Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina •se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarjac v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
EKnwr.TnppuLi ■■ ■ft-Trr.-. -
23. številka.
Maribor, dn® 9. junija 1927.
61. letnik.
Da bomo nasprotnike poznali.
Na dilci so ostali!
Naši demokrati so mislili, da so res vsemogočni v Bel-gradu. Nekaj časa so imeli vpliv, ker so jim Srbi verjeli, da so samo demokrati državnotvorni element v Sloveniji. Zdaj pa se je pokazalo, da so bili res pravi tvor in je čas, da se iztisne. Da bi mogli v Beogradu, kjer so začeli vendarle gledati na to, kdo v resnici zastopa Slovenijo, nekaj reprezentirati, so začeli kovati napredni blok. A kaj, ko nihče ni hotel k njim. In tako jim je to izpodletelo ter se zopet vidi, da so se zopet enkrat blamirali in pokazali svojo slabost, da hirajo, hirajo. Saj je prav tako.
Preprečiti vsak napredek Slovenije je delo demokratske stranke in njenih časopisov. Dan za dnevom se to pokaže. Tako je tudi mariborski demokratski listič, ko je bila komisija za regulacijo Drave, napisal, kako slovenski kmetje zabavljajo zoper komisijo, kako ji naši župani očitajo nedelavnost in brezbrižnost. Upali so, da bodo to brali tudi srbski člani komisije ter bodo zopet nekoliko bolj nevoljni na Slovence, pa bi posredovanje naših oblasti in zastopnikov ljudstva ostalo brez vpliva. Potem bi namreč zopet lahko pisali, da SLS nič ne doseže. Toda to pot se je lističu to ponesrečilo. Člani komisije so dobili najboljše mnenje o Slovencih, se zelo pohvalno izrazili o naših županih ter priznali, da je prizadevanje SLS . res v napredek Slovenije. Da pa se bo slovensko ljudstvo ob Dravi obvarovalo še nadaljne škode, se bo takoj začelo z regulacijo Drave.
Socijalisti in demokrati pod eno marelo!
Socijalisti vedno govorijo, da so voditelji delovnega ljudstva in da bodo že -pokazali kapitalistom, ki delavea izkoriščajo. In marsikateri delavec je mislil, da je res tako. Ni pa videl, da so voditelji soeijalistov prav dobri prijatelji z demokrati. V Mariboru se je to prijateljstvo vedno bolj jasno kazalo, dokler ¡niso kar na glas povedali, da delajo skupaj in so se začeli drug za drugega potegovati. Tako ima bivši socijalistični župan Grčar prav tesne zveze z demokrati, s katerimi več občuje kot z delavci; dopisnik »Ju-ira, advokat dr. Reisman, je eden glavnih zagovornikov soeijalistov, celo sam voditelj SDS, član upravnega sveta bivše Slavonske banke, torej kapitalist dr. Li-pold se je postavil kot voditelj socijalistične skupine v mariborskem občinskem svetu in so socijalisti ter demokrati glasovali skupno. Ako kdo misli, da je ta zveza kaj novega, se moti. Nova je ie v toliko, da je prišla na dan, da zdaj ne more ¿ne ena in ne druga stranka tajiti svoje politične kupčije. Delavec pa, ki je še pred 14 dnevi demonstriral zoper S. D. S., bo zdaj na komando svojih voditeljev moral podpirati kapitaliste, bo moral hočeš nočeš pod komando SDS. Čudimo se, če med mariborskim in drugim delavstvom, kjer vlada prava delavska zavednost, bodo to komando tako mirno sprejeli.
Socijalisti agitirajo za odpad od Cerkve.
Da so socijalisti v službi buržujskih svobodomisolcev, dokazuje njihova gonja zoper duhovnike, ka jih je talko zasle-
Januš Goleč:
Nekaj iz zagorske politike.
