ISSN 7704-01993 9 . . ____________ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 14. novembra 2002 / letnik LV / št. 46 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Kako dolgo se drobtinice 1Íestu in okolici so odg^'vorni napisali toliko planov, /l/l realnih in nerealnih, da bi se še zaradi tega moralo .A. r ^L kvalitetneje razvijati. Zagon prvih štirih let samostojne Slovenije se je izgubil tudi zaradi poskusnih projektov pri lokalni samoupravi, ki se je pozneje tako razbohotila, da je nihče ni mogel več zaustaviti. Ena velika občina se je razdelila na petnajst majhnih, mestni občini pa so ostale institucije, ki naj bi jo v bistvu razvijale, a ji najedajo vitalnost, ker jih druge občine nočejo, nekdo pa jih mora plačati. Dršava se jih je vsaj za zdaj znala otepati. Po obdobju bitke za takšno ali drugačno območje se je najavilo obdobje streznitve, ki bi moralo spodbujati k povezovanju, a je vse ostalo le pri dobrih namenih, ker bi sicer nekateri izgubili fevde in moč. Bolje je vnašati napetost kot narediti nekaj koristnega. Skrivanje za tem, da nekdo nima takšne ali drugačne politične moči, ker nima večine, pa je jalov izgovor, ki mu občani šal nasedamo še toliko časa, kot je stara lokalna samouprava. Programskemu povezovanju pa to okolje še ni doraslo. Pri vsem tem je zanimivo dejstvo tudi to, da se najvišja mestna oblast v vseh osmih letih ni nikoli tako sporekla okrog proračuna in njegove porabe, da ga ne bi bilo ali da bi bil vsaj otešen njegov sprejem. Vse je šlo vedno pretirano gladko. Zato tudi odgovornost za neurejene osrednje zadeve, s katerimi so mahali vsi v predvolilnem času, nosijo vse stranke s tega območja. Marsikaj, kar bi se lahko naredilo brez vloškov lokalne skupnosti, pa se je pogosto moralo umakniti takšnim ali drugačnim interesom političnih in gospodarskih veljakov. Marsikateri pravi razvojni načrt se je tako odpeljal mimo Ptuja -tudi v zadnjem času - zaradi varovanja ozkih interesov posameznikov, ki imajo še vsega dovolj, za ljudi in okolje, ki na ta način dodatno izgubljajo, pa jim ni mar. Oni imajo, za druge so dovolj drobtinice. Zato so obljube z bogato oblošenih miz še zaradi tega, ker ni pravega in zdravega ravnovesja sil, lahko zelo vprašljive. "Čas je za spremembe" je zato lahko tudi novo obdobje enoumja, saj so protagonisti znani in še dolgo prisotni, a brez kvalitetnih in pravih vloškov v to okolje. Tudi zato ne kupujmo poceni. Dejstvo je, da dokler občina ne bo razpolagala z najmanj 30-odstotnim delešem za investicije, pravega razvoja ne bo. Začetek ptujske mestne zgodbe ima začetek in konec v parlamentu, kot še rečeno z znanimi protagonisti, ki pa zdaj ponujajo med. Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ...nakup pa lažji za 300.000 SIT ... i ^ Lupo hop W Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cheroiiee Jeep Wrangler Jeep SAiVIO EDEN JE PRAVi. DC DOMINKO CENTER, d.0.0., 021788 11 10 V nedeljo smo opravili prvi krog lokalnih in predsedniških volitev ter izvolili 132 županov; preostalih 61 in predsednika ali predsednico države pa čaka 1. decembra drugi krog. (Več na straneh 4 in 5.) Foto: Martin Ozmec PTUJ / MINISTER TONE ROP V PERUTNINI PTUJ "Povezovanje je nujnost!" Perutnino Ptuj je prejšnji četrtek obiskal minister za finance mag. Tone Rop. Najprej se je seznanil z učinki pripojitve Jate in Kmetijskega kombinata Ptuj k Perutnini, nato pa prisostvoval še podpisu pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju med Perutnino Ptuj in Znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra, ki sta jo podpisala dr. Roman Glaser in dr. Štefan Čelan in naj bi pripomogla predvsem pri pridobivanju razvojnih spodbud iz evropskih skladov. Po srečanju z vodstvom Perutnine Ptuj je minister za finance mag. Tone Rop za naš medij na kratko ocenil nedavne pripojitve k Perutnini Ptuj in dejal, da je združevanje podjetij in povezovanje raznih kombinatov in dejavnosti pravzaprav nujnost, saj z vstopom v Evropsko unijo vstopamo v globalno ekonomijo, kjer veljajo načela I NAKUPI IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE TUS SMO ZA ZDRAVJE OTROK ZBRALI .080.865,- Kjer dobre stvari delamo vsi. masovne ekonomije in konkurenčnosti ter seveda varnosti. To pa je možno le, če pride do povezovanja in industrija ni razdrobljena in če je mogoče kombinirati sinergične učinke posameznih podjetij in tudi raziskovalne dejavnosti. "Tako je pravzaprav združevanje in tudi pogodba o znanstvenoraziskovalni dejavnosti del priprave - po moji oceni zelo kvalitetne - Perutnine Ptuj pred vstopom v Evropsko unijo na pogoje višje konkurenčnosti, kjer bodo obstala le tista podjetja, tiste dejavnosti in tista delovna mesta, ki bodo imela višjo dodano vrednost. Po drugi strani pa tovrstne aktivnosti omogočajo vsem nam, celi državi, da izboljšamo absorb-cijsko sposobnost pri črpanju evropskih sredstev in javno finančno pozicijo celotne Slovenije ter posledično seveda tudi zmanjšamo davčne obremenitve prebivalcev. Gre za izjemno pomembne stvari, pomembne prav za vsakega davkoplačevalca, ki jih je potrebno spodbuditi v celotni Sloveniji, ne samo v primeru Perutnine Ptuj," je še prepričan minister Rop. Na vprašanje o pripravljenosti Perutnine Ptuj na evropske razmere pa je dodal, da so v Perutnini zelo dobro vedeli, kam odhajamo, ko smo se odločili za Evropsko unijo, in naj bi se zelo dobro pripravili. "Ocena vodstva v pogovorih, ki smo jih imeli, je bila, da je Perutnina konkurenčna in je lahko konkurenčna in da bo konkurenčna ter da lahko postane najmočnejša firma te vrste dejavnosti v Srednji Evropi. Sam bi si zelo želel takšnega slovenskega podjetja in verjamem, da bo tudi država naredila vse, da takšnim kvalitetnim podjetjem pomaga in smo skupaj uspešni v Evropi." AK Ty Ý. Q e.La n a it a ci^^^ a u ff a ft a naračnllc Mestni odbor LDS Ptuj, Canirarjeva 6, Ptuj PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA: Minister ni povedal nič novega o cestah STRAN 2 IZ MESTNE OBČINE PTUJ: Popotnica za župana STRAN 6 GOSPODARSTVO PTUJ: Nizke gradnje v Rusiji STRAN 7 PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ: Vesel Martinov teden STRAN 8 PO NAŠIH OBČINAH LENART: Avtobusni prevozi zadnjič ... STRAN 3 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Ravnatelji o devetletki LJUBLJANA - Šola za ravnatelje v Portorožu organizira enajsto strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev osnovnih {ol, katerega se udeležuje okoli 550 ravnateljev in ravnateljic osnovnih {ol, {ol s prilagojenim programom, glasbenih {ol ter direktorjev in predstavnikov javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok. Udeleženci srečanja bodo med drugim govorili o težavah pri učenju, zakonu o delovnih razmerjih, uvajanju programov de-vetletke ter kadrovskih vpra{anjih. Državna sekretarka za pred{olsko vzgojo, osnovno {olo in gimnazije Andreja Barle Lakota je na srečanju poudarila, da je nova naloga {ole prenos znanja kot kompetence, ki posamezniku pomaga pri ume{č-anju v družbo. Sovraštvo v reviji Maturant&ka LJUBLJANA - Ministrstvo za {ol-stvo, znanost in {port se je odzvalo na protestno pismo nekaterih nevladnih organizacij glede revije Maturant&ka, katere založnika sta Delo in podjetje Gyrus, sofinancira pa jo omenjeno ministrstvo. V reviji, ki so jo brezplačno razdelili po slovenskih srednjih {olah, je bilo namreč objavljeno predelano besedilo pesmi samo ljubezen skupine Sestre, ki je, kot so zapisali v protestnem pismu, odkrit izbruh sovra{tva do istospolno usmerjenih. Šolsko ministrstvo je od založnika zahtevalo, da se v naslednji {tevilki javno opraviči za objavo spornega besedila, v nasprotnem primeru pa bo revijo prenehalo financirati, so sporočili z ministrstva za {olstvo. Subvencije nii krivim kmetom LJUBLJANA - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vladi {e ne bo predlagalo, naj s posebnim interventnim ukrepom povrne stro{ke tistim kmetom, za katere se bo na podlagi odvzetih vzorcev izkazalo, da so oddajali neoporečno mleko. Kmetijski minister Franc But je namreč konec tedna naznanil, da bo ta ukrep predlagal že za dopisno sejo vlade v začetku tega tedna, a so na kolegiju ministra sklenili drugače. Kot je povedal svetovalec za odnose z javnostmi Valentin Hajdinjak, je gradivo za vlado skoraj nared, potrebno pa ga bo uskladiti z ministrstvom za finance. Najverjetneje bo o povra~ilu stro{kov ni~ krivim kmetom vlada odlo~ala na redni ~etrtkovi seji. Obiutna pocenitev bencina LJUBLJANA - V ponedeljek opol-no~i so se v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po Sloveniji ob~utno znižale cene motornih bencinov. Najbolje prodajani, neosvin~eni 95-oktanski motorni bencin se je pocenil za 6,30 tolarja oz. 3,4 odstotka, tako da je za liter po novem potrebno od{teti 179,80 tolarja. Za 3,1 odstotka oz. {est tolarjev na 188,40 tolarja se je pocenil tudi liter neosvin~enega 98-oktans-kega bencina. Priietek izplačil v kmetijstvu LJUBLJANA - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo po besedah njene direktorice Sonje Bukovec že v tem tednu za~ela izdajati prve odlo~be za leto{nja neposredna pla~ila v kmetijstvu, temu pa bodo sledila izpla~ila. Zaradi zahtevnih tehni~nih postopkov in kontrol bo postopek izdajanja od-lo~b potekal cel november in deloma tudi v decembru, dnevno pa bo agencija izdala 4000 do 5000 odlo~b. Za leto{nje subvencije je predvidenih 18,5 milijarde tolarjev, skupno pa je na agencijo prispelo 66.097 vlog. Vir: STA PTUJ / EMONA MERKUR V STEČAJU Za steiaj kr^vi vsi? V IZPRAZNJENIH TRGOVINAH KMALU NOVI NAJEMNIKI * PODJETJE JE BILO IZREDNO SLABO VODENO * OČITKI VSEM ZAPOSLENIM Kot je znano, je bil za ptujsko trgovsko podjetje Emona Merkur 20. septembra letos uveden ste~aj. Vodi ga univ. dipl. ekonomist Ignac Marini~. Med prvimi ukrepi, ki jih je izvedel, je bilo zaprtje transakcijskega ra~una. Imenoval je inventurne komisije, ki so v prvi fazi popisale trgovsko blago; tega so pri~eli prodajati najprej s 30-odstotnim popustom, nato pa se je ta pove~eval, dokler meloprodajno blago ni bilo v celoti prodano. 