n o I t*. FoK, zri.-.u. Ti«//, Tirol. V Trstu v sredo 22. avausta 1883. Tečaj Vil Agk V U EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V edino**! |« moli. ■ EDINOST« izhaja tfkrat na teden vsako sredo In sabott o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za Četrt leta \ g Id. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trita po & kr., v Gtrioi in v AJdavičinl po • kr. — Naročnine, reklamacije in Inaerate prejema Opravnfitvo »vi« Zonta 5.« Vsi dopisi ae pošiljajo Uradnlitva »via Tarrenta« »Nuova Tipografla;* vsak mora biti rrankiran. Rokopisi Dre/ posehne vrednoati ae ne vračajo. — Imerati (razne vrst« naznanila in poslanic«) a« zaračunijo po poRodl>i — prav eend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Trst in slovenski kmet. Kedo no ve, kolike važnosti je Trst za vse slovenske, vzlasti pa njemu najbližje dežele, to jo Kranjska in Primorska, Slovenskemu kmetu je Trst tako rekoč pribežališče, kamor se zateka v sili in potrebi, to je, on izvaža svoje pridelke v Trst na prodaj, da dobi potrebnega denarja, katerega mu je za mnogovrstne potrebe tako krvavo potreba. Od jedne strani je vse to prav dobro in velikokrat bi naSemu kmetu Se huja predla, ako ne bi imel prilike svojih pridelkov v denar spraviti, ker mu je prav s tem, da Trst ni od strani Kranjske, (Notranjske) in Primorske preveč oddaljen, to omota. Vendar ta dobrota se vzlasti v •poznejem času ne more več imenovati dobrota naSemu kmetu, kakor je to bilo vsaj pred desetimi leti. Pra-Sanje je: zakaj pa ne? Odgovoriti hočemo na to z deh strani. Pri kupčiji je vselej tako, kadar je blaga v obi!— noati in ga prodajalec ponuja, tedaj ni drugače, da blagu cena pade in kupec kupi blago ceneje nego takrat, ko bi po blagu sam popraSeval. Vendar, recimo, vsaj pred desetimi leti, ko so bi'e bolje letine in je kmet vsega več pridelal, bile so cene domačih pridelkov trdneje nego so danes, ko kmet mnogo manj pridela, nego je pridelal pred desetimi leti. Posledica temu je ?a gotovo ta, ker kmetu v dobi boljih etin ni bilo potreba svojih pridelkov na prodaj izvažati, in sicer za to ne, ker jih je lahko po primernej ceni tudi doma prodal, ali ako jih uže doma Srodati ni mogel, peljal jih je v Trst, a je zraven tega, kar mu je za družino preostaja lo, v denar spravil. Podlistek. Ali kolikor so letine slabeje, toliko tudi potrebe večje, a potrebnega denaija ni iz česa dobiti. Mislil bi si kedo, da bodo zaradi tega tudi pridelki dražji, čemur pa ni tako, temveč prav nasprotno, in to zato, ker sila za denar je velika, iz česa ga ni vzeti, torej hajdi v mesto Se s zadnjimi ostanki živeža, katerega gospodar tako rekoč ubogoj družinici iz ust odtrga. Po tem bode, menim, vsakemu jasno, da se o času slabih letin zaradi kmetovih večjih potreb mnogo več kmetijskih pridelkov v mestu nakopiči, nego o Času dobrih letin, torej je čisto naravno, da pridelkom cene zelo padejo. Kaj so nastopki vsega tega, prepriča nas najbolj za Notranjsko živinorejo toli pogubonosna prodaja sena. Pred desetimi ali petnajstimi leti izvozilo se je le toliko sena v Trst, kolikor se ga doma porabiti ni moglo, ali pa Se le v Sašu največje sile. Imelo je pa takrat seno Se enkrat viSjo ceno mimo sedaj, ker prodalo so je lahko po 2—3 gld. stari cent. — Ali zdsj I — voz za vozom giblje so po cesti poleg vode Reke; ko pa dospe v Trst, po čem mislite proda kmet pripeljano seno? Po 1 gld. do 1 gld. 50 kr., kadar je najbolj drago. Se mu tedaj tem načinom izplača trud in si li more z izkupljenim denarjem kaj pomagati? — Nič, in posledica tega je, da domača živinoreja Čedalje bolj neSa, vsled česar peSa tudi polje, in ko mu ono opeSa popolnoma, kaj pa potem? — Isto tako ni bolje z drugimi pridelki, bodisi z poljskimi ali živinskimi, t. j. z jagnjeti in teleti. — Bog me, da smejo Tržačani res veseli biti, ker telečjo in janjčjo pečenko mnogo ceneje jedo, nego mi deželani. Loterijec. Sicer pravijo smrečje babnice, da je ciganka Nežka, katera tam zunaj v podrtiji tahra pred smrečjem prebiva, copernica; pa vendar zahaja vse križem k njej, kajti ona zna kaj dobro razlagati sanje in vs» se je še zgodilo, kar je ona prorokovala. Prošlo jesen je še le Meti Grbčevej »iz kvart« brala, da je bogat ženin z eno nogo uže v njenej hiši; kajti ko je kvarte »gor dela« prišel je »srčni fant« prav tik »srčne babe« no in to pomenja gotovo ženitev. In resnično j»* uže v prvem predpustu Čohnetov Janez Grbčevo blagonico Ošpetko snubil in tudi »vzel«. Res, da je Janez Ćehne uže dve leti k OSpetki v vas hodil, no pa o tem ni Grbčeva mati Meta nič vedela, in -ciganka Nežka — pa se ve, da tudi ne. »Coprnica sem, copernica tja«, misli si kajžar Miiia Žganec iz Smrečja, »pa vendar ve Nežka več, nego vsa naša vas skupni«, in komaj se j* zmračilo, ulekel se .ie Znanec proti taborskej podrtiji, Nežko praŠat, kaj neki pomenjajo čudne sanje, lcatere je prošlo noč imel? Sanjalo se je namreč Žgancu, da je bil kralj, pa vselej le polu dneva, in mej tem, ko je kralj bil, vedno je zlate denarje razdarjeval. Nežka mu je razložila sanje tako le: »Vidiš, kralj je najvikŠi in prvi v deželi, torej pomenja to številko 90 in pa številko 1; — kralj si Drugi uzrok slabe prodaje domačih pridelkovje prokleta iredentarska politika. Mi smelo trdimo, ako bi slovanska stranka v Trstu imela — ali mogla imeti — toliko upljiva na občno socijalno živenje in kupčijsko politiko, kolikor ga ima nasprotna, gotovo bi naS kmet mnogo bolje prodajal svoje pridelke, nego jih sicer. Ugovor, da politika nema s kupčijo ničesa opraviti, popolnoma je niČev, kajti pri kupčiji je politika velike važnosti in velikokrat je odvisna od nje dobra ali slaba kupčija. Recimo, da bi v Trstu prevago-vala sploh slovanska kupčijska politika, koliko bi bilo naSe ljudstvo pri prodaji svojih pridelkov na boljem, ker njegov sorodni brat bi gotovo poSte-neje z njim ravnal, nego ravna Italijan ali Lahon, kateri ima uže tak pojem o Slovanu, kakor da bi bila velika njegova zasluga, če oslepari kacega »Sčavo«. Ali oni, ki Slovana sleparijo, Čestokrat niso pravi Italijani, ampak rojeni Slovenci, pa prav zarad tega renegatje, ker s tem bolj imponiram svojemu kratkovidnemu rojaku. — Poznamo v Trstu Senožeca, Po-stojnčana, ki ne zna niti dobro italijansko, pa svojim rojakom vendar imponira s tem, da jim pravi, kak Lah je on, in kako je v časti pri tržaškej gospodi (judih). — Sistema je s6 seboj prinesla, da je prišlo tako daleč in da se v Trstu vsak Se tako surov la-hončič, če tudi pisati ne zna, v istini misli, da je bolj pameten, bolj učen, nego kak slovenski duSevni velikan. Kedo se uže ni prepričal, kako po primorskih mestih, vzlasti v Trstu, kupci naSega slovenskega kmeta p.n kupčiji na vse načine sučejo, dokler za bil vsakikrat le polu dneva, torej je to številka 45 — in zlato pomenja po pravih sanjskih bukvah egiptovskega Jožefa šte vilko 30, razdarjevanje pa Številko 11 torej moraš v loterijo staviti številke 90, 1, 45 30 in 27, In pridejo gotovo. Žganec tega sicer ni prav trdno verjel, vendar se je napotil koj drugo jutro v trg. da v »loterijo« stavi. »Saj je to le šala,« mislil si je, in v trg moram pa uže tako iti štibro plačat. Ko mi ne teden, pride Žganec zopet v trg pogledat, je li kaj zadel ali ne. in alej čudo, na loterijskej črnej tibli so bile zapisane s kredo številke: 90, 1 45, 30 in 27 torej so bile vse »njegove vzdignene« »Kvinterno!