Že starogrški učenjak Aristotel je beležil: Človek je politično bitje. Če za koga na svetu, velja ta rek slovitega modrijana za hrvatskega Zagorca. Pred vsem treba poudariti, da so priprosti Zagorci narodni in politično zavedni. Dokler ostanejo Hrvati na svoji rojstni grudi, so vedno ponosni, da jih je rodila hrvatska mati in niti govoriti ni bilo v časih pred vojno, da bi bili silili iz osebnih koristi pod madžarski klobuk. Madžar (madžaron) sta bila že od nekdaj Zagorccm znak zaničevanja ter sovražnosti iz narodnostnih nagibov. Zagorski siromašni narod je pismen in da zelo veliko na časopis ter zgodovino. Vsak premožnejši Zagorec je bil naročen v predvojnih časih na dnevnik, vsak srednji gruntar na tednik. Časopis je bil naročniku svetinja, kateri je verjel, kot bi čital iz evangelija. Po nedeljah ter praznikih so se zbirali Zagorci pod lipami na selih in eden izmed najbolj brihtnih je čital na glas iz časopisa. Po čitanju se je razvila burna ter dolgotrajna debata. Ako je bil potek politike v narodnem smislu, so pritrjevali in kovali seljaki svoje saborske (skupščinske) zastopnike v deveta nebesa; kakor hitro je pa beležil list kak madžaronski madež na zagorskem poslancu, so mu preklinjali otca ter majko in mu prisegali osveto.
Nekak zagorsko-štajerski skupni parlament je bila lesena bajta, last Hrvata Skaličkega, ki je krčmaril tik ob Sotli, a na zagorskih tleh. Bila je to lesena kočura s preprostimi mizami ter klopmi in zadaj je bilo odprto ognjišče, kjer je pekel stari Škalički kozliče, jance in praseti-no. Pečenke so bile pripravljene na hrvatski način, zelo soljene in na daleč duhteče nadrgnjene s česnom. Vsako nedeljo ter praznik je bila ta bajta nabito zasedena od Hrvatov ter Štajercev, ki so se razumeli na teh skupnih sestankh prav dobro med seboj. Najprej so jedli, nato pa šnapslali ali križakali na karte in seve tudi pili. Vsikdar se je tudi politiziralo in to ne o švabski štajerski -politiki, amj>ak o narodni-hrvatski v zagrebškem saboru. Vodilno besedo so imeli vedno Zagorci, ki so se sklicevali pri teh političnih razgovorih na tisočletno hrvatsko kulturo, vsi-kar zavedno narodnost in lastno državnost. Prepričan pa sem, da so bili štajerski gosti bajte starega Skaličkega
j pila, da so padli celo v obrekovanja, za katera so bili ob-' sojeni pred sodnijo. Pa njim to ni dovolj. Zdaj prirejajo po 1 raznih delavskih središčih zborovanja, na katerih prigovarjajo ljudem, naj odpadejo od katoliške Cerkve. Nekaj so jih pregovorili. Prosimo, stopite zdaj k tistim ljudem, pa jih vprašajte, če je zdaj delavsko vprašanje rešeno, če se jim zdaj bolje godi, če je zavoljo tega splošna draginja padla, če se za delavce po tovarnah kaj bolje skrbi itd. itd. Pa če bi vsi delavci, ki so socijalisti, odpadli od katoliške Cerkve, povejte, ali se bo potem res boljše godilo delavstvu? Pa socijalistom ne gre za to, da bi se delavcu boljše godilo, gre jim zato, da je delavec zatiran in da je vedno nezadovoljen. Zato za dejansko zboljšanje ne store prav ničesar, pač pa zoper vse zabavljajo, da te ljudi v nekaki jezi ohranjujejo. In delavec misli, da bo ravno potom socijalistične organizacije kaj dosegel, pa hiti v njo. A zdaj vidi. da je kljub temu vedno slabše, vedno slabše. In da se delavec znova nahujska, je bilo treba začeti z odpadom od katoliške Cerkve. Socijalisti namreč vedo, da delavec, ki bo od vere odpadel, ne bo nikoli več našel miru in zado-voljnosti ter bo zavoljo tega vedno s socijalisti, ki samo le zabavljajo, a nič ne storijo. Toda upati je, da se bo ta nakana soeijalistov ponesrečila in da bo slovenski delavec ostal zvest svoji veri, zapustil pa bo socijalistično stranko, ki se je izdala, da je v zvezi s protidelavsko SDS ter se bo oklenil edino sooijalno pravične in delavne Slov. ljudske stranke.
Onim, ki nič ne delajo!
