59663 s 1 rozai ’

Poduk
državnozborske volitve
v vojvodini kranjski.

Sestavil dr. Ivan Šušteršič,  predsednik osrednjega
volilnega odbora katoliško-narodne stranke.

—   Ponatis prepovedan. —

Predgovor.

Sfifiinoli so slovesni dnevi II. slo-
venskega katoliškega shoda.
Nepopisnega navdušenja valovi pre¬
plavili so ves slovenski svet — na¬
vdušenja za našo sv. katoliško vero,
narodne pravice in gospodarski pre¬
porod našega naroda. Baš sedaj, po
tem krasnem shodu, je pa prišla pri¬
lika, da temu navdušenju sledi pri¬
merno dejanJe.Splošne državno¬
zborske volitve so razpisane. Z
volilnim listkom vroki naj slovensko
ljudstvo demonstrira za ista  načela,
za katera je s frenetičnim ploskanjem

— 2 —

in živio-klici demonstrovalo na II. slo¬
venskem katoliškem shodu ob na¬
vzočnosti kardinala rimske cerkve in
slovenskih škofov — naslednikov
apostolov.

Ni dvoma, da stoji ogromna
večina slovenskega ljudstva v kato-
liško-narodnem taboru. Toda večina
sama  pri volitvah ne zadostuje za
zmago. Treba marveč, da je večina
organizovana in da se v postavnem
okviru, po določilih zakona, po¬
služuje svoje pravice, odločevati pri
volitvah. Zato treba p o znati postavne
predpise o volitvah.  Treba pa tudi,
da večina postopa ne samo postavno,
temuč tudi previdno,  taktično ume¬
stno in energično.

Koder ni večina  tako organizo¬
vana in podučena — lahko zmaga
manjšina!  Z natančnim poznavanjem
volilnih postav ter modrim in ener¬
gičnim postopanjem se tudi manjšino
pri volitvah zamore peljati do zmage.

Iz tega se vidi, kako neprecen¬
ljive važnosti  je za poklicane faktorje
natančno poznanje volilnega prava in

— 3 —

pa tistega taktičnega postopanja, ki
zamore voditi do zmage.

Zato sem sestavil sledeči 'poduk,
ki vsebuje vse bistvene  točke veljav¬
nega volilnega prava v sistematičnem
redu in strogo poljudni obliki,  za-
jedno pa tudi marsikateri praktični
migljej,  kako v volini borbi postopati.
Poduk je namenjen zaupnikom kato¬
liško-narodne stranke na Kranj¬
skem, pa ni namenjen za javnost.
Gospodje zaupniki naj ga toraj zma
trajo kot tajnost.  Kajti ta poduk naj
služi samo naši stranki; če pa ga
kedo izda,  poslužili bi se ga hitro
tudi nasprotniki, s čimur bi zelo trpel
uspeh mojega dokaj napornega dela.

Poduk obsega najprej „ Poziv za
volilce pete kurije  potem pa poduk.

I. za volitve v kmetskih občinah,

II. za volitve v splošni (peti) ku¬
riji in

III. za volitve v mestih in trgih.

Poduk za volitve v velikem po¬
sestvu glede na razmere ni potreben.

Poduk je baš letos posebne važ¬
nosti, ker bodo vse kurije — tudi

i«-

— 4

kmetske občine in splošna kurija —
prvič volile direktno in tajno po
listkih.

Volilci ne bodo — kakor v prejš¬
njih letih — volili najpred volilnih
mož in šele poslednji poslanca, temuč
vsak volilec bode kar naravnost
z listkom volil poslanca.

Ta temeljna sprememba volilnega
postopanja ima v posledico, da po¬
stane volilna agitacija in borba bist¬
veno drugačna nego preje.  Treba
je volilcem pisati glasovnice, treba
gledati na to, da gredo vsi do zad¬
njega moža volit, če. tudi n. pr. ni v
domači občini nič nasprotstva, ali
če tudi je v občini večina sigurno
nasprotna. Zmagala bode tista stranka,
ki bode v celem volilnem okraju
skupaj spravila več svojih volilcev
na volišče, pod pogojem, da se gla¬
sovi ne cepijo in da se oddajo pra¬
vilne glasovnice.  Vse to je stvar
sistematične agitacije in organizacije.
Letošnje državnozborske volitve so
tem večjega pomena, ker se drugo
leto vrše prav po istem načinu

— 5 -■

deželnozborske volitve. Izšolajmo
se toraj že letos temeljito — potem
so nam prihodnje leto brezosebnih
težav  najlepši uspehi gotovi.

Konečno še eno. Naravno je, da
tako mala brošurica ne more obse¬
gati vsega, kar jev vsakem možnem
slučaju treba vedeti; poduk obsega le
najpotrebnej ve, kar zasdostujev nor¬
malnih,  nekompliciranih okolščinah.
Zato se gg. zaupniki pozivljejo, naj
se v vseh dvomnih slučajih obrnejo
do osrednjega volilnega odbora pod
naslovom: Dr. I v a n S u s t e r š i č, advo¬
kat v Ljubljani. Sprejmejo potem ne¬
mudoma zaželjani posebni poduk, se¬
veda brezplačno.

V Ljubljani, septembra meseca 1900.

Dr. Ivan Šušteršič.

Poziv za volitve

splošne (pete) kurije.

Državnozborske volitve se prično
z volitvijo poslancev splošne  kurije,
ki se vrši dne 12. decembra letos.

Tako določa volitveni razpis de¬
želnega predsedstva z dne 17. septem¬
bra 1900, št. 4113 pr.

Sedaj bode ta volitveni razpis
razglašen še posebej v vseh občinah
po plakatih.

Ob enem se poživljajo vsi držav¬
ljani možkega spola, ki zahtevajo
zase volilno pravico v splošni kuriji,
ne da bi bili vpisani v imenik
občinskih volivcev,  da naj se naj¬
pozneje v osmih dneh od tistega
dneva dalje, ko se volitveni razpis
objavi v občini njihovega bivališča,
zglasijo pri svojem županstvu in
zahtevajo, da se vpišejo med volilce.