« in kajžar Miha Žganec je kar naglo obogatel, kar od začetka skoraj sam verjeti ni mosel, toda ko je tisočake pod pazduho čutil, bil je do dobrega uve>-jen. da je vendar le tako. In ko se je po dobrei pojedinji, katero je svojim prijateljem na veselje napravil, zopet streznol, pričel je koj misliti, kaj z bogastvom prične. Pre-mišljaval je dolgo in temeljito, kajti neumen ni bil Žganec nikdar, tudi takrat ne, ko je še bori kajžar bil. Aha! lepo in precej veliko Ocvirkovo posestvo »Turnič« bo na javnej dražbi prodano, ker se dediči ne morejo drugače mej se hoj posoditi, to kupim ; tako si je Žganec mislil, in teko je tudi storil. Po malo dneh ni bil več Žganec »kajžar«, ampak »gospod iz Turniča«, katerega je koj pošteno izplačil, za to pa ves v loteriji dobljeni denar iz lal. Umeje se, da je k jepemu posestvu tu li pi ecej novega poljedelskega oroija. živine semenskega žita itd. moral nakupiti, -le-narja sicer ni več imel, toda »hranilnica« na prvo mesto prav rada posodi, in sicer proti prav nizkim obrestim. ■ Ali jaz sem se v nedeljo rodil, in nedeljskim otrokom se vedno dobro godi« rajtal je Žganec, a pardon, gospod iz »Turniča«, in prav je imel, kajti boljša letina je zi dob'0 prišla, in tako mu je bila lahka stvar, hranilnici točno obroke glavnice, kakor tudi obresti plačevati Pri vsem tem mu je ostajalo Še vedno toliko denarja — da je lahko v loterijo stavil, kar ja prav vestno vsak teden storil. »Ako so golobi v golobnjaku. pridružijo se ji n kaj radi Se drugi,« tako je mislil gospo! Ž.'anec., in »sreči je treba le vrata odpirati, da more v hišo« pravil je loterijskemu nabiralcu, kateri ie gorko pritrjeval. Kaj bi ne, saj je bil Žganec najboljši »kuntšoft« loterijskega nabiralca Jesiha. Pritrjevali so mu pa še posebno njegovi obilni prijitelji, kateri so predobro vedeli, da za vsakim pri-trdilom. vsako hvalo bogato plačilo hodi. In resnično je imel Žganec srečo, kajti enkrat, ali pa še celo dvakrat v letu je zadel res kako »ambo«. tega pa ne več vsled razlaganja »lepih sanj« po ciganki in copernici N-^žki, ampak vsled lastnega razlaganja lepih sanj po »pravih sanjskih bukvah egiptovskega Jožefa«. Račurijenje ni hilo Žgancu nikdar kaj posebno pri -ljublie-io. in ako bi mu to le količkaj bilo, izmčunitf bi si bil moral uže zdavna, da ga njegove »ambce« jako dosti stanejo, veliko več. nego mu donašajo. Pa tega Žganec ni vedel, in zaupal je slepo sreči. Nekega dne ga je nagovoril nek agent, naj bi svoje žito proti toči zavaroval, pa Žganec se je zakrohotal: »kaj jaz naj bi slepo ceno blago od njega ne dobć. Ako ga ne morejo obrnoti na svojo stran s kletvino in zmerjanjem, pn-morajo ga z svojim umazano-sladkim jezikom, tako, da ubogi kmet vendar naposled lakomnemu italijanskemu mo-lohu svoje blago za slepo ceno v žrelo vrže. Kakor rečeno, ako bi v Trstu prevagovala slovanska politika, tega zla vsaj v tolikej meri ne bi bilo, ker Slovan, bolj poStena duSa, kupČeval bi pošteno, ter ne drl ubogega slovenskega kmeta, kakor to dela Italijan. Ne moremo od manj, da bi še neke mdre ne omenili, katera našemu ubogemu kmetu pri kupčiji ne malo Škoduje, in to so tako zvani »sensali«. Za Boga, kako mora vendar to biti, da mora ta vrsta živali, katera se pri tem delu ne trudi no z rokami ne z glavo, zahtevati od vsakega prodanega voza piče 1 gld.? Ali ni to v nebo vpijoči greh, da se ubogemu trpinu, kateri svoje blago uže tako malo da ne zastonj tja vrže, vrhu vsega tega Se ta borni goldinar iz rok spuli? Pa kaj še to, ko bi Se drugih takozvanih »forteljnov« ne bilo, ki kmeta včasih ob prav veliko denarja spravijo. Takov privilegium je pa vendar malo odveč in slavna vlada bi gotovo storila ve-lezaslužno delo, da bi tudi te kaste ljudem, enako nekedanjim »kapofa-kinom«, po prstih krcnola. V Trstu so se sploh nakopičile velike napake, ki obtežujejo trgovino; mnogo teh napak bi bila uže odpravila trgovska zbornica, pa se niti ne upa dregnoti v srSenovo gnjezdo. To jo žalostno in nam kaže močno gnjilobo, ki izvira Se iz »zlatih« časov Trsta, kateri so odgojili skoraj same lehkoživce. žito zavaroval? To bi bil pač bedak — z 'letiarjem, katerega bi moral vam dati, zadenem labko lepo »ternico« in potem lahko toča moje iito magari 10 sežnjev v zemljo zabije, jaz si iz tega nič ne storim, — loterija plača vse.« In Žganec je govoril skoraj do polovice prav, kajti po malo dneh seje utrgal prav nad Smrečjem oblak, strašna zlivajica je bila združena z gosto in debelo točo; in nastopek obojega je bil ta, da ni le ves poljski pridelek uničeu bil, temuč, da je tudi kaj dosti najboljših zemljišč odplavljenih, ali pa Še z nanosom globoko zasutih bilo, in mej poslednjimi posebno Žgančevih. Ko je bil čas hranilnici obresti plačati, ni imel Žganec denarja, pa to ga ni dosti motilo, kajti posojilnica mu je posodila rada, na drugo intabula-cijo, pa umeje se, da proti veliko večini obrestim, mimo hranilnice. In izposodil si je pri posojilnici kaj rajši nekoliko več. nego je Hrav potreboval, kajti kdo se bode za 3(>0 forintov še posebno menil, in — saj je potreboval denarja za loterijo, zavarovalnico proti toči po Žgai c-evem mnenji. Ali čudno, ako se je Žgancu še tako lepo sanjalo, in ako je stavil še tako gotove iz lepih sanj »pogruntane« številke — vendar le niso hotele priti, in vendar se ju skoraj sleherni dan v trg peljal stavit, ali je pa v isti namen kakega hlapca tja poslal. Umevno je, da je Žgancu malo časa za oskrbovanje gospodarstva preostajalo, pa on se za to tudi dosti menil ni, kajti — najprej si moram zopet kaj več denarja napraviti, zadeti moram vendar le v kratkem izdatno terno, in potem uže vse EDINOST. Nekoliko se utegne v tem obziru spremeniti po odpravljenju proste luke; ali da Trst postane, kar bi moral biti, zato je treba čisto nove generacije, zato pa se nahaja zdaj Trst v trgovskem in političnem obziru v začetku krize, katera bodo terjala Se prav veliko žrtev in utegne dolgo trajati. Morda, in skoraj gotovo, se povrnejo še srebrni časi v to mesto, a zlati, kakorSni so bili od leta 1830 do 1856, nikoli več. — To je bila Trsta doba neskrbnega, srečnega otroka in ta se ne povrne več. Ta zlata doba jo pa dosti uplivala tudi na slovenskega kmeta, in ni čudo, ako se je tržaška kriza Se poprej pri njem pokazala, nego pa pri Tržačanu. Deželni zbori. Ooriiki deželni zbor je v drugej seji odobril vse volitve, potem pa izvolil deželni odbor (imena dež. odbornikov smo uže zadnjič objavili). Vlada je predložila zboru novo postavo zarad pogozdovanja Krasa, katera postava se je izročila v posvetovanje in poročanje posebnemu odseku. Prav tako se ju zgodilo s proračunom za prihodnje leto. Potem so se izvolili odseki. — V piavni odsek so iz voljeni: Pajer (predsednik), Bernardelli, dr. Ver-zegnas.si, dr. Abram, Povše, baron Locatelli, dr. Niu. Tonkll; v finančni odsek: Viljem vitez Hitler (predsednik), dr. Josip Tonkli, Gasser, Kocijančič, Evgen baron Ritter, dr. Rojic in ur. Verzegnassi; v peticijaki odsek: Dot-tori (preds.), dr. Mavrovič, Kovačič, Del Torte, Manorčič, Jonko, Ivančič. Poslanee baron Locatelli je stavil predlog, naj se deželnim odbornikom zniža letna plača od 1200 na 600 gld., kateri predlog pride na dnevni red v prihodnjo (de-našnjo) sejo. S tem je bila sklenena'2. seja. Is ter s ki dei. zbor. Iz telegrama v zadnjem listu so naši čitatelji leliko razvideli, da dež. glavar istrski smatra istrske Slovane za brezpravno ljudstvo; ves govor je bil ponavljenje tega, kar v »Indipen-dente« vsak dan Čitamo. 