30. septembra je 39 delavcev prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Ste~ajni upravitelj jih je pozval, da prijavijo svoje terjatve v ste~ajno maso in za jamstveni sklad. Potem ko je bilo prodano vse maloprodajno blago, je knjižico prejelo {e devet delavcev, pet pa jih je stečajni upravitelj zadržal za potrebe vodenja stečajnega postopka. V izpraznjene trgovine se bodo kmalu naselili novi najemniki. V biv{o trgovino Tehnika v Lackovi ulici naj bi pri{lo podjetje Pami, d.o.o., iz Nove Gorice; najemno pogodbo naj bi podpisali v teh dneh. Prostori Opreme so bili vrnjeni obč- ini. V Volan na Vinarskem trgu se bo vrnil Velo s fran{izno prodajalno; najemna pogodba velja od 15. novembra. Do 20. novembra naj bi pogodbo o najemu vrnil tudi Bofex iz Ljubljane za Volan na Novem trgu, kjer ostaja tudi menjalnica Luna. Nova pogodba pa je bila sklenjena za market Žerak. V manj{e skladi-{čne prostore v Vegovi se je naselilo podjetje Rednak, d.o.o., iz Šo{tanja, večji so {e na razpolago, vendar jih bodo dajali v najem le kot celoto, ne pa po delih. Kot je povedal stečajni upravitelj Ignac Marinič, premoženje {e ocenjujejo po izbranem cenilcu. Po pregledu prvih bilanc naj bi ga bilo {e za več kot 950 milijonov tolarjev. Na okrožno sodi{če na Ptuju je terjatve prijavilo 75 upnikov, od tega dva hipotekarna. Terjatve so prijavili tudi delavci; jamstveni sklad je že poslal obvestilo, da bodo delavci v kratkem poplačani. Po skoraj dvomesečnem delu stečajni upravitelj ugotavlja, da je bilo podjetje izredno slabo vodeno. Očitki ne letijo samo na direktorja, temveč na vse zaposlene. Medtem pa je tudi že uprava za notranje zadeve v Mariboru določila in{pektorja, ki bo opravil pregled poslovanja. S preiskavo bo glede na dve ovadbi pričel po 20. decembru, pa tudi zato, ker glede na zatečeno stanje {e niso izdelani rezultati poslovanja na dan uvedbe stečajnega postopka. Po oceni stečajnega upravitelja bi lahko bil stečajni postopek končan v letu in pol, glede na spodbijanje tožb pa se lahko zavleče do deset let. Večinski lastnik Emone Merkurja List, d.o.o., se je pritožil na uvedbo stečajnega postopka, ker se zavzema za postopek prisilne poravnave v stečaju, vendar je vi{je sodi{če v Mariboru 14. oktobra v celoti potrdilo sklep okrožnega sodi{ča na Ptuju z dne 20. septembra. MG HAJDINA / OBČINSKI ODBOR LDS O CESTAH Minister ni povedal nii novega Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopa~ se je 5. novembra udeležil pogovora na Hajdini, ki ga je organiziral ob~inski odbor Liberalne demokracije na temo avtoceste ~ez Hajdino in o varstvu podtalnice. Pri~akova-nih odgovorov glede umestitve trase avtoceste in hitre ceste skozi Hajdino udeleženci niso dobili, kajti kljub temu da so pa od ministra le želeli dobiti podatke o terminskem pri~etku gradnje, jim ta ni odgovoril. Osnovni problem je, ker {e ni trase avtoceste. Letos so jim odgovorni na ministrstvu za okolje in prostor že trikrat obljubili, da bo izdelana primerjalna {tu-dija tras. V tem trenutku je tako, da je spornih le {e 300 metrov trase na zdaj{njem križi{ču oziroma deteljici, na območju, ki je pomembno arheolo{ko naj-di{če, ponujajo pa osnovno tra- so Marjeta. Kot je znano, so se Hajdinčani zavzeli za kidrič-evsko varianto in gradnjo avtoceste in hitre ceste v paketu. V ministrstvu za promet so sicer predlagali, da bi čez omenjenih 300 metrov speljali cesto po viaduktu, vendar naj bi bilo to predrago. Počakati pa velja tudi na stali{če ministrstva za kulturo. DARS v tem trenutku izdelu- je {tudijo, kako najbolje premostiti ta sporni del, ministrstvo za kulturo pa mora izdelati predračun arheolo{kih izkopavanj, da se bo lahko pričel izdelovati lokacijski načrt. Sledila bo izdelava finančnega načrta, ki pa je v rokah DARS-a. V Skorbi ustanovljena civilna družba za čim hitrej{i začetek gradnje avtoceste bo aktivnosti pospe{ila, je povedal njen predsednik Drago Štrafela. Vztrajajo, da se gradnja prične v letih 2005 oziroma 2006, projekti pa morajo biti pripravljeni do leta 2004, sicer se bodo morali poslužiti drugačnih ukrepov. Vse več je tistih, ki vidijo rešitev le še v zapori ceste. Kvalitetno življenje v danih razmerah več ni mogoče, poudarjajo. Vsak dan pelje po zdajšnji cesti 45 tisoč vozil, ob prometnih konicah jih je trikrat toliko. Vsaka hiša ob cesti ima v bistvu neposreden izvoz na mednarodno prometnico, kar je izredno nevarno, ljudje dnevno negodujejo. Glede zaščite podtalnice oziroma vodnih virov pa je minister Kopač povedal, da bo s prvim januarjem leta 2003 pričela veljati vladna uredba, s katero bodo omejili uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu, ker se bodo zaostrili normativi o vsebnosti pesticidov v vodi. Z zdajšnjih 0,3 mikrograma v litru vode na 0,1. Država bo sicer za omejeno rabo prostora namenila tudi ustrezne odškodnine, vendar o podrobnostih minister ni govoril. MG PTUJ / O OKOLJSKI PROBLEMATIKI IN SMRADU S FARME V DRAZENCIH Glede smradu brez odgovorov V Domu krajanov v Turniš~u je 5. novembra Liberalna demokracija Ptuj organizirala pogovor o reševanju okoljske problematike na tem obmo~ju in širše, zlasti še o smradu, ki je že nekaj ~asa eden najve~jih okoljskih problemov. Pravih odgovorov prizadeti ob~ani o tem niso dobili, minister za okolje in prostor ter energijo mag. Janez Kopa~ pa niti ni prav vedel, zakaj je bil povabljen na ta pogovor. Občane tega območja najbolj zanima, kdaj bo zasmrajevanje okolja sanirano oziroma kdaj se bo emisija smradu zmanjšala. Minister jim je dal vedeti, da stvari niso enostavne in da je potrebno vso okoljsko problematiko reševati v sodelovanju med državo, lokalno skupnostjo, podjetji in tudi EU. Na področju okolja so bili v zadnjem času narejeni veliki premiki, s predpisi so tudi zaradi vključevanja v EU bili urejeni mnogi škodljivi izpusti v okolje. Za nekatere bo prilagajanje hudo, za nekatere pa si je Slovenija izgovorila prehodno obdobje, na primer pri čiščenju odpadnih voda iz naselij. Spodbudna novica za Ptuj s strani EU je, da bo iz sredstev ISPA zagotovljenih 10 milijonov ev-rov za sofinanciranje gradnje čistilne naprave na Ptuju, ki bo delno pokrivala tudi Hajdino. Naložba bo veljala 25 milijonov evrov, od tega bo deset milijo- nov morala zagotoviti tudi država, pet milijonov pa občina. Gradnja, ki naj bi se začela v letu 2004, naj bi bila zaključena v letu 2007. V Perutnini Ptuj, ki je s prvim novembrom letos priključila Kmetijski kombinat Ptuj, se zavedajo problematike smradu. K reševanju intenzivno pristopajo, saj želijo zadovoljiti krajane, s katerimi želijo živeti v odgovorni, produktivni in kvalitetni simbiozi, je med drugim poudaril dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine. Študija, ki jo je za reševanje smradu iz farme izdelovala ptujska Bistra tri leta, je pripravljena za uresničevanje, vendar v tem primeru ne gre za vprašanje nove tehnologije, temveč za čisto finančno težavo, kako zagotoviti pet milijonov evrov, da bi se zgodba lahko pričela odvijati, je med drugim poudaril direktor ptujske Bistre dr. Štefan Celan. Zdaj je tako, da stro- škov za to ne morejo vključiti v ceno kilograma mesa, saj ta takšne investicije ne bi prenesla. S študijo o načinih omejevanja škodljivih zmesi iz farme Draženci so ugotovili, da je v gnojevki kar 28 takšnih komponent, ki negativno vplivajo na okolje. Razvili so novo tehnologijo, ki na osnovi biofermentaci-je iz nje odstranjuje beljakovine in od njih loči čisto vodo. Ker prizadeti krajani v skopo odmerjenem času, minister je imel na voljo zanje le slabo uro časa, niso dobili želenih odgovorov, so udeležence pogovora, ki jih je v Turnišče povabila Liberalna demokracija, želeli zadržati, da bi jim prisluhnili o zanje resničnem problemu, ki v nobenem primeru ne more biti predvolilno poigravanje, vendar jim to ni uspelo. Dr. Roman Glaser in mag. Janez Kopač sta odšla, zato pa jih je moral nekaj ostrih slišati županski kandidat dr. Štefan Celan. Problem smradu, ki onemogoča kvalitetno življenje občanom na tem območju, sta doslej predstavnika te četrti na mestnem svetu Franc Štrucl in Janez Rožmarin večkrat izpostavila, na sedež nekdanjega Kmetijskega kombinata je romalo veliko vprašanj, pravih odgovorov ni bilo, še manj pa dejanj, da bi bilo problemov manj. V Turnišču se oblikuje tudi civilna iniciativa, ki ne misli več samo gledati, kako počasi se odgovorni spravljajo k reševanju problema, ki ni od danes, saj ga rešujejo že najmanj deset let, izboljšanja pa ni, kvečjemu gre še na slabše. MG __89,&.»Sfi4£J04(3Mb____ —-CTTTïïn-- ifi«fitofcf—n« Družba za časopisno RADiO-TEDNii(, d.o.o., IW3IO-TEDNÍK p.p. 95, Raičeva ■TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/74Ç34-10, _ i>tednlk.s^ spletne strani: http://w«vw.radlo4edr)ik.sl su--- PO SVETU Irak o zahtevah ZN BAGDAD - Ira{ki parlament je začel izredno sejo, na kateri odloča o sprejemljivosti zahtev nove resolucije o razorožitvi Iraka, ki jo je VS ZN sprejel v petek. Ira{ki poslanci so v uvodnih govorih novo resolucijo ostro kritizirali in menili, da vsebuje "neizvedljive zahteve" in mnoge "izzivajoče ukrepe". Revolucionarnemu svetu, najvi{jemu organu oblasti v državi, so zato priporočili, naj jo zavrne. Uvodne govore v parlamentu je v živo pre-na{ala ira{ka televizija, nato pa so sejo zaprli za javnost. Parlament naj bi dokončno odločitev sprejel v torek. Zasedanje o Kaliningradu BRUSELJ - Ob poostrenih varnostnih ukrepih je v Bruslju potekalo vrhunsko zasedanje Evropske unije in Rusije, na katerem sta strani dosegli dogovor o tranzitnem režimu za Kaliningrad. Ta predvideva uvedbo posebnega potovalnega dokumenta, ki ga bodo dobili vsi ruski državljani, ki pogosto potujejo med omenjenima ozemljema. Evropska in ruska stran - prva pod vodstvom danskega premiera An-dersa Fogha Rasmussena in druga na čelu s predsednikom Vladimir-jem Putinom - sta sprejeli tudi izjavo o boju proti terorizmu. Glede krize v Čečeniji pa imata strani različne poglede: EU je Rusijo pozvala k diplomatskemu re{evanju spora, Putin pa je zavrnil možnost pogovorov s čečenskim voditeljem Asla-nom Mashadovom. Širitev Nata bo vsem v prid BRUSELJ - Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je ruskemu predsedniku Vladimir-ju Putinu med srečanjem v Bruslju zagotovil, da načrtovana {iritev za-vezni{tva ni usmerjena proti ruskim interesom. Širitev zveze NATO, za katero se bodo prihodnji teden na vrhu zavezni{tva v Pragi predvidoma odločile članice NATO, bo vsem državam v regiji vključno z Rusijo v prid, je dejal Robertson. Putin, ki je izrazil upanje, da {iritev NATO ne bo spodkopala interesov ruske nacionalne varnosti, pa je poudaril, da morata biti osnova za odnose med Rusijo in zvezo NATO voja{ka zadržanost in obojestransko zaupanje. Robertson je Putinu ponudil podporo v boju proti tero- V bolnišnici še 39 talcev MOSKVA - Čečenski politični voditelj Aslan Mashadov je zanikal povezanost z dramo s talci, ki so jih konec oktobra v moskovskem gle-dali{ču Dubrovka zadrževali čečenski uporniki. "Teroristična dejanja in druge oblike nasilja ne spadajo med metode boja čečenskih upornikov," je na svoji spletni strani sporočil Mashadov. Mashadov, ki ga Rusija ne priznava, Moskvi očita, da s svojim "vojnim pohodom" na Kavkazu vodi politiko "državnega terorizma". Več kot dva tedna po tragičnem končanju drame s talci se v moskovskih bolni{nicah zaradi posledic zastrupitve s plinom {e vedno zdravi 39 talcev, medtem ko so jih 612 že odpustili. Miloševič noče pomočnika HAAG - Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milo{evič je zavrnil idejo tožilstva haa{kega Mednarodnega sodi{ča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da mu zaradi poslab{a-nega zdravstvenega stanja imenuje odvetnika, ki bi mu olaj{al obrambo. Proces proti Milo{eviču se je po desetdnevni prekinitvi sicer nadaljeval z navzkrižnim zasli{evanjem nekega nekdanjega pripadnika jugoslovanskih tajnih služb. Vir: STA TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si rizmu LENART / ZADNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA Avtobusni prevozi zadnjU ••• V torek, 5. novembra, so se lenarški svetniki sestali na zadnji seji ob izteku mandata ter uvodoma pregledali sklepe zadnje seje. V nadaljevanju seje pa so bili svetnikom podani odgovori na nekatera vpra{anja in pobude prej{njih sej. Najprej so predstavili pregled javnih razpisov, opravljenih v letu 2001 in 2002. Pri tej točki se je razvil dvogovor med županom mag. Ivanom Vogrinom in svetnikom Borisom Vrčkom, ki je že na eni izmed prejšnjih sej grozil, da bo vložil tožbo proti trem odgovornim osebam v občini Lenart, ter svetnikom razlagal o tem, kako ni bil izbran za opravljanje šolskih prevozov v občini. Povedal je, da se je na razpis pritožil in da je bil ta razveljavljen, vendar ga občinska uprava ni ponovila. Tudi na letošnjem razpisu za izvajanje šolskih prevozov v občini Lenart ni bilo izbrano njegovo podjetje in tako je tudi na letošnji razpis vložena zahteva za revizijo postopka. Vrčko je trdil, da od leta 1999 v občini Lenart ne opravlja več avtobusnih prevozov, ker jih od takrat opravlja županov svak. Boris Vrčko je bil zadolžen, da pripravi gradivo za sejo občinskega sveta glede javnih razpisov za izvajanje šolskih prevozov v občini Lenart, vendar tega ni pripravil, tako da so svetniki prej zaključili mandat, kot pa dobili pojasnila glede šolskih prevozov v občini Lenart, čeravno je svetnik Vrčko na vsaki seji s to problematiko pri točki pobude in vprašanja "moril" občinske svetnike. V nadaljevanju je bil svetnikom dan odgovor na vprašanje, kako je z denacionalizacijo kulturnega doma Sv. Jurij. Renata Trajbar Kurbus, ki je odgovor pripravila, je povedala, da rimskokatoliško župnijstvo Sv. Jurij ne vztraja pri vrnitvi nepremičnine v naravi in da bi bilo zanje bolje, če bi dobili odškodnino PTUJ / ZAČETEK CEPLJENJA PROTI GRIPI Gripa spet na pohodu Zaščitno cepljenje proti gripi poteka v Sloveniji že 30 let. Bolezen, ki jo spremljajo vročina, glavobol in bole~ine v mi{icah, suho ka{ljanje ter splo{no slabo po~utje, je lani spravila v posteljo 60 tisoč Slovencev, cepilo pa se jih je okrog 160 tisoč. Gripa je posledica okužbe z virusi, ki se naglo širijo. Znaki obolenja se pojavijo od 18 do 24 ur po okužbi. Bolnikom v prvi vrsti priporočajo mirovanje, uživanje toplih napitkov, za zniževanje telesne temparature pa aspirin pri odraslih in paracetamol pri otrocih. Na voljo so tudi protivirusna sredstva, ki so zlasti učinkovita v prvih dneh gripe. Najučinkovitejša zaščita proti gripi je še vedno cepljenje. Zdravniki ga zlasti priporočajo otrokom in starejšim od 65 let, vsem kroničnim bolnikom in vsem, ki delajo z ljudmi. Za otroke s kroničnimi boleznimi do 18 let in starejšim od 65 let cepljenje subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato zanje stane tisoč tolarjev, za vse ostale pa je cena cepljenja proti gripi 2000 tolarjev. MG v obveznicah. Vsekakor bo takšni odločitvi nasprotovala Slovenska odškodninska družba. Svetnikom je bila podana še informacija o prodaji objekta gostilne Grozd, ki ga je kupila občina Lenart, zaradi odločitve, ki jo je sprejel župan brez sklepa občinskega sveta. Zupan se je za nakup odločil zaradi tega, ker je ocenil, da dejavnost, ki jo je nameraval izvajati potencialni kupec, ne sodi v center mesta Lenart. Z odločitvijo župana so soglašali tudi svetniki in odločitev župana potrdili z naknadnim sklepom. Sedaj pa je občina Grozd prodala podjetju Foto Tone samostojnega podjetnika Antona Zižka za 40,9 milijona tolarjev. Ob koncu seje je direktor občinske uprave predstavil analizo delovanja občinskega sveta v štiriletnem obdobju. Iz te je razvidno, da je povprečna seja občinskega sveta imela 13 točk dnevnega reda, na sejah pa je bilo v povprečju prisotnih 20,4 svetnikov. Občinski svet se je sestal na 29 rednih in 6 izrednih sejah, skupaj pa so zasedali 122,5 ur. Skupni strošek sejnin v štirih letih pa je znašal dobrih 11 milijonov tolarjev. Sejo je v živo prenašala tudi lokalna televizija, zato je bilo še toliko bolj čutiti predvolilni čas. Najbolj očiten, da gre za volilni čas, je bil nastop svetnika Mira Baumana, ki je svetnike in gledalce lokalne televizije moril z nekajminutnim hvaljenjem župana in občinskega sveta. Z^^^go Šalamun Spoštovani volivke in volivci Skozi tisočletno zgodovino smo dokazali, da smo se v odločilnih trenutkih za boljši razvoj našega mesta in podeželja znali vedno povezati tako meščani, kot tudi vaščani. To ste dokazali tudi na letošnjih volitvah. Zavedam se, da je zgolj beseda hvala mnogo premalo. Ker bi z rezultati dela želel opravičiti vaše zaupanje, vas vabim, da se 1. decembra znova udeležite volitev in mi v še večiem številu zaupate vaše alasove. LDS UBERAUU DEMOKRACIJA SLOVENIJE WWW. celan. nro dr. Štefan Čelan kanHMat 7a funana Mastna nhňina Ptui Cclana za ( / ^^ župana SDS Miroslav Luci, kandidat za župana, in izvoijeni kandidati Socialdemokratske stranke se občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in podporo na lokalnih volitvah, z željo, da tudi v drugem krogu volitev ponovno zaupate dosedanjemu županu Mestne občine Ptuj Miroslavu Luciju. >U C OJ > g II p (D| tE % r Od 1. novembra 2002 do 31. januarja 2003 pri vašem prodajalcu oosDodiniskih aoaratov. gorenje Mercator Mercatorjev sparovcek nil 11.11. lia 1 7.11. snos liž \ C ceneje! Frupi jabolko z limono, 1,5 litra. Vital, Mestinjc Sardine Blue King gn v semenskem oliu. 125 b. Simoex. Krant 9.3 SIT Kokošja juha s testeninami, 60 g, Kolinska, Ljubliana Bonboni Nimm Z 12S tf. Petra Maricetincr. l.iukliana Elvital šampon tnlj.^n ml cmtis. 4 vrste-. lArms Nivea krema qqq T moHvi. 1 50 mL Reiers/lnrf. T.inhliana jja Sli rptia va lr DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. VIDEM / MISIONAR PATER MIHA IN THE HABAKKUK BROTHERS Vesel zambijski misionar znova doma Te dni je na obisku v domovini misionar p. Miha Drevenš-ek, na{ rojak iz Vidma. Če že drugače niste slišali zanj, ga gotovo poznate vsaj po tem, da je nekajkrat pripeljal s seboj zambijske otroke; nazadnje je bila z njim skupina Ba Cen-gelo in po vsej Sloveniji razveseljevala s svojimi pesmimi. IÎ Miha je za Zambijo oz. tamkajšnje ljudstvo že ogromno naredil; poleg tega, da je poskrbel za izobraževanje otrok in mla- dine, so ustanovili tudi tiskarno in radijsko postajo, sedaj pa na~rtujejo {e izgradnjo televizijske postaje. Prav s temi na~rti Pater Miha s svojimi zambijskimi prijatelji v videmski cerkvi GORISNICA / ZLATA POROKA ZAKONCEV IVANČIC 50 let sreie in ljubezni Na gradu Borl je bila 26. oktobra slovesnost zlate poroke. Župan Slavko Visenjak je za zlatoporočenca proglasil Anko in Jožeta Ivančiča iz Placerovcev, ki sta se poročila 2. novembra 1952. Zlati zakonski jubilej sta Ivančičeva proslavila v krogu družine in prijateljev. Zlati ženin Jože Ivan~i~ se je rodil 12. februarja 1929 v vasici Lovre~an Breg, zlata nevesta Anka, z dekli{kim priimkom Vnuk, pa 14. julija 1931 v kraju Otok Brezje. Poro~ila sta se leta 1952 v sosednji Hrva{ki; prve tri mesece sta preživela pri nevestinih star{ih v Otoku, potem pa tri mesece pri ženinovih v Placerovcih. Čarobno {tevilo tri ju je spremljalo celo življenje, saj sta si leta 1953 poiskala novi dom v Žepovcih pri Gornji Radgoni, tam pa se jima je rodil tudi prvi sin Viktor. Pri nara{~aju sta pohitela in že naslednje leto je Anka povila drugega sina Marjana in potem {e h~erko Jožico. Mlada družina se je spet selila, leta 1957 nazaj v Placerovce, kjer zlatoporo~enca jesen življenja preživljata {e danes. Zlati ženin je delal v gradbenem podjetju na Ptuju, zlata nevesta pa priložnostno na kmetih in doma. Kljub težkemu življenju in bolezenim, ki so pestile oba, se nista vdala in v 50 letih skupnega življenja ob razumevanju, ljubezni in spo{tovanju doživela veliko lepega. Dan njune ponovne poroke se jima bo zagotovo vtisnil v nepozaben spomin, tudi zato, ker je bilo ponovno treba re~i "da", a po tolikih letih mnogo lažje in brez pomislekov, sta dejala zlatoporo~enca. Zlatemu paru Ivan~i~ iz Pla-cerovcev iskrene ~estitke tudi iz uredni{tva Tednika. TM je povezan njegov tokratni obisk Slovenije, ko je s seboj pripeljal fante, ki se bodo pri nas izpopolnili za delo v tiskarstvu in pridobili ustrezno znanje za delo na televizijski postaji, da bodo potem lahko v Zambiji uspešno uresničili zastavljene načrte. Ker pa pri p. Mihu navadno ne gre brez smeha, dobre volje in petja, je pripeljal s seboj kvartet The Habakkuk Brothers. 1. novembra, na praznik vseh svetih, se je s kvartetom ustavil tudi v svoji domači župniji — pri sv. Vidu pri Ptuju — kjer so predstavili tradicionalne zam-bijske ter črnske duhovne pesmi pri mašah, popoldan pa so s petjem sodelovali tudi ob blagoslovu grobov na videmskem pokopališču. Domačini so jih z veseljem sprejeli medse in z navdušenjem prisluhnili njihovemu ubranemu petju. Toda s tem se njihovo vandranje po Sloveniji še ni končalo. Ce bi jim tudi vi radi prisluhnili, imate še nekaj priložnosti, saj bodo do 17. novembra prepevali še v nekaterih krajih. Zdenka Hliš BELAVSEK / ELIZABETA SMIGOC PRAZNOVALA 95. ROJSTNI DAN Prababica postala praprababica Elizabeta Šmigoc iz Belavška 45 pri Zgornjem Leskovcu je najstarejša prebivalka v občini Videm in na praznični dan 31. oktobra je praznovala že svoj 95. rojstni dan. Praznovanje so ji domači pripravili v krogu številčne družine in prijateljev, vsi pa so prišli slavljenki zaželet trdnega zdravja ter veselih in srečnih dni. Z dobrimi željami in majhno pozornostjo so se na najstarejšo občanko spomnili tudi v vodstvu občine Videm in jo obiskali ob njenem prazniku. Slavljenki Elizabeti je v imenu ob~ine Videm najprej vo{~il vse dobro podžupan mag. Janez Merc, njegovemu vo{~ilu pa so se pridružili {e Bernarda Galun, predsednica odbora za socialna vpra{anja v videmski ob~ini, pa ~lana odbora Udo Nendl in Štefka Zagoranski, Brigita Polanec, tajnica KS Leskovec, in pred- Slavljenka Elizabeta Šmigoc v družbi s pravnukinjo in praprav-nukinjo Amadajo. Foto: TM sednik leskov{ke KS Jože Za-vec, ki je tudi Elizabetin vnuk. Dobro voljo so med zbrane v lokalu Leska v Leskovcu ponesli tudi doma~i ljudski pevci - Bernardka in pevke iz Strmca s harmonikarjem, slavljenki pa so podarili nekaj izbranih ljudskih pesmi. Petindevetdesetletna Elizabeta je kljub visoki starosti {e kar dobrega zdravja, pravi, da ji le sluh že malo nagaja, a zaradi tega ni ni~ manj posko~na in vesela ženica. Imela je bogato, a težko življenje, povedo njeni doma~i, vendar sta jo vztrajnost in halo{ka trma jo ohranjali pri mo~eh in ji vlivali upanja, da bo neko~ bolje. V zakonu je povila dve h~erki in sina, po vseh teh letih pa se rada pohvali, da je že 22-krat babica, 35-krat prababica ter da se ji je izpolnila {e ta želja, da je sredi leto{njega leta postala že tudi praprababi-ca mali Amadeji. Čestitkam ob visokem prazniku se pridružujemo tudi sodelavci Radia in Tednika Ptuj. TM Zlata zakonca s pričami. Foto: Laura DOKLECE / ZLATA POROKA ZAKONCEV PREDIKAKA 50 let prehitro mine To misel bi nam lahko povedala tudi zlatoporočenca Marija in Jožef Predikaka iz Doklec, ki sta leta 1952, 4. oktobra, v Majšperku sklenila zakonsko zvezo. 