Takoj torej, ko se volitveni raz¬
pis dežel, predsedstva z dne 17. sep¬
tembra 1900, št. 4113 pr., v občini

razglasi, nastopi za zaupnike naše
stranke dolžnost, skrbeti za to, da se
nemudoma vsi tisti v občini prebi¬
vajoči polnoletni državljani, ki imajo
po zakonu volilno pravico v splošni
kuriji, ne da bi bili vpisani v ime¬
nik občinskih volivcev,  zglasijo pri
domačem županstvu z zahtevkom vo¬
lilne pravice v splošni kuriji, katero
pravico morajo eventuelno dokazati
n. pr. s krstnim listom, s poselsko
ali delavsko knjižico  itd.

Občinski volilci  se bodejo nam¬
reč že na podlagi občinskega  volil-
skega imenika brez izjeme sprejeli v
volilski imenik splošne kurije. Drugi,
to je zlasti tisti, ki ne plačujejo nič
davka, kakor posli, dninarji, delavci
itd., morajo se, kakor rečeno, v
S dneh po objavi volitvenega razpisa
v občini z zahtevkom volilne pravice
zglasiti pri županu.

Način,  po katerem se bode vo-
litveni razpis v občini objavil, je
plakatiranje. Mogoče, da se bode
smatralo kot zadostno, da je tisti
oklic samo nabit na občinski tabli.

Zato morajo naši zaupniki v tem
oziru vpeljati naj strožjo kontrolo.

Kdo vse ima po postavi volilno
pravico v splošni kuriji, je razloženo
v pod II. sledečem poduku o volitvah
v tej kuriji.

I.

Poduk za volitve v kmečkih,
občinah.

Volilno postopanje se bode začelo
s tem, da se objavi v občini voli-
tveni razpis deželnega predsedstva z
dne 17. septembra 1900, št. 4113,
glasom katerega se volitev poslancev
kmečkih občin vrši dne 18. decem¬
bra 1900.

Potem se bodejo v vsaki občini
razpolovili pri županstvu  volilski
imeniki, in prične se velevažno
reki amaci j sko postopali j e.

Ni mogoče, zadostno poudarjati,
kako važno je, da se naši zaupniki
reklamacijskega postopanja g vso

— 9

odločnostjo in vstrajnostjo udele¬
žujejo.

Postopanje je skratka sledeče:

Župan sestavi imenik kmečkih
volilcev, ga razpoloži na javen
upogled  in objavi to primernim po¬
tom, zlasti s tem, da zadevni raz¬
glas nabije na občinski tabli.

Treba torej najstrožje kontrole,
kdaj da je zadevni razglas nabit
na občinski tabli, ali kakorkoli ob¬
javljen. Posebno stroga mora kon¬
trola biti tam, kjer je župan ali
občinski tajnik pristaš nasprotne
stranke.

Od dne tega razglasa dalje skozi
8 dni ima vsak volivec pravico re¬
klamirati,  to se pravi, zahtevati, da
se osebe, ki po mnenju reklamanta
nimajo volilne pravice, iz volilskega
imenika izločijo,  ali pa, da se osebe,
ki imajo po mnenju reklamanta vo¬
lilno pravico, v volilni imenik vpišejo.

Važnost tega se uvidi na prvi po¬
gled. Kolikokrat se nahajajo po po¬
moti nevolilci  v volilskih imenikih,
na drugi strani pa so izpuščeni vo-

10

lilci!  Pogostoma se to godi tudi z,s
zle volje.  Najdejo se namreč tudi
brezvestni župani ali občinski taj¬
niki,  ki namenoma  volilce naše
stranke izpuščajo iz volilskih imeni¬
kov, zanašajoči se na to, da ne
bode nihče reklamoval.

Prva naloga zaupnikov je te¬
daj, razpoloženi volilski imenik
pravočasno in natančno pregledati
in potem vložiti potrebne rekla¬
macije.

Volilski imenik je potem, kedar
je reklamacijski rok potekel, pravo-
močen in nobeno jadikovanje nič
več ne  /omaga. Kdor ni v volilskem
imeniku, nima volilne pravice, naj
bode potem, kar hoče in naj pla¬
čuje na tisoče davka. Kdor pa se
nahaja v volilskem imeniku kot
volilen, ta ima brezpogojno volilno
pravico, če tudi sicer ni opravi¬
čen voliti. Tu velja stavek: „Vi-
gilantibus iura.“

Osobito je treba tudi paziti na to,
da so imena volivcev v volilskih
imenikih prav pisana.  Kajti na

11

podlagi nalašč ali pomotoma  na¬
pačno pisanih imen so se pri raznih
volitvah že godile najhujše sleparije.
Vsaka taka sleparija pa se zabrani
naprej, ako zaupniki spolnijo vestno
svojo nalogo, pravočasno in pravilno
reklamovati.

1. ) Kako se reklamuje?

Reklamuje se ustmeno  ali pis¬
meno  pri županu, tedaj ne  pri
okrajnem glavarstvu. Kdor ustmeno
reklamuje, naj natančno pazi, da se
njegovo zahtevanje takoj, natančno
in pravilno sprejme na zapisnik,
in naj zadevni zapisnik dobro
prebere.  Najbolje je pa, če se re¬
klamuje pismeno in sicer tako, da
se zadevna pismena vloga v pričo
dveh prič, ki sta poprej vlogo preči-
tali, vloži pri županu. Previdnost
zahteva, da reklamant pridrži do-
slovni prepis svoje reklamacije.
Reklamacija se lahko napravi po spo¬
daj sledečem obrazcu.

2. ) Kdo ima pravico rekla¬
movati?

— 12 —

Za kmečke volilske imenike sme
reklamovati vsak, ki ima  v kmečki
kuriji v zadevnem volilnem okraju
volilno 'pravico.  Ne sme torej re¬
klamovati volilec iz drugega volil¬
nega okraja ali pa volilec druge
kurije; n. pr. volilec splošne  kurije,
mestne  kurije ali veleposestva  ne
more reklamovati za volilski imenik
kmečke  kurije. Pri tem pa volilec
nima pravice  samo zase, svojo
lastno volilno pravico reklamovati,
temveč sme reklamovati tudi pra¬
vice drugih. Iz tega sledi, da je ko¬
ristno, kolikor mogoče kolektivno
reklamovati.

3.) Kdo odločuje o reklama¬
cijah?

O reklamacijah odločuje okrajni
glavar.  Zoper odločbo okrajnega
glavarja pa je dopustna v treh dneh
pritožba,  o kateri odločuje deželni
predsednik;  pritožbo je vložiti pri
županstvu. —

V sledečem podajemo obrazec
za pismeno reklamacijo:

— 13 —

Slavno županstvo

v

Podpisani vlagam zoper tukajšni
volilski imenik za državnozborske
volitve v kmečkih občinah sledečo

reklamacijo.