Da bi radičevci mogli vendar najti ono žilico, kjer bi kmeta pridobili za svojo stranko, pišejo v svojem lističu vsak teden zoper — pokvarjeno gospodo. Pri tem so si dovolili reči: »Da bomo dobili enkrat take postave, da bodo kmetom v korist, ne pa onim, ki nič ne delajo, ali pa prav malo, poleg tega pa od izmozgavanja kmetov sijajno žive!« — S temi besedami je njihov list počastil naše duhovnike. Zdaj pa ¡»glejmo, kako so postave slovenskemu duhovniku v korist! Ali ni hodil celo leto zastonj v šolo? Ali ne dobiva svoje plače v kronah, ko je že vse drugo preraču-njeno na dinarje? Ali je kateri kmet že propadel, ker ga je duhovnik izmozgal, ali pa propadajo zavoljo tega, ker jih izmozgavajo razni liberalci, tudi kmetijci? Rad bi videl, kje dandanes slovenski duhovnik sijajno živi!? In za to, da kljub težkemu položaju zdrži med narodom, da dela zanj v cerkvi in izven cerkve, zato zasluži, da se mu reče: »Onim, ki nič ne delajo!« — Radičevci si le naj zapomnijo, da s takim nastopom zoper katoliško duhovščino nikakor ne bodo pridobili med pošteni slovenskim ljudstvom na ugledu, pač pa so se zopet izdali, da so ravno takega kalibra kot vsak drug liberalec.
Razčiščenje med radičevci v Sloveniji.
Kakor jx>roča radičevski list, bodo za naprej vsi, ki spadajo med »gospodo« in niso kmetje, morali iz stranke. V stranki bodo ostali le kmetje. Zato se bo vršilo na prihodnjem zboru — razčiščenje. Pri tem razčiščenju bodo morali iz stranke: Pucelj, Prepeluh, dr. Novačan, dr. Ma-rušič, vojni rekvizitor Sancin in drugi vsi, ki niso kmetje. Kaj bodo naredili s tistimi štirimi župniki, ki jih baje že
imajo na Kranjskem na svoji strani? Toda mi vemo, da se to ne bo zgodilo, da bi ta gospoda morala iz stranke. Nasprotno, še več jih hočejo dobiti in jih že ponujajo za kandidate po deželi. Toda v tej stranki mora priti do razčišče-nja, ker po besedah »Kmetijskega lista« ne moreta biti dalje skupaj kmet in gospoda. Ker bo torej gospoda v radičevski stranki ostala, bo pa kmet šel iz nje, ko res nima mesta v njej. In tako še bo razčiščenje najboljše izvršilo.
Podlo očitanje avstrijakantstva.
Za desetletnico majniške deklaracije je tudi »Kmet. list« napisal svoje, pa res svoje besede, ki kažejo to stranko v pravi luči protislovenstva. Ni dovolj, da so demokrati vedno očitali slovenskemu narodu, da je avstrijakantski, da je protidržaven, ter so s tem čuvali Srbe zoper nas, sedaj so to začeli tudi radičevci v Sloveniji. Mi vemo, da je njihova naloga, pokazati našega kmeta kot nezavednega tlačana, ki ne zna sam misliti, toda to njihovo delo bo ravno kmet preprečil, ker naš kmet ve, kaj mu je bila maj-niška deklaracija. Ve pa tudi, kdo je bil, ki mu je stal ob strani v najhujših dneh, da to ni bil kak dr. Marušič, radi-čevec, ki je mirno potoval po Franciji, Angliji itd., ampak ljudje, ki so živeli med narodom, z njim trpeli in z njim pripravljali konec trpljenja. Nad 60 duhovnikov in drugih naših ljudi so zaprli takoj ob prevratu — to pa seveda zavoljo tega, ker so klicali: »vse za cesarja!« — Celo demokrati si niso upali pljuniti na spomin dr. Kreka, to je bilo prihranjeno — slovenskim radičevcem. Kakor voditeljem slovenskega naroda, tako je »Kmetijski list« ob tej priliki vsemu slovenskemu narodu, ki je in bo sledil SLS — vrgel očitek avstrijakantstva. Za to podlo očitanje, ki ga bodo izrabljali Srbi in Hrvati in še dalje ostali nezaupni, se bo pa slovenski narod zahvalil tako, da bo enkrat konec tega obrekovanja!
