Ptuj, petek, 28. julija 2006
letnik LIX • št. 58 odgovorni urednik:
Jože Smigoc
isT cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih:
V
Štajerski
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Obiščite naš prenovijen spletni portal
www. tednik, si

Foto: Črtomir Goznik
SONČEK
08019 69
www.sonchek.conn
Imate pošto na strani 21 mS
{1
37. slovanski festival domače zabavne glasbe Ptuj 2006
^íi M
Mlnoritskl samostan, 25. avgusta 2006 ob 20.00
Aktualno Ptuj • Adijo vrtički, živel razvoj!
Stran 3 Po naših občinah Podlehnik • Kaj
200, bolje je 800 milijonov kredita!
Stran 7
Po naših občinah MMP Gruškovje •
Ponovna uvedba mejne takse!
Stran 9
Kmetijstvo, podeželje Sp. Podravje •
Veliko škode je ostalo neocenjene
Stran 14 Tednikova akcija Ptuj • Sončenje v Mestnem parku
Stran 32
OMV kurilno olje
e0802332
Zanesljiva toplota
Več kot gibanje.
OMV
Podravje • Vlada potrdila ustrezen koridor daljnovoda
Javna razgrnitev po občinah bo sledila
V sredini julija je Vlada RS potrdila sklep o najustreznejši trasi 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Gre za prvo fazo pri pripravi državnega lokacijskega načrta (študija variant).
V tej fazi sta bili vrednoteni in medsebojno primerjani dve varianti poteka daljnovoda, s sprejetjem omenjenega sklepa pa se postopek priprave državnega lokacijskega načrta še ni zaključil, ampak je vlada potrdila zgolj najustreznejši koridor. Faza, ki sledi, je namenjena umestitvi daljnovoda natančno na parcele. Izdelane bodo vse strokovne podlage, poročilo o vplivih na okolje in predlog državnega lokacijskega načrta. Pri tej fazi je predvidena še optimizacija rešitev v skladu z ugotovitvami študije variant in vseh strokovnih podlag. Pri tem pa bodo v največji možni meri upoštevani tudi predlogi lokalnih skupnosti, kar prav tako izhaja iz sklepa, ki ga je vlada pred nedavnim sprejela. Po besedah Marjetice Ilich - Štefanec, podsekretarke na Ministrstvu za okolje in prostor, direktorat za prostor, je koridor, ki ga je vlada izbra-
la, zelo okviren in je bil primerjan v velikem merilu. "Lokacija daljnovoda, ki je predvidena, je sledeča: iz razdelilne transformatorske postaje v Cirkovcah poteka trasa vzporedno z že obstoječimi daljnovodi proti občini Videm in krajinskemu parku Šturmovci, kjer naj bi tekel vzporedno z obstoječim 110-kilovoltnim daljnovodom skozi krajinski park. Za krajinskim parkom se trasa obrne severno proti kanalu hidroelektrarne in poteka vzporedno z njim proti Ormožu, severno proti Ljutomeru, nato prečka Muro in po prekmurskih ravnicah prispe do Pinc," je traso predvidenega daljnovoda pojasnila Ilich - Štefančeva. Izdelana študija variant (zgoraj opisana trasa) je bila posredovana vsem občinam, skozi katere se predvideva gradnja omenjenega daljnovoda, da posredujejo svoja stališča in mnenja. Dokument je na občinah javno na
vpogled, iz njega pa je razviden okvirni potek v študiji variant predlaganega koridorja, ki ga je vlada ta mesec tudi potrdila. "Trasa bo še optimizirana in šele v nadaljevanju postopka določena tako natančno, da bo iz nje razvidno, po katerih parcelah poteka. Kot že omenjeno, se bodo v nadaljevanju pričele pripravljati strokovne podlage, predlog državnega lokacijskega načrta, nato je predvidena javna razgrnitev v vseh občinah, skozi katere daljnovod poteka, sledi dopolnitev državnega lokacijskega načrta, pridobitev mnenj s strani vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora in šele nato bo vlada sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu, s katero bo dokončno določena trasa daljnovoda in njegovo vplivno območje na parcele," še dodaja podsekretarka Marjetica Ilich -Štefanec.
Mojca Zemljarič
Točna umestitev 400-kilovoltnega daljnovoda po parcelah še sledi; skozi Šturmovce naj bi tekel ob že obstoječi trasi 110-kilovoltnega daljnovoda.
Ptuj • Nesova oblačila v Beli hiši
V Askotu zašili
oblačila za Busha
V ptujskem podjetju Askot, d. o. o., registrirano je za proizvodnjo, trgovino in storitve, s sedežem v Špindlerjevi 25, bolj znanem po izdelkih blagovne znamke NES, ki jo je uspešno uveljavilo v Sloveniji in tujini, so pred kratkim zašili tudi oblačila za golf za ameriškega predsednika Georga W. Busha. Slovenski premier Janez Janša mu jih je podaril ob nedavnem obisku v ZDA.
Askot, ki mu teče že 14. leto uspešnega poslovanja, je letos obiskal tudi zunanji minister
dr. Dimitrij Rupel. Uspešno konkurira na tujih trgih, kar ni ravno običajno za vso slo-
vensko tekstilno panogo, je dejal ob februarskem obisku na Ptuju. Direktor Slavko Te-
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Tepeš, direktor Askota, d. o. o., ki se je z blagovno znamko NES uveljavil v Sloveniji in tujini. Blagovno znamko Nes nosijo tudi oblačila za golf, ki jih je ob nedavnem obisku v ZDA ameriškemu predsedniku Bushu podaril slovenski premier Janez Janša.
peš je za izjemne dosežke pri razvijanju družbe Askot in za uveljavljanje blagovne znamke NES leta 1998 prejel tudi občinsko priznanje, takratni župan MO Ptuj Miroslav Luci mu je dodelil pečat Ptuja z likom sv. Jurija.
Specializiralo se je za proizvodnjo športne konfekcije in konfekcije za prosti čas, ki predstavlja tudi glavnino proizvodnje. Oblačila NES pogosto oblačijo tudi mednarodno uveljavljeni slovenski športniki, tudi slovenski košarkarji jih bodo nosili na bližnjem svetovnem košarkarskem prvenstvu. K oblačilom zadnje časa dodajajo tudi ure, očala in čevlje. Četudi so zelo poznani v tujini, še vedno največ izdelkov prodajo doma. Drugi največji njihov trg je Hrvaška, prodajajo pa tudi v Avstriji, Italiji, Češki, Nemčiji, nekoč so imeli velike načrte tudi v Švici, vendar so od tega trga odstopili, saj plačilna disciplina tam ni nič boljša kot v Sloveniji.
V Askotu tega, da bodo šivali oblačila za golf za ameriškega predsednika, niso obešali na veliki zvon. Vse se je zgodilo zelo na hitro, telefonski klic iz vladnega protokola in vprašanje, če imajo kaj primernih oblačil za golf za gospoda Busha. V zelo kratkem času so izdelali komplet unikatnih oblačil po meri, ameriški predsednik je visok 183 cm in ima 86 kg, razen hlač, ki so jih že imeli na zalogi. Komplet sestavljajo jakna, hlače, majica in pulover. Izdelali so jih iz najsodobnejših materialov, hlače na primer iz posebnega materiala nano tehnologije, ki se v
hrvaški predsednik Stipe Mesič, vendar zanj niso šivali posebej. V vladnem protokolu so bili zelo zadovoljni z njihovimi izdelki, pohvalili so jih, Slavko Tepeš pa dodaja, da bodo najbolj zadovoljni, če jih bo predsednik Bush tudi nosil. Nestrpno čakajo na fotografijo, ki bo to tudi potrdila.
MG
tekstilu uporablja zadnja tri leta, prav tako gre za materiale, ki si odporni na vodo in umazanijo (madeže), se hitro sušijo in so tudi protismrad-no obdelani. Slavko Tepeš je povedal, da se je prvič zgodilo, da so za nekega predsednika izdelali oblačila po naročilu oziroma po meri, na eni od planiških tekem je njihova oblačila nosil tudi
Uvodnik
Prometni znaki so le za okras!
že kar nekaj časa razmišljam, kaj bi se dalo ukreniti v zvezi z nenormalnim divjanjem mopedistov po malem ptujskem mostu. Čeprav naj bi bil »peš most«, je resnica daleč od tega. Popolnoma vsak dan se čez most pelje najmanj 50 mopedov (najmanj!). Čeprav je pred mostom zelo jasen znak, ki prepoveduje vožnjo z mopedi, tega ne upošteva nihče. Pa saj to, da se vozijo, niti ni toliko pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, kako se vozijo! Gre predvsem za hitrost, s katero divjajo. Sprašujem se le, koliko denarja bi policija dobila, če bi samo en dan pisala kazni vsem, ki na malem mostu naredijo prekršek!? Mogoče pa se bo kdo spomnil ukreniti kaj v zvezi s tem. Upam le, da se ne bo prej komu kaj zgodilo. Kot ponavadi bo verjetno do sankcioniranja prišlo, ko se bo kaj zgodilo. Niti predstavljati si nočem, kakšna tragedija, bi se lahko zgodila, če bi kak mopedist povozil kakšno babico, ki ni dovolj hitra, da mu ubeži. Ali kakega otroka. Čeprav je torej peš most namenjen pešcem, morajo ti bežati, če ne želijo, da jih povozijo. A tisti, ki so v nekaj sekundah na drugi strani Drave, niti ne pomislijo na to. Pa da ne bo izpadlo, kot da so krivi samo mopedisti. Kar nekaj pogumnih voznikov tudi z avtomobili prečka most. Zanima me, kaj bi bilo, če nihče od nas ne bi upošteval prometnih znakov. Če bi vsak dan, na vsakem križišču, prevozili znak STOP? Kar groza me je pomisliti, da bi vsi naenkrat prenehali upoštevati prometne znake. Posledice tega, da se mopedisti vozijo čez peš most, čeprav je prepovedano, res niso tako tragične - a le zaenkrat. Kdo bo prevzel krivdo, ko se bo res kaj zgodilo?!
Dženana Bećirović
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Triinštirideseta seja sveta MO Ptuj
Adijo vrtički, živel razvoj!
Na 43. seji sveta MO Ptuj, ki je bila 24. julija namesto 20., da so zagotovili sklepčnost, so razpravljali kar o 22 oziroma 23 točkah dnevnega reda, razširili so ga z DIIP-om za obnovo poslovno-stano-vanjskega objekta v Slomškovi 24 na Ptuju, za katerega je MO Ptuj pridobila tudi sredstva ministrstva za kulturo, ki jih bodo oplemenitili tudi solastniki ter nakupom dela zemljišča, potrebnega za izgradnjo Puhovega mostu oziroma Puhove ceste. Pred sejo se je v kuloarjih sicer govorilo, da bo na zadnji seji pred počitnicah težko zagotoviti dvajset svetnikov, a jih je prišlo kar 26. Šušljalo pa se je tudi o možnih zapletih že zaradi razprave o 4/a in 4/b točki, predlogu odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v mestni svet MO Ptuj in predlogu odloka o spremembah odloka o določitvi volilnih enot za volitve v mestni svet MO Ptuj. Pri obeh je bila tudi predlagana razprava po skrajšanem postopku. Prvotno naj bi o obeh odlokih razpravljali na junijski seji mestnega sveta, a so ju z večino glasov na seji navzočih svetnikov umaknili iz razprave.
V svetniški skupini SDS so napovedali obstrukcijo pri obravnavi 4/a točke dnevnega reda, napovedal jo je tudi Ignac Vrhovšek iz DeSUS-a. Napoved so uresničili, pred tem pa sodelovali v razpravi, že pri določanju dnevnega reda je svetniška skupina SDS, ki jo vodi Rajko Fajt, izrazila nestrinjanje z obravnavo po skrajšanem postopku. Tudi Milan Petek, ki sicer vodi statutarno-pravno komisijo, ki je z vidika svoje pristojnosti menila, da gre za občutljivo materijo, zato naj bi razprava potekala po rednem dvofaz-nem postopku, je prepričan, da takšna razprava ni skladna s stroko, da gre v tem primeru bolj za demonstracijo moči kot odločanja z argumenti.
Pod točko razno se je z vprašanjem ene volilne enote seznanil tudi svet PČ Grajena in ji odločno nasprotuje, ker bo z uveljavitvijo ene volilne enote okolje, v tem primeru Grajena, še bolj odrinjeno od korita kot doslej. Podobno stališče so zavzeli tudi v PČ Rogoznica, je povedal Marjan Kolarič. Milan Čuček iz LDS je prepričan, da kar ni večinski sistem, je sprenevedanje. Ptujski mestni svet je po njegovem le zbor krajevnih skupnosti, ki se zavzema samo za pločnike, popravilo lukenj v cestah in podobne male projekte, naj mu »nasprotniki« dokažejo nasprotno, kdaj in kdo je prišel na mestni svet s kakšnim projektom širšega pomena. Zdaj je v ospredju čisti lokalizem, ki ne deluje v prid razvoja občine. Tej Čučkovi trditvi je ostro nasprotoval Rajko Fajt (SDS), saj je svet vedno deloval enotno, ko je šlo za velike projekte. Zaradi velikih projektov v zadnjih letih padajo mali. Pred dvema letoma naj bi zače-
Foto: Črtomir Goznik
Obstrukcijo 4/a točke dnevnega reda - glasovanje o predlogu odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v mestni svet MO Ptuj, obravnavali so ga po skrajšanem postopku, ki so ga izglasovali pred začetkom seje - so predhodno napovedali v svetniški skupini SDS, in Ignac Vrhovšek iz DeSUS-a, pridružil pa se je tudi Stanko Zupanič iz SLS, ki tudi niso glasovali o predlogih občinskih lokacijskih načrtov za poselitveni območji Rabelčja vas in Budina. V sejni sobi so jih pogrešali šele pri sedmi točki dnevnega reda, v kateri so razpravljali o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenega akta - prostorsko ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj. Takrat pa je svoj odhod napovedala svetniška skupina Zeleni Ptuja v prepričanju, da bi o tako pomembni točki dnevnega reda morali glasovati v »popolnejši« sestavi. Po 20-minutnem premoru so spravili skupaj petnajst svetnikov, da so sejo izpeljali do konca. Trinajstim svetnikom iz vrst LDS, SD, SMS in SNS sta se pridružila še Janez Rožmarin iz N.Si in Srečko Šneberger, Lista KS mesta Ptuj. Na začetku seje je bilo še veselo, kot je razvidno s fotografije.
li spreminjati volilni sistem, pa se to ni zgodilo, vse seje doslej so bile sklepčne, delalo se je resno, zdaj pa sami sebi dajemo klofuto z obravnavo spremembe odloka o volilnem območju za mestni svet po skrajšanem postopku, je prepričan Fajt. Ignac Vrhovšek (DeSUS), ki vodi tudi odbor za splošne zadeve, v katerem tudi niso podprli obravnave odloka o določitvi ene volilne enote za mestni svet po skrajšanem postopku kot tudi ne predloga sklepov o določitvi ene volilne enote za vo-
litve v sveta MČ Center in MČ Panorama, 15 svetnikov, ki so na seji vzdržali do konca, ga je podprlo, se je spraševal, zakaj spreminjati sedanji volilni sistem, če ni nič narobe; za Janez Vrtiča (LDS) pa je sprememba volilnega sistema tudi sprememba v razvoju, sprememba na boljše.
Trinajst glasov je bilo še dovolj
Dejan Levanič (SD) je kot eden izmed predlagateljev ene
volilne enote, v imenu svetniške skupine SD sta odlok o določitvi ene volilne enote za volitve v 29-članski mestni svet po skrajšanem postopku predlagala Marija Magdalenc in Dejan Levanič, ponovno poudaril, da gre pri eni volilni enoti za celostni razvoj, zanj pa si že ves čas prizadevajo. Petra Letonjo (SNS), ki sicer predlog za eno volilno enoto podpira, je zanimalo, zakaj mestni svet ne razpravlja o njihovem predlogu za volitve v mestni svet. Na dnevni red ni prišel, ker je prišel kot drugi predlog, ki se ni bistveno razlikoval od predloga SD za eno volilno enoto, zato je bil razumljen kot podpora prvotno vloženemu predlogu. Za normalni posto-
pek pri spreminjanju »lokalne« volilne zakonodaje se je zavzel tudi Janez Rožmarin iz N.Si. Za eno volilno enoto pri volitvah svetnikov mestnega sveta je glasovalo 16 svetnikov, 13 jih je bilo za, trije so glasovali proti (Rožmarin, Gerl in Šneberger), Vlado Čuš in Ervin Hojker (Zeleni Ptuja) v času glasovanja nista bila navzoča v sejni sobi, napovedano obstrukcijo so uresničili svetniki SDS (Rajko Fajt, Milan Petek, Avgust Lah, Vladimir Aracki, Mirko Kekec, Marjan Kolarič), Ignac Vrhovšek iz DeSusa, pridružil pa se jim je tudi Stanko Zupanič iz SLS. Omenjeni svetniki tudi niso glasovali o lokacijskih načrtih za poselitveni območji Budina in Rabelčja vas, kjer so investitorji dobili zeleno luč za gradnjo, gradbeno dovoljenje jim bo izdano, če bodo poskrbeli za izgradnjo infrastrukture, zgradili naj bi dve vili bloka s po 15 stanovanji in eno individualno hišo, bi se morali po končanem glasovanju o točki, ki so jo obstruirali, vrniti na svoje sedeže, a jih ni bilo.
S petnajstimi svetniki je šlo kot po maslu
»Delujoči« svetniki so jih pogrešili šele v sedmi točki dnevnega reda, izredno pomembni, osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko izvedbenega akta, ki se nanašajo na prostorsko-ureditvene pogoje za območje mesta Ptuja. Medtem pa so se že odločili, da bodo sejo zapustili in se vrnili, če bo naslednji dan sklicana izredna seja mestnega sveta. Ob glasovanju za tri spremembe, povezane z odlokom, podane v javni razgrnitvi dokumenta, do katerih je moral mestni svet zavzeti stališče, med njimi je tudi pripomba glede kritine streh, dopustne so vse vrste kritine in ne samo rdeča opečna in bramac, razen v območju starega mestnega jedra in kulturnih spomenikih, pa je za dodatni zaplet poskrbela stranka Zeleni Ptuja, ki je preko vodje svetniške skupine Vlada Čuša sporočila, da zapušča sejo iz razloga, ker bi o tako pomembni točki dnevnega reda, kot so prostorsko-ureditveni pogoji za območje Ptuja, ki je veliko okrog 2200 ha, morali razpravljati v širšem sestavu. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je vztrajal, da se seja izpelje do konca, sicer se lahko ustavijo dela na Puhovem mostu in Puhovi cesti, ker ne bo odkupljen del zemljišča ob firmi Kaass, potreben tej cestni povezavi. Državna sredstva so zagotovljena za obnovo Slomškove 24, za katero je potrebno sprejeti dokument identifikacije investicijskega projekta,
Foto: Črtomir Goznik
Za obstrukcijo glasovanja o eni volilni enoti pri volitvah v mestni svet so se odločili SDS, DeSUS in SLS. Na izid glasovanja so počakali na hodniku Mestne hiše.
mestni svet pa je zavezan tudi k sprejemu stališča do rešitve v državnem lokacijskem načrtu za AC Slivnica-Draženci glede krožišča ob Draženski cesti. Ker je rešitev, zajeta v državnem lokacijskem načrtu, rezultat vseh usklajevanj, ki so potekala v času izdelave DLN, pri izdelavi krožišča so bile upoštevane tudi pripombe krajanov iz javne razgrnitve, jo podpirajo tudi v mestnem svetu. Ureditev krožišča na Draženski cesti podpira tudi svet MČ Breg. Del krajanov MČ Breg pa izgradnje krožiš-ča na lokaciji sedanje podvoza na krapinski cesti iz smeri Draženska cesta-Draženci ne podpira. Mestni svetniki so po 20-minutni prekinitvi seje zagotovili sklepčnost v okviru 15 svetnikov, ki so izglasovali vse točke dnevnega reda v nadaljevanju seje, med katere sodijo tudi že omenjene. Dopolnili so letni program prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za leto 2006, potrdili posamezne programe prodaje letnega premoženja in predloge sklepa o prodaji nekaterih zemljišč, poslovnih prostorov v Prešernovi, Slomškovi in Miklošičevi ulici ter stanovanj v Kvedrovi in Dravski ulici. Prodali pa bodo tudi eno kamp prikolico. Po sklepu mestnih svetnikov si bodo zaposleni na Ljudski univerzi Ptuj izplačali povečano delovno uspešnost za leto 2006, enkratno letno nagrado za uspešno poslovanje bo prejela tudi direktorica JZ Ljudska univerza Ptuj. Mestni svet soglasja k imenovanju Vladimirja Sitarja za direktorja Zavoda za šport Ptuj na 43. seji, ki je bila 24. julija, ni sprejel.
Nov razpis za direktorja Športnega zavoda Ptuj
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je ugotovila, da postopek izbire direktorja Športnega zavoda Ptuj ni bil izpeljan po 100. členu zakona o upravnem postopku, postopek izbire je bil namreč zaključen dan pred potekom javnega razpisa, zato komisija tudi ni oblikovala predloga sklepa o soglasju k imenovanju kandidata za direktorja zavoda. Edina rešitev je ponovni razpis.
Ena volilna enota je razdelila ptujski mestni svet nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami. Čeprav je v praksi niso še preigrali, so prepričani, da bodo v mestni svet po tej poti prišli ljudje z vizijo razvoja, ki jih ne bodo omejevali vrtički. Ena volilna enota naj bi tudi omogočila, da bodo v svet prišli znani ljudje, takšni, ki jih poznajo v vseh primestnih in mestnih četrtih MO Ptuj. Polletna realizacija poračuna MO Ptuj v letu 2006 pa v ponedeljek ni zanimala nikogar, odbori so rekli svoje, prav tako nadzorni svet, vse je skladno z zakonodajo. Milan Petek (SDS) pa bi rad videl, kaj je MO Ptuj v zadnjih štirih letih prodala na eni strani in na drugi kupila. Pregled bodo v občinskih službah pripravili do septembrske seje mestnega sveta. Marjan Kolarič (SDS) pa je predlagal, da bi se obnovila talna signalizacija in narisali prehodi za pešce pri vseh avtobusnih postajah, kjer jih še ni. Dela so v teku, je povedal ptujski župan.
Cirkulane • Ustanovili ženski odbor foruma OO SDS
Janez Jurgec je županski kandidat
»Potreba za ustanovitev ženskega odbora je bila prisotna že dalj časa, saj imamo veliko članic v našem občinskem odboru, ki smo ga sicer ustanovili marca letos. Razlog pa je tudi v tem, da bodo v okviru foruma naše članice lažje in bolj transparentno sodelovale v lokalni politiki,« je ob ustanovitvi povedal predsednik OO SDS Cirkulane Janez Jurgec.
Prejeli smo
Predsednica ženskega odbora je postala mlada pravni-
ca Milena Karo. Sicer pa se s tem aktivnosti cirkulanskih
Kandidat za cirkulanskega župana Janez Jurgec in predsednica ženskega odbora foruma Milena Karo
socialdemokratov ne zaključujejo: »Po številu članov smo največja stranka v Cirkulanah, saj imamo trenutno okrog 60 članov, naše članstvo pa se še povečuje. In ker je v naših vrstah tudi veliko mladih, nameravamo v bodoče ustanoviti še odbor slovenske demokratične mladine (SDM), zato da bodo tudi mladi lažje podajali svoje ideje in zahteve,« je še napovedal Jurgec, ki bo na prihodnjih lokalnih volitvah nastopil kot županski kandidat SDS za Cirkulane.
»Mojo kandidaturo je že potrdil tudi izvršni odbor stranke v Ljubljani, sicer pa se bom kot županski kan-
didat zavzemal predvsem za maksimalno javnost dela župana in občinskega sveta, za skladen in enakomeren razvoj naše nove občine, za pridobitev čim več evropskih in državnih sredstev iz naslova raznih projektov, v kontekstu tega predvsem za reševanje grebenskih cest in modernizacije cestne infrastrukture nasploh, pa tudi za dograditev kanalizacije, razvoj kmečkega turizma in podporo delu različnih društev,« je na kratko povzel temeljne usmeritve svojega programa, ki ga bo podrobneje predstavil v jesenskem času volilne kampanje, Janez Jurgec.
SM
Lenart • Sabina Markoli predstavila kandidaturo
Čas je, da Lenart dobi
Sabina pravi, da je skrajni čas, da Lenart dobi župana ali županjo, ki živi v Lenartu. Pravi tudi, da so za podporo pri kandidaturi dogovorjeni s Socialdemokratsko stranko, se pa dogovarjajo
za podporo še v nekaterih drugih političnih strankah in dodaja: »Prepričana sem, da pa so vsekakor največja stranka ljudje in v njih iščem podporo.«
Sabina pravi, da se bo
zavzemala za jasen in trans-parenten način porabljanja davkoplačevalskega denarja in želi si sodelovanje vseh občanov in ne delitev na naše, vaše, revne, bogate itd. Prepričana je tudi, da je turizem
Štorkljasta domišljija političnega funkcionarja
Politični funkcionar in očitno zdaj še novi dopisnik Štajerskega tednika Bogomir Luci, si tako zelo želi še občinske oblasti, da se je v svojem kratkem tekstu poslužil cele vrste laži, in sicer:
-	Štorklje, ki gnezdijo v Cvetlični ulici 1 v Ormožu, ni isti par štorkelj, ki še vedno gnezdijo na Kerenčičevem trgu 1.
-	Žena Vilija Trofenika, župana Občine Ormož, v Ormožu ni lastnica nobene zgradbe. Vso družinsko podedovano premoženje družine Trofe-nik se nahaja v družinski hiši v Mihovcih 104 pri Veliki Nedelji, čeprav mu politični nasprotniki ob vsakih volitvah pripišejo virtualne nepremičnine v različnih krajih po Sloveniji.
-	Pridobljena nacionalna in evropska sredstva ter investicije, ki so bile opravljene z njimi ter razvoj občine Ormož so v absolutnem in proporcionalnem smislu bistveno višje kot v sosednjih občinah, zato dopisnik Bogomir Luci s svojim nepoznavanjem žali štorklje in ljudi, predvsem pa prebivalce občine Ormož, ki ima zdaj najnižjo stopnjo brezposelnosti v novejši zgodovini.
-	Volivke in volivci v občini Ormož že dolgo vedo, kdo vleče naprej in kdo nazaj.
Vili Trofenik, župan občine Ormož
župana, ki živi v Lenartu
Tudi v Lenartu so že prvi kandidati pričeli z napovedmi kandidatur za županske volitve. Svojo kandidaturo za županjo Lenarta je predstavila tudi Sabina Markoli. Kandidaturo je uradno predstavila ob stoletnici rojstva njenega dedka Ivana Markolija, kot dokaz, da Markoliji že nekaj časa živijo v Lenartu.
treba poskrbeti za mlade in jim na nek način zagotoviti pogoje za življenje in delo v svojem domačem okolju.
Sabina je še povedala, da v kolikor bo izvoljena, bo funkcijo županje opravljala nepoklicno, ta denar pa bo
namenila za štipendije. Pravi tudi, da v kolikor bo kandidaturo vložila kot samostojna kandidatka, ne izključuje možnosti, da bo organizirala tudi svojo listo za občinski svet.
Zmago Šalamun
tista rezervna panoga in priložnost za razvoj in možnost novih zaposlitev. Precejšen del občine je kmetijski, zato je treba podpirati kmetijstvo s poudarkom na turističnih kmetijah. Predvsem pa je
Kandidatka za županjo v občini Lenart Sabina Markoli
Podlehnik • Letna konferenca LDS
Cirkulane • Ustanovili OO N.Si
LDS brez županskega kandidata?
Člani občinskega odbora (OO) stranke LDS Podlehnik so se minuli konec tedna sestali na redni letni volilni konferenci. Za predsednika so podprli Alojza Novaka, ki je bil na čelu odbora tudi doslej.
Prisotni izvolili nov
na konferenci so tričlanski izvršilni
odbor, za sekretarja je bil imenovan Anton Nemanič. "Naš
Daniel Polajžer kandidat za župana?
Pred kratkim so v Cirkulanah ustanovili občinski odbor (OO) stranke Nova Slovenija. Za predsednika je bil imenovan domačin Daniel Polajžer.
Alojz Novak
odbor je v osmih letih deloval zelo dobro in odigral vidno vlogo v občini Podlehnik. Bili smo v bistvu najmočnejša stranka v naši občini in smo imeli na vseh dosedanjih volitvah uspešen izid. In takšni so načrti odbora tudi za v bodoče. V občinskem svetu želimo imeti čim več svojih svetnikov. Svojega kandidata za župana tokrat ne bomo imeli, bomo pa podprli kandidata, ki bo imel pravi program za nadaljnji razvoj občine Podlehnik. Kandidatno listo za člane občinskega sveta pa že imamo skoraj v celoti izpolnjeno," pojasnjuje predsednik OO LDS Podlehnik Alojz Novak.
MZ
"Za ustanovitev OO N.Si Cirkulane smo se odločili, ker so krajani z referendumom iz-
glasovali samostojno občino. Doslej smo delovali kot OO Gorišnica, če želimo nastopiti
Daniel Polajžer
na jesenskih lokalnih volitvah, pa moramo imeti svoj občinski odbor. Ustanovni člani odbora si štejemo posebno čast, da smo imeli to zgodovinsko priložnost. Svoje delo bomo usmerili v pripravo na jesenske lokalne volitve. V kratkem bomo imeli konstitutivno sejo, začeli bomo sestavljati kandidatne liste, najverjetneje pa bomo ustanovili tudi podmladek - občinski odbor Mlade Slovenije," je povedal predsednik N.Si Cirkulane Daniel Polajžer. O tem, ali bo tudi kandidat za župana nove cir-kulanske občine, pa je na kratko odgovoril: "To naj zaenkrat ostane skrivnost. Mogoče."
MZ
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: SM
Foto: SM
PC Grajena • Šesti krajevni praznik
Grajenčani so ponovno praznovali skupaj
Na asfaltirani ploščadi pred gasilskim domom v Grajeni, uredili so jo lansko leto, je v soboto, 22. julija, potekala osrednja prireditev ob šestem krajevnem prazniku PČ Grajena, ki so jo tudi letos pripravili v duhu gesla Praznujmo skupaj. Za praznični dan so si Grajenčani izbrali 26. julij, na ta dan so leta 2001 položili temeljni kamen za novo podružnično osnovno šolo v Grajeni.
Leta 2007 bodo praznovali 60 let šole v kraju. Osrednji praznični dan so pričeli s kolesarjenjem po naselju Krčevina. Na osrednji slovesnosti, pripravili so jo v sodelovanju z vsemi društvi v četrti, sta bila govornika predsednik PČ Andrej Rebernišek in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Andrej Rebernišek je na kratko predstavil dosežke v PČ Grajena v zadnjih štirih letih. Število prebivalcev se povečuje, po zadnjih podatkih naj
bi jih bilo že čez 2200, to jih veseli, to dokazuje, da je na Grajeni lepo živeti, kot včasih rad poudari svetnik mestnega sveta s tega območja Milan Petek, ki pa tudi ne pozabi dodati, da pa je tudi drago in naporno. Projekte, ki so bili v pristojnosti PČ, so v celoti in uspešno realizirali, najmanj 16 km cest je še neasfaltiranih, velike probleme imajo tudi s kanalizacijo. Veseli jih, da jim je uspelo pridobiti soglasje za postavitev antene za GSM-sig-
nal, da se s prvim avgustom pričenja obnova stropov in zamenjava stavbnega pohištva v Domu krajanov, kjer naj bi v letu 2007 zamenjali tudi pod. Z MO Ptuj pa dobro sodelujejo, kljub občasnim problemskim sestankom, na katerih mestno oblast prepričujejo o infrastrukturni podhranjenosti. Andrej Reberni-šek je na sobotni slovesnosti pohvalil tudi delovanje vseh društev v četrti, kulturnih in športnih, ki skrbijo, da se dru-
Foto: Črtomir Goznik
Priznanji sveta PC Grajena sta letos prejela Rudolf Mohorko, zborovodja MPZ Grajena (drugi z leve) in„Marjan Petek, predsednik PGD Grajena (tretji z leve). Na fotografiji v družbi s predsednikom sveta pČ Grajena Andrejem Reberniškom.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan si je po štirih letih županovanja vzel čas in v družbi predsednika sveta PČ Grajena pobliže (iz avtomobila) spoznal probleme v tej ptujski primestni četrti, ki ima še najmanj 16 km makadamskih cest, in velike probleme s kanalizacijo. Potrebuje pa tudi avtobusna postajališča, pločnike in GSM-signal.
žabno in društveno življenje v tem delu MO Ptuj vse bolj razrašča.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je ob prazniku prinesel osebne čestitke in čestitke MO Ptuj. Zdaj, ko je skupaj s predsednikom sveta PČ Grajena območje četrti spoznal po dolgem in počez, se Grajen-čani lahko nadejajo, da bodo v jeseni dobili asfalt na nekaterih najbolj problematičnih cestnih odsekih. Naj bodo
še naprej potrpežljivi, če bo tudi kakšen dan zamude, ker so ptujski izvajalci v tem času tako močno zasedeni na drugih delih, da primanjkuje delavcev. Občina pa ne bi rada oddala dela drugim. Pohvalil je bogato društveno življenje v PČ Grajena, po katerem je Slovenija lahko zgled državam v EU, kjer se vse meri z evri. Posebej pa je pohavalil MPZ Grajena, ki pridno vadi in bo nastopil tudi ob letošnjem prazniku MO Ptuj, v ok-
viru katerega bodo podpisali tudi pogodbo o partnerskem sodelovanju z Ohridom.
Primestna četrt Grajena je ob letošnjem šestem krajevnem prazniku podelila dve priznanji. Prejela sta ju Marjan Petek za uspešno in požrtvovalno delovanje na področju požarnega varstva v PČ Grajena in Rudolf Mo-horko za uspešno delovanje in vodenje MPZ KD Grajena.
MG
Ptuj • Vzorčna gradnja vrtca Zvonček
Zvonček bo zvonil tudi drugim
V primeru izgradnje novega vrtca Zvonček gre za prvi primer investicije v državi, ki se bo realizirala na način podelitve stavbne pravice. Prav tako so v Mestni hiši na Ptuju zadovoljni, ker gre tudi za vzorčni model montažne gradnje vrtca, ki ga podpira tudi pristojna služba za investicije pri ministrstvu za šolstvo in šport. Cena naj bi bila za MO Ptuj tudi promocijska glede na to, da gre za prvi primer gradnje vrtca na osnovi že omenjene stavbne pravice.
»Pogajanja s ponudniki, potencialnimi imenitniki stavbne pravice za gradnjo vrtca Zvonček glede cene investicije in stroškov financiranja, so zaključena. Dogovorjena vrednost stroškov investicije znaša 148 milijonov tolarjev, vključno z DDV. Zajema gradbena in obrtniška dela, izdelavo projektov rušitvenih del ter stroške notranje opreme za vrtec in opremo za kuhinjo. V projektih PGD in PZI mora biti zajeta tudi ureditev okolja, ker sicer ne bo izdano gradbeno in kasneje uporabno dovoljenje. mO Ptuj bo stroške rušitvenih del in zunanje ureditve okolja vrtca, v DIIP-u so ocenjeni na 13,5 milijona tolarjev, z davkom 16,2 milijona, izvedla in financirala sama. Projekte bo izdelalo podjetje Marles hiše Maribor. Po končani izgradnji vrtca in izdelavi investicijskega programa bo MO Ptuj lahko kandidirala na javnem razpisu ministrstva za šolstvo in šport
za sofinanciranje odkupa omenjenega objekta v višini 30 odstotkov,« je med drugim povedal Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj. Pričakovati je, da bodo po uspešni realizaciji prvega montažnega vrtca na način podelitve stavbne pravice ptujskemu vzorčnemu primeru sledili tudi v drugih okoljih, kar bo tudi pozitivno vplivalo na proizvodnjo in nadaljnji razvoj podjetja Marles hiše Maribor.
Gradnja novega vrtca Zvonček naj bi se pričela konec letošnjega avgusta, končala pa 124 dni kasneje oziroma v začetku marca prihodnjega leta. V času gradnje bo vrtec Zvonček deloval v prostorih OŠ Mladika, je povedala ravnateljica Božena Bratuž, kjer so tudi pripravljeni na to, da bodo otroci skupaj z vzgojiteljicami lahko svoj program izvajali tako, kot da ne bi bili na začasni lokaciji. Novo šolsko leto bo Vrtec Ptuj doča-
kal v polni zasedbi oziroma z dvema oddelkoma več, 1. septembra bodo pozdravili kar 930 otrok, na novo so jih vpisali 272. V lanskem letu so imeli skupaj z bolnišničnim 51 oddelkov, letos jih je 53. Vse enote so polne, uporabili so fleksibilni normativ, ob tem pa dodali še po dva otroka v vsakem oddelku. Nova oddelka sta v vrtcu v Raičevi ulici 12 in na Potrčevi 9/a. Vsi otroci Vrtca Ptuj, stari nad tri leta, so tudi vključeni v zgodnje učenje dveh tujih jezikov, angleškega in nemškega, kar jim plačuje MO Ptuj. Nadstandard so tudi plesne in glasbene urice, ki se ne plačajo. Po zgodnjem učenju tujega jezika je Vrtec Ptuj še vedno vzorčni primer v Sloveniji. Še vedno pa so tudi mentorsko središče, v okviru katerega poteka poglabljanje teoretičnega znanja vseh strokovnih delavcev Vrtca Ptuj in drugih, ki so vključeni v to središče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kmalu bo montažni vrtec Zvonček, star je čez 50 let, zamenjal nov, sodobni, ki bo zagotavljal kvalitetne pogoje za izvajanje predšolske vzgoje.
Ptuj • Rože zamenjale travo
V Ptujski kleti so se na kritiko dobro odzvali
V Štajerskem tedniku smo pred kratkim ošvrknili predelovalni center Ptujske kleti, kjer je stalo 14 korit, zaraslih
s travo in drugimi rastlinami, ki ne sodijo v cvetlična korita. Vodja proizvodnje Ptujske kleti Albert Gonz naše kritike
ni bil vesel, čeprav bi bolj urejeno podobo potrebovale tudi stene celotnega objekta, priporočil je, naj pišemo raje
Foto: Črtomir Goznik
Štirinajst korit v Vodnikovi ulici v novi podobi
o tem, koliko klet naredi za ptujski turizem, kljub temu pa so korita očistili in vanje posadili rože. Takšne njegove odločitve nismo veseli samo v našem časopisu, tega se veselijo tudi vsi Ptujčani, ki si prizadevajo za čim večjo urejenost mesta. Povedal pa je tudi, da so bili dogovorjeni z občino oziroma Turističnim društvom Ptuj, da bosta poskrbela za urejenost korit, ker jim pomagajo z viličarjem, ki ga potrebujejo za prestavljanje korit v mestnem jedru. Ptujski kleti naj bi sledili tudi drugi v mestu, kjer zatravljena korita motijo mestno podobo. 25. julija je bila na Ptuju komisija Turistične zveze Slovenije v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki si je vzela kar nekaj časa za oglede po mestu in je nekaj teh korit tudi opazila. Ker bodo prišli še enkrat, bi jih kazalo do takrat tudi odstraniti ali pa še zasaditi.