1. ) V volilskem imeniku pogre¬
šam sledeče osebe, kojim pristoja
volilna pravica, in sicer:

Janez Muha, posestnik v . . .
št. . . .

Miha Trobec, posestnik v. . .
št. . . .

Jakob Kenda, posestnik v. . .
št. . . .

2. ) Nahajajo se v volilskem
imeniku sledeče osebe, ki nimajo
volilske pravice za kmečke občine,
in ki so torej protipostavno vtem
imeniku:

Janez Skvarča, iz . . . ., št. . .,
je svoje posestvo že izročil svo¬
jemu sinu in ne plačuje nikakega
direktnega davka.

14

Jakob Komar, v . . . ., št. .
je bil kaznovan pred dvema letoma
pri sodišču v . . . zaradi prestopka
tatvine.

Janez Kvas, iz . . . ., št. . . .,
je bil pred tremi leti pri deželni sod¬
niji v Ljubljani kaznovan zaradi
hudodelstva težke telesne poškodbe.

3.) Ime volilca Janeza Goreč,
iz , št. . . ., je v imeniku
pod red. št. . . ., napačno vpisano
kot „Gobec“.

Predlagam, da se osebe nave¬
dene pod 1.) sprejmejo v volilski
imenik, osebe pod 2.) iz imenika
izločijo, ime volilca pod 3.) pa pra¬
vilno popravi.

V dne .... 1900.

Ivan Gabrovec,
župnik v

Da pa je mogoče reklamirati, treba
je vedeti, kdo da ima po naših po¬
stavah volilno pravico za kmečke
občine, to je v kmečki kuriji.

— 15 —

Kdo ima volilno pravico v kmečki
kuriji?

Podlaga  volilni pravici v kmečki
kuriji je občinska volilna pravica.
Kmetski volilski imeniki se sestavijo
ob roki  občinskega volilskega ime¬
nika.

V tem pogledu so razločevati ob¬
čine, ki imajo za občinske  volitve
tri  volilne razrede, in take, ki imajo
manj kot tri  volilne razrede. V tistih
občinah, ki imajo tri  razrede, volijo
v državni zbor vsi državljani moškega
spola, ki so spolnili 24. leto in ki
volijo za občinski zastop v I. ali
II, volilnem razredu. Razun teh
pa še tisti občani, ki plačujejo naj¬
manj 4 gld. ali 8 K direktnega
državnega davka na leto.

V občinah -z manj kot tremi
volilnimi razredi  pa imajo državno¬
zborsko volilno pravico tisti po viso¬
kosti letnega državnega direktnega
davka zvrščeni občinski volilci, ki
plačujejo prvi dve tretjini vsega v
dotični občini plačanega direkt-

— 16 —

nega državnega davka, in razven
teh  še tisti, ki plačujejo najmanj
po 4 gld. ali 8 K direktnega držav¬
nega davka na leto; samo ob sebi
je umevno, da pridejo tudi tukaj
le avstrijski državljani moškega
spola, ki so spolnili 24. leto, v
poštev.

Prištevati je pa, razun davkopla¬
čevalcev, k volilcem tudi častne ob¬
čane in vse tiste občane, ki imajo
po občinskem volilnem redu volilno
pravico brez ozira na to, ali plačujejo
davek ali ne, kakor n. pr. uradniki,
učitelji, duhovniki itd.

Direktni državni davki so  oso-
bito: Zemljiški  in hišni  davek, pri-
dobnina  in osebna dohodarina.

Pristaviti je še, da ima volilno
pravico samo tisti, ki v dotični
občini stalno prebiva. Izključeni
so torej tisti občinski volilci, ki sta¬
nujejo v drugi  občini, in zlasti tudi
častni občani, ki ne prebivajo v do¬
tični občini.

Sploh izključeni od volilne pra¬
vice, če bi jo tudi sicer vsled svoje

— t7 —

davčne dolžnosti ali iz drugih vzrokov
imeli, so tisti, ki so zaradi katerega¬
koli hudodelstva ali pa zaradi  pre¬
stopka tatvine,  nezvestobe (pone-
verjenja) ali udeležbe pri isti, ali pa
zaradi prestopka goljufije sodnij sko
kaznovani bili.

Ta posledica pa neha pri hudo¬
delstvih večinoma po preteku petih let
po prestani kazni, pri prestopkih pa
po preteku treh let po prestani kazni.

Pri nekaterih hudodelstvih neha
imenovana posledica že takoj po pre¬
stani kazni, pri drugih pa še-le po
preteku desetih let po prestani kazni.
(Poslednje v slučaju, če je bil dotični
obsojen na najmanj pet let ječe.)
Predaleč bi pa vodilo, če bi hoteli
vse te podrobnosti tukaj razlagati.
V danem slučaju se lahko dobi takoj
poduk pri volilnem odboru.

Previdnost veleva, da se v vsa¬
kem slučaju,  če je kdo imel kako
sodnijsko kazen in pripada k na¬
sprotni  stranki, vloži proti njemu
reklamacija. Pri odločitvi o tej rekla¬
maciji se bode potem že pokazalo,

2

— 18 —

ali ga zadenejo še zgoraj označene
posledice ali ne.

Izključene so nadalje od volilne
pravice sledeče osebe:

1. ki stojijo pod varuštvom ali
kuratelo;

2. ubogi, ki dobivajo podporo iz
javnih ali občinskih sredstev ali pa,
ki so tako podporo dobivali v zadnjem
letu pred volitvijo, ali pa, kateri sploh
živijo od javne milosrdnosti;

3. osebe, o kojih premoženju se
je otvoril konkurz, dokler traja kon-
kurzno postopanje.

Dodamo tukaj še, kdo da ima ob¬
činsko volilno pravico,  ki je, kakor
zgoraj označeno, podlaga državno¬
zborski volilni pravici.