S čim agitirajo radičevci na Hrvatskem?
Radičevi politiki prede sedaj slaba povsod in radi tega si izmišljuje vodstvo stranke vedno nove neresnice o Radičevih uspehih in te raznašajo politični agenti okrog po vaseh med nepoučeni narod. Najnovejši Radičev uspeh bi naj bil ta, da je preprečil ter zabranil vojno z Italijo. Z vso resnostjo lažejo Radičevi priganjači, da bi bilo čisto gotovo došlo med našo državo in Italijo do oboroženega spopada, a veliki Radič tega ni hotel podpisati in če bi kljub temu, da je bil Radič proti, vendar le bila izbruhnila vojna, bi bila šla v prve vrste gospoda in za to šele kmetski narod. Najtežji je boj proti neumnosti; na drugi strani pa je zopet najlažje priprosti narod slepiti z budalostmi. Nikakor ni dovolj, da bi laž, kakor jo beležimo zgoraj, pobijali enostavno s trditvijo: to ni res! Proti raznašalcem takih vesti, da je preprečil Radič vojno, bi morala nastopiti oblast.
Pred nobenim človekom, ki je le količkaj poučen, bi ne upali radičevoi lagati o preprečenju vojne po Radiču, ker bi jim ta odgovoril enostavno, da ni nikdo vprašal Ra-diča za podpis in on ga tudi že iz tega razloga ni mogel dati. A Radičevi agenti računajo vedno s tem, da je hrvaški seljaik lahkoveren in ga je mogoče prepričati o vsem nemogočem. Nikdo na celem božjem svetu ne ceni pri-
bolj poučeni o poteku zagorske nego lastne štajerske politike.
Ob zaključku teh skupnih skupščinskih debat v priprosti leseni kočuri so si zapeli kmetski politiki v bratskem objemu po eno zagorsko in kranjsko ter tako naprej. Vsak Obsotelčan, ki poseda količkaj posluhu dostopno uho, zna zagorske pesmi in istotako Zagorec slovenske.
Za vsake hrvatske saborske volitve so se vršile velike predpriprave, posvetovanja in tudi javna zborovanja. Zagorci so si izbirali za svoje poslance najrajši mlade izobražence, ki so znali lepo gladko govoriti in pred vsem ubirati narodne strune. Zagorski volilec ni pričakoval od saborskega zastopnika kakih posredovanj ali materijelnih koristi, zadostovalo je, ako je ostal med zasedenjem zvest hrvatskim narodnim svetinjam.
Največji greh zagorskih vodilnih politikov je bil ta, ker so trgovali v zagrebškem saboru z narodnostjo v svojo osebno korist.
Vsak od naroda izklicani kandidat je bil pred izvolitvijo v očeh vseh Zagorcev svetnik, na katerem ni bilo najti niti praška kake graje in pomanjkljivosti. Gorje tistemu, ki bi se bil drznil na javnem shodu pred volitvami motiti govornika, mu delati medklice, ali mu celo ugovarjati. Ta drznež bi bil okusil trdost batine do mrtvega imena. Kandidat je bil Zagorcu v volilni borbi nekaj nedotakljivega; -poznejši saborski zastopnik že po par mescih največji magarec, varalica, lopov in cela jata vragov se je podila za njegovim očetom in materjo. In zakaj? Zagorski kandidati so se pustili voliti povečini iz osebnega koristo-lovja. Znal je navadno vsak, da mu je poveril narod zaupa nje le za eno poslansko dobo in je izkoriščal ta čas v svoj dobrobit in ne oziraje se na to, da je pri tem oštrafotal svetinjo hrvatske narodnosti s črnimi marogami ter madeži. Kakor hitro je razneslo časopisje: ta ali oni zagorski politični oboževanec je uskočil med madžarone in prejel to ali ono nagrado, ni smel več med narod in pri prihodnjih volitvah je kandidiral kdo drugi, ki je nastopil v vlogi čistokrvnega ter neustrašenega narodnjaka.
Kot kandidat svetec — v dostojanstvu poslanca izda-jica in ravno iz tega zla se je porodilo pred vojno toliko strank med zagorskimi Hrvati in je držal resnični pregovor: trije Zagorci — pet političnih strank.