MG
Maribor • Sodelovanje med slovensko in hrvaško pošto
Morda tudi skorajšnja kapitalska povezava
Na sedežu Pošte Slovenije v Mariboru sta v petek, 14. julija, generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc in predsednik uprave Hrvaške pošte mag. Andrej Sardelič podpisala pismo o nameri o skupnem poslovnem sodelovanju med obema nacionalnima poštnima operaterjema.
Kot so zapisali v službi za odnose z javnostmi Pošte Slovenije, si obe podpisnici od skupnega sodelovanja obetata pozitivne sinergijske
učinke na različnih področjih poslovanja. Poleg široke palete možnosti sodelovanja na področju mednarodnega poštnega prometa se ponu-
jajo tudi možnosti na področju informatike in trženja. Za oblikovanje zastavljenih skupnih ciljev sta obe strani že oblikovali projektni skupi-
Direktor Pošte Slovenija Aleš Hauc (levo) in predsednik uprave Hrvaške pošte mag. Andrej Sardelič tik po podpisu pisma o nameri
ni, ki sta pričeli delati kmalu po podpisu pisma o nameri. V prvi fazi bosta obe projektni skupini podrobneje opredelili možnosti sodelovanja v skupnih projektih. Že do konca tega leta pa načrtujejo tudi izdelavo elaborata o upravičenosti kapitalskega povezovanja med obema poštnima operaterjema, torej Pošto Slovenije in Hrvaško pošto.
V Pošti Slovenije, kjer ocenjujejo, da je bilo minulo poslovno leto eno najbolj uspešnih v zadnjih desetih letih, saj so ustvarili 5,1 milijarde tolarjev celotnega prihodka, oziroma 3,6 milijarde čistega dobička, načrtujejo v okviru lani začete prenove strateškega razvojnega programa v letošnjem letu tudi izbiro strateškega razvojnega partnerja, s čimer želijo postati eden največjih logističnih podjetij v državi. Del načrtovanih povezav z drugimi poštami, tudi z območja nekdanje Jugoslavije, torej v tem prek 6.600-članskem poštnem kolektivu že uspešno uresničujejo.
OM
Od tod in tam
Bori • 11. slavnostna seja
Foto: Dženana Bečirovič
Dan pred osrednjo proslavo, ki sojo priredili v čast praznovanja 11. občinskega praznika občine Gorišnica, so imeli na gradu Borl ob 20. uri slavnostno sejo.
V prostorih starodavnega gradu se je proslava začela s kratkim kulturnim programom. Nato je spregovoril župan občine Gorišnica Jože Kokot. Izpostavil je dejstvo, da občina ni zadolžena ter poudaril, da bi ob sodelovanju drugih institucij lahko naredili še več, a da so vseeno zadovoljni z doseženim v minulem letu. Poudaril je, da bo občina dala prednost gospodarstvu in turizmu, veliko skrb pa bodo kot doslej namenjali tudi kmetijstvu. Kokot je izpostavil tudi pridobitve občine ter navedel nekaj datumov, kdaj naj bi zaključili določene projekte, ki so še v teku. Izrazil je upanje, da bo do konca leta industrijska cona v Moškanjcih zaživela, povedal, da nameravajo nekaj denarja nameniti za čistilno napravo v Gorišnici, avgusta pa se bo po njegovih besedah pričela tudi gradnja vrtca v Cirkulanah. V svojem govoru je zaželel vse najboljše tudi občanom Cirkulan, ki bodo s 1. januarjem 2007postali samostojna občina. »Le zadovoljen občan je tisti, ki ga hočemo in želimo. Da bomo zadovoljni vsi, je potrebno združiti moči in delati enotno,« je za konec povedal Kokot.
Dženana Bećirović
Ptuj • Obnova talne signalizacije
Foto: Črtomir Goznik
Komunalno podjetje Ptuj je skladno z letnim planom, ki ga potrjuje MO Ptuj, pričelo junija obnavljati talno signalizacijo, v prvi fazi prehode za pešce in črte pri stop znakih. V drugi polovici avgusta pa bodo pričeli obnavljati označbe za šolske poti in prehode pri vseh osnovnih šolah in Šolskem centru na Ptuju. Obnova talne signalizacije se v zadnjem času izvaja le še enkrat letno, saj so mestni svetniki sredstva za te namene močno oklestili. Nekatere prehode pred šolami, ki so jih sicer obnovili že maja, a je barva na njih že zbledela, bodo prav tako osvežili pred novim šolskim letom.
MG
Hajdina • Zlata poroka Žnidar
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Marija in Stanislav Žnidar iz Gerečje vasi 66. Obred civilne poroke, ki je bila 15. julija letos v družinskem krogu, sta v cerkvi sv. Martina na Hajdini opravila župan občine Hajdina Radoslav Simonič in svetnik občine Andrej Tkalec; cerkvenega pa farni župnik Marijan Fesel. Prvič sta se poročila 14. julija leta 1956. Priči sta bila vnuka Andrej in Miroslav Miklaužič. V zakonu sta skrbela za hčerko Marijano, danes ju razveseljujejo vnuka Miroslav in Andrej ter pravnuka Alen in Luka. Zlati ženin je bil zaposlen v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo kot strojevodja, nevesta je bila gospodinja. Zlatoporočencema zdravje še dobro služi, v veliko veselje jima je delo v vinogradu in okoli hiše; Stanislav je zelo ponosen, da je bil leta 2002 tudi kletar letnika na tradicionalni martinoviprireditvi v občini Hajdina Iz mošta vino - pridi na Hajdino. ^ Zlatoporočencema ob jubileju čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
Foto: Arhiv
Foto: OM
Podlehnik • Z zadnje predpočitniške seje
Prejeli smo
Kaj 200, bolje je 800 milijonov kredita!
Malo nepričakovano, pa vendarle se je prejšnji teden zgodila še ena podlehniška seja občinskega sveta, na katero so, kljub vrhuncu dopustov, prišli celo čisto vsi svetniki in svetnica. No, seje morda tudi ne bi bilo, toda ministrstvo za finance od župana zahteva, da pred najemom kredita s sklepom sveta točno opredeli, kam bo šel sposojeni denar, zato je bilo srečanje pač nujno, če hočejo steči postopki za najem kredita.
Da bo ta nujno potreben, in to v višini približno 200 milijonov, so svetniki sprejeli že na marčevski seji, zadeva, ki so jo prednostno morali razrešiti tokrat, pa se je nanašala na razporeditev (morebiti) 200-milijonskega kredita. Po županovem predlogu naj bi 70 odstotkov kredita namenili za poplačilo dolgov pri izgradnji večnamenske dvorane, 30 odstotkov pa za ceste. Podžupanu Antonu Žeraku se je vse skupaj zdelo nekoliko preveč megleno, zato je zahteval, da se najprej predstavi, kolikšen kredit se sploh najema, ne pa zgolj približne cifre, koliko je občina dejansko zadolžena ter kakšen je potem predviden načrt odplačevanja.
Računovodja Rajko Pre-log pa je na njegove zahteve pojasnil, da v tem času še ni možno govoriti o točni cifri kredita, pač pa je na zahtevo ministrstva najprej potrebno predložiti sklep o točni razporeditvi oz. namenu kreditnih sredstev, na osnovi tega pridobiti soglasje ministrstva, šele potem se bodo lahko sprožili ostali postopki, od zbiranja finančnih ponudb bank do načrtov in dobe odplačila. Tu se je s svojim pojasnilom vključil župan Vekoslav Fric: »Vse bo znano po sklepu finančnega ministrstva, ki tudi določa, koliko se lahko zadolžimo, svetovali pa nam bodo tudi, za kakšno obdobje! Naše potrebe pa so vam vsem znane: dvorana in ceste!«
Žerak pa je vztrajal: »Sprejemanje takega 'bianco' sklepa je vseeno neodgovorno, ne?! Zanima me, kakšna cifra je sploh potrebna, da 'pokrijemo' naložbo v dvorano in koliko potem ostane za ceste?!« Po nadaljnjem Žera-kovem »vrtanju« je Prelog povedal, da za pokritje dolgov pri izgradnji dvorane potrebujejo dandanes okrog 140 milijonov, za ceste pa bi tako pri 200-milijonskem kreditu ostalo okoli 60 milijonov, kar bi ravno zadostovalo, da se finančno poravnata tista dva odseka, ki so jih asfaltirali letos. In ker je bilo iz tega vsakemu povprečno pametnemu človeku jasno, da za nadaljnje (želene ali načrtovane) investicije ni nobenega denarja (več), je Prelog še dodal: »Po novem zakonu lahko letno plačujemo anuitete v višini 20 odstotkov realiziranih prihodkov, kar za našo občino pomeni, da lahko vsako leto za odplačilo kredita namenimo okrog 70 milijonov. Trenutno odplačujemo letno 13 milijonov anuitet, to pomeni,
»Hm, hm, navsezadnje, saj ta predlog o 800 milijonih kredita sploh ni napačen...
da imamo 'odprte' možnosti še za 57 milijonov za letne anuitete!«
Niti ne tako neumen predlog ^
»Oh, ja, če je to tako, kot pravite, potem imam boljši predlog. Zakaj bi se zadolževali za takšen drobiž, če se lahko za štirikrat ali petkrat več?! Predlagam, da vzamemo vsaj 800 milijonov kredita in naredimo čimprej vse, kar je še potrebno. Po približni računici bomo tako brez težav, z zagotovljenim državnim sofinanciranjem, naredili še vrtec, o katerem se zadnje čase nič več ne govori, pokrili dolgove pri dvorani in še kakih 400 milijonov bo ostalo za ceste, ki jih tudi nujno rabimo. Zakaj bi čakali, če imamo, kot praviš, Rajko, takšne odprte kreditne kapacitete?!«
Žerakovo razglabljanje je padlo najprej v tišino, svetniki niso bili čisto prepričani, ali misli zares ali pa se iz vsega skupaj norčuje, župan pa je njegov predlog sprejel kot možen, vendar je dejal, da je kljub temu treba določiti odstotkovno razporeditev najetega kredita, na kar je Že-rak smrtno resno povedal, da pri 800-milijonskem kreditu predlaga polovico denarja za predšolsko in šolsko, polovico pa za komunalno infrastrukturo. Župan Fric je na takšen predlog odgovoril: »Saj nekaj denarja bomo za ceste pridobili iz naslova Phare, kamor smo se prijavili. Sicer se pa nagibam k Tončkovemu predlogu!«
In glej ga, vrabca, če je na začetku Žerakov predlog izpadel klovnovsko, so ga zdaj svetniki vzeli čisto zares. Fe-guš je sicer malo podvomil, če bo ministrstvo kar odobrilo tako velik kredit, Novak pa je idejo o tem, da se zdaj naj-
ame ogromen kredit in »po-šlihta« vse potrebno, podprl.
In - z distanco: navsezadnje Žerakova potegavščina, ki jo je izpeljeval s smrtno resnim obrazom prekaljenega podjetnika, v prizmi pod-lehniške zgodbe niti ni tako zgrešena; če bi občina res dobila tako velik kredit, bi precej prihranila na drugi strani, saj ob maksimalni zadolžitvi občinski svet ne bi bil več potreben (kakšne sklepe pa naj bi še sprejemal, če bi zdaj sprejel vse potrebne sklepe za vse večletne naložbe?!), prav tako ne računovodja, saj bi ZR lahko pripravil kak najet delavec, honorarno bi manjše tekoče zadevice lahko opravil tudi tajnik, volitve svetnikov in župana pa bi tudi odpadle vsaj za dva ali tri mandate. Hm, na koncu koncev bi občina tako prihranila v naslednjih letih lepe desetine milijonov, vsaj toliko, kot bi znašale obresti takšnega kredita _ Poleg tega bi Pod-lehnik verjetno v kratkem imel vse asfaltirane ceste, dvorano, vrtec, morebiti še kos kanalizacije - če bi seveda vseh 800 milijonov šlo v začrtane projekte in ne kam drugam ^
Proti temu ni bil niti svetnik Grabrovec, je pa vseeno previdno povedal, da naj se zdaj najame le 200-milijon-ski kredit, po rebalansu pa bi potem lahko sprejeli sklep o višjem. S tem se je takoj popolnoma strinjal tudi župan Fric: »Se popolnoma strinjam s Tončkom - zdaj naredi, potem pa plačuj. In tako bomo tudi naredili, ampak po rebalansu!«
In pri tem je ostalo; na koncu so namreč soglasno sprejeli sklep, da zdajšnji kredit, ki naj bi znašal okoli 200 milijonov, večinsko namenijo za dvorano (70 %), razliko pa za asfalt na dveh odsekih cest.
Po dolgem času potrjen zaključni račun
Sicer pa so svetniki na julijski seji razpravljali tudi o ZR za leto 2005. Pravzaprav posebne razprave niti ni bilo, saj jih je bila večina tiho, računovodja je predstavil in pojasnil nekatera večja odstopanja, svetniki pa so se razhudili le nad občino Videm, ki ni poravnala dobrega milijona tolarjev dolga iz delitvene bilance, ter sprejeli sklep, da naj se to izterja. Potem je nastopil Peter Feguš, ki ga je najprej zanimalo, kje je revizijsko poročilo: »Revizija poslovanja občine je bila opravljena že pred letom dni, občina je to plačala z 900 milijoni tolarjev, svetniki pa še danes nismo videli tega poročila!«
Župan je hitel pojasnjevati, da neodvisna revizijska hiša pač še vedno pripravlja čistopis in da bo besedilo na vpogled na naslednji seji, predvidoma konec avgusta: »Potem pa bomo videli, kje smo ga 'pokronali' in kje ne!« Alojz Grabrovec se je nato obregnil ob ptujsko knjižnico; češ, zakaj jo občina toliko plačuje, župan pa je napovedal, da občina Podlehnik ni več soustanovitelj in da bodo z novo pogodbo stroški sofinanciranja minimalni, pač tolikšni, kot jih zahteva država. Po tem intermezzu je Feguša zanimalo še, zakaj je imela občina lani skoraj dva milijona sodnih stroškov in kaj konkretno se je plačevalo s tem denarjem. Dobil pa je le približen odgovor, da je v tem znesku zajeto veliko tega: od vseh postopkov na sodišču do denacionalizacij in notarskih overitev, ki so zelo drage. Na koncu so s petimi glasovi za - po nekaj letih brez potrjenih zaključnih računov - lanski ZR svetniki potrdili.
SM
Alojz Sok zavaja Ormožane
Ker verjamemo, da je novinarka Viki Klemenčič Ivanuša v svojem poročilu, kljub zavajajočemu naslovu, korektno povzela vsebino, ki jo je javno razlagal Alojz Sok, je treba za objektivno informiranje občanov občine Ormož podati več popravkov njegovega zavajajočega in sprenevedajočega javnega nastopanja, in sicer:
1. Občinski svet Občine Ormož je na svoji 14. izredni seji sprejel sklep o imenovanju oziroma dopolnitvi občinske volilne komisije Občine Ormož v sestavi:
1.	Alojz Slavko Keček, Ormož, predsednik
Anton Luskovič, Kog, namestnik predsednika,
2.	Jožica Smodek, Ormož, članica
Nikolina Gregurec, Ormož - namestnica članice,
3.	Pavlina Ravšl, Ormož - članica,
Franc Šandor, Ormož - namestnik članice,
4.	Otmar Fafulič, Ormož - član
Alojz Vozlič, namestnik člana.
Od zgoraj navedenih članov so bili imenovani štirje novi člani, štirje pa so bili že člani dosedanje Občinske volilne komisije.
2.	Na isti seji je Občinski svet Občine Ormož sprejel tudi sklepa o imenovanju občinskih volilnih komisij Občine Sveti Tomaž in Občine Središče ob Dravi.
3.	Na isti seji je Občinski svet Občine Ormož sprejel tudi sklep o predlogu članov okrajne volilne komisije 8. volilne enote 2. volilnega okraja.
4.	Svetniki Koalicije Slovenija so bili na prvem delu 14. izredne seje Občinskega sveta Občine Ormož prisotni, vendar zaradi nagajanja in izigravanja Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Ormož ter uveljavljenega načina glasovanja z elektronsko glasovalno napravo na sejah svoje prisotnosti niso potrdili, zato so se delali, kot da jih ni tam, kjer so sedeli.
5.	Še več; kljub temu da niso hoteli glasovati, pa so intenzivno ovirali sejo, pri čemer je prav Alojz Sok prednjačil z nagajivostmi in zavajanjem, očitno zato, ker v ožji izbor za članico Občinske volilne komisije Občine Ormož ni prišla tudi z njegove strani predlagana njegova soproga Branka Sok. Predlog za nove člane občinske volilne komisije je bilpripravljen na edinem kriteriju, da se za nove člane občinske volilne komisije upoštevajo predlogi tistih predlagateljev, katerih predstavnikom v občinski volilni komisiji je prenehal mandat.
6.	Občinski svetniki Občine Ormož so si dobro zapomnili, daje Branka Sok kot članica občinske volilne komisije pred štirimi leti hotela preprečiti mandate izvoljenih nestrankarskih članov v Občinskem svetu Občine Ormož. Pri tem ni izbirala sredstev.
7.	Ker Alojz Sok pač ne razume preprostega izračuna, da število njegovih glasov pač ne zadošča, da bi z večino sprejemal sklepe Občinskega sveta Občine Ormož, se je odločil za nesramno diskreditiranje vseh ustvarjalnih in dobro mislečih predstavnikov občanov v Občinskem svetu.
8.	Hkrati Alojz Sok pred štirimi leti ni spoštoval pravil lastne stranke in v volilno komisijo predlagal celo tiste svoje člane, ki so o kandidaturah za sestavo Občinske volilne komisije tudi sami odločali.
9.	Alojz Sok v svojem javnem nastopanju in želji po ustvarjanju afer, namesto konstruktivnega sodelovanja, ponavlja 8 let staro dejstvo, da je ob volitvah za svet krajevne skupnosti Ormož izginilo 100praznih glasovnic. Pri tem zamolči dejstvo, da so glasovnice izginile iz prostorov krajevne skupnosti, za katere je bil odgovoren in od katerih je imel ključ prav on sam, Alojz Sok, kot takratni predsednik sveta KS.
10.	Pregled sestave občinskih volilnih komisij vključno s predlogi za člane okrajne volilne komisije pa pokaže naslednjo sliko. Od 29. imenovanih članov jih:
-	Koaliciji Slovenija (N.Si in SDS) pripada 14,
-	Koalicijskim strankam v občinskem svetu (DESUS, LDS, NEL, Zeleni) 8
-	ostalim političnim strankam (SLS, SD) 6,
-	civilni iniciativi 1.
11.	Občinski svet Občine Ormož v svojem mandatu ves čas odgovorno sprejema sklepe s potrebno večino, ki jo vodi izključna želja, da bi svetniki upravičili zaupanje, ki so jim ga dali občani in pri tem skrbijo za napredek Občine Ormož, racionalno upravljanje proračunskih sredstev in druge splošne zadeve, za katere je odgovorna Občina.
Alojz Sok je s svojim javnim blatenjem posameznikov in občinskega sveta, v katerem sedi tudi sam, glasuje pa praviloma tako, da škodi javnim interesom Občine Ormož, dokazal, da mu je v prvi vrsti pomemben lastni in družinski karierizem in da ga malo brigajo splošni interesi občanov. Za občino mu je kaj malo mar in mu služi le kot sredstvo za dosego lastnih političnih ciljev. _Vili Trofenik, župan občine Ormož
Foto: SM
Gorišnica • Z osrednje občinske proslave
Kriz, cesta, cona in slovo
Letošnjo osrednjo proslavo ob 11. občinskem prazniku v Gorišnici je kar nekako teZko spraviti v dobro uro trajajočo prireditev na ploščadi pred občinsko stavbo. V točno 24 urah so se namreč zgodile kar štiri pomembne zadeve, brez katerih je o prazniku težko govoriti.
Začelo se je v petek ob štirih popoldne na gorišniškem pokopališču, kjer je akademik dr. Stanislav Ojnik blagoslovil kar sedem metrov visok križ iz granita, postavljen točno na sredini pokopališča. Monumentalen spomenik je delo kamnoseka Danijela Vrbančiča, sicer pa postavitev križa spada v širši projekt razširitve pokopališča, ki ga je občinski svet sprejel že na začetku mandata, v okviru katerega so že uredili vežico, tlakovali poti, postavili ograje in umetniško skulpturo.
Postavitev in blagoslov križa je bilo tako zaključno dejanje, hkrati pa tudi uvod v osrednjo občinsko proslavo, na kateri je župan Jožef Kokot kot slavnostni govornik nanizal številne pridobitve občine v zadnjem letu, poudaril pomembnost razvoja gospodarskih panog v občini, govor pa zaključil z besedami: »Novi občini (Cirkulanam, op. a.), njenim občankam in občanom želim veliko uspeha na njihovi samostojni poti!«
Sledila je tradicionalna podelitev občinskih priznanj najzaslužnejšim občanom: listino občine Gorišnica je prejela letošnja najzdravnica Darja Pribožič, ki svoje delo kot splošna zdravnica opravlja v zasebni ambulanti v tej občini že 17 let. Po sklepu občinskega sveta je župan podelil še dve plaketi s področja športa, prejela pa sta ju Franc Nasko za 30 let delovanja v judu in Milan Voglar za razvoj športa in tudi druž-beno-politično udejstvovanje v Cirkulanah.
Na oder so se povzpeli še trije govorniki izmed gostov; prvi je bil ptujski župan Štefan Čelan, ki je pohvalil izjemno investicijsko dejavnost občine: »Vse to, kar je naštel župan, je skoraj neverjetno in gotovo delate vse petke in svetke, da to sploh zmorete!
Upam, da imate vsaj danes, na takšen praznik, malo 'fraj'. Nadvse lepo pa se mi zdi, da se razhajate prijateljsko in ob zadnjem skupnem prazniku seveda vse čestitke!« Za Čela-nom je zbrane nagovoril še poslanec Branko Marinič, ki prav tako ni mogel mimo pohval in čestitk, kot zadnja pa je nastopila še ravnateljica cir-kulansko-završke šole Diana Sabath - Bohak z besedami zahvale za dobro sodelovanje in podporo v preteklih 12 letih in željo, da se to z ustanovitvijo nove občine ne bi prekinilo. Pukšič pa je tokrat poslal brzojavko, s katero se je opravičil zaradi odsotnosti, občino Gorišnica pa ocenil kot »biser lokalne samouprave«.
Celotna proslava je, sicer nekoliko prikrito, pa vendarle, izzvenela v vzdušju razcepitve in slovesa, za širok in pisan kulturni program pa so še poskrbeli kulturniki z obeh območij: MPZ PD Ruda Sever iz Gorišnice, tamburaši iz istega prosvetnega društva
ter cirkulanski tamburaši, pa Mladi veseljaki iz Cirkulan in pihalna godba iz Dornave.
Gradišča s tremi kilometri asfalta za 60 milijonov
Kljub temu da so Cirkula-ne praktično že svoja občina, so dan po osrednji proslavi v Gradiščih v okviru skupnega gorišniškega praznika pripravili slovesno otvoritev novo-asfaltiranega, kar 3-kilometr-skega cestnega odseka. Kot so povedali govorniki, gre za zelo pomembno cesto, ki povezuje naselja Gradišča-Do-lane na eni in Gradišča-Cir-kulane na drugi strani. Veliko zaslug, da je bila naložba izvedena, sta imela predsednika gradbenih odborov Marjana Korošec in Mirko Letonja: »Koliko nam pomeni asfaltna prevleka, je težko povedati, vemo pa to vsi, ki tukaj živimo in ki smo se srečevali s tem, da do naših občanov
Uvod v osrednjo proslavo je bila posvetitev monumentalnega križa na gorišniškem pokopališču.
Letošnji občinski nagrajenci z županom Jožetom Kokotom: prejemnica listine dr. Darja Pribožič (namesto nje Andreja Bračič), prejemnika plakete pa sta Milan Voglar (namesto njega Branko Majhen) in Franc Nasko.
niso mogli rešilci, ko je bilo to potrebno, ko nam niso mogli dostaviti kurilnega olja in ko nam je Čisto mesto zaradi težke prevoznosti zavračalo odvoz odpadkov z dvorišč. Zahvala za končno ureditev te ceste gre v prvi vrsti županu Jožetu Kokotu, ki nam je vendarle prisluhnil.«
Čisto gladko in brez težav sicer tudi ni šlo, kar je povedala Koroščeva, saj so občani začeli zbirati denar za asfalt že leta 2002, nato pa je sledilo kar veliko sestankov z občinskim vodstvom, da je bila naložba tudi realizirana.
Kot je povedal župan, ki je tudi v Gradiščih nastopil kot slavnostni govornik, je ureditev te ceste skupno zahtevala kar 58,3 milijona tolarjev: »Občani ste prispevali 10,6 milijona tolarjev in kljub temu, da ta znesek ne predstavlja zahtevanega 30-odstotnega deleža ter ob dejstvu, da se občina konec tega leta razdruži, smo se odločili, da cesto v celoti izvedemo.«
Sicer pa je občina Gorišni-
ca v zadnjem letu modernizirala kar 12 kilometrov cest.
Nagovorom ob otvoritvi, ki so jih spremljali nastopi tam-burašev in domačih pevcev, je sledil še blagoslov - opravil ga je župnik Emil Dreu -nato pa prerez traku, s čimer je bila nova haloška asfaltirana cesta tudi uradno predana svojemu namenu.
Gradnja v obrtni coni se začenja
Zaključno dejanje letošnjega gorišniškega občinskega praznika se je zgodilo točno 24 ur po uvodni predaji križa na pokopališču, v soboto ob 16. uri. Takrat so namreč uradno odprli industrijsko cono v Moškanjcih, ki se v začetni fazi razteza na petih hektarjih, v prihodnosti pa jo nameravajo še razširiti. Župan Kokot je ob tej priložnosti ponovno poudaril, da največji del razvoja občine temelji na gospodarsko intenzivnih panogah in da ureditev industrijske cone predstavlja možnost za to: »Zavedati se moramo, da takšna cona in podjetja v njej prinašajo razvoj občine tako v pogledu dobička kot novih delovnih
mest. Občina pri pripravi cone, ki je zdaj pripravljena za gradnjo, saj je urejena kompletna infrastruktura in telekomunikacije, ni iskala dobička. Skupno je ureditev cone stala 230 milijonov tolarjev, kar precej sredstev pa smo uspeli pridobiti iz naslova regionalnih spodbud. Moja želja je, da cona do novega leta že zaživi!«
Prvi med graditelji, ki namerava temelje stavbe postaviti že jeseni, je podjetje POK, ki ga vodi Herman Čer-nivec in kot je povedal, bo na tej lokaciji delovno mesto 45 do 50 novih delovnih mest, sicer pa naj bi celotna cona v Moškanjcih po oceni župana prinesla okrog 150 delovnih mest.
Tudi v Moškanjcih so slovesnost odprtja obeležili z blagoslovom ter uradnim prerezom traku. In tako je, po enostavni matematiki, občina Gorišnica v okviru enajstega in hkrati zadnjega skupnega občinskega praznika zgolj s tremi uradnimi otvoritvami in predajami namenu zaključila naložbe v skupni vrednosti skoraj 300 milijonov tolarjev, kar gotovo ni mačji kašelj.
SM
V okvir osrednje prireditev je spadalo tudi uradno odprtje treh kilometrov novo asfaltirane ceste v Gradiščih - naložba je zahtevala skoraj 60 milijonov tolarjev.
Zadnje "rezanje traku" se je zgodilo v soboto, ko je župan uradno odprl še novo industrijsko cono v Moškanjcih, v katero je bilo vloženih 230 milijonov tolarjev.
Foto: SM
Foto: SM
SM
Foto: SM
MMP Gruškovje • Tovornjakarji bodo spet plačevali
Podlehnik ponovno
uvaja pobiranje ekološke takse
Z začasno odredbo Ustavnega sodišča so konec lanskega leta mejne občine morale prenehati pobirati t. i. ekološko oz. komunalno takso na mejnih prehodih. Na haloškem območju je direktivo sodišča takoj upoštevala občina Zavrč, nato pa sta ji februarja letos sledili še občini Podlehnik in Žetale, ki sta si po skupnem dogovoru izkupiček od takse na MMP Gruškovje delili.
Prekinitev planiranih (v prejšnjih letih tudi doseženih) dohodkov iz naslova ekološke mejne takse pa je seveda pomenila precejšnjo »luknjo« v občinskih proračunih. V Žetalah so si obetali okrog 70 milijonov tolarjev, v Podlehniku pa je bil planiran dohodek vsaj dvakrat večji.
Po nekaj mesecih »mrtvila«, ko so vozniki tovornih vozil lahko stali in prehajali državno in evropsko mejo na MMP Gruškovje brez plačila takse, pa so se v Pod-lehniku na seji občinskega sveta prejšnji teden soglasno odločili, da takso ponovno uvedejo. »Ustavno sodišče je izdalo le začasno odredbo o prepovedi pobiranja takse, do danes so pretekli že vsi zakonski roki za sprejetje oz. objavo dokončne odločbe, a ta ni izdana, zato smo se od-
Občina Podlehnik je z objavo odloka ponovno uvedla pobiranje^ mejne ekološke takse, ki se bo pričelo v sredini avgusta. Kot vse kaže, jim bo sledila tudi občina Žetale.
ločili, da objavimo nekoliko spremenjen občinski odlok o (ponovni) uvedbi ekološke takse, ki jo bomo tako začeli ponovno pobirati v zakonsko določenem roku po objavi,« je odločitev pojasnil župan Vekoslav Fric. Ustavno sodišče je sicer uredbo o ukinitvi pobiranja ekološke takse na mejah, z razlago, da gre za davek oz. akt, ki v evropski zakonodaje nima nobene podlage, izdalo septembra lani, zadnji rok za ukinitev pobiranja te davščine pa je potekel lanskega decembra.
V občini Podlehnik načrtujejo, da se bo taksa začela ponovno pobirati okrog 15. avgusta, verjetno pa bo to storitev za občino ponovno opravljajo podjetje Eko-tax, saj razprave o kakšnem drugem podjetju ni bilo slišati.
O ponovni uvedbi takse pa
razmišlja tudi žetalski župan Anton Butolen: »Slišal sem za odločitev podlehniškega občinskega sveta, vendar v naši občini še nismo sklicali izredne ali korespondenčne seje, čeprav jo bomo verjetno prav zaradi te točke.« Kot je bilo razumeti Butolena, se bodo tudi v Žetalah odločili tako kot v Podlehniku, saj je finančni priliv iz omenjenega naslova za to haloško občino z zelo majhnim proračunom, ki se povrhu daje še z velikimi krediti zaradi izgradnje vodovoda, zelo pomemben. Poleg tega pa, kot je še omenil Butolen, prav nič ne kaže, da bi bila v kratkem sprejeta kakšna dokončna odločitev v vrhu države, ki bi dokončno - tako ali drugače - razrešila dileme okoli (ne)zakonitosti pobiranja te takse.
SM
Sela • Slovesno in družabno ob osmem krajevnem praznika M Juršinci • Podpis pogodbe
Pri nas ni nikoli dolgčas
Na Selih v videmski občini so letošnji 8. krajevni praznik proslavili še posebej slovesno. Dan pred tradicionalnim Aninim žegnanjem so v kraju priredili športne igre; v nogometu in vleki vrvi pa so se letos pomerile tudi ženske, in to zelo uspešno v precej hudi moški konkurenci. Posebej vredna ogleda pa je bila bogata razstava sladko-slanih pekovskih dobrot in ročnih del članic Aktiva žena Sela, ki so z razstavo obeležile tudi 10-letnico delovanja.
Dela zaključili novembra
Krajani so središče krajevne skupnosti, še posebej pa okolico kulturnega in gasilskega doma, zares olepšali in nekaj dni pred osrednjim prazničnim dnevom je bilo na Selih živahno kot že dolgo ne. Sobotni dan, 22. julija, so v KS Sela želeli kar najbolje izkoristiti za druženje krajanov z gosti, med katerimi pa ni manjkal niti videmski župan Friderik Bračič, pridružili so se mu še nekateri občinski svetniki, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, predsedniki in predstavniki nekaterih KS v občini ter še mnogi drugi, ki očitno niso želeli zamuditi vaškega praznovanja. S športnega igrišča so praznovanje v sobotnem večeru preselili v vročo kulturno dvorano, kjer so nekatere zasrbele tudi pete ob veselem igranju mladih muzikantov, kulturni program pa je bil prijeten in nadvse zanimiv. Scenarij zanj je pripravila domačinka Romana Pukšič, v nastop pa vključila tako mlade na-debudneže, tiste malo večje z nekaj glasbenih izkušenj, pa tudi selske ljudske pevke tokrat niso manjkale na odru in v pesmi so kar nekajkrat
Dobitniki posebnih priznanj ob letošnjem krajevnem prazniku na Selih
ponovile, da na Selih ni nikoli dolgčas.
Selani strnili vrste in uspeli
Posebej glasen v svojem nagovoru pa je bil predsednik sveta KS Sela Igor Galič, ki je med drugim dejal, da so v KS v zadnjem času strnili vrste, v društvih pa skupaj poprijeli za delo in rezultati so več kot očitni. Na kratko je opisal domala vse letošnje pridobitve za Sela in oko-
liške vasi, med katerimi pa ima največjo vrednost prav nova pridobitve selskih gasilcev - novo kombinirano gasilsko vozilo, ki so ga na Selih v uporabo predali že naslednji dan, 23. julija. Dodal je še, da se skupaj z vodstvom videmske občine trudijo, da bi do jeseni zaključili še nekatera načrtovana dela v cestni infrastrukturi, v načrtu je namreč obnova ene od vaških cest, kulturni dvorani in gasilskem domu pa so tako že dodali prizidka in
v njuni notranjosti marsikaj spremenili. Galič je še izrazil zadovoljstvo, da so nekateri ljudje v KS pripravljeni pomagati, zaključil pa z besedami, da se na Selih veselijo vseh pridobitev ob dejstvu, da sta v slogi ustvarjalna moč in medsebojno zaupanje.
Oglasil se je tudi župan Friderik Bračič in med vrsticami nanizal nekatere od letošnjih načrtov, ki jih v KS Sela nameravajo uresničiti, izrazil pa zadovoljstvo, da se v teh krajih vendarle nekaj dogaja in ljudje niso pozabili na druženje. Čestital je krajanom ob prazniku, gasilcem ob novi pridobitvi, h kateri je tudi sam veliko pripomogel, vsem pa zaželel, da jim ustvarjalnosti in volje do dela ne zmanjka, predvsem pa ne želje po napredku vseh vasi v KS.
Praznovanje na Selih pa so, tako kot je to postala navada že domala povsod naokrog, zaokrožili še s podelitvijo posebnih priznanj in letos so jih prejeli: župan Friderik Bračič, Stanko Potočnik, Jože Jerenko, Romana Pukšič, Igor Galič in Tilika Vidovič v imenu Aktiva žena Sela.
TM
V občini Juršinci so si že dalj časa prizadevali za rekonstrukcijo regionalne ceste skozi naselje Juršinci. Cesta je na celotni trasi v slabem stanju, že dalj časa pa si v Juršincih prizadevajo obnoviti cesto skozi center občine Juršinci in zgraditi prepotreben pločnik.
V nadaljevanju pa želijo v Juršincih zgraditi krožišče. S težavami pri cestni povezavi so letos ob obisku v Juršincih seznanili tudi ministra za promet mag. Janeza Božiča. Prizadevanja so obrodila sadove, saj je v četrtek, 13. julija, v Juršin-cih potekal podpis pogodbe za izgradnjo hodnika za pešce in rekonstrukcijo regionalne ceste R3-712/1331 Žihlava-Ro-goznica skozi naselje Juršinci v skupni dolžini 9l0 metrov. Pogodbo so svečano podpisali v imenu investitorja direktor
Direkcije RS za ceste Vilijem Žavrlan, v imenu soinvestitorja župan občine Juršinci Alojz Kaučič in v imenu izvajalca direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl.
V dogovoru je sklenjeno, da bo Cestno podjetje Ptuj dela začelo izvajati konec julija, zaključili pa naj bi jih do sredine meseca novembra. Ob izgradnji pločnika in rekonstrukciji cestišča se bo opravila tudi obnova obcestne razsvetljave in sistema odvodnjavanja.
Zmago Šalamun
Pogodbo so svečano podpisali župan občine Juršinci Alojz Kaučič, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan in direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Veingerl.
Foto: SM
Foto: TM
Literarno kolo (38) • Vojan Tihomir Arhar - 3
Nebo nima ust, zato mora človek govoriti tudi o njem
Vojan je izdal tudi veliko zbirk otroške poezije. Tu se vidi, kako je tudi vrstno in zvrstno širok in vsestranski.
V knjižici z naslovom Svetilke neba, ki je izšla leta 1993 znova pri Mohorjevi družbi, ilustrirala pa jo je Jelka Godec Schmidt, je med drugim o Vojanu zapisano: »»Otroške pesmice je objavil v sedmih knjižicah, zelo veliko pa je še neobjavljenih, vse so zrasle iz velikega pesnikovega srca.« O tem, da se je beseda znova posrečeno spojila z ilustracijo, ni potrebno tratiti besed. Jelkine ilustracije so pač ilustracije. Ni kaj dodati. Pa četudi so v knjigi večinoma črno-bele. Vendar ne moti!
Kaj torej pesnika žene v otroški poeziji, tam, kjer je subjekt radoveden, igriv in praviloma srečen? Kateri vzgibi ga vodijo? Kakšne so te pesmice?
Lahko bi rekli, če si odgovorimo najprej na to zadnje vprašanje: prežarčene s svetlobo in srečo!
Tema, ki jo pesnik tokrat upesni, je nebo. Vesolje, ki buri duhove vseh mogočih obdobij in razsežnosti. Pesnik se tako poda med zvezde, druge svetove, sonca, lune, med njimi kroži, jadra, se poigrava z besedami. Vse te »luči« zbere v eno skupno besedo: svetilke neba, kakor je zbirko tudi naslovil.