Občinsko volilno pravico imajo:

1. Tisti občani, ki so avstrijski
državljani ter plačujejo od nepremič¬
nega posestva, od obrti ali od pri¬
hodka v občini vsaj že jedno leto
direktni davek;

- 19 —

2. izmed občanov, naj si že pla¬
čujejo davek ali ne:

a)  duhovni v dušnem pastirstvu;

b)  dvorni, državni, deželni urad¬
niki in uradniki javnih zalog (fondov);

c)  častniki in vojaški družniki s
častniškim naslovom, ki so stalno v
pokoju ali ki so službo s pridržkom
vojaškega čina opustili;

d)  vojaški družniki (Militarparteien)
brez častniškega naslova, naj bodo v
službi ali v pokoju, potem vojaški
uradniki v službi in pokoju, če ne
spadajo k nobenemu vojaškemu krdelu
(„insoferne diese Personen in den
Stand eines Truppenkbrpers nicht ge-
hdren“).

e)  doktorji, ki so dobili doktorstvo
na kakem avstrijskem vseučilišču, in
ranocelci, ki so v Avstriji dobili svoj
diplom;

f)  predstojniki in nadučitelji v
občini nahajajočih se ljudskih šol ter
direktorji, profesorji in učitelji višjih
učilnic v občini;

g)  pravilno izvoljeni meščani in
tržani, potem častni meščani in občani.

2*

- 20 -

Temu je pristaviti, da se na
Kranjskem,  vsled obstoječih poseb¬
nih razmer večinoma priznava v ob¬
činah ne samo nadučiteljem, temveč
vsem ljudskim učiteljem volilna pra¬
vica, vendar je v danem slučaju, če
se smatra kot umestno, poskusiti z
reklamacijo. —

Postopanje po končanem re¬
klamacijskem postopanju do
dneva volitve.

Po končanem reklamacijskem po¬
stopanju postane volilski imenik pra-
vomočen, to se pravi, volil bode na
dan volitve samo tisti, ki je pra¬
vilno vpisan kot volilec v volil-
skeni imeniku, drug nihče.

Potem, ko so volilski imeniki
pravomočni in v zmislu reklamacij¬
skih odločb urejeni, dobi vsak v
volilskem imeniku vpisani volilec
dve od okrajnega glavarstva iz¬
dani listini in sicer:

a)  volilno legitimacijo (legiti¬
macijski list) in

b)  glasovnico.

— 21 —

Obe te listini se dostavita vsakemu
volilen v stanovanje. — Posebej je
opomniti

ad a)  Volilna legitimacija (legiti¬
macijski list), izdana od okrajnega
glavarstva, vsebuje zaporedno šte¬
vilko dotičnega volilskega imenika,
kraj, dan In nro pričetka volitve
in pa ob kateri uri se bode gla¬
sovanje sklenilo. Nadalje ime  in
bivališče  volilnega opravičenca (vo-
lilca).

Stvar zaupnikov je, paziti na
to, da prejme vsak naših volilcev
v resnici legitimacijski list. Kajti
ta list je treba pri volit vi pokazati
in če ga kdo ne pokaže, ga komi¬
sija lahko izključi od glasovanja.
Treba torej gledati, da legitimacijo
vsak dobi in jo tudi dobro shrani,
in nikomur ne da iz rok, naj jo
kedo zahteva pod katerokoli pre¬
tvezo.

Legitimacija se navadno po po¬
sredovanju občinskega urada dostavi
v stanovanje volilca. ve bi pa kdo
najpozneje 24 ur pred dnevom

— 22 —

volitve ne dobil še legitimacije,
naj gre sam po njo k okrajnemu
glavarstvu; če bi pa bilo razglašeno,
da se legitimacije dobe pri županstvu,
potem naj gre k županstvu  po njo.
Na vsak način je polagati največja
važnost na to, da je vsak volilec
naše stranke pred dnevom volitve
v posesti pravilne legitimacije (le¬
gitimacijskega lista);

ad b) Glasovnica  mora biti
opremljena s pečatom tistega okraj¬
nega glavarstva, ki je izdalo legi¬
timacijo.

Drugačna kakor taka od okraj¬
nega glavarstva izdana glasovnica je
popolnoma neveljavna.

Če bi kdo glasovnice pomotoma
ne dobil, ali če bi se mu glasovnica
zgubila ali pokončala, naj se oglasi
za drugo glasovnico pri okrajnem
glavarstvu, na dan volitve pa pri
volilnem komisarju, kjer dobi novo
glasovnico.

Zaupniki morajo torej upeljati
strogo kontrolo in sicer najbolje po
zaupnih možeh v posameznih vaseh

- 23 —

o tem, da vsak volilec sprejme
pravilno legitimacijo in glasov¬
nico s pečatom okrajnega glavar¬
stva in skrbeti za to, da noben
volilec teh listin ne da iz rok.

Zadnje dni pred volitvijo za¬
dene zaupnike sicer nadležna ali ne¬
izogibna naloga, glasovnice naših
volilcev izpolniti z imenom ha-
šega kandidata. Pri tem naj pazijo,
da se vpiše v vsako glasovnico po¬
polnoma natančno in razločno celo
ime, stan in bivališče kandidata
tako, kakor bode objavljeno v za¬
devnem volilnem oklicu našega
centralnega volilnega odbora.

Ako se v tem oziru pripeti kaka
pomanjkljivost ali pomota,  nastopi
nevarnost, da glasovnica postane
neveljavna zaradi nerazločne oz¬
načbe kandidata.  Na primer: Ime
„Ivan Krek" se lahko ponavlja na
Kranjskem, torej se glasovnica, ki
se glasi samo na ime „Ivan Krek“,
ali tudi „dr. Ivan Krek" lahko, zlasti
ako je volilna komisija nasprotna,
proglasi kot neveljavna. Nemogoče

— 24 —

pa je to, ako se glasovnica glasi na:
„Dr. Ivan Krek, profesor bogoslo¬
vja, v Ljubljani. 44  Potem je kandidat
tako jasno označen, da pri vsej zli
volji ne more nihče najti povoda,
proglasiti dotično glasovnico kot ne¬
veljavno.

Ko se izpolnujejo glasovnice, so
vsi naši volilci točno in odločno
opozoriti na to, da naj se na dan
volitve že takoj ob pričetku voli¬
tve zglasijo na volišču in prinesejo
seboj volivno legitimacijo in iz¬
polnjeno glasovnico, — ter da naj
ne glasovnice, ne legitimacije iz no¬
benega vzroka ne dajo iz rok prej,
nego na dan volitve volilni komisiji,
kjer bodejo legitimacijo pokazali,
glasovnico pa oddali-,  tako bode
onemogočena vsaka sleparija od
strani nasprotnih agitatorjev.

