano, ampak sood- visno od drugih razvojnih pro- jektov v mestu. Strategija razvoja turizma je zahtevala npr. koordinirane aktivnosti med potencialnimi nosilci iz t.i. turističnega gospodarstva in njim podrejene ali po dinamiki prilagojene razvojne projekte lokalne skupnosti in države (navezava na avtocestni sistem, sanacijo akumulacijskega jez- era, načrtovanje skladnejše rabe prostora na desnem in levem obrežju Drave, prometne povezave obeh delov mesta z izgradnjo "zahodnega mostu", dinamično prenovo" starega mestnega jedra"). Strategija raz- voja Ptuja kot regionalnega središča širšega pomena je za- htevala, da se občina Ptuj skladno z novim zakonom o lokalni samoupravi reorganiz- ira tako, da iz krajevnih skup- nosti nastane več "evropsko" primerljivih občin in vzpostavi širša povezava med mesti oz. občinami Ormož in Ljutomer ter vrsto projektov z značajem širše-regionalne ravni (sodstvo, izobraževanje, zdravstvo, kul- tura, notranja uprava, gospo- darstvo, obramba itd.). Seveda pri tem ni šlo za pridobivanje statustnih obeležij, ki sama po sebi nič ne pomenijo, pač pa za ustvarjanje mreže in pogojev za racionalno delovanje institucij in za bolj dinamičen razvoj. Strategija zaposlovanja oz. potreba po osem tisoč produk- tivnih delovnih mestih je za- htevala pospeševanje podjetništva v proizvodnem in storitvenem sektorju (zato us- trezno načrtovanje rabe pros- tora, razvojne sklade, širjenje mreže bank, območno gospo- darsko zbornico, območno obrtno zbornico, sejemske prireditve itd.), predvsem pa ustvarjanje "kapitalu" pri- jaznega okolja, ki zagotavlja varnost naložb. Projekt CHD, ki je tako povezan, soodvisen ali celo po- gojen, je seveda zelo občutljiv za vse objektivne in subjektivne spremembe ali nedoslednosti in zahteva, če do njih pride, di- namično in sporazumno prila- gajanje vseh sodelujočih. Analiza dogodkov po podpisu pisma o "dobrih namenih" je pokazala, da je MORS spre- menilo svojo namero o pre- selitvi vojašnice iz lokacije Kidričevo na lokacijo Apače, ob tem pa podeseterilo načrtovano investicijsko vred- nost. Mestna občina Ptuj je zamisel o izgradnji "zahodnega mostu" nadomestila s projek- tom za izgradnjo mostu v središče starega mestnega jedra. Ministrstvo za kulturo pa je dalo prednost prenovi Minorit- ske cerkve, ne pa (v projektu CHD) predvideni prenovi Dominikanskega samostana. S pogojnim refleksom smo tudi v SC poiskali drugo lokacijo za gradnjo Gimnazije, saj je postalo več kot očitno, da v tako spremenjenih okoliščinah ni več mogoče pričakovati pravočasnega reševanja prostor- ske stiske v ŠC. Kaj se torej dogaja s projektno idejo CHD? V čem vse je spre- menjena? Je zgrešena? Naj ugasne? Služi političnim potre- bam? Je le sredstvo za zaslužek? Mislim, da so vprašanja upravičena. Odgovore bi morali dati sedanji protagonisti - župan, mestni svet, projektni svet (ali pa tudi ne). Ute- meljevanje, da je projektna ideja CHD primerna za prido- bivanje tudi mednarodnih sred- stev pod pogojem, da vložimo del lastnih (proračunskih sred- stev), je danes še sprejemljivo, že jutri pa odgovori ne bodo več zadovoljili vpraševalcev. Bistvo ideje CHD je bilo, da "naj gre" za projekt nacionalne ravni, saj v okolju lokalne skup- nosti ni potrebne ekonomske moči, da bi jo lahko uresničili v realnem času. Na nas je (in na podpisnikih pisma o "dobrih namenih"), da idejo razvijamo v "nacionalni projekt"; z določeno dinamiko uresničevanja, ne pa kot pro- gramski cilj. Naj izjava o "svečanem pogrebu" CHD ne bo upravičena, pa tudi volilna obljuba naj ne bo