Pesmice so razvrščene po sklopih, ki imajo naslednje naslove: Kraljestvo svetilk, Kralj Sonce, Kraljica Luna in Princ Mesec in Princese Zvezde. Znotraj sklopov pa najdemo posamezne pesmi, ki se navezujejo na te sklope. Pa se predajmo nekaj verzom neba: » (Vrtiljak) Staro sonce, mlada luna, / se s svetilkami igrata, / zvezde rajajo z oblaki, / svetla je nebesna trata. // Sonce zajde, luna vzide, /
čas neskončne niti snuje, / na mogočnem vrtiljaku / dan z nočjo se izmenjuje.; (Družina) Oče sonce, svetlo sonce, / zjutraj nežno nas zbudi, / zvesto spremlja naše delo, / nam uspešen dan želi. // Mati luna, tiha luna, / vsa odeta v plašč noči, / trudne nas k počitku vabi, / ko zaspimo, pa bedi. // Kaj pa zvezdice prijazne? / Vseh sploh moč prešteti ni. / ko rodi se staršem, / nova zvezda zažari. // Oče sonce, mati luna, / z nami sta do konca dni,/zvezdica, za nas prižgana,/ ko umremo - dogori!«
Pesnik ne predstavi le nebesnih teles, temveč otro-
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige julija 2006:
1.	Misli o življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ
2.	Da Vincijeva šifra. Dan Brown, MKZ
3.	Slovenija 1945: smrt in preživetje po drugi svetovni vojni, John Corsellis in Marcus Ferrar, MKZ
4.	Pimlico, Milan Dekleva, Cankarjeva založba
5.	Učbenik življenja, Martin Kojc, Domus
6.	Odveč srce. Brina Svit, Cankarjeva založba
7.	Ledena prevara. Dan Brown, MKZ
8.	Neznosna lahkost bivanja, Milan Kundera, MKZ
9.	Poroka, Danielle Steel, MKZ
10.	Pot, Nejc Zaplotnik, MKZ
©
Mladinska knjiga
TRGOVINA
Knjigarna in papirnica Mladinslie linjige. Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 749 2134
kom približa vse vesoljne procese vrtenja, gibanja in premikanja. Vse skupaj preimenuje in primerja z vrtiljakom.
Sicer pa je avtorja očitno vodil lep japonski pregovor, ki pravi: nebo nima ust, zato mora človek govoriti o njem. In res je tako. Človek že od nekdaj občuduje nebo, zvezde na njem, igro sonca in lune, od nekdaj ga privlačijo neskončne razdalje vesolja, ki so tako zelo tam in nedosegljive.
Vojan se je lotil posameznih »prebivalcev« našega neba. Lotil se je sonca, nato lune, ki sta nasprotni energiji. Nosilec svetlobe, dneva, nosilka teme. Oba skupaj pa sta nebo, večna igra fizike in oči. Vmes so še princi in princese - Mesec in številne zvezde, ki se zdijo zelo pogost motiv številnih pesnikov tako v preteklosti kot danes. Koliko različnih verzov so jim doslej že posvetili. Pesnik je o zvezdah zapisal: »(Želja) Daljna zvezda živo sveti, / dečku se kresnica zdi, / hotel bi jo v dlan ujeti,/ da mu sanje pozlati. // Zvezde žal ne more ujeti, / svečka v sanjah mu brli, / murni so začeli peti, / luna sije, deček - spi
Zvezda je torej nekaj nedosegljivega, sanjskega, vendar ves čas prisotnega.
Podobno je s Soncem, Luno in Mesecem, ki jim je posvetil nekaj zanimivih verzov: »»(Mornar) Sonce, stari kapitan, / v zlati barki dan na dan / gre čez sinji ocean. // Svetlo pipico kadi,
/ trop oblačkov v zrak spusti: / sedem belih, sive tri (Vse o luni - odlomek) Luna je rumena buča, / nočjo čez nebo zaluča, / da bleščeča in velika / se do jutra kotalika. // Ponev brez ročaja, skleda, / takšna, glej, je luna bleda, / sredi tihega vsemira.; (Ponočnjak) Nenavadna, čudna noč! / Mesec je ob luč in moč. // V krčmi je Pri mraku bil, / z netopirji vince pil. // V glavi se mu zavrti, / tudi v nogah trden ni. // Žabja mlaka zareglja: / »Kakšen burkež, glejte ga!««.
Vsega pač ne smem izdati, kajti prav prijetno je branje takih pesmi. Jasno, še posebej, če imate otroško družbo. Sicer pa je že čas, da malo pogledamo, kaj vse je Vojanova zvezda, kaj je njegovo literarno nebo zapisalo, objavilo. Dotaknil se bom pomembnejših naslovov, dodal letnice in ponekod še kraje izdaj, da boste imeli več časovne in prostorske predstave.
Malo bolj se je zdaj že od-grnila zavesa, ki je prekrivala njegovo življenje. Veliko razpršenih informacij, ki jih je potrebno povezati v skupno nit, da bi lahko zašili kaj pametnega. A najprej nit, ki bo zašila tisti rokav literarne srajce, na katerem so njegova dela. »»Zapiski veselega vrabčka so njegovo prvo daljše prozno delo. V tisku je prvič izšlo v mladinski reviji Kurirček, v šolskem letu 1971/72. Avtor je pripoved predelal in dopolnil,« lahko preberemo v knjigi z istim naslovom. Izšla je leta 1991 pri Mohorjevi družbi, ilu-stratorka, ki je knjigo opremila s slikami, je bila Marija Mahnič Mozetič.
»»To je sveženj vedrih zgodb o navihanem mestnem vrabčku, ki od dneva, ko se izvali, pa vse do svoje poroke doživi vrsto nenavadnih dogodivščin, iz katerih se vedno srečno izvleče. Ob tem pa se marsikaj koristnega nauči, « je moč prebrati v knjigi o malem vrabcu.
Sicer pa je bilo pod njegovo zaveso še več zanimivih naslovov. Za otroke so tako gotovo pomembni še naslovi: Capljači (1972), Kresnice (1974), Letni časi (1979), Ogenjček (1980), Cvetne
trate v soncu zlate (1982).
Nikakor pa ne moremo mimo še nekaterih naslovov, ki so prav tako pomembni: Šepetanje duše (Ljubljana, 1992), Palčki (Ljubljana, 1994), Cvilirepki (Novo mesto, 1996), Zgodbe o sanjaču (Ljubljana, 1997), Imenitniki z zelenega dvora (Ljubljana, 1996), Letni časi (Ljubljana, 1995).
Vidimo, da je veliko knjig vezanih na Ljubljano. To je kraj njegovega bivanja, ustvarjanja in sploh družbenega angažiranja. A naj ostane še nekaj uganke v vsem skupaj, naj bo vse ostalo o njem, o njem kot človeku za to veliko, prašno zaveso, ki jo bomo počasi odkrili in predstavili njeno ozadje.
A ker je padla v ospredje beseda uganka, ne moremo mimo tega, njemu prav tako dragega ustvarjanja. Pisanja ugank namreč. Veliko jih je napisal. So zelo domiselne, iskrive in otroci imajo nekatere med njimi zelo radi. Tudi zaradi jezika, ki je privlačen za mladega bralca. Uganke pesnik zastavlja zelo na široko o tem in onem. Ne ustavi se pred ničemer, česar otrokovo radovedno oko še ni videlo ali zaznalo, odkriva pa tudi nove, še neodkrite svetove in plasti, kar dela vse skupaj le še slajše.
Kako je torej z njegovimi ugankami? To je, ja res, še ena uganka!
David Bedrač
Knjiga meseca
Kovič, Menart, Zlobec, Pavček: Pesmi štirih
Malo je pesniških zbirk, ki bi tako spremenile literarne tokove, kot jih je ta. Bila je to zbirka, ki so jo sestavile pesmi štirih velikanov sodobne slovenske besede: Koviča, Zlobca, Menarta in Pavčka.
Štiri pesniške osebnosti, ki jih sicer povezujeta skupen čas in prostor, a to je tudi vse. Njihovi pogledi so tako vsestranski, razmetani in sebi lastni, da so med njimi izjemne razdalje in razlike. Pa vendar so se povezali v eno nit, v eno zaporedje, v eno pesniško zbirko. Povezujejo jih neverjetna estetika jezika, ubranost ritma, verzi, ki so prežeti s krvjo in sokom vinske trte, ki so živi, opojni in sladki, a tudi grenki in tuji.
Pesmi izhajajo iz logike intimnega. Pesem uteleša moč čustev, moč življenja do te mere, da imamo občutek, da pesem živi. Branje vsekakor navdušuje, četudi to niso le pesmi življenjske hvale in lepote, temveč so tudi mračne, boleče.
Menart izhaja iz akcije večnega »zamujanja«. Vse, kar si želi v notranjem, mu v zunanjem uide. Nikoli ne doseže, kar želi in v svoji romantični drži začuti neizpolnjenost. Lirski subjekt njegove poezije izhaja iz bolečine ne-
doživetega. A zna biti prav Menart tudi najbolj ironičen med vsemi, duhovit in pesniško zabaven. Njegovi verzi so tudi zbadljivi, humorni in družbenosatirični, kar velja zlasti za njegovo kasnejše ustvarjanje.
Pavček razmišlja o naravi, o njeni moči, o njeni vsestranskosti, a njegov lirski subjekt se hkrati zaveda, da je vse to, vse, kar je okrog in znotraj, minljivo. A minljivo presega kipenje, vrenje, energijo, ki jo premore prav njegova pesem. Pesem je zanj svoboda za ustvarjalce in bralce, je prostor besedne igre in ritmičnih užitkov.
Zlobec izhaja iz čustva ljubezni. Lirski subjekt je zaljubljen, odkriva pa tudi, kako neprijazen je lahko svet, v katerem ni ljubezenske uslišano-sti. Svet je takrat precej težak, zapira se in zastira. Najde se pa vendarle; optimizem je še vedno. Tisto, kar navduši in tega tudi omogoča, ponovno napolni in obdrži, je prav narava, čudenje tej »lepotici«.
Kovič je motivno še najširši. Dotika se življenja in smrti, zemlje in neba, dotika se vsega stvarstva. In je konstruktor pesmi. Prestopa običajne vzorce in med vsemi še najbolj ritmično in zunanjeobli-kovno eksperimentira. Prav zato je Kovič pesnik, katerega lirski subjekt se predaja in oplaja zaradi življenja samega, ki smrt in konec preseže z uživanjem in radostjo.
Med vsemi pesmimi, ki jih najdemo v tej knjižici (to je le ena od vseh mogočih izdaj), velja nekatere še posebej omeniti - Kovičeve: Bela pravljica, Ljubim te, Pogreb otroka, Uspavanka za hčerko in Drevo; Zlobčeve: Poet, Dekliška, Študentovsko slovo od podstrešja, Pomladna pesem, Balada in Očetu; Menartove: Jaz, Jesenski dan, Stance, Tristan in Izolda; Pavčkove: Pesem, Kite in Pesem o zvezdah.
Da so seveda vsi štirje možje po tej njihovi udarni zbirki nadaljevali pot v samostojne zbirke in da so vsi štirje izoblikovali samostojne in pred-
vsem prepoznavne pesniške govorice, ni potrebno posebej predstavljati, a četudi so njihove poti izrazno precej drugačne, ostajajo vsi s skupnim imenovalcem, to je jezik kot nekaj, kar je treba negovati, do česar je potrebno pristopiti kot do dragocenega »živega bitja«, ki nas določa in na vsakem koraku izreka.
In priročno je tudi, da je ta knjiga, ta izdaja, žepni format - tako jo boste lahko brez večje teže nesli kamorkoli s seboj.
In za pokušino še lepa Ko-vičeva pomladanska pesem, ki je prežeta z majskimi časi in mlado ljubeznijo, ki vztrajno gori in živi: »Bil pozen mrak je, prvi maj / fant je z dekletom šel čez gaj. // Večerni maj ljubezni čas, /fant je dekle prijel čez pas. // K ljubezni zval je grlic glas, / k ljubezni zval njen vitki stas. // Tam, kjer dehtel je borov gaj, / sta našla tih, zapuščen kraj. // Bila je noč, že drugi maj, / ko sta molče šla spet nazaj.«
David Bedrač
Sprehodi med knjigami 2
Ali so knjige res predrage?
In potem sem se zadovoljil z eno samo. Cenejšo. A tudi kvalitetno. Vsebinsko. Papir ravno ni bil med najboljšimi, tudi platnice ne. Tisk, slike, vse to je bilo na povprečni ravni, a važna je vsebina! Mar ne?
Foto: Črtomir Goznik
Cene knjig so visoke. O tem ni dvoma. Cena je določena z materialom, papirjem, kvaliteto barv, vrsto vezave in še čim. Za roman povprečne debeline je tako potrebno odšteti od 3000 pa tudi do 8000 slovenskih tolarjev, kar vsekakor ni malo. A tudi tu, kot pri vseh drugih izdelkih, velja pogledati malo širše, saj se dá mnoge knjige dobiti po smešno nizkih cenah, le k pravi polici se je treba obrniti. Založbe bi že ponudile knjige po nižjih cenah, a kaj ko se država do knjig, do literature obnaša zelo mačehovsko.
In potem se spet pojavi vprašanje, zakaj neki bi plačal pet tisočakov, če pa si lahko knjigo izposodim v knjižnici. Torej je knjiga, ki jo kupim, tudi estetski predmet, ki mora krasiti police ali pa moram biti obseden zbiralec knjig, drugače v tovrstnih nakupih res ne vidim posebnega smisla.
In če vse to povežemo, vidimo, kako se knjiga vendarle upira, kako vztraja in nadaljuje svojo zgodbo. Ob vseh teh listanjih in primerjanjih cen pa sem odkril še nekaj: osup-
ljivo podobnost med temami in motivi, ki vznemirjajo ustvarjalce. To se vidi zelo hitro. Za to ni potrebno ne vem kako poznavanje!
Naj bo knjiga roman ali pesniška zbirka, v vsakem primeru je izbira tem precej podobna. Sodobni človek, vojne, bolezni, ekonomski in politični problemi, padec in spremembe vrednot, iskanje, beganje. Vse to je skupno. V ta kupček pa se potem lepo zasidrajo še večne teme ljubezni, sovraštva, erotike in smrti. Avtorji v iskanju sebi lastnega izraza nihajo med metafizičnim in dejanskim, med stvarnim in fantastičnim in pri tem plovejo bolj ali manj uspešno.
A knjiga umirja, sprošča, odtuji, lahko tudi vznemirja, čeprav na mnogo bolj zdrav način kot marsikaj, kar nas danes obkroža in določa. S knjigo se učimo in bogatimo, to je tisto, česar ni mogoče izmeriti z denarjem.
Se nam zdi potemtakem knjiga še vedno opravičeno predraga?
David Bedrač
Ptuj • Umetniško društvo Stara steklarska končalo srečanja
Pesmi iz sipe Davida Bedraca
Umetniško druStvo Stara steklarska Ptuj je sredi julija končalo letoSnje poletne ponedeljkove večere, s katerimi je tudi letos pomagalo vzdrževati poletni utrip v najstarejšem slovenskem mestu.
Zadnji večer je bil posvečen poeziji, predstavitvi nove zbirke mladega ptujskega pesnika Davida Bedrača pod naslovom Pesmi iz šipe, ki jo je UD Stara steklarska tudi za-
ložilo. S pesnikom Davidom Bedračem in z recenzentom Borutom Gombačem se je na dvorišču Prešernove 17 pogovarjala Nevenka Do-bljekar. Kratek, a izjemno
lep večer se bo udeležencem zagotovo vtisnil v spomin. Še bolj pa, ko si bodo lahko tudi v miru in neobremenjeno prebrali izjemne Bedračeve pesmi, nastajale so štiri leta,
Foto: Črtomir Goznik
Borut Gombač, recenzent Bedračeve poezije, pesnik David Bedrač in povezovaika pogovora Neven-ka Dobijekar (od ieve). David Bedrač ni samo dober pesnik, je tudi dober interpret svojih pesmi, kar je med pesniki redkost.
v zbirki je izbor, ki ga je avtor pesmi opravil skupaj z recenzentom. Pričujoče pesmi so na nek način kontinuiteta s prejšnjo knjigo poezije, iskanje novih obzorij. »David Bedrač potuje skozi lastni pogled. S prodornim očesom zre skozi okno brez šip in okvirja. Je veliki opazovalec, ki nemočno zre v iznakažena trupla na ekranu ali na straneh časopisa. Toda pesnikovo nemočno oko žari in sije skozi besede tako močno, da pretopi razdalje, zato se skupaj z njim zgroženi vprašamo: 'Je kri na dnu pogleda moja?'«, je v recenziji med drugim zapisal Brane Gombač. Ta del se je tudi pesnika najbolj dotaknil.
Bedračevo najnovejšo pesniško zbirko bo UD Stara steklarska jeseni še enkrat predstavilo. Zdaj društvo čaka gostovanje s performansom Petra-genetrix ali Maša pred vrati Mitreja na mednarodnem kulturnem festivalu v Banski Stiavnici.
MG
Ptuj • Rezultati spomladanskega roka mature so znani
Ptujski gimnazijci dosegli 96,2-odstoten uspeh
Kandidati, ki so opravljali splošno maturo v spomladanskem roku, so 17. julija, prejeli rezultate. Uradne rezultate, obvestila in spričevala so dijakom izročile njihove šole. Uspešnost so letos prvič kandidati lahko preverili tudi na spletnih straneh Državnega izpitnega centra.
Do rezultatov so kandidati, ki so opravljali maturo, imeli dostop z uporabo enotne matične številke občana in izpitne šifre. Državni izpitni center je na spletnih straneh razglasil tudi rezultate poklicne in mednarodne mature. Spomladanskega roka splošne mature se je letos udeležilo rekordnih 9999 kandidatov, od tega jih je kar 93,81 odstotka maturo opravilo uspešno. Povprečna ocena, ki so jo kandidati dosegli pri slovenščini, je 3,28 točke, pri matematiki 3,55, pri angleščini 3,71 in pri nemščini 3,70. Letos so kandidati uspešno opravili splošno maturo iz 34 maturitetnih predmetov, zahtevnost nalog pa je bila po besedah šolskega ministra Milana Zvera primerljiva s prejšnjimi leti. Državna komisija za splošno maturo je tudi letos določila, da prejmejo maturitetno spričevalo s pohvalo kandidati, ki so bili ocenjeni s 30 do 34 točkami. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos 129 več zlatih maturantov kot lani, med zlate se je namreč letos vpisalo kar 400 maturantov, od tega 276 deklet in 124 fantov. Slavnostni spre-
jem za zlate maturante splošne mature bo letos 30. septembra na Brdu pri Kranju.
Ptujska Gimnazija zelo uspešna
Iz ptujske Gimnazije se je letos med zlate maturante vpisalo osem dijakov. Med najboljših 41 maturantov v Sloveniji pa se je uvrstila Špela Bezjak iz Gimnazije Ptuj, ki je dosegla zavidljivih 34 točk in postala diamantna maturantka. Tudi ostali dijaki ptujske Gimnazije so dosegli zelo dobre rezultate, saj je bil njihov uspeh spomladanskega roka 96,2-odstoten; od skupaj 208 kandidatov, ki so opravljali maturo, jih le sedem ni opravilo v prvem roku. Kandidati z eno ali dvema negativnima ocenama bodo lahko v naslednjih rokih splošne mature opravljali popravne izpite iz negativno ocenjenih predmetov, kandidati s tremi ali več negativnimi ocenami pa bodo morali ponovno opravljati maturo v celoti. Kandidati se k jesenskemu roku splošne mature prijavijo na šoli najkasneje do 24. julija. Pisne izpite bodo opravljali med 23.
avgustom in 9. septembrom, do 2. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Z rezultati jesenskega roka splošne mature bodo kandidati seznanjeni na šolah 22. septembra 2006, s pomočjo svoje šifre pa si jih bodo lahko istega dne od 5. ure zjutraj ogledali tudi na spletu.
Poklicna matura
Kandidati, ki so v spomladanskem roku opravljali poklicno maturo, so rezultate izvedeli 7. julija, deset dni prej kot tisti, ki so opravljali splošno maturo. Skupno se je prijavilo 15.739 kandidatov (lani 15.577), izpitov se je na 165 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 11.123 kandidatov, od tega 8.428 dijakov in 2.695 ostalih. Od 10.054 kandidatov (5.362 deklet in 4.692 fantov), ki so poklicno maturo opravljali prvič v celoti, je maturo uspešno opravilo 8.781 kandidatov ali 87,34 % (lani 87,23 %). Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so dosegli izjemen splošni uspeh, in sicer 22 oz. 23 točk, ter kandidati, ki
so pri prekvalifikaciji oziroma izboljševanju lahko dosegli 20 točk (največje možno število točk). Takih kandidatov je bilo 175 (lani 212). Slavnostni sprejem za zlate maturante poklicne mature bo potekal na Brdu pri Kranju, in sicer 23. septembra. Najboljši uspeh pri poklicni maturi je na letošnjem spomladanskem roku doseglo 24 kandidatov, med njimi tudi Ptujčanka Petra Drevenšek. Tisti kandidati, ki niso imeli sreče na spomladanskem roku, bodo lahko poklicno maturo pisali spet jeseni. Kandidati lahko tudi popravljajo ali izboljšujejo rezultat spomladanskega roka poklicne mature v skladu z veljavnimi predpisi. Ti kandidati in kandidati, ki želijo prvič opravljati poklicno maturo v jesenskem roku, so se morali prijaviti na svoji šoli najkasneje do 9. julija 2006. Pisni del izpitov v jesenskem roku bo potekal med 23. avgustom in 1. septembrom, ustni del pa med 23. avgustom in 2. septembrom. Kandidati bodo z uspehom na jesenskem roku poklicne mature seznanjeni 6. septembra.
Dženana Bećirović
Tednikova knjigarnica
V deželi belih medvedov
Morda Vam je, spoštovani bralci, naslov današnje knjigarnice zarisal nasmeh ali ste vsaj malo privihni-li ustna kotička. Beli medvedi sredi poletja! Te dni, ko vročina noče in noče zbledeti, je dobrodošlo »severno, mrzlo branje«.Tako, vsaj miselno, lahko hladi dober bralec prepotene ude in pregreto telo - z mero domišljije seveda. Pri »hlajenju z branjem« so odločilne tudi bralne okoliščine, ki dosegajo najvišji želeni standard v skoraj ležečem položaju bralca. Bralni naklon glave ne sme obremenjevati vratnih mišic, roki je praviloma najbolje nasloniti na oblazinjen ali kako drugače obložen rob ležalnika. Nogi bosta hvaležni za blago privzdignjeno oporo, lahko pa brodita v čebru hladne vode, če ste vajeni strogo sedečega bralnega položaja. Klimatologi in vremenarji opozarjajo na presežene odstotke ozona, zato ne upam priporočati branja na odprtem, četudi premorete globoko senco košatih dreves na domačem vrtu. Ccc, ampak ni slajšega branja, kot je ležanje v prej omenjeni senci, zraven pa mizica z ledenim napitkom inpoprh vode iz vrtne škropilnice. In zvočna kulisa ptičje družbe, pikljanje vodnih kapljic, lesket hvaležnega zelenja, omočenega in svežega, kljub puščavski toploti. Zdravo je torej priporočanje branja v zavetju hišnih zidov, seveda, če je domovanje dobra stara zidava, ne pa »lahka betonska zloženka«, kjer »stene so tanke in služna ob šestih...« Če ni nevšeč-nega ropota s prepihom iz klimatske naprave, ampak pridušena izbrana glasba, potem je branje užitek. Tak užitek, da kaj hitro spremeni bralca v spalca. Nerodno je le, če je sobica za branje obrnjena na sončno stran in je za ohranjanje znosne stavbne toplote nujno senčenje oken. Le-to znižuje bralne piksle, hmm, dobo pa dene spalnim.
Opisane bralne okoliščine, ki jih narekujejo visoke poletne vročine, so kot nalašč za novo slikanico založbe Učila iz Tržiča. Naslov: Beli medved. Avtorica Nicola Davies je pisateljica in zoologinja, kiji je Arktika najbolj nenavadna in očarljiva dežela, kar jih je kdaj-koli obiskala. Njeno očaranost z belo ledeno pokrajino in njenimi prebivalci je odlično ilustriral Gary Blythe, ki mu je omenjena slikanica prva stvarna knjiga za mlade bralce. Kar se slikanici dodobra pozna, saj podobe daleč presegajo stvarni, poučni namen besedila in nekoliko spominjajo na »waldorfski način« slikanja (zabrisane konture, nevsiljiva, zračna kompozicija, blagi kontrasti, pastelnost in prosojnost...). Slikanica enostavno govori o življenjskem ciklusu, lastnostih, podobi, rasti in preživetju, navadah severnega medveda, ki ga Inuiti poimenujejo nanuk. Inuitom so severni medvedi vzorniki življenja v skrajno ledeni pokrajini. Severni medvedi so zaščiteni z mednarodnim sporazumom. Ogrevanje Zemlje in posledično topljenje polarnega ledu ogroža njihov življenjski prostor. Avtorica na koncu slikanice nagovarja bralca: Tudi ti lahko narediš nekaj za to, da se bodo beli medvedi še naprej sprehajali po Arktiki. Lahko: ugasneš luč, televizor in računalnik, kadar jih ne potrebuješ; namesto z avtomobilom se odpelješ s kolesom ali greš peš. Tudi še tako majhna stvar pomaga. Knjigo je prevedla pisateljica Polonca Kovač.
Zraven knjižne novosti Beli medved priporočam še Pravljice iz igluja (Eskimske ljudske pripovedke. Izbral in zapisal Jan Suchl. Prevedla Zdenka Škerlj - Jerman. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Zbirka Zlata ptica.), kjer boste ob prijetnem branju ljudskih pravljic izvedeli, da Eskimi ne marajo biti Eskimi, saj te besede sploh ne poznajo. So Inuiti in to poimenovanje je edino pravilno ter želeno.
Prijetno branje želi.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Angleški Kadetski trobilni orkester na Ptuju
"Tukaj je čudovito! Se bi prišli!"
Julija je na povabilo Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu na Ptuju gostoval Kadetski trobilni orkester z bobnarsko enoto iz mesta Sedbergh v Veliki Britaniji.
Orkester že 16 leti vodi dirigent Alan Lewis. "Orkester je bil ustanovljen oktobra 1990, ko sem postal vodja trobilnega oddelka Srednje šole Sedbergh. Prvič smo javno nastopili pred britansko kraljico ob njenem obisku v
šoli maja 1991. Od takrat naprej nastopamo ob številnih odličnih priložnostih, kot na primer na mednarodnem festivalu v Nici, kjer koncert prek televizijskega prenosa spremlja več kot 200 milijonov gledalcev. Orkester je v
teh letih z velikim uspehom gostoval po številnih evropskih državah - Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu, Franciji, Avstriji ... Na dvotedenski turneji po Bahamih smo posneli tudi svojo zadnjo zgoščenko z naslovom Bandhama!«
Kadetski trobilni orkester z bobnarsko enoto iz mesta Sedbergh v Veliki Britaniji
Zasedba orkestra se neprestano spreminja, saj dijaki vsako leto odhajajo, da nadaljujejo šolanje na univerzah, orkestru pa se pridružijo novi člani. Zasedba orkestra niha med 40 in 50 dijaki in dijakinjami, zato je potrebno trdo delo vseh in vsakega člana posebej, da se kvalitetni nivo orkestra vzdržuje. Vse od nastanka si je orkester s svojim ustvarjanjem prislužil zavidljiv ugled doma in v tujini. Razen dveh drugih mest je orkester zmagal na vseh tekmovanjih, ki se jih je udeležil.
Obisk Kadetskega trobilne-ga orkestra v Sloveniji je bil organiziran v okviru partnerstva mest Sedbergh in Zreče, ki sta se leta 2004 pobratila v projektu angleške televizije BBC »Mesto, ki išče dvojčka«. Na Ptuju so mladi Angleži dopoldan zaigrali ob slovesnosti nove maše, popoldan pa so se ptujski publiki predstavili še v Termah Ptuj ter na ptujskih ulicah in trgih. Slovenija in Ptuj sta jih navdušila. V času gostovanja je bilo lepo vreme in v pogovoru za Radio Ptuj so povedali, da je v teh krajih čudovito in da bi še rade volje prišli.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Obnova ptujskih vrat z evropskimi sredstvi
Mladi in umetnik skupaj za lepši Ptuj
Društvo Povod, ki je lani Ptujčane in celotno Slovenijo presenetilo z organizacijo 28. evropske konvencije žonglerjev, se je lotilo novega projekta v korist Ptuja in Ptujčanov. Skupaj s Tonijem Ham-lerjem, iluzionističnim slikarjem in dekorativnim mojstrom, ki ima svoj dom in atelje v nekdanji ptujski sinagogi, Jadranski ulici 9 na Ptuju, se je prijavilo na evropski projekt Mladina, ki ga delno sofinancirajo tudi vlade v državah, članicah EU.
Bili so uspešni, za obnovo vrat v starem mestnem jedru so v okviru partnerskega nastopa pridobili 10 tisoč ev-rov, ki jih bodo porabili za obnovo desetih najbolj emi-
nentnih vrat v najstarejšem slovenskem mestu. Robert Križanič iz Povoda je povedal, da bodo za projekt, ki ga morajo končati do jeseni, katerega sestavni del bo tudi
reprezentativni koledar s fotografijami obnovljenih vrat in zloženka, skušali pridobiti tudi sponzorska sredstva. Del izdaje koledarjev z najlepšimi ptujskimi vrati bo odkupila
Foto: Črtomir Goznik
Toni Hamler se je najprej lotil obnove vrat v Krempljevi ulici 1 na Ptuju, kjer ima sedež Revivis in kjer v teh dneh ustvarjajo udeleženci 4. mednarodne likovne kolonije Art Stays.
MO Ptuj in jih uporabila kot novoletna darila.
Toni Hamler se je najprej lotil obnove vrat v Krempljevi 1 na Ptuju, kjer ima sedež Revivis. Najprej jih je temeljito očistil, zatem pa pričel restavrirati zlomljene elemente iz lesa, železne, ki so kovani ročno, bo zaščitil s specialnimi železnimi barvami proti koroziji, pobarval pa s posebnimi zaščitnimi kovinskimi barvami, določene fine detajle pa pozlatil s pravim zlatom, ki ne oksidira. "Z obnovo ptujskih vrat želimo udeleženci projekta prebuditi čustva Ptujčanov in jih navdušiti, da se lotijo obnove svojega arhitekturnega bisera po detajlih, z majhnimi koraki. Skozi to bomo pospešili tudi izvajanje velikih projektov. Moj predlog je tudi, da se v letu 2007 lotimo izbire najlepše fasade na Ptuju, pri čemer bi bila nagrada za najlepšo povrnitev dela stroškov obnove. Idejo sem že predstavil ptujskemu županu dr. Štefanu Celanu."
Dr. Ljubica Suligoj
Sudsteierische Post o 25-letnici ptujske Narodne čitalnice, 18. 9. 1989
Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele
Jurtelova zadnja leta
Okoli leta 1922 se je dr. Franc Jurtela bolehen (verjetno tudi naveličan političnih zdrah) umaknil iz aktivnega političnega življenja, ostal še vedno velik Slovenec. Umrl je na Ptuju 28. junija 1926. leta.
V	zadnjih letih svojega življenja se je dr. Jurtela posvečal Hranilnemu in posojilnemu društvu, Dijaški kuhinji, socialno ogroženim dijakom in kmečkim ljudem, ki so jih dodatno pestile posledice svetovne vojne. O skrbi za izobrazbeno raven mladega rodu priča tudi Jurtelov testament, napisan 6. maja 1922.
Dr. Franc Jurtela, stanujoč v Krempljevi ulici št. 2 (od leta 1920 tam tudi Mestna hranilnica Ptuj), je za zakonitega dediča svojega premoženja imenoval ženo Alojzijo. Zapisal je, da po ženini smrti celotno imetje pripade »Ustanovi dr. Franca in Lojze Jurtela v Hvaletincih«. Za posest (po bratu Andreju je Franc pridobil lastninsko pravico v Dragoviču in Levanjcih, kjer je bila prvotna lastnica sestra Marija) naj bi poskrbeli dosmrtni člani kuratorija in ženi Alojziji zagotovili rento, če sama ne bi zmogla oskrbovati nepremičnin. Člani kuratorija naj bi izvolili načelnika, ki bi skliceval seje in na zunaj zastopal ustanovo. Ob morebitni vrnitvi brata Andreja (pozneje izvedel, da so ga v Moskvi ubili boljševi-ki), naj se mu zagotovi primerna oskrba in stanovanje. Dr. Franc Jurtela je med člane kuratorija imenoval deželnega sodnega svetnika dr. Antona Stuhca, davčnega uradnika v pokoju in člana načelništva Hranilnega in posojilnega društva Franca Toplaka, trgovca Franca Cucka ter posestnika in trgovca Antona Jurco. Zapisal je tudi, da naj se ob morebitni smrti člana kuratorija z nadomestnimi volitvami postavi drugi, vendar »ne duhovnik, ne klerikalec, ne socialist, ne komunist«, temveč le »dober Slovenec, razumen gospodar in saj eden jurist«.
V	oporoki dr. Franc Jurtela tudi pojasnjuje, zakaj se je odločil, da posestvo v Hvaletincih s travniki ob Pesnici in z gozdom v Zagorcih preide po ženini smrti na omenjeno ustanovo. Le-ta naj v Hvaletincih pridobljena sredstva po povečanju glavnice prenese v dobrodelne in kulturne namene, predvsem za izobraževanje podeželskega prebivalstva. »Naše kmečko ljudstvo zaostaja v gospodarstvu in v izobrazbi,« piše dr. Jurtela in dodaja, da »konservatizem, politika odvračata kmečko ljudstvo od stika z mesti, s posvetno inteligenco«. Zato mora imeti kmet »vzornega« ekonoma« in »dobrega vzgojitelja ter svetovalca na vzgledno oskrbljenem posestvu«.
V	pismu predvidenemu članu kuratorija Francu Toplaku je dr. Jurtela 28. septembra 1925 natančneje pojasnil svoje poslednje želje o razvijanju gospodarstva na njegovi posesti. Predvidel je postopno ustanovitev posojilnice na posestvu, potrebno za »uzorno gospodarstvo in gospodinjstvo ter za pouk v tej stroki«.
Gospodarstvo naj bi upravljal ekonom, usposobljen tudi v živinozdravstvu, ki bo z usposobljeno gospodinjo (oba deležna stanovanja, dela pridelka in doplačila) »vzgajal dobre in praktične kmečke gospodarje in gospodinje«. Na posestvu naj bi usposabljala tudi hlapce in dekle v gospodarstvu in gospodinjstvu ter s poučnimi navodili pomagala fantom, dekletom ter odraslim v župniji in drugim v okraju.
Tako si je zamislil priprave za ureditev šole, po ženini smrti, delo kuratorija ob pomoči ekonoma in gospodinje pri usposabljanju učencev po vzoru kmetijskih šol ali zimskih in gospodinjskih tečajev. Dr. Jurtela je tudi opozoril, da preveliko število učencev ni v skladu z intenzivnim poukom in s praktičnim usposabljanjem. Kuratoriju je določil, da pri sprejemanju učencev izhaja iz potreb domače župnije in šele nato iz ostalega ptujskega sodnega okraja.
Nadaljevanje prihodnjič
no5slňa vlTda m S loveni Jo,pover-JeriiStvo nOtfSnie sadevš.
i R. rehruar Ja
ŠtBV.l^ílS/íII".
Vladnůrau no.Til oar lu avtobne obïine P t u U
i
Prtzlvno nš rjoroailo z drse R.fobpuaria vlađna-nu Itoiaisarju naznaniš,da Je pOvArJenlňtvc notranj'? saćieve po tanraradnen predlogu intaňovala v soí^vít aleđeSe «Ri i P^anc Lenart^trRorçe v Ptiaju,^ Viljem Dongg, fttavbsTiik t Ptiiju^j Janez Šagulft, železn.dsla.vSC^T Pfcuju^
lianez ř>agUJ.a,	ruixju
Dr,Anton Litvhec,sodnik v PtuJ^ Franc Va JdQ,çlijm.ravrtnfc<Sl J V Kťuju,
U
Janoz Stouđte,obrtnik v Pí-uj«,^
Hanaan KersClw^^oeíatnlft v Ptujuj
Franc Ro^eiBartn, ž&Ib . dšlavac v PtxijUj
Anton Kom^rivnutelJ na, d«;tlli!kl aežčaťisírt Soll^
Vladnemu koniaaťiu nfv to nasfi'ktija. z nrxroSllnïB.da â&veatî
rređaeđnlk: .

Vir: ZAP, Zbirka MD, šk. št. 38, Jurtela dr. Fran.
Osmrtnica za pokojnim dr. Francem Jurtelo
Foto: MZ
Zetale • Kakšno škodo je povzročilo junijsko neurje
Veliko škode je ostalo neocenjene
Neurje, ki je 29. junija zajelo celotno Spodnje Podravje, po Halozah je udarila močna toča s premerom do 10 centimetrov, je povsod povzročilo pravo razdejanje in veliko škodo. Slednja je bila dokončno ocenjena šele pred nekaj dnevi, čeprav naj bi bili po prvotnem dogovoru uradni podatki znani najkasneje 11. julija.
"V občini Žetale smo razočarani nad zaščito pred točo. Poskusna zaščita s strani Letalskega centra traja predolgo. Skrajni čas je, da se zaščita analizira in sprejme sistemska usmeritev.
Poleg tega večina naših kmetovalcev še ni dobila izplačane subvencije za leto 2005 in so bili v primerjavi s tistimi, ki so jo že dobili, v neenakopravnem položaju, saj niso imeli sredstev za zavarovanje površin," je najprej povedal žetalski župan Anton Butolen, nato pa z neprikrito grenkobo še dodal: "Razočarani smo nad zahtevo nekaterih občin za podaljšanje roka za popis škode, kar se je tokrat zgodilo. Sami smo se primerno organizirali in popis izvedli v prvotnem roku, ker smo pričakovali, da bosta vlada in parlament še pred dopusti sprejela potrebne sklepe za učinkovito pomoč, ki doslej ob takšnih nesrečah ni še nikoli izostala. Zdaj jo pričakujemo vsaj hitro v jeseni. Zahvaljuje-
mo pa se vsem, ki so v težkih trenutkih kakorkoli pomagali našim občanom."
V Žetalah, tako kot marsikje drugje, so takoj po neurju na terenu začele pomagati ekipe gasilcev, ki so najprej poskušali zavarovati stanovanjske in gospodarske objekte. "V občini Žetale so gasilci v dveh dneh zasilno zaščitili 25 objektov. Tudi sam sem si kot župan občine takoj po neurju ogledal najhuje poškodovane objekte. Dan kasneje, 30. junija, se je sestal štab CŽ občine Žetale in ocenil, da je škoda tako velika, da smo zaprosili Republiško upravo za zaščito in reševanje, da nam v skladu z zakonodajo izda sklep o popisu škode. Ta sklep smo dobili 3. julija. 4. julija pa se je nato sestala občinska komisija za popis škode, ki smo jo nato popisali do dogovorjenega datuma, 11. julija. Ker v občinski upravi nimamo dovolj zaposlenih za takšne izjemne primere, smo, da ne bi zamudili roka, za popis najeli
štiri študente. Enajstega julija se je nato ponovno sestala komisija za popis škode, rok za prijavo je bil podaljšan do 20. julija, zato končne ocene še ni mogla posredovati."
V Žetalah je škode preko 253 milijonov tolarjev
Kot je v nadaljevanju povedal Butolen, je v Žetalah uradno ocenjena škoda resnično ogromna: "Uradna ocenitev pravi, da znaša škoda po neurju s točo 253,3 milijona tolarjev! To je za našo občino ogromen znesek, če vemo, da znaša naša primerna poraba približno 170 milijonov tolarjev. V to oceno pa je zajeta le škoda na objektih, ki znaša 207,6 milijona, škoda na občinskih cestah v višini 16,3 milijona in škoda v kmetijstvu, ki znaša 29,4 milijona tolarjev.