Navadno ne bode kazalo nič dru-
zega, nego hoditi od hiše do hiše
in pisati glasovnice ter dajati vo¬
livcem zgorajšnji poduk.

Previdnost zahteva, da se gla¬
sovnice naših volilcev v zadnjem

— 25 —

trenutku pred volitvijo še enkrat
revidirajo in tako zadobi popolna
sigurnost, da ni noben volilec
postal žrtev kake zmote ali sle¬
parije.

Ponavljamo konečno še enkrat:
Vsak volilec prinesi seboj na vo¬
lišče volilno legitimacijo in gla¬
sovnico. Ne enega, ne druzega  ne
sme doma pustiti.

Volitev sama.

Volitev vrši se, kakor smo že
povdarjali, tajno po listkih. Vsak
volilec ima oddati glasovnico, na ka¬
teri bodi natančno zapisana  tista
oseba, katero hoče voliti kot držav¬
nega poslanca.

Dan, ura in kraj  volitve označen
je natančno v volilni legitimaciji.

V vsaki občini, ki šteje po zad¬
njem ljudskem štetju iz leta 1890.
več kakor 500 prebivalcev, se bode
volilo doma, t. j. v občini sami na
v legitimaciji  označenem kraju.

- 26

V večjih  občinah sme okrajno gla¬
varstvo določiti več volišč  indoločiti, v
katerih voliščih da volijo volilci iz
jednega ali druzega kraja. To pa se
mora v občini pravočasno in kraju
primerno razglasiti. Zaupnike zadene
dol&nost na to paziti  in volilce pravo¬
časno primerno poučiti.

Občine s 500 ali manj prebi¬
valci  pa se navadno zložijo skupaj
s sosednimi občinami istega sod¬
nega okraja.  Kje da take skupaj zlo¬
žene občine volijo, to določi deželni
predsednik v sporazumu z deželnim
odborom.

Volilci se zglasijo ob določeni uri
na volišču. Razim razpisa v legiti¬
maciji ne prejme volilec od urada
nobenega povabila. Zato je stvar
zaupnikov gledati na to, da vo¬
lilci  sigurno ob pravem času pri¬
dejo na volišče.

Volitev vodi volilna komisija v
navzočnosti volilnega komisarja.

Volilni komisar je lahko vsaka
poljubna oseba, katero okrajno gla¬
varstvo imenuje volilnim komi-

— 27 —

sarjem.  To je bistveni razloček od
prejšnjega postopanja, ko je volilni
komisar vedno bil uradnik okrajnega
glavarstva. Sedaj pa to po novem
volilnem redu ni več mogoče, ker
se bode na jeden dan volilo v več
sto občinah. Zato se bodejo zaseb¬
niki  imenovali kot volilni komisarji.

Volilna komisija pa se sestavi
sledeče:

Občinski zastoj  dotične občine,
v kateri se voli, imenuje tri  člane
volilne komisije. Volilni komisar
sam pa tudi tri  člane.

Na ta način določenih šest članov
komisije voli z  absolutno večino gla¬
skov sedmega  člana volilne komisije.
Ce pa ni mogoče na ta način doseči
večine in sicer tudi ne pri ponovljeni
volitvi, potem imenuje volilni ko¬
misar tudi sedmega člana volilne
komisije.

Vsi člani volilne komisije morajo
biti volilci;  nevolilci so izključeni.
Občinski zastop kakor tudi volilni
komisar morata torej člane komisije
vzeti iz vrste volilcev.

— 28 —

Volilna komisija vodi volitev
in odločuje z večino glasov ne
glede na to, koliko jih glasuje. Če
se glasovi enako razdele, odločuje
glas predsednika volilne komisije, ki
sicer ne glasuje.  Volilna komisija
odločuje o dopustitvi glasovanja
ali pa o veljavnosti oddanih glasov
v sledečih slučajih:

a)  Če nastane pri glasovanju dvom
o osebni istoti volilca;

b)  če nastane vprašanje o ve¬
ljavnosti ali neveljavnosti posa¬
meznih oddanih glasov;

c)  ako kdo ugovarja proti vo¬
lilni pravici kake v volilski ime¬
nik vpisane osebe pri volitvi sami;
tak ugovor pa je dopusten samo
tako dolgo, dokler dotična oseba
svoje glasovnice ni oddala  in samo
v slučaju, da se je pri dotični osebi
po pravomočnosti volilskega ime¬
nika pripetil kak slučaj,  kateri raz¬
veljavi volilno pravico, n. pr. če je
dotični volilec po pravomočnosti
volilskega imenika bil sodnijsko
kaznovan zaradi kakega hudodelstva,

— 29 —

ali radi prestopka tatvine, nezvestobe
ali goljufije, ali prišel v konkurz itd.

Volilna komisija mora o vsakem
ugovoru takoj sklepati,  predno se
še volitev nadaljuje.

Pritožbe zoper odločitev vo¬
lilne komisije ni.

Volilni komisar ima skrbeti za
to, da se pri volitvi vzdržuje mir
in red in da se strogo varujejo do¬
ločila volilnega reda. Volilni ko¬
misar  ne sme dopustiti, da bi vo¬
lilna komisija prekoračila svoj
delokrog.

Od tistega trenutka dalje, ko je
določen pričetek volitve, ne sme vo¬
lilni komisar dovoliti, da bi v volil¬
nem prostoru samem kdo volilce na¬
govoril.

Legitimacij a opravičuj e vsacega
volilca, da sme vstopiti v volilni
prostor (v volilno dvorano).

Ce bi se ob pričetku volilne lire
ne zglasilo toliko volilcev,  kolikor
jih je treba, da se konštituira volilna
komisija, potem prevzame volilni

- 30 —

komisar sam vse pravice in ves
delokrog volilne komisije.

Potem, ko je volilna komisija se¬
stavljena, prečita predsednik volilne
komisije zbranim volilcem nekatera
določila volilnega zakona in jim raz¬
loži način glasovanja s pozivom, da
naj svoje glasove po svojem prostem
prepričanju brez vsakega samoprid-
nega ozira oddajo. Nato se prične

oddajanje glasov.

Vsak volilec sme volitile osebno.
Pooblastila so izključena. Kdor ne
pride sam na volišče, izgubi vo¬
lilno pravico, tudi če je na primer
zadržan po bolezni ali kakorkoli.