16. popoludne je imel zbor drugo sejo, pri katerej je zbor verificiral ali odobril vse volitve razen volitev dr. Sterka, Spinčič-a, Križanaca, dr. Konstantini-a, barona Lazzarlni-ja, Dolda noviča, Berbut-a, Bolmarcicha in Elu-scbegg-a ne. Proti vsem tem volitvam so došle pritožbe; proti onej č. g. dr. Sterk-a sicer ne, a to je deželni odbor ex offieio sklenol zavreči, in mej tem, ko zbor vse druge morda potrdi, utegne volitev dr. Sterka-a biez postavnih razlogov zavreči. V odseku ni italijanska večina volila skoraj nobenega Slovana, le verificijski komisiji je g. Lagiuja, v finančnem odseku č. g. Zarmlič iti v šolskem dr. Sterk. G. Spinčič-a, kateri je gotovo najboljši školnik v zboru, povsod so izpustili, no uže vedo zakaj. Včeraj je bila zopet seja, o katerej poročamo prihodnjič, za danes le toliko, da je bil srdit boj mej Slovani in Italijani. (Glej telegram.) zopet gladko po| le. Tako si je mož mislil in odpeljal se je zopet v trg, kajti sanjalo se mu je od ognja, in — to pomenja srečo. Dasi pa v posojilnici za Zgani a denarja uže davno ni več bilo, vendar si ni zaraui tega nič kaj žalil; kajti — gospod Izak Faiteles v mestu j* bil proti njemu kaj prijaze n mož« on mu je rad posodil, m za posojila ni uiti listin neumnih formalitet v zemljiškej knjigi zahteval; le malo me n;ico si j t) izgovarjal, saj je t.o le »kakot mala formaliteta kupčije,« kakor je Faiteles rekel — saj ŽKanec mu je bil še veliko več vreden, nego tako majhno posojilce. Zganec je me jico ped pisal, in poiskal koj v »sanjskih bukvicah« številke, katere juda in menjico pomenijo, in stavil jih je v loterijo. Faiteles je plačeval radovoljno v hranilnici in v posojilnici obroke in obresti dal je še celo Zgancu kaj na roko - pa zdaj vse le proti tistim neumnim forma-litetam pri zemljiškej knjigi; menjice je pa radovoljno prolongira!. Po kakih d ven lelib, po u t rvanju oblaka je bilo v velikej sobi v Turniču kaj živo. V njej so bili namreč advokaije s celimi butarami pisarij, bil je pa v njej tudi gosp. sodnik z sodniškim pisarjem in — po euej uri je bil Turn č »v prvo«, »v drugič« in »v tretjič« trgovcu Izaku Faiteles — odbit. Žgunec ni bil več dober posestnik, ampak zopet majcen kajžar, kajti ostalo mu je od vsega Je par njivic proste lastnine in ena kravica; ostalo mu je pa št nekaj — njegovo zaupanje v sanjsko knjigo in v loterijo. • He loterijec ! Zganec ! kaj si danes sanjal?« rogali so se mu pobalinl, kedar so ga pred kajžico se umazano in zuuč-kano sanjsko knjigo v rokah, sedečega Politični pregled. Notranje dežele. Včerajšnja Neue freie Presse očita Slovencem, da so o-; krivi zadnjih rabuk v Trstu. — Da, Slovenci so vsega krivi ; le laži in obrekovanja tega judovskega časnika niso oni krivi. — O uboga iredenta, kako si ti nedolžna, in vendar moraš toliko trpeti od zlobnih Slovencev ! V Zagrebu se je 17. t. m. zbralo več poslancev, da se posvetujejo o politiškem položji. V občinskem svetu pa se je stavil predlog, naj se županu izreče nezaupanje, ker se v določenem času ni vrnol z odpusta ter ga ni bilo v Zagrebu, ko je bila rabuka. V Zagrebu je zdaj tih mir, ali iz Karlovca in Senja se poroča, da so tudi tam bili nemiri zarad mad-jarskih napisov na grbih, katere so strgali raz poslopij ; v Senj se morali poslati vojake. Zagrebški policijski načelnik je bil odstavljen, njegov nastopnik pa neposrednje podredjen vladnemu komisarju. Z Ogerskega se vedno še poroča o posameznih napadih na jude in dru-zih stvareh, katere Madjarom ne delajo česti, ampak očitno kaž<5 na bližnji propad mjdjarske mogočnosti. Vlade prva skrb je madjarjenje Slovanov in Rumuncev, zato pa ne more misliti na občno blagostanje, katero vedno bolj propada ne le mej stiska-nimi Slovani in Rumunci, temuč tudi mej prenapetimi Madjari, ki mislijo, da so neko izvoljeno, za vladanje rojeno ljudstvo ; da v tacih okoliščinah zviti judje žanjejo, kdo bi se temu čudil; in Madjarom vse proganjanje judov prav nič ne koristi, ako bodo delali tako, kakor delajo zdaj, prav lehko se zgodi, da judje pridejo celo na krmilo državne politike, ker judje so kakor kužna bolezen, oni se najbolj pasejo tam, kdor je mnogo gnjilobe in smradu. Mi smo večkrat o tem govorili in Madjarom prorokovali propad, a kaj hočemo, ponižne naše besede glasu ne ču;e previsoko in pretrdo madjarsko uho. Madjari z svojim madjarjenjem greš6 zoper naravo, in ta je najostrejša i najbolj pravična sodnica, ker kaznuje vsak greh, storjen zoper njo, po lastnih zakonih. Kaj je Madjarom rodilo zatiranje Slovanov gmoinega in duševnega napredka? Rodilo jim jo to, videli; ali pa uže celo, - kadar so ga v trgu pred loterijskimi vrati stoječega, ter številke na modrem lističu, z onimi na vratih s kredo zapisanimi primiriajočega. našli. V kratkem mu je umrla žena, katera je mali ostanek nekdanjega blagostanju prav marljivo oskrbovala, in sč Žgancem slo je kaj hitro navzdol. Kimilo ni bil več kajžar, ampak sploh nič. Nekoliko časa so imeli sosedje z njim usmiljenje, pa le nekoliko časa, kajti Žganec ni poznal kmalo diuzega, nego dve reči nu svetu, namreč: šnops in loterijo. V sosednje mestice, v katerem je Fajteles kraljeval, zahajalo je^dosti tujcev na zrak in po kupčijan; in Žganec seje prepričal, da se beračenje v mestu boljše izplača, nego pa usmiljenje sosedov. Nek krčmarski hlevski hlapec mu je puščal v gorkem hlevu prenočevanje, — In koj poleg kičmeje Šnopsarija in loterija. Zganec je postal kmalo v mestu tujcem dob'o znana oseba, kajti piosjači! je vedno, ko je vrata došle koči|e onprl, ali pa potno torbo za došJim tujcem nesel ; za par krajcarčkov »za eno lepo ternco«. Pred nekoliko tedni ga je zapodil krčmar iz hiše, ker mu je, vedno pijan, goste preveč nadlegoval; in od takrat gu ni nihče več v mestu videl. Nek voznik, kateri je Iz več ur oddaljene vasi blag«1 v mesto pripeljal, pravil je, da so pri njih v gozdu nekega starega moža obe šenega našli — vrednosti da ni imel pri sebi nikake, pač pa umazane in razcapane »prave sanj-k^ bukve egiptovskega Jožefa« in pa čuda dosti loterijskih listkov. O i otem obiskal v njegovem stanovanji, ineza sta v Carjigrad spremila ministra Radonič in Plamenac; obema je sultan podelil veliki kordon Med-jedije-reda. Sultan sam je brzojavi I črnogorskej knežinji, da je knez srečno dospel v Caijigrad ter jej voščil srečo k omožitvi princesinje Zorke. Kdo v<$, ali bode to prijateljstvo dolgo trajalo ! — V politiških krogih govorć, da se črnogorski knez snide tudi z bolgarskim knezom. V Petroburgu so zadnje dni zopet zasačili mnogo nihilistov. Sešli so se v posvetovanje, da sklenejo, kake grozovitosti imajo daljo počenjati, a bili so zasačeni in odpeljani v trančo, kamor solnce ne sije. h Madrida zopet poročajo, da je na Španskem mir. Ta vsakdanja la-koniČna poročila so najbolje priče, da je na Španskem mir kaj nenavadnega, sicer bi tacih poročil ne