V občini pa ocenjujemo, da je približno tretjina škode
ostala neocenjene. Med ne-ocenjeno škodo moramo prišteti neprijavljeno škodo, ker ljudje ne verjamejo v pomoč in škodo, ki se ne da popisati, ker prijavni listi nimajo ustreznih oblik, kot so recimo začasni ukrepi na poškodovanih stre-
hah in poškodbe na pločevinastih strehah, ki bodo imele krajšo življenjsko dobo. Prav tako v škodo niso zajeti poškodovani avtomobili, škoda na že spravljenih kmetijskih pridelkih, škoda zaradi stroškov dodatnega škropljenja ter
dognojevanja, v škodo tudi ni zajeto dodatno delo za zaščito poškodovanih površin, na vrtninah in sadju v ohišnicah, v škodo tudi niso zajeti stroški, ki jih je s popisom imela občina in stroški gasilcev!"
SM
Žetalski župan Anton Butolen: "Razočarani smo nad zahtevo nekaterih občin za podaljšanje roka za popis škode. Sami smo se primerno organizirali in popis izvedli v prvotnem roku, ker smo pričakovali, da bosta vlada in parlament še pred dopusti sprejela potrebne sklepe za učinkovito pomoč, ki doslej ob takšnih nesrečah ni še nikoli izostala."
Največjo škodo je toča povzročila na strehah stanovanjskih hiš; "prva pomoč" je bila večinoma vodo-neprepustna folija ...
Sv. Jurij ob Sčavnici • Študentje pripravili predloge
Bo jezero postalo turistično središče?
Velika škoda tudi v ostalih občinah
V	občini Zavrč po besedah Slavka Kokota ocenjena škoda po neurju znaša 55 milijonov na kmetijskih pridelkih in v vinogradih, na občinskih cestah pa je ocenjena na 60 milijonov tolarjev.
V	občini Videm škoda na javnih poteh znaša 7,3 milijona tolarjev, slabih pet milijonov pa je škode na lokalnih cestah. Poškodovanih je 44 hektarjev kmetijskih površin,prijavljena pa je tudi škoda na treh objektiv, kije ocenjena na dober milijon tolarjev.
Kot je povedal direktor občinske uprave občine Gorišnica Matevž Cestnik, znaša škoda na kmetijskih pridelkih in vinogradih dobrih 40 milijonov. Polovico vse te škode je na vinogradih. Škoda, ki jo je neurje povzročilo na cestah v cirkulanskem delu občine Gorišnica, pa je ocenjena na 54 milijonov, občina pa je prejela tudi dve prijavi o poškodbi objektov.
Na občini Podlehnik znaša skupna ocena škode po besedah tajnika občinske uprave Mirana Krajnca^ okrog 100 milijonov. Kmetijski pridelki in vinska trta so poškodovani od 50 do 70 odstotno. Škoda, kije trenutno ocenjena, znaša 26 milijonov tolarjev. "Realna ocenapoškodovano-sti poslopij je po mojem mnenju vsaj enkrat večja, kot jo imamo trenutno izračunano. Nekatere vloge so bile nepopolne in jih bo potrebno dopolniti in šele takrat bomo lahko govorili o točnih podatkih," pojasnjuje Krajnc. Na cestah pa naj bi bilo škode za okrog 3 7 milijonov tolarjev.
MZ
Že desetletja obstajajo ideje za ureditev Blaguškega jezera v občini Sveti Jurij ob Sčavnici, zainteresirana pa sta predvsem nekdanji odlični alpski smučar Marc Girardelli in Mario Hercog, ki sta ustanovila podjetje in že pričela zbirati projektno dokumentacijo.
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici se zavedajo, da bi za vzpon po lestvici turističnih ponudnikov lahko izkoristili Blaguško jezero. Pred slabim desetletjem sta velike načrte z Blaguškim jezerom imela Pesničan Mario Hercog in nekdanji odlični alpski smučar Avstrijec Marc Girardelli. Ustanovila sta skupno podjetje, od zasebnikov sta kupila številna
zemljišča, govori se o desetih hektarjih, nato pa jima je slovenska birokracija oziroma takratna zakonodaja prekrižala načrte, da ni bilo izdano dovoljenje za izdajo koncesije Hercogu in Girardelliju s strani občine. Takrat je vse padlo v vodo, sedaj pa se je Mario Hercog odločil, da poskuša ponovno. Girardelli naj bi pri ponovni oživitvi ideje o turi-
stičnem kompleksu ob Blagu-škem jezeru sodeloval, Hercog pa računa tudi na druge investitorje. Nekatere primerjalne študije so narejene, podporo pa daje tudi sedanje vodstvo občine Sveti Jurij. Glede na predstavljene študije bi lahko v prihodnje v omenjeno občino množično zahajali tako otroci, ki se udeležujejo šole v naravi, kot tudi številni rekrea-
tivci, pohodniki in športniki.
Na povabilo Hercoga se je 22 študentov omenjene fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo, lotilo zanimive naloge, kako naj bi v prihodnje izgledala ureditev okolice tega jezera. Pripravili so šest predlogov, Hercog trenutno še išče investitorja, računa pa tudi na pomoč Girrardellija.
Miha Šoštarič
Sp. Ščavnica • Prve igre
Igre kmetic Slovenije
Zveza kmetic Slovenije je v okviru 24. praznika žetve na Spodnji Sčavnici pri Gornji Radgoni pripravila prve kmečke igre slovenskih kmetic.
Nastopilo je devet ekip iz celotne Slovenije, ki so se pomerile v šestih zanimivih igrah. Pobiranje fižola, prenos pšenice, izdelovanje prstanov iz slame, metanje škornja, nošenje košare na glavi s svitkom ter igra presenečanja z ročnim kombajnom so bile preizkušnje, v katerih so se pomerile ekipe, Kljub temu da je bilo
tekmovanje namenjeno predvsem druženju, spoznavanju in izmenjavi izkušenj, pa so bili boji ostri in neizprosni. Slavila je ekipa Društva kmečkih žena in deklet občine Hajdina pred Društvom podeželskih deklet in žena Sveti Jurij ob Ščavnici ter Društvom Sončnica iz Tišine.
MŠ
Foto: SM
Foto: SM
Drava Ptuj
Ponedeljkov incident ne koristi nikomur
Stran 16
Drava Ptuj
Ali lahko Drava preseneti Mariborčane?
Stran 16
Atletika
Pogovor z Dejanom Doklom
Stran 17
Kasaške dirke
Štiri zmage gostiteljem
Stran 17
Člani SD Center Ptuj
Niso jih gostili, razvajali so jih
Stran 18
Rokoborba
Mihaela Čirič, najboljša rokoborka Slovenije
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije
Domžale letos v vlogi prvega favorita
V	soboto se bo znova začel prvoligaški nogometni ples, letos z novim pokroviteljem lige - Telekom Slovenije je nadomestil Simobil. Naši klubi, ki letos tekmujejo v evropskih pokalih, so že pred prvenstvom dvignili temperaturo med navijači in ostalimi nogometnimi spremljevalci na stopnjo tik pred vreliščem. Slovenija je namreč po zaslugi naših klubov v dosedanjih predkrogih za Ligo prvakov (Gorica), pokal UEFA (Domžale, Koper) in pokal Intertoto (Maribor) ena najuspešnejših držav v dosedanjem poteku evropskih tekmovanj. Kljub temu, da tiste nogometno najrazvitejše države še niso v celotni zasedbi začele s svojimi nastopi, to niso uspehi, ki bi jih lahko podcenjevali.
V	takšnem vzdušju lahko z veseljem pričakujemo nastope na slovenski prvoligaški sceni, ki bo letos zagotovo najmočnejša v zadnjih letih. Vzrokov za takšno trditev je več: zvezdam stalnicam zadnjih dveh sezon (Gorica, Domžale) se želita na vrhu letos bolj ali manj glasno pridružiti vsaj še dve: Maribor in Koper. V ozadju marljivo delajo tudi v Celju, novega prvoligaša so s Fac-torjem dobili tudi Ljubljančani. Primorje, Bela krajina in Nafta zagotovo lahko presenetijo na vsaki tekmi, vprašanje pa je, če so sposobni dobre rezultate dosegati v seriji. Posebno poglavj'e bomo namenili seveda ptujski Dravi, kjer so pred začetkom priprav napovedovali naskok na mesta tik pod vrhom, zadnji zapleti s trenerjem pa bodo delno vplivali na to.
Naslov državnih prvakov bo branila ekipa Gorice, ki je že odigrala prvo tekmo v drugem predkrogu za evropsko Ligo prvakov z romunsko Steauo. Lani so v tej fazi tekmovanja izpadli proti albanski ekipi, kar pa pozneje ni bistveno vplivalo na start v prvenstvo. Trener Pavel Pinni ima, podobno kot lani, na voljo zelo izkušeno ekipo, ki pa se ji bo letos zagotovo poznala odsotnost Valterja Birse in Mirana Burgiča (Birsa bo kariero nadaljeval v francoskem prvoligašu Sochauxu, Birsa pa pri švedskem AIK iz Stockholma). Omenjeni goriški napadalni dvojec je v zadnjih dveh sezonah dosegal veliko večino golov za svojo ekipo in enakovrednih zamenjav zanju zagotovo ni moč pričakovati v tako kratkem času. Da gre za izjemna talenta, dokazuje dejstvo, da sta oba imela na mizi kar nekaj ponudb za nadaljevanje kariere, med katerimi sta se odločala. Dobra organiziranost kluba, racionalna poraba sponzorskega de-
narj'a in odlična mladinska šola pa so zagotovila, da bo Gorica tudi letos tekmec za vrh 1. lige.
Domžalčani imajo podobne odlike in podobne cilje kot Gori-čani, razlika je v tem, da so pred letošnjo sezono uspeli v klub pripeljati dve zveneči okrepitvi: Er-mina Rakoviča in Sebastjana Ci-merotiča. Prvi je hitro končal turško avanturo in se vrnil v Domžale že po polovici leta, drugi pa je po vrsti bolj ali manj neuspešnih sezon znova potrkal na domača (sosedova) vrata, kjer bo poskušal dokazati, da še ni za v staro šaro. Ali imata oba resen namen z Domžalami končati sezono ali pa si želita samo odskočno desko za naslednji pobeg v tujino, pa je že drugo vprašanje. Glede na to, da na nogometaše Domžal preži veliko število tujih managerjev (to dokazujejo realizirani lanski prestopi Stevanoviča, Matiča, Ra-koviča), je to za njiju pravzaprav logična izbira. Trener Stojanovič bo imel prav zaradi omenjenega dvojca majhne »težave« pri postavitvi igralcev v končnici, saj ima na izbiro še Ljubijankiča, ki je v lanski sezoni pokazal velik napredek, Djukiča in Lo Duca. To bo zagotovo ena od velikih prednosti te ekipe, saj smo na SP v Nemčiji lahko velikokrat opazili, da so prav igralci s klopi odločali tekme.
Maribor je največjo finančno krizo že prebolel, stabilizacija se je pokazala že v lanski sezoni, letošnja pa je za njih zagotovo prelomna. Navijačem je dovolj boja za mesta pod vrhom, odkrito si želijo naskok na vrh. Je Marijan Pušnik dokončno dozorel za takšne naloge? Začel je odlično in v tretjem krogu pokala Inter-toto s svojo ekipo izločil lanskoletnega polfinalista Lige prvakov, španski Villareal! S tem zagonom bo start v novo sezono zagotovo lažji, navijači bodo njihov dvanajsti igralec, v takšnem vzdušju pa je igranje užitek. Tudi tekmec v 1. krogu je po njihovi meri, saj Drava v Ljudskem vrtu še nikoli ni slavila zmage. Ko se jim bo po sanaciji poškodbe pridružil še Pekič, bodo še nevarnejši v napadu, kjer že sedaj blesti Zajc. Prav ta mladenič bi lahko bil eno od največjih odkritij letošnje sezone, saj je s Pušnikom dobil dobrega mentorja. Dobro delo je uprava Maribora naredila tudi s podaljšanjem pogodbe s Pregljem in prihodom Cipota.
Prenovljeni in finančno stabilizirani Koper je naslednji tekmec za vrh. Kakšnega pomena je v slovenskem nogometu finančna stabilnost, so Koprčani dokazali že v lanski sezoni, ko so se v spomladanskem delu iz ne-
Foto: Črtomir Goznik
Valterja Birse (beli dres) letos ne bomo spremljali na slovenskih prvoligaških igriščih (prestopil v francoski Sochaux), Mitja Emeršič in Sebastjan Berko (Drava, modri dres) pa ostajata pri ptujskem prvoligašu.
varnih vod zlahka povzpeli na mesta pod vrhom, za nameček pa osvojili še pokalno lovoriko! S tem so si zgradili trdno osnovo, na katero bodo lahko začeli graditi že sedaj. Kljub pričakovanjem pa se niso podali v lov za dragimi nakupi, ampak gradijo ekipo premišljeno in z močnim poudarkom na domačih, koprskih igralcih. To je zagotovo ena od najbolj očitnih smernic razvoja vseh slovenskih prvoligaških klubov.
Podobno so že pred dvema letoma ravnali v ajdovskem Primorju. Za tiste čase so imeli izredno močno ekipo, z Joličem in Strajnarjem na čelu, ki pa so jo popolnoma spremenili in se odrekli uslug šestih najboljših igralcev. Kljub temu so v naslednji sezoni s trenerjem Milaničem dobro krmarili. Padec je prišel šele tik pred koncem lanske sezone, ko je dirigentsko palico v roke prevzel Bojan Prašnikar, ki bo delo nadaljeval tudi v letošnji sezoni. Prav zaradi njegovih izkušenj bo potrebno na Ajdovce resno računati.
Podobno je z lendavsko Nafto, ki je pred letošnjo sezono dobila praktično največjo okrepitev med vsemi klubi: Zorana Pavlo-viča. Velenjčan je v lanski sezoni na nekaterih tekmah praktično sam držal ravnotežje z nasprotnimi ekipami. Ima odličen pregled
nad igro, odlično izvaja proste strele, nevaren je pri strelih iz igre, tudi v obrambnih nalogah se dobro znajde; s takšnim igralcem je veliko pridobila celotna ekipa. Da daje ton igri Nafte prav Pavlovič, smo lahko videli tudi na Hajdini, kjer je Nafta odigrala prijateljsko srečanje z Varteksom iz Varaždina. Nafta je na drugi strani ostala brez nekaterih standardnih igralcev: Kožula, Cifra, Sklepiča.
Publikum je po dolgih letih vodenja lani napovedano zapustil Darko Klarič, ki pa je za seboj pustil urejeno stanje, tako da lahko njegovi nasledniki nemoteno nadaljujejo zastavljeno delo. Trenersko mesto je pred sezono zasedel Jani Žilnik, nekdanji igralec Publikuma in vodja znane nogometne šole Get Power Šampion. V pripravljalnih tekmah so Celjani dosegali dobre rezultate, na koncu pa doživeli hladen tuš po porazu z Velenjskim Rudarjem. Samo trenutek slabosti ali kaj drugega? Ekipa z Brezičem, Gobcem, Križnikom je vsekakor sposobna zagreniti start vsem favoritom, kljub temu da imajo na začetku najtežji razpored med vsemi prvoligaši (po vrsti Gorico, Domžale, Maribor, Koper).
Bela krajina se je v dodatnih kvalifikacijah uspela rutinirano obdržati v elitni slovenski nogometni druščini. Samo ugibamo
lahko, kako bi bilo, če bi Dra-vinja osvojila 1. mesto v 2. ligi, kvalifikacije pa bi igrali s Factor-jem. Prav iz omenjenega kluba pa se je vrnil nekdanji trener Pavle Kavčič, zasedel pa je mesto športnega direktorja, trener ostaja Branko Vrščaj. Moštvo so v prestopnem roku zapustili Gra-bič, Mujakovič, Mejač, tako da se Belokranjcem verjetno (spet) obeta boj za obstanek.
Ljubljana je bila v lanski sezoni edina evropska prestolnica, ki ni imela prvoligaškega nogometnega kluba, letos je to »deviacijo« odpravil Factor, ki se je v končnici skozi šivankino uho iz 2. zrinil v 1. ligo. Sredi priprav je ekipo zaradi boljše ponudbe zapustil trener Kavčič, na njegovo mesto pa je sedel Rus, ki je v lanski sezoni vodil hrvaškega prvoligaša Zagreb. Ob imenu Factor bo zanimivo predvsem vprašanje, kako ga bodo sprejeli v Ljubljani. Je lahko to dostojna zamenjava za nekdanjo Olimpijo ali bodo redki ljubljanski nogometni navijači še naprej raje spodbujali Bežigrad v 4. ligi?
Za konec pa še ptujski prvoligaš, ki ga prav v zadnjem tednu pred prvenstvom pretresajo največje težave med vsemi klubi 1. lige. Drugače ni moč opisati stanja, ko deset dni pred prvenstvom ostaneš brez trenerja. Sedaj so vajeti v rokah Dražena
Beska, ki bo za vodenje te ekipe potreboval veliko mero modrosti, čeprav je igralsko gledano še močnejša kot lani. Ekipi se je namreč kot posojeni igralec poljske Wisle Plock pridružil Sead Zilič, pred dvema letoma najboljši strelec ptujskega prvoligaša. Na Ptuj se je vrnil še Tomaž Toplak (lani Dravinja), iz Avstrije je prišel Blagus, iz Nizozemske pa Douan, na drugi strani pa so ekipo zapustili Gennaro Chieti, Rok Letonja in Primož Petek pa sta prestopila v Zavrč.
Na nekaterih tekmah lanske sezone je trener Đurovski (upravičeno) tarnal zaradi realizacije, ko bi zagotovo potreboval igralca tipa Zilič, ki zna zadeti v vsakem trenutku. Ta element nogometne igre pa je bil pri Dravi najboljši prav v končnici, ko so Kronaveter, Trenevski in Horvat dosegali gole kot za šalo. Eno glavnih vprašanj pred sezono je povezano prav s tem, ali bo omenjena trojica našla skupni jezik z Ziličem. Če bo na tej relaciji prišlo do prave »kemijske reakcije«, potem bo Drava zagotovo uspešna. Iz nevtralne razdalje bi temu lahko rekli sladke skrbi trenerja, vendar sem prepričan, da Draženu Besku v Sloveniji skoraj nihče ne zavida položaja, v katerem se je znašel.
Jože Mohorič
Strelstvo • Tretji dan 49. SP v Zagrebu
Tadej Horvat - najboljši slovenski strelec z zračno puško na SP!
V ponedeljek in torek se je nadaljevalo SP v Zagrebu, kjer smo imeli Slovenci ponovno nekaj vročih želez v ognju, a so žal nekatera izmed njih ostala neobrušena. Za člani in mladinci z zračno pištolo so v ponedeljek nadaljevali še mladinci z MK pištolo proste izbire in člani z zračno puško ter v torek članice z zračno pištolo in mladinci z zračno puško.
V disciplini mladincev MK pištole proste izbire je že drugi posamični naslov svetovnega prvaka na tem prvenstvu osvojil Pu Qifeng, ki je s 560 krogi suvereno slavi pred konkurenco. V slovenski reprezentanci se je tokrat najbolje odrezal Klemen Tomaševič, ki je s 527 krogi zasedel 33. mesto, Simon Simonič je s 524 krogi osvojil 37. mesto in Rok Ivanc,
ki je bil s 509 krogi na 54. mestu. S temi rezultati so mladinci velik uspeh dosegli predvsem v ekipnem delu, kjer so s 1560 krogi zasedli 10. mesto in popravili slovenski državni rekord za neverjetne 104 kroge! V nasprotju z mladinci pa težko najdemo kaj pohvalnih besed za slovensko člansko reprezentanco z zračno puško, ki je v sestavi Rajmond Debe-
Tadej Horvat v lovu za deseticami
Foto: Boris Hergula
Drava Ptuj • Pred začetkom novega prvenstva
Ali lahko Drava preseneti Mariborčane?
vec 589 krogov in 54. mesto, Željko Moičevič 581 krogov in 91. mesto ter Robert Mar-koja 577 krogov in 103. mesto dosegla 1747 krogov in zasedla skromno 22. mesto.
V torek so 3. tekmovalni dan odprle članice z zračno pištolo, med njimi tudi Ptujčanka Maj'da Raušl, ki je s 370 krogi osvojila 91. mesto ter se z reprezentančnima kolegicama Vesno Kržan 366 krogov in Ireno Toroš 356 krogov uvrstila na ekipno 30. mesto. Po nastopu nam je zaupala, da je s streljanjem zadovoljna, predvsem s samo tehniko streljanja, ki je bila na trenutke res vrhunska, nekaj problemov pa ji je povzročala časovna stiska, saj je tokrat nastop končala 15 sekund, preden se je izteklo dovoljenih 75 minut.
Za trenutno največji uspeh prvenstva pa je poskrbel mladi ormoški strelec Tadej Horvat, ki je med mladinci z zračno puško dosegel izjemnih 589 krogov in osvojil 13. mesto! S tem dosežkom je Tadej postal najboljši slovenski strelec z zračno puško na tem SP, saj je dosegel celo boljši rezultat od samega Rajmonda Debevca. S svojim izredno zrelim in preudarnim nastopom je tako še enkrat več dokazal, da je sposoben prenašati breme še tako velikega tekmovanja, kot je SP in da se za prihodnost slovenskega streljanja, po morebitnem umiku Rajmonda Debev-ca, ni potrebno bati.
Da so se slovenski strelci lahko v prvih treh dnevih počutili kar se da domače, so poskrbeli številni slovenski navijači in strelski navdušenci, ki so se zbrali v res lepem številu in v zdravem športnem duhu spremljali in bodrili svoje junake. Prvenstvo se bo nadaljevalo z malim in velikim kalibrom, kjer so predvsem v disciplini trojni položaj 3 x 40 strelov upi za slovensko medaljo s tega SP največji.
Simeon Gonc
V soboto bodo prvo tekmo v novem prvenstvu odigrali nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi. Za nogometaše Drave prihaja mogoče prven-
stvo prehitro, še posebej, če upoštevamo zadnje zapetljaje glede izbora novega trenerja. V nedeljo so ptujski nogometaši opravili prvi trening pod
Drava se pripravlja na štajerski derbi.
Foto: Matija Brodnjak
vodstvom Dražena Beska ter marljivo vadili. Tako je bilo tudi čez teden. Vsi skupaj se zavedajo, da prihaja gostovanje v Mariboru ob nepravem času. Po eni strani zaradi uspešnih predstav mariborskih nogometašev v pokalu Intertoto, po drugi pa zaradi trenutnih dogajanj v domačem taboru. Govoriti v tem času, kdo je favorit tega srečanja, je odveč, kakor tudi o tem, da bo imel Maribor po zadnjih uspehih močno podporo s tribun.
Mariborčani so v naletu in seveda pričakujejo zmago. Kaj pa si lahko obetajo ptujski nogometaši in navijači? Od Drave se lahko pričakuje, da bodo dali vse od sebe, da se fantje izkažejo, oziroma vsaj pokažejo željo po dobri igri. Toda v nogometu nekaj naprej napovedovati je težko, saj tudi favoriti vedno ne zmagujejo. Od novega trenerja Dražena Beska ni možno pričakovati, da bo v slabem tednu ekipo pripravil tako, da se bo v
Rokomet
V prvem krogu Ptujčanke proste
Rokometašice ptujskega Mercatorja Tenzorja Ptuj, ki so dobile priložnost za igranje v pokalu evropske rokometne zveze EHF, kljub le osmemu mestu v minulem državnem prvenstvu, so po odpovedi nastopa nekaterih ekip iz Slovenije v mednarodnih pokalih dobile priložnost nastopa v pokalu EHF. Žreb je bil ptujskim rokometašicam, ki so se pred novo sezono okrepile z reprezentančno vratarko Mišo Marinček, zunanjo igralko Kristino Mihič (obe Krim Ljubljana) in krožno igralko, sicer izkušeno hrvaško igralko Danijelo Volarevič, naklonjen, saj so v prvem krogu proste. Za mnenje o žrebu pa smo zaprosili športno direktorico ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Černe, ki nam je dejala: »Najprej moram povedati, da smo v našem klubu zadovoljni z žrebom. V drugem krogu bi lahko dobile močne nasprotnice, kjer bi lahko pokazale svojo vrednost. Naš cilj je, da se uvrstimo čim višje v tem tekmovanju in upravičimo zaupanje našega predsednika gospoda Mirana Senčarja in uprave kluba, ki nam je to omogočil, in to kljub samo osmemu mestu v državnem prvenstvu. Ekipo imamo dobro in v tej ter prihodnji sezoni želimo igrati pomembnejšo vlogo v državnem in pokalnem prvenstvu.«
Danilo Klajnšek
Ljudskem vrtu nadigravala. To vse skupaj še ne pomeni predaje, saj ima tudi Drava svoje adute. Na Ptuju so zadovoljni tudi s tem, da so uspeli podpisati pogodbo z napadalcem Seadom Ziličem, ki bo vsekakor okrepitev, razbremenil pa bo tudi Viktorja Trenevskega, sicer v minuli sezoni najboljšega strelca Drave. Žal pa še ni zanesljivo, če bo popularni Zile zaigral, saj se čaka še certifikat od poljske nogometne zveze. In če bo ta prispel danes (petek), potem bo Zilič zaigral. Trener Dražen Besek verjetno ne bo veliko eksperimentiral in bo dal priložnost nogometašem, ki so bili lani nosilci igre. Na pot bodo krenili tudi navijači Drave, tako, da brez podpore s tribun ptujski nogometaši gotovo ne bodo. Dober start v novo prvenstvo veliko velja. Vsi lahko upamo, da bo uspešen, saj bi tako poniknile vse nepotrebne govorice.
Danilo Klajnšek
Novice
Uspešni v Karlovcu
Člani rekreativno-tekmovalnega tekaškega kluba Maraton Ptuj' se poleg maratonskih tekem preizkušamo tudi v drugih vzdržljivostnih športih. Udeležujemo se gorskih tekov, ultra maratonov, triatlonov, kolesarskih prireditev in plavalnih maratonov.
V soboto smo se kot edini predstavniki iz Slovenije udeležili 9. plavalnega maratona v Karlovcu, ki je potekal pod okriljem Hrvaške potapljaške zveze. Prireditev se je odvijala na reki Kolpi, preplavati pa je bilo potrebno 3000 m. Tekmovalo se je v kategorijah prosto ali s plavutmi. Slednja kategorija je štela za hrvaški pokal v daljinskem plavanju s plavutmi.
V	kategoriji prosto plavanje so člani našega kluba zasedli naslednje uvrstitve: Janez Kuhar 8. mesto, Sebastjan Kapel 9. mesto, Radovan Pulko 11. mesto in Siniša Novak 17. mesto.
V	kategoriji plavanje s plavutmi pa je Jasna Friš zasedla 16. mesto.
Radovan Pulko
Ponedeljkov incident posameznika ne koristi nikomur
'"'tSpKS'BOUSi
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek so bili ljubitelji nogometa na Ptuju in navijači Drave - ruštarji, klavničarji in kurenti - neprijetno presenečeni, da naj bi "pomagali" pri izdelovanju grafitov na ptujskem mestnem stadionu, ki so bili vse prej kot okusni. Dejan Horvat nam je v imenu navijačev povedal: »Moram reči, da nas je sram, da se je to dogodilo. Povedal bi tudi to, da ta posameznik ne predstavlja nas, ampak samega sebe. Dve leti potujemo z Dravo po Sloveniji in nikjer nismo imeli nobenih težav. Navijali smo za Dravo. Če smo izgubili, smo čestitali nasprotnim navijačem in seveda klubu, ki je premagal Dravo. Sedaj bomo šli tudi v Maribor, v Ljudski vrt, kjer bomo navijali za Dravo, seveda v mejah normalnega, saj ne želimo konflikta z nobeno navijaško skupino. Upam, da bo tudi s strani viol enako. Ne bomo pozabili čestitati vijoličastim za evropski uspeh. Na koncu pa še enkrat dodajam, da se ograjujemo od vsega napisanega na stadionu. Govorili smo s predsednikom Drave in mu dajemo stoodstotno podporo. Dolgo smo čakali prvo ligo, sedaj jo imamo, vendar naj nam nihče ne zruši tega s posamezniki, ki v bistvu nikogar ne predstavljajo, in nismo malomeščani in kmetavzarji, kot je bilo predstavljeno v enem izmed slovenskih medijev.«
Danilo Klajnšek
Atletika • Pogovor z Dejanom Doklom
Za vedno atlet
Dejan Dokl je na vrhuncu svoje kariere pred dobrim desetletjem postavil državni rekord v suvanju krogle, sedaj pa je četrto leto predsednik Atletskega kluba Keor Ptuj. Atletske opreme še vedno ni obesil na klin, saj še vedno uspešno tekmuje in se počasi pripravlja na veteransko kariero. Sam pravi, da bo atletiki zvest do konca, tako tekmovalno kot organizacijsko - kolikor bo pač dopuščal čas.
Štajerski tednik: Kakšna je danes vloga atletike na splošno in na Ptuju?
Dokl: Atletika se seveda po popularnosti ne more primerjati z nogometom. Ima pa zelo velik družbeni pomen. Je temeljni šport v šolski programih, saj je zelo priporočljiva za telesni razvoj otroka. Z boljšimi rezultati ptujskih atletov pa atletika počasi pridobiva na veljavi tudi na Ptuju.
Štajerski tednik: Kako deluje klub in koliko članov šteje?
Dejan Dokl: Motor kluba predstavljajo trije trenerji, ki svoje delo opravljajo z veliko mero entuziazma in strokovnosti. Brez njih si ni mogoče predstavljati vrhunske atletike na Ptuju. V Atletski šoli Mirka Vindiša, ki je del kluba, pa delujejo trije vaditelji, ki se jim bodo jeseni pridružili še novi. Vodstvo kluba pa si prizadeva vsem omogočiti čim boljše pogoje dela. Klub ima več kot trideset aktivnih tekmovalcev, ki tekmujejo vse od pionirske do članske kategorije, atletska
Dejan Dokl - predsednik AK Keor Ptuj
šola šteje okoli 60 članov, vedno več je veteranov in rekrea-tivcev, ne smemo pa pozabiti na podporne člane. Zelo dejavna je tudi sodniška sekcija, ki šteje petdeset aktivnih članov in pomaga pri izpeljavi številnih tekmovanj.
Štajerski tednik: Kako je s financiranjem kluba?
Dokl: Klub se v glavnem financira iz dveh virov: iz javnih in privatnih. Javna sredstva so v glavnem občinska, privatna pa s strani glavnega sponzorja kluba - podjetja Keor. Javna sredstva pomenijo nujno osnovo za delovanja kluba, ki
goji atletiko kot kraljico športov. Ker pa se v današnjih časih ne moreš zanašati zgolj na javna sredstva, pa je potrebno k sodelovanju pritegniti tudi podjetja.
Štajerski tednik: V letošnjem letu je klub organiziral odmeven mednarodni miting? Lahko pričakujemo, da bo postal tradicionalen?
Dokl: Takšen mitinga zahteva ogromno organizacijskega napora. Najprej je potrebno zagotoviti sredstva za izpeljavo mitinga in nagradni fond - brez slednjega ni več mogo-
Kasaške dirke
Štiri zmage gostiteljem
Ljutomerski kasaški klub je pripravil že četrte letošnje kasaške dirke, ki so tokrat na hipodrom najstarejšega in najuspešnejšega slovenskega kasaškega kluba privabile 1.000 gledalcev. V sedmih preizkušnjah je tako minulo nedeljo v Ljutomeru na dobro pripravljeni stezi nastopilo 70 kasačev iz devetih slovenskih klubov in društev, v ekshibiciji pa so se pomerili tudi galoperji. V konkurenci sedmih galoperjev je slavil Van Dam, ki ga je vodila Želj-ka Skok iz Prleškega konjeniškega društva.
V ospredju tokratne kasaške prireditve je bil prvi pred-tek dirke v spomin na dr. Jožeta Jurkoviča, ki je večji del svojega življenja posvetil raziskovanju ljutomerskega kasača in na to temo tudi doktoriral. Za veliki finale spominske dirke, ki bo 27. avgusta na ljutomerskem hipodromu v okviru mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, so se v dirki s traku pomerili štiriletni kasači ljutomerskega izvora, najboljša pa je bila La Luna (Rene Han-žekovič, Ljutomer), ki je kljub dodatku 40 metrov na startu prepričljivo ugnala vso konkurenco. V drugem predteku se bodo 6. avgusta pomerili še triletni ljutomerski kasači.
Gostitelji so bili tudi to nedeljo najuspešnejši, saj so dobili štiri od sedmih preizkušenj, najboljši kilometrski čas dneva 1:16,0 pa je zabeležil Jasin GL (Mirko Gregorc, Komenda), ki je med drugim porazil tudi rekorderja slovenskih hipodromov (1:13,8) Dena MS (Marko Slavič, Ljutomer). Slednji je na tekmovalno stezo stopil po več kot enem letu premora zaradi poškodbe. Organizatorji so imeli tokrat nekaj težav z merilnimi napravami, zato v šesti preizkušnji niso izmerili kilometrskih dosežkov. Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Komendi.
Rezultati; prva dirka, letni kasači, 1600 metrov: 1. Luc Scream (Andrej Antolin, Ljutomer) 1:23,6, 2. Maxi Gerd (Mirko Babič, Ljutomer) 1:24,2, 3. Diva (Franc Lovrenčič, Slovenske Gorice Lenart) 1: 30,7; druga dirka, 3- do 5-letni kasači z zaslužkom do 150.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Fjuri AS (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:20,1, 2. Franja (Andrej Kosi, Ljutomer) 1:20,1, 3. Alisa MS (Daniel Heric, Ljutomer) 1: 20,3; tretja dirka, 3- do 6-let-ni kasači z zaslužkom do 300.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Ninočka (Viktor Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:19,4, 2. Nordland Fonzi (Mirko Gre-
gorc, Krim) 1:19,5, 3. Desa I (Žarko Debelak, Slovenske Gorice Lenart) 1:19,7; četrta dirka, 4-letni kasači z zaslužkom od 100.001 tolar - prvi predtek spominske dirke dr. Jože Jurkovič, 2100 metrov: 1. La Luna (Rene Hanžekovič, Ljutomer) 1:20,3, 2. Las Pal-mas (Darko Sodec, Ljutomer) 1:23,1, 3. Fire Girl (Tomaž Zakrajšek, Komenda) 1:23,5; peta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1.000.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Apo-fis (Marko Jureš, Ljutomer) 1: 17,3, 2. Saxon MS (Marko Sla-vič, Ljutomer) 1:17,5, 3. Roki (Davorin Puhar, Ljutomer) in Paris Dream (Mirko Gregorc, Ljutomer) 1:17,6; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 2.000.000 tolarjev, 1600 metrov (brez časov): 1. Angel Sirius (Dejan Katanič, Šentjernej), 2. Hypnotica OZ (Tine Jagodic, Brdo), 3. Kleopatra (Franc Orthaber, Slovenske Gorice Lenart); sedma dirka, 3- do 12-letni slovenski in tuji kasači z zaslužkom nad 950.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Jasin GL (Mirko Gregorc, Komenda) 1:16,0, 2. Robin AS (Milan Žan, Komenda) 1:16,6, 3. Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:17,4.
Miha Šoštarič
če pritegniti najboljših slovenskih atletov, še manj pa atletov iz tujine. Enako pomembna je tudi vloga uigrane ekipe atletskih sodnikov in številnih podpornih služb. Vsekakor si bomo prizadevali, da miting postane tradicionalen in da si ga ogleda čim večje število Ptujčanov. Poleg tega smo letos v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj organizirali tri šolska atletska tekmovanja, med drugim tudi finale državnega prvenstva za osnovne in srednje šole, kjer je v enem dnevu tekmovalo več kot tisoč otrok.
Štajerski tednik: Boljši atletski infrastrukturi na Ptuju gre pripisati tudi ponoven vzpon ptujske atletike?
Dokl: Pogoji za delo danes so neprimerljivo boljši od tistih izpred deset let. Opremljen atletski stadion z umetno maso in pokrita atletska steza sta predpogoj za razvoj tako šolske kot vrhunske atletike na Ptuju. Trenutno je aktualna druga in tretja faza izgradnje tribun na Mestnem stadionu, v okviru katere je AK Keor Ptuj predlagal razširitev atletske steze v manjšo dvorano, ki bi omogočala celostni atletski trening tudi pozimi. Če nam bo za naš predlog, ki ima pozitivne učinke tudi za šolski šport, uspelo prepričati občino in investitorje, lahko v prihodnosti pričakujemo še odmevnejše rezultate. Naš glavni cilj je z domačim znanjem vzgojiti po Mirku Vindišu novega udeleženca olimpijskih iger iz Ptuja. Kaj pa to pomeni za promocijo našega mesta, pa ne gre izgubljati besed.
UE
Judo
Lea ponovno na stopničkah
Paks (HUN), 22. in 23. julij 2006. Slovenska mladinska reprezentanca je v soboto, 22., in v nedeljo, 23. julija, nastopala na mladinskem A-turnirju v Paksu (Madžarska). Turnir se točkuje tudi za Slovenski pokal 2006, istočasno pa je to eden izmed kriterijskih turnirjev za nastop mladincev na EP in SP.
V soboto je od vseh slovenskih mladincev najbolje nastopila Tajda Ketiš (JK Duplek), ki je osvojila 2. mesto v kategoriji do 57 kg. Tajda je bila v pr-
Foto: Sebi Kolednik
Lea v borbi proti nemki.
vem kolu kat. do 57 kg prosta, nato pa je po vrsti premagala Julijo Loselein (GER), Oleno Sayko (UKR) in Perihan Yil-dirim (TUR) ter se uvrstila v finale. Finalno borbo proti Dori Hegeduš (HUN) je Tajda izgubila in osvojila 2. mesto. Od ostalih slovenskih tekmovalcev se je izkazal še Mitja Jenuš (JK Železničar), ki je z dvema zmagama in dvema porazoma osvojil 7. mesto v
kategoriji nad 100 kg.
V nedeljo, 23. 7. 2006, je najboljši rezultat dosegla Lea Murko (JK Drava Ptuj), ki je v kategoriji do 78 kg osvojila 3. mesto. Lea je najprej v prvem kolu premagala za ippon Sabrino Gehrmann (GER), nato domačinko Bodo Berna-dett (HUN), prav tako za ip-pon 10:0. V polfinalu je tesno izgubila s kasnejšo zmagovalko Viktorijo Denysenko (UKR) in nato v borbi za 3. mesto premagala v končnem prijemu še Benise Zaccaria (ITA). S tem dosežkom je najboljša ptujska judoistka izpolnila normo še za nastop na Svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo 12. do 14. oktobra v Dominikanski republiki.
Rok Tajhman (JK Drava Ptuj) je v kategoriji -73 kg prvi krog na ippon premagal Runjiča iz Hrvaške, nato pa po vodstvu za wazari (7:0) izgubil proti domačinu Zsoltu Hollu na ippon.
