PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS % EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1973. iti«. Dn. «. INI, >1 Um off ic« •( Cteu«, RL Hm Act «1 CN|r«H oi M«rek I. M7«. CHICAGO 23, ILL., 4. JULIJA (July 4), 1945. 'uhliHhed W«ekly at 2801 S. Lawndal« Ave. LETO—VOL. XI* V ITALIJI ljudi še streljajo v hrbet. Razlika je sedaj le U. da so *a tarčo obsojeni fašisti, prej pa so padali antifašisti. Na fornji sliki na stolu je Pietro Korh, ki je bil v Rimu obsojen v smrt vsled svojega sodelovanja z oaeiji. Nemcem je izdal v pokončanje precej italijanskih patriotov. Poljska pod novo vlado na delu za preporod : SOCIALISTI V KOALICIJSKEM REŽIMU DOBRO ZASTOPANI. - PROBLEMI ANGLEŽEV Z ZAMEJNO VLADO. - POUSKI REAKCIONARCI SE RUJEJO ZA UNIČENJE DEMOKRATIČNEGA SPORAZUMA Dne 30. junija se je pričel v Varšavi kongres poljske socialistične stranke, ki je bil prvi od leta 1939. Nekaj konferenc se je siccr vršilo tudi prej, bodisi na Poljskem in v Londonu. Razdor med zamejci Socialistična stranka na Poljskem je bila reorganizirana lani in ob tej priliki je izdala manifest, v katerem je izrekla svojo solidarnost z mednarodnim delavstvom in prijateljstvo s Sovjetsko unijo. Vsled tega so jo njeni kritiki v inozemstvu označili za orodje sovjetske vlade. A na tem kongresu je Edvard Osubka-Moravski, ki je predsednik poljske vlade, izjavil, da je socialistična stranka na Poljskem samostojna in svojo politiko usmerja s stališča dej afriškega položaja, ne po takem, kakršnega si zamišlja kdo v zamejstvu. Zato so šli socialisti takoj od začetka v lublinski osvobodilni odbor, ki se je potem spremenil v vlado in se preselil iz Lublina v Varšavo. Zamejna vlada v Londonu, ki ji načeljuje Tomaž Arciszevv-ski, pa je lublinski vladi odločno nasprotovala, jo proglašala za nelegalno in za zgolj rusko orodje. Ker sta poljsko vlado v Londonu v tem stališču podpirale angleška in ameriška vlada, Rusija pa vlado v Varšavi, je bilo treba najti rešitve in tako je nastal med Stalinom, Roo- CLEVELAND, O. V nedeljo 8. julija na vrtu društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu SLOVENSKI DAN Govori poslancev it stare domovine. nastop skupnih pevskih zborov, govori predstavnikov SANSa in zabava. Pričetek shoda popoldne. Vabljeni v»i. seveltom in Churchillom na sestanku na Jalti sporazum, da se vlado v Varšavi razširi tako, da bo zastopala vse demokratske stranke na Poljskem in da pridejo v njo tudi nekateri člani zamejne vlade. Toda nastalo je toliko ovir, da je prišlo do reorganizacije varšavske vlade šele koncem junija 2e dolgo prej pa je nastal zaradi tega spora razdor med poljskimi socialisti v 1L»on-donu in v Nevv Yorku. Ena stru-ja je hotela, da se podpre stališče Arciszevvskega za vsako ceno, druga je sklenila, da je za Poljsko najboljše, ako se izvrši sklep jaltske konference. Arciszewski izgubil Večina vlade, ki ji načeljuje Arciszewski, je zahtevala, da sc lublinske vlade ne prizna v nobenem slučaju, pač pa, da sc omogoči zamejni vladi povratek v Varšavo, ker le ona je ustavna. Med tem je iz nje izstopil prejšnji premier Stanislav Mikolajček,'ki je eden izmed glavnih voditeljev poljske kmečke (Konec na 5. strani.) ■ 'i ' Mi* Evropa v težki krizi, a zavezniki brez programa za njeno bodočnost Evropa pod Hitlerjem je postala nekak Evropa pod Hitlerjem je postala nekaka ekonomska enota in nacizem jo je hipoma spreminjal v "nemški življenjski prostorVsi ljudje v nji so bili zaposljeni — miliioni seveda šiloma. Sedaj pa je v nji velika gospodarska zmeda in vsled nje brezposelnost ter večanje pomanjkanja. V prihodnji zimi ji preti lakota. Izhod bi bil Evropo reorganizirati v kolektivno gospodarstvo. In ker je sedaj pod zavezniško okupacijo, bi morali to nalogo izvršiti zavezniki, oziroma "velika trojica", ki pa je na nesrečo Evrope brez skupnega programa. Američanom in Angležem je za"red in mir" pod starim sistemom. Boje se "komunizma" pa vsled tega podpirajo reakcionarne sloje, torej tiste kroge, ki so temeljni povzročitelji fašizma in vojne. Evropa je zrela za socialni preobrat v splošnem, toda vrši se le v tistih deželah, ki so pod rusko okupacijo in kontrolo. • Ko je italijanski socialistični vodja Pietro Nenni dejal, da bi bilo za Itali io najboljše, ako okupacijska armada odide iz nje, so se oglasili drugi s svarilom, da ako se to zgodi, nastane v nji zmeda, teror in "komunizem". Zelo v teiki krizi je Francija. Njena industrija obratuje le 20 odstotkov. Pomanjkanje v nji je hujše ko kdaj prej. In kot reakcija v Italiji, tako svari reakcija v Franciji, da ako zavezniška armada odide iz nie, bo dežela izročena "komunizmu". Ako bi hoteli predstavniki velike trojice Evropi dobro, bi se zedinili ne samo za vzdržavanje "reda in mira" v nji, ampak bi njenim narodom dovolili izvesti tudi socialni preobrat. Toda pričakovati kaj takega od ameriškega in angleškega kapitalizma, ki kontrolirata vlade njunih dežel, bi bilo nesmiselno. Saj celo na sovjetsko vlado na vso moč pritiskata, naj ne "sili" svojega sistema drugim deželam. Ampak osvobojena Evropa v tem stanju ne bo mogla ostati. Ona hoče opraviti s prošlostjo, torej tudi s kapitalizmom in monarhizmom. Čimprej to resnico London in Washington priznata, toliko boljše bo za Evropo in ves svet. UNRRA Jugoslaviji z živili in blagom v precejšnjo pomoč V politiki državnega departmenta ne bo sprememb vzlic novemu osebju Pomožna akcija združenih narodov, v kateri prispevajo največ Zed. države, bo poslala v drugi polovici tega leta šestim obubožanim ljudstvom v Evropi okrog 3,895,000 metrič-nih ton raznih potrebščin v vrednosti $913.000,000. Od tega )e namenjenih Jugoslaviji 858,000 ton v vrednosti $242,200,000, Albaniji 91,000 (vrednost $19,000,000), Čehoslo-vaški 884.000 ton ($196.000.-000). Grčiji 1,034,000 ton ($171,-000.000) Italiji 99.000 ton ($29.. 000,000) in Poljski 929,000 ton v vrednosti $256.000,000. Dali bodo te pošiljatve res tudi dovršene kot je v načrtu UNRRA, je odvisno od okolščin. Včasi manjka ladii, ali nastanejo diplomatične in politične razprtije, a primeri se tudi, da ni blaga na razpolago. Denar zanj je določen, a zaloge živeža, medikalij in drugega blaga pa so prenizke in tako se pošiljatve zniža ali pa se jih začasno sploh ukine. V prvi polovici tega leta je bilo od UNRRA za Jugoslavijo določenih 199.000 ton živeža in drugih potrebščin v vrednosti $47,900.000. Da-li so bile te pošiljatve do konca junija tja tudi poslane in razdane med prebivalstvo. nam ni znano. Štab UNRRA v Beogradu je štel meseca maja i. 1. 50 oseb. Naloga teh uradnikov je nadzirati delitev poslanih potrebščin in ko-operirati z lokalnimi oblastmi. Minulo pomlad je UNRRA poslala v žitne predele Jugoslavije precej traktorjev kar v aeroplanih, ker je obstojala nevarnost, najrazvitejša rasa v Evropi. Ampak sedaj je ta "superio-rity complex" zelo padel in se spreminja v "inferiority com-plex", ker je bila Švedska ne-; vtralna v času. ko drugi dostojni ljudje po svetu niso mogli biti nevtralni. Opaža se tudi politični in ekonjmski nepokoj. V kovinar-ski industriji je 125.000 delavcev že pet mesecev na stavki. Narodni dohodki so se znižali 10 odstotkov in v enaki meri tudi življenjski standard. Ampak cene potrebščin so stabilne od jeseni 1942. Politična negotovost je v strahu trgovskih krogov pred radikalnim krilom social demokratske stranke in pa ker je možnost, da dobi Švedska popolnoma socialdemokratsko vlado. Posebno jim delata skrbi socialistična voditelja profesor Gunnar Myrdal, ki je bil na-! čclnik vladne komisije za državno planiranje, in Ernst Wig-fors, ki je bil od leta 1932 fi-nanči minister. Myrdalova šola propagira nacionalizacijo oljne industrije, privatnih zavarovalnic, trgovino s premogom, delno socializacijo obutvene industrije in sploh vseh drugih važ-i nih večjih obratov. V social-dcmokratski stranki je precej konservativcev, ki niso za tako drastično socializacijo, a možno je, da jo bo pri prihodnjih volitvah večina volil-cev odločno zahtevala. Nezadovoljnost in socialni nepokoj narašča Delavski oddelek poroča, da je bilo v maju in juniju več stavk in izprtij kot še v kateremkoli drugem mesecu od leta 1941 naprej. Značilno je, da omenja tudi izprtja. Delodajalci namreč smatrajo, da je sedaj spet čas, ko svojim delavcem lahko kljubujejo tudi ako so jim višje instance zahteve po zboljšanja mezde ali pa delavnika odobrile. Ko smo bili potegnjeni v vojni vrtinec, so se zahteve po delovnih rokah množile tako naglo, in tudi mezde so šle navzgor, posebno ako si delal po 10 ur in več na dan sedem dni v tednu, da le socialni nepokoj, kar ga je ostalo izza dni zadnje "depresije'', pojemal in v par letih skoro izginil. Kajti ljudje so delali in potrpeli vslic dre-njanju v vlakih, kljub pomanj- kanju stanovanj in odiranju, češ, boljše ie vendarle kot pa je bilo v krizi! Ampak potrpežljivost je minljiva stvar. Vojna se je vlekla v nedogled, delavci pa so bili v neštetih krajih primorani delati ne samo nadure, ampak živeti v skrajno neugodnih, marsikje v nesanitarnih predelih. Ni bilo poskrbljeno za razvedrilo, do trga jc bilo daleč in še zveze ne z njim, pa je morala taka družina kupovati v prodajalni, v kakršnih na OPA nič ne porajtajo, ne na druge regulacije, tpa le gledajo, kako hi v tako kempo zaprtega delavca obrali čimbolj do čistega. Par let je to šlo, nato so se množile bolj in bolj zahteve po zvišanju mezde, a namesto njih io vidoma rasle cene potrebiči-j nam. Ne sicer uradno, kajti te so določene po OPO, ampak navijal jih je in jih še navija black market. Ker je predsednik Truman izjavil, da bo lestvica "malega jekla" pri višanju plač Še veljala, je mnogokje nezadovoljnost med najbolj prizadetimi delavci toliko večja.. Medtem »e že skozi poldrugo leto dogajajo odpovedi vojnih naročil in tu in tam je v enem dnevu od-slovljenih tisoč, pet tisoč, ali celo petnajst tisoč., delavcev hkrati. To |e šele "začetek". In to povzroča med delavci in njih-nimi družinami socialno negotovost — kajti za sto in stotisoče nastaja vprašanje — kam sedaj? i V neki tovarni v Chicagu ao odslovili okrog pet tisoč delavcev vsled ukinjenjih vojnih naročil — toda le take. ki so stari nad 40 let. Tako bo po vsi deželi, kadar bo rok v izobilju. A zvezni kongres, vlada in "private enterprise" pa niso storili še ničesar učinkovitega, da bi iz-podhili tej negotovosti dno. Vmes se pod to silno pezo živčnih napetosti drenjajo propa-gandisti, ki podkurjajo plemenskim in verskim predsodkom, ščujejo proti drugorodceni in dokazujejo, da bi imeli v tej deželi raj, če bi se samo zanjo brigali, ne pa hranili "bohun-ke", "dagote", "činkc" in druge manjvredne ljudi širom sveta. Ampak zakaj se nam ni dobro godilo v zadnji depresiji, ko smo imeli toliko vsega preveč, da smo vse od kraja uničevali, milijoni pa so bili podhranjeni in v capah oblečeni, tega pa te vrste krivi preroki ne znajo razjasniti. KATERI SLOJ JE IMEL OD TE VOJNE NAJVEČ KORISTI? American Institute of Public Opinion, ki ga vodi dr. George Gallup, je poslal svojih 217 repor-terjev med ljudi, da ugotove, kaj mislijo na gornje vpraianje. šestdeset odstotkov vprašancev je odgovorilo, da imajo cd te vojne delavci največ koristi, ne samo izučeni in napolizučeni delavci, ampak tudi navadni delavci. Le 15 odstotkov vpraiancev je izjavilo, da imajo največ dobička od vojne vrhnji sloji, pet odstotkov pa, da so farmarji največ profitirali. Ako se pomisli, kako piše meščansko časopisje o delavcih, ni prav nič čudno, zakaj toliko ljudi misli, da imajo zgolj oni dobiček od vojne. In ker isto časopisje ogromnih profitov korporacij ne obeša na veliki zvon, je povsem naravno, da je le 15 odstotkov Gallupovih vprašancev znalo povedati resnico na vprašanje, kdo ima res dobiček od vojne. Ako delavci "dobro" zaslužijo, morajo delati za svojo plačo. In ako je njegov ček izredno visok, je treba pomisliti, da je delal zanj 60 in morda še več ur na teden. Le pet odstotkov ljudi je po Gallupovi statistiki mnenja, da imajo farmarji dobiček od vojne. Resnica je, da sedaj zanje ni slabo, ker pridelke lahko prodajo. Toda tudi oni morajo delati za svoje dohodke. A tisti ljudje, ki kontrolirajo banke, industrijo, rudnike in veletrgovino, pa žanjejo stotisočake in milijone od dela drugih. Njihovi dobički na račun vojne so naravnost ogromni. Vladna obetanja, da sedaj ne bo vojnih profitov, kakršni so bili v prejšnji vojni, so ostala le na papirju. Kajti profiti v prejšnji vojni so bili v primeri s sedanjimi malenkostni. In davki so sedaj še bolj naloženi na malega človeka kot kdaj prej. V razredni družbi ne more biti drugače, posebno v tej deželi ne, ker je delavski razred v zakonodajah brez svojih zastopnikov. PROLETAREC UST ZA INTERESE D2&-AVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ii^ja JntWotaBiki DtUfika Tiikovoa Drniba, Chicago, IU GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE tfAROCNINA v Zedinjenih drlavan u celo leto »3.0u; ta pol leta |l.f»; aa četrt leta $1.00. • Inotematvo: u celo leto fS.SO; u pol leta |2.00. /•1 rokopisi in offlaai morajo biti ▼ na Sem uradu naj pozne j« do pondeljka popoldne aa priobčite? t iteeilki tekočega tedna. PROLETAREC r*ublished erery Wedne»day by the Jugoslav Workmen'« Publtahinf Co., Inc. Eatablimhed 190«. Editor............ Business Manager----- _____________Frank Zaiti ___Charles Pogorelec 8UBSGRIPTION RATES: /nlted States: One Year $3.00; Siz Montha $1.75; Three Montha $1.00. Fort itn Countries, One Year $3.50; S> Months $2.00. P H O L E TA R E C 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Kdo so ljudje, ki vodijo obnovljeno Jugoslavijo in kaj zastopajo? — JOSKO OVEN:. RAZGOVORI Konferenea združenih naro- bolje na Dolenjskem, vemo k dov je zaključena. V koliko je poročil, katera od časa do času bila uspešna, bo pokazala bo- dohajajo od tam. Da je tam sil-dočnost. Menda ga ni človeka, na potrebi živeža in drugegu kateri bi Ji ne želel uspeh Da blaga, vemo in še več bomo veta skupina združenih naridov deli, ko se enkrat zopet usposta-ne bo odpravila vsega zla, ka- vijo poštne zveze. Vsak, kateri tero se danes nahaja po svetu, ima tam svojce, prijatelje ali to menda tudi sami vedo. Ali pa sorodnike, naj se že sedaj če bo to njihovo delo saj mala1 pripravi, da jim priskoči na po-zavora v poskusih ustaviti take moč. In koliko tisočev jih je ljudi, kot so bili zadnji stvari- tam, kateri nimajo tukaj nobe-telji svetovnega klanja, se bo nih sorodnikov, in kateri prav njih delo lahko imenovalo za tako potrebujejo pomoči. Ršši. vredno naporov. tega naše delo še ni končano, _ . _ J ampak se je šele komaj pričelo Dogodki zadnjih tednov Kot kaže, saj sedaj ko to pi- Po »vetu šem, je med Poljaki končno V Levantu še vedno vre. An- vendar le prišlo do nekakega gleži so se odločili, da odpro je- sporazuma. Kakšna bo usoda če v Indiji, kjer je na tisoče po- ubežne poljske vlade v Londo- litičnih jetnikov. Na Kitajskem nu se precej ugiba. Za svojo se je spor med Jenanom (ko- propagando je potrošila silne vsote denarja. Sapno v Zed. državah je potrošil njen propa-| gandni odbor v zadnjem letu I več kot osemsto tisoč dolarjev. munisti) in Cunkingom še povečal. Zed. države začasno podpirajo samo Kaišekovo skupino. Okinavva je v naših rokah Belgijski kralj je vsled zahte- Kongresnik OKonski iz VVisconsina in bivši jugoslovanski »KKlanik Konstantin Fotič sta govorila nedavno v Chicagu na srbskem protestnem shodu proti Titu. Oziroma zoper Jugoslavijo kakršna je sedaj. Kongresnik O Konski, Američan poljskega porekla, se priduša nad Rusijo zaradi Poljske, češ, da je demokracija v nji izdana in kriva temu sta ameriška in angleška vlada, ker sta se podali Stalinu.. Na slične strune udarja Fotič. In oba sta kar naenkrat začela tarnati nad pogaženjem demokracije v Jugoslaviji in na Poljskem, dasi je ni bilo v času Hitlerjevih pripravljanj na svetovno j pokolje ne v Jugoslaviji in ne na Poljskem. Fotič in O Konski jamrata nad nečem kar sploh obstajalo ni.j POVELJNIK MARINOV COL. FRANCIS FENTON kleči ob truplu svojega sina Michaela. ki je bil In ker nista nevedna, vesta, da delujeta za povratek Beckove in ubit v spopadih s Japonci na Oki«awi. raršijske "demokracije", ki je bila poguba za Poljsko in Jugo- A pomudimo se rajse pri Jugoslaviji. Ko je nastala, ji je KATKA ZUPANČIČ! načeljeval Nikola Pašič, demokrat po vedenju, lisjak v politiki ^^ in brez smisla za sodobnost. Ko je prišla k njemu v Beograd slo- _________________ _________I venska deputacija apelirati za zaščitenje industrije v Sloveniji, se je Pašič smehljal, češ, čemu toliko skrbite za tistih par dimni- . t} __ kov, ki vam okužujejo zrak! Pri nas redimo svinje in jagnjetino Krii in ku"ur' • • • dov^ , Najgrsa naj in prav dobro izhajamo! I* *are domovine prihajajo bo IJ krvava pdglavja se t.cejo Dali je res tako govoril ali ne, tu ne moremo ugotoviti. To podrobnejša poročila o grozo- bas verskih bojev. anekdoto se je pripovedovalo po ljubljanskih kavarnah, a v tisku de>stvlh, J'h >edomf" KX>»* tcmV* n.ekferl .... .. j . . . 1 . • .ca nacifašistična drhal izvajala nami strasno boje, da bo v novi je ni bilo. Morda bi je cenzura ne dopustila na papir. Ampak nad delom slovensk jUgc«laviji cerkev ločena od drče je tako zbijal sale ali ne. dejstvo je. da taka je bila mentaii- ljudstva/ki ni maraf> lizati pe- žave. Ce bi se cerkev držala | vsakojakim čudežem, in vek čarovnic je za nami. In odklen-kalo bo še marsičemu, kakor hitro se bo človeštvo toliko razvilo in dozorelo, da bo'znalo od- To je registrirana vsota. Koli- ve, da se vrne na svoj stolček ko več se je potrošilo, nobeden povzročil vladno krizo. Franco ■ ne ve. Posebno v Ameriki rogo- bo razpisal volitve v Španiji?? vili jo razni poljski reakcionar- Laval je ie vedno v Barceloni, ji toliko, da je veselje. Zadnje Lord Haw-Haw pravi, da je a-tedne. ko se je pričela gonja meriški državljan. Poštni uslu-proti Rusiji, si jih dobil prav v žbenci dobe povišanje plače — prvih vrstah. tako poročajo iz Washingtona. Dvaindvajsetega junija je mi- Carter Združenih narodov spre-nilo štiri leta. od kar je der jet in podpisan v San Franci-| Fiihrer udaril v Rusijo. Ce je scu. Francoske volitve razpisa-res še kje živ, se je skoro goto- ne za mesec oktober, vo domislil na tisto lepo polet- j n no jutro. Kot kaže Cianov dnev- _ . .... . ,.A nik, Italijanom ravno niso za- , Stavka Oskarjev in litogra-upali kedaj bo ta njih "der fov Pr' tvrtkl Bornidif, Tag". Samo tako malo postrani ** *** Jt®dn.ov »f; ko 4to je von Ribbetrop omenil, da če Plfem: * »fialjuje. V tej tise firar odloči za tak korak, bo ska^ni se tiskata magazina Life vzelo nekako šest do osem ted- in za nov-pa bo konec rdeče arma- ^ B Jtm >e ze dvak™1 de. In nikdo mu ne more očita- da hazaJ na al> kot ti, da se ni fant zares pripravil.. lz«Ied?' 86 ^o stavka nadalj Tristo štirideset nemikih divi- teta birokratov, ki so vladali Jugoslaviji. BiH ao redki, ki so se navduševali za industrijalizacijo in le z zunanjimi pritiski, s pomočjo vnanjega kapitala in pa vsled politike, kakršni pravimo tukaj "pork barell", so tu pa tam le nastale nove tovarne in rudo pa so domači kopali pridno spravljali na površje v korist tujega kapitala. V Sloveniji je vladala stranka, ki je učila, da je boljše izgubiti ves svet kot pa trpeti večno pogubljenje. To se pravi, učila je ljudi, naj delajo ne da bi pri tem hrepeneli po posvetnih dobrinah. Misli na nebesa—so rekli človeku, ki je oral ali kopal v rudniku, a sebi so posvetne blaginje le privoščili. Veliko ljudi je to razumelo in upali so, da se nekega dne izvrši sprememba tako, da naj nebesa veljajo že na tem svetu, ne šele onkraj groba. Jugoslavija ni bila gospodarsko nobenkrat vzorno organizirana. V vnanji politiki je bila protisovjetska, v domači protiso-eialna, vzlic dobrim socialnim zakonom in ustanovam, ki jih je imela po zaslugi socialistov. Kar je bilo v tem času na odgovornih mestih pametnih, dalekovidnih, socialno čutečih ljudi, so te ne tujih, ne domačih tiranov, bolj Kristusovega nauka, nege ""V mislih imam namreč poro- pa Pavlovih predpisov, bi v ločila, ki jih SANSov urad priob- čitev ne le privolila, ampak jo čuje v Prosveti in morda še v zahtevala. drugih nepristranskih listih. Naravnost neupravičljivo pa Niso lepe te vesti in vem. da se se mi zdi namigavanje, da bosta mnogi naš človek z mano vred Tito in njegova vojska kriva, vprašuje, kako je moglo priti ako ne bo primorsko vprašanje!in jih je pod smrtnim grehom do toliko razsežnega bratomor- celotno rešeno v prid Jugosla- prepovedano citati. Sodim, da stva na slovenskih tleh. Kako vije. Ljudem, ki so mirno spre- je tri četrtine vseh civiliziran- govoriti še na nadalj ne 'kako in «j, dvajset rumunskih, pet-čemu in zakaj*. najst ogrskih, dvanajst finskih Ce je že tolikanj dozorelo,ne da štejemo Italijane, Hr-zakaj pa se pobija med sabo? vate in Slovake. To je bila ar-To vam je dlaka v mleku! Kako mada kot je še ni videl svet. se pa naj razvija somerno in Topov, tankov in letal je bilo vsestransko, če mu pa držimo brez števila, duševne sile z vsemi mogočimi Udarili so brez napovedi voj-konopci povezane in pritrjene ne. Ta vpad je bil strahovit. Kana srednji vek? Ne sme razmi- dar pomislim, da je samo ne-šljati svobodno, ne sme ve- kako dvestopetdeset tisoč Nem-dvamljati; knjige, ki bi ga ute- cev prebilo skozi Belgijo ter o- gnile poučiti tudi o senčnih straneh—kakor da je na svetu kaj brez sence!—so na indeksu je mogoče, da so se roke, ki so bile izza mlada naučene in va- jeli Rozmanovo izdajstvo, ko je ta obesil vso Slovenijo z belo mogli storiti le kaj malega v splošno korist. 4 frijotstva ... V početku so bili v koalicijski vladi zastopani tudi socialisti. In v skupščino so komunistični kandidati prodrli—kakih 50 po številu, v najbolj primitivnih krajih. Vsled protisovjetske vnanje politike je Jugoslavija komunistično stranko proglasila izven zakona— in priznati je treba, mnogi "komunisti" so ji pri tem s svojo taktiko pomagali kot da so bili najeti za to delo. Tudi razprtije med komunisti in socialisti so bile voda na mlin reakcije. Po dvajsetih letih Jugoslavije pa je vlada v Beogradu, s svojimi slugami v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu udarila še po tisto malo svobodnih unijah, kar jih je bilo in si jih podvrgla slično kot prej Mussolini in Hitler. Socialistično gibanje v Sloveniji je pod Avstrijo precej pomenilo. Bilo je bojevito, organizirano strokovno, kulturno in zadružno in ko je nastala Jugoslavija, je jugoslovanska socialdemokratska stranka še imela močne zveze z delavci, obrtniki in ponekod tudi s kmeti'. Stranka v Srbiji je imela svoje tradicije, enako na Hrvatskem in v Bosni. V Sloveniji je soc. demokratska stranka imela svojo glavno oporo dostikrat na Primorskem in tudi v Dalmaciji je imela pristašev. Po vojni so ubili staro vodstvo razdori, drugo je opravila reakcija. Komunisti so pod Zinovjevom pomagali k sporom, nato so se nekako razpršili, a mala skupina med njimi je šla v podtal-nost in začela znova. Posledica tistih njihnih aktivnosti je bilo partizansko gibanje v tej vojni. Socialistom so naciji njihovo glasilo "Delavsko Politiko" v Mariboru takoj uničili, kolikor je ni že prej oslabila vsled cenzure klerikalna (vladajoča) stranka. Njenega urednika Eržena so zaprli, mnogo drugih aktivnih članov poslali v koncentracijske kempe. O nekaterih, ki jih ni zadela ta usoda, so potem pisali, da so se hoteli družiti v koaliciji nekake ljudske zveze, ki pa so jo vodili klerikalci v svoje oportu-nistične namene. Tako ni na socialistični strani v Sloveniji bilo razen par strokovničarjev in intelektualcev nikogar več, ki bi mogel zagrabiti za vajeti. Med komunsti je bilo slično, toda v svoji podtalni organizaciji so bili veliko bolj pripravljeni. Po 22. juniju 1941 ao imeli močno zaslombo v Sovjetski uniji. Pošiljani so bili tja kot begunci v šolo. Tako so poleg starih prvakov nastali povsem novi .voditelji, ki so danes glavni faktor obnovljene Jugoslavije. Dasi so mnogi pionirji še zraven, je vodstvo države v novih rokah Od te vlade, od tega novega gibanja, ki se od gibanja iz leta je sklepati se k molitvi, da so Ljubljano vred na kljuko svate roke prelivale kri svojih bra- stike, pač ne pristoja kritika te tov in sester... Pa da so jeziki, vrste. Ce jim ni bilo nič do Slona katerih je tolikokrat ležalo venije in njene svobode, kdo 'telo' onega, ki je prinesel na naj verjame