trebalo. — Španski kralj se napoti na Nemško in so snide z nemškim cesarjem v Homburgu. Kitajski poslanci, poverjeni pri evropskih dvorih, svetovali so ki-tajskej vladi, naj domu pokliče redne kitajske vojake, ki se v Tonkinu pod črnim praporom bojujejo zoper Francoze. — Iz Saigona je dospela vest, da so Francozi iz trdnjave Namdieh zopet napali Tonkince in da imajo poslednji veliko zgubo, mej tem ko Francozi niso nobenega vojaka zgubili. Dopisi. \ Trstu, 19. avgusta. [Predvečer in rojstni dan presvitle/a cesarja v Trstu.) Napovedano sviranje godbe na velikem trgu pred mestno palačo je izostalo radi viharnega vremena in oblaki prepreženega obnenja. ki se je ves božji dan na dež pripravljalo. Krasne piece, patrijotične^a zal'žaja, so bile na vsporedu; toda, kaj hočemo? — človek obrača, burja pa obrne. Koj ob pol o*mib se je pričela ljudstva množica gnetiti in valiti proti velikemu trgu, kder je uže bilo vse natlačeno, glava pri glavi, in nemirno pričakovalo godbe. Dne 2. avgusta je minolo leto, kar je gadja ire-lenta zagnala osodopolno bombo, ki je toliko ialega očinola iu nemira prouzročila. Uprav isti večer se je trlo ljudstva po korsu, na borznem i velikem trgu, nič slabega ne sluteč, na tisoče in tisoče. Privrelo je bilo, da prisostvuje veličast-nej bakljadi Avstriji zvestih vetera icev. L>ne 4. avgusta t. 1. je zlobna roka vrgla petardo v ulici »Sorgente«, ki ni nič hudega prouzročila; sedaj je ta svojim razpokom le tlak potrnola. S tem je hotela iredenta pokazati, da še Živi in po j^doo-letnem odmoru je riamerjavala nekako prestrašiti veterance in meščane, da se ne prikažejo na ulice. Meščani i nerne-ščaui se niso zbali otročjega pretenia; še pred 7. so privreli iz stanovanj, kakor bučele iz panja, napolnivši vse ulice in trge. kodar se je imela premikati slavnostna bakljada. Na trgu pred veliko kasarno je pričakovala vojaško godbo polka Albreht kompaktna masa delalcev, dni* narjev, tlakov, tržaške mladine itd., bro-ječa na stotine in stotine. Toč 10 ob 8. skoz glavna vrata kasarne prikoraka godba, obkoljena od vrste vojakov, nosečih lampijone. Godba zasvira cesarsko himno, nebrojna množica prisotnih pa gromovito zaorl: »Evviva«, »Živijo« na cesarja, cesarsko obitelj, Avstrijo itd. To je bil glas, ki je potresal zrak, enak šumenju morskih valov. Godba se pomika dalje po ulici Torrente in proti korzu, ljudstva pa je stalo ob ulicah nepregledna vrsta. Delalci pa, i mej temi marsikatera suknja na Škarje, postavijo se pred godbo i drugi za njo, atopaje vrejeni v goste vrste, orili so brez prenehanja: »Evviva«, »Živijo!« Vse to je človeka spominalo na črno vojsko, ki se proti skupnemu sovražniku pomika. Ko pa godba jame svirati »O Avstrija moja«, frenetičnim »Evviva« in »Živijo«-klicem, ni hotelo biti ni konca • ii kraja. In tako so stopali Oalje po korsu na veliki trg; ta je bil ljudstva tako natlačen, kakor sod slauikov, in ljudstvo, priŠedSl pred mestno palačo, zagnalo je tak krik in vriŠČ, kakor bi se okoli stoječe palače na temelju majale in na kup letele. Potem godba, vedno od ljudstva spremljana, ki je oČividno rastlo, — liki kepica snega, spuščena z nore v lolino, maršira proti ulici »SS. Martiri« (88. MuČenikov) pred stanovanje uivizij-skega poveljnika bar. Kob a. Ko pa muzika dospe na »Piaiza Lipsia« (Lipski trg) pri cerkvi sv. Antona starega, zasliši se zamolkel razpok projektila, ki je množico iznenada tako prestrašil, da je začela na v3e kraje begati. To je bila petarda, ki se je razpočiia v bližini sprevoda in pred c. k. vojaško godbo, v grmovju na vrtu (giardinetto). ki se nahaja pred c. k. gimnazijskim poslopjem, in lala na znanje, da iredenta hoč' vsekako demonstrirati; škode pa ni prouzročila, ker ob tistej uri je bil vrt už^ zaprt. Petarda je bila, kakor se navadno sodi, iz debelega, trdnega papirja, previđena dol* gim stenjem, in zločinska duša je uŽe tačas lahko daleč bila, ko se je ta razpo-dija. Ljudje si pripovedujejo, da so straže k malu na to zločinca prijele na trgu »del Sale«, pravijo, nekega gospoda, ko je ta uprav namerjaval sesti v kočijo, ki ga je neki tam pričakovala. Koliko utegne na tem biti resnice, za to ne dajem poroštva; to pa vem, daje straža Še isti večer v ulici »Lazzaretto vecchlo« ukle-nola težaka, ki sta žvižgala in rogala se mimostopajočej godbi. Povedal sem, da je prikrita i zlobna roka položila petardo v času, ko se je proti onej strani inesta pomikala vojaška godba. Petarda pa ni bi a namenjena vojaškej. pač p«i veteran-renenoma napolnjevalo zrak z »Evviva«- in »Živijo«-kli*i. Ko je veteranska godba neuala, pričela je svirati ona »fakinov«, ki je sklepala sprevod, za katerem se je zopet navadnega ljudstva pomikalo na tisoče. Povedati še moram, da so bili veterani uže vse zvedeli o petardi na lipskem trgu. Ko sprevoa pride na mesto, kder je lansko leto bomba razpočila, to je, pred hoteijem »Pri črnem orlu« na korsu, cela vrsta veteranov, in brezštevilnega druzega ljudstva, zagrmi, kakor en mož: »Evviva« in »Živijo Nj. Veličanstvo Franc Joief I., Njegova obitelj, Avstrija«; mej sviraujem »Hadecki«-marša in s povešeno zastavo stopajo mimo hiše, iz katere je toliko zla prišlo. Zatem se pomikajo na veliki trg pred namestnikovo palačo, kder so zagodli več komadov i mej temi cesarsko himno. Po kratkem nagovoru gospoda predsednika veteranskemu društvu, Račke ja, zaoro veterani trikratni »Hoch!« »Evvival« »ŽMjo!« na presvetlega cesarja, Okoli stoječi so pa na to zaupili : »Živijo veterani!« Potem se sprevod pomika okoli vrta in nove Lloy love palače v ulico »Ss. Martiri« pred stan divizijnega poveljnika, kder mu ljudstvo napravi velikansko ovacijo. Ko so se pa jeli vračati, zopet je pričelo ljudstvo vpiti: »Fora« iu »Abbasso«, ter pri tej prii.ki jelo metati kamenje ali druzega ka) v prostore ali druge lokale, kodar se Lahoui zbirajo. Nekoliko pred 11. se sprevo i umakne v kasarno, godba »fakinov« pa spremlja zastavi svojo i u ono društva »Untone« na stan vodstva društev. Ob H1/, se množica, sestojoča iz kakovih 400 osob (pa ne, kikor »Plu-colo« krivo poroča, le iz 150), napoti skozi ulico »Farneto«, k poslopju italijanske ginnastike, kder vse zdrobi, kar jej pride pod roko. Ta množica ni obstajala le iz poulične drhali, kakor pišejo vlaški lokalni časniki, temveč mej to se je zapazila marsikatera osoba, ki hi prav lepo paradirala v katerem salonu. Nenoji ten zlezejo čez zid in pregrajo na vrt pred nišo, kder pričnejo metati na cesto stole, klopi, inize, svetilnice, lampijone, vrata, okna, ponijejo vsa, da ni o-tilo skoraj cel6 drevesa na vrtu, in druge rastline porežejo in tako zdrobe, da ni ostalo kosa za rabo. Namerjavalo se je vlomiti v poslopje po zastavo, pa vrata so močna iu tudi časa ni bilo, kajti oglasi se straža, močna do 30 mož. ki za pove, naj se razidejo. Četa pa ni marala raziti se, in vedla se je tako, kakor bi se nameravala ustav- ljati policiji; na tretji klic, jedna izmej straž ustreli iz revolverja v zrak dvakrat, na kar se gruča prestraši in raziđe po bližnjih ulicah. Ko straže stopijo na vrt pred poslopje omenjenega društva, vidijo, da ni kosa pri kosu; v tem zapazijo dva, ki sta se prikrita tičala v nekej lopi na vrtu, ta zbežita in poskakata na ulico, ali kesneje jednega teh straže ustavijo. Skoda