Ne j>oznam pred vojno niti enega zagorskega politika, na katerem bi bil narod visel dalje časa. Je že bila neka-
ka navada, da so se menjavale politične osebnosti po Zagorju -kakor vreme v aprilu.
Ne smem pustiti neomenjenega dejstva, da so se maščevali zagorski volilci bridko, ako jim je zašel tak poslanski varalica v roke. Posekanje sadonosnika, vinograda, obmetavanje z gnilimi jajci ali z blatom na javnem trgu je bila po Zagorju nad uskoškim narodnim zastopnikom običajna osveta. Pred ljudskim maščevanjem tak politični mešetar ni bil varen in radi -tega se je držal po storjenem narodnem grehu z imetjem ter družino vred Zagreba ali kakega drugega večjega mesta, kjer ga je ščitila oblast.	___
V dobrem spominu mi je še v Klanjcu med nepopisnim navdušenjem izvoljeni fiškal (advokat) Štipica Ive-kovič. Narod ga je nosil kot kandidata na ramah po shodih ter prisegal nanj, ker mu je bil simbol narodnjaštva. V saboru je glasoval z Madžari in madžaroni, a predno se je spustil v mlakužo tega greha, si je zavaroval vinograd pred sekiro. Prav na sredino vinograda je pustil postaviti visok, daleko viden ter lep križ, ki je bil slovesno blagoslovljen med streljanjem ter sviranjem bande. Prav dobro je znal, da je zagorski maščevalnosti znamenje križa nekaj svetega in da bo ostal pod zaščito razpela njegov vinograd nedotaknjen od roke osvete, četudi bi izdal celo Zagorje devetkrat Madžarom.
Ivekovičevi varani volilci so bili bolj premeteni v maščevalnih načrtih, nego on sam v obrambnih. Pustili so vinograd na miru, da je grozdje lepo dozorelo, bilo spre-šano v sodih ter most za zaklenjenimi durmi. Steno na kleti so mu prebili, navrtali vse sode in mu spustili ves mošt eno noč po tleh. Imel je zelo veliko škode, podrl klet in vozil grozdje po trgatvi v Klanjec in ga prešal tamkaj.
Kandidat Mihajlo Ilič je kandidiral v seljaških gega-čah in hodil po shodih s oriprosto torbo preko rame. Bil je sicer fiškal, a priprost v noši ter bese,; kot zagorski seljak in bil tudi izvoljen. Po volitvi je slekel gegače, odložil torbo, smuknil v odvetniški frak ter se j)ehal za — madžaronsko -politiko. Na led speljani ter ogoljufani Zagorci so mu pustili napraviti lepo novo, usnjato in z vsem mogočem okrašeno torbo. Ta dar so mu poslali na njegov zagrebški naslov. Ko je odprl pomadžarnjeni Ilič pokrov podarjene mu torbe, je skočil iz nje modras in le slučaju se je imel zahvaliti, da ga ni pičil.
prostega kmeta tako nizko kakor Radič in nikdo ni seljaka doslej tolikanj poniževal ter ga izkoriščal, kakor radičev-ski kolovodje. Radič in njegovi pomagači kmeta ne žalijo z ¡besedo, z jezikom se mu laskajo, najhujša žalitev tiči v tem, ker misli Radič in tovariši, da se lahko vleče kmeta za nos in to samo iz osebnega koristolovja. Radič se igračka že dolgo z ognjem ljudske potrpežljivosti, tudi te bode enkrat konec in tedaj bo padla s prs priprostega naroda ona grozna mora, ki ga že izmozgava ter gnjavi skozi leta in to je — radičevščina. Ko se bo otresel tudi hrvatski se-Ijak radičevščine, mu bo odleglo in se bo prerodi!. Nepo-bitna resnica je: edino smrt zavožene Radičeve politike bi bila v stanu, dati dobremu hrvatskemu narodu novo življenje.
Radovedni smo, ali se bodo lotili tudi slovenski Ra-dič-Pucljevi pristaši agitacijskega sredstva: Radič je preprečil vojno z Italijo, in če bi bilo došlo do rabe orožja, bi marširala v prvih bojnih vrstah gospoda in za to šele kmečki fantje. Prepričani smo pa; da naši ljudje te najnovejše politične race, katero je izpustilo vodstvo Radičeve stranke po Hrvatskem, ne bi verjeli!