neupravičena. Kidričevo, 18.12.1996 Vojteh Rajher PTUJ / ŠOLA MLADIKA PRAZNOVALA PiSMm leto bodo g/mM in praznovali Letošnji dan šole konec decembra je Mladika proslavila s kulturnim programom in razstavami, ki so jih pripravili učenci vseh razredov na temo Otrokov delovni in prosti čas nekoč in danes. Zbrali so mnogo fotografij in predmetov iz časa mladosti svojih staršev in babic, skupaj z njimi ali sami pa so izdelali igrače, izvezli množico lepih vzorcev, narisali prave slikarske umetnine, vse to pa so bili vzroki za več druženja s svojimi starši. Druženje s starši namreč otroci ob prezaposlenosti staršev pogrešajo. Šolo sta na osrednji slovesnosti obiskala župan Ptuja Miroslav Luci in župan občine Destrnik- Trnovska vas Franc Pukšič, ki sta oba tudi poslanca državnega zbora. Obiskovalci so si ogledali projektno delo učencev, ki je nastalo po zamisli zgodovinarja Franca Goloba in učiteljice zemljepis! Lojzke Meglic ter ob pomoči vseh učiteljev, še posebej slavistov. Učenci so namreč ob tej priložnosti izdelali več raz- rednih glasil. Ravnateljica Mla- dike Marija Šumandl je podelila zaposlenim ob 10-, 20- in 30-let- nici dela priznanja, posameznim pedagogom pa izročila tudi na- predovanja v nazive, ki jih po- deljuje Ministrstvo za šolstvo in šport. Letošnji dan šole pa je pomenil Učenci šestih razredov so razstavili izdelke iz blaga in lesa, samo so izdelali celo tradicionalne piščali Osmošolci so sami izdelali pručke in samokolnice tudi uvod v leto, v katerem čaka Mladiko kot starosto ptujskih osnovnih šol visok jubilej in tudi veliko dela. Prihodnje leto bo namreč Mladika slavila 95- letnico pouka v sedanji šolski stavbi. Ob tej priložnosti name- ravajo Ptujčani raziskati prete- klost ptujskih osnovnih šol, še posebej pa Mladike, ki so jo v začetku obiskovala samo dekle- ta. Pripravili bodo razstavo, ki naj bi pritegnila širšo slovensko pozornost. Za Mladiko pa bo prihodnje leto tudi leto gradnje. Prejšnji teden je Ministrstvo za šolstvo in šport šoli zagotovilo, da bo v naslednjem letu skupaj z občino Ptuj finančno podprlo adaptaci- jo podstrešja. Šola bo tako prido- bila več kot 900 metrov učnega prostora, in sicer 6 učilnic, računalniško učilnico, mediote- ko, knjižnico in čitalnico, s čimer bo izpolnila pogoje za 9- letno šolo. Investicija je ocenje- na na 121 milijonov 400 tisoč to- larjev, pričeti pa jo nameravajo ob koncu letošnjega šolskega leta. Do pričetka naslednjega šolskega leta naj bi glavna dela končali, s tem pa ob prihodnjem dnevu šole še posebej slovesno proslavili visok jubilej. MZ BUDINA Zgradili nov most v okviru investicije poglobitve Rogoznice in v okviru povezave naselja Brstje z Budino je pod jet je Tampon s podizvajalci zgradilo novi most v Budini v vrednosti 16,8 milijona tolarjev. Dosedanji most je bil zaradi poplav ogrožen in je bilo potrebno zgraditi novega. Novi most je širok 7,80 metra in dolg 14,15 metra ter ima dva podhoda za pešce. MG, Foto: Kosi RAZPIS ZA 28. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAV- NE GLASBE SLOVENIJE "PTUJ 97" Radio Tednik, d.o.o., Ptuj razpisuje XXVIII. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAV- NE GLASBE "PTUJ 97", ki bo 5. in 6. septembra 1997. Razpisna pravila: I. VEČER ANSAMBLOV 1. Nastopi prijavljenih ansamblov za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke bodo v petek, 5. septembra 1997. An- samble bo ocenjevala strokovna komisija. 2. Za festival se lahko prijavijo vsi ansambli, ki gojijo to glasbeno zvrst. Ansambli, ki še niso mastopali na festivalu, bodo opravili avdicijo, ki bo predvidoma v mesecu juniju. 