5. oktobra letos sta se odločila, da obnovita pred petdesetimi leti sklenjeno zakonsko zvezo, tokrat z drugimi svati. Zlatoporo~enka Marija se je rodila 13. januarja 1930 v Apa~-ah. Mladostne dni je preživljala {e s tremi brati, od katerih je eden že umrl, in s tremi sestrami. V letu 1951 je bila zaposlena v podjetju Gradis, kjer je opravljala težka gradbena dela na gradbi{~ih. Od sklenitve zakonske zveze z Jožefom je prenehala službovanje in se posvetila doma~im opravilom in družini. Zlatoporo~enka pa tudi pove, da je ve~ino ~asa doma, saj skrbi za gospodinjstvo in h~-erko Ivanko. PTUJ / IVAN PREAC SPET KOSTANJAR Di{i po kostanjih Novi trg postaja, potem ko so se poletne terase umaknile, vse bolj zanimiv tudi za različna dogajanja. Če kdo želi pritegniti pozornost, se odloči za dogajanje na tem območju starega mestnega jedra. Na Ptuju je po lanski »suši« znova zadišalo po kostanjih. Peče jih že stari veteran na tem področju Ivan Preac. Foto: CG Da si bodo Ptuj~ani letos lahko pote{ili slo po pe~enih kostanjih, je poskrbel Ivan Preac, ki ima že dolgoletne izku{nje na tem podro~ju. Pe~e jih legalno, s papirji upravne enote. Merica je po 250 tolarjev, zraven pa lahko zainteresirani dobijo tudi mo{t, ki ga deli brezpla~no. Podarilo ga je Vinarstvo Slovenske gorice Haloze. Potem ko se je predvolilno vzdu{je stopnjevalo, pa je na ptujskih ulicah in trgih zadi{alo {e po ~em drugem, v glavnem predvolilnem golažu. MG Zlatoporo~enec Jožef se je rodil 24. aprila 1933 v Doklecah. Dneve svoje mladosti je preživljal s sestro, {olska leta pa v osnovni {oli na Ptujski Gori. Po vrnitvi s služenja voja{kega roka je dobil zaposlitev v takratnem TGA v Kidri~evem. Izu~il se je za elektrolizerja. Po sklenitvi zakonske zveze sta si uredila dom v Doklecah 16, kjer {e danes živita. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sinova Miran in Jože ter h~erka Ivanka. Kljub temu da sta po-sve~ala ve~ ~asa h~erki Ivanki, za katero {e danes skrbita, saj se je rodila kot invalidka, sta vedno na{la ~as tudi za družinske pogovore. Jesen življenja jima sedaj kraj{ata in seveda tudi le-p{ata dva vnuka Peter in Sandi ter vnukinja Andreja. Zlatoporo~encema vse najle-p{e tudi v imenu uredni{tva Tednika Nataša Mohorko Marketing Radia nuj, 02 748 34 30,02 749 34 39, ftlcs 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si ^^jjmmm^^jwfijmjii mji^wjijyiLU ČETRTEK, 10. oktobra: 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Velika Varnica 20.00 Orfejček PETEK, 11. oktobra: 12.10 Napovednik dogodkov čez vikend 20.00 Peta noč (gostja Doris Dragovič) TOREK, 15. oktobra: 18.00 V živo: Varstvo pred požari (Martin Ozmec) SREDA, 16. oktobra: 18.00Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko) Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666! ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI Prvii v družbi z mamo in sinom Prvič v triinpolletnem življenju rubrike "Iščete svoj stil" sta bila na{a gosta mama in sin, Zinka in Igor Krajnc iz Ptuja. Zinka je zaposlena na Davčnem uradu na Ptuju, Igor je študent ekonomije. Tudi onadva sta prijavnico oddala, da bi akcijo spoznala pobliže, pa tudi spremembo sta želela doživeti. Zinka prosti čas preživlja v glavnem v Halozah, na vrtu, veliko bere, plete in kvačka. Igor želi končati študij, glede zaposlitve pa si v tem trenutku še ne dela skrbi. Rad igra tenis, s prijatelji pa se srečuje v Kolnkišti. Kozmetični salon Neda je obiskala samo mama Zinka, sin Igor se mu je izognil, ker je treba za lepoto predolgo "trpeti", je povedal, že frizer ga je izmučil. Kozmetičarka Neda To-kalic je gospejino kožo najprej površinsko očistila, po pilingu Zinka prej tudi zmasirala in jo pripravila za počitek z nanosom nočne kreme. Dala ji je nekaj koristnih nasvetov za nego doma, pripo-ro~ila ji je ob~asni obisk kozmetičnega salona. Uredila ji je obrvi. V frizerskem salonu Stanka je za Zinkino novo frizuro poskrbela frizerka Danica Zorcic. Gospejine naravno skodrane lase je postrigla na kratko. Nova pričeska je mladostno nosljiva za vse priložnosti, hkrati tudi športna in elegantna. Lase ji je pobarvala z dvobarvno temno kostanjevo rjavo barvo z rdečim pridihom. Na koncu jih je posušila in stilizirala z Wellinim produktom Pearl Styler. Z Igorjevo novo frizuro se je ukvarjala Minka Feguš. Vsi njeni napori, da bi se odločil za krajšo pričesko, so bili zaman. Na koncu ji je njegovo dosedanjo frizuro le uspelo vsaj malo Igor prej spremeniti. Naravno rjave lase mu je pobarvala s črno modro barvo, nekaj pramenov vmes pa posvetlila. S postopnim striženjem je lase skrajšala za slab centimeter, nato pa naravno sko- Zinka pozneje drane lase poudarila z gelom in pustila, da prosto padajo. Pričeski je prilagodila še obliko brade. Vizažistka Nika [kerlak je pri gospe Zinki upoštevala njene želje po nežnejšem make upu. Z gostejšim pudrom ji je najprej prekrila nekaj majhnih nepravilnosti, zatem pa nanesla rahel tekoči puder. Oči je poudarila s črtalom, nanesla senčilo v dvobarvni tehniki in maskaro. Nekoliko bolj je poudarila ustnice, ker te izžarevajo samozavest. Na koncu je poudarila še lička v nežnem barvnem tonu. Pri Igorju je ohranila naravni videz, nekatere dele obraza pa prekrila s kamuflažo. Gospa Zinka je glede na svojo postavo želela spremeniti način oblačenja. Strokovnjaki modnega salona Barbare Plavec so iz skromne ponudbe ptujskih trgovin za močnejše postave le uspeli najti pravšnja oblačila zanjo v blagovnici Mercator Modne hiše Maribor. Njenih želja po bolj živahnih oblačilih žal niso uspeli izpolniti. Oblekli so ORMOŽ / SEDMA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI Prvii ocenjevali tudi morske prašičke člani ormoškega društva gojiteljev malih pasemskih živali so konec oktobra pripravili že 7. društveno razstavo. Na ogled je bilo 735 živali, tudi nekaj zelo redkih pasem, ki so pritegnile številne obiskovalce, najbolj pa so se zabavali seveda otroci. Razstavo so organizirano obiskali otroci iz vrtcev in male šole, ki so jim omogočili prost vstop. Po več selitvah prireditvenega prostora - prostori Ograda, Mestna graba, stare delavnice, so gojitelji končno našli primerno lokacijo. Na parkirišču na Ljutomerski cesti so zabeležili za kar 30 odstotkov boljši obisk kot prejšnja leta. Seveda je orga- nizacija zahtevala precej priprav in fizičnega dela, ki ga 31 članov, kolikor šteje ormoško društvo, ne bi zmogli sami brez podpore svojih družin, saj je bilo treba za živali skrbeti štiri dni podnevi in ponoči, je povedal predsednik društva Jože Plohl. Na mizi strogih sodnikov so se znašli tudi številni kunci Na razstavi je bilo največ golobov, kar 445, 47 različnih pasem od tega je bilo 42 prvakov pasme in 33 prvakov barve. Sicer pa so na področju golobar-stva ormoški rejci najboljši v državi. Razstavljenih je bilo 68 kuncev, 14 pasem, od tega je bilo 13 prvakov. Perutnine je bilo 79, 19 različnih pasem, od tega so sodniki prisodili 12 prvakov. Živali so ocenjevali sodniki iz vse Slovenije. Posebnost je gotovo ocenjevanje in razstavljanje pasemskih morskih prašičkov, ki je pri nas še redkost. To je šele tretja razstava pri nas, kjer so se predstavili morski prašički. Sicer pa rejci ažurno sledijo trendom in nabavljajo tudi redkejše in bolj zahtevne pasme živali. Na ogled so bile tudi činčile, koze in poniji. Sponzor - podpredsednik slovenske zveze društev rejcev Ludvik Smrekar je najboljšim gojiteljem podelil tudi pokale. Prejela sta ju Viktor Kosi in Franc Crček. Razstavo je finančno omogočilo več donatorjev in Občina Ormož. vki jo v dvodelni hlačni komplet v modri barvi, ki so ga dopolnili z bluzo v beli in modri barvi z navpičnimi črtami, ki so dejansko njeno postavo podaljšale. Primerni modeli zanjo so tudi dolga ozka krila s podaljšano jopico. Izogiba naj se vo-lančkov oziroma naborkov, vodoravnih črt in velikih vzorcev ter večbarvnih kombinacij. Priporočajo ji kombinacijo oblačil v osnovni umirjeni barvi, ki jih lahko kombinira z dodatki v živih barvah. Igor je tipičen mladenič današnje generacije študentov. V prodajalni M na M so zanj izbrali hlače v bež barvi, pleten pulover v enakih odtenkih in modno usnjeno jakno v rjavi barvi. Oblačila so udobna in iz naravnih materialov, primerna za obisk predavanj in tudi za prosti čas. Priporočajo mu šport- Igor pozneje Zinka in Igor v novih oblačilih. Foto: Črtomir Goznik ni stil oblačenja, tudi športne srajce v karo vzorcih ali s črtami. Izogiba naj se kratkih puloverjev in pulijev. V športnem studiu Olimpic so za gospo Zinko izbrali program telesne vadbe, s poudarkom na zmanjšanju telesne teže v prvi fazi, v drugi pa na oblikovanju želene postave. Sestavili so ji tudi program prehrane. Igor bo mesec dni brezplačno vadil v programu fitnes, ki zaje- ma krepitev mišic in izboljšanje splošne vzdržljivosti, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG V 12.080.86 v akciji Pet tolarjev smo z vašimi nal(upi izdelkov blagovne znamke TUŠ zbrali dobrih 12 milijonov tolarjev, ki jili bomo podarili bolnišnicam v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli za nakup sodobne opreme na otroških oddelkih. Z dodatnimi 800.000 tolarji bomo obdarili še Unicefov sklad za otroke. Iskrena hvala! PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o., Banex d.o.o., Šampionl(a d.d., Kemilial d.o.o, Foli-fix d.o.o., Paloma d.d., Panterix d.o.o., Gea d.d., Podravl(a d.o.o.. Dana d.d., Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o., Fructal d.o.o.. Greda d.o.o.. Horizont trading d.o.o., intes, miin in testenine d.d., Kiasje d.d., Koestiin d.d., Lesl(ovšel( Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex internationai d.d., Miinotest d.d.. Tovarna siadiiorja Ormož d.d.. Vino Brežice d.d.. Žito Šumi d.o.o.. Žito d.d.. Kapela d.d., Vipava d.d., Pomurl(a-trgovina d.o.o.. Osem d.o.o., Berii d.o.o., Prosoi d.o.o.. Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d.. Mil! d.d., Pivka d.d.. Pomurske mlekarne d.d., MIR Nova Gorica d.d.. Celjske mesnine d.d.. Mlekarna Celeia d.o.o.. Dolce vita d.o.o., Pfanner getraenke Ges.m.b.H., Avstrija, Pata S.p.A., Italija, ALL CRUMP n.v., Belgija. Kjer dobre stvari delamo vsi. www.trgovineTUS.coin Ponedeljek, 18. november SLOVENIJA 1 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Iz popotne torbe: Kapitan Roger. 9.20 Marko, mavrična ribica, risana nan., 49.epizoda. 9.35 Oddaja za otroke. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 4/13. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Legende morja, francoska dok. serija, 13., zadnji del. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Radovedni taček: Pravljica. 17.05 Pipsi, risana nan., 19/26. 17.40 Barve jeseni. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Hujšajmol, Angleška nad., 1/6. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Pisave. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Knjiga mene briga: Michel Houellebecq - Osnovni delci. 23.05 Sveto in svet: (Ne)strpnost. 