Preden se prične oddajanje glasov,
prepriča se volilna komisija, da je
posoda, v katero se bodejo dajale
glasovnice C„urna“)  prazna. Potem
oddajo svoje glasovnice člani volilne
komisije. Nato sledijo drugi volilci.
Predsednik volilne komisije prevzame
od vsakega volilca glasovnico, ki
bodi skupaj zganjena tako, da se
ne vidi, koga dotičnik voli.

— 31—

Vsak volilec mora, ko oddaja
svojo glasovnico, pokazati tudi
svojo legitimacijo (legitimacijski
list).

Predsednik volilne komisije gla¬
sovnico prevzame in vsako posebej
položi v urno in pazi samo na to,
da ne odda kdo več kakor jedno gla¬
sovnico. Položiti pa mora glasovnico
ravno tako zganjeno v posodo, kakor
jo je od volilca sprejel. Dokler se
oddajanje glasov vrši, nima nihče
pravice pogledati, kaj da je na
glasovnici zapisano,  tako da ne
more nihče vedeti, koga da je ta ali
oni volil.

Če je kdo glasovnico izgubil
ali pa, če se mu je pokvarila, naj
se zglasi pri volilnem komisarju,
kjer dobi novo glasovnico.

Veljavne so pa samo tiste gla¬
sovnice, katere je izdalo okrajno
glavarstvo in opremilo s svojim
pečatom. Glasovnica torej, ki ni
opremljena s pečatom pristojnega
okrajnega glavarstva, nima nobene
vrednosti.

— 32 —

Ob določeni uri se  volitev sklene.
Toda tisti volilci, ki se ob sklepu
sa volitev določenih ur nahajajo
še v volilni dvorani, smejo  kljub
preteku volilnih ur še oddati svoje
glasove. Nadaljnim volilcem je pa
uhod v dvorano od tega časa dalje
zabranjen. Če je n. pr. bila volitev
določena od 8.—12. ure, potem se
točno ob 8. prične, a točno ob 12. uri
sklene Toda tisti volilci, ki so ob
12. uriše navzoči v volilnem prosto¬
ru, smejo še vedno svoj glas oddati.
V volilni prostor se pa po 12. uri
ne dopusti nihče več. Torej ob
12. uri bode v tem slučaju volilni
komisar zabranil nadaljnim volilcem
vhod in dopustil samo še navzoče
volilce k glasovanju.

Ko so tudi ti glasovali, se odda¬
janje glasov sklene.

Iz predstoječega se razvidi, ko¬
lika važnost je pokladati na to, da
se volilci naše stranke že takoj
ob pričetku določene ure zglasijo
na volišču. To je važno iz dveh
ozirov.

— 33 —

Prvič zato, da se zamorejo naši
volilci upoštevati pri sestavi vo¬
lilne komisije.

Drugič pa zaradi tega, ker potem
zaupniki tem lažje kontrolirajo, so
li vsi naši volilci že oddali svoje gla¬
sove in potem eventuelno še lahko
do sklepa volilnega časa pripeljejo
zaostale volilce na volišče, pri čemur
jim lahko pomagajo vsi tisti volilci.
ki so že oddali svoje glasovnice. Po¬
slednji so potem sploh na razpolago
za agitacijo.

0 agitaciji med volitvijo samo
ni veliko treba reči. Zaupniki mo¬
rajo gledati na to, da vsi naši vo¬
lilci oddajo pravilno izdelane glasov¬
nice; skrbeti za to, da zaostali volilci,
še pravočasno pridejo na volišče;
paziti na to, da se od nobene strani
ne krši zakon; pridobivati volilce od
nasprotne stranke, jih eventuelno na¬
govarjati, da odidejo, ne da bi oddali
svoj glas itd. To vso mora dati trenu¬
tek in je velike važnosti skrbeti za to,
daje zadostno število agilnih ljudij
kot agitatorjev na razpolago.

3

— 34 -

Potem, ko je oddajanje glasov
zaključeno, se vrši

štetje glasov ali skrutiniranje.

Predsednik volilne komisije naj¬
prej pomeša v urni glasovnice, nato
jih vzame vse skupaj ven in prešteje,
konštatujoč, koliko glasov je sploh
oddanih bilo. Potem, ko so glasov¬
nice preštete, odpira en član vo¬
lilne komisije posamezne glasov¬
nice  in jih po vpogledu odprte  iz¬
roča predsedniku, ki vsako glasno
prebere in izroči tudi drugim članom
komisije na vpogled. Dva člana ko¬
misije zabeležujeta oddane glasove.

Po končanem skrutiniranju ob¬
javi predsednik volilne komisije
razmerje glasov, na kar se podpiše
volilni zapisnik in volilni spisi iz¬
ročijo volilnemu komisarju.

Zaupniki naj prisostvujejo raz¬
glasili! razmerja glasov in naj isto
takoj brzojavno naznanijo ured¬
ništvu ..Slovenca” v Ljubljani,
zato, da bode vodstvo stranke pravo¬
časno obveščeno o razmerju glasov
v posameznih občinah. Prosimo go-

— 35 —

spode zaupnike, da naj tega ni¬
kakor in pod nobenim pogojem
ne opuste. Na zahtevanje povrne
zadevne stroške volilni odbor.

Konštatiranje konečnega izida
volitve.

Volilni spisi vseh posameznih občin
enega volilnega okraja pošljejo se
konečno tistemu okrajnemu glavar¬
stvu, v kojega okolišu leži glavni
volilni kraj, to je tisti kraj, na ka¬
terem se konečno seštejejo vsi v
posameznih občinah oddani gla¬
sovi, na podlagi zapisnikov dotič-
nih volilnih komisij, in se konečno
zračuni, kdo daje izvoljen.  Glavni
volilni kraji (glavna volišča) so ozna¬
čeni pri spodaj navedenih volilnih
okrajih. Na glavnem volišču dotični
uradnik sešteje glasove, katere je gla¬
som zapisnikov posameznih komisij
dobil v posameznih občinah jeden
ali drugi kandidat in ob roki tega
računa konštatuje skupno razmerje
glasov, odnosno kdo da je poslan¬
cem izvoljen.

3*

— 36 —

Poslancem je izvoljen tisti, ki
je v celem volilnem okraju skupaj
dobil nadpolovično večino oddanih
glasov.

Stvar naših zaupnikov je, da
rezultat tega štetja v glavnem vo¬
lilnem kraju  takoj brzojavno na¬
znanijo uredništvu „Slovenca*.
Stroške povrne volilni odbor.