njihovim krokodi-svet mir in ljubezen, resnico in lovim solzam za Trst? Saj bi odrešenje, da so se ti jeziki po- bilo kar idealno, če bi Trst ostal nižali do vloge najgršega iška- v laških mejah, in bi Rožman postal tržaški škof—za plačilo Vemo, kaj je fanatizem in če- j... In v zatočišče 'Slovencem'' 'sa je od slepega fanatizma pre- Rožmanovega kalibra. In ker je vzeti in prežeti človek zmožen. | pri Bogu vse mogoče', se bi po Toda, da se je i med našim, raz- rimski volji utegnilo to uresni-meroma vrlo poštenim sloven- čiti. Ali vsaj jaz verujem v bo-skim narodom, našlo toliko naj- žje mline, ki jim ne uide nihče, hujšemu fanatizmu dostopnih niti papeštvo ne, tako kot je. karakterjev, to je za marsikoga Človeška družba je še zme-izmed nas strašno in porazno rom v svoji detinski dobi. Po-odkritje. časi se razvija, ali razvija se. Bodimo pa prepričani, da bi Teže in teže jo je voditi za nos. do takih in toliko mrzkih, ne- Odklenkalo je napol božanskim, človeških izcesov nikdar ne pri- ali napol demonskim bitjem, ki šlo, da niso Sariči in Rožmani so rajala, ali prežala v temnih s svojim neodpustnim postopa- ložah, ob rekah, na gorah. Od-njem ukresali iskro verskega klenkalo je hudobnim duho-fanatizrha. Kaj je verski fana- vom, ki jih je bilo treba izga-tizem? Odgovorov na to vpra-,njati iz nesrečnih obsedencev, šanje je v zgodovini človeštva Odklenkalo je čudodelnikom in 1919-25 razlikuje v tem, da je sedanje konstruktivne in ustvarjajoče, je odvisno, kakšno obliko bomo Moteli v Jugoslaviji čez leto ali dve. Seveda to ni samo notranja stvar Jugoslavije, kajti vnanji pritiski tudi vplivajo/Marsikaka država se bi lahko razvijala demokratično in gospodarsko veliko svobodnejše in uspešnejše, ako ne bi pritiskala nanjo takozvana demokratična zaščita vnanjih sil. Jugoslovanska vlada izjavlja, da je njen namen ustvariti novo, demokratično, federativno Jugoslavijo. Nedvomno njeni vodilni člani v to trdno verujejo in delajo ter bodo delali po teh načrtih in nagibih. A prav gotovo je, da se bo v tem procesu urinilo na mnoga važna mesta tudi precej oportunistov, in baš v ta namen bi bilo zares dobro, če postane politično gibanje v Jugoslaviji čimbolj demokratično. Trotov in zavajalcev ae je laglje iznebiti, ako imaš pravico posvetiti nanje. Jugoslavija si je v sedanji vojni priborila s svojim osvobodilnim gibanjem ugled kot menda nobena druga okupirana dežela v tolikšni meri. In izgleda, da si ga bo obdržala tudi v rekon-strukcijski dobi in dalje. cev takole povezanih—ali se je čuditi, da kulturno zastajamo, tehnično pa se preraščamo?? Pa da se ta enostranost utegne še grše in hujše maščevati, kakor se je že maščevala v teku zadnjih let. tudi tega se je bati. Zato je res že skrajni čas. da bi razne cerkve zrevidirale in zreformirale svoje duhomor-ne doktrine, ter bi nehale biti duševnemu razvoju tolikšna coklja. kot so. AGITATORJI NA DELU Vse aaročaine, ki jik pošljejo sa •topniki ia drugi agitatorji Prolotar-ca, i« »lat« na basi polletnih naročnin. Namreč agitator," ki poilj« aao celoletno, ja sabeleien T tam seznamu s dvema polletair»a. f John Krebel, Cleveland, O. 27 Anton Zornik, zap. Penna. 19 Chas PoRorelec, Chicago. 111. 18 Martin Judnich, VVaukegan, 111. 14 Ant. Jankovich, Cleveland, O. 11 Ludwift Yoxey, Pueblo, Colo. 6 Leo Zevnik, La Salle, IU. 6 Frank Cvetan, Johnatown, Pa. 6 Mike Podboj, Cleveland, O. 6 L. Barborich, Milwaukee, Wis. 6 Andrew Lckšan, San Francisco. California 4 Frank Zaitz, Chicago, IU. 4 Vinko PeternCl, Strabane. Pa. 4 John Chamarar. Chicago. tli. 4 F S Tauchar. Chicago, 111. 2 Mike Kopaeh, Barberton. O. 2 Matt Malnar, VVillard. Wis. 2 Frank Remitz, Ročk Springs, Wyoming 2 John Petrich, Young.«*town, O. 2 Kristina Podjavorftek, Mil- waukee, Wis. 2 Peter Verhovnik, Chicago, IU. 2 Joaeph Jež. Warren, O. 2 Max Marti. Buhl, Minn. 2 Frank Bizjak. Chicago, 111. 2 Max Knauif, Traunik. Mich. 1 Skupaj (4 tedne, od 2 do »0 Junija) 156 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 11» naročnin. brnilo celotno francosko armado in jo zdrobilo v prah — potem se ni čuditi, da so bili Rusi potisnjeni nazaj. Z nemškimi strategi so se v večini strinjali tudi drugi vojaški izvedenci — češ. v osmih tednih bo vse končano. Mogoče, če bi se ruski delavci borili kot se je na prime^ francoska armada. Moskva^še naš list Proletarec, katerega vala. Deset dni trajajoča stavka prevoznikov tovornih avtov, katero sem omenil v prejšnji številki, je razbita s pomočjo vojaštva. Poštni in drugi državni uslužbenci bodo dobili že dolgo pričakovani hi zasluženi po-višek v jflači. Naše gibanje Sedaj, ko se bližajo vroči poletni dnevi, je že navada, da naše gibanje dobi bolj mrtvi značaj. Ali v teh resnih časih, ko je vse toliko odvisno od naših naprednih in delavsko zavednih sodrugov. ti vroči dnevi ne smejo zaustaviti našega dela. Ne samo, da naši bratje v domovini potrebujejo vse pomoči, ampak tudi naše gibanje, v katerega smo vložili toliko dela, ne sme trpeti. Posebno pa jubilej praznujemo v tem letu, mora dobiti vso pomoč, kolikor je v naši moči. Ne pozabimo na našo organizacijo — in ne pozabimo na naš list! Ruski relif — ničesar za po- Tole mi ne gre v glavo ? Leningrad, Sebastopol in Sta* lingrad, kjer je bila usoda Nemčije v Rusiji zapečatena, so imena, katera ne bodo iz zgodovine nikdar izbrisana. Istotako ne žrtve naših ameriških fantov, kateri so padli ročati. na peščenih obrežjih Normandi-__ je in pozneje vse skozi do Elbe, Ako vam Je nzrotnlwk ^^ naših jugoslovanskih borcev. prosimo obnoyUe kateri so z noži in sekirami dr-| žali sovražnika, ter drugih narodov, kateri so pobijali fašizem. Vprašanje je samo: Ali bodo znali ohraniti mir kot so znali pobijati sovražnika? * Jugoslavija Iz Jugoslavije ne slišimo veliko. Pošta je bila minuli teden šele odprta in novice, katere prihajajo od tam, so bile doslej zelo redke. Z vprašanjem Trsta, ki je začasno odgodeno, se je gonja po našem meščanskem časopisju proti Jugoslaviji polegla. Slišali smo, da je bilo precejšnje število Paveličevih ministrov poslanih v večna lovišča, kar je prav in pametno. Kadar bo svet zvedel strašna grozodejstva, katere so počenjali Paveličevi rablji, bo precej iznenadenja. Za tako svojat je vrv najboljša. . Marsikateri naših rojakov se vprašuje, kaj delajo pri nas z našimi domobranci? Tudi to vprašanje bodo naši fantje tam lepo rešili, o tem ni dvoma. Ko sem čital Titov govor, katerega je imel ob času osvdboditve Ljubljane, sem vedel, da bo to vprašanje rešeno brez prizana-šanja. Iz Pomožni generalni pravnik Wendell Berge je senatni komi-siji dejal, da je 75 odstotkov nemške industrije povsem nepoškodovane, a mnogi drugi zvezni uradniki in častniki pa trdijo, da je nemška industrija pisma znanke Frančiške | takorekoč vsa v razsulu. Kako Tič, katero je bilo priobčeno v <*• *e člani naše vlade o tem ne Proletarcu z dne 20. junija, je morejo zedinili, to mi nikakor razvidno, kakšna usoda je dole- n«1 gre T Ihtavo! Dvoje nasprotu-tela naše ljudi, kateri se niso jočih si trditev vendar ne more podali fašistom. Da ni bilo nič biti v pravem. ^ / POVESTNI DEL VLADIMIR RIJAVEC: SLONČEK IZ ZGANE GLINE (Dalje in konec.) "Bojiš se jih ... in očeta so ti pretepli," mu je govorila mimogrede. "Da. res' Očeta so mi pretepli... Zakaj so ga?", se je osvestil. In spet se je začutil močnega. V jeseni se je Martin vrnil na delo. Rešili so mu nogo, toda v kolenu mu je ostala trda. — Čas je vsem izbrisal nesrečo iz misli, nobeden je ni več omenjal; kot nekaj potrebnega, neizbežnega in samo po sebi umevnega se jim je zdela ... le Borisa je spomin nanjo zasledoval pri vsakem koraku, na cesti, doma, v cerkvi, v šoli — povsod. Ni mu dal miru. Martinu se je izogibal. Če ga je videl pred sabo na cesti, je skrajšal korak, da ga ne bi prehitel; — če se mu je zdelo, da se bosta srečala, se mu je umaknil s poti,... potem pa je še dolgo gledal za njim. dokler ni zavil med hiše ali se izgubil v klancu. 3. Tisto leto je imela opekar- je srečati, kljub temu, da je vz-rastla v njem rahla simpatija do njega, ki jo je sicer skrival, a je ni mogel zatajiti in mu ni bilo njegovo veselo petje, kadar je v večerih razvažil opeko, sedeč na vozu, z iztegnjeno nogo pred sabo in vihtečim bičem v roki, nič manj všeč, kot pesem orgel ob nedeljah v cerkvi. Od tistega dne, ko se je na zemljišču pod hribom zgodila nesreča, se je Boris izogibal mesta, ki ga je bil poprej vzljubil, ki mu je postalo nekako pribežališče, in ki ga je vedno razvedrilo, pa najsi ga je posetil zjutraj ali zvečer, v solncu ali dežju; — ne, od tistega dne še ni obiskal svojega starega razglednega mesta v travi pod gozdom. Izogibal se ga je z nekim strahom v sebi, z neko čudno slutnjo, da bo zaslišal Martinov krik, če bo za$el nanje. Ni se mogel otresti tega občutka. Našel si je novo skrivališče doli pod klancem, v grmovju za studencem, med tremi velikimi črešnjami, ki so spomladi upadale že od daleč, s svojimi sne- n. mnogo naročil. Pozno v noi *"^,'"™ ' so ji morali služiti njeni ljudje L.T J v °ft3a^ot,1h cvctn,h in tovorni avtomobili so raz- ^ sknval.sce, - a vazali opeko na vse strani. so b .^aj ze obrane m se j.m brenčali še dolgo potem, to je J"?1? 'T,"' ."""t zavladal v nasilju mir in e "'"J" ^at.. Tud. drug.h •i i j i i t , zanimivosti je našel tam: veliko ugasnila pos ednja luč v njem mravljišfe /e odkril že y Pa mso zmogli vsega. Kmetje v dneh. JdopliJna v deblu £ ™ okolici, ki so imeli svoje konje z - • _ . , A in vozove so lahko dobro zašli- J-t kt>t ^ žili. - tovarna jih je najela, da utiZu^' so ji razbremeli delo. Tudi d J ^ "d?lamh f?'"e"lh cev, se posebno priljubila; kro- lavci v tovarni, ki so bili vešči vozarstva, so si v opoldanskih d„reves ni*° ,m°- urah med odmorom ln v veče- £ J*" "ff" bf"m rih do končanem delu izooso- °bll,Ce ptlCJlh gnezd' ka" rin po Končanem delu izposo- terjh prebivalci ^ začetku jal. pr. sosedih za majhen de- preplaPšeno jeljg nar konje in vozove, ter izvr- L.,,, . K...' ' p sevali naročila, ki jih je dan za ^ ' nJegOV,m VSa" ,___ j • • i u *» Koanevnim obiskom in so sa z dnem dobivala opekarna. Poza- vriščem bili so na utrujenost; — veseli _ ^ J so bili, da so si mogli zaslužiti ~a"es zanimal velik nekaj več kot ponavadi. £°lž' kl so ** loti,e mravlje. Tudi Martin je vozil. Priva- ReYez se j,h Je otePal« kakor Je dil se je na svojo v kolenu trdo vedel ln znal--in se jim s nogo; delal je prav tako in ista SVOJlm Plašnim begom, ki ga dela kot poprej. Vedno je bil n , z najvecjim trudom ni mo- dobre volje in smeh kar ni ho- gel P^P«*1^ skušal rešiti ter je tel izginiti z njegovega obraza. Junasko zavi1 na Prašno cesto. Boris je dan za dnem opazo- Hitreje! Brže!", mu je pri- val, skrit kje med hišami ali še I govarjal in ga vzpodbujal Bo- rajši med grmovjem, dolge ko- rls Ali P°lž ni mogel več. Prah Ione težko natovorjenih in obupno stokajočih voz, ki so se, zaviti v oblake prahu, pomikali po cesti. Mnogokrat se je zalotil, da išče med vozniki pravzaprav le enega: Martina;... da ga drugi ne zanimajo več, da so mu postali tuji in da je izginila vsa jeza nanje, ki je toliko let tlela v njem. Zakaj je izginila, si ni mogel razjasniti, — le to je vedel zagotovo, da ga je izmed vseh v tovarni začel zanimati edinele Martin--in da tudi na njega ni jezen. Pa vendar se mu je umikal; bal se ga mu je izpil vso slino; počasneje in počasneje se je premikal ter se končno ustavil, se stisnil v svojo hišico in se menda sprijaznil z mislijo, da je predan usodi na milost in nemilost. Borisu se je zasmilil. Dvignil ga je iz prahu in ga očistil mravelj. Potem ga je hotel položiti v grmovje, a prestrašil ga je glas, ki ga je zaslišal za sabo, da je obstal kot ukopan: "Pazi!--Prokleto!-- Zakaj se ne umakneš? Kaj delaš na cesti?" Boris se je ozrl in se znašel Postanite prostovoljna pomočnica strežnicam Pomoč podnevu sc nujno rabi Zglagite *c v raii naj-bližji bolnici "Gotovo da sem lahko v pomoč strežnicam HVALA MOJEMU ' MODERNEMU AVTOMATIČNEMU ŠTEDILNIKU" — — ■ .'