Štev. 17.

Celovec, 7.VIII,
1945 .

V

Resnica o Tilu prihajo v svet.

Resnica o položaju v bivši Jugoslaviji in o pravem značaju
Titovega " demokratičnega " reda prihaja v svet. Zlasti v angleški in
ameriški svet, ki je s svojim dosedanjim stališčem toliko pomagal komu¬
nizmu na Balkanu in pri nas.

Londonska zunanje politična korespondenca. "National News
Letter" prinaša v št. 464 . pod naslovom "Jugoslavija" naslednji značilni
sestavek: " Spor o vojaški zasedbi Trsta je spet enkrat postavil v ospred¬
je Jugoslavijo. Ko je bil g. Churchill poslednjič v Moskvi, sta se Anglije
in Rusija sporazumeli, da bosta skupaj prevzeli odgovornost za bodočnost
te države. Pozneje je bilo v Jalti sklenjeno, da stopijo vsi člani posled¬
njega jugoslovanskega parlamenta, ki se niso pregrešili s sodelovanjem,v
AVNOJ, glede katerega je prevladoval občutek, da je preozka ustanova celo,
če bi nastopal tudi le kot začasna postavodajna oblast.

Ta sklep se ni izvedel. Se več. Mnogo uradnih govorov, ki jih
prinašajo jugoslovanski listi, nam.vzbuja o tem, kaj se dogaja v tej de¬
želi, vtis, ki je docela različen od pripovedi, ki jih Titovi simpatizerji
objavljaj o v Angliji in Ameriki.

Jugoslovanski listi n.pr. uporabljajo besedje, ki docela spo¬
minja na Sovjetsko Rusijo. Poro' la o tem, kako so bili enoglasno izvolje¬
ni ljudje, ki so dejansko zgolj uradni kandidati, so zelo podobna sovjet¬
skim. Prav tako je s stalnim hvalisanjem komunistične stranke, enako vztn
no ponavljanje trditve, da je demokracija, kakor se izvaja v Jugoslaviji,
v resnici dosti bolj demokratična, kakor demokracija v kapitalističnih dr¬
žavah. Trdi se, da 'je fašist in kolaborator vsakdo, kdor je proti Titu.

S temi besedami razmetavajo tako kakor z besedo "deviacionist" v Sovjeti j
Po priznani oblasti samih, so več sto takih"kolabOracionistov" usmrtili,
še dosti več pa zaprli. Poročila, ki smo jih prejeli, govore, da je več
tisoč ljudi bilo pobitih in da so v Jugoslaviji tri ali štiri koncentra¬
cijska taborišča,polna jetnikov. Če se ne oziramo na noben drug dokaz ka¬
kor na tistega, ki nam ga daje jugoslovanski tisk sam, potem skoraj ni
dvoma, da je sedanja vladavina v Jugoslaviji le nerodno zakrinkana dikta¬
tura ene same stranke....

Jugoslavija .je bila pred vojno ena najslabše vladanih'držav.
Kapitalizma v naši obliki tam skoraj ni bilo. Veliki izkoriščevalec ljud¬
stva je bila država. Glavno pri tem je, da ljudstva ni izkoriščal kak
prevladujoč veleposestnik, industrijski ali denarniški sloj, temveč biro¬
kracija, nevedno, koruptno in leno uradništvo, to se pravi, napol izo¬
braženo meščanstvo nedavnega kmečkega porekla. Ti ljudje so na debelo
sodelovali z Nemci, da bi ohranili službe.. Zanje tudi v novi Jugoslaviji
( Titovi op.pis.), ni ničesar, čemur bi nasprotovali zaradi kakih načel.
Jugoslavija je danes - kakor je bila pred vojno - kmečka dežela, ki jo
zajedava od zgoraj postavljeno uradništvo. Za te uradnike in častnike,,
pomanjkanje politične svobode ne bo nobena novost in jim tudi ne bo težko
sprijazniti se s partizanstvom.