0.05 Barve jeseni, pon. 0.55 Pisave, pon. 1.20 Gospodarski izzivi, pon. 1.50 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 74.epizoda, pon. 2.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.35 Homo Juristicus, pon. 2.55 Studio City, pon. 4.15 Končnica, pon. 5.15 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 9.05 Dobro jutro. 11.35 Videostrani - vremenska panorama. 14.10 Pravi Jezus Kristus, angleška dok. oddaja. 15.00 Sobotna noč. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 74.epizoda. 17.40 Alica, mala mojstrica flamenka iz Španije. 18.00 Velika otročaja, angleška nad., 11/13. 18.25 [tafeta mladosti. 20.00 Končnica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija, 6/12. 22.50 Brane Rončel Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Športna scena, pon. 14.00 Varuhi luke, 28. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 56. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 76. del mehiške nad. 17.15 Salome, 79. del. 18.10 Ko boš moja, 14. del. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 8. del. 21.00 Sedma nebesa, 8. del. 21.55 Raztresena Ally, 12. del. 22.50 Družinsko pravo, 14. del. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev, pon. 1. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 16. del nad.13.50 Obala ljubezni, 150. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 2. del nan. 17.45 Korak za korakom, 3. del. 18.15 Veseli rovtarji, 5. del. 18.45 Družina za umret, 5. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Ognjeno obzorje, ameri{ki film. 21.50 Dharma in Greg, 15. del ameriške hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 2. del. 22.50 Noro zaljubljena - Mad About You, 5. sezona, 22. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Videostrani. 11.40 Alen, pon. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Alen, 6. del. 16.20 Orli letijo zgodaj, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Margueritte Volant, 2. del kandske nad. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 V sedlu. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 CRO expo. 18.20 Znanstveno-izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Stoj in gledaj, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Dvogled - etika. 0.05 Skozi okno, film. 1.30 Zahodno krilo. 2.15 Frasier. 2.40 Siska. 3.40 Film. 5.10 Glasbena TV. 6.00 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina. 10.05 Reprizni program. 11.10 Note, notice. 11.40 Dokum. film. 12.30 Po Kristusovih stopinjah, dokum. serija. 13.00 Družinski vrtiljak. 13.30 Novi način. 14.00 Fenomeni. 14.30 Pol ure kulture. 15.00 Planet glasba. 15.30 Life's Little Struggles, am. film. 16.55 Risanka. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zahodno krilo. 20.50 Novice. 21.00 Frasier 21.30 Siska. 22.30 Črna Guja. 22.55 Film. 0.25 Zvezdne steze. HTV 3 14.15 It. nogometna liga. 16.05 Nogomet. 17.55 Pla~ani morilci, film. 19.30 Morje in otroci. 20.10 Petica. 21.25 Auto-magazin. 22.00 ČB v barvi. 22.45 Šport danes. 22.55 G.Verdi: Requiem. ORF 1 6.05 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.20 Sam svoj mojster. 8.45 Življenje in jaz. 9.05 Herkul. 9.50 Spaceballs, pon. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 25-magacin. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.10 Starmania. 22.10 Newsflash 22.20 Starmania. 22.40 Na prvi pogled, film. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Film. 11.35 Pogledi s strani. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Koroške. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Hotel Orth. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 19. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Radovedni Taček: Pravljica. 9.20 Pipsi, risana nan., 19/26. 9.45 Fliper in Lopaka, risana nan., 7/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.40 Barve jeseni. 11.30 Obzorja duha. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.10 Mejice, dok. oddaja. 14.40 Polnočni klub. 15.55 Človeka je treba gledati od znotraj, dok. oddaja. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Črni maček se prismuka. 16.55 Zlatko zakladko: Kostanjeva torta. 17.15 Knjiga mene briga: Michel Houellebecq - Osnovni delci, pon. 17.40 Neizpolnjena naloga: Misija OZN v Kambodži, Danska dok. oddaja. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 13/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Mednarodna obzorja: Nato. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Konec nedolžnosti, nemška drama, 1/2. 0.30 Neizpolnjena naloga: Misija OZN v Kambodži, Danska dok. oddaja, pon. 1.20 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 13/26, pon. 1.35 Mednarodna obzorja: Nato, pon. 2.25 Aktualno, pon. 3.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 75.epizoda, pon. 3.40 Konec nedolžnosti, pon. 5.35 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.20 Videostrani - vremenska panorama. 15.00 Studio City. 15.55 Končnica. 17.00 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 75.epizoda. 17.35 V novi družini, ameriški film. 20.00 Howardov kot, angleški film. 22.20 Moj mali Idaho, ameriški film. 0.05 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Pod eno streho, pon. 8. dela sosedske nad. 14.00 Varuhi luke, 29. del avstralske nan. 15.20 Ljubezen brez greha, 57. del mehiške nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 77. del mehiške nad. 17.15 Salome, 80. del mehiške nad. 18.10 Ko boš moja, 15. del mehiške nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 21.00 Resni~na zgodba: Darilo življenja, ameriški film. 22.45 Družinsko pravo, 15. del ameriška nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, pon. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 17. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 151. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija. 16.55 Izganjalka vampirjev, 3. del nan. 17.45 Korak za korakom, 4. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 6. del. 18.45 Družina za umret, 6. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Zadnji preživeli, ameriški film. 21.50 Dharma in Greg, 16. del. 22.20 Ned in Stacey, 3. del. 22.50 Noro zaljubljena, 23. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, erotična serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Alen. 12.50 Margueritte Volant. 14.20 Ekskluzivni magazin. 14.50 Alen. 15.50 Iz domače skrinje. 17.05 Miss Hawaiian Tropic Hrvaške 2002, pon. 17.50 V sedlu. 18.20 Naš vrt, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 SQ Jam Show. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. 00.35 Videostrani. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mestni ritem. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Internacional. 23.30 Kinoteka: Oko zla, fr. film. 0.50 Pravica za vse. 1.35 Smrtna kazen. 2.00 Zopet znova. 2.45 Henryjeva vrnitev, am. film. 4.30 Glasbena TV. 5.20 Mestni ritem. 5.50 Remek. 6.00 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Serija. 9.30 Dokum. film. 10.00 Prizma. 10.55 Stoj in gledaj. 11.25 ČB v barvi. 12.10 CRO expo. 12.40 Znanstveno-izobraž. oddaja. 13.10 Dvogled - etika. 14.10 Briljanteen. 15.00 Planet glasba. 15.30 Najboljša obramba, am. film. 17.00 Slikica. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Zopet znova. 20.50 Novice. 21.00 Smrtna kazen. 21.30 Pravica za vse. 22.15 Crna Guja. 22.40 Henryjeva vrnitev, am. film. 0.25 Zvezdne steze. HTV 3 17.15 TV spored. 17.20 Petica. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Morje in otroci. 20.00 TV spored. 20.05 Vonj po ženski, am. film. 22.35 Šport danes. 22.45 Vinkovaške jeseni. ORF 1 6.10 Otroški program. 8.10 Sam svoj mojster 8.35 Superman. 9.20 Malcolm. 9.40 Vrnitev mušketirjev, film. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 Magacin 25. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Soko Kitzbuehl. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeluhar. 22.45 Seks v mestu. 23.20 C.S.I. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.35 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 20. november SLOVENIJA 1 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Črni maček se prismuka. 9.10 Risanka. 9.20 Grdi raček Tine. 9.45 Zlatko Zakladko: Kostanjeva torta. 10.00 Knjiga mene briga. 10.20 Mejice, dok. oddaja. 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija. 11.05 Neizpolnjena naloga: Misija OZN v Kambodži. 11.55 Skrivnost, 2/3. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Pisave. 13.40 Gospodarski izzivi. 14.10 Mednarodna obzorja: Nato. 15.00 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Male sive celice. 17.50 Divja Indonezija, pz. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pe~at: Bogovi in pošasti, am. film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Koncert. 0.15 Divja Indonezija, pon. 1.05 Mary Tyler Moore, pon. 1.30 Posode za barvo, kanadski film. 3.35 Šport. SLOVENIJA 2 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.25 Akademski pevski zbor Tone Tomšič šou Ljubjana, 3. oddaja. 16.50 Homo Turisticus. 17.15 Mary Tyler Moore, 76.epizoda. 17.45 Kardinal, nemški film. 20.00 športna sreda. 23.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.00 Ko boš moja, pon. 9.55 Salome, pon. 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 11.40 Ljubezen brez greha, pon. 13.05 Preverjeno, pon. 14.00 Varuhi luke, 30. del. 15.20 Ljubezen brez greha, 58. del. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, 78. del. 17.15 Salome, 81. del. 18.10 Ko boš moja, 16. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Recept za umor, film. 21.40 Newyorška policija, 12. del. 22.30 Družinsko pravo, 16. del. 23.20 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Izganjalka vampirjev. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Mladi in nemirni. 13.50 Obala ljubezni. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball. 16.30 Super punce. 16.55 Izganjalka vampirjev, 4. del. 17.45 Korak za korakom, 5. del. 18.15 Veseli rovtarji, 7. del. 18.45 Družina za umret, 7. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 11. del. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 17. del. 22.20 Ned in Stacey, 4. del. 22.50 Noro zaljubljena, 24. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Rdeče petke. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom. 9.45 Iz domače skrinje. 11.40 Alen. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Alen. 15.50 Knjiga. 16.20 Automobille. 16.30 Mušketirji za vedno, film. 18.20 Rokometna mreža. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Moč polnega življenja. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti. 00.45 Videostrani. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Od srede do srede. 15.15 Povej kaj bereš. 15.25 Arhitektura. 15.55 TV spored. 16.00 Novice. 16.05 Duhovni izzivi. 16.30 Hugo. 17.00 Osijek: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 TV spored. 17.50 Barve turizma. 18.20 Dokum. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kon-takt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Portret umetnikov. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Glava nad vodo, film. 2.05 Reševalna služba.^ 2.50 Serija. 3.15 Nikita. 4.00 Ljubezen, am. film. 5.50 Remek. 6.00 Črna Guja. 6.25 Kraljestvo divjine. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Serija. 9.20 G.Verdi: Requiem. 10.40 Koreni. 11.10 Plodovi zemlje. 12.00 Mir in dobro. 12.30 Kultura. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Internacional. 14.00 Globalno naselje. 14.30 Mestni ritem. 15.00 Planet glasba. 15.30 Henryjeva vrnitev, am. film. 17.10 Novice. 17.15 TV koledar. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Reševalna služba. 20.50 Novice. 21.00 Serija. 21.30 Nikita. 22.15 Črna Guja. 22.40 Ljubezen, am. film. 0.30 Zvezdne steze. HTV 3 13.45 TV spored. 13.50 Nogomet. 18.25 Kv. za košarkaško EP 20.15 Kviz, am. film. 22.25 Šport danes. 22.35 Planetarni zvok. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Mladi Herkul, serija. 8.20 Varuška, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Superman, serija. 9.55 Malcolm, serija. 10.20 Columbo. 11.20 25-magacin. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi, serija. 15.10 Superman, serija. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije, serija. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 25 - magacin. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet: Avstrija - Norveška, prenos tekme. 22.50 Missing in action 2, film 1984. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Nemški film. 11.55 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Franz in Anna, film 2002. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. 0.00 Čas v sliki. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: prispevki o aktualnih dogodkih v mestni občini Ptuj: o prvem krogu županskih volitev, obisku ministra Janeza Kopača, podpisu dolgoročne pogodbe o sodelovanju med Perutnino in ZRS Bistra Ptuj, statusu Perutnine Ptuj kot pooblaščenem izvozniku, 75-letnici doma upokojencev Ptuj, Gajkah, kjer se gradnja novega centra za ravnanje z odpadki lahko prične, trgatvi v mestnem vinogradu, razstavi slik Lojzeta Kirbiša iz zasebne zbirke Rudija Ringbauerja in o martinovanju na Ptuju. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati". Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro na programu radia ptuj pripra^rtja in vodi: \ladimir kajzoVar 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri POilCOČ n LESTVICA: 13. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 11. Okrogli muziiSONČEK ^ PTUJ, Krempljeva 5, teL 02/749 32 82 Till potovalni center PTUJ / GLUHI IN NAGLUŠNI USTANOVILI SVOJE DRUŠTVO Računalniško opismenjevanje za vse ilane Gluhi in naglušni s Ptujskega so nekoč že imeli svoje društvo. Zdaj ga imajo ponovno, potem ko so zadnjih sedem let delovali kot podružnica mariborskega društva. Še vedno se dobivajo vsak petek med 17. in 22. uro na Potrčevi 34, kjer ima sedež tudi mariborsko društvo. Za uradne ure, ki jih imajo vsako sredo od 8. do 12. ure, pa so začasno brezplačno v uporabo dobili prostore mestnega odbora SDS Ptuj. Koristili jih bodo lahko tako dolgo, dokler ne bodo našli novih primernih prostorov. Za svojo organizacijo so se odločili, ker je mariborsko društvo za člane s Ptujskega naredilo premalo. Kot je povedal organizacijski vodja - tajnik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ptuj Jožef Lenart, si močno želijo, da bi v začetku leta 2003 bili že v novih prostorih. Program dela je obširen, če ga želijo uresničiti, nujno potrebujejo primerne prostore. Želijo si, da bi v svoje vrste vključili vse gluhe in naglušne s Ptujskega, teh je okrog dvesto. Trenutno je vključenih že okrog 40 članov, starih od 15 do 70 let. Ob ustanovitvi so si zadali ambiciozen cilj, njihova organizacija naj bi ščasoma prerasla v samostojno strokovno ustanovo za pomoč osebam s posebnimi potrebami. Že sedaj je društvo s svojimi aktivnostmi skušalo delovati motivacijsko in spodbu- jevalno med člani, da bi se člani namesto, da ostajajo doma, udeleževali piknikov, srečanj, tekmovanj in drugih oblik druženja. Jože Lenart poudarja, da pa jih največ čaka na področju izobraževanja za delo in tudi izobraževanja v elektronski komunikaciji. Zato pa potrebujejo računalnike, vsem, ki bodo v kratkem zamenjevali računalnike, se priporočajo. O svoji nameri lahko seznanijo tajnika na telefonski številki 041-458-126. "Ena od najtežjih ovir pri gluhih in naglušnih osebah je slaba komunikacija z ostalim okoljem, zaradi tega je veliko oseb brez dela. Pogosto so jim kratene osnovne človekove pravice. Prvi korak k temu, da se izognejo takim in drugačnim težavam, da bodo lažje našli delo in Jožef Lenart, organizacijski vodja - tajnik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ptuj. Foto: MG ga uspešno opravljali, je dvigniti njihovo pismenost in spo- PTUJ / DRUŠTVO DIABETIKOV OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNIH BOLNIKOV Znova mnoziino sreianje diabetikov v soboto, 9. novembra, so se člani Društva diabetikov Ptuj spet zbrali v počastitev mednarodnega dneva sladkornih bolnikov v dvorani Narodnega doma na Ptuju in jo napolnili do zadnjega kotička, saj se jih je zbralo več kot dvesto. Po nagovoru predsednice društva Marije Velikonja so najprej prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga izvedle Predice s Polenšaka in harmonikarja glasbene šole Nocturno iz Do-rnave. Sledili sta predavanji. Najprej je govorila zdravnica dr. Tončka Trop o temi Kaj lahko jaz storim, da ne pride do zapletov na ledvicah. Nato je nazorno predstavil zdravilna zelišča, ki lajšajo težave diabetikom, diplomirani biolog mag. Ignac Janžekovič. Z zanimanjem so zbrani prisluhnili predstavnicam Perutnine Pčtuj mag. Veri Šmigoc, mag. Ksenji Vuk in degustatorki, ki so pokazale primerne perutninske izdelke, kako so označeni, razložile sestavo proizvodov in vsebnost maščob. Nekaj teh proizvodov, ki so na policah prodajaln, so tudi pokusili. Predsednica društva Marija Velikonja je seznanila člane z dejavnostmi, ki jih imajo v programu še to leto. Največ zanimanja je bilo za organizirano šolo za diabetike za člane ptujskega društva od 16. do 21. novembra v Dobrni, za katero se je prijavilo že več kot petdeset članov, ter za tradicionalno novoletno srečanje v sredini Dvorana Narodnega doma na Ptuju je bila zopet polna. Foto: Tone Velikonja decembra. Na koncu je vsem članom in njihovim družinam zaželela mnogo zdravja in dobre volje, da bi v naslednjem letu tako ali še bolje izvedli vse zastavljene naloge ter se udeležili predavanj, srečanj, izletov in okrevanj. FRANC FIDERŠEK / O DOGAJANIH PRED [ESTDESETIMI LETI (XVII.) Spoznajmo tudi napol zamolčano Nadaljevanje iz prejšnje številke Začela se je neke vrste tekma v lovu na rekrute, ki so se zavedali, da je Nemčija pred zlomom, zato je bil le malokdo voljan iti v njeno vojsko, marsikateremu pa izredno težke razmere v partizanih čez zimo tudi niso dišale. Zato so iskali rešitve v skrivanju v domačem okolju, se namerno telesno poškodovali in podobno. Nemci so jih lovili ob pogostih hajkah, še pred naborom ali vpoklicem so jih žandarji aretirali in držali priprte do nabora in vpoklica. Partizanska mobilizacija na našem območju je potekala predvsem v nočnem času, pa še tu je bilo precej težav predvsem v tem, ker so pogosto bile prekinjene zveze z vojaškimi enotami, kamor naj bi pošiljali novince. V jesenskih mesecih so Nemci začeli vse bolj pritiskati tudi na osvobojena ozemlja. Šef civilne uprave v Gradcu dr. Ui-berreither je izdal tudi poziv in odredbo o amnestiji. Letake s tem pozivom so s šolskim dvo-krilnim letalom trosili po vseh območjih, ki je bilo pod nadzorom partizanov, tudi na našem območju v Halozah, kar trikrat pa so ga objavili tudi v Štajerskem gospodarju, prvič 14. oktobra 1944. Poziv je bil namenjen "zapeljancem", ki so se pustili pregovoriti "tolovajem". Na koncu poziva pa so še zapisali: "Ako se prebiješ nazaj in se povrneš v svojo domovino, imaš zagotovljeno delovno mesto in redno življenje v krogu svoje rodbine. Tako boš zopet v veliki nemški skupnosti, ki bo klub težini borbe končno zmagala. Tvoja in tvoje rodbine usoda je v tvojih rokah, odloči se!" Ta poziv je bil namenjen predvsem tistim številnim borcem, ki so bili poslani čez Savo v enote 7. korpusa. Vendar ta poziv, čeprav so rok podaljšali še za en mesec, ni imel bistvenega učinka. Veliko bi bilo potrebno še opisati, kaj vse so prisilno mobilizirani slovenski fantje in možje doživljali v zimi 1944/45 in v zadnjih mesecih vojne ter huda doživetja ob vračanju domov, vendar ni to namen tega feljtona. V njem sem želel nepristransko opisati predvsem tisto, kar je bilo prej delno zamolčano ali prikazano enostransko, predvsem pa prikazati, kako so naši ljudje skozi vso vojno in okupacijo skušali delovati tako, da bi preživeli in ohranili domačije, da bi izšli s kar najmanj žrtev. Kljub temu je druga svetovna vojna zahtevala od ptuj-sko-ormoškega območja čez 3 tisoč človeških življenj, večinoma mladih, polnih življenja in delovnih zmožnosti. Od teh jih je polovica umrla v uniformah enot nemškega okupatorja, ostala polovica pa so ustreljeni talci, padli borci NOB doma in v tujih odporniških gibanjih, umrli v taboriščih in na prisilnem delu, razne civilne žrtve vojne, ubiti od okupatorjev, pa tudi od pripadnikov osvobodilnega gibanja, umrlih zaradi bombardiranj, pa tudi umrli nasilne smrti prvo leto po vojni v taboriščih in zaporih. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo nacistične okupacije naše slovenske domovine. Ob tem ne razmišljamo o tem, kaj bi bilo z ljudmi na našem območju, če bi bila zmagala nacistična Nemčija, temveč o vprašanjih, ki se nam kar sama po sebi vsiljujejo: 1. Kaj bi bilo, če na našem območju ne bi bilo narodnoosvobodilnega boja in bi vse do konca vojne naši fantje in možje poslušno sledili pozivom in odhajali v vojsko, vermanšaft, volksšturm, organizacijo Tot in v druge pomožne enote? Odgovor je kratek: Najmanj za 1/3 ve~ bi jih bilo padlo za tuje interese in ocenjeni bi bili kot ljudje, ki so zatajili slovensko narodnostno zavest! 2. Kaj bi bilo, ~e se ve~ina fantov in mož že kar od za~etka ne bi bila odzivala na vpoklice vseh vrst, ki so jih uskladili z nemško zakonodajo, ~eprav v nasprotju s Haaško konvencijo? Ce so nacisti bili sposobni v ta-boriš~ih smrti uni~iti na milijone ljudi, jim tudi nekaj sto tiso~ Slovencev s Spodnje Štajerske ne bi delalo posebnih preglavic. Naše celotno ozemlje pa bi poselili na podoben na~in, kot so ga v obmejnem pasu ob Savi in Sotli. Potem na našem obmo~-ju ne bi bilo pogojev za NOB in redki preživeli bi se bili po vojni verjetno vra~ali na povsem opustošeno zemljo. Podobno kot pri nas na Štajerskem je bilo tudi na Gorenjskem, ~eprav so bili tam nekoliko druga~ni pogoji in je bil narodnoosvobodilni boj organiziran že od vsega za~etka. Naj to ponazorim z dvema primeroma. Nadaljevanje prihodnjič! sobnost komuniciranja na višjo raven. Gluhi se sporazumevajo s kretnjo in mimiko, naglušni s pomočjo slušnega aparata. Veliko invalidov sluha s težavo najde in obdrži delo, po drugi strani pa so prikrajšani, ker ne morejo telefonirati. Zato je elektronska komunikacija s sodobno tehnologijo elektronske pošte in videokonference zanje več kot nujna. Naša želja je vpeljati izobraževanje za delo na računalniku za vse starostne skupine," je v nadaljevanju pogovora povedal Jožef Lenart, ki je zelo razočaran nad dejstvom, da v nekaterih humanitarnih organizacijah sedijo ljudje, ki sploh ne vedo, kaj pomeni imeti socialni čut in čut za pomoč sočloveku. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih deluje v javnem interesu, zato so prepričani, da težav s financiranjem na lokalni ravni ne bi smelo biti. Čim prej pa se želijo vključiti tudi v zvezo, da bodo za svojo delo dobili tudi del kolača iz države. Napisali pa so tudi nekaj dona-torskih prošenj. V svoje vrste vabijo vse, ki imajo težave s sluhom. Tudi od tega, koliko bodo močni, bo odvisna pomoč lokalne skupnosti in države. MG Občina Markovci, Markovci 43, 2281 MARKOVCI objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo zemlji{~ — stavbnih parcel v Obrtni coni Novi Jork, Markovci - II. faza, k.o. Nova vas (5 km južno od Ptuja) 1. Predmet prodaje so parcele v Obrtni coni Novi Jork - vse k.o. Nova vas pri Markovcih - 5 km južno od Ptuja, in sicer na parcelnih številkah 264/1, 265/1, 265/2, 265/16, 266/2, 267/1, 266/3, 267/4, 270/2, 271/2, 289/3, 288/2, 287/3, 286/2, 285/2, 272/3, 273/6, 265/20, 276/15, 276/15, 265/21, 282/8, 282/9. 2. Cena za m2 stavbne parcele je 4.000,00 SIT in pripadajoči davek. V kupnino bo vključeno stavbno zemljišče, gradbena predpriprava parcele, kolikor zahteva izvedba primarne infrastrukture, stroški spremembe vrste rabe predmetnih zemljišč ter izgradnja primarne infrastrukture do meje posamezne parcele, razen izgradnje kanalizacije. 3. Predvidene namembnosti uporabe zemljišča so proizvodna dejavnost, storitvena dejavnost, parkirišča in skupne centralne dejavnosti. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 5. Resni kandidati lahko rezervirajo parcele s sklenitvijo predpogodbe in vplačilom 10% are od vrednosti celotne parcele. Če se izkaže, da je v primeru prodaje stavbnih parcel prodajalec zavezanec plačila DDV, se ara poveča za dodatnih 10%. Ara bo upo{te-vana kot del kupnine pri sklenitvi pogodbe. 6. Javni razpis je odprt do odprodaje vseh parcel. 7. Interesenti za nakup parcel v Obrtni coni Novi Jork dobijo vse informacije v zvezi s prodajo pri Občinski upravi Občine Markovci, Markovci 43, ali po telefonu {t. 02/788 88 80, kontaktna oseba je g. Janko Sirec. Številka: 465-02/01-2 OBČINA MARKOVCI MESTNA OBČINA PTUJ Občinska uprava Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov Na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/96) razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov NATEČAJ za oddajo poslovnega prostora v najem A. Poslovni prostor na Ptuju, Vinarski trg 8, v velikosti 319,14 m2 B. Poslovni prostor na Ptuju, Mestni trg 4, v velikosti 39,31 m2 C. Poslovni prostor na Ptuju, Pot v Toplice 9, v velikosti 47,00 m2 RAZPISNI POGOJI: 1. Dejavnost: A in C - trgovska dejavnost B - poslovna dejavnost 2. Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas. 3. Najemniki priredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti pod pogoji, ki jih določi Zavod za varstvo naravne dediščine Maribor, in drugimi pogoji, ki jih določi lastnik 5. Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetja) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetnik). 6. Varščina 200.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki ni uspel na natečaju vrne (na račun št. ..................................... , pri ..................................................), udeležencu, ki je uspel, pa upošteva kot plačilo najemnine. 7. Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri (3) mesece po sklenitvi najemne pogodbe. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov in ki bodo predložili dokazilo o vplačani varščini na transakcijski račun Mestne občine Ptuj št. 01296 - 0100016538. Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge na naslov: MESTNA OBČINA PTUJ, MESTNI TRG 1, PTUJ - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM. Mestna občina Ptuj Kuharski nasveti Orehi Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot lešniki, pistacije, kokos in ara{idi. Z izjemo ara{idov je lupinasto sadje razmeroma drago živilo, a že v manjših količinah obogatitev pri kuhanju in peki. Po okusu pa se posamezne vrste lupinastega sadja zelo razlikujejo in jih praviloma v receptih ne zamenjujemo. Mandlji so izjemno okusni in jih v kuhinji uporabljamo pri različnih skupinah jedi. Orehi so nekoliko izrazitej{ega okusa in jih zato omejeno uporabljamo, oziroma jih uporabljamo pri posebnih jedeh ali kot poseben dodatek, na primer k sirom s plemenitimi plesnimi ali k čokoladi. Vsi ore{ki so oljnati. Najve~ olj vsebujejo navadni orehi in le{niki. Zato pred peko orehe fino zmeljemo in jih zme{amo z drugimi sestavinami, da se ma-{čoba ne izloči in me{anica ne postane lepljiva. Okus orehov lahko ugotavljamo tudi po njihovi velikosti: ve~ji je oreh, bo-lj{ega okusa je, ~eprav so majhni plodovi divjih sort prav tako okusni. Orehi v lupini morajo biti za svojo velikost razmeroma težki, lupina ne sme imeti nobenih razpok in lukenj, jedrca morajo imeti prijeten svež vonj in ne smejo biti polomljen-na. V času okrog božiča je ponudba ore{kov največja. Tako pravi oreh pogosto zamenjamo tudi z orehom pikan, s katerim sta tesna sorodnika, a ju zaradi bolj ali manj nabrazdane povr{ine le težko lupimo. Le svežim mlečnim orehom lahko dokaj enostavno olupimo grenko kožico, preden jih jemo ali uporabimo pri pripravi jedi. Oreh je doma v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem. Seveda pa jih gojimo uspe{no tudi v na{ih krajih. Poznamo tudi črni oreh, ki ima globoko nabrazdano lupino in vsebuje veliko olja, zato je {e posebej dobrodo{lo žlivilo za kolače in čajno pecivo oziroma pi{kote ali za odi{avljanje jedi. Orehi so dragocen dodatek za okusne kruhe in kolače. Včasih smo jih uporabljali le za pripravo slavnostnih kolačev in potic, danes pa jih uporabljamo ne glede na praznike in tudi vedno pogosteje pri pripravi slanih in seveda tudi sladkih jedi. Če pripravljamo slane ali sladko-slane jedi, je bolje, da uporabimo orehe pikan. Orehe pred uporabo najpogosteje meljemo. O tem, ali jed uspe ali ne, odloča tudi to, kako so zmleti oziroma njihova kon-sistenca, kar pomeni, da jih lahko uporabljamo zmlete ali sesekljane. Orehe najbolje nasekljamo na roko, kajti le tako lahko vplivamo na velikost drobcev, čeprav nikoli niso popolnoma enaki. Če jih sekljamo ročno, se iz njih tudi ne izloči olje, ki lahko PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 408. NAD. Du{evno zdravje otrok in mladostnikov 120. nadaljevanje Družina in duševno zdravje otrok -2. nad. V družini prvi učijo otroka osnovnih in vse bolj zapletenih spretnosti, opremljajo ga z znanjem, mu vzbudijo radovednost, mu pokažejo, da je svet zanimiv in privlačen, pomagajo mu razvijati različne sposobnosti, si prizadevati, vztrajati, se potruditi. Kako razvija te izku{nje in kako pogumen in ustvarjalen je pri tem, je odvisno od vsega drugega, kar je v družini dobil: njegove samopodo-be, gotovosti vase, zaupanja v druge, stike z lastnimi čustvi, komunikativnosti in sprejemljivosti za vse novo. Vstopanje v svet, za kar otroka opremi in spodbuja družina, je tudi izobraževanje, postopno pripravljanje za samostojnost in prevzemanje odgovornosti. Družina uči otroka za spoprijemanje s stresi različnih vrst preko zgleda, spodbujanja spretnosti, gradnje gotovosti zase, rastočega prepričanja, da lahko dejavno vpliva na svoje življenje. V družini razvija vrednostni sistem. Otrok od svojih najbližjih izve, kaj je dobro in kaj ne, kaj je sprejemljivo in dopustno, za kaj si je vredno prizadevati, čemu biti zvest in lojalen. Vloga družine pri oblikovanju celovite osebnosti se {e posebno občutljivo in odločilno zastavi na mnogih poljih, ki postanejo zares pomembna {ele kasneje v življenju, ko neposreden vpliv družine ni več dejaven, a je vseeno posredno prisoten: pri gradnji spolne identitete in razvijanju bližine z drugim pomembnim človekom ali pri uresničevanju ustvarjalnih teženj in potreb. Naslednjič pa še o vplivu družine na duševno zdravje otroka. pri neuporabljenih orehih vpliva na kvarjenje. Za mletje orehov najpogosteje uporabljamo ročne mlinčke, pri katerih se orehi manj segrejejo in je kvaliteta mletih večja. Pred uporabo jih lahko tudi pražimo. S tem poudarimo njihov okus in orehi pridobijo na barvi. Ker se radi primejo, jih med praženjem nenehno me{amo. Zmlete orehe pa lahko tudi kuhamo s pomočjo različnih dodatkov, kot so mleko, smetana in čokolada, ki orehom poudarijo okus. Pri uporabi čokolade vedno pazimo, da jo dodajamo v manj{i količini in da ne prevzame okusa. Orihe uporabljamo mlete, sesekljane ali cela jedrca. Celi so prikupen okras tort in drugih drobnih peciv. Sesekljane dodajamo rezličnim testom in belja-kovim masam, jih potresemo po solatah ali jih prime{amo med praženo zelenjavo. Pri pripravi jedi pa lahko uporabimo tudi orehovo olje. Posebej okusne so omake, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh, pripravljene iz orehovega olja. Tako pri nas kot tudi v svetu iz orehov pripravljamo {tevilne jedi. Poznamo pečeno postrv z orehovo omako, Francija pozna celo skupino orehovih kolačev, med drugim pripravljajo tudi sladke orehove culice, orehove kolače pogosto kombinirajo z lupinicami limone. Orehi pikan se dobro podajo s pečeno perutnino. Tako smo te dni lahko z njimi popestrili tudi pečeno go-sko ali druge vrste perutnine. VESELA BERTA 14 dag masla, 14 dag sladkorja, 6 rumenjakov zmešamo, da penasto naraste. Nato dodamo 14 dag mletih orehov, 14 dag skute, limonino lupino, 1 žlico drobtin in trd sneg 6 beljakov. Vsipamo v pomašcen pekač in pečemo pol ure pri 180°C. Surova masa naj v modelu sega 4 do 5 centimetrov. Preden ponudimo, potresemo s sladkorjem v prahu. Avtorica: Mojca Roškar Pri nas orehe še vedno najpogosteje uporabimo pri pripravi slaščic in drugih slavnostnih peciv, kot so potice, pite, sladki orehovi štruklji, orehov puding in različno drobno pecivo. Pripravimo pa si lahko tudi namaz iz mletih orehov, ki ga uporabimo kot namaz za kruh ali za začinjanje omak, juh in enolončnic. Ce mletim orehom dodamo sladkor, lahko naredimo sladek namaz. Fino kremasto zmes lahko uporabimo tudi za izboljšanje test in za nadev različnih sladic. Pripravimo si lahko tudi orehovo kremo v kozarcu. Naredimo jo tako, da pol litra sladke smetane vlijemo v primerno veliko kuhalno posodo, dodamo 4 dekagrame jedilne čokolade in 5 dekagramov fino sesekljanih orehov. Zmes med nenehnim mešanjem kuhamo tako dolgo, da se krema zgosti. Tako pripravljeno orehovo kremo lahko vlijemo v pecljate steklene kozarce in postavimo na hladno, da se zgosti in ohladi. Preden jo ponudimo, jo okrasimo s tolč-eno sladko smetano in potrese-mo z grobo sesekljanimi orehi. S tako pripravljeno omako pa lahko prelijemo tudi čokoladne slaščice ali kuhan orehov puding. Nada Pignar, profesorica kuharstva KRVODAJALCI 29. oktober - Zdenka Petrič, Gočova 67; Branka Botič, Zaloška c. 98, Ljubljana; Albin We-ingartner, Zagorci 65/a; Irena Kukovec, Ptujska c. 25, Ormož; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Branko Goršič, Dolga lesa 8; Drago Slavinec, Mali Brebrov-nik 13; Rajko Košič, Keleminova 4; Marija Levanič, Mihovci 75; Ivan Stočko, CMD 6, Ptuj; Rajko Lesjak, Mali okič 20/a; Zlatko Klinc, Bukovci 161 ; Marjan Murko, Podvinci 130; Valerija Babo-sek, Kettejeva 20; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Ernest Do-bajc, Kungota 56; Daniel Rižner, Videm pri Ptuju 22; Martin Potočnik, C. 8. avgusta 8, Ptuj; Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj; Primož Gale, Slovenska 67; Jože Florjanič, Strelci 9; Daniel Kuhar, Senešci 68; Stanko Vrečko, Tomšičeva 50, Slovenska Bistrica; Igor Turnšek, Ge-rečja vas 40/c; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Štefan Lovrec, Zlatoličje 36; Alojz Karlo, Benedikt 30/a; Mirko Vršič, Drbetinci 16; Branko Drofenik, Kidričeva 64/a, Miklavž na Dr. polju. 