* . "Takole lahko prostovoljno pomagam strežnicam dva dni v tednu in obenem kuham za svojo družino: Predno odidem zjutraj na delo v bolnišnico, dam jestvine v štedilnik in ko sem odsotna v bolnišnici, avtomatični kontrolnik na istem dela zame. Ko »c vrnem imam kosilo gotovo In v redu za serviranje. Torej, ako si želite nekaj prostega časa po vojni zase in družino, zagotovite si moderni štedilnik ko bodo zopet na trgu." >18 pred Martinovimi konji. Polž ga je tako zamotil, da je popolnoma pozabil, kam je zašel in je preslišal ropot voza, ki se mu je približal. A niti konja, niti voza se ni ustrašil toliko, kot ogromne postave Martinove, — vsaj v tem trenutku se mu je zazdela ogromna, — in njegovih ukazujočih pogledov, ki so ga prebadali. "No, kaj bo? — Umakni se!' Izpustil je polža. Ustrašil se je nenadnega srečanja in bilo mu je, kot da so mu otrpnile noge. Sele ko je Martinova roka preteče dvignila bič, ga je otrplost minila. Obrnil se je in se z vso močjo pognal preko jarka. Hop! Drugi breg je bil vlažen. Spodrsnilo mu je da je padel in se potolkel po rokah in kolenu ter začutil močno bolečino v desnem gležnju. Trenutek je obležal, — obšel ga je občutek sramu in jeze in zasmilil se je samemu sebi, da so mu solze stopile v oči,--potem se je poskušal dvigniti. Rane so ga zaskelele in zastokal je. 'Te hudo boli?", ga je vprašal Martin tako prijazno in sočutno, da se je Borisu zdelo, kot bi ga bil vprašal nekdo drugi in ne Martin. Odkimal je, čeprav ga je bolelo. Martinova prijaznost je povečala v. njem občutek jeze in brcnil je z nogo proti njemu, ki je stopil z voza in se mu približal, da bi pogledal, kako in kje se je potolkel. "Pusti me! — Pusti me!" Toda Martin ga ni poslušal Odtrgal si je kos rokava od srajce, ga namočil v studencu in mu začel izpirati kri s kolena. "Nočem!_____ Pusti me!... Nočem!..." Boris se je izvijal in uporabil vso svojo ihto, da bi se Martinu iztrgal iz rok, kar pa se mu ni posrečilo, dokler ga ni z vso silo, kolikor jo je zmogel, ugriznil v rame. — Martinova dobrota ga je bolela; hotel ji je ubežati; zdela se mu je nekaj nenaravnega, nenavadnega, nemogočega. Da mu jo je napravil kdo drugi, bi jo bil sprejel drugače in hvaležno,... toda od Martina?! Ne, od njega je ni mogel; ni je smel, — vsaj občutil je. da je ne bi smel... In vendar mu je prijetno dela, — saj se je tako redko kdo pobrigal zanj ali mu rekel prijazno besedo. "Ali iz tovarne je." si je skušal dopovedati. "In ono, kar so napravili z očetom?!" Nezadovoljen je bil s samim seboj. Nekaj mu je prigovarjalo, naj bo hvaležen Martinu, ki se mu je pokazal tako dober in prijazen, — obenem pa se je čutil krivega, kot da je prekršil svojo obljubo. — Tisto zadovoljstvo, ki ga je občutil, ko je ugriznil Martina, ga je kmalu minilo,--skoro mu je bilo žal, da je to napravil in na jok mu je šlo. Vendar je stisnil zobe in se kljub temu, da ga je močno bolela noga, hitro izgubil med grmovjem. Par dni ga potem ni bilo videti. Martin je pozabil nanj, — toda drugi teden ga je nenadoma spet zagledal na cesti. Bolj bled se mu je zdel kot zadnjič in nič veselega, otroškega ni našel v njegovem plahem pogledu, drobceni postavi in dolgih, golih rokah, ki so nekaj stiskale k prsim. "Kako je mali?—Te še boli?" Nategnil je vajeti ter zavrl voz, da se je ustavil prav ob Borisu. "Se me še bojiš?--Pri- sedi!" Boris se je povzpel na voz, prijel Martina za roko in se stisnil k njemu. "Ti si dober," mu je rekel tiho in oči so se mu napolnile s solzami. "Had te imam." , Martin ga je pobožal po laseh in pognal konje. 'In čigav si pravzaprav? — Zadnjič sem te prvikrat vf del." Boris je stisnil kolena k sebi in vzdihnil. Težko mu je postalo pri srcu in žal mu je bilo, da se bo prijateljstvo, ki ga je komaj sklenil, tako kmalu končalo. Prepričan je bil, da bi se moralo končati, če bi Martinu POVELJNIKI, KI SO PLANIRALI OKUPACIJSKO OBLAST NAD NEMČIJO.. Ves btfši Hitlerjev rajh je razdeljen v svrho okupacijske oblasti med armade štirih držav. Glavne so Sovjetska unija Zed. države, Velika Britanija. Precejšen kos Nemčije so dale te tri dežele Franciji za njeno okupacijsko zono. Gornje so zavezniški poveljniki maršal fcukov, general Eisenhovver in angleški maršal Montgowery, ki so med sabo uredili načrte za nadaljevanje zavezniške okupacije v Nemčiji. je*njegovo n*o. n 12pustl1 Horold J. Laski o sporu zaradi Lavaifta Pa mi povej vsaj kako ti je^ FrQnc|j0 fo ^ ^^ g ime. . "Boris.--Boris Mlakar," je pristavil še tiše. "Ah," se je začudil Martin, "Mlakarjev si?" "Sem," je pritrdil in začutil, da mu je kri udarila v lica. "Potem si sam ... Nikogar nimaš,' se je spomnil Martin po kratkem molku. "Da. sam .... Nobeden ne mara preveč zame." "Tudi jaz sem sam. — Bi rad stanoval z mano? —" 1 Rad bi," se je razveselil Boris in ga spet prijel za roko. "Zakaj si mi tako dober?" Nočilo se je. Konji so se upehali in oznojili. Martin jim je pustil počasnejšo hojo. Kolesa težko naloženega voza so bolestno škripala. Martin se jcrzlek-nil nazaj na opeko in prepustil vajeti Borisu. Na jugu se je ob- Znani angleški socialist in pod predsednik odbora angleške delavske stranke profesor Harold J. Laski je o honiatijah v Lavantn napisal sa časniško agencijo ONA sledeči članek: Težko je govoriti o tej krizi — ne le, ker prihaja ta spopad coskih interesov na Srednjem vzhodu Tudi tega se oči vidno ne boji, da bodo prenešeni ma- predlaga prepov"ed oglaLnja"af to ceno 2idje. Toda to bo le začetek — kajti ta cena ne bo dolgo zadostovala. V bistvu, nekako na dolgo roko, bodo morali plačevati to ceno vedno naprej siromašni kmetje,, te nenznan-sko ubožne ljudske mase na Srednjem vzhodu. Tem bo treba torej trajno odrekati možnost, da si opomorejo in da si izboljšajo standard življenja — kljub temu, da jim bi morala civilizacija ta dolg že davnaj plačati. Sedem predlog za obnovitev prohibicije V sedanjem kongresu je bilo ponovljenih sedem predlog, ki določajo obnovitev prohibicije. Ena izmed njih je za ponovitev prohibicije kakršno smo imeli po prejšnji vojni. Predlaga jo kongresnik Joseph R. Bryson iz South Caroline. Kongresnik Stephen Pace iz Georgije pa je ponovil predlogo, ki ima po njegovem mnenju več upanja na sprejem kot pa prvo omenjena. Paceva predloga prepoveduje prodajanje alkoholnih pijač v soseščinah, kjer so vojaški tabori, vojaške šole in mobilizacijski centri. Sprejem take predloge bi pomenil uvedbo skoro popolne prohibicije pod masko, da se gre za moralo vojaštva. Senator Johnson iz Colorada sakn Zidov 12 Centralne Evro- koholnih pijač po radiu in se- pe na Srednji vzhod Nejasno nator Capper iz Kansasa pred- mi je pa vsekakor, zakaj je tre- iaga prepoved pošiljanja ogla- ba smatrati, da sta Sirija in Irak sov za alkoholne pijače iz ene - ne ie, Ker prihaja ta spopad nu^u sa™v^e, | države v drugo. Veliki magazi- med angleškimi intancEi S^ndikem * ^HiJ? interesi v iako npnrikladn™ v 'TJ ~ u ♦ • P° VSeh Zed drzavah' bl mo" \ em pa, da je cena, katero je raii potem take oglase ustaviti. • • maK «11 —- - 1_ _ A. _ 1 ___,___9 __j interesi v jako neprikladnem trenotku, temveč tudi radi tega, Churchill - prav kot njegovi ker Franciji onemogocuje, da si tovariši _ pripravljen plačati b v duševnem pogledu oporno- za dobro voljo Arabcev v po- gla od hudih udarcev, ki jih je gledu petrolejskih ležišč in dobila v letu 1940 m pozneje. lransportnih zvez, mnogo pre- To bi pomenilo milijone dolarjev škode zanje. Onim, ki žele obsojati Fran cijo, je pač lahko reči, da jo je de Gaulle polomil. Mislim tudi, da imajo prav, toda obenem je treba reči, da se skriva v ozadju te zadeVe precej več, kot pa visoka. Ta dobra volja je namreč že danes precej majhna. Nadaljevala pa se bo le toliko časa, dokler Ibn Saud in njegovi zavezniki ne bodo imeli nobene druge prikladne možnosti na je videti na prvi pogled. Tudi v razpolago. VVashingtonu in Londonu je Med vojno so bili na razpo lačilo; velik mesec se je leno dvigal 'izza hriba, večernica je čudno drhtela. Okenca po hišah so začela mežikati; v sobah so prižigali svetlljke. Polje se je umirilo v srebrnobeli mesečini; od gozda sem ga je božal veter. Pred nizko hišo ob cesti je pela mlada žena uspavanko svojemu detetu, ki je zaspano jokalo, mencajoč si z debelušnimi rokami oči. "Nekaj sem »ti prinesel," se _____ ______ je skrivnostno obrnil Boris k1 dno poznati. Dobro bi bilo, ako Martinu. bi poznali zvezo med Edenom Meni si prinesel?" ! in trmasto upornostjo arabske "Da! Poglej!" lige. Vedeti bi morali, zakaj kar Slonček iz žgane gline. Po; naenkrat, tako nanedoma in ne-dolgem boju s samim seboj ga pričakovano priznavamo važ- manjkalo razumevanja De Gaullea so prepričali, da obstoja namenoma zasnovana zarota. katere smoter je Francijo potisniti med države drugega reda Očitki, katere mu mečejo v obraz, navidezno le prikrivajo to namero. De Gaulleu očitajo, da je Siriji in Lebanonu obljubil neodvisnost, zdaj pa poskuša vzeti svojo besedo nazaj. Toda tu so še druge stvari, katere je vre- lago za primerno ceno, katero je bilo treba plačati, da se jih "apiza". Po vojni pa nam bodo na razpolago zopet le toliko časa, dokler bomo pripravljeni in sposobni plačevati ceno, katero bodo zahtevali. Zelo verjetno je, da bodo morali najprvo, kot prvič, plačati Boj proti podmornicam težavna stvar Nemške podmornice so na višku nacijske ofenzive na morju postale zavezniškemu pomorskemu prometu silno nevarne in potopile mnogo naših ladij. Veliko vojakov in mornarjev je izgubilo življenje in ogromnega tovora je šlo na dno. Zavezniki so se odločili tej nevarnosti storiti konec in po par letih bojev so zredčili število nemških podmornic foliko, da so bili transporti pred njimi že prilično varni. Vsega skupaj so zavezniki potopili 713 nemških podmornic. je odločil v dar sprave. Nežno ga je pogladil, pa še enkrat stisnil k sebi in ga pobožno dal Martinu. In kar odleglo mu jč, — lažje in veslejše mu je postalo v duši, ko je videl, da se Martin ni niti začudil, niti zasmejal,--marveč da je sprejel mali dar resno, kot bi mu ga bil dal nekdo drugi, nekdo starejši in ne otrok. "Hvala," je rekel Martin tiho, ga stisnil k sebi in ko ga je Boris pogledal, je videl, da ima vlažne oči, ---pa si ni mogel razjasniti za^aj. Delavska zmaga v Minenapolisu V občinskih volitvah dne 12. junija v Minneapolisu, Minn., ki je bil pred prejšnjo vojno znana socialistična trdnjava, je zmagal za župana Hubert H. Humphrey. Zanj so agitirale unije CIO, AFL in unije železničarjev. Prejšnji župan- Mar-vin L. Kline je bil poražen z večino 31,393 glasov. V občinskem svetu je dobilo delavstvo 14 mandatov in nasprotniki 12, enega odbornika pa je dobilo tudi v upravo javne knjižnice. nost in skoro tudi vrednost arabskega nacionalizma. Kaj je pravzaprav delal general Sir j i Edward Spears v Siriji? Zakaj <> posveča britanski Foreign Of-j o fice toliko naporov v poveliče- ! vanju Ibn Sauda? Kolikšen del|| teh naporov je pripisati želji, da Velika narodna slavnost Centralni odbor amer. Slovencev za jugoslovansko pomoč v Clevelandu priredi V NEDELJO 8. JULIJA na prostorih Društvenega doma na Recher Ave., EUCLID, O. SLOVENSKI »AiV S PO It K I) TEGA DNEVA JE SLEDEČI: se povoljno vpliva na mohame- ;J[ I. Proslava zmage nad fašizmom in nacizmom. Sewell L. Avery verjame v visoke plače - zase Predsednik znane Montgo-mery Ward kompanije, ki je "militant" proti unijam in sovražnik delavskih zakonov, j^ La,™JTeJel 06 8v°Je družbe $100,850. kar je že znatna plača, in vrh tega še visoko vsoto za razne stroške. Tudi drugi vi-VI uradniki Averyjeve družbe 80 visoko Plačani, kajti lani so prejeli od $55,000 do $100,000 vsaki. dance v Indiji in se jih izneveri J^ indijski kongresni stranki? Najbolj važno pa bi bilo, da se nam pove, koliko vsega tega je po- J svečeno petrolejskim ležiščem1 Srednjega vzhoda? Nihče ne more trditi, da so nam bili v vojni proti Nemčiji Arabci koristni. Znano je, da so bile na delu povsod mogočne struje v prid Nemcev in Italijanov, dokler nismo pred Egiptom obojih porazili. V Iraku in v Siriji je morala Anglija celo vojaško nastopiti, da čuva svoje interese. Nikdo ne ve bolje kot Churchill in Eden, da smo prejemali vse koristi iz Palestine pred vsem iz rok Zidov. A vendar je težko razumevati našo politiko v Palestini — navzlic Churchillovi retoriki — drugače, kot da smo se še enkrat odločili žrtvovati židovske interese Arabcem, da tako kupimo njihovo dobro voljo. Britanski javnosti bi moralo biti znano, da je namišljeni parlamentarizem arabskega sveta le fasada, za katero se skriva oli-garhistični režim izkoriščanja. Množice kmetov trdo služijo pte-ščici veleposestnikov, ki često niti ne prebivajo na svoji zem-Iji. Razumljivo nam je, da Churchill po svojem slavnem izreku noče upravljati "likvidacije britanskega cesarstva". Očividno pa se mu mnogo manj upira posel upravljanja likvidacije fran- 2. Petje, nastopijo skupni pevski zbori. 