Ako pa ni nihče izmed kandidatov
dobil pri volitvi nadpolovične večine
oddanih glasov, potem se vrši

Ožja volitev.

Radi možnosti ožje volitve je po¬
treba, da vsi volilci svoje volilne
legitimacije tudi še po volitvi shra¬
nijo. Gospodje zaupniki naj strogo
na to pazijo in volilce natančno
o tem pouče.

Na morebitni razpis ožje vo¬
litve inoraj o zaupniki skrbno paziti.

Glasovnice za ožjo volitev se dobe
pri volilnem komisarju.

Ožje volitve se smejo udeležiti
tudi taki volilci, ki se prve vo¬
litve niso vdeležili.

— 37 —

Pri ožji volitvi so veljavni samo
tisti glasovi, ki so oddani sa jedno
tistih dveh oseb, ki sta prišli v
ožjo volitev.  Vsak drug glas je ne¬
veljaven. — Zaupniki morajo toraj
strogo paziti, da se v tem pogledu
ne pripeti kaka zmeda. Lahko se
n. pr. pripeti, da se od nasprotne
strani naši volilci begajo s tem, da
se jim reče: „Složimo se za ožjo vo¬
litev, ne volimo ne jednega ne dru¬
gega protikandidata, temuč soglasno
tretjo osebo.“ Stvar zaupnikov je
paziti, da se tak manever prepreči.
Ako se razglasi, da se vrši ožja vo¬
litev med A  in B,  je vsaka glasov¬
nica, ki se ne glasi na jedno teh dveh
oseb, neveljavna, ravno tako, kakor
da se ne bi bila oddala.

V slučaju ožje volitve zadene torej
gospode zaupnike dvojen trud, ker
morajo skrbeti, da volilci še enkrat
pridejo polnoštevilno na volišče;
pa ne samo to, gledati morajo, da
še nove volilce pridobijo ali pa
nasprotne odvračajo, kajti pri ožji

— 38 —

volitvi je še bolj kot sicer vsak po¬
samezni glas največje važnosti.

Iz predstoječega popisa volilnega
postopanja se razvidi, kako velike
važnosti je, da se v vsaki občini
vsi volilci naše stranke brez iz¬
jeme volitve udeležijo. Preje,  po
starem volilnem redu je bilo to dru¬
gače, ko so se volili v kmetskih ob¬
činah samo volilni možje,  koji so
potem volili šele poslanca. Takrat v
občinah, kjer so volilci bili jedno-
glasno za volilne može naše stranke,
ni bilo potreba večje udeležbe vo-
lilcev, da so le potem volilni možje
vsi šli poslanca volit. Slično je bilo
v slučaju, da je bila v občini močna
nasprotna večina, tako da je bila
zmaga naših  volilnih mož popolnoma
izključena. V tem slučaju so naši
volilci z mirno vestjo doma ostali.
Sedaj je pa stvar popolnoma dru¬
gačna. Vsak posamezen glas ima
svojo veliko vrednost in važnost,
in čim več je volil cev naše stranke
v posameznih občinah, tem bolj

- 39 —

je potreba, da vsak brez izjeme
odda svojo glasovnico na volišču,
kajti z velikim številom glasov iz
jedne občine pobijemo nasprotne
večine v celi vrsti drugih občin.
Ravno tako se uvidi iz tega, kako
važno je, da gredo naši somišljeniki
vsi do zadnjega moža tudi v tistih
občinah volit, kjer so v manjšini,
in naj si bode v kaki občini tudi en
sam volilec naše stranke, drugi pa
vsi nasprotni, je vendar njegova
dolžnost, da svoj glas odda, ker
pri konečnem skupnem štetju v
glavnem volilnem kraju ravno
jeden glas lahko odločuje na jedno
ali drugo stran.

Pri direktni volitvi pride vsak
posamezni volilni glas do veljave.
To se ne sme nikdar pozabiti.

Volilno akcijo treba torej organi-
zovati tako, da bode udeležba od
strani volilcev naše stranke tako
velika, kakor je sploh objektivno
mogoče. V to ime bode kazalo, da
se postavijo po vseh posameznih
vaseh  vsake občine zaupni možje,

— 40 —

ki bodo imeli nalogo skrbeti za to,
da iz vsake vasi zadnji mož pride
odločilni dan na volišče, ter pri¬
nese seboj volilno legitimacijo in
pravilno izpolnjeno uradno gla¬
sovnico. Gospodje zaupniki se pro¬
sijo, da naj take volilne odbore takoj
organizujejo.

Seveda je pa ta organizacija lahko
različna po razmerah kraja in drugih
okoliščinah.

V sledečem navajamo kmetske
volilne okraje, v kojih vsakem  se
bode volil po jeden  poslanec.

1. volilni okraj: Sodni okraji
ljubljanska okolica, Vrhnika, Litija,
Zatičina, Ribnica in Vel. Lašče^ZažmZ
volilni kraj Ljubljana.

2. volilni okraj: Sodni okraji
Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče,
Vipava, Logatec, Cirknica, Lož in
Idrija; glavni volilni kraj Postojna.

3. volilni okraj: Sodni okraji
Kranj, Škofja Loka, Tržič, Kamnik,
Brdo, Radovljica in Kranjska gora;
glavni volilni kraj Kranj.

— 41 —

4. volilni okraj: Sodni okraji
Rudolfovo, Krško, Kostanjevica, Čr¬
nomelj, Metlika; glavni volilni kraj
Rudolfovo.

5. volilni okraj: Sodni okraji
Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče
in Mokronog; glavni volilni kraj
Kočevje.

Iz tega se razvidi, da kmetske
občine volijo pet poslancev v državni
zbor.

Kmetski volilni okraji sestajajo iz
sodnih okrajev, is katerih pa je
i sv seti tista mesta in trge, ki tvorijo
mestne volilne okraje.

Katera  mesta in trgi da so to,
se razvidi iz spodaj sledečega poduka
o volitvah v mestni kuriji.

II.

Volitve v splošni kuriji.

Splošna kurija voli na Kranjskem
jednega  poslanca v državni zbor.
Cela vojvodina Kranjska je torej
j eden sam volilni okraj,  obsezajoč
vse občine, kmetske in mestne.

— 42 —

Reklamacijsko postopanje vrši
se natančno tako, kakor za kine tske
občine. Samo po sebi se umejei da
je k reklamaciji sa splošno ku rijo
opravičen vsak volilec splošne
kurije.