znaša do 3000 goldinarjev. To vse se je zgodilo v četrt ure, in da ni k malu straža pritisnoln, gotovo bi bili poslopje zažgali ; kajti izmej množice se je čul glas: »Demo gbe fogol« (žažgimo ga!) »Femo nn fogo di San Giovannil« (Za» netimo kresi), in tudi zastavo so hoteli imeti, da jo denejo ali zmeljejo v prah. Druga enaka Četa se je pomikala prepe-vaje v staro mesto, ta pa ni škode povzročila. Tudi po drugih krajih so marsikatero okno pobili, osobito tam, kder se zbirajo iredenti. Ena četa je odrinola pred uredništvo »Indipendente-ja«, tam močno razbijala in skora) vrata vlomila, pa policija jej je račune prečrtala. In posledice temu so, da je »Indi-pendenle« drugi dan na prvem mestu mej »Notizie Locali« prinesel novico o rojstvenem dnevu premilega nam cesarja itd., kar prej ni nikdar storil. Ali ie to storil iz strahu pred razsrjenimi meščani, ali pred konfiskacijo? to znajo bogovi — in on 1 Vtorek se je v Italijo odpeljalo 15 voz samih čifutov, ki so se zbali drugi večer, to je, 18. avgusta, kajti mej ljudstvom se je bil glas raz nesel, da na večer nekateri misli|o obiskati staro mesto. Kakor se vidi, strah je lepa reč, ki tudi »Indipendente-ja« prisili, »glorijo« peti. * » 18. t. m. zjutraj ob 4. uri nam je naznanjal pok kanonov, da je napočil dan rojstva našega cesarja. — Ob 9. uri je bila sv. maša pri sv. Juštu, potem defiliranje vojakov na velikem trgu; popoludne pa obed oficirjev v velikej kasarni, mej ka terim je vojaški poveljnik napil cesarju, katero napitnico je zopet naznanjal grom topov z grada. Največja Btvar je bila zvečer v prostornem vrtu »Mondo nuovo«, kder je novo društvo »Avstria« napravilo velikansko veselico in v ta namen vrt spremenilo, skoraj bi rekli, v vseh barvah goreči park. Veselice se je udeležilo skoruj 4000 osob, mej njimi skoraj polovica Slovencev, akoprem se niso slovenska društva oficijalno udeležila in to iz uzroka, ker je predsednik društva »Avstria« sam željo izrazil, da ne bi »živio-klici« zakrili vseh drugih klicev in pa tudi iz uzroka, ker naša društva nočejo v žrjavico po konstanj za druge. K ljubu temu pa je pri veselici skoraj prevladal »Živio«, ker brez Slovencev se sploh v Trstu ne dajo napravljati ljudske veselice. — Godli ste 2 godbi, godba nadvojvoda Leopolda (dofila iz Gorice) in pa veteranska; oba godbi ste se odlikovali, posebno pa so Slovenci živahno pozdravljali »venček slovanskih napevov« in »Naprej«, prvi kotnad je godla vojaška, drugi pa veteranska godba, oba kaj izvrstno, če tudi nista bila v sporedu, na zahtevanje Slovencev. — Umetni ognji so bili kaj posebnega in veselica se je vršila prav lepo. — Živahno so ljudje pozdravljali namestnika in vojaškega poveljnika, ko sta prišla in odšla in predsednik društva »Avstria«, mladi gospod Verona, odposlal je cesarju v Ischl 2 telegrama; v enem je omenil, da ljudstvo živahno pozdravlja najvrednejša namestnika cesarjevega, kar so viši in mži krogi na razne uačine razlagali in komentirali. Veselica je trajala skoro do polunoči in ni bilo nobenega nereda. — Ko pa je po veselici poročevalec »Tagblatta« Artur Brehmer šel skoz »A< que lotto«, proti svojemi&> domu, ga je kalcih 30 mladih Iredentarjev se železom okovanimi palicami napadlo in tako neusmiljeno mahalo po njemu, da so mu več globokih ran, in eno celo nevarno v glavo zadeli, tako da je mladenič v krvi obležal in da so ga morali v nezavesti odnesti v bolnico. — Ko so to dovršili, šli so pred redakcijo »Tagblatta« in tam strašno razsajali in razbijali. Še le tam se je pokazal po dolgem razbijanju c. k. redar, pred katerem so pa fantalini bežali, kakor bi jim bil pokadil, ali prišli so drugi redarski patrolji v roke, kateraje ujela in v lukno odpeljala dva pobalina, 23 letnega vatlarja Antona Jndri in 20 let nega zlatarja Artura Micheluzzi; ujela je policija še več drugih napadnikov Breh-merja in razsajalcev, mej njimi so nekateri sinovi slovenskih roditeljev, in sice-takih, ki Še zdaj ne znajo druzega jezika, nego slovenskega. Ali ni to dokaz, da je tukaj marsikaj gnjilega? Ni li to dokaz, da slovensku mladino tukajšnja sistema kar z silo goni v naročje Iredente 1 Omeniti nam je, da so ti pobalini tudi necega starega pijanega moža, rodom Slovenca, prav hudo nabili, samo zato, ker je kličal na ulici »Evviva Austrial« * * . V nedeljo popoludne so se zbrali Ire-dentarji, kakih 150 mož. v gostilni blizo italijanske telovadnice, da se posvetujejo, kako planejo na »Austriacante«. Oboroženi so bili z revolverji, okovanimi palicami in ročniki »salva vita«. Policija je za to znala in je gostilno obkolila, nad-inšpektor Zempirek pa je šel notri in za-povedal.da se morajo raziti drug za drugim. Dva stražnika pa sta vsacega posebs preiskala in mu vsela orožje. Tako razoro-ženl so šli pobalini v kavarno »Chiczza,« tam so čakali noči. — Po 10. uri so nekateri veterani prišli iz bošketaprav dobre volje in so po poti kričali »Evviva« in »Živio Avstrija«, tako so klicali tudi, ko so Šli inimo kavarne »Chiozza«, nasproti naše tiskarne; a ko to Iredentarji slišijo, planejo iz kavarne na veterane, katerih je bilo le kakih 5 ali 6, in začnejo po njih neusmiljeno mlatiti s palicami in drugim orodjem, da so tri prav močno ranili. Na to je došla močna patrola stražnikov, njim na čelu nadinšpektor Zempirek; a ko junaki vidijo stražo, urno ooneso pete. Pri vsem tem pa so prišli štirje policiji v mreže. Kavarno »Chio/.za« je moral potem gospodar precej, še pred polnočjo zapreti — Ranjeni veterani so vsi Slovenci, saj je skoro Vio veteranov tako in tako Slovencev; eden je godec Franc Zbevnik rojen v Novem mestu, drugi obrtnik Joief KerJtal iz Postojnskega okraja in tretji Fran Krt iz Lukovce. Vsi trije so močno ranjeni. Ljudstvo je bilo tako razsrjeno, da seje bilo bati tudi v nedeljo naskoka »Gimnastike«, zarad česar jo Še vedno policija straži noč in dan. V ponedeljek so se tudi ponavljale ne-katere demonstracije in ne bo še k malu miru; a poročilo o drugih nadrobnoBtib ln uvoden članek o zadnjih homatijah prinesemo v prihodnjej številki. Iz Brezovice* 16. avgusta. Gospod dopisnik iz Materije hoče imeti neko pojasnilo mojega poročila v lzvenrednem občnem zborovanju naše čitalnice. On namreč ga ni umel, ali ga ni hotel umeti; ves njegov dopis pa je nekako tak, kakor da bi ga pisal »volk v ovi jej koitU — Prav mu ni ono. kar je pri zborovanju govoril g. Kastelec, ter pravi, da so bili Materijcl z jednim stavkom razžaljeni, in hoče imeti za to pojasnila I Gospodu dopisniku moram najprej to povedati, ako je ud čitalničen, bil bi pri zborovanju in bil bi lehko, in dolžnost mu je bila, da bi bil uže tam g. govorniku stvar očital, ter ga zavrnol, ali tir-jal od njega dokazov. Ker pa to ni bilo, to je, da gosped dopisnik ni bil pri zborovanju, ker vse kaze, da ni nje ud, zato je ves njegov dopis le »volk v ovčjej koži«, kakor on sam. — Da sem jaz, kot E oroče valeč, morebiti drugače mislil, ka-or si vaš kmet razlaga, to je nespametna trditev. Jaz sem oni stavek tako napisal, kakor ga je gosp. govornik govoril, teds»j ako vam ni prav, ako ste razžaljeni, pojdite k gosp. Kastdcu — on je to govoril — on vam tudi dokazov za to da, ter vas potolaži. On je gotovo vedel, kaj je govoril. In kar je govoril, prepričan sem, da je