3. Govori: Nekateri govorniki direktno is stare domovine. 5. Zabava na prostem in ples v dvorani. Rojaki iz Clevelanda in bližnjih mest, pohitite na to ~ pomembno proslavo v obilnem številu. + 4> ii ii Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KPKNOVO • ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročilo prejema rCCLCTACiC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. KOM i: >TA ll.l 11 .....................................H MM« Vatikan je zelo nezadovoljen, ker je bitko, ki jo je vodil v prid poljske zamejne vlade v Lon- menskih izgredov. Posamezni j spopadi med belokožci in črnci pa se pogosto dogajajo. Nedav- donu, izgubil. Kajti izgubil je no je v Chicagu skupina itali-veliko vec. Stavil je vse na za-jjansklh fantov napadla nekaj mejce, v veri, da jih London in mladih črncev, ko so Šli z dela. VVashington ne zapustita. Enega so ubili, druge pretepli. Poljska je bila do te vojne v ^ Me še večjih he le katoliška ampak politično "gredov kot so bili katoliška dežela. Vatikanski zadnJ!; vpliv je bil v nji tolikšen kakor Cehi so svojo deželo dobili pri Francu v Španiji, ali kot je nazaj, ne bodo pa imeli v ob-bil pri klerofašistični vladi v|novljeni državi tiste moči kot Avstriji, pri vodstvu slovenske so jo v prejšnji Cehoslovaški. klerikalne stranke v Ljubljani, Centralizem, v katerem so go- pri hrvatskih škofih, pri slova Ški kvizlingški vladi, na Portugalskem in v Argentini. In kot je bil v Italiji do izključenja Mussolinija iz vlade. Kardinal Pacelli- sedaj papež Pij XII., je svojo politiko obrnil samo proti socialnim tokom in Rusiji spodarili Čehi kot v jugoslovanskem centralizmu Srbi, je odpravljen. Slovaška je avtonomna in centralno se upravlja le zadeve skupnega značaja. Vrh tega sta se Češka in Slovaška odpovedali Karpatski Rusiji ali Ruteniji, ki jo je dobila sedaj in se ukanil. Za storjene zmote sovjetske Ukrajina. Obsega 4,-in napačno politiko bi mu sedaj 871 kv. milj in ima 725,000 pre-še take enciklike nič ne poma- bivalcev, večinoma Rusinov. Ta preureditev teritorijalne pri- , padnosti je bila izvršena z vza- Senator Kastland (dem., Miss.) . mnQ godbo ~ed čehoslova-ki je bil nedavno z ameriško .Ro |q sovjetsko vlado na željo kongresno delegacijo v Evropi, i prizadeteKa prebfvalstva. Pa je zbornici pravil o masnih po- \ d[ nfl ždjo sovjotskc vlade silstvih, ki jih uganjajo Sene- .... ei .. . ^ » • i# i • * Židje so na Slovaškem m Ce- galci (francoski zamorski voja-| ' svobodni kot so bili ki) v Nemčiji. Tisoče nemških sk*T g*} svobodni 50 blU žen in deklet so nagnali v Stutt- Pred Hitlerjevo povodnijo po gartu skupaj in jih dali na raz- A^ak Pri polago senegalskim in berber- P1™*™ imovine pa so nalete- i • • ♦ t ___- a • . li na težave, posebno na Slova- škim četam. To početje je tra-l . jalo pet dni. Ker so bili v ame- ske.m Na S° Jim •i u u moženje vzeli Nemci, a na Slo- nskih uniformah, so Nemci vr-j J . .... Cl gli ta zločin na ameriške črnce, 80 «a P°lastl11 SU»* je rekel JCastland Njegova trdi- seda^ ne nazaJ, ev o masnih posilstvih se ne. Dokazujejo, da je bilo preveč zdi resnična, a pravi, da ima*1™**«*" lmetJa dokaze zanjo od verodostojnih rokah in da se k"vicnega zavezniških poveljnikov. "Ta razmerja ne sme vec obnoviti. prizor je bil nekaj groznega, je dejal in ker to trdi zvezni senator, bi bilo nič več kot prav, da zavezniška oblast posveti v to zadevo. P/edloga, ki 'določa, da naj FEPC postane trajna ustanova, je v senafti od zastopnikov iz južnih držav naletela na velik odpor in v obstrukciji proti nji je senator Eastland poudarjal, kako francoski zamorski vojaki kar v masah posiljujejo krščanske žene v Nemčiji. FEPC pomeni zakon, s katerim bi se ščitilo črnce, Žide in druge take pred diskriminacijami pri zaposljevanju. Mnoge kompa-nije jih niso hotele najemati, ali pa le za najslabša, najgrša dela. Med vojno so bili pod izjemno postavo primorani upo-sljevati črnce pri vsakem delu, ki so ga zmožni. Nasprotniki predloge dokazujejo, da se črncev ne more smatrati za enakovredno pleme in delodajalec naj ima pravico najeti kogar on hoče. Neglede na take predloge so črnci še daleč od enakopravnosti in ko bo spet nastala brezposelnost, se je bati ple- Enake neprilike imajo Židje v Rumuniji. Nacizem je padel, toda takozvani židovski problem je še tu. Na "katoliškem dnevu" 24 junija v Jolietu so sprejeli tudi nekaj resolucij, takih, ki sta jih priredila ali pa odobrila drugim župnik J. J. Oman iz Newbur-gha in pa "č. g, Franc Gabrov-šek, bivši tajnik Slovenske ljudske stranke v Sloveniji in sedaj duhoVni pomočnik pri sv. Vidu v Clevelandu." V četrti re- ° J?*™ šajo, da-li je tisto resnica ali "ice SANSa in JPO-SS se s svo-ne; ne potrudijo se doznati in J^ centralnim odborom pn-doumeti; tar znanost uči. « pravljajo na veliki dan, ki bo da prihajajo iz nje žalostne ve-jP sti, namreč o preganjanju du- I hovnikov in menda jih partiza- RUDOLF SKALA i ni tudi pobijajo in mučijo. In " „ X4 ... . . ... omenjeni list vzklika: -Nam ni- V P"^1 ite"lkl {e b,1° v ste verjeli, ali tudi papežu ne parvrsticahporofano da je Ru- boste verjeli?" ?olf fk»Ia: kl Je tiv? P'ese" _ , . . - • .. i litvi iz Chicaga vseskozi v Wau- Jaz sem eden izmed onih. ki kegamj preminul. Bil je 59 let mu tega nič ne verjamem, če slar doma Sz Ljubljane. Bil je on pravi, da Slovenci more Slo- tr- tedne y ^nitni* v Chica- vence, kar naj pogleda med Ita- ne da w mu H zdravje lijane, pa bo videl dovolj za vratnosti med njimi. Dvomim, da jo je med katerim narodom več kot jo je med Italijani. Seveda, dobe se tudi med našim narodom. N. pr škof Rožman in kvizling Rupnik ter njuni pomočniki, ki so služili sovražniku naroda, sedaj pa bi svoje grehe radi zakrili s cerkvenim plaščem! Tudi med ameriškimi Slovenci je nekaj takih, ki se pod masko vere navdušujejo za politiko Rožmanovega tabora in vatikanskega Rima. Največji trn v peti jim je komunizem. Toda čemu papež ne pove, kaj je slabše: komunizem ali nacifašizem? Kdo je napadel Slovenijo drugi kot njego-gova pajdaša! fn čemu se ni takrat zgražal, ko so fašisti v nji mučili poštene ljudi, izdajalcem pa nudili stolčke? V Vatikanu so dobro vedeli za vse za-hrbtnosti, ki so jih uganjali proti Rusiji in drugim slovanskim deželam, pa ni protestiral, niti ko so bile z orožjem napadene. Sedaj pa tako hinavsko pretakajo solze, ko so morali razni kvizllngi v talarju in brez njih v strahu za svojo kožo v beg. Zavedajo se, da so izdajalci, a svoje zločine zakrivajo z vero, češ, glejte jih komuniste, kako nas preganjajo, ker smo verni! - V Ameriki se je pojavila ena takih novih cvetk iz papeževega vrta. V Sloveniji je sedaj zanjo prevroče, pa se je rajše zatekla sem, kjer j* cerkev ločena od države. Tukaj ne rujejo proti takemu sistemu, a tam hočejo, da bi cerkev imela vso oblast^ nad državo. V svojem hujskanju proti osvobodilni fronti pišejo, kako partizani more pobožne ženske, kmete in delavce. Nikoli in nikjer ni bilo to res, pač pa se tisti teror dogaja le v domišljiji cleveland-skega klerikalnega dnevnika. In še toliko predrzni so, da te laži širijo tudi med drugimi narodi. S tem sramote svoje lastno ljudstvo, ker ga predstavljajo za tolpo podivjancev. Ampak s svojimi lažmi ne bodo nič o-pravili. Javnost ve, da če bi bilo partizanov samo peščica, ne bi imeli vodstva nad 14 do 15 milijonov ljudmi in vsa ta masa jim ne bi zaupala, ako bi delali proti nji. — John Pintar. Predlog za zvišanje minimalne mezde na 50 centov na uro Direktor za ekonomsko stabilizacijo William H. Daviš je kongresu priporočil spremeniti zakon o mezdah in delavniku v toliko, da bo minimalna mezda zvišana s 40 na 50c na uro. okrepiti. Imel je uljesa na pljučih. Pokojni Rudolf je bil dolgoleten naročnik Proletarca, zani- in znanostjo je večni boj — ve-mal se je za vsake sorte druge dno nasprotstvo kakor med Neki učitelj je nedavno zapisal: "Bolje je, da nič ne veš kot da veš kar ni resnica." V zgodnji mladosti sta cerkev in šola zabijala v nas stvari, ki so z moderno vedo v največjem nasprotstvu. In cerkev še vedno hoče, da ljudje žive ob mitologičnih pravljicah, iz katerih je bila porojena. Le kadar je pritisk znanosti tako velik, da se mu cerkev ali cerkvena oblast ne more več upirati, tedaj šele oznani ljudem, kaj naj vzamejo za resnico. In tudi še potem ljudje dvomijo, ali naj bi se oprijeli resnice ali pa naj rajše vztrajajo ob legendi. Vbito ln s strašenjem zabičano v mlado dušo, je takega človeka kar strah ob misli, da bi spoznal izvor življenja ter spremenil doumevanje iz verskih zmot v znanstveno resnico. Med nauki katoliške cerkve naše in angleške publikacije, in dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil tudi aktiven, bodisi na dramskem polju — kajti bil je tudi dober igralec, posebno v komedijah, v katerih je bil mojster že po naturi; bil je pevec, zanimal se je za narodno Čitalnico, Narodni dom, za zadružno gibanje in v prejšnji vojni pa je bil v Chicagu zelo aktiven v Slovenski ligi, ki se je na podlagi svojega programa borila za osvoboditev Slovenije in za u-stanovitev Jugoslavije. Takrat je nastopal tudi na shodih. 2e dolgo je jamral, da mu ni nič kaj prav, da se slabo počuti. Lansko jesen pa se je prehladil in izgubil je glas. V petek 22. junija je preminul. Pokojnik je bil vedno liberalnih nazorov in v delavskih vrstah socialističnega mišljenja. Udejstvoval se je povsod, kjer je bilo kaj naprednega. Posebno veselje in dar, kot že re- ognjem in vodo. Tej katoliški oblasti je slovenski narod hlap-čeval dolgo dobo — dolga stoletja. Oblast katoliške cerkve je tako silna, da si narod podjarmi v imenu vere narodno in kulturno. Tako je duhovščina v dolgi zgodovini izsilila, da je Slovenec ubijal Slovenca in to v imenu vere. Kako naj narod pozabi na takšno divjaštvo? Spoznanje resnice, znanstvene resnice, je bogastvo, ki ti ga ne more nihče odvzeti. Zakaj bi se torej držali neresnic in vraž, ki jih je nam v mladosti zabijala v glavo nazadnjaška katekizemska šola? Zakaj biti hlapec vse življenje v strahu in ponižnosti samemu sebi? Življenje posameznika je kratko. Življenje — evolucijsko življenje človeške rase pa je dolgo in bo trajalo do katastrofalne o-hladitve zemeljske oble. Kadar se kje v čleveštvu povzpne resnica, vednost nad nevednostjo, pravljajo na veliki dan, Ki Do v nedeljo 8. julija, na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu, Ohio. Govorniki bodo Louis Adamič, župan mesta Euclid Sims, poslanik jugoslovanske vlade Stanoje Simič, Etbin Kristan, SUne Kraševec, ki je zastopnik jugoslovanske vlade na konferenci v San Franciscu, povabljen je tudi governer Frank Lausche in več drugih Nastopili bodo vsi tukajšnji pevski zbori, namreč Slovan, Jadran, Glasbena matica, Zarja, Plaoina ter Zvon. V skupnem nastopu bodo zapeli nekaj narodnih pesmi To bo manifestacija slovenske naselbine v Clevelandu v njenih naporih pomagati k uresničenju zedinje-ne Slovenije, katero se skuša spet v tej vojni preveriti za njene pravice. Na tej slavnostni manifestaciji bodo oddane tudi zelo lepe nagrade, namreč električna luč, namizne svetlke itd. Pridite na to manifestacijo slovenstva vsi. Sedaj ni čas za brezbrižnost in ne čas za spoti-kanje kaj je kdo po svojih nazorih. Ako hočemo narodu tam pomagati, moramo delati skupno. In če pridete na to manifestacijo vsi, bo sijajna. Prostora je za desettisoče ljudi. Pričetek programa je takoj po eni uri popoldne. Igrala bo v kratkočasenje navzočih godba na pihala in tudi za plesalce je preskrbljeno. Obiskovalce iz zunanjih naselbin opozarjamo, da bo ta proslava v Slovenskem društvenem domu na Rechar Ave. Tja pridete, ako greste po 185. cesti ter krenete pri rdeči luči na Muskoka, potem pa volite do kraja in ste na Rechar