Edino važno vprašanje pri tem je, usoda jugoslovanskega kmeta.
Ali bo ta usoda kaj boljša, kakor je bila prej? Kmetje so skoraj edini
resnični prijatelji demokracije v Jugoslaviji, ker so nezaupljivi do urad-
ništva in bi radi nadzorovali h u ... 0 ..vu delo. Toda kmetje imajo premalo
politične izkušenosti in se ne znajo organizirati za obrambo svoje svobode

Temeljno vprašanje za vse te male vzhodno - evropske države je,
kako urediti upravo, ki bi uživala dejansko podporo in zaupanje kmečkega
apanu. Dokler to vprašanje ni rešeno, bodo te države imele samo diktaturo
'i«^^iktaturo.

^ Ker so pa Titovi, partizani .izmed vseh najbolj napadali prav

- 2  -

kmečke voditelje, ni verjetno, da bi njegova diktatura bila Favno naj¬
lažje breme, kar jih je Jugoslavija morala nositi na svojih ramah.

JJUHOVNIIvX_ 0 DPAMIjlC^ jiOCEJO^ SLOVEhCEIJ^PAKET. SOLITI.

Zavedajoč se, da je kljub žtiri-letni hudi komunistični pro¬
pagandi slovenski narod le že ostal veren, se slovenski komunisti na vso
moc prizadevajo, ljudstvu dopovedati zlasti dve stvari„ 1./ da niso proti
veri, 2./ da je duhovščina z njimi.

Zato so hoteli, naj bi na kongresu OF v Ljubljani govorilo
čim več duhovnikov, ki haj bi Kidričevo trditev, da nikoli niso bili pro¬
ti veri s svojimi izjavami potrdili. Ker pa slovenskih duhovnikov za ta
ogabni posel niso mogli dobiti, so pripel jali dva hrvaška duhovnika - od¬
padnika, ki sta hotela Slovencem pomet soliti.

Dr® Peter Šorli  je govoril.

Kes se jim je dal ujeti na limanice tudi slovenski duhovnik
dr. Peter.Šorli, profesor verouka, ki je tudi prej vedno hodil svoja pota.
Govoril pa je zelo previdno, škofa in svojih stanovskih tovarišev ni na¬
padal in tudi komunistom se ni kaj posebno klanjal. Zaključil je z bese- __
dami: "Prepričan sem, da ima naša narodna vlada najboljše namene, da hoče
ustvariti nekaj novega, dobrega, stalnega, kar bo zadovljilo vse stanove®
Skrbela bo posebno za malega ki je res zaslužka potreben."

"Ki prišel slovenski duhovnik..."

Za dr. Šorlijem se je dvignil msgr.Rittig, najbogatejši hrvašk:
duhovnik, lastnik nešteto zagrebških vil, glavni delničar zagrebške elektr
cest. žel. in Gradske štedionice, M je odšel med partizane pač iz strahu,
da mu ti ne bi preveč odvzeli. Govoril je tole:

” Vsi stojimo pod silnim dojmom velikega političnega in dr¬
žavniškega govora našega dragega tov. predsednika narodne vlade Slovenije
našega dragega tov. Kidriča. Malo sem slišal tako globokih, tako odkritih
in krepkih političnih govorov. Njegov govor je vseboval mnogo resnice,
one resnice* ki je bila za mene duhovnika bolestna, ni pa bila strupena.

Ta resnica je zdravilo za mojo dušo. In besede tov. predsednika so poka¬
zale, kako morajo duhovniki, ki so bili zapeljani v teh težkih časih pro¬
ti svojemu narodu, te napake popraviti. Govorim iskreno, žal mi je, da ni
prišel slovenski duhovnik, ki bi s svojimi besedami stvar uredil, kakor
treba urediti račun med narodom in cerkvijo. Vam bom spregovoril nekaj
besedi jaz, kot hrvaški duhovnik...

Tudi vi Slovenci ste imeli velikega duhovnika in to je bil
dr. Janez K re k. Ko sem se leta 1910 z njim sestal in ko je stopil pred
ljudstvo, je bila njegova prva beseda: "Bodočnost naroda in narodna dr- •

žava se gradita na narodni demokraciji." Dejal je:"Ni svobode, 6e svobode
ne '.živa narod," (Res je.Zato pa v Titovini ni svobode, ker je za narod
ni. Ker v njej ni demokracije, Titovina nima bodočnosti. Msgr. Rittig
mora biti silno kratke pameti, da ne uvidi, kako Krekove besede govorijo
proti njemu, op.ur.)