Rezultati: MLADINKE: Kat.: -57 kg
1.	Dora Hegedûs - HUN
2.	Tajda Ketiš - JK Duplek
3.	Julia Loselein - GER 3. Julia Herglotz - AUT Kat.: -78 kg
1.	Viktoriya Denysenko - UKR
2.	Nadine Pichler - AUT
3.	Lea Murko - JK Drava Ptuj 3. Sabrina Gehrmann - GER MLADINCI:
Kat.: +100 kg 1. Lorenzo Romano - ITA 7. Mitja Jenuš - JK Železničar Sebi Kolednik
CAS ZA SPREMEMBO: ZDRAVJE NA PRVO MESTO
Vrtenje pedal je eden najbolj vsestransko koristnih načinov gibanja. Je odlična vadba za ohranjanje zmogljivosti srca, ožilja in dihal. Redna telesna aktivnost in uravnotežena prehrana sta dve kolesi v življenju človeka, ki naj ju za zdravje vztrajno vrti.
Pedala pod nogami, adi-jo kilogrami!
Kdor redno hodi, teče ali kolesari mu tako rekoč ni potrebno nenehno preštevati zaužitih kalorij in vsakodnevno stresno pričakovati izpisa številke, ki jo neusmiljeno pokaže tehtnica, ko stopi nanjo. Telesna aktivnost, kot je kolesarjenje, pa ni učinkovita le pri pospešenem kurjenju kalorij, temveč je izjemnega pomena tudi za krepitev srca, ožilja in dihal. Pritiskanje na pedala pospeši črpanje krvi iz spodnjih delov telesa navzgor proti srcu, nožne mišice pa na ta način aktivno sodelujejo pri obtoku kot črpalke, ki pospešujejo pretakanje venske krvi. Stalen ritmični napor pri premagovanju strmine ali nasprotnega vetra
krepi še nožne in trebušne mišice.
Spet je zmanjkalo ~asa. Zares.?
Nezdravo prehranjevanje nemalokrat pripišemo pomanjkanju časa, saj živimo polno in hitro, takšnemu tempu pa smo komajda še kos. S takšnimi izgovori pa slepimo le sami sebe, saj je z njimi nezadovoljno naše zdravje. Da bi svojo prehrano spravili v red in pri tem izboljšali svoje zdravje in počutje nasploh, ni potrebno biti ravno strokovnjak, poznati pa moramo osnove zdravega prehranjevanja, ki narekujejo pestre in uravnotežene jedilnike, v katerih so zastopana živila iz različnih skupin v pravilnih razmerjih. Ustrezno prehrano naj spremlja redna telesna aktivnost.
Ustvarjeni za gibanje
Gibanje, pa naj si gre za katerokoli vrsto športa, pripomore ne le k dobremu počutju in našemu zdravju, temveč krepi tudi druge telesne funkcije, kot sta ravnotežje in koordinacija. In nasprotno, negibanje je pov-
zročitelj številnih bolezni in nevšečnosti, kot so povečana telesna teža, oslabelost srca in ožilja, povišan krvni pritisk, debelost in neprimerne maščobe v krvi, zmanjšana dihalna sposobnost in sladkorna bolezen. Prav tako pa telesna neaktivnost ali pa premajhna telesna aktivnost pomenita tudi splošno zmanjšanje odpornosti.
Poganjaj kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!
Potiskanje pedal omogoča krepitev celotnega telesa, pomeni vztrajnost in dobro koordinacijo ter daje izostren občutek za hitrost, ob vsem tem pa prinese obilo zabave. Da bi kolesarili, se ob tem zabavali, predvsem pa uživali v trenutku, ker je to dobra popotnica za lep dan in uživanje življenja, se nam 9. septembra pridružite na 4. Poli maratonu s startom in ciljem na letališču v Moškanjcih. Več si lahko preberete tudi na spletni strani na www.polima-raton.si.
Tanja Subotič Di@log company
Foto: UK
Člani ŠD Center Ptuj v Brčkem
Niso jih gostili, razvajali so jih
Lepo je biti v družbi prijetnih ljudi, ki jih združuje Športno društvo Center Ptuj. Tamkaj že vse od ustanovitve izvajajo dejavnosti, ki lajšajo tegobe življenja v prijetnih, sproščenih druženjih. Organizirajo izlete, pohode v gore, sprehajalne ture, že kar tradicionalni piknik na Potrčevi ter prednovoletna srečanja. Zelo aktivni in uspešni so tudi na športnem področju, saj so med udeleženci in prireditelji vsakoletnega velikega balinarskega in malonogometnega turnirja. Med letošnji dejavnosti, blagodejni za dušo in telo, lahko štejemo obisk Distrikta Brčko, ki upravno sodi k Sarajevu, ter uspeli raftarski spust po reki Vrbas.
»Odštevamo dneve do našega ponovnega snidenja. Da je to za Brčane zares dogodek, ki se ga iskreno veselijo, so dokazali te dni. Tokrat so nas gostili prvič. Gostili? Razvajali!« so se polni toplih vtisov vrnili iz Bosne člani društva, možje v zrelih letih, ki so poglobili prijateljske vezi in jih ne kanijo več pretrgati.
Gostoljubno Brčko
Osman Zenunović Centrih
je leta hrepenel po vrnitvi v rojstno Brčko. V letih balkanskih vojn in sankcij Nata je vseskozi obdržal stike s kolegi in sedaj, ko so se razmere pomirile, presenetil ptujske prijatelje z idejo: »Gremo v Brčko igrati nogomet proti nekdanjim igralcem istoimenskega kluba, ki je nastopal v drugi jugoslovanski ligi - zahod.« Rečeno, storj'eno.
Člani SD Center v Brčkem
»Težko sestavim mozaik vsega prijetnega, kar smo tam doživeli. Vem, da smo v nogometu izgubili in da so kar med tekmo skrbeli za našo osvežitev domači navijači. Pa da sem lahko segel v žep le za plačevanje glasbenikov.« Peter Starki še ni uspel povezati vseh niti. Ob njem in seveda Zenunoviću so bili v prijetni družbi Brčanov še Jože Maučec, Marjan Le-nartič, Mirko Vindiš, Andrej Zelenik, Adolf Mihelač, Alojz Korenjak, Franc Gojkošek, Ivan Klarič, Janez Čuš, Boris Premzl in Boris Zagoršek.
Sami znani ptujski obrazi. Zvečer, ko se je prijateljski žogobrc prevesil v skorajda še bolj zanimiv družabni del, pa se je kar kresalo od robatih šal in maratonskih zdravic za zmagovalce in vse preostale.
Ptujčane so gostitelji peljali še na ogled bližnjih kulturnozgodovinskih in drugih znamenitosti. »Peter bo po prebranem v časniku vsaj vedel, kje vse smo bili,« se je pošalil olimpijec Mirko Vindiš. Ko so se utrujeni, a izjemno zadovoljni in polni prijetnih doživetij peljali v Banjo Luko, je lebdela med vožnjo po ovinkasti
Rokoborba • Mihaela Čirič, najboljša rokoborka Slovenije
Kmalu konec športne poti?
Foto: Niko Soštarič
Mihaela Čirič z osvojenimi pokali in kolajnami
Naša najuspešnejša rokoborka, 18-letna Mihaela Čirič iz Veržeja, v upravni enoti Ljutomer, članica ljutomerskega kluba ADSC Kverneland, je pred pomembnim korakom, saj prihaja čas, ko se bo morala odločiti, kakšno pot ubrati v prihodnosti. Ali nadaljevati športno kariero, kjer med tekmovalkami nima konkurence in je dosegla domala vse, ali pa se dokončno posloviti in najti v življenju tudi drugačne zvrsti zadovoljstva. »Po skoraj dvanajstih letih nenehnih treningov in tekmovanj dajem prednost šolanju. Letos zaključujem srednjo ekonomsko gimnazijo v Murski Soboti, pred mano je matura, potem pa skoraj zagotovo študij, pravi Mihaela. V rokoborbi posebnih izzivov zame več ni, saj sem osvojila številne kolajne in pokale doma in v tujini. Bila sem tudi udeleženka evropskega in svetovnega prvenstva. Temu športu, še zlasti ženski rokoborbi,
se ne daje dovolj pozornosti, razmere na Rokoborski zvezi Slovenije niso urejene, zato resnično razmišljam o svojem koncu. Sicer pa bo moja odločitev znana v teh dneh.« Mihaela Čirič se je z rokoborbo pričela ukvarjati že v 2. razredu osnovne šole. Za deklico precej neobičajna športna panoga, toda vzljubila jo je, tudi po zaslugi staršev, zlasti očeta Slavka, nekoč izvrstnega judo-ista. Trikrat tedensko se udeležuje treningov v Ljutomeru, že p olnih devet let je njen vaditelj in učitelj Miloš Horvat. »Njemu dolgujem tudi največjo zahvalo za vse, kar sem dosegla v tem športu.« Ker ni bilo dovolj deklic, je Mihaela skoraj tri leta tekmovala v rangu z dečki in jih z lahkoto premagovala. »To obdobje mi bo ostalo v spominu prav po tem, da sem bila najboljša med fanti, še bolj pa to, da jezni zaradi svoje nemoči niso hoteli tekmovati proti meni. Kakšno zadovoljstvo!«
Želela je postati tudi najboljša med dekleti. Uspelo ji je, saj je v svoji kategoriji (do 55 kg) najboljša slovenska rokoborka. Seveda drži tudi podatek, da je pri nas le kakšnih 6 ali 7 nekoliko bolj kakovostnih rokobork. Povsem drugače je v državah, kjer je tovrstna športna panoga razvitejša. Zato tudi ni bilo posebnih uspehov na velikih tekmovanjih - kot so evropsko in svetovno prvenstvo.
Mihaela Čirič je osvojila več kot 100 kolajn različnega sijaja, z domačih in tujih tekmovališč je prinesla blizu 50 pokalov. Bila je najboljša športnica Ljutomera za leti 2001 in 2005, enkrat druga in dvakrat tretja, športnica občine Veržej je bila pred petimi leti ^ Če bo resnično odšla iz rokoborskih tekmovališč, bo v njeni športni izkaznici za vselej zapisano, da je bila v 11-letnem obdobju (1995-2006) najboljša slovenska rokoborka!
Niko Šoštarič
Člani SD Center na reki Vrbas
cesti le ena, ne ravno lahka misel - kako to gostoljubnost ob letu vrniti na Ptuju, da bo vsaj na približno enaki ravni?
V objemu Vrbasa
»Prepričanje, da je Vrbas mirna reka, smo že čez nekaj trenutkov opustili: bosanska lepotica je zelo samosvoja, na trenutke tudi samoljubna in precej nagajivega značaja, ki ga ob neizkušenosti zlahka izživi. V prve brzice smo priveslali nekoliko naivno, kar bi se lahko maščevalo, saj bi močan tok lahko raft dobesedno vrgel na obrežje.
Šele nekje na pol poti nam je Vrbas uspelo občasno vsaj deloma obvladati in veslati naravnost; ni nas več nenehno obračalo v loku levo in desno, sem ter tja. Kajpak smo se trudili dokazati, da smo Slovenci veslaški narod in da se kar tako ne bomo predali. Veselje je bilo toliko večje, ko se je tok po nekaj kilometrih divje vožnje umiril, da smo spet videli dno reke. Vzkliki navdušenja, ki so vreli iz nas, kar niso potihnili, adrenalin pa je v tistem trenutku tekel v potoku. Še nekaj zamahov je bilo potrebnih in bili smo na cilju štiriindvajset kilometrov dolge
vodne poti, prizorišča lanskega evropskega prvenstva v vodnih športih,« je v slogu izkušenega raftarja opisal razburljivo doživetje predsednik ŠD Center Ptuj Jože Maučec. »Vode nam je zmanjkalo. Vode, ne piva,« v svojem slogu dodaja najstarejši član spusta Ivan Klarič.
Skrivnostni Vrbas je pregrel varovalke raftarjev in mnogi so se ohladili šele v njegovem ledenem objemu. Rečna avantura je bila tudi poučna: reko mora obvladati tisti, ki je v čolnu, in ne ona njega!
Naslednjič bo že bolje!
Ivo Kornik
Športni napovednik
NOGOMET
TRADICIONALNI TURNIR V STOJNCIH
Nogometni klub Stojnci prireja tradicionalni turnir v velikem nogometu v
spomin na Zdenka Vajda. Potekal bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. julija,
nastopile pa bodo ekipe Drave, Aluminija, Zavrča in Stojncev.
SOBOTA, 29. 7. 2006
15.00 - NK STOJNCI - NK DRAVA
17.00 - TEKMA VETERANOV
18.30 - NK ZAVRČ - NK ALUMINIJ
NEDELJA, 30. 7. 2006
15.00 - REVIJALNA TEKMA STAREJSIH DEČKOV 16.00 - tekma za 3. mesto (poraženca sobotnih tekem) 18.00 - tekma za 1. mesto (zmagovalca sobotnih tekem) 20.00 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov
TRADICIONALNI TURNIR V PODVINCIH
Nogometni klub Podvinci prireja tradicionalni turnir v velikem nogometu, Memorial Janeza Petroviča, na katerem bodo nastopile ekipe Bukovcev, Gorišnice, Dornave, Stojncev, Zavrča in Podvincev. Turnir bo potekal v soboto in nedeljo, 5. in 6. avgusta 2006, na stadionu NK Podvinci. Spored: SOBOTA, 5. 8. 2006 14.00 - otvoritev in pozdrav 14.30 -NK ZAVRČ - NK DORNAVA 15.30 -NK BUKOVCI - NK GORISNICA 16.30 - NK ZAVRČ - NK PODVINCI 17.30 - NK BUKOVCI - NK STOJNCI 18.30 - NK DORNAVA - NK PODVINCI 19.30 - NK GORISNICA - NK STOJNCI NEDELJA, 6. 8. 2006
16.00 - tekma za 3 mesto med drugo uvrščenima ekipama obeh skupin 18.15 - tekma za 1. mesto med prvo uvrščenima ekipama obeh skupin 20.30 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov Dodatne informacije: Mitja Lah, sekretar NK Podvinci (041 327 214)
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
				
Loto • Dobitek si bodo razdelili trije srečneži		1	Ptuj • Na ranci se je začelo dogajati	
Julij je pravi mesec Ranca privablja za igre na srečo
V igri Loto so v 58. krogu končno izžrebali sedmico. Za pravo kombinacijo sedmih dobitnih številk je bilo v igri 680 000 milijonov tolarjev, a ker so jo imeli kar trije srečneži, se je znesek razdelil na tri še vedno zavidljive dele.
vedno več Ptujčanov
Od prvega maja letos je Ptuj bogatejši še za en prenovljen lokal, ki je končno zapolnil praznino na Ranci. Čeprav je Ranca odličen kraj za počitek ob vodi, je bila doslej obiskanost relativno slaba. Z Marino Zavec, vodjo gostinstva v novem Ranca baru, katerega lastnik je Radil, d. o. o., smo se pogovarjali o tem, kakšne spremembe opažajo, odkar imajo nov prostor.
Kar 22 krogov zapored sedmica ni bila izžrebana, pa tudi lotko številka je že dosegla vrednost 43.859.250 tolarjev. V nedeljo, 16. julija, je imel kupec srečke iz Kranja na svojem listku pravo zaporedje številk za lotko dobitek: 145459. Ravno te številke so mu prinesle skoraj 44 milijonov tolarjev. Dobitne kombinacije sedmih številk, ki bi nekomu proračun povečale za 620 000 tolarjev, pa niti v nedeljo ni ugotovil nihče. Nagradni sklad se je še povečal in v sredo je prava
kombinacija številk dosegla vrtoglavo vrednost 680 000 milijonov tolarjev. Izžrebane so bile številke 5, 9, 17, 18, 19, 38, 39 in dodatna 32. S temi številkami se je lotomanija v Sloveniji, vsaj za nekaj časa, zaključila. Tretji največji znesek, ki so ga podelili v igri Loto v Sloveniji, je v 58. krogu našel kar tri lastnike. Ena srečka s pravo kombinacijo je bila kupljena v Mariboru, druga v Ribnici, tretja pa v Murski Soboti. Trije srečneži so si s tem, ko so na loto listek zapisali zgoraj
omenjene številke, zaslužil natanko 228.624.515,00 tolarjev. Rekordni znesek v vrednosti 766 milijonov so podelili lanskega julija, drugi največji, 687 milijonov pa junija 2002. Kljub vrtoglavemu znesku, ki je bil te dni v igri, gneč na prodajnih mestih, kot smo jih bili vajeni, ni. Nedvomno je k zmanjšanju gneče pripomoglo dejstvo, da je od sredine junija do sredine avgusta Loto možno vplačati tudi na Petrolovih bencinskih servisih.
Dženana Bećirović
Razlika je prav opazna. Čeprav je tudi doslej Ranca imela gostinsko ponudbo, je bila obiskanost precej slaba. Odkar pa so prostor preuredili, zgleda kot pravi obmorski lokal. Še posebej lepo je ob večerih, ko se ugasnejo luči in prižgejo bakle ter sveče. Pravo romantično vzdušje, ki ga pričara tudi pogled na reko Dravo, očitno ugaja marsikateremu obiskovalcu, saj je po novem Ranca zbirališče
kopice Ptujčanov. Sam lokal je zelo privlačen tudi zaradi tega, ker je skoraj ves zavit v steklo, terasa pa se raztegne tudi nad samo Dravo. Marina Zavec pravi, da je razlog za tako obiskanost tudi dejstvo, da imajo lokal odprt od devete ure zjutraj do enih zvečer. Zelo veliko obiskovalcev se na Ranco odpravi tudi ob vikendih, še posebej ob nedeljah. Za svoje goste bodo na Ranci poskrbeli tudi z razvedrilnimi
programi. Že 4. avgusta pripravljajo Dobrote gospodinj, takrat bo tudi cel popoldan nastop glasbene skupine. Že naslednji dan pa se bo pričela tudi 14. Rancarija. Največja težava, ki trenutno pesti lastnike, je umazanost reke Drave. Zavčeva pravi, da so o vsakodnevni umazaniji, ki jo nanese vse do Rance, obvestili tako policijo kot tudi gasilce, a še nihče ni ukrenil nič.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Končno izžrebali sedmico
Anketa
Največ ljudi pride ob večerih.
Kaj bi naredili, če bi zadeli na Lotu?
Trije srečneži, ki so minulo sredo v igri Loto zadeli natanko 228.624.515,00 tolarjev, si bodo brez težav našli pravo investicijo za svoj denar. Ker pa je tudi ogromno Ptujčanov upalo, da bodo ugotovili pravo kombinacijo sedmih številk, ki bi marsikomu spremenile življenje, smo jih povprašali, za kaj bi denar, če bi ga dobili, sploh namenili.
Mihael Gabrovec
»Nikoli ne igram iger na srečo. Če pa bi zadel na Lotu, mislim, da bi bil najmanjši problem zapraviti denar. Najprej bi si kupil stanovanje, hišo, dober avto, motor, naredil bi si bazen. V hiši bi si vgradil povsod masažne naprave in kupil bi samo najdražje pohištvo. Tudi družini bi nekaj dal. Definitivno bi si kupil tudi apartma na morju
in šel bi na potovanje okrog sveta. Še vedno pa bi delal, ker mislim, da bi denar kar hitro zapravil.«
Sandra Belšak
»Tokrat sem vplačala en listek, drugače pa Lota ne igram redno. Kar se pa tiče denarja, ki bi ga dobila, bi bil najmanjši problem zapraviti. Kupila bi si veliko hišo z bazenom, kjer bi živela s fantom, nekaj bi dala njemu, nekaj pa družini.«
Dejan Krajnc
»Nisem vplačal listka. Čeprav sem še do zadnje ure mislil, da ga bom, sem potem pozabil. Če bi dobil toliko denarja, bi si odprl še en frizerski salon, podoben temu, ki ga imam sedaj (Frizi). Kupil bi cel blok in bi nato dajal stanovanja v najem. Svoji punci bi kupil dober avto, nekaj bi dal mami in očetu. Tisto, kar pa bi ostalo, bi dal na vezano
vlogo na banko.«
Mirsad Bećirović
»Takrat, kadar je velik dobitek, igram, drugače pa ne. Če ne igraš, nimaš kaj pričakovati. Če bi imel srečo in bi dobil toliko denarja, bi si najprej kupil ogromno hišo, dober avto, mogoče kako gostilno ^ Nekaj bi dal tudi mami. Ostalo pa bi zapravljal do onemoglosti.«
Uroš Kmetec
»Ko so v igri veliki zneski
za Loto, ponavadi igram. Tudi tokrat sem vplačal en listek, a ni bilo sreče. V primeru, da bi zadel na Lotu, bi denar verjetno kar hitro porabil. Najprej bi naredil ogromno hišo z bazenom in vsemi najboljšimi in najdražjimi stvarmi. Sebi in punci bi kupil dva zelo dobra avta. Ostalo pa bi dal na banko.«
Danijela Gabrovec
»Lota sicer sploh ne igram,
niti takrat, ko so veliki zneski, ker mislim, da nimam sreče v takšnih igrah. Če bi pa slučajno zadela na Lotu, bi najprej del dobitka dala v dobrodelne namene. Nekaj denarja bi dala domačim, kupila bi si hišo, privoščila bi si potovanja. Tisto, kar pa bi ostalo, bi dala na banko in bi nekaj časa živela od obresti.«
Dženana Bećirović
Mihael Gabrovec, Sandra Belšak, Dejan Krajnc, Mirsad Bećirović, Uroš Kmetec, Danijela Gabrovec
Foto: Dženana Bećirović
Cirkulane • 15 let Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
štirje prvaki šipona
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), ki letos obeležuje 15 let svojega delovanja, je ob tem jubileju pripravilo posebno slovesnost, na kateri so podelili pokale prvakom letošnjega vinskega turnirja ter posebna priznanja svojim članom za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu.
Osrednja slovesnost s kulturnim programom se je odvijala v soboto zvečer v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Goste je pozdravil predsednik DVSH Zvonko Arnečič, ki je med drugim spregovoril o desetletje in pol dolgem delu v društvu, o težavah, s katerimi so se srečevali, o veliko vloženega truda, ki je bil potreben, pa tudi o doseženih uspehih.
V okviru prireditve so nato podelili priznanja prvakom minulega petega vinskega turnirja, ki se je na gradu Borl odvijal 10. julija. Letošnji vinski turnir je bil posvečen sorti šipon, na njem pa je strokovna sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval mag. Anton
Vodovnik, ocenila 32 vzorcev šipona iz okoliša Osrednjih Slovenskih goric, Haloz in Lju-tomersko-Ormoškega okoliša. Vzorci so bili razvrščeni v šti-
ri kategorije glede na ostanek nepovretega sladkorja, pokale za prvake pa so prejeli: Franc in Marija Lah iz Podgorcev za suho vino (2002), kmetija
Prejemniki priznanj za doigoietno delo na področju vinogradništva
Voličina • Šestdeseti lovski jubilej
Izdali zbornik o lovstvu
V začetku julija so tudi lovci pri lovskem domu na Zavrhu proslavili svoj 60. jubilej. Slovesnost se je pričela z nastopom Prekmurskih lovskih rogi-stov, zraven njih so v programu nastopili še člani pevskega okteta LD Sv. Ana, tamburaši iz Dupleka in flavtistki Nuša Ornik in Jerneja Breznik.
Zbrane so pozdravili starešina LD Voličina Franci Ornik, podpredsednik Lovske zveze Maribor Marjan Kselman in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Na slovesnosti so predstavili tudi zbornik, v katerem so zapisali 60-letno zgodovino LD Voličina. Zbornik sta pripravila starešina Franci Ornik in tajnik Milko Čuček.
Na območju današnjega lovišča Voličina sta v letu 1946 nastali dve lovski družini, in
sicer: LD Selce, ki je obsegala katastrske občine Nadbišec, Rogoznico, Selce, Straže in Za-vrh s skupno površino 1.450 ha. Prvi starešina lovske LD je bil Alojz Rojko iz Rogoznice, tajnik pa Stanko Rojko iz Nad-bišca. Lovska družina Voličina s površino 1.336 ha je upravljala lovišče katastrskih občin Sp. in Zg. Voličina. Prvi starešina družine je bil Ivan Muršak iz Sp. Voličine. Zaradi zavzemanja za večja lovišča je kmalu prišlo
AS Arnečič iz Gradišč za polsuho vino (2005), Jeruzalem Ormož VVS za polsladko vino (2000) in Stanko Čurin s Koga za sladko vino (2003).
Posebna priznanja za dolgoletno delo v vinogradništvu pa je predsednik Arnečič podelil naslednjim članom: Romanu Štabucu iz Maribora, Robertu Pungračiču iz Za-vrča, Franciju Plajnšku iz Že-tal, vinogradništvu Vaupotič - Cestnik iz Sedlaška, Bojanu Lubaju s Kidričevega, podpredsedniku društva Edvardu Hojniku iz Hrastovca, Olgi in Milanu Koledniku iz Gradišč in Mariji ter Rudolfu Gajšku iz Zg. Sveče.
Uradni del slovesnosti ob 15-letnici obstoja DVSH so zbrani zaključili s podelitvijo spominske listine z zaprisego kletarja, ki jo je dobila Alek-
Prvaki letošnjega vinskega turnirja šipona
sandra Petrovič v spomin na svojo mamo Frančko Petrovič, sicer avtorico besedila zaprisege, ki jo je zapisala že davnega leta 1992. To listi-
no zaprisege namreč DVSH podeljuje vsakemu članu, ki uspešno opravi kletarsko šolo.
SM
do združitve obeh družin v LD Zavrh, ta pa se je leta 1954 preimenovala v LD Voličina.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja Lovske zveze Slovenije. Red za lovske zasluge III so prejeli Igor Vo-grin, Stanko Grajfoner, Anton Čuček in Ratko Lešnik. Ob teh priznanjih so podelili še priznanja Kinološke zveze Slovenije in priznanja lovske družine.
Zmago Šalamun
Sv. Jurij • Šestdeset let LD Sv. Jurij
Ob jubileju prenovili lovski dom
Sredi julija je v lovskem domu v Sv. Juriju potekala osrednja slovesnost ob 60-letnici delovanja lovske družine Sv. Jurij. Lovci so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci iz OŠ Sv. Jurij in OŠ Sv. Ana, ljudska pevca zakonca Tetičkovič, Slovenskogoriški pihalni orkester MOL iz Lenarta in folklorna skupina od Sv. Ane.
Na slovesnosti je zbrane pozdravil starešina LD Sv. Jurij Ivan Špindler, predsednik Lovske zveze Maribor Brane Kurnik in starešina pobratene LD Podgrad Jože Fajfar, ki je spregovoril ob 30-letnici pobratenja. Ob jubileju so izdali zbornik s poudarkom na zgodovini lovske družine v zadnjih desetih let, saj
so zbornik z obsežno zgodovino izdali ob 50-letnici delovanja. Letošnji zbornik je predstavil Miro Bauman. Ob praznovanju jubileja so svojemu namenu predali obnovljeni lovski dom, ki ga je simbolično odprl starejši član lovske družine Jože Verbošt, blagoslovil pa ga je domači župnik Lojze Anto-
lin. Ob koncu slovesnosti so zaslužnim članom in gostom podelili priznanja. Po končani slovesnosti pa je potekalo družabno srečanje, na katerem so lovci z golažem pogostili vse zbrane, na ta način se želijo zahvaliti vsem krajanom in sponzorjem za dobro sodelovanje z lovci.
Zmago Šalamun
Zbornik je predstavil tajnik LD Voličina Milko Čuček.
Prenovljen lovski dom je blagoslovil farni župnik Lojze Antolin.
Foto: SM
Piše: Uroš Zajdela • Južna Amerika (5.)
Nadaljevanje igre
Po skoraj enournem molku sva končno dojela, kaj sva pravkar doživela, hkrati pa sva se zavedala, da si morava v najkrajšem možnem času zagotovit streho nad glavo, saj se je noč nezadržno približevala. Seveda nisva odšla v hotel, ki sta ga predlagala roparja, ampak sva šla iskat drugi hotel. Dejansko nama ni bila toliko pomembna cena kot predvsem varnost in mir. Ob iskanju sva naletela tudi na policijsko postajo, kamor sva se tudi odpravila, da bi prijavila krajo. Seveda noben policist ni hotel ali znal besedice angleško, tako da sva poskušala v polomljeni španščini obrazložit, kaj se nama je zgodilo, vendar naju niso vzeli povsem resno. Še najbolj zanimiva se jim je zdela moja fotografija v potnem listu, ki jih je neizmerno zabavala. Kmalu sva ugotovila, da nima smisla, zato sva pograbila potne liste in odtavala iskat primeren hotel. Po nekajminutnem iskanju sva končno našla primeren hotel, ki se nama je zdel tudi dovolj varen. In tukaj se je zgodba začela zapletat, saj je skoraj istočasno v hotel vstopil tudi »prijazen« turistični delavec, po imenu Rudolfo, ki nama je hotel na vsak način pomagati. Seveda sva bila v tistih trenutkih povsem na dnu in sva mu slepo zaupala. Tako je v najin imenu domnevno obvestil veleposlaništvo, policijo, uredil nama je cenejšo sobo v hotelu in nenazadnje se ponudil, da naju naslednji dan pelje na veleposlaništvo. Po pogovoru z njim sva odšla v sobo, kjer sva poskušala zaspati. Seveda nama ni uspelo, saj sva bila še vedno povsem iz sebe. Preprosto nisva
mogla dojeti, da se nama to dogaja. Po kratkem pregovarjanju sva se odločila, da greva malo na sveži zrak. Ko sva prišla iz hotela, sva spet naletela na Rudolfa, ki naj bi pozabil denarnico v hotelu. Nisva se pustila motit in sva šla na kratek sprehod po ulicah Caracasa. Doživela sva nekaj povsem nepričakovanega, povsod je bila latino glasba, vsi ljudje so bili do naju neizmerno prijazni ter ustrežljivi in nenazadnje pivo je bilo 80 SIT, seveda veliko. Ob vsem tem sva vsaj za trenutek pozabila na neprijetnosti in se prepustila njihovemu pivu polar ter hkrati uživala ob izredni južnoameriški glasbi, ki ti daje posebno energijo. Noč se je prevesila v jutro in morala sva nazaj v hotel, saj sva bila naslednji dan dogovorjen z Rudolfom. Točno ob deseti uri naslednji dan je v vežo hotela vstopil Rudolfo in nama že od daleč pomahal v pozdrav. Za naju je imel zelo dobro novico, saj nama je uspel urediti še cenejšo hotelsko sobo, hkrati pa nam odsvetoval obisk veleposlaništva, češ da bo on poskrbel za naju. Tako smo se odpravili na drugo stran mesta, imenovano Al-tamira, kjer je bil dejansko bogat in
Foto: Uroš Zajdela
Altamira, najbolj varen predel Caracasa
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na spomenik upora v Altamiri
varen okoliš in si se lahko sprehajal celo ponoči brez navzočnosti policije. Za trenutek sva pomislila, da se je zadeva uredila, vendar se je pojavila naslednja dilema, in sicer, ali greva s prvim letalom domov ali nadaljujeva potovanje. Po posvetu sva sklenila, da nadaljujeva pot proti Riu de Janeiru. Osebno menim, da je bila to zelo pogubna odločitev, saj bi marsikdo na najinem mestu s prvim letalom odfrčal nazaj v Evropo. Medtem sva dobila neprijeten občutek, da sva bila ves čas nadzorovana, saj sva pred hotelom in v barih srečevala vedno iste ljudi v istih avtomobilih, hkrati pa naju je ves čas nadzoroval Rudolf. Neprestano je hotel biti del najinih načrtov, želel je vedeti, kaj počneva in ali kaj nameravava narediti v zvezi s krajo. Ponovno sva bila v strahu pred neznanim. Po treh dneh stalnega strahu in psihološkega terorja sva ob obisku avstrijskega veleposlanika končno prišla zadevi do dna, saj nama je razjasnil, da sva padla v roke organiziranih kriminalcev, ki tihotapijo drogo čez kolumbijsko-venezuelsko mejo in da sva preživela verjetno samo zato, ker so v najinem postnem listu videli
kolumbijsko vizo, kar je pomenilo, da namerava prečkati to mejo. Prav tako nama je objasnil skrivnostnega Rudolfa, ki je bil dejansko del te igre, saj naju je moral neprestano nadzorovati, saj so le na ta način vedeli, kje sva in kaj načrtujeva. Ob odhodu sva poslušala še zgodbo o osemnajstlet-ni Slovenki, ki je doživela podobno zgodbo, s tem da se je ona odločila prečkati kolumbijsko mejo. Ni imela sreče in na meji so v njenem nahrbtniku našli manjšo količino droge, za kar je bila obtožena na osemnajst let zapora! Svetoval nama je, da poskusiva čim hitreje zapustiti Caracas in Venezuelo, in da v nobenem primeru ne smeva prečkati kolumbijske meje. Ob slovesu nama je samo še rekel, da upa, da se ne bomo nikoli več videli. Vsi trije smo se samo kis-
Foto: Uroš Zajdela
Altamira je območje bogatih prebivalcev Caracasa, kjer lahko vidiš tudi avtomobile mlajše od 20 let.
lo nasmejali, saj smo se vsi zavedali, kaj bi to pomenilo. Ponovno sva bila povsem na tleh, preprosto nisva vedela, kako in kaj, bila sva izgubljena. Odšla sva nazaj v hotel, kjer sva najprej premetala vso opremo, če so nama skrivoma kaj podtaknili, hkra-
ti pa tuhtala, kako naprej, kakšen bo naslednji korak. Na vrsti je bil posvet v bližnjem baru, kjer sva izumila izjemen načrt, ki nama je odprl vrata v svobodo. Zvečer sva poklicala Rudolfa v hotel, češ da gremo na pijačo in po možnosti se kasneje zabavat v kak bližnji lokal. Seveda se je na povabilo nemudoma odzval in tako smo odšli v sosednji lokal. Še preden pa smo odšli v lokal, sva v njegovi prisotnosti podaljšala hotelsko sobo za naslednje tri noči. Najin peklenski načrt se je začel uresničevati, saj sva Rudolfa povsem alkoholno izčrpala; še sreča, da sva oba Štajerca, ki sta ga rada pila v študentskih letih. Tako se je zagovoril, kdo dejansko je in zakaj nama je pomagal. Potrdile so se veleposlanikove besede, hkrati pa sva se zavedla, da morava pobegniti, če nočeva v zapor. Mimogrede sva v tem baru spoznala tudi miss fotogeničnosti Venezuele, ki se je na prvi pogled zaljubila v Danijela. No, to je bila edina svetla točka Caracasa do tega trenutka, seveda veliko večja za Danija kot za mene. Seveda se je noč ponovno zavlekla in ob slovesu smo se z Rudolfom dogovorili, da se naslednji dan dobimo pred hotelom. Midva sva torej prispela nazaj v hotel okoli druge ure zjutraj in na hitro začela pakirati stvari v najine nahrbtnike. Okrog tretje zjutraj sva pobegnila skozi zadnja vrata iz hotela in se s podzemno železnico odpravila v center Caracasa, kjer sva se namestila v verjetno najslabši možen hotel v celotni Venezueli. Prijavila sva se seveda pod lažnimi imeni in tako upala, da sva za seboj zbrisala vse sledi. Naslednji dan sva preživela v hotelski sobi, saj sva končno po petih dneh v relativnem miru zaspala, pa čeprav na zakonski postelji. Upala sva, da je nočna mora za nama in da bova lahko končno v miru oblikovala nove načrte. In res je bila, bila sva svobodna in kar je najpomembneje, bila sva živa.
Nagradno turistično vprašanje
Zabava na ptujskih ulicah in trgih
V Termah Ptuj je bila sinoči svečana otvoritev letošnjega že 10. balonarskega praznika, ki je tudi ena od vidnejših prireditev v sklopu enajstega praznika MO Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero mesto je novo partnersko mesto Ptuja?__
Ime in priimek:_ Naslov:
Davčna številka:
Udeležilo se ga bo okrog 30 ba-lonarskih ekip iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Češke. V programu mednarodnega balonarskega praznika je tudi letos balonarska noč z nočnim napihovanjem balonov, ki bo potekala v amfiteatru Term Ptuj. Večina prazničnih prireditev ob letošnjem prazniku MO Ptuj bo potekala od prvega do petega avgusta. Osrednja prireditev bo 4. avgusta na dvorišču minoritske-ga samostana. Konec tedna se bo na mestnih ulicah in trgih, natančneje 4. in 5. avgusta, zgodila tudi letošnja Ptujska poletna noč. 4. avgusta bodo vabili Mestni trg s Kingstoni in Deja
Vu, v Miklošičevi bodo nastopali Bratje Gašperič, na Slovenskem trgu Hol-liday Band, na Vinarskem trgu (Super Li) pa Boštjan Konečnik. V petek bo tudi polnočni ognjemet v počastitev praznika MO Ptuj. V soboto, 5. avgusta, ki je tudi uradno praznični dan MO Ptuj, bodo pred Mestno hišo nastopili Ansambel Lojzeta Slaka, Zeron in Štajerski frajtonarji, v Miklošičevi bo živahno že dopoldne, v Poli kotičku se bodo zabavali otroci, zvečer bodo nastopili Bič Boysi in Skuterji, že dopoldne bo živahno tudi na Slo-
venskem trgu, saj bodo ob 10. uri svečano odprli nove prostore ptujskega turističnoinformativnega centra, ki bo po novem deloval v znameniti ljutomerski hiši na Slovenskem trgu 5. Zvečer bodo na Slovenskem trgu k zabavi vabili Tuja vrsta, Kvinton in Mi2, na Cvetkovem trgu pa bodo vabili latino ritmi s Caiman Verde ter nastop in animacija plesne skupine Sabor Cubano. LTO Ptuj je te dni dobil novega sodelavca, Matija Brodnjaka, ki je tudi odgovoren za program in potek letošnje Ptujske poletne noči. Letošnji praznik MO Ptuj je enajsti po vrsti. Nagrado bo prejela Otilija Priv-šek, Kariževa 2, Ptuj. Danes sprašujemo, katero mesto je novo partnersko mesto Ptuja, pogodbo o partnerstvu bodo podpisali ob letošnjem prazniku MO Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 4. avgusta.
PoAlZ
42.900

Sončkov klub
na Murterju 3* 30.7.-20.8./1xPOL
9.200
gratis do 12 let
Tunizija
Kaiser 3* 8.8./7D/ POL
89.400
Sončkov klub
Stella 3*/4* 5.8.-19.8./1xPOL
8.500
gratis do 12 let
Rodos
Hotel C kat.
30.7./7D/
NZ
76.320
Sončkov klub
Klek 2*
5.8.-12.8./1xPOL
od 6.700
gratis do 12 let
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
v
SONČEK \J TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
Vhrid of TUI
Foto: Črtomir Goznik
Praznične prireditve so se na Ptuju pričele s 4. mednarodno likovno kolonijo Art Stays.
Kuharski nasveti
Ščuka
Sladkovodnih rib je občutno manj kot nekoč zaradi pretiranega ribolova in onesnaženih voda. Vse sladkovodne ribe imajo mil, nežen okus. Danes so na tržišču večinoma gojene sladkovodne ribe, ki so sorazmerno stalno dosegljive, uporabno enako velike in zanesljive kakovosti, čeprav so manj izbrane. Ker se strupi iz okolja nabirajo predvsem v koži in v tanki plasti maščobe pod kožo, je dobro kožo in maščobo pri divježivečih ribah odstraniti.