Ave. J. F. Dum, tajnik podružnice št. 48, SANS, čeno, pa je iitoel v petju in dra-1 ki služi ljudem, kateri delajo in matiki. Režiral je mnogo iger ustvarjajo, tedaj so ljudje, ki in dostikrat je tudi nastopal v ž»ve v zmoti, najhujši sovražni-njih. Sedaj je bil tajnik lokal-j ki nove civilizacije, nega Samostojnega podpornega Zakaj je še tako velika veči-društva. Pogrešali ga bomo vse- ljudi nevednih? Nekateri so povsod. Tu zapušča soprogo zadovoljni, ker so bili tako na-Rozi. Nji iskreno sožalje. n^n5 " ^ ——- — Njemu časten spomin. M. Judnich. Zračna pošta s Francijo in več drugimi deželami odprta Ulavni poštni urad v Wash-ingtonu je dne 21. junija poročal, da je od tega dne zračna pošta iz Zed. držav v Francijo, Belgijo, Dansko, Nizozemsko, Norvežko in Švico spet upo-stavljena. učeni v mladosti in nočejo ničesar drugega. Večina pa je prelena potruditi se za spoznanje k resnici. Najvažnejše je pa, da se ogromna večina boji puščen vojak. Vojakom te za bonus ne bo treba boriti Vojaki prejšnje vojne so se borili za federalni bonus dolgo, predno so ga dobili. A vojakom sedanje vojne ne bo treba demonstrirati po Washingtonu za bonus, kajti predsednik Truman je kongresu priporočil, naj se ga Jim določi čimprej. Znašal naj bi povprežno $1,040, ki naj bi ga dobil vsak častno od- IZKAZ 300-TERIH Na priporočilo Joškota Ovna in več drugih sc je kvota pri-spevateljev pod gornjim naslo- vom zvišala iz dve na tri sto. Namen tega sklada je obvaro- vati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitaciji za njegovo razširjenje. Drugi prispevki so priobčcvani pod običajnim naslovom "Tiskovni sklad Proletarca". XIX. IZKAZ Louis Gornik, Joliet, IU. $ 5.00 Skupaj $ 500 Prejšnji izkaz $1,414.00 Skupaj $1,419 00 V tem izkazu 1 prlspevatelj, projftnjl izkaz 274. skupaj 275. — Manjka do 300 še 25. VELIKA OTVORITEV GOSTILNE ki jo vodita MARTIN in ANNA ŠENICA 4 3234 VVest 23rd Street, CHICAGO, ILL. V SOBOTO 7 JULIJA DOMA GODBA. - PLES. - PRIVEDITE PRIJATELJE VSI DOBRODOŠLI t Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. — j jo Slovenski aijieriški narodni svet ter napravijo zmešnjavo med takozvanimi "katoliškimi" ljudmi, a s svojo propagando niso uspeli, je bilo potrebno najti nove vzroke za ruvarenje proti SANSu. Te vzroke so našli v gotovih "izjavah treh političnih strank", katere so baje podpisali vodilni funkcionarji, intelektualci, senatorji in po-slanci, katerih imena pa so radi "varnosti" zamolčali. S to "izjavo" so hoteli prestrašiti one ljudi pri SANSu, katere so potrebovali na svoji strani za pro-tipropagando. Tudi ta nakana ni uspela in SANS Je na konvenciji v Clevelandu septembra meseca lanskega leta še bolj ze-dinil svoje vrste in utrdil vero svojih članov, da zavzema pravo stališče. Zaključki zaveznikov na konferencah v Teheranu, v Jalti, reorganiziranje nove jugoslovanske vlade in priznanje jugoslovanske vlade kot del zavezniške vojske ter končna osvoboditev Slovenije in Jugoslavije — vse to so jasni dokazi, kako pravilno je bilo naše stališče in kako pravilno smo razumevali razvoj osvobo- dokazati, da so vsi omenjeni dogodki bili le gola izmišljotina? O tempora, o moreš! Ali je še kaj ljudi n^ svetu, ki verujejo,, da svet ni res okrogel, O zaključkih konfe- !te*a je P°trebno da * *>ublilnjski, po krasnem Stajerju in Ampak fundamentalna podlaga politična organizacija potrebna? divni Koroški Sramoto pa so je položena, ideja se je izkrista- V SANSu so včlanjeni vsi ^ prinesli bivši politični in du-lizirala in postala bitni fakt. i prevladajoči ideološki elementi hovni voditelj ter njihov poma-Glavna zasluga strpnosti te ameriških Slovencev od ene ga£j ki so se v kritični uri slo-konference je, da je bila zgra- ekstreme do druge, od dobrih venskega naroda obrnili proti jena baza, na kateri bo slonela katoličanov do dobrih svobodo- narodu, se udinjali sovražniku nova organizacija in njeno bo- mislecev. Vsi so se združili za jn mu pomagali v vojski proti doče delo. Napravljene so bile skupni cilj: osvoboditev Slove- zaveznikom in proti svoji last-tudi napake, ki ne delajo časti nije in Jugoslavije, reorganizi- nj osvoboditvi. Eni so to storili demokratičnim velesilam, kot ranje stare Jugoslavije v novo odprto in brez sramu, nekateri na primer sprejem fašistične demokratično, federativno dr- pa ra(ji "akomodacije", da pro-Argentine, odklonitev poljske žavo, za tako obliko nove vla-: tektirajo svoje osebne interese de, kot jo določi narod sam po- Ti zadnji so tvorili tisto "sredi-tom svobodnih, splošnih voli-!no», ki nima karakterja in je tev. za Združeno Slovenijo in na razpolago vsakemu vladar-koneno za balkansko federacijo, ; ju In ker so se v Jugoslaviji enaki Vse te skupine in posamezni-ideološki elementi strnili v eno- ki ^ se bali osvoboditve ko bo-tno Osvobodilno fronto, brez do morali narodu dajati odgo-razlike na politične smernice, Vor za svoje postopanje in so katere so zavzemale njihove pobegnili — največ v Rim In | stare stranke, in smo mi tukaj M te ubegle reveže, ki jih kri-na podlagi naših resolucij mo- Va vest teži do tal, je propadla ralno podprli to enotno fronto. Zveza slovenskih župnij tudi so nekateri gospodje obrnili mcd ameriškimi Slovenci nabi-SANSu hrbet in mu očitali, da rau prostovoljne darove Ime-je zašel s svojega pota, da se ne nujem jih "reveže", kajti v pri-ravna v smislu kongresnih re-,meri z borbenimi junaki Slove-solucij ter da podpira "komu- nije, niso imeli ti ljudje ne du- venskega naroda v stari domovini, ali v korist onih, ki so v strahu pobegnili predno je slovenski narod mOgel obračunati z njimi? Slovenski dan v Clevelandu Prihodnjo nedeljo se vrši Slovenski dan na obširnem prostoru Društvenega doma v Eucll-du, predmestju Clevelanda. Sklicujejo ga vse SANSove podružnice in sodelujejo vse napredne kulturne skupine. Kmalu po eni uri popoldne se prične program, na katerem nastopijo najboljši zbori in solisti, ki jih premore ameriška Slovenija, obenem pa tudi dobri govorniki. Staro domovino bo zastopal g. Sfane KraŠevec, član Jugoslovanske delegacije na konferenci v San Pranciscu, ki se je ves čas udejstvoval v osvobodilni borbi. Možnost obstaja, da bo navzoč na shodu tudi poslanik Stanuje SlmiČ, ter svetnik dr. Slavko Zore. SANS bosta zastopala častni predsednik Louis Adamič ter predsednik Ktbin Kristan. Navzočih bo tudi več drugih izvrševalnih odbornikov SANSa, ' ki se bodo mudili na seji v Clevelandu. V nedeljo bomo na dostojen način proslavi jI osvobojenje Slovenije in Jugoslavije in pokazali, kako globoko mi Ameri-kanci cenimo in občudujemo ta veličastn preporod slovenskega naroda, ki je v svoji najhujši uri pokazal vso veličino in voljo za svobodo, demokracijo, edinstvo ter bratstvo narodov Jugoslavije. Mirko G. Kuhel, tajnik. MOŽA, KI STA SE SPORAZUMELA ZA KONTROLO NAD PRIMORSKO. Na levi zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju angleški feldmaršal Alezander, in na desni jugoslovanski maršal Tito, ki sta se sporazumela glede okupiranja Primorske, dokler ne bo to vprašanje definitivao rečeno. O razdelitvi okupacijskih zon na Primorskem je hllo poročano v Proletarru dne 20. junija. Razmerje strank v Belgiji V Belgiji, kjer je vsled Leopolda ve trdovratnosti, da hoče nazaj na prestol, nastala koncem junija vladna kriza, je razmerje strank v provizoričnem parlamentu sledeče: socialisti, 62 poslancev; komunisti, 9; liberalci, 32; katolika stranka. 71 poslancev. Izmed teh se je samo slednja izrekla za povra-j tek Leopolda na belgijski tron.' ostale tri pa so podale proti njemu protestno izjavo. provizorične vlade v Lublinu, koncentriranje oblasti o odločanju v takozvani "zaščitni odbor" itd Ampak vse napake se bodo lahko popravile, kakor se popravljajo nepravične postave, naša pravila in podobno. Glavni pogon vse konference so nudile naše Zed. države ameriške. In tudi to je umevno, kajti če ima Amerika služiti kot vojaški arzenal v slučaju vojne, čemu ne bi služila vsemu svobodoljubnemu svetu tudi kot arzenal miru. Bodočnost Mednarodne organizacije za svetovni mir je pa predvsem odvisna od iskrenosti, ki jo bodo včlanjeni narodi PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 HMMIHMIttM niste v borbi proti "veri in cer-, še. ne srca ne narodne zavesti kvi". Ker ta očitanja niso imela, ne poštenosti. Med njimi so ti-pokazali napram izvajanju nobene podlage in so služila le sti, ki so nedavno v Ljubljani sprejetih zaključkov. V svrho njihovemu namenu, da oslabi-, prisegli zvestobo Hitlerju in slavili njegov rojstni dan, ki so trdili ljudstvu, da so zavezniki na njihovi strani in to ob času. ko sc po belogardističnih gnezdih padale ameriške in angleške bombe. Ti ljudje, kl se še vedno nazivajo za Slovence, se skrivajo za svoje "katoliško o-zadje" in hočejo potom svojih agentov v Ameriki dokazati, da se bo Slovenija nad njimi maščevala radi njihove katoliške "vere in cerkve". Ne povedo pa resnice, da upajo s posredovanjem Rima preprečiti, da bi jih slovenski narod ne sodil za njihova protinarodna, izdajalska in v protikrščanska početja za časa okupacije. Duhovnik Franc Gabrovšek, ki je že poprej kot jugoslovanski plačanec vodil v Ameriki kampanjo proti Novi Sloveniji in Novi Jugoslaviji ter proti SANSu, je brezdvomno pri sedanji slovenski vladi na črni listi z Rožmanom, Krekom in drugimi vred. To pomeni, da ameriški Slovenci ne morejo pričakovati od njega nič drugega kot ponovne napade in ro-varjenje zoper slovensko vlado, kateri so se še njegovi nekdanji predstojniki globoko poklonili. In to nas pripelje do "katoliškega dneva" v Jolietu in ustanovitve Slovenske katoliške lige. katero je zasnoval gospod Gabrovšek in katera bo plesala tako, kakor bo on žvižgal. Ali dela nepristransko za korist slo- MHIMH imMMMMMtMMimmmMIHMI I I M edaj nahajajo v Zed. državah. Na seji bomo razpravljali kako in kdaj jih dobiti med nas v Detroit. Vsi se moramo zavedati, da SANSove podružnice še vedno nosijo odgovornost za SANSo-vo bodoče delo, uspehe in njegov obstoj. Mnogo članov še nima plačane članarine za 1945. Prosite se, da svoj malenkosten narodni davek poravnate na prihodnji seji. Knjižica "Slovenija v borbi za svobodo" smo prejeli. SAN-Sov glavni tajnik Mirko Kuhel jo je zelo spretno izgradil iz obširnega gradiva, poslanega L. Adamiču iz stare ' domovine. Knjižica je zelo zanimiva. Je nekaka mala zgodovina gigantskega boja našega narodiča za svojo svobodo. Vsak član in članica jo dobi brezplačno na seji. Na razpolago bodo tudi najnovejši "Bulletini' Združenega odbora in Louis Adamičev članek, z zemljevidom Istre in Primorske v "The World". V obeh se pobija lažno propagando in jasno prikazuje, da so to slovenski in hrvaški kraji. "Bulletini" in "The World" so bili razposlani v stotisočih izvodih vsem državam in vsem odgovornim faktorjem vsega sveta. Tajnica naše podružnice Lia Menton je še vedno v bolnici , jGrace Hospital), soba 235. ! Vsem. ki so ji pisali, obiskali in tolažili v težki nesreči, iskrena hvala. Jože Menton, začasni tajnik. Kako je z vašim znancem, sosedom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobit«! Priporočite prijatelju, naj ; si naroči Proletarca. NariHlilr knjigo My Native Land" ld jo je spisal LOUIS ADAMIČ iz Proletarčeve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. kompromis v belgradu Detroi*, Mich. — Prvo razočaranje po oblastnem in oholem nastopu britanske in ameriške vojne komande proti jugoslovanski okupaciji Trsta in slovenskega dela Koroške se je nekako poleglo. Napadi ameriškega tiska na Tita so prestali, še predno so bili arogantni britanski in ameriški generali pri-morani iti v Belgrad na pogajanje s Titom, ki so ga malo prej nesramno žalili. Kompromis je bil stvorjen. Z velikimi črkami se je oglašala zmaga britanske kramarije nad Titom. Ce se poglobimo v detalje tega kompromisa bomo zaznali, da so britanski in ameriški generali tri četrtine od svojih prvotnih zahtev v prid Jugoslavije morali popustiti. Tito si je v imenu Jugoslavije glede Trsta in vseh teritorijev, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati prdržal vse pravice. Nedvomno se bo. (največ v Ameriki) vodila pred mirovno konferenco od strani sovražnikov Sovjetske unije proti za-hevam Jugoslavije do Trsta, Istre, Goriške in Koroške strašna propaganda. Potrošili se bodo milijoni za sovražne članke v ameriškem tisku in za govore radio poročevalcev. Ameriški Slovenci, vsaj napredni, združeni v Slovenskem ameriškem narodnem svetu, bomo v stanju, kot ameriški državljani zahtevati od državnega departmenta upoštevanje "atlantskega čarterja", ne pa, da se podpira britanski in italijanski imperializem. Javkanje in zabavljanje posameznikov je naši splošnosti več v škodo kot korist, če bomo dvignili glas protesta skupno proti krivici našega naroda v stari domovini, se bo slišalo daleč, tudi na mirovno konferenco. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke iz Detroita in okolice ste PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI ? NAROČITE SI DNEVNIK \ i "PROSVETA": 1 i , , Stan« um celo l«to $6.00, , pol Uu $3.00 \ Ustanavljajte nova drultva. < • Deset lUnov(ic) je treba za ! novo druitvo. Naslov za list in ) sa tajništvo je: ) 2657 S. Lawndale Ave. < ; CHICAGO 23, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo Vodi io Georqe Marchaiv WGES, 1360 kilocyc!es. ! BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Wett 26th Street Tal. Cravrford 22IS OFFICE HOURS: \ - 1:30 to 4 P. M. (Ezcept Wrd. and Sun.) 6:30 la 6:30 P. M. i (Ezcept Wed., Sat. and Sun.) Ra». 2219 Sv. Ridf»wa? Ava. Tal. Crawford 6440 If aa an»«rer — C al T A«.lin 5700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE / COM MON WE ALTH NO. 1973. Publithad W««kly at 2301 3«. Law»d«U A v«. CHICAGO 23, ILL., July 4, 1945. VOL. XL. BILL TO ENSLAVE LABOR The opening shot of one of the vvorst anti-labor lcgislative com-paigns ever to be launehed in Congress and the press has just been fired. The so-ealled "Federal Industrial Relations Act" introduced by Scnators Burton, Bali and Hatch would destroy most of labor's hard-vvon rights. It has been dubbed by CIO President Murray "a bili to1 enslave labor." He points out that it would "tear the heart out of the Wagner Act;" authorize unilateral aetion by employers against unionsfestablish compulsory arbitration; set aside the proteetion of the Norris-LaGuar-dia Act against anti-labor injunetions; lay unions bpen to constant harrassment in the courts, and infringe on the constitutional rights of freedom to organize, freedom of speech and assembly and freedom to refrain from working. The farcical pretense that this is a "program for industrial peace" prepared by persons unconnected vvith either industry or labor is ex-posed by the fact that the drafting commitee was chiefly made up of employers and corporation attorneys. It is deplorable that the interests behind this measure could not' even wait for the war to be over before launching their vicious cam-1 paign to destroy labor's rights. But at the same time it is just as well that labor should be fore-vvarned that it will again be subjeeted to anti-union campaigns similar to those that followed the last war. In mobilizing aH its strength to defeat this measure, labor will be forcefully reminded that eternal vigilance is the priče of liberty, and that even the strongest union organization is not safe if its members don't organize politically as well as industrially.—CIO News. THE MARCH OF LABOR itzeo A FACTOA (M U.S. liFC. // BATTLE OF THE CHANTICLEER ii lM THf iftON iNPUS-mV fOSL A HW VtAftS AFTBA IME CiVit-WAR, 6SCAu5€ Of tni SCAŠtLiVf Of HOMl TAUNT PUP0UA5 A*p AOCtEAS mAP T'o 0i BAOU6MT FROM 6REA1ftftiTAi* jNvm use -MAR ccv^tkactk 1WO MIIUON S/vi ALL euSiKSSSES - EMPIOVJ46 USS THAN too WO«Kf AS EACH - EMPtOV 45% C* ALL WOAK£AS. We have had many occasions to commend "BiH" Evjue's "Capital Times" of Madison, Wisconsin., an unusually consistent erusader for the right. Recently, Evjue has been going after the lobbyists swarming the VVreconsin legislature, just as they swarm around every other state iegislature. The other day "Bili' got a tip that some of the lobbyists were "going to throw a party" at a favorite "joint." known as the "Chan-ticleer." It would appear that these lobbyists represented the highway contractors' combination and that they had just succeeded in persuad-ing the legislature to override the governor's veto of a bili which, according to Evjue, vvould permit the contractors' combine "to snare 25 percent of the state's revenue for its own profit and aggrandizement." Evjue decided the "Chanticleer" party shoud be given proper publicity and he dispatehed reporters and a photographer to the scene of aetion. Sure enough, there were the lobbyists and the legislators, lined up at the bar, swigging a little good "booze" prior to enjoying a generous dinner. The appearance of the press men created a panic and, headed by the boss of the "Chanticleer," the legislators and the lobbyists pro-ceeded to "beat 'em up." We think the lobbyists and legislators made a mistake. The prin-cipal effect vvill be to publicize their evil practices. A little east of Wisconsin, in Michigan, they have been sending grafting legislators and bribe-giving lobbyists to the penitentiary. The "Battle of the Chanticleer," as Evjue calis it, may cause the people of Wisconsin.to follovv Michigans excellent example. AH that is needed is a district attomey vvho knovvs hovv to prosecute crooks.— Labor. m _ NArpO^Si. t VUA^ FCVkntV •Y TXf MAT FlNiSHMS iN 1654. foa THf B69T M tU/5 - C&AFTSMAHtHiP AMD U*HON MAOf-INSIST ON This LA&SL iH 7*4* Nt%1 H*t tju EXPCENsSEr5 P°ST WAR We Were Liberated, Too . . - . Some of our liberated Italian friends demand that the American . ^ wou,d "ke to ua . ./ . . . , „., - the gangplank headed on our way out. vvords of an old gambler, "You Wr fear ^ g grefl( many Qf {hQ li5erated wiu »oon be vvishing .oae 11 you wm. tQ ^ ,iberaled from thelr |iberators. The liberators and the llberated Before vve vvent into the first | wiJJ ph)bab|y ^ surpnsed to know how many American soldiers also vvould like to be liberated to go home, and hovv many American j civillans share the American soldiers' vievvpoint. Nothing is so easily worn out as a vvelcome. It is just human nature. We vvould feel the same way about It if vve had been llberated. ' Ali of vvhich should remind us that vve have liberators, too. Let's not turn into ingrates tovvards them. If our armies in Europe hadn't fought so gallantly and finished thc vvar so much sooner than Washington and Wall Street expected, the Wall Street manpovver slavery bili regimenting Americans would have been passed. It is vvell to recall that this slavery measure vvas on verge of getting over last vvinter vvhen a German counter-atUQk can't "laugh it off," but vve can I broke for a fevv days in the Ardennes. take čare of it Remember those avvful tales of short ammunlton, vvorn-out tanks It vvould require a national in- and a!l that tort of bunk? They werc Put forth to ^^^ the country come of betvveen 200 and 250 bil- j into ••»P«*«*** labor, and it is a sad commentary upon the American lions a year »>eople that «0 few savv through them. That means jobs for everyone at Now *** how false the d®ims f°r compulsory man-povver have good vvages and equally good prices Proved to be? The huge surplus of armies and munitions in Europe for the farmers' crops Further- that is to ** transferrod to the Pacific confronts us vvith a transporta - more. under those conditions, vve tion headache. It is said that there vvere enough munitions on hand could eventually pay off the debt. V E D®y to have kePl thc war on ior months, but it took gut3 Word War, about 28 years ago, bncle Sam vvas getting along very ; nicely on an income of about one billion a year. After this war. ac- I cording to the Brooking Institu tion, governmental expenditures I vvill total 22 billions a yvar, and i that is in addition to anything vve may pay on the principal of our debt. Statesmen of 30 years ago vvould Planned Economy Here to Stay But it Ali Depends Who Does the Planning By RAYMOND HOFSES, Editor Reading Labor Advocate Another inerease in the point j foretold by Socialists, vvhere it is value of oleomargine, the "poor 1 n° longer possible for civiiization man s butter," is imporUnt because to cxi»t under those old. anarch- it threatens American dinner ta- ijrtic processes that made the pro- bles vvith further shortages in duetion and distribution of vvealth foods that are vital to health. But look an o|>en poker game vvith even more important is the fact anybody privileged to sit in. Like that this business of juggling the aU rackets that start small and necessities of life—arbitrarialy and become big. game of using the vvithout adequate explanation—- world's vvealth and the vvorld s brings into sharper focus the vvam- people for the profit of a fevv vvill ings novv being sounded by op- have to be organized. ponents of a planned economy. The Socialist ansvver to the The charge is that planning is charge that planning neccssarily destruetive of freedom — and the means the death of human free- arbitrary manner in vvhich plan- dom is that— ning is being done today appcars to support that contention. Cer-tainly, so far as most AmeriCans Z rsrr unenTnd0,t^ SWEDISH COOPERATIVES vvhat s vvhat is a mysterious pro- OPEN 500 NEVV STORES cess in vvhich the people have no ^ 944 part, but to conform. And certain^ lt is not democratic in its Stockholm (CLNS)—More than procedure; in Amerifca no less than 500 nevv cooperative stores vvere in Nazi Germany the lives and opened in Svveden in 1944, the larg-customs and general behavior of est inerease during the vvar, ac-the common man are shaped by cording to a report just received by decree and by announcement. the American-Svvedish Nevvs Ex- We being told. We're told that change This brings the total co- vve can t have steaks. We're t^ld operative stores to 6,500 vvith a that we'll have to get along vvith membership of 2,400,000 or at least less lard. We're told that our coal 35 percent of the population. Total Hovvever, thafs "another story." —Labor. SOVIETS FOLLOVV NON-INTERFERENCE POLICYr VIENNA SAYS Washington — The Soviet-controlled Vienna radio, in a recent broadcast on Soviet Russia, record-ed for the Office of War Information^ by FCC monitors, said: "The Red Army has entered nine countries: Poland, Finland, Romanla, Bulgaria, Norway, Jugoslavia. Hungary. Czechoslovakia and i Austria. The aims of the Red Ar-I my vvere the destruetion of fascism A conference of United Auto VVorkers' local unions have come up and the safeguarding of democ-with a demand for government aetion vvith regard to industries vvhich r*cy- are not being operated by private capital. I is n°t the aim■/>* the Sovl«t VVhat they suggest is a natural." The unions ask that the govern- Union to any of these territo ment —OPERATE THEM! rlC*' or t/°j turn J^J^ We submit that that is vvhat industries are ior; to be operated in sPher* Interests The USSR did sueh a manner that they vvill produce ali the abundance that the people noti touch private property nor did .of this nation need for a good life. il »ntertoe vvith the form of fo- The most disgraceful and contemptible thing that vvorkers could vernment. provided it vvas democ-do, after the demonstration of America s possibilities during this vvar, 1 ra .?hlch means lhat is to avvait the pleasure and profit of a small group of ovvners before, *** producing for their ovvn vvelfare. Operate lndustry-A Point To Be Pressed even to suggest as much last vvinter vvhen the promoters of the manpovver slavery regimentation bili vvere tagging the defenders of American liberty vvith every offensive label they could think up. They had so many senators and representatives covved that if the war had not taken a change for the better they vvould have been successful vvithin a fevv vveeks. But our soldiers stopped ali that vvhen they smashed to lhe Rhine and th£ Krauts began to surrender. The ballyhoo for uni-versal service vvent flatter than a paneake vvith no baking povvder in it or butter to make It appetizing. The American Army vvas truly an army for the liberation of Americans. Had lt not been for G.I. loe and his hard-hitlnf, svvift-fighting buddies, we vvould by novv be subjeet to burroeratie orders telling us vvhere to vvork, vvhere to Uve, vvhom to vvork for, hovv much I to vvork for and hovv long to vvork.