resnica. S tem bi bil ustregel želji in prošnji dopisnikovej I *) Domače in razne vesti. Slovencem v Trma ftn okolici! Akoprem se niso naša društva in okoličani nič mešali v zadnje homatije, vendar so se našli taki italijanski listi v mestu in taki poročevalci' v dunajske liste, kateri bi nam, posebno pa okoličanom, radi na vrat obesili krivdo za zadnje rabuke. — Uže enkrat so Šli Slovenci po kostanj v žrjavico za druge; oni so se borili na povelje, pa so bili za to zasra-movani in kaznovani ; neprijateljem Avstrije se je prav dalo. — Zatorej pa javimo s tem, da so oni listi in poročevalci, kateri Slovence za zadnje rabuke odgovorne delajo, hudobni lažniki; nobeno slovensko društvo in noben okoličan se ni udeležil zadnjih homatij, in to vsled •) Drugi del dopisa smo izpustili, ker mi ne smatramo za razžaljenje poprejšnjega predsednika, ako je pisal dopisnik iz Materije 2. avgusta, da so Materljci Želeli, da postane gosp. K. predsednik čitalnice Brezoviške. Ml smo stvar tako razumeli, da g. K ima več upliva na ljudstvo, in to utegne morda res biti. — A to ne spodbija velikih zaslug poprejšnjega predsednika in ustanovitelja čitalnice, tu ne zniža njegovih zaslug za narodno stvar Blaga duša skoraj navadno no najde mej ljudstvom tistega priznanja, kakoršnega bi zaslužila; ona se tudi ne briga toliko za javno menenje in javno hvaležnost, nego za glas lastne vesti, lustnega srca. Poprejšnjega gosp. predsednika smo mi Bpoznali za tako blago dušo in za celega, moža, katerega pač ne more razŽallti to, da kedo piše, da ima kedo drug mej ljudstvom več upliva, nego on, iu da se morda temu večemu uplivu posreči, da nastane v Materiji veča edinost Kedor pozna človeško slaboto in strast, pač se ne bode čudil takim prikaznim in ml ne vidimo nobenega ni'doslednjeca koraka v tem, da postavimo poprejšnjega gospoda predsednika v izgled, kot uzor rodoljubja, a sedanjemu pripisujemo več upliva. — Qui bene distingult etc. — Sicer pa želimo, da je s tem pri kraju polemika o tej zadevi, — ker veruje naj nam gosp. dopisnik, da smo uže toliko skušeni, da znamo razločevati, kaj je dosledno, kaj nedosledno. tfred. sklepa načelnikov naših društev in drugih veljakov. Mi celo opominjamo naše ljudi, na| se tudi v bodoče drže daleč od homatij brez pravega cilja. — Cesar predobro pozna zvestobo Slovencev, ni treba, da bi to, kar nam je prirojeno, in kar se umeje pri nas samo ob sebi, še posebno demonstrativno kazali. Tudi se ne bojimo Iredentarjev; naj nam vlada le pravična b ide in naj podpira naše opravičena težnje, pa se Iredenta sama po sebi zgubi. Cesar pa sme na vsak klic raču-niti na vsacega Slovenca kri in imetje brezpogojno. Torej dragi Slovenci, le mir, in Čakajmo, da postanejo zrele tepke l — Ves Trst ve, da iina naša politična oblast na telegrame strogo oko, Še resnična dejanja se dostikrat prečrtajo, in zato pra-šamo: Kako pa je to, da se lažnjivi ob-rekovalni telegrami zoper Slovence v dunajske liste dopuščajo? — Graf Orindur — Tržaške novosti. Za uboge po-gorelce v Koritnici na Tolminskem je na-m^stništvo dovolilo nabiro milodarov po vsej goriškej deželi. Človekoljubom priporočamo, da pomagajo ne le Iscbfotom, ampak tudi domačim revežem. Nesreče. Tridesetletni težak Ivan N. se je tako navlekel božje kapljice, da ste mu nogi odrekle službo, vsled Česar telebne na tlak in se močno na glavo poškodva. Ta vrli potomec Noetov si zdaj razbito glavo v bolnišnici zdravi. — Nastal je velik tepež na starej »Barrieri« mej tastom Jožefa Srba, dninarja stanujočega v Rocolju in drugimi tovariši. Srbo pa, hoteč jih pomiriti, prime svojega tasta pod pazduho, da ga seboj odpelje in tako reši vinjene druhali. Ali v tem ga eden nasprotnikov tako močno z nogo v trebuh sune, da na mestu omedli. Ko se zave, odpeljejo ga v bolnišnico. Po nesreči, ali kali? - Sedemindvajsetletna točarica Ana Branik, morala je Iti v bolnišnico, ker je v tepeŽu dobila z nožem jlve rani v obraz. Samomor. (Stiriinštiridesetletni Ivan Zotta iz Casteltesina, dninar v Zanetti-jevaj tovarni, pil je strup in umrl. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico pri s. Justu. Poskus samomora. Sedemnajstletna dekla iz Videmske okolice na Laškem. Evgenija Bortoluzzi, bivajoča v »Androna deli' Olmo», skočila je v pondeljek zvečer v morje, z namenom, vsemu posvetnemu slovo dati. Ali našel se je angelj varuh, v osobi ladjarja, ki nespametno dekle morskih valov in gotove smrti reši. Dekle se zdaj nahaja v mestnej bolnišnici. Po uzrokih prašati, ki so jo prisilili k temu koraku, bilo bi zaman. Tatvine in policijsko. V nedeljo zlezejo nepozvani in nepoznati de-lalci-obiratelji na vrt gosp. viteza Pul-gher-ja v ulici Murat in oberejo dve bruSki do poslednjega repa. V pondeljek po noči je v kavani »Pri starej šrangi« policiji dobro znan Karol S. nekemu kotlarju izmaknol žepno uro sč srebrno verižico in potem Šel, kakor bi mu pod petami gorelo. Straža udere za njim in ga konečno dohiti; sprejme ga v svojo sredo ter odpelje, kder bo imel priliko, študirati ure na solnce. Dva na eden mahljaj. V nedeljo popoludne so policij ni agentje vzeli pod svojo zaštito Pavla Samujila Biitnouda in njega zvesto ljubico Viktorijo P. Ta Samujil je k nam priletel iz Berolina, kder je izneveril 18060 mark na škodo ondotne nemške banke. Stanoval je v ulici »Ghega« pod izmišljenim imenom. Izpred sodišča. Petinšestdeset-letni starec K. Batič, klobučar, imenovan »e| flastro«, obsojen je v šestmesečno ječo. Starec je obdolžen in krivim spoznan nemoralnega počenjanja z osemletno deklico Marijo Zaiek. Obravnava se }e vršila tajno. Redarstvu v ravnanje. V nedeljo zjutraj po prvej maši je nek pijan potepin jjoštenege moža J. Mikola surovo terjal, naj mu da ognja; Mikol mu je odgovoril, da ga nema, ker ne kadi, a potepin mu je dal na to zaušnico. Na tak način ti potepini ob nedeljah tudi uboge okoličanke pretepajo, ako jim ne dajo mleka ali jajc zastonj; še le oni dan je v ulici Barriera vecchia nek tak potepin zahteval od neke žene jajc, ker pa mu jih ni hotela dati, tako pretepal jo je, da je bila krvava. Taki napadi se gode skoraj vsako nedeljo in ubogo ljudstvo strašno toži, da v Trstu k malu ne bo varno živenja. Mi na to opozarjemo policijo in prosimo, da pazi ob nedeljah okoli cerkve sv. Antona, okoli sv Jakopa in po ulici »Barriera« na one lopove. Odbor pekovskega društva »«ladranska Zarja« vabi vse ude, da se vdeleže v nedeljo maše in veselice del. podpornega društva. t Gosp. Franc Moborčić, posestnik, bivši deželni poslanec in župan, ud okrajnega cestnega in šolskega odbora, odlikovan sč zlatim križcem za zasluge s krono, vrli rodoljub in na Krasu eden najveljavnejših in najuplivnejših mož. oče sedanjega kraškega poslanca, g. Rajmunda AfohoritČa, umrl je včeraj ob 5. uri popoludne v tržažkej bolnici. — Vsled hudega podkoŽnika na vratu je moral priti v Trst, da mu ga operirajo EDINOST. zdravniki; operacija je izšla srečno; bilo mu je boljše; kar n.ikr&t pa se je pokazalo pred včerajšnjem, da mti je kri otrovana. — Umrl je mirno, previden s& sv. zakramenti za umirajoče. Njegova družina zgubila je skrbnega očeta, mnogi njegovi prijatelji izvrstnega družabnika, kraško ljudstvo vestnega in dobrega svetovalca in pomočnika. Rajnki bil je nenavadno