V ščuki hitro prepoznamo roparico po značilnih šilasti žagi podobnih zobeli in podolgovatem trupu. Ščuke živijo po vsej Evropi, Severni Ameriki, v Evropo pa jih uvažamo tudi iz Kanade. Poleg evropske poznamo še ameriško ščuko. Meso ščuke je sladko in fino mehko in gotovo najboljše med sladkovodnimi ribami. Ponaša se tudi z najbolj svetlim, oziroma belim mesom med sladkovodnimi ribami.
Slaba lastnost ščuke je le ta, da nekoliko manjše ribe vsebujejo veliko za las tankih koščic, ki jih le s težavo odstranimo. Če ulovimo manjšo ščuko, je najbolje, da meso kuhamo in nato skozi fino cedilko pretlačimo, oziroma pi-riramo, meso nato oblikujemo v različne oblike, lahko cmočke, žličnike in ponudimo kuhane ali jih zapečemo ter ponudimo kot cenjeno predjed. Vsestransko uporabno je meso nekoliko večjih ščuk, ki z velikostjo ne zgubi na kvaliteti mesa.
V kolikor ste ulovili večjo ščuko in še to v ne preveč čisti vodi, je dobro, da jo pred toplotno obdelavo damo v zelenjavno ali česnovo marinado. Meso v marinadi pustimo le 2 do 3 ure,
sploh če je narezano na ribje za-rebrnice. Pri mariniranju rib ne uporabimo soli. Zelenjavno ma-rinado naredimo iz vsaj treh različnih vrst zelenjave, ki se med seboj ujemajo, na primer iz pet-eršilja, česna in drobnjaka. Pri česnovi marinadi uporabimo le česen in zeleni del peteršilja.
Meso ščuke je primerno za pečenje na žaru, pečenje v ponvi in pečici, kuhanje in pošira-nje, oziroma kuhanje pod vreliščem. V kolikor pečemo ščukine zarebrnice na žaru, žar narahlo naoljimo in damo nanj pripravljene ščukine zarebrnice. Žar ne sme biti preveč vroč niti premalo. Takoj ko damo meso na žar, ga rahlo premaknemo ali podli-jemo z manjšo količino olivnega ali belega olja. Pečenje v ponvi poteka nekoliko lažje, saj razrezano meso ščuke pečemo v večji količini vroče maščobe, s tem da za boljši okus lahko zarebrnice povaljamo v ostri moke, v mešanici ostre moke in mlete rdeče paprike ali v pšeničnem, lahko pa tudi v koruznem zdrobu.
V kolikor ščuko pečemo v pečici, je najbolje, da jo pečemo na zelenjavni podlagi, ki jo naredimo iz mešanice mladega krompiri'a in korenja. Krompir ostrgamo in ga narežemo na debelejše kolobarje ali krhlje, dodamo manjšo količino na
Mokri smrček
Primeren prostor za psa
Vprašanje bralke Alice iz Ptuja: Imamo novega psička. Ker živimo v bloku, me zanima, kje v stanovanju je najprimernejši prostor, kjer bi psičku uredili ležišče in ga nanj tudi navadili? Hvala za odgovor.
Odgovor: Bolj psom kakor mačkam je treba v stanovanju zagotoviti ustrezen prostor, ki bo samo njegov. Zagotovitev bivališča za pse predstavlja
za večino mestnih lastnikov precejšen problem, zlasti če bivajo v stanovanju - blokih, stolpnicah in podobnih velikih stavbah. Nastanitev psov
kolobarj'e narezanega korenja, rahlo solimo, dodamo še malo olja in damo v ne prevelik pekač. Postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 °C in pečemo dobrih 10 minut. Nato dodamo očiščeno celo ščuko ali prav tako narezano na zarebrnice. Ščuko začinimo s soljo, česnom in peteršiljem. Pečemo do mehkega. Zraven ponudimo poljubno solato.
Posebej okusni in cenjeni pa so ščukini žličniki, ki jih naredimo in manjših ščuk. Pripravimo jih tako, da najprej naredimo paljeno ali kuhano testo iz 125 mililitrov vode, vodi dodamo ščepec soli in 4 dekagrame surovega masla ali margarine. Ko voda zavre in se maslo stopi, med mešanjem s šibo zakuhamo 6 dekagramov moke. Ko nastane gladek cmok, odstavimo in do mlačnega ohladimo. Ohlajeni masi najprej dodamo dva rumenjaka, nato vsaj 20 deka-gramov prepasiranega surovega mesa ščuke in na koncu sneg dveh beljakov. Iz pripravljene mase oblikujemo najprej poskusni žličnik, ki ga v slani vodi kuhamo 5 do 8 minut, odvisno od velikosti. V kolikor poskusni žličnik razpade, masi dodamo še jajčni rumenjak. Žličnike lahko oblikujemo glede na to, kako jih bomo uporabili. Če jih ponudimo kot jušni vložek za dobro ribjo juho, naj bodo manjši in jih kuhamo 2 do 3 minute, če pa jih ponudimo kot toplo uvodno jed, naj bodo večji in zraven po-
in mačk v mestih urejajo posebni mestni in občinski odloki, v stavbah v družbeni lasti pa tudi hišni redi. Če smo se pripravljeni podrejati zakonskim določilom in se vendar odločimo imeti psa v stanovanju, mu dodelimo poseben prostor, ki naj ne bo v napoto družinskim članom. Tak prostor naj bo v najmanj rabljenem delu predsobe ali druge sobe, ki ga primerno priredimo za nemoteno bivanje psa. Žival se navadi določenega prostora, zato ga, iz vzgojnih razlogov, ne spre-
nudimo poljubno toplo omako, najpogosteje iz sira.
Meso ščuke je okusno tudi kuhano, zato lahko očiščeno ščuko kuhamo v manjši količini slane vode, v katero smo dali večji krhelj limone in veliko jušne zelenjave, kot so korenje, por, čebula, peteršilj s korenino, od začimb pa dodamo še zrnca celega popra in lovorov list. Kuhamo tako, da voda nežno vre. Čas kuhanja je odvisen predvsem od velikosti ščuke. Kuhano ščuko damo na ploščo, prelijemo z raztopljenim maslom, potrese-mo s peteršiljem in obložimo s kuhanim krompirjem, ki ga poljubno zabelimo.
Pripravimo lahko tudi ščuki-no pašteto, in sicer tako, da pol kilograma ščukinega mesa na drobno zmeljemo, ga na ledu ali na hladnem dobro zmešamo s ^ litra bešamel omake, prilijemo deciliter goste sladke smetane, eno jajce in dva rumenjaka ter solimo. Dobro premešamo in zmes nadevamo v škatlast pekač, omaščen z maslom, ali drugi primeren okrogli model, pokrijemo in ga postavimo v vodo ter kuhamo v vodni kopeli. Najbolje je, da damo posodo z vodo in model z napolnjeno maso v srednje vročo pečico, kjer ga kuhamo. Kuhamo dobrih 30 minut. Ščukino pašteto lahko ponudimo hladno ali toplo s primerno omako.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
minjamo po nepotrebnem. S tem bi psa begali in odvračali od doslednosti. Iz higienskih in estetskih razlogov ni najbolj primerno imeti psov, zlasti velikih, v spalnici ali kuhinji.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBUIANTA ZA MALE ŽIVALI
S 02/771 0082
V vrtu
Vrt v vročem poletju
Poletje se v teh dneh preveša v svojo drugo polovico. Skorajšnjo jesen v tem vročem poletju že napovedujeta prepro-čnika za dobro letino sveti Jakob in Ana, godovala sta 25. in 26. julija, da se v tem času naj sklenejo setve in posaditve na poljih in vrtovih za letošnji pridelek, sočasno pa je Jakob že prinesel prva letošnja zrela jabolka, "jakobšence", slive pa je začel odevati v plavo preobleko, medtem ko je Ana že postavila prve klopotce za oznanjanje pesmi o zorenju grozdja, oba pa sta zaprosila blagih deževnih osvežitev v vrtnem rastju in zeleni naravi.
V SADNEM VRTU se ohranijo še poslednji plodovi letošnjega pridelka marelic, ko je nastopil najprimernejši čas za njihovo rez in oblikovanje. Plod marelice spada med najbolj cenjene med vsemi sadnimi vrstami, je prijetnega vonja in okusa za uživanje v svežem stanju in kakovosten za predelavo. Čeprav drevo prenese zelo nizke zimske temperature, je zaradi kratkega obdobja zimskega mirovanja in zgodnjega začetka vegetacije tega rodu koščičarjev marelica med najobčutljivejšimi sadnimi vrstami na pozno zimsko mrazovje. Sadimo jo le v zavetju vrtov in hiš ali na tople in prisojne vinogradniške lege. Vzgajamo jo v prostorno krošnjo piramidalne, palmetne ali kotlaste oblike, kar zahteva nekoliko več rezi. Z rezjo pa nastajajo tudi rane, ki v zimskem času ne zaraščajo, marelica pa je na nezaceljene rane izredno občutljiva sadna vrsta. Napadejo jih glivične bolezni, ki imajo za posledico pri starejših drevesnih sredi poletja kap, ko odmre del ali kar celo drevo. Zimsko rez v celoti pri marelici opustimo in opravimo letno zeleno rez, po kateri se nastale rane lahko zarastejo. Konec julija pri mladih, še nerodnih drevesih ogrodne poganjke krajšamo na eno tretjino, pri rodnih pa takoj po obiranju izrežemo vse bohotivke in v notranjost krošnje rastoče mladike, rezne rane, večje od 5 mm premera, pa je priporočljivo zamazati, da se ne okužijo in da bolje zarastejo.
V	OKRASNEM VRTU še opravimo poslednjo letošnjo rez oziroma striženje žive meje. Mladi poganjki, ki bodo do jeseni še zrasli, dovolj dozorijo, da so odpornejši na zimsko pozebo.
Negovano vrtno trato kosimo z višjo rezjo, da korenine ostanejo zasenčene pred žgočimi sončnimi žarki. Po potrebi jo zalivamo, toda le v večernih urah na način natapanja, da se zemlja globlje zamoči, rastline pa bolje napijejo. Površinsko škropljenje po trati čez dan ne koristi dosti, ker vlaga prehitro izhlapeva.
Za potonike, grme teh tako priljubljenih okrasnih trajnic, ki so pred nedavnim odcvetele, je sedaj čas, da jih pognojimo in s tem dobro prehranimo za obilnejše cvetenje v naslednjem letu. Gnojimo jih na območju korenin tako, da potrosimo za vsebino pesti mešanega gnojila z večjo vsebnostjo kalija k vsaki rastlini in obilno zalijemo, da se bo gnojilo spralo v globino.
Glicinijo prisilimo, da ne bo le rasla, marveč pred tem spomladi ponovno obilno cvetela, tako, da ji dolge enoletne stranske poganjke krajšamo na dve tretjini dolžine, bujnejše pa na dolžino dlani.
V	ZELENJAVNEM VRTU še ni prepozno za setve in posaditve raznih vrst zelenjave in solate. Pri kasnih setvah je pomemben izbor prave sorte in skrbna ter pravilna nega rastočih rastlin, ob prezgodnjem nastopu zime pa možnost zavarovanja pridelka pred pozebo. Od glavnatih sort solate izberemo poletne sorte, ki so odporne na vročino, da ne silijo prezgodaj v cvet ter da so odporne na solatno plesen.
Setev radiča sedaj že nekoliko kasni, vznikle posevke pa preredčimo na 25 cm razdalje med rastlinami, oplejemo in plitvo okopljemo. Radiča zaradi občutljivih korenin ni mogoče presajati, kot to lahko počnemo z endivijo.
Kitajsko zelje, posejano koncem julija, ne bo razvilo le listov, marveč tudi čvrste glave. Prezgodaj posejano rado uide v cvet, prekasno pa ne tvori več glav. Pri redčenju lahko sadike kitajskega zelja uporabimo za presajanje.
Miran Glušič, ing. agr.
r.M,
-3.
28-petek #	29-sobota	30-nedelja	31-ponedeljek
1-torek	2-sreda	3-četrtek	
Poslovno finančni inkubatorji
ii
Poslovno finančni inkubatorji so podobni franšizi, vendar ne zahtevajo visokih vložkov in lastnih podjetij. Za začetek dela je pomembno, da poiščete podjetje, ki ponuja tovrstne usluge. Za zmerno vsoto boste pridobili čisto vse, kar rabite, da postanete finančno svobodni. V nasprotju z lastnim podjetjem, boste tu dobili idejo, preverjen artikel, poslovni sistem, računovodstvo, tajništvo, dobičke ... Prepričan sem, da bo v svetu vedno več ljudi, ki bodo kupovali poslovno finančne inkubatorje. Končno lahko čisto vsak človek postane podjetnik, in to je danes nujno potrebno. Očitno je videti, da povprečne službe ne zadoščajo več za celotne potrebe družin. Potrebe se večajo tako, kot se širi razvoj. Prihajajo novi artikli, ki se nam vsakodnevno zajedajo pod kožo. Kar naenkrat ugotovimo, da smo zaostali, če nimamo najsodobnejšega prenosnega telefona, sodobne navigacije v avtomobilu ... Vse te nove stvari pa so seveda povezane z denarjem. Vsi prej omenjeni načini podjetništva so dosegljivi vsem. Vsak zase pa mora preceniti, kje se najbolje počuti. Kaj mu ustreza in kaj bi rad imel v življenju. Sam sem rekel, da so najbolj primerni poslovno finančni inkubatorju, ki ljudem dajejo največje možnosti ta trenutek. Prepričan sem, da bo zelo dolgo časa preteklo, preden bo izdelana nova podoba podjetništva. Do takrat pa izkoristite dane možnosti. Poslovno finančni inkubatorji so posel prihodnosti!
Podjetje je le list papirja
Ljudje do podjetij čutijo stra-hospoštovanje. Mislijo, da je to neka višja raven v svetu, zato se je bojijo. Menijo, da je podjetje nekaj nemogočega ter da ga imajo lahko le redki nadpovprečno sposobni ljudje. Podjetje pa je le preprost list papirja, ki ti da možnost, da nekaj prodajaš ter s tem služiš denar. Ta list papirja te seveda veže na zakone, ki si jih je izmislila država oziroma njeni vodilni ljudje politiki. Ta list papirja je večino časa varno spravljen v registra-torju. In to je podjetje. Vse ostalo, kar pa je ustvarjeno okoli tega podjetja, pa je vaše delo oziroma delo vaših zaposlenih. Tako preprosto je to. Če želiš nekaj početi, si pridobi ta list papirja. Res je, da so v večini držav zakoni absurdni in davki previsoki (v tem primeru si omislite offshore podjetje), v nasprotnem vam ostane, da poiščete dobre svetovalce, ki vam svetujejo, kako vaš denar iz podjetja speljati preko raznih popolnoma zakonitih poti, ki jih je potrdila država, v vaš žep. Ne glejte na zakone in davke, ne obremenjujte se z državo, namreč vse ovire se da preskočiti, še posebej take, ki jih je v svojih zakonih določila država. Morate vedeti, da zakone pišejo ljudje, ki vse življenje delujejo v levem trikotniku. Ti ljudje pa so podložni svojim nadrejenim, so pod pritiskom in imajo velike probleme. Takrat pa človek naredi največ napak. In ravno zakoni so napisani z ogromno napakami, ki jim pravimo luknje. Te luknje pa je potrebno izkoristiti sebi v prid, saj ti lahko tako prinesejo kot prihranijo ogromno denarja.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Moški in zodiakalna znamenja -Devica (od 24. avgusta do 23. septembra)
Zemeljski romantik
Moški rojen v tem znamenju je zelo priden, delaven in marljiv. Zgodnje vstajanje je zanj rutina, in ko si enkrat to ozavesti, tudi prakticira. Pomemben mu je materialni vidik in zaslužek. Torej zanj niso abstraktne veze iz ljubezenskih romanov. Poleg tega mu tudi ni blizu izpoved po principu Romea in Julije. Osebi, ki mu bo očarala srce, bo predan, ji pomagal in naredil vse. Že od samega začetka pa je nekoliko bolj sramežljiv in bo potreboval nekaj časa, da bo ugotovil, da je partnerka vredna zaupanja. Seveda pa pri tem gre tudi za nesebično predanost in zdi se, da on na takšen način doživlja izražanje ljubezni. Išče pa kvaliteto in ne kvantitete. Potrebuje pa kar nekaj časa, da najde tisto, kar išče. Od nekdaj pa ljubi in ustvarja tako red kot tudi disciplino. Zaznamuje pa ga tudi želja po kritiki in analiziranju dogodkov. Zanimivo pa je, da mnogi predstavniki tega znamenja lahko živijo tudi v celibatu. Proti usodi se nekoliko borijo in vendarle prava sreča pride šele tedaj, ko ozavestijo, da je dobro, če jo sprejmejo. Imajo tudi smisel za umetnost, toda za tisto uporabno. Znani so po svojih intelektualnih sposobnostih in stvari bodo najprej dodobra analizirali in skozi to ustvarijo svoje mnenje. V bistvu ne moremo trditi, da so ravno vsi predstavniki tehnično spretni, sta dva tipa, nekaterim bolj leži vse, kar je vezano na komunikacijo in intelektualne
zadeve, ter drugim tehnika in vse, kar je vezano na te zadeve. Nemirni duh pa je prisoten od nekdaj, kajti moški rojen v znamenju Device je varovanec planeta Merkurja. Veliko da na čistočo in včasih spleta tudi zgodbe, kajti nikakor se ne more sprostiti. In tako dobi včasih človek občutek, da s svojim ciničnim analiziranjem dela nemir - toda on tega občutka nima.
Delo, delo in delo
Prav zanimivo ga je opazovati v kuhinji, pri njem ni eksperimentov, ampak točno in dosledno po receptu. Jedi so okusne in dobra stran je, da seboj počisti in tako je lahko žena zadovoljna. Mnogi imajo kakšen konjiček in nadarjeni so tudi za ročna dela. Na svoj način deluje hladno, izkušnje pa pravijo, da ko najdete ključ do srca, se bo omehčal - morda ne navidezno. Tista ženska, pri kateri bo čutil srčno povezavo, se bo nanjo navezal in mu bo pomenila nadvse veliko. Pripravljeni pa so storiti veliko, in če so bili v življenju enkrat razočarani, vztrajajo pri drugi partnerici celo živ-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ljenje. Na svoj način se bojijo tako osamljenosti kot tudi razočaranja. Radi in vestno pa delajo in z veseljem opravljajo svoje naloge, seveda so včasih tudi kritični in tedaj je dobro, da se sprostijo v naravi in z delom na vrtu. Navezani so na male živali, še posebej so jim blizu kunci, hrčki, papagajčki, muce ali psi. Skoraj gotovo imajo tipični predstavniki nekaj od tega tudi doma. Zanimivo pa je, da so mnogi zelo dobri v pisanju in da so na tem področju tudi aktivni. Aktivno pa delajo, delajo in še enkrat delajo.
Garanje za dobrobit družine
Mnogi predstavniki tega znamenja se znajdejo tudi v svetovalnih vodah, njihovi nasveti so praktični in uporabni. Od časa do časa pa znajo ljudi postaviti na realna tla in biti zelo ostri - toda njihovo mnenje je, da se tako človek še največ nauči. Njihov spomin pa je kristalno jasen in zapom-
Svetovanje za otroke in mladostnike
Pot do samozavesti
Če prepustimo drugim, da vodijo naše življenje, je tako, kot da smo prodali diamant za ceno špinače.
Najprej se vprašajmo, kaj sploh samozavest je. Več je definicij, po katerih lahko opišemo, kaj je to samozavest. Samo-zavest je zavedanje, da lahko v svojem življenju naredimo vse, kar sami želimo. Ne prepuščamo se naključjem in drugim ljudem, da uravnavajo naše življenje. Marsikdo meni, da to ni mogoče, da je vendar v življenju toliko stvari, dogodkov, ki vplivajo na potek našega življenja, da ga sami ne moremo uravnavati. Spomnimo se nazaj, kaj nas je pripeljalo do vsega tega. Npr. če nismo zadovoljni s svojo službo, s šefom, nergamo, kako je težko delati v takšnih pogojih, kakšna slaba plača je ^ Vprašajmo se: kdo pa je kriv, da smo v takšni službi? Če nam služba ni všeč, jo lahko že isti trenutek zapustimo in si poiščemo drugo, ki nam bo bolj ustrezala, ki bo boljša. Kdo nas je pripeljal do tega, da moramo poslušati svojega šefa? Tudi mi smo imeli nekoč (imamo jo še danes) možnost, da postanemo šefi, da se šolamo, izobražujemo. Če nismo imeli možnosti v mladosti, smo jo imeli kasneje, oz. jo imamo vsak dan, ko živimo. Celo življenje imamo možnost, da se
učimo, da napredujemo. Spet pa je od nas odvisno, v katero smer želimo napredovati. Nekdo se bo vstal zjutraj ob 6. in bo do prihoda v službo že marsikaj postoril, drugi pa se bo vstal pet minut pred odhodom v službo in še takrat nergal, kako gneča je na cesti, kaj sedaj delajo pešci na pločniku, zakaj je to sedaj tako ^ Vendar se ta človek se ne zaveda, da je samo od njega odvisno, kako bo gledal na stvari, samo od njega je odvisno, kako bo reagiral na pešce, kako se bo pozdravil zjutraj v službi s šefom. Tudi šefi niso nič drugačni ljudje kot mi. Tudi oni imajo včasih dober, drugič slab dan, zato lahko včasih naredimo vse ustrezno, spet drugič pa bodo nergali, ko smo naredili isto zadevo v podobni situaciji. Ampak, odvisno je od njegove volje, od tega, s »katero nogo » se je zjutraj vstal, od tega, kako so ga pozdravili žena, otroci ^
Ko spoznamo, da lahko zavestno uravnavamo naše življenje, postanemo samozavestni. Tedaj sami odločamo, kaj bomo naredili, kam bomo odšli, kako se bomo počutili. Ne zanima nas več toliko, kaj bo rekel sosed, znanec, sorodnik. Delamo vse, da si izboljšamo svoje življenje, tedaj začnemo povečevati kvaliteto svojega življenja. Življenje želimo
Duševno zdravje
(Ne)iskrenost med partnerjema
Janez se je pred kratkim poročil z dekletom, ki ga ni dobro poznal. Čeprav je doma v sosednji vasi, se njune poti do pred kratkim niso prekrižale. Spoznala sta se na enem od mednarodnih kongresov v tujini. Ne more reči, da je nima rad, hudo pa ji je zameril, ker mu je zamolčala dejstvo, da je bila že poročena in da se je s prvim možem razšla, ker ni želela imeti otrok. Kaj če se bo zgodba ponovila in tudi z njim ne bo želela imeti otrok?
Pomemben vir sreče v življenju je vsekakor zakon in družina, očitno pa v tej Janezovi zvezi to za njegovo partnerko ni najpomembnejše. Njegova partnerka do njega ni bila iskrena in zdi se mi, da brez tega tudi njun zakon ne more biti srečen. Janezov dvom v partnerko je vsekakor upravičen, če je res bil razlog, da je partnerkin prvi zakon razpadel, ker ni želela imeti otrok. Na začetku sem omenil, da je pomemben vir sreče pri ljudeh zakon in družina. Če si Janez želi otrok, njegova žena pa ne, potem resnično lahko dvomimo, da bo tudi njun zakon srečen. Resje, da ženska, ki želi izgraditi kariero, ne more res izvrševati materinske funkcije tako dobro, da bi lahko bili tudi otroci deležni njene bližine, ki jo v najzgodnejšem obdobju in tudi kasneje močno potrebujejo. Če si pa otrok ne želi, more imeti ob sebi partnerja, ki ima enako stališče, saj je potem to njun skupni pogled na družino, ki je pač ne želita imeti. Janezu svetujem, da se dobro pogovori s svojo partnerko in se, če jo ima resnično rad in želi imeti tudi otroke, posvetuje z ustreznim strokovnjakom tudi z njo, kaj lahko storita, da bi srečno živela skupaj in uskladila skupne želje in interese tudi glede otrok in družine.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nijo si stvari do potankosti. Človek tako dobi občutek, da jih to že lahko obremenjuje. Če pa boste igrali ženo, ki bo želela, da njen mož naredi vse, se to ne bo zgodilo, saj tipičen predstavnik tega znamenja to spozna in potem stvari tudi hitro zaključi. Kot oče Devica pa je pri vzgoji svojih otrok kar strog in zahteva veliko, deloma je odvisen tudi od življenjske sopotnice, ki lahko stvari spremeni in omeji. Zdi pa se, da sina vzgaja vedno v strožji luči kot pa hči. Žena je lahko mirna, saj nima kril in
težko verjame, da obstaja še neka višja energija, ki nas čuva in varuje. Kajti na svoj način je pristaš tega, da je resnica samo tisto, kar lahko vidi ali pa otipa. Seveda pa je življenje z njim lahko prijetno, potrebuje pa nek ustaljen urnik in tako bo življenje kot zgodba, ki je napisana naprej. Naučil pa vas bo, kaj je to delo, saj ne bo nikoli počival, nasprotno garal in garal bo - ne zase, ampak za dobrobit družine.
Tadej Šink,
horarni astrolog
preživeti tako, da bo vse dobro za nas, naše znance, prijatelje, sorodnike. Ne zamerimo ljudem, ki so drugačnega mnenja kot mi, saj se zavedamo, da smo tudi sami nekoč bili na njihovem mestu.
Stopnjo naše samozavesti bi lahko opredelili tudi tako, da bi rekli, koliko se imamo radi, koliko se cenimo, kako visoko samospoštovanje imamo in kaj smo pripravljeni narediti za to, da se ti bo življenje izboljšalo. Marsikdo nam bo rekel, da se ceni, se ima rad. A res? Potem pa malo poglejmo njegovo življenje, kaj se v njem dogaja. Kakšen odnos ima do žene, otrok? Stopnjo naše samozavesti vidimo najprej v tem, kakšen odnos imajo drugi ljudje do nas, oziroma, kako mi dopuščamo, da se drugi obnašajo do nas. Se pustimo, da nas drugi zaničujejo, izkoriščajo ali pa samo na tiho vodijo naše življenje, pa mi sploh tega ne opazimo? V takšnem primeru imamo bolj slabo samozavest, oziroma se ne cenimo dovolj. In če se mi sami ne cenimo, če mi dovolimo, da drugi igrajo glavno vlogo v našem življenju, kako nas bodo cenili drugi? To, kar izražamo s svojim vedenjem, svojimi gibi, nas mnogo bolj označi kot osebnost kot to, kaj povemo. Marsikdo se pred drugimi širokousti, kako vse zmore, kakšen red ima
doma. Posebej je to značilno za »frajerje« v bifejih. Govorijo, kako imajo doma vse pod komando, kako imajo urejeno življenje, kako jih otroci ubogajo ^ Verjemite, če bi bilo tako, potem sploh ne bi imeli potrebe sedeti v bifeju. Ko pridejo domov, morajo biti pridni in tihi, zato pa v lokalu izražajo svojo moč in se širokoustijo.
Naša stopnja samozavesti se izkazuje v tem, kakšno življenje imamo. Naše delo se odraža v tem, na kakšni stopnji smo. Vsak, ki se dovolj ceni, ne bo opravljal dela, ki mu je muka, ne bo odhajal na delovno mesto, kjer so vsi skregani med seboj. Človek, ki se bo dovolj cenil, si bo poiskal zase ustrezno delovno mesto. V procesu zavedanja mora priti do sprememb, saj drugače sam proces ne bi imel pomena. Ko se začnemo ceniti, v naše življenje prihajajo tiste stvari, ki so prave za nas, prihajajo tisti ljudje, ki so nam podobni in z njimi lahko radostno nadaljujemo svojo pot. Nasproti nam prihajajo situacije, od katerih se moramo nekaj naučiti, jih sprejeti in izboljšati. Spet je vse odvisno od nas - lahko zavijemo na pozitivno ali pa na negativno pot. Ko se pričnemo zavedati, da želimo v svoje življenje privabljati pozitivne ljudi, pozitivne situacije, tudi gremo v tej smeri, vse delamo tudi sami pozitivno in ni človeka, ki bi nam to lahko preprečil. Posledično se nam začnejo dogajati same pozitivne stvari in ljudje naenkrat začnejo na nas gledati drugače. Morda nam kakšen, ki nam ne privošči
uspeha, reče: »Ta je imel pa srečo.« Niso pa nas videli tedaj, ko smo se borili sami s seboj - ko nismo vedeli, kam naj zavijemo, ko nismo imeli ob sebi človeka, na katerega bi se lahko oprli. V procesu oza-veščanja prihaja do tako velikih sprememb, da moramo pokopati vse tisto, kar smo do tedaj počeli v življenju, zamenjati vse prijatelje, stanovanje, zamenjati svoje mišljenje - počistiti moramo vse tiste smeti, ki so se nam nalagale vsa leta. Narediti moramo prostor novim stvarem, novim ljudem, novemu, pozitivnemu mišljenju in dejanjem.
Naša samozavest izhaja ponavadi iz frustracij, ki smo jih doživeli kot otrok in se nam kasneje v življenju ponavljajo. Ko spoznamo, kaj nas omejuje, je že to korak v boljšo, trdnejšo samozavedanje.
V našem društvu smo pričeli izvajati program: Pot do vitkosti in samozavesti. Ti dve situaciji sta ponavadi zelo tesno povezani, zato ju bomo obravnavali skupaj in naredili nekaj zase. Ta program poteka vsak četrtek, ob 18. uri na Mariborski cesti, pri novi pošti. Pridružite se nam - morda samo iz radovednosti, morda pa boste sprevideli, da se res da nekaj spremeniti in narediti za to, da bomo srečnejši.
DRUŠTVO FENIKS - kvaliteta življenja
Mariborska c. 15, Ptuj 2251
Info: Milena Jakopec, 051413 354
Tel: 02 788 5177, 788 5178
Mail: fenik@mail386. com
Info - Glasbene novice
Kakšna glasba vam prija v teh vročih poletnih dneh? Meni čez dan umirjena, medtem ko me zvečer vzpodbujajo poletni plesni ritmi, ki so v teh dneh preplavili radijske in televizijske postaje, plaže in diskoteke.
Kanadska izvajalka NELLY FURTADO je z zgoščenko Loose potegnila črto pod prvim delom glasbene poti, saj so Nelle Hooper, Lester Mendez, Rick Nowles, Pharell Williams, Scott Storch in Timbaland naredili popolnoma novo glasbeno r&b podobo. Pevka v Evropi trenutno blesti s hitom Maneter, medtem ko je na poziciji številka ena v ZDA njena vroča in pompozna groovy r&b tema PROMISCIOUS (****), v kateri vso zadevo podžge še hudi rap mladega asa Timbalanda.
Sredi 90. je Notorious BIG videl veliki potencial v Seanu Combsu, ki se je najprej izkazal kot producent in šele po smrti njegovega mentorja je pod umetniškim imenom Puff Daddy osvojil svet. Prav gotovo se spominjate super hita I'll Be Missing You, v katerem so sodelovali člani skupine 112 in pevka Faith Evans. Čeprav je gospod Combs v preteklem desetletju doživel kar nekaj vzponov in padcev, je njegova krivulja pod imenom P.DIDDY ponovno strmo obrnjena navzgor z valujočim rap in r&b komadom COME TO ME (***). V njem vokalno sodeluje tudi Nicolle iz skupine The Pussycat Dolls.
Jerry Wexter ima občutek za iskanje talentov, saj je tokrat na pota slave poslal 21-letnega JAMESA MORRISONA, ki si je naklonjenost britanske publike pridobil predvsem s svojim uspešnim nastopom v glasbenem šovuJoolsa Hollanda z naslovom Later. Britanski mediji obožujejo mladega tipa, kije dobil tudi veliko rotacijo na vseh radijskih in televizijskih postajah s starinsko obarvano soul pesmijo YOU GIVE ME SOMETHING (*****), sneto s prihajajoče zgoščenke Undercovered.
Preko evrovizije in erotičnih vzdihljajev je v svet pop glasbe vstopila GINA G in takoj zaslovela s skladbo Ooh Aah Just A Little Bit. S pomočjo trika je fatalna lepotica nastopila tudi na Ptuju, a še pred tem v televizijski oddaji Stojana Auerja Poglej in zadeni. Po predolgipavzi se gospa G vrača z bum bum bum plesnim komadom TONIGHT'S THE NIGHT(***).
Steve Angelo in Axwell sta priznana švedska glasbena plesna producenta. Sedaj se predstavljata pod imenom SUPERMODE oziroma glasbeni tisk jima je dal ime The Swedish House Mafia. Njun aktualen single TELL ME WHY (***) je elektronki spoj popa in minimalnih sekvenc housa ter je priredba hita skupine Bronski Beat z izvirnim vokalom Jim-myja Sommervilla.
BEAUTIFUL SOUTH so si z leti ustvarili bazo svojih zvestih oboževalcev, vendar njihova težava zadnjih let je v tem, da si z novo glasbo ne pridobivajo novih oboževalcev. Tudi njihova aktualna plošča Superbi ni nič posebnega, zato pa je posebna njihova nova parodija THE ROSE OF MY COLOGNE (***), saj med seboj povezuje pop, rock in tudi country.
Britanski rock carji so v tem trenutku KEANE, ki kot vroče žemljice prodajajo trenutno drugi album Under The Iron Sea. Trojka se prav tako trenutno nahaja na lestvicah s kon-troverzno pesmijo Is It Any Wonder, ki ji sledi sila podobna rock balada CRYSTAL BALL (****), ki ima bizarno besedilo in zanimive klavirske dele.
Britanski kvartet McFLY je doma na sceni šele dobri dve leti, vendar je do sedaj za dobrodelno organizacijo Comic Relief posnel pesem All About Us. To poletje so za dobrodelno organizacijo Sport Relief posneli kar dve pesmi. Prva je zelo beatlovsko obarvana Please Please, medtem ko je druga zares priredba rock klasike DON'T STOP ME NOW (****) skupine Queen iz leta 1979.
David Breznik
y //^^ANETERi - NellyVii)taido\\. N ^	.WAs/a punk rocker - Sandi
•PATi - Gnarls Barkley ON - Bob Sinclar
ND-P
^RE BLIND - Paris 7. WHO KNOW - Pink Buttons - ihe Pussycat Dolls & S /9. IS IT any wonder - Keane in: AIN'T NO OTHER MAN - Christinâ"A
Vsab srfid^ in neàeWo vneà \9.\0 in 20. urû
Kdo je režiser filma Hitri in drzni - Tokio Drift?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Ivan Krošl, Kicar 26 a, 2250 Ptuj Nagrajenec lahko nagiado (dve piosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 1. avgusta, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Injo).
Glasbeni kotiček
Avantura - Karma
(2006 - Menart)
Sinonim za plesno glasbo iz sosednje hrvaške je skupina Karma, ki beleži kar lepe uspehe tudi v vzhodni Evropi in posledično so sedaj tudi na našem tržišču izdali album Avantura, ki je spoj njihovih zadnjih mednarodnih oziroma angleških hitov, novih avtorskih hrvaških komadov in remiksov svojih in drugih uspešnic. Trio vedno bolj vleče v trance vode in njihovo glasbo konzumirajo predvsem mlajši poslušalci (po mojem je starostna meja nekje 18 let) in plesni fanatiki, ki jim je všeč spoj sintisajzerja, sampler-ja, računalnika in povprečnega petja oziroma tudi rapanja. Čeprav so Josip Miami - Pipi, Nenad Čirjak in Tara zelo popularni tudi pri nas, njihova glasba nima duše, ampak je to čisto preprosto nabijanje nekega »naštancanega mašinskega« ritma, ki se po tempu le redko spusti pod navidezno oziroma
slišno normalnih 120 udarcev na minuto. To preprosto pomeni, da njihov osnovni ritem »buta« tum-tum-tum in glasbeno poneumlja. DJ-i in ljubitelji plesne glasbe imate pravo priložnost za avanturo in iskanje pravih argumentov, kaj vam je v glasbi hrvaške skupine zares všeč. Potem ko so z Zemljotresom zavili v malo bolj »prebavljive« pop vode in so tudi za potrebe Evrovizije naredili soliden pop »štikl« Pusti da te vodi ritam (na albumu boste lahko tako uživali kar ob petih različnih verzijah omenjene pesmi), je njihov album Avantura prava polomija, kar se tiče melodij, saj je osnova vseh komadov zgolj nabijanje!
Pevska moč Karme ni bila nikoli njihova močnejša stran in tako v prvinski angleščini zveni Tara še bolj okorno, saj komada Amore Mio in How Do You Want It zaradi tega izvode-
Filmski kotiček
Hitri in drzni: Tokio Drift
Dandanes skorajda ni filma, v katerem ne bi bilo avtomobilov ter s tem povezanih takšnih ali drugačnih cestnih dirk in razbite pločevine. Kljub temu pa serija filmov Hitri in drzni (The Fast and the Furious) jeklene konjičke postavlja v prvi plan oziroma jih dobesedno poveličuje. Tako je bilo že leta 2001, ko sta skušala divjake na ulicah Los Angelesa ukrotiti Paul Walker in Vin Diesel, pa dve leti kasneje, ko sta se Wal-kerju pridružila Tyrese Gibson in Eva Bendez, in nič drugače ni niti letos, ko je v kina pri-hrumel tretji del. Najnovejše visokooktanske prigode cestnih dirkačev ostajajo sicer na enako revni vsebinski ravni kot večina avtomobilskih akcijskih filmov, a jih kljub temu, da ne predstavljajo vsebinskega nadaljevanja predhodnih dveh delov, odlikuje sveža vizualiza-cija, ki ustvarja uro in pol napetega dogajanja. Omejenega sicer zgolj na divjanje po cestah in garažah, tipično mači-
The Fast and the Furious: Tokyo Drift
Igrajo: Lucas Black, Damien Marzette, Zachery Ty Bryan, Trula M. Marcus Režija: Justin Lin Scenarij:Chris Morgan, Alfredo Botello Žanr: akcijski Dolžina: 104 min Leto: 2006 Država: ZDA
nita in nimata prave moči. Podobno se mi dozdeva, da glavi skupine Pipiju počasi zmanjkuje idej. Po čem to sklepam? Tako je že »neštetič« s prijateljema D.Z Sharkom in M Dee Jem priredil svoj prvi hit Sedam dana, ki sedaj prehiteva čas, saj zveni tudi za trance glasbo prehitro. Še najbolj sem se zabaval ob priredbah, ampak to ne kakršnihkoli priredbah, ampak ob klasikah Saša in Dečko ajde oladi. Slednjo nepozabno rock klasiko je posnela skupina Poslednja igra leptira, ki sedaj prihaja na plesišča disco klubov in vsaj zaradi poznanega besedila naredi pesem komercialno bolj spremenljivo. Podoben efekt
prinaša tudi Saša, le da original pripada Novim fosilom. Nestandardna pesem albuma Avantura je komična Paparazzi, saj je njen razpon od kičastega hrvaškega rapa izpeljan tudi v fini pop ter v končni fazi reag-ge. Pop v pravi obliki »štancajo« Karma v atraktivnem komadu Od danas sam tvoja, medtem ko so ostali komadi na plošči Avantura z naslovi Anakonda (enakomeren komad brez izrazitega refrena), Avantura (ljubezenska bum bum bum plesna tema), Kraljica leda (v njej se uporabljajo humoristični rap vložki Nenada v stilu - Ice Baby Queen Baby in zadeva se komično potencira v komadu), Mirne duše, Uspomene in Priznaj mi prehitri in zares sledijo sodobnim trance vodam.