3. Na festivalu so predvidene denarne nagrade za najboljše ansamble po mnenju strokovne komisije in občinstva. Poseb- ne nagrade bo organizator zagotovil ansamblom, ki bodo do- segli že tretjo, četrto ali peto zlato Orfejevo značko. Strokov- na komisija bo ocenjevala izvedbo. 4. Ansambli nastopijo na festivalu z dvema melodijama, od katerih mora biti vsaj ena prvič izvajana, druga pa še ne izva- jana na fesivalu na Ptuju. 5. Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu do 15. mar- ca 1997 na naslov: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Raičeva 6 Ptuj. Informacije dobite na tel.: 062 771 261. II. VEČER NOVIH MELODIJ 1. Skladatelji ali ansambli pošljejo nove melodije z bese- dili do 31. marca 1997 (izjemoma so lahko demo posnetki) na Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6. Informacije na teL: 062 771 261. 2. Strokovna komisija bo izbrala od 16 do 20 skladb za iz- vedbo na festivalu. 3. Večer melodij bo 6. septembra 1997 v Ptuju. 4. Za avtorje melodij in besedil so predvidene denarne na- grade, ki jih podeljuje strokovna komisija, melodije bodo iz- birali za nagrade tudi poslušalci. 5. Nove melodije izvajajo ansambli, ki so na festivalu v Ptu- ju že dosegli zlato Orfejevo značko. III. 1. Na festivalu bo podeljena še nagrada za najboljšega debi- tanta in Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko skupino. Korenova plaketa se podeljuje za večletno uspešno nastopanje v domači zabavni glasbi. Nagradi podeljuje stro- kovna komisija. 2. Z vsemi, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, ki bo natančneje določala medsebojne ob- veznosti in pravice. Ptuj, 27. decembra 1996 Direktor: Franc Lačen REZULTATI ŽREBANJA BOŽIČNE NAGRADNE KRIŽANKE MERCATOR - SVS Med množico rešitev s pravilno izpisanim geslom "Nakup v AAercatorju - - dober nakup" smo izžrebali tele nagrajence: 3. nagrada - darilni bon vvrednosti 5.000 SIT: Marija FILIPIČ, Sakušak 74, 2256 Juršinci 2. nagrada - darilni bon v vrednosti 10.000 SIT: Martina ČUŠ, Bukovci 24a, Markovci 1. nagrada - darilni bon vvrednosti 15.000 SIT: Dušan KOVAČIČ, Ul. N. Tesle 15, Njiverce, Kidričevo Nagrajenci lahko dvignejo nagrade na upravi podjetja - Mercator SVS, Rogozniška c. 8, Ptuj. Čestitamo! ČRNA KRONIKA UMRL ZARADI PODHIADITVB V petek, 27. decembra, zjutraj je v Senešcih pri Veliki Nedelji, občina Ormož, lastnica bifeja Zelenik za svojim lokalom našla truplo 31-letnega sokrajana Jožeta Majeriča. Obvestila je policiste, ki so v preiskavi ugoto- vili, da je Majerič najverjetneje umrl zaradi podhladitve. Na tru- plu namreč niso našli vidnih znakov nasilja. VOZNICA HUDO RANJENA Po Titovi cesti v Slovenski Bi- strici je v torek, 24. decembra, ob 18.30 vozila osebni avto 23- letna Matejka D. iz Slovenske Bi- strice. Naenkrat je pred njo z osebnim avtomobilom zapeljal 40-letni Darko T. iz Slovenske Bistrice, ki je neprevidno zavijal s parkirnega prostora na Titovo cesto. Avtomobila statrčila, voz- nica Matejka D. pa se je pri tem hudo ranila. ZA60REL0 V STANOVANJSKI HIŠI V četrtek, 26. decembra, ob 14.45 je nastal požar v stano- vanjski hiši Srečka L. v Križeči vasi pri Poljčanah. Kot so poz- neje ugotovili, je požar nastal zaradi napake na električni na- peljavi na oljnem grelcu peči za centralno ogrevanje v hišni ku- rilnici. Predno so plamene ukro- tili gasilci s pomočjo domačih, je ogenj uničil opremo kurilnice. Po oceni je škode za okoli pol milijona tolarjev. POŽM V GOSPOD/UtSKEHI POSLOPJU Na domačiji v Zgornji Senar- ski, KS Sv. Trojica, občina