Kdo ima v splošni kuriji vo¬
lilno pravico?

V splošni kuriji ima volilno pra¬
vico vsak saniopraven državljan
moškega spola, kije spolnil štiri¬
indvajseto leto; in sicer voli v
tisti občini, v kateri je od dne
razpisa volitve nazaj računano
vsaj šest mesecev stalno prebival.

V splošni kuriji ima torej volilno
pravico vsakdo ne glede na to, ali
plačuje kaj davka ali ne. Razume se,
da v splošni kuriji volijo tudi vsi
taki,  ki imajo razun tega tudi še v
drugi kuriji, v kmetski, mestni ali
v veleposestvu volilno pravico.

Izključeni so le tisti, ki so, kakor
je popisano v poglavjn o kmetskih

— 43 —

volitvah, sploh  izključeni od volilne
pravice, n. pr. zaradi kazenske, ob¬
sodbe, zaradi konkurza itd.

Vse listine, katere kdo potre¬
buje v ta namen, da dokaže svojo
volilno pravico v peti kuriji, so
koleka proste.

Glede volitve same velja mu-
tatis inutandis vse to, kar velja
glede volitev v kmetskih občinah.

Volilo se bode torej, kakor v kmet¬
skih občinah, direktno s glasovni¬
cami  v posameznih občinah, pred
volilnimi komisijami, v pričo volil¬
nega komisarja itd. Konečni  izid se
zračuni v Ljubljani.

Glede reklamacij je le še omeniti,
da uvodom tega poduka objavljeni
poziv, oglasiti se tekom osmih dni -
po objavi volitvenega razpisa v do-
tični občini pri županstvu, ni tako
razumeti, kakor da bi potem odpadlo
posebno reklamacij sko postopanje.
Stvar je marveč sledeča:

Na podlagi občinskih volilskih
imenikov in pa oglasil v zmislu uvo-

— 44 —

dom navedenega poziva se bodo šele
sostavili volilski imeniki pete ku¬
rije in razpolovili na upogled.
Potem je še vedno čas in prilika
tekom osemdnevnega roka rekla-
movati volilno pravico za splošno
kurijo. Iz tega pa nikakor ne sledi,
da naj se kedo zanaša na rekla¬
macij skop o stopanj e.  Prav je marveč,
da se volllski opravičenci zglasijo
že takoj na prvi poziv. V reklama¬
cijskem postopanju naj se potem
pod vodstvom zaupnikov le še po¬
pravijo morebitne pomanjkljivosti.

Kakor pri volitvah za kmečke
občine, tako je tudi pri volitvah v
splošni kuriji polagati največja važ¬
nost na reklamacijsko postopanje;
potem na kontrolo, da dobi vsak
volilec pravočasno volilno legiti¬
macijo, in glasovnico, potem na
pravilno spolnovanje glasovnic in
kontrolo istih do zadnjega hipa;
konečno na agitacijo na dan volitve
same in zlasti na to, da se našivolilci
v vsaki občini polnoštevilno volitve
udeležijo.

— 45 —

III.

Volitve v mestih in trgih.

Mesta in trgi odpošljejo tri  držav¬
ne poslancem sicer po sledečih okrajih:

1. Volilni okraj: mesto Ljubljana.

2. Volilni okraj: gorenjska in
notranjska mesta in trgi in sicer:
Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Rado-
Ijica, Tržič, Kamnik, Kranj in Škofja
Loka; glavni volilni kraj Postojina.

3. Volilni okraj dolenjska mesta
in trgi in sicer: Rudolfovo, Višnja
gora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj,
Metlika, Kočevje in Ribnica; glavni
volilni kraj Rudolfovo.

Vsak teh okrajev pošlje enega
poslanca v državni zbor.

Glede volilne pravice, reklamacij¬
skega in nadaljnega volilnega posto¬
panja velja mutatis mutandis tisto
kakor je opisano glede volitve v
kmečkih občinah. V vsakem  teh
označenih mest in trgov se bodo
razpoložili volilni imeniki, v vsakem
teh mest in trgov se bode posebej

— 46 —

volilo, direktno z listki. Končni izid
se bode proglasil v glavnem  volil¬
nem kraju.

Razume se, da je k reklamaciji v
mestni  kuriji opravičen le mestni
volilec dotičnega mestnega  okraja.

Na reklamacije je polagati naj¬
večja važnost, ravno tako tudi na
agitacijo za volitve same. Naša
stranka bode v vseh mestnih okrajih
postavila lastne kandidate, in torej
bode v vseh mestih in trgih resna
volilna borba.

Za to borbo se pa treba že naprej
pripraviti, zlasti sč skrbno udeležbo
pri reklamacijskem postopanju.

Za volilno postopanje v Ljubljani
sami  veljajo deloma nebistveno  dru¬
gačne določbe, nego v drugih mestih
in trgih. Teh posebnih določb pa
tukaj ni treba razlagati, ker bode v
Ljnbljani vodil volilno borbo osrednji
volilni odbor neposredno.

- 47 -

Dodatek.

Povdarjali smo že, da se mora
v glasovnico natančno vpisati ime
in naslov kandidata. Drugega se v
glasovnico ne sme nič vpisati. Zlasti
postane glasovnica neveljavna, če se
v njo zapiše kak pogoj ali pa naro¬
čilo izvoljencu. Neveljavna je tudi
glasovnica, vkateri ni kandidat jasno
označen. Taki neveljavni glasovi se
sploh ne štejejo, kakor da bi jih ne
bilo. Toraj: V glasovnice vpišite na¬
tančno ime, stan in naslov kandidata
— druzega pa prav nič. Tako se
izognete vsaki nevarnosti, da bi se
glas proglasil neveljavnim.

Sklep.

Volitve se glasom razpisa dežel¬
nega predsedstva z dne 17. septembra
1. 1900, št. 4113/pr., vrše po sledečem
vsporedu:

I. Splošna kurija: dne 12. de¬
cembra 1900.

— 48 -

II. Kmetske občine: dne 18. d<^

cembra 1900. ’

III. Mesta in trgi: dne 3. janu¬
arja 1901.

IV. Veleposestvo: dne 7. janu¬
arja 1901.

Somišljeniki! Spravite zadnjega
moža na volišče.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

Izdalo in založilo katoliško-politično društvo v Ljubljani. —
Tisk Katol. tisk.