Reci vam moram še eno besedo, da to kar so storili ipnogl naši
duhovniki, nasprotuje tudi cerkvenemu zakonu, nasprotuje kanonu. Obstoji -
kanon, ki pravi* da duhovnik, k- preliva kri svojega naroda, ne more več
službovati kot duhovnik, roke, ki so morile lastno ljudstvo, ne morejo
več krstiti. (Mar sanj in za Mikuža ta kanon ne velja? Cp.ur.) Zato to,o
čemer je govoril na tem mestu tov. Kidrič o duhovnikih, ki so zabredli
prav isto piše tudi v kanonih in zato ne bo težko urediti to vprašanje.
Končal bom! Govor tov. Kidriča je bil tako širokogruden, je bil postav¬
ljen na načelih visoke etike, da lahko svobodno povem, da ne more biti
niti enega rodoljubnega duhovnika, ki po prečitanem govoru ali pa potem
ko je slišal njegove besede ne bo čutil v sebi dolžnosti, da stopi v' naro ri
dno osvobodilno borbo.

"Molitvenik ne pomaga."

Najbolj ogabno pa je govoril Hrvat Viktor Merza, verski re¬
ferent 33. divizije, ki je rekel med drugim:

" Če so nekateri govorili, da jo nespametno boriti se z orož-

jem proti okupatorju, potem lahko odgovorim k  besedami Radiča, ki je dejal-
-- "proti medvedu ne boš sšl z molitvenikom v roki, da ga uničiš, ampak z orod¬
jem. 1 ' Jako lahko tudi mi, ki smo šli v borbo, rečemo: "Ni nas sram, da smo
šli v borbo, reči moramo, da molitvenik ne pomaga, ampak, da se orožje iz¬
bija iz rok z orožjem." (Ce bi še rekel, da sam molitvenik ne pomaga. - In
to naj bo duhovnik in verski referenti Op. ur.)

Dr. Mikuž poje hvalo komunist, komisarjem.

Za njim je govoril dr. Mikuž med drugim:

"Vse obsodbe vredna je tista klerikalna ali tako zvona kato¬
liška sredina, ki je trdila, da se narodno osvobodilne borbe ne more udele¬
žiti zaradi tega, ker se boji brezboštva. V Kočevju, na onem prvem velikem
zboru slovenskih delegatov, sem dejal isto, kar bom dejal sedaj, namreč to¬
le: "Da moremo danes ob zaključku krvave narodno osvobodilne boibe vsi par¬
tizanski duhovniki z mirno vestjo, in če bi bil sam Dog pred nami, bi mu
mirno gledali v oči, dejati: prav v političnih komisarjih smo mi partizanska
duhovniki našli najboljše sodelavce in svojo desno roko."

Tov. predsednik je dejal tako: " Sedanje delo, sedanje mesto
__slov. duhovščine bo odmerjeno po njenem sedanjem delu.S  pričo izjave, ki
so jo prejšnji teden dali pred predsedsvom narodne vlade Slovenije duhovnik,
moramo dejati tole: nikakor nimamo mi partizanski duhovniki'namena,' odbija¬
ti poštene slovenske duhovnike, ki hočejo sodelovati, toda naj vendar že
■ enkrat pričnejo s sodelovanjem. Nečesa smo se namreč tudi partizani navadil
v času narodno osvobodilne borbe, tega namreč, da to ka::* obljubimo, tudi
brezpogojno storimo. Zaradi tega z velikim veseljem ponujamo roko in z veli¬
kim veseljem spremljamo vse nihovo sodelovanje, toda samo tisto, ki bo v
korist ljudskih množic, ki ne bo rušilo, ampak krepilo enotnost in nerae-
družljivost ON."

TILD SODIJO NASE LJUDI.