Len- art, so v petek, 27. decembra, v ustrezno urejenem prostoru go- spodarskega poslopja kuhali žganje. Proti večeru je nenado- ma zagorelo v priročnem skla- dišču in prostoru žganjekuhe. Zaradi prevelike temperature so uhajali alkoholni hlapi in se vne- li. Ogenj se je hitro razširil in uničil del poslopja z ostrešjem. Ocenili so, da je škode za okoli milijon tolarjev. KRJUtLI ZA BOŽIČNI NOČI V Cogetincih, KS Cerkvenjak, občina Lenart, je na božično noč neznanec s križa ob stano- vanjski hiši Marije S. ukradel nad sto let star leseni nabožni ki- pec Marije, visok okoli 70 cm. V isti noči je neznani storilec splezal skozi odprto okno v okrepčevalnico Center v Vidmu ob Ščavnici in iz blagajne ukra- del gotovino, ki naj bi je bilo za okoli 50.000 tolarjev. Z večjim plenom pa je odšel vlomilec, ki je vdrl skozi okno sa- mopostrežne trgovine v Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici. Od- nesel je razna živila, cigarete in kozmetiko, po oceni vredno okoli 240.000 tolarjev. Za storilci policisti skrbno poizvedujejo. FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14, Zavrč - Janjo; Meli- ta Šamperl, Drbetinci 30, Vitomarci - Gabrijelo; Jožica Hebar, Sp. Ključarov- ci n, Vel. Nedelja - Aljaža; Simona Korotaj, Dolga lesa 4, Ormož - dečka; Danica Črnjavič, Tomaž 20, Ormož - Klavdijo; Marija Novak, Pavlovski Vrh 26, Ivajnkovci - Jura; Anita Kosi, Sp. Ključarovci 4, Vel. Nedelja - Marcela; Brigita Kukovec, Markovci 8, Markovci - dečka; Darja Letonja, Štra- felova 10, Ptuj - Katjo; Mira Laura, Gajevci 44, Gorišnica - Klemena; Marija Krefl, Strug 24, Makole - Domna; Barbara Blas, Sv. Tomaž 20, Tomaž - dečka; Nevenka Repina, Zagorel 20, Juršinci - dečka; Klavdija Križanec, Rogatec 187, Rogatec - Pa- trika. POROKE: Franc Šandor, Rakuševa ul. 11, Ormož, in Breda Prosenjak, Moškanjci 82/c; Bojan Širovnik, Turški Vrh 63, in Lidija Kokot, Turški Vrh 106; Zdravko Peklar in Slavica Pičerko, Spuhlja 66 C. MATIČNI URAD PTUJ obvešča, da 8. februarja 1997 ne bo porok, ker je praznik. UMRLI SO: Frančiška Nadižar, roj. Omahen, Ciril- Metodov drevored 6, Ptuj, ❖ 1930, t 20. decembra 1996; Gera Rep, roj. Bedrač, Gor- ca 34, 1915, t 21. decem- bra 1996; Jožef Gradišnik, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj, ❖ 1954, t 19. decembra 1996; Pavla Gaspari, roj. Živec, Ciril-Metodov drevo- red 1, Ptuj, 1915, t 21. de- cembra 1996; Marija Habja- nič, roj. Vrabl, Slomškova ul. 2, Ptuj, ::<19n, 118. decem- bra 1996; Jožef Šmigoc, Zgornji Leskovec 21, H« 1926, t 20. decembra 1996; Janez Kamenšek, Grdina 6, 't 1921, t 22. decembra 1996; Dušan Novak, Zasavci 10, ❖ 1954, t 21. decembra 1996; Frančiška Horvat, Ti- bolci 55, 1940, t 24. de- cembra 1996; Stanislav Pul- ko, Kočice 43/a, 1952, t 24. decembra 1996; Marko Vrabl, K jezeru 5, Ptuj, ^1^ 1928,124. decembra 1996. PTUJ • V petek, 10. ja- nuarja, bo v refektoriju minoritskega samostana koncert kvarteta BIG BEN iz Ljubljane. ZAVRČ • V gasilskem domu je na ogled prodaj- na razstava likovnih del z motivi Zavrča in okolice likovne sekcije DPD Svo- boda Ptuj. Razstava je odprta ob sobotali, ne- deljah in praznikih od 8. do 10. ure. PTUJ • V Mestni hiši Je na ogled razstava Franca Sagadina. PTUJ • V galeriji Drava je na ogled razstava or- namentike Lize Vrano. PTUJ • V Milnellčevi ga- leriji je na ogled razstava akvarelov Andreja Božiča. PTUJ # V restavraciji v Termah in v gostišču Zla- ta goska razstavlja ptuj- ski ljubiteljski slikar Vlado Žnidarič. KINO PTUJ • Ta teden bo ob 18. in 20. uri na og- led film Trčeni profesor.