—United Mine VVorkers Journal. We don't believe that private enterprise should be permitted to PERUNA, VVHICH MADE conduct their depression- and vvar-breeding racket at aH. We contend "GRANNY" FROLIC IS that the people, through their government should manage produetion _ _ ' and distribution for their ovvn benefit. But— AGAIN HIT BY P. T. C. If private capitalists can't or won't operate industry, then the "After one drink of Peruna, my vvorkers should use their government as an instrument to do that grandmother leaped in the air, necessary job for themselves. -4 cracked her heela together and Back in the dismal decade vvhich began in 1929 vvorkers stood and hung by her knees from the chan-vvaited and starved vvhile machinery stood idle aH about them. That delier." vvas a foolish as though a thirsty giant vvere to stand at a spring and That old "Uke-off' on Peruna , shiP of David R»chie, Direetor of the Philadelphia Friends Social Order wn\\ the permission of a puny duarf before drinking. i teftUmoniala vvas recalled vvhen the I Committee, vvho acted as secreUry of the Committee. Thc confcrence The people of America erave for the security and vvellbeing that lederal Trade Commission pub- was officially endorsed by both the AFL and the CIO of Philadelphia, their ovvn labor plus modern machinery novv can produce. Nothing 'islicd its "complatnt" against the lhus Providing a broad basis of codperation. "f'sw Pe-Ru-Na." _ The commission charged the manufacturers of that product with UNRRA TO DELIVER 3,895,000 TONS Conferences on Cooperatives Illustrating visibly the claim that consumer cooperation can be common ground for bringing together aH economic groups, 350 persons representing middle class and professional groups, ministers and church people, and trade unionists joined in a conference on the Church, Labor and Cooperatives at Philadelphia, on April 28. VVhile it did not seem feasible to the local committee to include farm groups in this half-day conference. Dr. Benson Y. Landis of the Federal Council. vvho acted as Chairman of the panel discussion, empha-sized that 90 per cent of coOperatives are as yet composed of farmers; and Nelson Cruikshank vvho spoke for the American Federation of Labor also stressed this point, together vvith the usefulness of the cooperatives as a meeting ground betvveen farmers and labor. Clinton Golden spoke forcefully for the CIO on Labor and Co-ops. The Hon. Jerry Coorhis of California, himself an ardent churchman, spoke movingly on "Consumers* Cooperatives. the People s Surest Defense " The conference vvas under the sponsorship of the Federal Council's Committee on the Church and Codperatives. Dr. J. Henry Carpenter, chairman of the Committee. presided, and James Myers, Executive 5>ecretary of the Committee, promoted the conference, consulting on the program and securing the speakers. A large local sponsoring committee of church leaders and laymen* labor representatives, and liberals vvas in charge of arrangements under the very efficient leader- should be permitted to stand betvveen them and their desires.—Reading Labor Advocate. "false advertising that it vvill build up strength, energy and viffor be- O F RELIEF SUPPLIES TO EUROPE nf Ua tnnl« " It aH depends upon vvho does the planning and the controlling. NINE MONTHS OF PROHIBITION ENOUGH I cause of its tonic properties. McLennan County, Texas, which only last August became the It algo charged that ^^ patent Washington — In a report sub- litation supplies financed by UNR- largcst Dry count/ in the U. S abandoned prohibition after trying medicine »contains a dangerous m'u«*d recently to the committee RA and delivered or on their way it out for nine months. The county, vvhich has a population of more drug ^ compiaint does not say on suPPhes of the United Nations to the countries requiring UNR- than 100,000 and includes thc city of VVaco, voted to return to the legal whcther thc "nevv" product stili Kc,iet and Rehabilitation Admin- RA's financial assistance vvill sale of becr in an eleetion held last month. The vote vvas 10,936 to contBins the aleohol vvhich so Invi- **tratlon. Roy F. Hendrickson, dep- amount to 1,220,000 tons distribut- gorated grandma. j uty direetor general for supplies. i cd as follows: vvill cost us a dollar more per ton. It's just like that; the little people business of the retail cooperative societies in 1944 vvere 900,000,000 of these United States, like the kroner ($225,000,000>, compared little people of other nations at wlth 786,500,000 ($196,500,000) in vvhom vve poked ridicule vvhen fascism vvas budding in Europe. stand and vvait and vvonder vvhat somcbody is going to do vvith them. The way American people are being manhandled right novv gives that man Hayek, vvho vvrote a book to prove that planning is the "Road to Serfdom," something to talk about. It also gives people vvho vvant to be free something to worry about and Socialists something to explaln. Fortunately for the Socialists, they have an explanation that is simple and loglcal and that has been given in this and other Socialist columns vvelf in advance The explanat!on of vvhat is taking form right now ls that— We ARE going to have a controlled and planned economy because the evolution of produetion and transportation has brought the vvorld to that plače, long since 1943. The present turnover repre sents about 15 percent of the total Svvedish retail trade. Some Fancy Facts In 1918, the last year of the firat VVorld War, 761,000 coal miners, averaglng 32 years of age, produced 678,500,000 tons of anthra-clte and bituminous coal, an average of 892.8 tons of coal per man. In 1944 a total of 478,500 coal miners, averaging 45 years of age (many of them past 65 and 70 years of age) produced 684,750,000 tons of anthracite and bituminous coal, an average o t 1,429 tons of coal per man. Did the coal miner do HIS job? —The Progressive miner. It is not the vlctory that maket the joy of noble hearts, but the com bat. —Montalembert. 9,896, a majority of 1,040 votes in favor for beer. In July, 1944, the county voted out legal beer by a majority of 699, thc votc being 8,768 to 8,069. Waco's vote proved the deciding factor in last month's eleetion, returning a majority of 1,234 votes in favor of beer, vvhereas in the previous eleetion, the city voted dry by a 226-vote majority. It is interesing to note that the absentee votc vvas a small factor in thc outeome of the eleetion, totaling but 373, vvhich included a fevv service men's ballots. In abandoning prohibition, McLennan County achieved the distinc-tion of being the first Texas county to return to beer, after having once TRUTH ON BRITISH MENTAL HEALTH Remember the reports of im-proved mental health among British people due to the vvar, vvhich vvas supposed to have eradicated idleness and brought poise? Prof. voted dry, since Repeal. McLennan s shift left 139 counties stili dry for 1 u^id K. Henderson of Edin-beer out of the State's total of 254 counties. Undoubtcdly quite a fevv of burgh's Royal Hospital for Mental those 139 vvould also reversie their former vote if ttyc voters vvare given an(j Nervous Disorders says it isr't the opportunity.—The Brewery VVorker. LABOR SCORES UNUSUAL VICTORY Minneapolis, Minn., —On Tucs-day June 12 in thc municipal eleetion, organized labor vvon an unusual victory. The ineumbent, Mayor Marvin L. Kline, vvas routcd by Hubert H. Humprey, vvho carried the indorse-ment of the entire labor movement —A. F. of L,. C. I. O. and Railroad Brotherhoods. Humphrey's major-ity vvas the largest ln the history oi Minneapolis—31,393. He is only 34 years old, younger than any man vvho has ever presided over the City Hali. At one time he taught political science at Mac-Alcster College. His first dip in polities vvas tvvo ycars ago. VVith the backing of the labor unions, he made an unsue-cesful bid for the mayoralty. Labor vvill apparently control the city council 14-12. The vvorkers also elected three members of the school board, and Clifford C, Peter-son as park commlssioner. Nellie Stone, a member of the Hotel and Restaurant Employes' Union, vvat, MARINE'S PAPER INDICTS CREEDY BUSINESS Back in the 1930's, the Senate Munitions Invcstigating Committee shovved hovv American and British business men helped to re-arm Germany after the last vvar. They also helped to arm Japan for tliis vvar, according to an article in the "Marine Corps Gazette," magazine published by the U. S. Marine«. "VVhenever you run aeross a Levvis gun in use by the Japanese,*' the article tells our Pacific fight-ers, "study lt carefully. If the markings are British or American ... the vvoopons vvere part of the Japanese armament program made possible bacause a handful of Amcricans or British didn't care hovv they made their money, so long as it came easy. "The more you remember vvhat th«^ enemy threvv at you, and hovv he got it in the first plače, the more likely you vvill be as an ex-Marine to take measures against people vvho may vvant to help put on the Library Board, the first along VVorld VVar III because they Negress ever elected to a city can make money out of It." — office. Labor. so. One of the greatest authorities, he has presented a report to the government proving -serious results of vvar atresses. One London-er out of every 200 is a mental hospital patient, vvhile generally fat-igue and worry have taken a heavy toil.—(VV.P.) MARRIAGE DECLINE, DIVORCES GAIN Statistics reflected rough going for an old famlly institution knovvn as marriage. There vvere 3,401 marriage li-eenses issued here this May, 109 fevver than in May, 1944. And also this May, 1549 divorces vvere filed, bringing the 1945 total to date to 7,685 Only 7,211, or 7 per cent less, had been filed at the same time last year. SURVIVE HARDSHIPS The ^mer<< an Red Cross an-nounces that over 99 per cent of American priioners of vvar have survived their hardshlps ln German prisons, and novv are gradual-ly returning home. The report emphasises that the chief vietims of Nasi atrocities vvere Germans vvho refused to bow to Hitler and "slave vvorkers" who offended their German masters. stated that preliminary estimates Czechoslovakia 76,743 tons val- of supply and shipping require- ued at $28,600,000; Grcece 786,- ments for the second half of 1945 138 tons valued at $132,400,000- to six llberated European count- j ltaly 76.630 tons valued at $13,- rie?= receiving UNRRA assistance 400,000; Jugoslavia 199,001 tons total 3,895,000 grosss metric tons valued at $47,900,000; Poland 88 - valued at $913,000,000, to be sup- 938 tons valued at $33 400 000- plied by contributing countries, and UNRRA camps in the Middle including the United States. East 1,663 tons valued at $600,000. "This is more than three time3 In addition, approximateley as large as the program through $10.000,000 vvorth of supplies vvere June, vvhen supplies delivered or procured directly from the milita- on their way to countriess receiv- ry nearest to the Middle Bast ing UNRRA assistance vvill have camps, vvhile ssupplies vvere also totalled 1,229,113 metric tons val- delivered for the emergency relief ued at $256.300.000," Mr. Hend- program in vvestern Europe, and rickson said ln his statement as medical supplies and seed havt relayed to the Office of VVar In- been shipped to China. formatinon. ■ ________ Out of the 3,895,000 tons of SOVIET OCCUPATIOKI supplies from July through De- . *- . cember 1945, if the quantities can authorities have author- be obtained. Albania vvould receive "re'cre«tion of anti-Nazi poll- 91,000 metric tons valued at $19,- r™1 «^rtie8 formaUon of la- 000,000; Czechoslovakia 884.000 in lheir zone tons valued at $196,000,000; Greece °f Gcrmany Marshall Zhukoff ap- 1,034,000 tons valued at $171,000,- lT10?eS iunhamP^red aetivities of 000; Italy 99,000 tons valued at Pfrtie!t "that aim the $29,000,000; Jugoslavia 858,000ol a bMlf of democraey tons valued at $242,000,000; and an