Sodišča narodne časti, ki sodijo naše ljudi, sestavljajo:

Hebrmut Avgust, sodnik apel.sod. v Lj., dr. Sajovic Josip, odv
v Lj., Šmalc Leopold, sodnik okraj.sod.v Lj., dr. Tominšek Gojmir, odv.v Viš
Gori, Ilc Jože, odv.v Lj., Mac Viljem, odv.v Lj.,Senica Miloš, sod.' okraj,
sod. v Mariboru. Krajger Anton, notar v Šoštanju, dr. Drnovšek Ljubomir,
sod.pripr.v Lj., Straser Vinko, sod. apel. sod. v Lj., Burger Franc,, sod.
pripr. v Lj.,dr.. Lavrič Janko, odvet., Prohinar Viktor, sodnik okrož, sod.
v Murski Soboti, Cernoš Mio, sodnj.k okrož. sod. v Nov. mestu, Turk Karel,
sod. star.-v Sevnici, Božič Jakob, sod. okrož. sod. v Celju, dr. Gross Davo¬
rin, odv. v Novem mestu, Lasič Andrej, odv. v Brežicah, Repovž Hubert, sod,
okr. sod. v- Lj., Bevc Stefan, delavec v Dobrni Godler Jože, trgovec v Dol
vasi pri Krškem, Polh Marija, gospodinja v Velenju, Godnik Julija, delavka
v Celju, Dečman Štefka, delavka

v Gaberju pri. Celju, Sorn Ivan,,'— -- ---*———,

rudar v Trbovljah, Raček Matevž ’■

rudar v Žalcu,- Soster Viktor,
zidar v Celju, Doberšek Ivan,
kmet v Celju, Smon Franc, žup.
v Špitaliču pri Konjicah, Zu¬
panc Albin, mehanik v Teharju,

Belšak Franc, kmet v Ptuju.Pre- t
kmet v Žetalah,
železničar v No¬
vi vasi, Merc Florijan, zidar
v Podlesniku, Korošec Marko,
mlinar v Zg or.Bregu pri Ptuju,

Valentan Marija, gospodinja v
Mariboru, Obran Franc, pos.sin ^
v Ormožu, Rižnar Alojzij v Gor.

Radgoni, Kotnik Flora, kmetica !
v Prevaljah, Ornik Ivan, v Prer
valjah, Kosi Vida, dijakinja
Slivnici pri Mariboru, Šiftar

Jože,kmet v Petaineih

--— >

vorsek Janez,
Voda Leopold,

- 4

ITAJNOVEJŽl KOMENTARJI LONDONSKIH ČASOPISOV.

"M IfCHESTER GUARDIAN". London, 3.VIII.L. 45. ■. " Današnji "Man¬
chester Guardian" prinaša članek o jugoslovanskih partizanih, v katerem
govori o državljanski vojni v Jugoslaviji in pravi. Partizani so svoj cilj
dosegli, a zato je morala žrtvovati življenje 1/8 Jugoslovanov. AVNOJ ho
na svojem zasedanju naredil gotovo dobre sklepe, vprašanje pa je, kakšno
stališče bosta do njih zavzeli Velika Britanija in USA."

London, 5.VIII.1945.

SOCIALISTIČNI LIST "TRIBUNA" piše: "Naloga laboristične stran
ke je pred vsem v tem, da izolira vse neprijatelje demokracije. Naj zato
nihče ne protesti:,a, če bi se Britanija umešala v notranje zadeve drugih
evropskih držav."

KATOLIŠKI TEDNIK "TABLET" piše o pomenu laburistične zmage me
drugim "... Edina slaba stran te odločne laburistične zmage pa je v tem, d
bi utegnili v zunanjem svetu naoačno razumeti to zmago, ker jo bodo istove¬
tili z ekstremističnimi gibanji v svojih deželah*."

"EKONOMIST"s "... misija hoče vzpostaviti svojo politiko...
Obstoji nevarnost, da bi se utegnila Rusija spopasti z interesi Bri-tanij-e
in Amerike. V tem pogledu pa bD imela laburistična stranka prav gotovo
lažje stališče, kot bi ga imela'konservativna."