5. november - Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Božica Mohorko, Ptujska Gora 20; Smiljan Ko-vačec, Slomi 1 ; Janez Kocmut, Žabjak 59; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20. 7. november - Irena Rajh, Gabr-nik 34/a; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10/a; Franc Ratek, Gabrnik 1 ; Rastislav Vnuk, Gregorčičev dr. 8, Ptuj; Janez Ze-bec, Drstelja 37; Franc Petrovič, Juršinci 19/c; Simona Peršoh, Juršinci 19/a; Anica Divjak, Gr-linci 2; Alojz Horvat, Juršinci 77; Milena Kovačec, Rotman 4; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Dragica Toš Majcen, Grlinci 37; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Albina Vršič, Ribiška pot 9, Ptuj; Marija Šterbal, Kukava 44; Jožef Vrtič, Zabovci 74; Srečko Kuzminski, Stojnci 143; Melita Brmež, Ga-bernik 4; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Davorin Šeguja, Bodkovci 42; Silva Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo; Franc Mikša, Hlaponci 17; Mateja Horvat, Juršinci 77; Daniel Bec, Sakušak 24; Milan Munda, Zagorci 55/a; Franc Toš, Grlinci 37; Alenka Horvat, Juršinci 42; Oskar Šturm, Ra-ičeva 11, Ptuj; Franc Kovačec, Rotman 4; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Leopold Vodušek, Župečja vas 6/a; Marjan Hlu-šička, Ob Grajeni 1; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Marija Kovačič, Juršinci 43; Janez Rajh, Gabr-nik 34/a; Tanja Žmauc, Savci 63; Peter Janžič Peter, Visole 81, Slovenska Bistrica; Tomaž Dedič, Šolska ulica 16, Slovenska Bistrica; Silvester Lor-ber, Stari Log 60; Janez Bezjak, Placerovci 6; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Jure Novak, Cir-kovce 22; Milan Šoštarič, Sakušak 64/b; Boštjan Hauptman, Zg. Žerjavci 44. RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Pred zimsko zmrzaljo z odpadanjem listja je narava sklenila vegetacijo in se odpravila k zimskemu počitku. Golo drevje, prazne gredice, kraj{i in hladnej{i jesenski dnevi spreminjajo podobo vrta in bivalnega okolja, bližajo se zimske vremenske razmere, ko v zmrzli in zasneženi zemlji ter poč-ivajočem rastlinju narave ne motimo. Najobčutljivejše vrtno rastlinje je sredi novembra že spravljeno v zavetne prostore, okrasno rastlinje in nekateri posevki oviti ali prekriti z varovalnimi materiali, z vrta so pospravljeni pripomočki, ki so med letom služili vrtnarju, preostalo nam je morda še samo, da pred zmrzaljo zavarujemo naprave in pribor, ki so služili za namakanje in škropljenje vrtnega rastja. Rezervoarje škropilnic, črpalke, cevi in šobe, izperemo in posušimo, tesnila pa naoljimo, da preprečimo korozijo in da jih ne poškoduje zmrzal. Posebno pozornost namenimo ostankom fitofarmacevtskih sredstev, ki smo jih med letom uporabljali. Pregledamo njihovo uporabnost. Škropiva, ki jim bo rok uporabnosti do naslednje sezone potekel, izločimo. Uporabni ostanki škropiv naj ostanejo v originalni embalaži. Pretakanje ali presipavanje v posode in ovoje, podobne ali namenjene živilom ali krmilom, lahko privede do pomot, nesreč in tragičnih posledic. Prostor za hrambo škropiv naj bo suh, temen in zaščiten pred večjimi temperaturnimi spremembami ter zavarovan in nedostopen pred nepoklicanimi. Zmrzal in toplota nad bivalno škropiva kemično in fizikalno spremeni, da postanejo neuporabna in škodljiva. V SADNEM VRTU opravljamo zemeljska dela pri obdelavi in za potrebe sajenja ali presajanja sadnih sadik in okrasnih drev-nin ter grmovnic le v primerno vlažnih tleh in dokler zemlja ne zmrzuje. Korenine so rastlinin najobčutljivejši organ. Od kalitve do konca življenja rastline so korenine v tleh zavarovane pred zunanjimi vplivi, kar upoštevamo, ko jih presajamo. Korenine ne prenašajo neposredne sončne svetlobe in toplote, vetra in ne zmrzali. Ob sajenju koreninam ne sme biti zgrnjena zmrzla in prerazmočena zemlja. Ob zmrznjeni zemlji korenine zmrznejo in pozebejo, ob prerazmočeni pa sta onemogočeni zračnost in dihanje. Za napravo novega nasada je najprimerneje, da zemljo globoko preorjemo in prerahljamo vso površino, namenjeno tej posaditvi. Za posajevanje posameznih sadik pa izkopljemo jame. Velikost sadilne jame se ravna po sadni vrsti in njihovi podlagi ter vrsti tal. Drevesa, ki bodo v končni rasti zavzela večjo drevesno krošnjo, razvijejo tudi večji koreninski sistem, temu primerno mora ustrezati obseg in globina sadilne jame. Na zbitih in težkih tleh mora biti sadilna jama večja, da se bodo v začetku rasti lažje razraščale korenine. Premer jame mora biti na vlažni zemlji 2 m, globina pa 60 cm in 15 cm globoko prerahljamo dno jame. Izkopano zemljo ločimo v tri kupe, da pri sajenju oziroma zasipavanju sadilne jame plasti zemlje premešamo tako, da bo vrhnja 20 cm plast živice nameščena na dno jame v območje korenine, na vrhu sadilne jame pa bo iz mrtvice narejen drevesni kolobar. V sredino jame nasipljemo kupček, za vsebino ene samokolnice, dobro preperele kompostovke, v katerega enakomerno razporedimo korenine, v obod jame pa namestimo hlevski gnoj, ki ga bodo korenine dosegle po letu ali dveh, ko se bo spremenil v humus. Sadne in okrasne drevnine, ki jih ogroža voluhar ali drugi talni glodalci, sadimo v posebej izdelano košaro iz žičnega pletiva. Sadiko zvežemo ob drevesni kol, deblo pa zavarujemo pred objedajočo divjadjo z ovijanjem ali beljenjem. Na ZELENJAVNEM VRTU je sredi novembra že več sivine kot zelenila. Prazne gredice globoko prekopljemo ali prelopatamo, da bodo vrtna tla godnejša za pomladansko setev vrtnin. Globoko jesensko obdelavo vrtnih gredic lahko opravljamo tudi tedaj, če je zemlja razmočena, le da ni zmrzla ali zasnežena. Prekinjeno obdelavo tal zaradi zmrzali ali zasneženosti nadaljujemo šele po odjugi. Prekopana zmrzla tla se spomladi težje ogrejejo pa tudi zakopan sneg se v tleh težje topi in škodljivo deluje na talno življenje drobnoživk, ki ob prisotnosti humusa v tleh tudi pozimi živahno opravljajo svojo vlogo v tleh. Brazdo pustimo neporavnano, da se bo bolje napojila snežnice, poravnavanje in drobljenje prsti pa bo do pomladanske setve opravila zimska zmrzal. Vrtnine, spravljene v shrambe za uporabo v svežem stanju, kljub temu, da je bilo spravilo skrbno opravljeno, se največ plodov s prikritimi poškodbami ali okužbami prične kvariti prve tedne po hrambi. Pogosteje jih preglejujemo in plodove, ki so se pričeli kvariti, odstranimo, da se bolezni ne bi širile na zdrave. Od časa do časa prostore zračimo. Zelenjave, ki je ostala na gredicah in je pred pozebo zavarovana z vlaknasto folijo, ne odkrivajmo in ne pobirajmo, ko je v zmrzlem stanju. Tunele, prekrite z nepropustno plastično folijo, ob toplejših dneh zračimo, da odpravimo zračno vlago, ki se v obliki rose nabira na notranjih stenah in rastlinah ter pospešuje razvoj glivičnih bolezni na varovani zelenjavi. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 19. do 23. novembra, zaradi cveta 14. ter 22. in 23. novembra, zaradi lista od 14. do 17. novembra in zaradi plodov od 17. do 19. novembra. Miran Glušič, ing.agr. *** Slišim Modro Brezžična prostoročna telefonija: Bluetooth prostoročni kompleti za mobilnike zagotavljajo nadvse udobno telefoniranje — brez rok in predvsem brez žic. Ali dobri stari kabel odhaja v ropotarnico zgodovine? Travma, ki se ponavlja ob skoraj vsakem nakupu novega mo-bilnika: nezdružljivi priključki prostoročnih kompletov slušalke in mikrofona, solata kablov, žic, priključkov ... Groza. Morda se v tem skriva razlog tega, da mnogo ljudi le s težkim srcem uporablja tovrstne komplete. Običajni žični kompleti so lahko nadležni za uporabo. Najprej morate najti ustrezen tip, ki ga je moč priključiti na vaš mo-bilnik. Pri nakupu je zelo pametno paziti na kakovost kompleta in se ne odločiti za najcenejše primerke. Poleg slabega zvoka, "plastik-fantastik" ohišja in občasno prekratkega priključnega kabla se lahko znajdemo še pred slabo načrtovanim izdelkom, ki do nas prevaja vse preveč elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja mobilnik. Mnogi uporabljajo prostoročne komplete v želji po manjši porciji teh nevidnih valovanj. Pametno, vendar le s kakovostnim kompletom! Poceni izdelki lahko izpostavljenost sevanju celo povečajo. Žal se tudi pri najboljših "ožičenih" izdelkih še vedno znajdemo ravno pred njihovo največjo pomanjkljivostjo — žico, ki jih povezuje z mobilnikom. Prav nič estetska ni, težko jo je nevidno speljati pod oblačili, pri vsem tem pa morate mobilnik vedno nositi pri sebi, za pasom ali v žepu, pogosto notranjem v suknjiču, plašču. Precej opravil torej. Kako se jim izogniti? Najenostavnejši odgovor je nakup kompleta Bluetooth. Pred tem morate posedovati ustrezen mo-bilnik, zbrati malce več denar-cev še za prostoročni komplet in Uživati (z veliko začetnico). V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj kompletov, ki jih je moč kupiti tudi v Sloveniji. Število proizvajalcev se iz tedna v teden povečuje, zaenkrat pa glavnino prihodka, tudi na račun tehnične superiornosti, poberejo veliki, predvsem Sony Ericsson. SONY ERICSSON HBH 30 Komplet Sony Ericssona HBH 30 pospeši bitje srca že s svojim videzom, tempo zraste do nevarnih številk tisti hip, ko si ga nadenemo na uho in z velikim pričakovanjem izvršimo prvi poziv. Ce vas ni infarkt, ste sedaj padli v svet Bluetootha, iz njega pa se ne boste (želeli) več rešiti. HBH 30 bo ob tem odlič- en sopotnik. Pohvaliti moramo dovolj glasen zvok v slušalki, ki je za povrhu kristalno čist. Tudi mikrofon zazna prav vsako besedo, četudi je ta izgovorjena zelo potiho. Res je, HBH-30 je primeren tudi za mamljiva nočna šepetanja zaljubljencev, dobro pa se obnese tudi v hrupnem okolju. Izrazita težava Bluetooth miMM Postanite novi naročnik Tednika vase štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČI LNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega prel