bistroumen, gostoljuben in mož srečnei-a temperamenti. Mnogi ga bo'io čas svojega ftvenja pogrešali. Tu ii mi mu bomo hranili vedno čistni spomin. Boii mu lehka zemljica 1 Truplo rajncega se prepelje v Matau i, kder bode pogreb v pntek ob 9. uri dopolu t ne. Mnogi tržaški njegovi prijatelji in štovatelji so mu položili '»a rakev prekrasni ve'i»c. Ha/ph«ue »te ftlužbl polnočnega učitelja na gorilkej deknškej pripravnici in pa učit dja veronauka na no-riškej viŠjej realki. Prošnje na goriški deželni šohki svet. Vabilo k besedi« katero priredi kobaridska narodna čitalnica v nedeljo, dne 26. ivgusta v Zs/anovej dvorani ob osmih zvečer. Spored: 1. V-černica, moški zbor 8 tenor-solom, dr. G. Ipavec. — 2. Govor. — 3. »Zvezdicam,« m-šani zbor, H. Kolarič. — 4. Igra: »Nemški ne znajo«, v 1 lejanji. — 5. »Sladka kislica«. moški zbor. Av. Leban. — Po besedi domaČa zabava, ples, patje, — umHiteljni ognji. Vstopnina k besedi 20 kr., k plesu 1 gld. K obilnej udeležitvi vabi uljudno Odbor. \a c. k. koperskem moškem učiteljišči so se vršili pismeni izpiti 2relo-ti o l 2. do 12. julija ustmeni pa o i 15. do 24. julija. K izpitu zrelosti se je oglasilo 24 gosp. pripravnikov, mej temi 3 externisti. Izpit zrelosti je učinilo 16, 4 so repi-obirani uit 2 meseca, 4 pa na eno leto. Da jih je toliko reprobiranih, temu so največ krive gosli; klor se ni priučil v 4 letin toliko gosli, tem inanj se jih priuči v dveh ali desetih mesecih. I a Podgrada nam pišejo 19. t. m.: Cesarjev rojstni dan se je praznoval tu slov-sno. Svečane maše v Hrušici so se udeleŽ li vsi dostojanstveniki, veterani in narod. Večer razsvitljevali so innogobar-ve.ii bengalični ognji i pokajoče rakete, trud g. viteza Vicco, koji je potem izvrstno pogostil nad 60 osob vseh stanov, ter družbo zabaval pozno še po polunoči. Ziviol Baron Wf nkler odstopi, tako čitamo v telegramih z Dunaja v raznih tržaških listih. — Te vesti se prepogo-stoma ponavljajo, zato pa nam hodi na misel slovenska govorica, da tistemu, o katerem vedno govore, da je umrl, zdaljšajo živenje. Nadejamo se, da ta rek obvelja tudi glede gosp. bar. Wink-lerja odstopa, po katerem nemSkutarji tako neizrečeno hrepene. Ladija »Pola« je 20. i. m. z avstrijsko preiskovalno ekspedicijo dospeia v Hamburg ter tam izkrcala svoje aparate. Sprejeli so jo z veliko slavno-tjo, nekoliko dni utegne tam ostati. Bila je na popotovanju jako srečna; vse osobje je v najboljše;« zdravji. Kolera. Od 17. do 18. v jutro je umrlo za to boleznijo osob: v Kahiri 4; Alek-samlriji 50; v provinciji Behera 28; v prov. Gazbieh 7; v prov. Gnarkieh 4; v prov. Benisouef 10; v prov. Ghirgheh 80; v prov. Minieh 5. K tem mora se dodati še 132 osob, ki so za kolero umrle od 10 do 17. avgusta, katere niso bile registrirane o pravem času v poprejšnjih izkazih. V pon-deljek je umrlo v Kahiri in provincijali 310. osob. Brzojavna vest iz Aleksandrije, dne 20. t. m. naznanja to-le: Danes j^ tukaj zamrlo 31. osob za kolero, ena izmej angličanske posadke. Ona pa iz Kahire naznanja, dne 20. t. m. to le: Dne 18. t. m. je umrlo za kolero osob v mestu 4. in v provincijali pa 266; 19. t. m. v Kahiri 1. in v prov. 310. Brzojavna vest iz Londona, dne 17. t. m. javlja to-le: Oficijelni izkaz naznanja, da je 16. t. m. v Kahiri za kolero umrlo le 7. osob, ali po selih (na deželi), osobito pa v provinciji Behera, Širi se kolera. Do zdaj je umrlo osob angličanske posadke v Egiptu 3 častniki in 123 vojakov. Telegram. Poreč 22. avgusta Volitev treh naših poslancev, dr. Sterk, Spinčič in Križanac, je deželno-zborsfc;i večina v včerajšnjej seji ovrgla brez razlogov. Laginja je hotel opetovano govoriti hrvatsko. Nastal je brup, italijanska večina je zapustila zbornico, na galeriji topotanje. — Potem so galerije izpraznoli in bila je tajna seja. Govorili so potem italijansko Laginja, Sterk in Križanac. Zaključek seje bil je grozen. Popis prihodnjič. Dražbe. V Komnu, posestvo Mihaela Rudež iz Uru* ševice, cena gold. 540, dne 14. septembra in 17. oktonra. — V Komnu posestvo Lorenca Zallsjuk iz Suntli. cena gold. 1820, dne 14. sepiembru in 18 oktobra. — V Sežani posestvo Andrea lirezovec iz Vlisliče cena gold, 1G02, dne o septembra, 5 oktobra in 6. novembra. — V fira-dliki, posestvo Ivana in Marije Llsiak iz Bruma, cena gold. 1091, dne 25, augusta, 25septembra 25. oktobra — V Kopru, posestvo Franceta Rizzi iz Milj, cena gld. 3791, dne 21 septembra in 10 oktobra. — V Kanalu, posestvo Antona pok. Ant. Vuga iz Morske, cena gld. 1450, dne 22 septembra, 20 oktobra in 24 novembra. — V Kanalu posestvo Mihaela Mavric iz Ai.ikove, cena gld 280, dne 15 septembra, 13 oktobra, in 10. novembra - V Kopru, posestvo Petra Dr Vallon iz Milj, cena gold. 6352.81, dne avguata, 22. septembra in 22 oktobra — V Trstu, posestvo Frančiške Švab iz Rocola, cena gold. 2332.79, dne 24. avgusta in25.septembra. POZIV. Delalsko podporno društvo bole v nedeljo dne 26. t. m. slavilo rojstni dan svojega najmilostivejŠega pokrovitelja, cesar jeviča Rudolfa, in ob enem tudi vesel dogoiiek v riajvišjej rodbini. Zjutraj ob ob 8. uri bode velika šteta maša pri novem Sv. Antonu. Pri maši hode p l društveni zbor v ta namen zloženo mašo in zahvalno pesem. Društvenikl s* zberejo ob 7'/, uri zjutraj na ulici »Gorsia Stadion« pod društvenimi prostori (Št. 11), Vsi udje morajo imeti na levej strani pripeto društveno znamenje. Točno ob T/t uri odidejo društveniki izpred društvenega stanovanja v cerkev v vrstah po štirje in štirje; na čelu godba, za godbo zastava, za zastavo odbor in za odborom družabniki. Družabnice gredć naravnost v cerkev, imijo tudi znamenja in se v cerkvi postavijo precej pod pres-biterijem na des' O. Po končanej sv. maši spremljajo družabniki v istem redu zastavo zopet v društvo in se potem razidejo. Zvečer ob 6. uri hode veselica v salonu in na vrtu »Hotel Europa«, h ka-t?rej veselici imajo brezplačni pristop vsi iružabuiki in družabnice in zastopniki drugih povabljenih društev. Vsak ud del. podp. društva pa ima pravico pripeljati svojo družino, ali pa kacega gosta, katerega pa mora do sabote javiti v društvenoj pisarni. — Ni treba še priporočati, da se udje v obilnem številu udeleže cerkvene in posvetne slavnosti, saj slavnost je izraz gorke želje vseh družabnikov. Trst, 22. avgust i 188,3. ODBOR. VABILO k Miklošićevej svečanosti. Dne 2. septembra letos bodo slavili Slovenci v naročji lepe svoje domovine sedemdesetletnico preslavnega učenjaka svojega v Ljutomeru, in k tej Rlavnosti vabi podpisani odbor Miklošičeve učence in čestitelje, narodnjik« in narod iz ožje naše domovine, iz slovanskega juea, takisto bratove na severnej strani bivajoče; potem drugih narodov Štovatelje svečarjeve in pri-telje slovanske kn jige, da pokažemo v nje r?ovem rodišči, rajskej okolici Ljutomer-skej mej Muro in Dravo dostojno spoštovanje najodličnejšetnu sinu slovenskemu, kateremu vrstnika Š9 dosle Slovenka ni porodila, dr. Fr. vitezu Miklošiču, kateri je kot pisatelj in vseučiliščni profesor na Du-naji razkril jezikovne zaklade staroslo Poslano Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filip* Fromm-a. venske in poprek slovansko tako obilno, kakor še niltdo, kateri je jezikovno znanost slovansko zasnovano Dobrovskim in Ko- pitarjem uredil, razširil