Karma imajo svojo bazo oboževalcev, ki bodo ne glede na moje »pljuvanje« po njihovi glasbi z veseljem stopili po ploščo Avantura in bodo plesali na diskotečne komade na njej. Hvala bogu, da so okusi različni in da imajo nekateri radi sodobno bum-bum-bum glasbo, ki na daljši rok nima prihodnosti, vendar je tren-dovska sedaj - tukaj in zdaj.
David Breznik
stične obračune in očetovsko sinovske travme, a to je pač sestavni del tovrstnih akcijskih izdelkov, mar ne?
Hitri in drzni: Tokio drift so torej še eden izmed filmov, v katerih imajo v sožitju z lastniki, ki za ceno lastnih življenj preizkušajo meje svojih zmogljivosti, glavno vlogo raznovrstni štirikolesni lepotci. Tajvan-ski režiser Justin Lin si je za cilj zadal čim bolj prepričljivo demonstracijo voznih sposobnosti pisanih jeklenih konjičkov. To mu je, predvsem po zaslugi osvežujoče kamere, nemotečih posebnih učinkov, dinamične montaže in primerno agresivne zvočne kulise tudi odlično uspelo, žal pa je ob tem (preveč) očitno zapostavil ostale segmente. Scenarij je zreduci-ran na površno zgodbo odraščajočega Seana, ki je zaradi za-
svojenosti z dirkami poslan na kazensko' odpravo na Japonsko. Tam se znajde v varstvu očeta, ki skuša nadoknaditi zamujeno in si vsaj malo pomiriti slabo vest. A vojaške metode pri samosvojem mladeniču, ki je resnično odvisen od divjanja z avtomobili, niso kaj preveč učinkovite in Sean se hitro ponovno znajde sredi dirkaškega vrtinca. Tokrat ga čaka nova lekcija: driftanje oziroma kon-
trolirano podrsavanje v ovinkih in med stebri podzemnih garažnih hiš. Osnovni zgodbi je dodano še nekaj šablonsko tipiziranih likov (prijatelj, nasprotnik in dekle), to pa je z vsebinskega vidika tudi vse. Da poenostavljena vsebina ni kaj posebej prepričljiva, je krivda tudi tretjerazredne igralske ekipe, v kateri sta karizmatič-nega Paula Walkerja in Vina Diesela zamenjala malce leseni (vizualno sicer ustrezni) Lucas Black in vzhodnjaški Brian Tee, nežni spol pa ima več ali manj dekorativno funkcijo.
Hitri in drzni so torej v prvi vrsti namenjeni tistim, ki se jim ob podobnem početju v krvi sprostijo velike količine adrenalina.
Damijan Vinter
CID vabi!
Elektro delavnica, vsako sredo ob 10. uri - brezplačno - za starejše osnovnošolce, ki jih zanima zabavna elektronika.
Počitniške urice, mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, vsak torek in četrtek do 13. 8. 2006 ob 10. uri. potrebni so copati, udeležba je brezplačna.
Grajski vrtiček, Pokrajinski muzej Ptuj - vsak drugi in četrti vikend v juliju in avgustu od 11. do 17. ure za otroke do 11. leta, tel. 02 748 0 3 50 - pedagoški oddelek.
Osnove boksa kot olimpijskega športa, Boks klub Ptuj - vse počitnice, za mlade od 12. leta dalje
Badminton - šport za vse generacije, Badminton klub Ptuj - vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Breg - brezplačno!
Atletska šola Mirka Vindiša, atletski klub Keor Ptuj - do konca počitnic, za osnovnošolce, prijave so obvezne, tel. 040 748 269 in 040
469 991.
Šola jadranja in šola veslanja, Brodarsko društvo Ranca Ptuj - do konca počitnic - za osnovnošolce od 9. do 14. leta, tel. 041 791 005.
ABC juda in aikida, Judo klub Drava Ptuj - od 1. do 4. 8. 2006 od 17. do 18.30 - za osnovnošolce od 9. do 14. leta, tel. 02 778 10 71 in 041 810 034.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si.
V času od 1. do 18. 8. 2006 bo CID Ptuj odprt od 9. do 12. ure.
POUSKI FILOZOF
(WIT)
LUKA NA JV ŠPANIJE
FINSKI HOKEJIST
JAPONSKI ADMIRAL
(KUIČI)
NIZOZEMSKI PISATELJ (PIETVAN)
KRVAVEČA POŠKODBA
REKA V
KAZAHSTANU
JAPONSKI POZDRAV, NASVIDENJE
KLADA
ZA SEKANJE DRV
VZDEVEK GOETEJEVE MATERE
OTO LOGO
IN BOLEK
ATIŠKI GOVORNIK
PEVKA DEŽMAN
RIMSKA BOGINJA JEZE
POTEPUH, BREZDOMEC
KOSTNICA
MANJŠI OTOK, OTOČEC
DOPISUJ V
ŠTAJERSKI TEDNIK«
FRANCOSKI
PEVEC ŠANSONOV (CHARLES)
MUSLIMANSKO ŽENSKO IME
MESTO V SAUDOVI ARABIJI
NAKOVALO
KRAJ V
AGENCIJA RS ZA RADIOA. ODPADKE
HUMORIST ALEKSIĆ
PASJE IME
TITA KOVAČ
LUKA OB KASP. JEZERU
VELIKAN
GOZDNAT
HRIB NAD IŠKO
GLASBA MLADIH
FRANCOSKI DIRIGENT
PREBIVALCI AMERIKE
UPOR PROTI BOŽANSTVU
JADRANSKI OTOK
INTEGRIRANO VEZJE
TARZANOVA OPICA
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3mhz
SOBOTA, 29. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
NEDELJA, 30. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45).
9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
PONEDELJEK, 31. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
TOREK, 1. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice, Lenart).
SREDA, 2. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
ČETRTEK, 3. avgusta:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
NAJDISKRETNEJE
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
(D filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
® na zalogi zadostne količine vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
Ptuju v centru Mercator, Rimska ploščad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 lokacijah v Mariboru, v Slovenski Bistrici In še na mnoglii lokacijah po Sloveniji.
Člana skupine Siyoo: Videomat™ FILmQmÂT'
lUIÎIJjllMfJjl^l'MjlJI^^^
Igrajo:
Alyson Hannigan, Adam Campbell, Jennifer Coolldge.
FILM ZA ZMENKE (Date movie)
Dolga leta je Julia Jones svoje ljubezenske fantazije lahi«) izpovedovala zgolj svojemu dnevniku, a naposled je vendarle našla moškega, ki veijame, da je ljubezen slepa. Toda zadržani Grant najprej potrebuje malce zdravila za sodobnega moštega, zato se odpravita do (malega) HItcha, preden pa ju načrtovali» porok pripravi na obilno (gršto) poroko, bosta morala srečati še njene In njegove tastare in se znebiti lovcev na dmžlce.
Igrajo:
Paul Walker, Bruce Greenwood, Jason Biggs.
OSEM UJETIH (Eight below)
Nepričakovana nesreča in nenaden priiiod hladnega vremena prekineta antarktično odpravo pod vodstvom avanturističnega Jerryja (Paul V\^lker -časovna past, Preliitri In predrzni). Ker v reševalnem helikopterju ni dovolj prostora za njegove vlečne pse, 'i\h je prisiljen pustiti v hiladni pustinji, Iqer morejo 6 mesecev kljubovati smrtonosnemu mrazu, lakoti, divjim sneženim metežem in krvoločnim plenilcem.
INSAJDER (Inside man) Premeteni zk>činec Russell (Qive Owen) skuša Izpeljati popolni rop, toda odločni detektiv Keltti (Denzei Washington) namerava preprečiti Keithovo nakano. V pogajanja za življenja zajetih tak»v se vmeša ambldozrw odvetnk» Madeliene (Jodie Foster), ki s svojimi skrivnimi načrti še dodatno zaplete napeto Igro med kriminalcem in detektivom, meja med slabim in dobrim pa je we bo(|
Igrajo:
Anna Faris, Regina Hall, Simon Rex.
FILM, DA TE KAP 4 (Scaiy movie 4)
Cindy živi v hiši, Iqer vlada straSno Praklslstvo, njen fant Ray pa se zn^de sredi Vojne svetov, ira zlobni TrnPodi z uničevalnimi valovi glasbe napadejo Zemljo. Cindy in njena prijateijica Brenda se siojšata sMi v srtiijlvo \/as ob gozdu. Raya pa TrnPodi ujamejo In posadijo v muCIinico, od l<oder se lahlm reši, ie si (od)Žaga nogo.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: OBRAST, TRESKA, ELSTER, KIJAČA, MK, VEK, ZAOSTANEK, OST, AVTARKIJA, KAR, STOPA, NA, LIST, TOMOVA, BITKA, AMANATI-DIS, AR, VANI, ESEJIST, NT, NANTES, TOK, IKS, SKI, KARON, KAL, KAN, ETNA, ASTRA, TEODOR, RALUCA, MIŠEK, TATA.
ROŽNATI PANTER (Tha PInk Panthei)
Umor siavnega nogometnega trenetja in l<raja njegovega neprecenljivega diamanta zahtevata najboljšega liancoskega detektiva. Na žalost je na voljo le nenxlni in čudaški Jacques Clouseau (Steve Martin - Količinski popust, Frka v bajti), ki med preiskavami za sabo pusti še več razd^anja, zato mu mora na pomoč priskočiti zadržani policist Ponton (Jean Reno - Ronin, Leon), vse sledi pa sprva vodijo do treneijeve privlačne iene (Beyoncé Knowies).
Igrajo:
Joaquin Phoenix, Reese WItherapoon, Robert Patrick.
HOJAPOROBU(WUktheiirie)
Režiser James Mangokl (Kate in t.eopold, iderrtitela, Nore In svobodne) nam v biografiji leta 2003 umrlega Johnnyja Casha predstavi žMjenjsko pot l^endamega pevca, ki je za v^no zaznamoval glasbeni svet In osvpjH kar 14 grammyjev. Življenje, poino vzponov in padcev, prvih ljubezni, obdobij zasvojenosti z mamifi In soočanja z usodno boleznijo, natn bosta skušala v
se Witherspoon (kot víebesih,
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec). PETEK, 4. avgusta: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
igrajo:
Emma Thompson, Colin Firth, Angela Lansbury.
ČUDEŽNA VARUSKA (Nanny McPhee)
Ovdovefi gospod Brown (Colin Rrth) neuspešno kroti svojih sedem radoživih otrok, dokler mu na pomoč ne priskoči nenavadna Nanny McPhee (Emma Thompson), ki poleg zvitosti premore tudi nekaj čarobnih skrivnosti, s katerimi si počasi pridobi zaupanje otrok, pomaga pa tudi gospodu Brovmu pri iskanju primeme dnjžice, da bi se lahko znebil ukazovalne tete Adelaide, ki meni, da otraci potrebujejo mamo.
igrajo:
Clive Owen, Jennifer Aniston, Vincent Cassei.
USODNA PREVARA (Derailed)
Posiovnei Charies (Qrve Owen - Mesto greha. Bližnji odnosi) se na vlaku zaplete v razmerje s čedno Ludndo (Jennfier Aniston - In prišla je Polly,
Bmce), kar pa postane nevarno, koju .	LaRoche (Vincent Cassai),
in Lucinda se kmalu znajdeta v začaranem krogu laži, prevar, izsiljevanja in liriminala, njuno nekdq brezskrbno živijenje pa je le ie oddaljen spomin.
Nimamo vsega, imamo pa največ!
Uniglobal d.a.a., Kidričeva ulica 25,3000 Celje
...V svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni filmov na:
wvvw.enaa.com/oddelki/filmi/
www.siyoo.si
www.siyoo.si
- najceneje do filmov!
Gorišnica • Osmi tržni dan lukaric
»
Brez luka ni dobrega kosila
«
Na Dominkovi domačiji v Gorišnici je v sklopu 11. občinskega praznika minuli torek potekal 8. tržni dan lukaric. Prireditev so pripravile mlade lukarice iz prosvetnega društva Ruda Severja iz Gorišnice.
Tako kot vsako leto so tudi letos luk oziroma čebulo ple-tle starejše članice društva, za prodajo pa so skrbele mlajše članice. Osem članic mladih lukaric, med katerimi najmlajša šteje le šest let, je sodelovalo tudi v razve-
drilnem programu, zapele so nekaj odličnih pesmi. Kot je povedala Genovefa Vučak (po domače teta Fefa), vodja mladih lukaric, so starejše lukarice zelo vesele, da tudi mlade sodelujejo na tej prireditvi in da se običaji
prenašajo tudi na mlajšo populacijo.
Starejše lukarice, Marija Sok, Matilda Brec, Marija Horvat in Ana Kelenc, so luk za prireditev pletle dva dni, na vsak venec pa dajo natanko 12 čebul. Kot so
povedale, se vse štiri s pletenjem ukvarjajo že 30 let, nekaj pa se jih celo spominja, kako je ta postopek potekal pred 70 leti, saj najstarejša lukarica šteje kar 81. let. Kot so povedale, so se časi zelo spremenili. Nekoč je bila
Foto: Dženana Bećirović
Pletejo še vedno starejše, bolj Izkušene lukarice.
čebula glavni vir dohodka kopice ljudi, danes pa bi se samo od tega težko živelo. »Vseeno pa tudi danes brez luka ni dobrega kosila,« so se enoglasno strinjale lukarice. Bernarda Kolar, predsednica prosvetnega društva Ruda Severja iz Gorišnice, ki je lukaricam pomagala pri pripravi prireditve, dodaja, da gre pri lukarskem prazniku bolj za ohranjanje ljudskih običajev kot trženje.
Luk na vencih so sicer prodajali, hrana in pijača pa je bila za vse obiskovalce brezplačna. Na 8. tržni dan lukaric so povabili tudi folkloro in tamburaše prosvetnega društva Rude Severja, Ljudske pevce iz Cirkulan, pevce KD Mala vas, pevke sestre Kupinski iz Cirkulan, konjenike, kolesarje in seveda župana občine Gorišnica Joža Kokota. »Zelo sem vesel, da imamo tržni dan prav mi. Prav je, da ta praznik praznujemo v okviru praznika občine Gorišnica. Tudi prostor je pravi za izvedbo take prireditve, saj gre za hišo, ki je stara več kot 100 let. Tudi za to njivo skrbijo lukarice. V posebno veselje mi je to, da preko mladih prenašamo naše stare običaje,« je povedal Kokot. Za glasbeno popestritev so skrbeli tudi Jesenski biseri DU Gorišnica, prireditev pa se je kot ponavadi zavlekla pozno v noč.
Dženana Bećirović
Zanimivosti
Romantične snubitve vse redkejše
Klasične romantične snubitve, ko moški svoji najdražji na kolenih natakne zaročni prstan, so vse redkejše, je pokazala raziskava britanske televizije GMTV. Skoraj tretjina britanskih parov se namreč za poroko odloči skupaj, po daljšem premisleku in temeljitem pogovoru, kar je praktično in razumno, na žalost pa prav nič romantično. »Videti je, da grozi snubitvam izumrtje,« je rezultate raziskave komentirala tiskovna predstavnica GMTV. Med pari, ki kljub vsemu še premorejo romantično zgodbo o zaroki, je le tri odstotke takih, pri katerih je usodno vprašanje zastavila ženska. Prošnja za skok v zakonski jarem torej vendarle ostaja domena moških.
Kitajska po velesadje in velezelenjavo v vesolje
Kitajska se je v iskanju načinov, kako pridobiti čim več hrane za skoraj milijardo in pol prebivalcev, odločila poiskati pomoč v vesolju. V začetku septembra bodo tako na dvotedensko misijo izstrelili satelit shijian-8, ki bo v vesolje ponesel 2000 semen in jih tam izpostavil kozmičnemu sevanju in mikrogra-vitaciji, z njihovo pomočjo pa bodo kitajski znanstveniki nato poskušali razviti visoko donosne in nadpovprečno kvalitetne rastline. »Nekatera semena bodo zaradi izpostavljenosti posebnemu okolju, kot sta kozmično sevanje in mikrogravitacija, mutirala do takšne mere, da bodo morda omogočila veliko večji donos in boljšo kvaliteto,« je načrte Pekinga pojasnil vodja kitajske vesoljske uprave Sun Laiyan.
Ženske mislijo, da so debelejše, kot so v resnici
Avstralski znanstveniki so odkrili še eno razliko med moškimi in ženskami. Ženske namreč mislijo da so debelejše, kot so v resnici, medtem ko moški mislijo, da so bolj mišičasti, kot bi to pokazalo objektivno merjenje. »Avstralke so v resnici vitkejše, kot se jim zdi,« je dejala znanstvenica Marita McCabe.
Znanstveniki so 100 žensk in 80 moških naprosili, da izberejo računalniško oblikovano silhueto, za katero menijo, da najbolje odraža njihov stas. Ženske so pretiravale v obsegu silhuete, medtem ko so moški izbirali obrise s preveč poudarjenimi mišicami.
Japonska v vojno proti terorizmu vpoklicala ribe
Pozabite na japonsko visoko tehnologijo. Najnovejši prispevek Japonske k vojni proti terorizmu so majcene ribe, s katerimi bodo po novem odkrivali morebitno namerno zastrupljanje zalog pitne vode. Kakšne štiri centimetre dolge ribe svetlo oranžne barve, imenovane riževke, so na Japonskem sicer pogosti domači ljubljenčki, po novem pa bodo oblastem pomagale pri odkrivanju strupov v vodi. Strokovnjaki v prefekturi Šizuoka južno od Tokia so razvili poseben sistem, ki bo opozarjal na nenavadno vedenje rib, kot je na primer plavanje z nosovi nad gladino vode zaradi težav z dihanjem. »Ta živi sistem nadzora kvalitete vode je koristen, saj običajni vodni filtri onesnaženje zaznajo šele po približno 15 urah, medtem ko bodo riževke za to potrebovale le tri ure,« je povedal vodja projekta Micujoši Hori.
Nuni na kolesih lovili nepridiprava
V Amsterdamu sta nuni na kolesih lovili domnevnega tatu, ki pa jima je ušel, je sporočila policija. V soboto zvečer sta bili nuni prepričani, da sta prepoznali moškega, ki je šel mimo njune kapelice v južnem Amsterdamu kot lopova, ki je pred dvema tednoma ukradel več sto evrov. Ena od nun ga je povabila na pijačo, druga pa je poklicala policijo. Moški je očitno zaslutil, kaj se dogaja, urno zapustil poslopje in se usedel na kolo, ki ga je ukradel mimo-idočemu. »Nuni sta nato zgrabili svoja kolesa in se pognali za lopovom. Nekaj časa sta ga lovili po Amsterdamu, vendar je nepridipravu uspelo pobegniti in sta ga izgubili,« je dejal tiskovni predstavnik amsterdamske policije Van der Veen in dodal, lovila tudi policija, vendar neuspešno.
Lujzek • Dober den vsoki den
Po peklensko vročih dnevih se gnes, v nedelo dopudne, 23. julija, že malo lakše diše. Sunček je za meglami, vleče rohli vetrič, ki boža kak mlodi deklič, zible liste na drevji, dušo in telo hladi po hujdi vročini. Mlaka na našem bregi je že suha, žabe smo na dopust poslali in bomo zaj ob večerih sami reglali. Stori pregovor provi, če je julija hujda vročina, bo sledila še hujša zima.
Naj vam povem, da sma z Mico takoj po žetvi pšenice ajdo posejala, da boma lehko hajdinske žgenke jela, še prej pa bodo hvaležne čebelice, ki bodo lehko na ajdinih cvetih med nabirale. Včosih, v storih cajtih, so ble njive bele od aj-dinega cvetja, v zdajšjem caj-ti pa smo toto poljšino čista zanemorli in opustili, za do-moče potrebe pa jo uvožamo. Tak je pač in ne gre drugač...
Ovi den sem po radiji posluša, da nam Evropska vu-nija napoveduvle, da bomo morali zmanjšati vinogradniške površine. Pa saj to pravzaprav neje nič novega. Stori
vinogradniki in vinoljubci nemrejo več delati, ta mlodi pa ne išejo dohodka in rekreacije v goricah in vinskih kleteh. Je pa že bojše obiskovati diske, gledati lepe ritke in zizke, skokati na plesišči ob svetlobnem blišči. Tudi mija z Mico sma pred krotkim obiskala en disko in sma mela drugi den obodvo drisko. Pila ma nekšno zmešano pijačo, ki je mela čuden žmah, smrdela kak pokvarjeni grah. Za žabe pač neje seno, ta mlodim pa je kak zgleda vse dobro bilo. Muzika bla v stili rumba-bumba, romba-bum-ba, večina v tujih jezikih, kak da slovenščine sploh ne bi poznali in bi sami po svojih jaj... h srali.
Kak je glih prej po Radiji Ptuj Ozmečov Martinek po-veda, je gnes Anina nedela. Zato tudi jaz vsem Ančkam, Anicam, Ankam, Ančkicam in drugim iz tote kolonije želim za nazaj in naprej vse dobro.
Prehitro sem senco hvola, drgoč sunce žge in peče in nikomi nič ne reče. Glih zaj je na termofori skoro 30 Cel-zijov. Bejžite v senco, da vas nede posmodlo ali kak drga-čik škodlo!
Horoskop
OVEN
Zavihati boste morali rokave in se vseh zadev lotiti na ambiciozen način. Ponujena vam bo roka, in če jo sprejmete, bo sreča popolna. Samski se zabavate in selite iz zabave na zabavo. Teden bo zaznamovan tudi po kolegialnosti in duhu prijateljstva - vsi za enega in eden za vse.
BIK
Duh ustvarjalnosti se bo širil in plemenitost boste znali vtkati v začrtani vsakdan. Dela na vrtu bo veliko in srce se bo radostilo, ko se odpravite v naravo in zadihate sveži zrak. Ko se bo spustila noč, boste zaživeli s strastjo in vztrajnostjo. Užitki in delo pa gredo še naprej z roko v roki.
DVOJČKA
Čas počitnic se bliža z vrtoglavo hitrostjo. Sami ste tisti, ki si lahko naredite dneve prijetne. Prihaja tudi obdobje, v katerem se finančno okrepite in naredite sintezo, kako porabljati denar. Teden bo v znamenju lepih stvari, prijetnih dogodkov in prijateljstva.
RAK
Na delovnem mestu boste napredovali, morda ne takoj, toda zdi se, da se bodo uspehi vrstili. Užili boste čare ljubezni in štejejo že majhne pozornosti. Sledijo pa tudi spremembe in čez vikend boste pridni doma. Intuitivna sporočila pa so korak k zastavljenemu cilju.
LEV
^ Sreča je na strani pogumnih in to boste dokazali. Seveda stvari gredo naprej in skoraj ne boste imeli časa, da bi se ustavili in pregledali rezultate. Uspeli pa se boste pogovoriti in skozi to najti ključ rešitve. V ljubezni vas bo spremljala globoka pripadnost in dokazovanje le-te.
DEVICA
Zdi se, da boste pluli in vendarle ne na morju, pač pa po svoji osebnosti. Energija je skrita v vas in sami se morate odločiti in narediti korak naprej. Ideje bodo dobre in samozavestne, smotrno je tudi, da jih iz dneva v dan uresničite. Srečen dan: sobota.
TEHTNICA
Privlačila vas bo tako tišina kot tudi mir, ampak to bo trajalo krajši čas. Tudi sami pridete do spoznanja, da ne morete brez družbe, prijateljev in znancev. V pogledu službe sledi korak naprej in določene stvari se bodo zasukale na bolje. Koristilo vam bo, če boste poslušali sebe.
ŠKORPIJON
Skeptičnost bo nekaj, kar vam lahko koristi in vas obremenjuje. Čas je že, da se odpravite v družbo in spremenite svoje principe. Jeza je nekaj, kar vas drži nazaj, nesporno pa je, da imate tudi znanje in da tako lahko pomagate drugim. Sledi več mistike in intuitivnih signalov.
STRELEC
Vaše življenje bo kot elastika, ozavestite, kako prožni in prilagodljivi ste. Seveda pa je sreča tudi opoteča in nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Besede ne bodo našle pravega slušatelja in tako je bolje, da zapisujete občutke. Prihaja pa tudi obdobje čarobne ljubezni in nežnosti.
KOZOROG
Zvezde so vam namenile neko lekcijo o romantiki, čustvenosti in harmoniji. Življenje vas bo pripeljalo do tiste točke, ki se imenuje sreča. Drugi ljudje pa vam bodo ogledalo napredka in kontakti vas bodo v svojem bistvu tudi poživili. Občutite, kaj je to zaljubljenost in ljubljenost.
VODNAR
Notranji instinkt vas bo vodil in ugotovili boste, da problemi sploh niso problemi. Moč bo skrita v vas. Če boste čutili potrebo, jo lahko aktivirate. Vabila vas bo neokrnjena narava, tam najdete tudi mir, ki ga iščete. Delo pa vam bo dalo pečat pomembnosti in voljo prihodnosti.
RIBI
Dogajalo se bo veliko, tudi več boste na poti in nikakor ne bo časa, da si vzamete nekaj minut zase. Aktivnosti se bodo nadaljevale in čez vikend je primeren čas za oddih in sprostitev. Drugi teden se bo odvijal že po znanem scenariju pridnosti in delavnosti. Prisluhnite sebi!
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Starošince • Gostili in prenočili Evro kočijo
Po šestih evropskih deželah v šestih mesecih 6000 km
Zakonca Christine in Jurgen Reimer iz majhne vasice na severu Nemčije sta se lotila nevsakdanje, sicer prijetne, avanturistične, a obenem težke naloge - s staro meščansko kočijo v šestih mesecih prepotovati 6000 km po šestih državah zgodovinske Evrope ter se z najdaljšo vožnjo s kočijo na konjsko vprego zapisati v Guinnessovo knjigo rekordov.
Zakonca Christine in Jurgen Reimer sta kot potovalna novinarja precejšen del Evrope prepotovala že na kolesih, a ker sta oba avanturista in ljubitelja konj, sta se odločila za še bolj neobičajno in dokaj atraktivno potovanje s srednjeveško gosposko kočijo na konjsko vprego. Na pot po stari poštni progi skozi šest dežel Evrope - Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Slovenijo, Madžarsko in Češko - sta se podala sredi aprila iz majhne vasice blizu Hamburga na severu Nemčije skupaj s prijateljem Erichom Rammom.
Trije ljudje, štirje konji, ena kočija ter predvsem veliko volje in želje po novih doživetjih
so jih v dobrih treh mesecih vodili skozi Bremen, Munster, Vurzburg in Munchen čez zahodni del Avstrije do Innsbruc-ka, nato po severni Italiji vse do Verone, od tam pa na vzhod proti Sloveniji, kamor so prispeli prejšnji teden. Med drugim so se ustavili tudi v Lipici in tamkajšnji kobilarni, pa v Postojni, kjer so si ogledali svetovno znano Postojnsko jamo, ter seveda v beli Ljubljani. Po dobrih treh mesecih in okoli 3000 km vožnje s starodavno kočijo na konjsko vprego, kopijo omnibusa iz leta 1890, pa se je nevsakdanja potovalna družba v četrtek, 20. julija, ustavila tudi v Starošincah na območju
Foto: M. Ozmec
Evropskemu popotniku Jurgenu Reimerju (levo) so čestitali (z leve) lastnik jahalnega centra Starošince Aleksander Goljevšček, podžupan Jože Murko in predstavnik vaškega odbora Mihael Žitnik.
občine Kidričevo, kjer so se zadržali kar tri dni.
Rumeno Evro kočijo z dvema paroma vlečnih konj so nekaj pred 19. uro pričakali pred muzejem kmečkega orodja. Poleg navdušenih domačinov s cirkovškimi folkloristi in muzikanti jim je prijetno dobrodošlico in bivanje v tem kraju zaželel podžupan občine Kidričevo Jože Murko ter jim ob tej priložnosti izročil monografijo občine Kidričevo in spominsko darilo. V imenu potovalne družbe pa se je za prijazen sprejem in dobrodošlico zahvalil Jurgen Reimer, ki je v kratkem predstavil tudi dosedanjo pot Evro kočije, njihove vtise o prekrasni Sloveniji ter cilje, ki so še pred njimi. Predstavil je tudi svojo soprogo Christine Reimer ter upravičil tretjega sopotnika Ericha Ramma, ki je zaradi bolezni ostal v Avstriji. S ponosom je predstavil tudi štiri krasne štirinožce, vlečne konje stare nemške pasme alt oldenburger, to so šest let stari kastrat Lexus, 12-letni Elton, ter 5-letna konjska mladeniča Hektor in Hero. Pohvalil je njihovo vztrajnost in neizmerno energijo, saj so jih prvih 3000 km prepeljali brez težav, le skoraj vsak teden jim je bilo treba zamenjati izrabljene podkve. Ob koncu pa je podžupanu Jožetu Murku izročil Zlato
Foto: M. Ozmec
Nevsakdanja potovalna karavana - starodavna meščanska kočija z dvojno konjsko vprego ob prihodu v Starošince.
knjigo Evro kočije in ga zaprosil, da varno vpišejo svoje vtise ter nekaj podatkov o kraju in regiji, kjer bodo prenočili.
Ob zvokih godcev folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce so Starošinčani nevsakdanje potujoče goste pogostili z domačim pecivom ter jim nazdravili z domačo kapljico. Za utrujene in prepotene konje so poskrbeli v jahalnem centru v Starošincah, kjer so jim zame-
Zrenjanin • Mednarodni pevski festival
njali tudi dve kopiti, zakonca Reimer pa sta kar tri večere prenočila v ptujskem hotelu Mitra. Izvedeli smo, da sta si v petek z zanimanjem ogledala naš stari Ptuj in bila navdušena nad njegovimi izjemnimi znamenitostmi, v soboto so jima razkazali še Maribor in bližnjo okolico, v nedeljo, 23. julija, okoli 10. ure pa sta nemška avanturista s svojo Evro kočijo nadaljevala pot proti Madžarski.
V naslednjih treh mesecih je pred posadko Evro kočije še okoli 3000 km poti, v teh
dneh potujejo proti Budimpešti, nato bodo pot nadaljevali do Dunaja, zatem prek Linza še v Češko in njeno prestolnico Prago, od tam pa nazaj proti Dresdnu čez Berlin do domačega Hamburga, kamor naj bi se vrnili sredi oktobra. O svoji nevsakdanji poti bosta Christine in Jurgen Reimer napisala potopisno knjigo, polno vtisov in fotografij, več o poti njune Evro kočije pa si je možno ogledati tudi na spletni strani: www.europa-kutsche.de
M. Ozmec
Nastopili so pevci iz
petih držav
Konec junija in v začetku julija je v Zrenjaninu, v Srbiji, potekal mednarodni pevski festival z naslovom Cantemus. Festivala se je udeležila tudi vokalna skupina Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki delujejo po okriljem tamkajšnjega kulturnega društva.
Foto: M. Ozmec
Med domačini je bilo največ zanimanja za rumeno meščansko kočijo - Omnibus, ki je bil izdelan po avtentičnih načrtih iz leta 1890.
Mladi veseljaki na nastopu v Zrenjaninu
Vokalno skupino vodi Franc Lačen. Na festivalu so nastopili v kategoriji sakralnih pesmi in v kategoriji priredb ljudskih pesmi. Nastopili so s pesmimi Jacobusa Gallusa, Georga Friedricha Haendla, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franca Schuberta in Josa Vrankena ter Emila Adamiča, Slavka Mihel-čiča, Alojza Srebotnjaka, Pavla Kernjaka in Jožeta Gregorca.
Iz Slovenije se je festivala udeležil tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, nastopili pa so še zbori iz Srbije, Cipra, Estonije in Finske.
Kot nam je povedal umetniški vodja festivala Mirko Bulo-
van, je bil tokratni festival prvič organiziran glede na veliko zanimanje občinstva (dvorana kulturnega centra Zrenjanin, ki sprejme okrog petsto poslušalcev, je bila vedno polna) in tudi pevskih zborov, zato bo postal tradicionalen, najverjetneje bo bienalnega značaja.
Mladi veseljaki so bili gostje slovenskega društva Planika, ki deluje v Zrenjaninu in ga že dolga leta uspešno vodi dr. Du-šanka Kojičić.
To je bilo prvo tovrstno gostovanje vokalne skupine Mladi veseljaki v svojem osemletnem delovanju.
Fl
Foto: M. Ozmec
Jurgen Reimer je tudi v Starošincah pridno fotografiral in zbiral "material"za potopisno knjigo, ki jo bodo izdali po končani poti po Evropi.
Foto: Fl
Prejeli smo
Odziv na članek
V 56. številki Štajerskega tednika, 21. 7.2006, v rubriki »Bralci pišejo«, na strani 28, je v pismu Opozicije v OS občine Ormož N.Si in SDS pod naslovom Skupna izjava Občine Ormož in svetniških skupin LDS, DeSUS, SLS, SD in Neodvisne liste zapisano, citiram: »Zalomilo seje pri določitvi dnevnega reda. Ta kljub dvakratnemu glasovanju ni bil potrjen, saj je zanj obakrat glasovalo le 12 svetnikov.
Svetniki opozicijske SDS in N.Si nismo glasovali za dnevni red ...« Kot predsedujoči v prvem delu 14. izredne seje OS občine Ormož, ki se je pričela v četrtek, 29. 6. 2006, moram zaradi objektivne informiranosti javnosti zapisati dejanski potek seje oz. odločanja na njej. Trditev opozicije v OS občine Ormož, zapisana v zgornjem citatu, da smo na seji dvakrat glasovali o sprejemu dnevnega reda in da je zanj obakrat glasovalo le 12 svetnikov, ne ustreza dejanskemu poteku seje. Dejstvo je v tem, da smo na prvem delu 14. izredne seje, v četrtek, 29. 6.2006, prišli le do poizkusa glasovanja za določitev dnevnega reda seje. V ta namen smo dvakrat ugotavljali prisotnost, ki jo je obakrat prijavilo le 12 svetnikov. Zato sem, kot predsedujoči, po dvakratnem neuspelem ugotavljanju sklepčnosti ugotovil, da je seja v tem delu postala nesklepčna in jo zaradi tega prekinil in napovedal, da se bo nadaljevala v skladu s poslovniškimi in statutarnimi določili, kar se je zgodilo naslednji dan. Tako je samo po sebi jasno, da o dnevnem redu sploh nismo glasovali, ampak je bila seja pred glasovanjem o dnevnem redu zaradi nesklepčnosti prekinjena. Iz tega dejstva nesporno izhaja, da trditev opozicije v OS, češ da svetniki opozicijske SDS in N.Si niso glasovali za dnevni red, ne ustreza dejanskemu poteku seje oz. je njihova trditev neresnična. Resnica je v tem, da so svetniki opozicije s pomočjo prisotnih svetnikov SLS namerno povzročili nesklepčnost, s tem da pri dvakratnem ugotavljanju pristnosti za potrebo glasovanja za določitev dnevnega reda niso prijavili svoje prisotnosti, čeravno so na listi prisotnosti s podpisi potrdili svojo prisotnost in bili ob ugotavljanju prisotnosti v sejni sobi OS.
Tako si lahko vsak bralec njihovega in mojega pisanja ustvari sodbo sam
o tem, koliko velja trditev opozicijske N.Si in SDS v OS da obstajajo in ostajajo nesporna dejstva, ki navajajo o delu poteka 14. izredne seje. S tako kategorično trditvijo o nespornih dejstvih o poteku dela seje postavljajo pod vprašaj tudi ostala dejstva, ki jih v zgoraj omenjenem pisanju navajajo v nadaljevanju. Za njihove navedbe namreč ne obstajajo nobeni dokazi, nasprotno pa so za moje navedbe dokazi razvidni v zapisniku te seje in njenem magnetogramu.
Podobna cvetka v pismu opozicije je v nadaljevanju zapisa, citiram: »Pri tem je potrebno povedati, da sestavo določa Zakon, ki nalaga sestavo, sorazmerno zastopanosti političnih strank v odvisnost z volilnim rezultatom na zadnjih volitvah. Na kateri zakon se pri tej trditvi opira opozicija, ni možno razbrati. Dejstvo je, da se občinske volilne komisije imenujejo na podlagi določb Zakona o lokalnih volitvah, kar je naš OS upošteval. Imenovanje občinskih volilnih komisij določajo določbe 35. in 38. člena prej omenjenega zakona. Določbe teh dveh členov določajo sestavo, imenovanje in mandat občinske volilne komisije. Predlaganje kandidatov za imenovanje določa 2. odstavek 35. člena, ki se glasi: »Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Iz zapisanih določb je jasno razbrati, da si sestavo občinske volilne komisije opozicija razlaga po svoje in po nekem njihovem zakonu ter z namenom uresničiti svoje lastne cilje. Nesporno je, da sestava občinske volilne komisije ni izključno odvisna od sorazmerne zastopanosti političnih strank v odvisnosti z volilnim rezultatom na zadnjih volitvah, ampak je pri vodenju (predsednik in njegov namestnik) komisije pomembnejša strokovna usposobljenost obeh, kot njuna politična pripadnost, pri ostalih članih in njihovih namestnikih pa ima pravico predlagati člane in njihove namestnike tudi organizirana civilna družba v občini in občani in ne zgolj politične stranke. Glede na sestavo občinske volilne komisije bi lahko govorili o neza-stopanosti predstavnikov organizirane civilne družbe v občini in občanov in ne o tem, da je to izključna
pravica političnih strank, zastopanih v OS.
Bodi dovolj, čeravno bi lahko iz njihovega pisanja navedel še kako cvetko, ki si jo tolmačijo po svoje z namenom koristiti lastnim dnevnim političnim ciljem, ki so glede na bližajoče se lokalne volitve pri njih vedno bolj prisotni z jasnim namenom čimbolj očrniti politične tekmece, pri čemer se zavestno poslužujejo spornih dejstev, neprestanega neutemeljenega blatenja pozicijskih strank v našem OS in spravljanja posameznikov, ki smo jim politični tekmeci, na slab glas, pri čemer ne izbirajo sredstev. Sledijo načelu, da je za dosego njihovih političnih ciljev dovoljeno vse.
podžupan občine Ormož Miroslav Tramšek
Opozicijska žalost Ormoške N.Si in SDS
Opozicija v Občinskem svetu se na začetku svojega pisma Štajerskemu tedniku pohvali, da je po štirih letih le ugotovila, kdo sestavlja glavnino svetnikov v Občinskem svetu Občine Ormož. Saj to je osnovni pogoj, da je Občina Ormož v tem času dosegla nesluten napredek. Občinski proračun je praktično dvakrat višji od tistega pred štirimi leti, projektov iz občinskega, državnega in evropskega denarja pa je toliko, da lahko občani s ponosom zrejo na bistveni razvojni premik. Ta jim je poleg mnogih pogojev za boljši življenjski standard dal tudi sigurnejša delovna mesta, izobrazbene priložnosti, boljše povezave s svetom ter še veliko drugega. Ker ne želimo zlorabljati instituta pravice do popravka v javnem mediju, kakršen je Štajerski tednik, se bomo opredelili zgolj do tistih trditev opozicije, ki zaradi objektivnega informiranja bralcev zahtevajo pojasnitve, dopolnitve in predstavitve dejanskega stanja.