NA BELGIJSKEM KONGRESU OP so
klicali: 'Hfaše meje niso pri Skoplju
ali pri Djvdjeliji, temveč pri Trstu,
pa -4*e treba tudi na Baltiku ali Atlan¬
tiku!" - "Mi nočemo ne kralja, ne
carja, mi hočemo le Tita za maršala!"
"Pozdravljam vas v imenu primorskih
oz. tržaških Slovenčevi Skupno smo
prelivali kri, Italijani in Slovenci,
za svobodo v samem Trstu. Imamo našo
oblast, ki je oporekana od naših za¬
veznikov, ki nasedajo na limanice fa¬
šistom, zlasti oficirji, tu pa tam
tudi kaki guvernerji. Tem ljudem mo¬
ramo povedati: ... Hočemo demokrati¬
čen mir! Delovno ljudstvo mora imeti

hocpfjn t

LONDON, 6.VIII.1945* ob 14 h ;
llarš. Alexsander bo obiskal pred od¬
hodom svoje čete v Trstu, izjavil je,
da so oči vsega sveta uprte v ta
košček zemlje, oni pa, da so samo ču¬
varji tega prostora, dokler mirovna
konferenca ne odloči, komu naj pri¬
pade."

LJUBLJANSKI RADIO toži o teža¬
vah, ki jih: imajo z obnovitvijo Do¬
lenjske železnice, ki je močno poru¬
šena, Največjo težavo imajo z dobavo
pragov in zaradi pomanjkanja delov¬
nih moči. Vlak je speljal do Stične.
Izredno težko pa je v Beli Krajini,
kjer je železnica popolnoma uničena.

CEC USTRELJEN. Karla Čeča, rav.
Ljudske tiskarne v p. so obsodili na
smrt Ln mu zaplenili vso imovino.

NEKAJ VESTI IZ ŠTAJERSKE: Med
Hočami in Teznem je velik protitan¬
kovski jarek, ki je bil izkopan 1.
1945. V tem jarku je zakopanih ca.
20.000 žrtev komunističnega terorja.-
Lolgari in drugi, ki so po zlomu Nem¬

čije terorizirali ljudi, so se pred
tremi tedni umaknili. Sedaj je na
tem prostoru/Slov. Gorice, Maribor/
JOV, ki "čisti". Ljudje so 95/ prot.
Vrši se borba za oblast med dr. Mak
sem Žnuderlom in Dušanom Špindlerjem
ki drug drugega izpodrivata. O Majh<
nu ni slišati.

SMRT MED NAMI. V lienški bolnic
je 4. t.m. umrl Nosan Ignac, roj. 1
v Šmartnem pri Kranju. Pokopan je
na lienškem pokopališču.

TABORIŠČE V JUDENBURGU, je nekak
pred 14 dnevi skoro pogorelo, ker j -
bil v okolici velik požar. Goreli
sta že dve baraki a zaradi sprememb •
vetra je bila nevarnost odstranjena
Rusi in njihovo zadržanje: Odpeljal:'
so ogromno živine - po nekod 60 - 8 1
Odpeljali so tudi kmet. stroje, hiši,
opravo in tudi na mošt so se spravii
Kar ga niso mogli popiti, so ga zli¬
li. - Iz jeklenih tovarn so odpeljal
vse stroje, med tem ko so iz tovarni,
za papir odpeljali samo električne
motorje in papir. Tudi vse lokomotiv
so šle z njimi. - Mlajše ženske so
se morale pred Ruai skrivati po goz¬
dovih in skednjih, mnogo deklet je
tudi zmanjkalo. - Ljudje so ozna11

komunistični raj in so sedaj za več
ozdravljeni.

V spitTALU  opravljajo devet-
dnevnico, s katero se pripravljajo
na zaobljubo, s katero se bodo pri¬
hodnjo nedeljo pridružili obljubi na
šega g. škofa.

ZA NAdO  MLADINO. V prihodnjih
dneh bo začel izhajati mladinski lis
ki bo prinašal zanimive sestavke za
naš mladi naraščaj. Ker primanjkuje
čitank, bo služil tudi za šolsko 6t:

C r  H'