in povzdignol na sedanjo fiistno višino. Rojaki! pridite na množine, da vredno proslavimo diko slovenskega naroda, ponos slovanske vede, sobice slovanskega uče-njaštva. Slavni gostje, hoteči se voziti iz Or-rauža v Ljutomer, naj se oglasijo zaradi prilike pri g. dr. Oeršaku, c. k. biležniku, ali pri g. dr. Zi&ku v Ormoži. Skupni obed oskrbeva g. Vaupotič v Ljutomeru. Početek svečanosti ob 11. uri. Ljutomer dne 18. avgusta 1883. Slavnostni odbor. Tržno poročilo. Kava — v najboljšem obrajtu, cene trdne; prodalo se je od sobote sem 4000 vreč Rio srednje po 49 gld. Poper — se je močno podražil in cene utegnejo postati više. Sladkor — Še precejšnja kupčija ; cene nespremenjene, a trdne. Petrolje — stane uže 10'/4 gld. in cene utegnejo Še poskočiti, ker primanjkuje blaga na trgu. DomaČi pridelki in žito — zanemarjeno, cene šibke. Seno — dobro konjsko 1 gld. 20 kr., najboljše 1 gld. 40 kr. Nad kavarno »aH' antica Torre« v II. nadstropju hiše št. 27 v ulici Riborgo. vhod natanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t. m. mi umi, pravilno dovoljena po visokej namestniji z odlokom št. 18401 in po slavnem mestnem magistratu z odlokom Št. 3550, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsako vrstne j ivne vrednostne listine in na listke od tržaške zastavnice (Monts di pietl) Da bode slav. občinstvo vedno točno postreženo, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer 8—5 LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerclo ed Indmtrla VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3'V/o aniwo interesa« verao preavviso dl 4 giorni 3'/t •» » » » »8» 3'/«»» » » » »30» Fer le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3'/,°/« annuo Intereise vera« preavviso dl 30 giorni 3'/4» » » » » » 3 nesl 3'/j *» » » i »6» Banco Giro: Banconote 2l/a7® »opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inna-bruek. Graz, Sallsburgo, Klagcnfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti t Vendite di Valori, divise e incasso coupons llt°l0 provviglone. Antecipazioni sopra Warranta in contanti 5°/0 interesse annuo franco di provviglone. Mediante apertura di credito a Londra provviglone per 3 mesi. » effetti 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 2000 per importi superiori rasso da conveniral. Trlette, 1. Maržo 1883. (43) Borsno poročilo. Omejen promet, kurzi pri vsem tem dobri in trdni ; tendenca se je zopet popravila. Dunajska borsa dne 2/. avgusta. rCnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru "9 » 45 » Zlata renta......99 » 85 » 5°/0 avst. renta .... 93 » 50 » Delnice narodne banke . 838 » — « Kreditne delnice .... 297 » 70 « London 10 lir sterlin . . 119 » 80 » Napoleon.......9 » 50'k« G. kr. ceki ni......5 » 65 » H»0 državn i h mark ... 58 35 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga in iu naravno zdra T' priprosti vilo te pmva dobrodejna pomoft in m trebi* mnojrih besedi, da »« do-teaže njibova Čudovita m< 6. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in pretennjo pruv k mala najcrdovr&t-niRe lelodcne bolesti. Prav izvrstno vdtrezujn cnDer hemorojde, pr<~tl boleznim n:i jetrih in nft vranici, proti Creveinim boleznim in proti plistam. pri ienskih mieCnih nadlelnostih, toper beli tok, boljast, loper srcopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo sa«.« on.»njenih bolezni, aibpak nas obvarujejo tudi pred vaako boleznijo. 10-8 Prodajejo se v vseb glavnih lekurnioah na svetu; in sarofibo iu polilja^ve pa edino v hkurnici Criito/olttti v Ooriei, v Trnu v lekarni C. Zanati i O, B. Rovii in O. B. Forabatchi. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih potnelkov, s katerimi se za-volj želje po 4obiCitu tu pa tam ljudstvu goljufa, dasi nimajo noben« mofii in vrednosti. G. lc. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toti, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnoa in reaerva druitva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva .... gld. 3,800.000.-reservni fond od dobifikov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Rcserva za škode .... • 284.591.— V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih ...» 13,206.696.47 Skupni znesek vsih Škod plačanih od 1. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—4 Via Valdirivo, št. 2(v lastnej hiši). Nova tiskarna Via Torrente št. 2. Eri poroča se si. uradnijam, društvom, č. du-ovšči ni, odvetnikom, notarjem, itd. za na— ročbe vsakovrstnih uradnih in privatnih tiskovin, f»osebno v slovenskem jeziku, katere izdeluj« ako okusno in po najnižjrj ceni. — luu vizlt-nio od 40 do 60 solduv. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer 9e je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodalo svojih ur. Te tako zvane Washlngtonake žepne are so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sistema. Vsp ure so natanko repasirane ter ga-rartujrmo za vsako aro pet let V dokaz gotovega Jamstva In stroge so-lldnoatl, prevzamemo a tem dolžnost Javno, da vaako neprlstoJeSo uro nazaj vzamemo In z drugo zamenjamo iOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico. medaljonom itd., prele Jeden komad gl. 26, zdaj le gl. IO 20. IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na aeknnde repasirane; preje Jeden okmod gl. 21, zdaj le gl. 7.26. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v giljoSirnnih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rub'nih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 16. daj le el. 6.60. IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13lotnega srebra, odobrenega odo. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala Je preje gld 27, zdaj pa samo gl 11 40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o kr. denar« nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in naifineje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prei Je stal jeden komad gld. 28. zdaj pa samo gl 16. IOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj el. 40. 660 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 860 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri na'o£ilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: der 12-7 Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107. Naznanilo in priporočilo. Vtsoko Sastitej duhovščini in slavnemu občinstvu sploh naznanjam, da sem po smrti svoje stare matere, Frančiške Šupevc-eve prevzel njeno dobro znano svečarijo, katero bodem vodil pod sedanjo firmo: ▼ Fr. Supevc. Zahvaljevaje ho za rajnkej izkazano zaupanje, priporočam se uljudno visoko časlitej duhovščini in slavnemu občinstvu, da tudi meiin blugovole počastiti z mnogimi naročili, ker so rajnka stara mati toliko izgotovljenega blaqu zapustili, da mi je mogoče takoj vsakej želji ustreči. Zagotavljam pa tudi, da v prihodnji* polfg dosedanje firmo ostanejo tudi dosedanji izkušeni in vestni deluvci. dosedanje nizke cene, dosedanja točna in natančna potrožba in dosedanje - popolnem č^to in nepokvarjeno bla^o. Z najodličnejšim spoštovanjem •Josip Bernard mlajši, 4—2 vnuk ranjke Fr. Supevo v Ljubljani. B> ffe Ifc 8» to to Lastnik, druStvo »BDINOSiV — Izd.itelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIG. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.