Izredna 14. seja Občinskega sveta Občine Ormož jepotekala v skladu z običajnimi postopki, Statutom, pravilniki in Poslovnikom Občine Ormož ter vsemi drugimipozitivnimi zakonskimi predpisi in določili. Če so jo opozicijski svetniki želeli izigrati, pa jim je za to zmanjkalo glasov, je pač to njihova stvar in stvar njihove odgovornosti do volivcev, ki jim polagajo račune za svoje neodgovorno dejanje. Ze večkrat smo poudarili, pa je očitno potrebno še enkrat, da struktura volilnih komisij v Občini Ormož ne samo sorazmerno upošteva sestavo po strankarski pripadnosti, kot je bilo raz-
merje na zadnjih volitvah, ampak še veliko več! Opozicija ima namreč v Občini Ormož bistveno več predstavnikov v volilnih komisijah, kot je bilo njihovih deležev na zadnjih volitvah. Tako ima od 29 imenovanih članov Koalicija Slovenija (N.Si in SDS) kar 14 članov, koalicijske stranke v občinskem svetu (DESUS, LDS, NEL, Zeleni) samo 8, ostale politične stranke (SLS, SD) 6 in civilna iniciativa enega.
Med njimi ni soproge opozicijskega svetnika Alojza Soka, Branke Sok. Predloga N.Si za njeno ime-novanjepristojna komisija ni predlagala občinskemu svetu, ker je bilo potrebno imenovati le 4 nove člane na mesta tistih štirih, ki so odstopili iz zasebnih razlogov ali zaradi tega, ker živijo v novih dveh občinah. Zato je pristojna komisija logično in pošteno izbrala kriterij za oblikovanje novih predlogov, in sicer da se upošteva predloge tistih političnih strank, katerih predstavnikom je prenehal mandat zaradi odstopa. Mandat je prenehal dvema članicama, ki jih je predlagala LDS, eni članici, ki jo je predlagala SDS, in enemu članu, ki ga je predlagala SD. Struktura volilne komisije se tako ni spremenila.
Drugih izmišljotin svetnikov N.Si in SDS ni vredno demantirati, ker jasno kažejo, da temeljijo na njihovi obliki in metodi nerganja in nimajo nobene veze z legitimnim delovanjem Občinskega sveta Občine Ormož. Vključno z glasovnicami, ki tako zelo žulijo Alojza Soka, da jih preprosto ne more pozabiti. Pa kako naj bi tudi jih, ko pa je imel ključe od prostorov, v katerem so se nahajale. Seveda je šlo »le« za volitve v KS Ormož, pa vendarle imajo popolnoma enakovredno posledico za kariero osebe, ki so je polna usta politikantstva brez dejanj. Vključno z njegovo aktivnostjo pri odločanju o tem, ali naj Občina Ormož ostane enotna, ali pa naj se razdeli na tri občine. Kot krajan Občine Ormož si na tak način žaga vejo, na kateri sedi, populizem samostojnosti občin pa se je že začel razkrivati v realnost spremenjenih razvojnih možnosti. Res je, da bo Občina Ormož pri tem imela še najmanj negativnih posledic. Smo na dobri poti k novim paketom razvojnih evropskih in državnih sredstev in smo med aktivnimi nosilci projekta ustanovitve razvojne regije.
Opozicijska peščica torej išče svoj dostop do medijev tudi s pisanjem odgovorov na vsebine, ki predstavljajo objektivno informiranje
občanov. Ne more se sprijazniti z dejstvom, da ima v Ormožu pač manjšino in premalo glasov, da bi uveljavljala svoje razdiralne ambicije in osebne karieri-stične načrte. Upravljanje občinskega premoženja je namreč tudi v tem mandatu prineslo neprecenljive rezultate, prednosti in priložnosti za prihodnost. Občani lahko to čutijo vse do svojih pragov.
Bilten Sonce je v vsej svoji zgodovini izhajanja predstavljal zgolj informatorja za najpomembnejša dogajanja v Občini. In če opozicija v njem vidi orodje samopromocije Občine Ormož, je to edina stvar, ki ji lahko pritrdimo. Zavedamo se namreč, da projektov ni dovolj samo izvajati in zaključevati, o njih moramo tudi informirati. Prav s Soncem dobijo občani pregleden način občinske proračunske porabe, projektov, ki so dokončani, in projektov, ki so še v načrtih, informacije o najpomembnejših dogodkih v Občini Ormož, o strateških razvojnih smernicah in o stebrih, na katerih slonijo prizadevanja za napredek in razvoj. Sonceprinaša med občane tudi številne informacije o kulturnih, športnih in izobraževalnih dosežkih naše mlade in vseh drugih generacij ter nakazuje njihove nadaljnje perspektive. Najpomembnejši dosežki Občine Ormož tako s Soncem prihajajo na domove vseh občanov, ki si tako lahko sami ustvarijo mnenje o tem, kam gre razvoj Občine Ormož, katere prioritete smo si zastavili in kako gospodarimo z zadevami javnega pomena. Ker imamo o tem veliko povedati, je peščico opozicije v Občinskem svetu Občine Ormož očitno začelo motiti tudi to.
Vsa zapisana dejstva in kronologija veljajo ^ tudi za vsebino, ki jo je Štajerski tednik objavil 21. julija v obliki pisma Branka Šumenjaka iz OO SDS Ormož, pod naslovom Odziv na članek, zato se nam ne zdi vredno še dodatno odgovarjati njemu. Dejstva o korespondenci med svetniškimi skupinami in Občino Ormož so skrbno dokumentirana v Občinskem uradu!
župan občine Ormož Vili Trofenik
Izredno
presenečenje na OŠ Martina Koreza v Podlehniku
Dne 13. 6. 2006 sva dve članici Društva proti mučenju živali Ptuj po predhodnem dogovoru obiskali OŠ v Podlehniku z namenom ozaveščanja otrok, kako ravnati z živalmi in
predstaviti društvene dejavnosti.
Bili sva veselo presenečeni, saj so pripravili kratek kulturni program in sredi avle nalepili slike različnih živali z zelo dobrimi opisi. Zelo lepo so naju sprejeli in pozorno poslušali najino predstavitev in nasvete ter si z veseljem ogledali film, ki so ga pripravile pridne mlade članice DPMŽ Ptuj pod naslovom »Da bi bili srečni ljudje in živali«, od katerega se kar niso mogli posloviti.
Moram povedati, da se zelo pozna, ker je na tej šoli zelo dejavna članica DPMZ Ptuj, ki vsestransko usmerja učence, saj so s skupnimi napori našli dom izgubljeni psički in večkrat že pomagali izgubljenim psičkom najti pot domov. Zbrali so tudi lep znesek denarja, kljub temu da so v tem letu zbirali že za zavetišče v Mariboru in za otroke v Bosni in še za druge namene. Tudi novo članico smopri-dobili na tej šoli, vzgojiteljico, kar je dober zgled za vse učitelje in učence.
Za tako dober odziv smo jim podarili nekaj knjig z živalskimi motivi, ki jih je podarila Mladinska knjiga. Za tako prisrčen sprejem, zbrani finančni prispevek, podarjeni posnetek - CD in povabili), da še pridemo na obisk, se iz DPMZ Ptuj iskreno in prisrčno zahvaljujemo in želimo učiteljem in učencem lepe počitnice.
Predsednica DPMŽ Ptuj Kristina Pšajd
Znova: »Prvič in zadnjič razstavljam na Ptuju!«
Pod tem naslovom je bil 18. julija 2006 v Stajer-skem tedniku objavljen članek, ki govori o razočaranju gospoda Erazma Praša, ker se otvoritve njegove fotografske razstave v ptujski trgovini New Life (je naslov usklajen z novo slovensko zakonodajo?) po njegovem ni udeležilo dovolj Ptujčanov, na račun katerih je avtor razstave zato izrekel nekaj nevljudnih pripomb.
Ptujčani se v velikem številu udeležujemo kulturnih prireditev - tudi otvoritev fotografskih razstav - če smo le ustrezno povabljeni nanje prek plakatov in ptujskih občil, česar pa v primeru otvoritve te razstave ni bilo.
Reakcija gospoda Pra-ša je zato prenagljena in neprijazna do Ptujčanov. Očitno izvira gospod Praš iz nestrpnega okolja, nestrpni posamezniki pa v prihodnje na Ptuju niti niso dobrodošli, menim.
Adolf Žižek
Volicina • Po petdesetih letih postavitve spomenika
Cena svobode, plačana
m mm	m	m	m	■■
z Življenjem, je vedno previsoka
V soboto, 22. julija, so v Voli~ini proslavili 50. obletnico odkritja spomenika padlim borcem in Žrtvam fašističnega terorja v Voličini. Padlim borcem in Žrtvam domačega kraja, ki so Žrtvovali svoja Življenja za svobodo in boljše Življenje, ga je postavil krajevni odbor ZB NOB Voličina s pomočjo organizacij in ustanov v kraju. Načrt zanj je narisal arhitekt Branko Kocmut iz Maribora. Spomenik ima obliko obeliska in je šest metrov visok ter 15 ton teŽak.
V letošnjem letu so se v krajevnem odboru ZB odločili spomenik obnoviti in proslaviti visoki jubilej. Občina Lenart je obnovila vse spomenike v kraju. Tako je dobila visoka obletnica tudi veliko simbolično vrednost spoštovanja življenja, svobode, miru, sodelovanja in spoštovanja med ljudmi in zavedanje svoje lastne zgodovine.
Sobotna slovesnost se je pričela s položitvijo venca k spomeniku, ki so ga položili predsednik krajevnega združenja Združenj borcev Voličina Stefan Skrget, članica upravnega odbora združenja Amalija Rožmarin in Terezija Rebernik, predsednica nadzornega od-
bora združenja. Slovesnost ob obletnici je potekala v kulturni dvorani v Voličini. Pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili pihalni orkester KD MOL iz Lenarta, Denis Čuček, ljudske pevke DU Lenart in flavtistka Mateja Firbas. Slavnostni govornik na prireditvi je bil pridružen član Zveze borcev Voličina Edo Zorko -njegov oče Edo Zorko - Mihec pa je bil slavnostni govornik ob odkritju spomenika pred petdesetimi leti. Praznovanje 50. obletnice odkritja spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Voličini so zaključili z družabnim srečanjem.
Zmago Šalamun
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, telefon 041 279 187.
■oto: ZS
Venec k spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Voličini so položili ^predsednik krajevnega združenja Združenj borcev Voličina Stefan Škrget, Amalija Rožmarin, članica upravnega odbora združenja, in Terezija Rebernik, predsednica nadzornega odbora združenja.

RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in dru{tva. Nata{a Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
POT DO VITKOSTI IN SAMOZAVESTI vsak ~etrtek ob 18. uri. Dru{tvo Feniks - kvaliteta življenja. Mariborska c. 15, Ptuj. Tel. 051 413 354.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ř
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
BALIRKO Klas za oglate bale prodam. Telefon 041 592 723.
KUPIM kosilnico BCS 127 na bencin ali petrol. in tra~ni obra~alnik SIP 220. Telefon 031 465 202.
NEPREMIČNINE
sirius LUNA^^gjg
Ptui-Zabjak fKrina 20761112, zenljiščeie popolnoma ram, p(ildjuikizaettlnko,vodo, plinhielefbntob pardi, doslop urejen 17^29 mio Siï; 12m
HIŠO, ve~ gradbenih parcel in vikend prodam. Tel. 041 424 567.
PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje na Pobrežju - Videm pri Ptuju. Tel. 051 370 625 ali 041 229 189.
PRODAM gradbeno parcelo veliko 2000 m2 in njivo veliko 8000 m2 v enem kosu. Na lokaciji Pobrežje v smeri Turniš~e-Tržec. Mob. 031 779 590.
NA PTUJU kupim za gotovino novejše dvosobno stanovanje z atrijem, po možnosti z garažo. Telefon 041 924 060.
TURŠKI VRH - parcelo za vikend, cca. 300 m2, in kmetijsko zemljiš~e 2000 m2 prodam za ceno dva milijona in pol. Telefon 041 775 809.
BIVALNI VIKEND, obnovljen, 17 arov, 540 trsov, centralna in vsa oprema, panoramski pogled v Gra-diš~ih. Internet www.fewo-slo.de ali telefon 031 250 062.
ODDAMO pisarne na Ptuju na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkiriš~i, na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore raz-li~nih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02/780 00 20.
KMETIJSTVO
V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive. Tel. 041 561893.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo dobite, lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01._
PRODAM ve~je število odojkov. Anton Kukec, Stojnci 113 a, tel. 766 05 41._
PRODAM v devetem mesecu brejo telico simentalko. Tel. 757 47 01
PRODAM bukova drva z dostavo, razžagana ali v metrih. Tel. 031 532 785.
KUPIM samonakladalko SIP 15 in pet praši~ev, težkih od 50 do 60 kg. Telefon 041 261 676.
PRODAM odojke, Stojnci 119 a. Tel. 766 37 61.
ZA NAMAKANJE ali zalivanje prodam 100 m plasti~ne cevi, kot gasilska C-cev. Tel. 719 24 48.
PRODAM ve~jo koli~ino luš~en koruze. Tel. 031 524 969._
SEDAJ je pravi ~as, da si nabavite drva za zimo. Mi vam dostavimo kakovostna bukov drva po ugodnih cenah. Tel. 02 769 15 91 ali 041 610 210.
DOM-STANOVANJE
ODDAMO apartmaje na ve~ lokacijah v Biogradu na morju. Tel. 00385 98 793 019._
ZAMENJAM dvosobno lastniško stanovanje za enosobno na Ptuju. Tel. 041 868 853._
NA PTUJU ali v bližnji okolici najamemo ve~je stanovanje ali manjšo hišo, možno predpla~ilo. Tel. 040 221 921._
NA OTOKU VIRU oddamo apartma za 4 do 5 oseb za 45 EUR na dan, do morja 250 m. Inf. na tel. 00385 9580 38 290.
PRODAM 4 stanovanja v PSC Mlekarna na Ptuju v velikosti 30 m2, 68 m2, 81 m2, 92 m2 z opremljeno kopalnico, z lastnim ogrevanjem in klimo. Informacije na 041 613 408.
STANOVANJE, trisobno, v Trnovski vasi 57 m2, prodamo. Inf. na tel. 031 596 932.
MOTORNA VOZILA
SKUTER, 125 m3, star 15 mesecev, prodam za 260.000 SIT Telefon 031 787 561._
PRODAM renault clio, letnik 94, cena po dogovoru. Telefon 031 740 913.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM granitne okenske police, radiatorje, nizki regal. Tel. 031 317 508.
PRODAM zelo lepo ohranjeno opremo za otroško sobo: postelja, omara, miza, komoda in no~na omarica. Tel. 041 667 325._
BAZEN premera 4 m z vso opremo, rabljen eno sezono, in abshaper, ugodno prodam. Telefon 777 56 01.
STAREJŠO triredno diatoni~no harmoniko, klavirsko harmoniko Hohner, 120-basno z alpsko štimo, in klavirsko Hohner za za~etnike zelo ugodno prodam. Telefon 041 733 973.
RADIOPTUJ
MO- árietu www.radio-ptuj.si
KREDITI!
Do 7 let za vse zap., ter upokojence, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasing! za vozila stara do 10 let. Možnost odpiačlla na položnice, pridemo tudi na donnl NUiUlERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
i ARNUŠ
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
IvanArnušs.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 28. julil
6.30
12.00
17.00
18.00
18.00 19.00
Terme Ptuj, 2. polet za pokal Ptuja 10. mednarodnega balonarskega praznika Ptuj 2006, ob 18.30 3. polet z gosti in za pokal Ptuja, ob 21.00 zabava s skupino Zeron.
Mestna hi{a Ptuj, zaklju~ek likovne kolonije Art Stays 2006 in ogled
razstav v galeriji Magistrat, Miheli~evi galeriji, galeriji Fo. vi, v Revivisu
ter instalacij na Slovenskem in Mestnem trgu
ob~inski praznik, Sv. Ana: OŠ - {portni tek po u~ni poti OŠ Sveta
Ana, ob 20.00 v lovskem hramu v Moleh - družabne igre, turnir v
taroku
grad Borl, akademija Halonga GiZ za razvoj podjetni{tva in turizma ob prejemu mednarodnega certifikata za projektni management Dom krajanov Grajena - sre~anje ljudskih pevcev in godcev ptujski Mestni park, Sklepna prireditev projekta CiD, mednarodna mladinska izmenjava, nastopili bodo mladi ptujski ustvarjalci, v uporabo bo predanih 12 ustvarjalno poslikanih ko{ev za smeti Dom krajanov dr. Jožeta Potr~a na Ptuju, balinarski turnir Križe~a vas (Slovenska Bistrica), prikaz izdelave kipa iz lesa v naravni velikosti
Sobota, 29. julij
6.30
14.00
14.00 16.00
20.00
Terme Ptuj, 4. polet za pokal Ptuja, 10. mednarodnega balonarskega praznika, 18.30 5. polet za pokal Ptuja in nagrado Term Ptuj ob~inski praznik, Sv. Ana: postavitev klopotca pri stari pre{i pri Sveti Ani, ob 16.00 {aljive {portne igre med zaselki in razglasitev rezultatov {portnih prireditev
Kulturni dom Zavr~, redni letni ob~ni zbor Dru{tva upokojencev Zavr~ gasilsko tekmovanje za pokal Borovcev ob 60-letnici obstoja PGD Borovci, 19.30 razglasitev rezultatov
amfiteater Term Ptuj, 6. balonarska no~ z ansamblom bratov Ga{pe-ri~, 22.00 no~no napihovanje balonov
Nedelja, 30. julij
7.00, 9.00 in 11.00 žegnanjska nedelja, Sv. Ana: ma{a v cerkvi Svete Ane,
pri gasilskem domu Sveta Ana razvedrilo, igrata dvoj~ici z Janezom, 10.00 mimohod godbe na pihala, 18.00 gasilska veselica z ansamblom Lisjaki
7.00 Terme Ptuj, 6. polet za pokal Ptuja, 10. mednarodnega balonarskega praznika, 11.00 do 13.00 zaklju~ek prireditve in podelitev pokalov in nagrad
14.30 Športni park v Borovcih, prireditev s kulturnim programom ob 60-letn-ici obstoja PGD Borovci ter zabava z ansamblom Dinamika
Ponedeljek, 31. julij
Ormož, tradicionalni Jakobov kramarski sejem
Knjižnica ivana Potr~a Ptuj: do 11. avgusta je na ogled razstava
National Geographic Slovenija - 100 izbranih fotografij
KINO Ptuj
28., 29., in 30.7. ob 19.00 Art program - drama Melissa P 28., 29., in 30.7. ob 21.00 triler Da Vincijeva {ifra
TV Pt^j
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Preverite veljavnost osebnih dokumentov. Rajko Fajt, kandidat za župana mestne ob~ine Ptuj. Tri leta Koronarnega dru{tva Ptuj. Obmo~ni odbor DESUS Ptuj aktiven v pripravah na lokalne volitve. Mednarodna likovna kolonija Art Stays 2006. Člani Dru{tva starih avtomobilov iz Madžarske so obiskali Puhov muzej v Saku{aku. Vesele po~itnice osnovno{olcev s Praho, dru{tvom za aktivno preživljanje prostega ~asa. Pesni{ke zbirke Pesmi iz {ipe Davida Bedra~a. Trženje luka na tržni dan pred Dominkovo doma~ijo v Gori{nici. Petkov ve~er Z glasbo do srca. Vranski poletni ve~eri, ve~er z jubilanti, 2. del.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 28. julija ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob
15.20,16.20,18.30,19.30,21.40 in 22.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 17.00,19.20 in 21.50 Agent na begu. Ob 16.40,19.00,21.20,23.40 Hitri in drzni; Tokio Drift. Ob 20.50 in 23.10 Ljubezen je v zraku. Ob 19.10 Matador. Ob 15.10,18.20 in 21.30 Superman se vra~a. Ob 16.45,19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30,18.50,21.10 in 23.20 Poseidon. Ob 16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00,18.00 in 21.00 Da Vincijeva {ifra.
Sobota, 29. julija ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob
12.10,13.10,15.20,16.20,18.30,19.30,21.40 in 22.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 14.40,17.00,19.20 in 21.50 Agent na begu. Ob 14.20,16.40,19.00,21.20,23.40 Hitri in drzni; Tokio Drift. Ob 20.50 in 23.10 Ljubezen je v zraku. Ob 14.30 in 19.10 Matador. Ob 15.10,18.20 in 21.30 Superman se vra~a. Ob 14.15,16.45,19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 14.10,16.30,18.50,21.10 in 23.20 Poseidon. Ob 14.05,16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00,18.00 in 21.00 Da Vincijeva {ifra.
Nedelja, 30. julija ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob
12.10,13.10,15.20,16.20,18.30,19.30,21.40 in 22.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 14.40,17.00,19.20 in 21.50 agent na begu. Ob 14.20,16.40,19.00,21.20 Hitri in drzni; Tokio Drift. Ob 20.50 Ljubezen je v zraku. Ob 14.30 in 19.10 Matador. Ob 15.10,18.20 in 21.30 Superman se vra~a. Ob 14.15,16.45,19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 14.10,16.30,18.50,21.10 Poseidon. Ob 14.05,16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00,18.00 in 21.00 Da Vincijeva {ifra.
Ponedeljek, 31. julija ob 16.50 in 21.25 Pijani od oblasti. Ob
15.20,16.20,18.30,19.30,21.40 Pirati s Karibov: Mrtve~eva skrinja. Ob 17.00,19.20 in 21.50 agent na begu. Ob 16.40,19.00,21.20 Hitri in drzni; Tokio Drift. Ob 20.50 Ljubezen je v zraku. Ob 19.10 Matador. Ob 15.10,18.20 in 21.30 Superman se vra~a. Ob 16.45,19.15 in 21.45 Uli~ni tango. Ob 16.30,18.50,21.10 Poseidon. Ob 16.15 in 18.40 Divjina. Ob 15.00,18.00 in 21.00 Da Vincijeva {ifra.
f
Sanpetrska 11,Maribor - Brezje
Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921	.
e-maii: avto.zebec@sioi.net	J
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE |
SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!	i
Ponudba rabljenih vozil
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA Eun		BARVA
BMW 318 D	2003	3.690.008	15.398.10	ČBNA
BMW 320 D	2002	3.590.008	14.980.80	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2804	3.490.008	14.563.50	KDV. SREBRNA
FIAT BRAV01.9 JTD	2001	1.290.008	5.383.07	ČRNA
FIATPUNT055S	1996	270.008	1.126.69	ZELENA
FORD FOCUS KARAVAN 1.8 TDI	2003	2.190.008	9.138.71	RDEČA
MERCEDES C KARAVAN 220 COI	2002	3.790.008	15.815.39	TEMNO MODRA
ŠKOUA SUPERB 1,9 TU1130 KM	2002	2.790.008	11.517.28	METAUKMDDRA
VWPASSATVARIANT2,0TDI	2804	3.790.008	15.815.39	KDV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2801	2.790.008	11.642.46	MODRA
VW GOLF V 1,9 TDI OCEAN	2003	2.390.008	9.973.29	KDV.SREBBNA
ALFA ROMEO 15B 1,9 JTD	1999	1.490.008	6.217.66	KDV. SREBRNA
FIAT BRAV01.6 SX	1997	590.008	2.462.83	MODRA
FIATMULT1PLA1.G	1999	1.470.008	6.134.20	METAUK SREDRNA
VW BEETLE 1.9 TDI	1999	2.24U.008	9.347.35	ČRNA
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem tečaju 239,640
Ptujsica C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.niil(lavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA s,7			€	BARVA
AUDI A61.9 TDI	1999	2.47D.000	1D.307.12	TEMNO MODRA
AUDI A41.9 TDI	2001	2.47D.000	10.307.12	KOVINSKO ZLATA
FIAT PANDA 1.2	2DD4	1.698.000	7.085.64	RUMENA
FIAT PANDA 1,3 D MULT1JET	2DD4	1.82D.000	7.594,72	KOVINSKO ČRNA
FIAT PUNTD 1,2	2002	1.19D.000	4.965,78	KOVINSKO MODRA
FDRDESCDRT1,6i	1997	43D.000	1.794,35	BELA
FORD MGNDEO 2,0 TDCI KARAVAN	2003	2.39D.000	9.973,29	SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2001	1.95D.000	8.137,20	SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDDI KARAVAN	2003	2.52D.000	10.515.77	SREBRNA
HYUNDAI LANTDA 1.6 GLSI	1996	470.000	1.961,27	RFIA
NISSAN TtRANO 2.7 TD	1998	2.37D.000	9.889,83	KOVINSKO RDEČA
OPEL ASTRA 1.6 UMUZINA	1997	660.000	2.754,13	RDEČA
RENAULT CU01.4 NOVI MODEL	2001	1.29D.000	5.383.D7	KOV SREBRNA
SEATALHAMBRA 1.9 TDI	2001	2.77D.000	11.559,00	SREBRNA
SEAT ALUAMBRA 1.9 TDI	1999	1.95D.000	8.137,20	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je obračunana po centralnem paritetnem teCaju 239,640
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinlanova 1, Ptui (ob Mariborski cesti), tal.: 02 7S0 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obroiineaa odplačSlg_

www.smigoc.si
SALON
POHIŠTVA
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenl^a Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsal( dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
IC02/2280110
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
NOVO NA PTUJU
mm ^ mço\/m
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, od 8. do 12. ure Jože Petrovič, dr. dent. med
zraven KITAJSKE RESTAVRACIJE
Kitaiskl vrl v Dravski ulici 7.
Pri nakupu nad 2.000 sit darilo -3 minute ipageti
Telefon: 77614 51
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDmN KOII/I d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		fsm fa		
RENAULT MEGANE 1,4 E8N	1998	735.000	3.067,10	BELA
RENMJirMEGANEl,4 16VRN	1999	920.000	3.839,09	BELA
FMI smo 1,416V 6 SPEED	2005	2.245.000	9.368,22	KOV. ČRNA
DAEWOO NUBM 1,316V	2003	1.840.000	7.678,18	KOV MODRA
NISSAN AIMERA 1,5 GX	2000	1.540.000	6.426,31	KOVMOD.-ZEL.
SEArœRD0BAl,4CLX	1996	540.000	2.253,38	KOV ZELENA
VOLVOS 80 2,4	2001	2.840.000	11.851,11	KOV MODRA
RENAUETTWINGO 1,2	2002	1.090.000	4.548,49	KOV SREBRNA
TOYOTA ÏARIS 1,0 Wn	1999	995.000	4.152,06	KOVZLAIA
RENAUETCUOURN	1998	790.000	3.296,61	KOVVIjOU
HYUNDAI LANTRA 1,6	1999	790.000	3.296,61	KOV SREBRNA
SEAT IBIZA 1,4	2000	1.060.000	4.423,30	KOV MODRA
TOYOIAAVENSIS 1,8	1998	1.390.000	5.800,37	KOV ČRNA
ŠKODA OCIAVIA 1,416V CLASSIC	2003	1.640.000	6.843,60	KOV SREBRNA
SEAT IBI2A 1,2	2003	1.620.000	6.760,14	KOV MODRA
RENAUHCUO 1,2 OASIS	1997	540.000	2.253,38	BELA
VOLVO S 80 2,5 DS	2000	2.480.000	10.348,86	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2062,0HDIQUIKSttVER	2005	2.540.000	11.016,52	KOV SREBRNA
FORD FOCUS 1,416V	1999	1.060.000	4.423,30	RDEČA
FENAULT R5CA1MPUS	1993	210.000	876,31	RDEČA
FLff BRAVA 1,216V SX	2001	1.060.000	4.423,30	KOV SREBRNA
ŠKODA FEUCLV 1,3 LH	1996	320.000	1.335,34	KOVZLAIA
RENAULT CUO 1,2 AUTHENTIQUE	2001	1.190.000	4.965,78	OLIVNO m,F,NA
MAZDA 323 1,51	1996	740.000	3.087,97	KOV ČRNA
irtformativni prsračun po certtrainom paritstnom tečaju 239,640 = 1 EUR

€lMONTd
'.O. O.
&
GRnDB€Nn
MCHflNIZnCIJR
€L€KTnOMONTnŽfl
RLSKSRNDCR GABROV« s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-javne razsvetljave ter vso delo vezano no nizke gradnje.
ŽNIDARIČCVO NABRCŽJE 12,2250 PTUJ, gingelinont@siol.net, TCL: 02 / 748 18 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, uiiuui.gmg«lfflont.si
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/2 Rabelčja vas - sever,
ki bo v sredo, 9. 8. 2006, ob 13. uri, v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 3. in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99), Skupna občinska uprava, v imenu Občine Markovci in v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
za medobčinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje (v nadaljevanju: Jezero): za del območja P11-R11 Jezero v mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v občini Markovci,
ki bo v sredo, 9. 8. 2006, ob 14. uri, v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj
Na prostorsko konferenco pred sprejemom programa priprave prostorskega akta so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
v. d. predstojnika Skupne občinske uprave Alenka Korpar
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihi julijski noči utrujen in nemočen za vedno si nam zaspal, a spomin nate bo vedno ostal.
SPOMIN
28. julija mineva 5 let žalosti, ko si za vedno od nas odšel in se nikoli več vrnil, dragi sin, brat in stric
Ferdo Roskar
IZ SLAVSINE 56
V mislih s teboj tvoji domači
Kako je prazen dom in dvori{~e, oko zaman povsod te i{če. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Pri nas zdaj lučke ti gorijo ob rožah, ki molče venijo. a ti si tam, kjer ni solza, ne boli več in ni gorja.
V SPOMIN
2. avgusta mineva žalostno leto dni, odkar je več med nami ni, mame, stare mame, tašče in sestre
Marije Lebar
IZ BRATISLAVCEV
Hvala vsem, ki prižgete sveče, nosite rože in se je vsaj za trenutek spomnite z lepo mislijo in molitvijo.
Zelo te pogrešamo, vsi tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi
Dvajset let že v grobu spi{, a v naših srcih {e živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN Jožefu Drevensku
IZ STANOSINE 23, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem juliju utrujen si zaspal.
V SPOMIN
v sredo, 26. julija 2006, je minilo pet let neizmerne žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jožef Nedeljko
IZ JURŠINCEV 58
Iskrena hvala vsem, ki mu poklonite misel spomina, prižgete svečko ali poklonite droben cvet.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Tiho si živel, tiho si odšel, a v naših srcih vedno boš živel.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi našega dragega
Milana Vratiča
IZ BORŠTNIKOVE 25, MARIBOR
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše ter nam izrekali ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Farme prašičev Draženci, g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem s Hajdine za odpete pesmi pri sv. maši in Pogrebnemu podjetju Maribor za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najdražji
OSMRTNICA
Nepričakovano nas je zapustil naš najdražji
Andrej Novak
Zadnje slovo bo v soboto, 29. julija 2006, ob 12. uri na
novem rogozniškem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Cvetje hvaležno odklanjajo.
Počivaj s pesmijo v srcu.
Tvoji najdražji: Zvonka, Aljaž in Miha
V svojem življenju mnogo si garal in mnogo nam veselja dal, zato z Božjo voljo mirno si zaspal in za vedno v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža, očeta, dedija, brata, tasta in svaka
Jožefa Himelrajha
IZ RUCMANCEV 19 A, SV. TOMAŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče in za svete maše.
Hvala g. Mirku Cvetku za izrečene poslovilne besede, posebna hvala družini Reiss in Majcen za izrečene poslovilne besede slovesa, ki jih je prebral sin Bogdan. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter pevcem. Hvala pogrebnemu društvu Aura. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDMK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pni ta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	> RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in sa^ta sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče
Julijane Vidovic
IZ SLATINE 60
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir, gospodu dekanu Emilu Dreuu za opravljen cerkveni obred, g. F. Korenjaku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Julijana z družino, sin Ivan, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo
Ptuj • Sončenje v Mestnem parku
Malo nenavadno, a nič več kot to
Čeprav te dni sonce močno žge, je v Mestnem parku v zgodnjih popoldanskih urah malo življenja. Na klopeh sedijo redki, največ jih Mestni park v tem času prevozi s kolesi, uporabijo ga kot za bližnjico na poti v službo ali pa na stadion. Kolesarje smo tudi povabili v našo mini anketo, v kateri smo jih spraševali, kaj jim pomeni Mestni park, kaj pogrešajo in ali jih motita mladenki v bikinkah, ki sta se prišli sončit.
Pokukali smo tudi v odlok o javnem redu v MO Ptuj in iskali člene, ki jih morda kršimo s sončenjem na tem javnem prostoru. Morda bi se našli v zadnjem stavku drugega člena, če bi to dejanje lahko kdo prepoznal kot dejanje, ki ogroža javno moralo, ali pa celo v osmem členu, ki govori, da je prepovedano hoditi po zelenih površinah, kjer je to prepovedano, vendar te prepovedi v Mestnem parku nismo zasledili. Čakali smo tudi na to, da bi nas kdo prijavil, vendar se to ni zgodilo, že ni nikogar motilo, ker, kot smo se pozanimali pri poznavalcih predpisov, je težko reči, da je sončenje v Mestnem parku sploh prekršek oziroma dejanje, ki bi koga vznemirilo. Nekateri so nam celo povedali, da smo jih s tem vprašanjem presenetili, saj nikoli o tem niso niti razmišljali.
Sandra in Dženana sta se za sončenje in sprostitev v Mestnem parku temeljito pripravili, v poletno torbo sta dali brisači, zaščitni kapi, kremo za sončenje, brezalkoholne pijače, celo tranzistor, ki pa se ni mogel oglašati, ker sta pozabili na baterije. Na začetku sta se počutili malo nelagodno, a sta se hi-
Sandra in Dženana na poti v park ...
tro vživeli in se počutili kot na morju. Srečanja z mimoidočimi so bila prijazna, tudi z njihove strani je bilo na začetku malo čutiti, da srečanj brhkih deklet v bikinkah v Mestnem parku niso vajeni, da sta jih dekleti v tej opravi presenetili.
Napoved vremena za Slovenijo
Pred Jakobom (25.) tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
Foto. Črtomir Goznik
Začuda sončenje v Mestnem parku ni motilo nikogar, mini anketa je pokazala, da Ptujčani takšno druženje na brisačah pozdravljajo
Foto: Črtomir Goznik
Franc Trafela se v parku redno sprehaja. Zadovoljen je, da so ga letos pričeli bolj urejati, pričakuje, da se bo z leti njegova podoba še bolj izpopolnila. Za sončenje pa Mestni park ni primeren, na klopeh bi že še šlo, ne pa tudi na travi. Milan Vrečar tuintam
Foto: Črtomir Goznik
Sandra in Dženana sta mimoidoče poprosili tudi za pomoč pri nanosu kreme za sončenje, košaric ni bilo.
Danes bo večinoma sončno, vroče in soparno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, najvišje dnevne od 30 do 34, na Primorskem do 36stopinj C.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. Vročina bo nekoli-kopopustila.Vnedeljo bo sprva še precej oblačno, čez dan se bo od zahoda delno zjasnilo. Tu in tam bo še nastala kakšna ploha ali nevihta.
OPOZORILO
Na Primorskem, pa tudi marsikje v osrednji in južni Sloveniji je še vedno velika nevarnost požarov v naravi.
rad posedi v parku, pogreša pa osvežitev, vodnjak ali fontano, kot je to v drugih parkih. Za dekleti v bikinkah pa je menil, da ni nič narobe, če sta si park izbrali za sončenje. Za Aleša Bezjaka je park prostor, kamor se gremo oddahnit in sprostit. V Mestnem parku ob Dravi pogreša stezo za tek, ki jih v nekaterih mestih imajo. V drugih parkih lahko srečamo veliko ljudi, ki tečejo, na Ptuju tega še ni. V začetku, ko je zagledal dekleti v bikinkah, se mu je to zdelo nekoliko nenavadno, a nič več. Zakaj pa ne, saj so parki temu tudi namenjeni, da ljudje pridejo s kocami, da se družijo in se nenazadnje tudi posončijo. Marjan Belšak se s kolesom skozi park vozi v službo. Vesel je, da se v njem nekaj dogaja, da so letos zasadili toliko novih rož, o sončenju pa nima dokončnega mnenja, ne more reči niti ja niti ne. Za Tomija Jaga-rinca je bila zadeva z dekletoma zanimiva, ker takih pogledov na Ptuju v tem mestnem predelu nismo vajeni, prepričan je, da bikinke v parku ne bi smele nikogar motiti. Stanislav Kekec je bil celo tako prijazen, da je dekletoma pomagal nanesti zaščitno kremo, sončenje v parku ga ne moti, še več takšnih akcij, nas je pohvalil. Tudi Slavko Serdinšek ni imel negativnih misli, saj ni nič narobe, če se ljudje sončijo v parku. Res pa je, da v ptujskih mestnih pljučih, ki to sploh niso, marsikaj
pogreša, park je absolutno premajhen, to pa, kar se v njem dogaja ob koncu tedna, je dobesedno svinjarija. Mestnim oblastnikom polaga na srce, naj naredijo načrte in v park spremenijo Panoramo, od tega bomo vsi imeli koristi, sadovnjak sredi mesta ne koristi nikomur.
Škoda, da ni bil z nami nobeden od županskih kandidatov, slišal bi lahko marsikaj koristnega za svoj predvolilni program. V obilici projektov tega okolja je park postranska točka ali je sploh ni, ponavadi je na tapeti zaradi vandalizma. Zdaj, ko je ostal brez ene luči, je še bolj vabljiv za nočne pohode ob koncih tedna. Čisto malo je potrebno, da mu vrnemo glasbeni paviljon, v katerem bodo potekali glasbeni in kulturni dogodki, da dobi fontano ali vodnjak,
da postane ponovno mesto srečevanja in druženja Ptuj-čanov, in kjer bodo tudi dobili priložnost, da v neformalni obliki druženja povedo, kaj je v tem mestu dobro in kaj ne. Morda bi na tem odru kdaj lahko slišali kakšno tudi od tistih, ki z mestom niso prijazni, ki čakajo vsako najmanjšo priložnost, da ga očrnijo, z besedami in dejanji.
Dekleti sta se po enournem sončenju poslovili, zaslužili sta si kopanje v Termah Ptuj. Nekateri z začetka zgodbe so se medtem vrnili, z varne razdalje opazovali, kaj bi se še utegnilo zgoditi. Tisto nekaj, kar bi se še utegnilo zgoditi, prepuščamo neki bližnji prihodnosti. Pustite se presenetiti, tako kot so nas nekateri Ptujčani to sredo v Mestnem parku ob Dravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mesto za sončenje sta našli v bližini železniškega mostu.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/771 15 41
Praiarnova 17, Pbq
_TilHeA-liinsU.()ji.. Jutlitm S. IMb«_
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štuki26a
Biitjanlriiuitf. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
ABA
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišína vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ vJl"®!"^™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4