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Dr. Korošec pri kralju. Pretekli teden je poklical naš kraj Aleksander našega voditelja dr. Korošca k sebi v kopališče Vrnjačka banja. Dr. Korošec je bil pri kralju pred-poldne tri ure. Kralj ga je nato povabil na kosilo. Popoldne je bil dr. Korošec zopet poklican. Za tem se je dr. Korošec odpeljal v Slovenijo. Vsi jugoslovanski listi, posebno še SLS nasprotni, so beležili to kot znamenje novih političnih izprememb.
Jugoslovanski klub je zboroval pretekli četrtek v Mariboru. Navzoči so bili vsi poslanci razen obolelih dveh: gg. Klekla in Škulja. Dr. Korošec je podal obširno poročilo o razgovorih z vodilnimi osebnostmi drugih strank. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Klub je nato določil smernice za izvajanje letošnjega in priprave prihodnjega drž. proračuna.
Za in proti Maksimoviču se vrši že dalje časa boj med radikali samimi, potem pa še med radikali in demokrati posebej. Čim bolj zmaguje smisel za to, da bi šel Maksimo-vič, bivši notranji minister, zopet v vlado, tem bolj je verjetno, da ne bo volitev. Volitve si namreč želijo pred vsem demokrati, ki bi radi postali približno enako močni kakor radikali. Verjetno je, da se bodo razmere v radikalni stranki uredile in potem je mogoče, da se politični položaj zopet izpremeni.
Razkol med radičevci je vedno večji. Dalmatinski so že sklenili, da bodo vodili svojo posebno politiko brez Ra-diča. Zdaj pa se je tak razkol pojavil tudi v Subotici, v Vojvodini. Radič sam je pretekle praznike poskušal to raz poko zadelati, pa se mu ni posrečilo.
Albanci po albansko. To je znano, da uživajo zastopniki ene države v drugi državi svobodo in da se jih ne sme kar kratkomalo zapirati. Albanska vlada bi pa rada prišla do raznih sporov v našem poslaništvu, pa se seveda ni nič pomišljala ter je kar zaprla člana našega zastopstva v Albaniji, Djuraškoviča. Naš odpravnik poslov je stavil nato zahtevo, da se ga takoj izpusti in vse, kar se je vzelo, tudi vrne, če ne, se prekinejo vse diplomatične zveze z Albanijo.	'V- s
Naši diplomati — ne vsi, a velika večina — jih je nesposobnih. Ne znajo zastopati koristi države tako, kot bi bilo treba, ne morejo tekmovati zvijačnosti ostalih diplomatov. Zato namerava zunanji minister Marinkovič izvr-
Po očeta sem se peljal na kolodvor v Zaprešič. Na srečo sem vzel na voz med potjo starega Mošeta od Št. Petra pod Sv. gorami, ki je dobro poznal zagorsko politično navdušenje. Ko sva pridrdrala v bližino Tuhlja, je bil celi plač prav nabito poln Zagorcev v gegačah in s torbami preko ram. Pretkani Mošet je hitro uganil: »Volitve bodo imeli Hrvati in čakajo na kandidata in govornika. Če se bova skušala preriti s konjem in vozom skozi množico, 'bova tepena, da se naju usmili sam sv. Rok. Postoj z vozom pred selom, bom že jaz poizvedel: kako in kaj?« Še primeroma kmalu se je vrnil in me podučil: »Volili bodo vsi Ivico Draškoviča in ta jim bo tudi govoril. Ko naju bodo zagledali na vozu, se bom začel jaz dreti iz polnih prs: Živijo Ivica Draškovič! Dolje Ilja Bolokovič!«
In res! Zagorci so že dvigali batine pri pogledu na naju vsiljivca, ki jih hočeva motiti v pričakovanju otvoritve javnega shoda, ko je riknil med nje stari lisjak:
»Živel Ivica Draškovič, dolj Ilja Bolokovič!« Kakor iz enega grla so ponovili Zagorci Mošetov klic ter pozdrav ter se nama umaknili na vsako stran, da sva se peljala skozi prostorni špalir bolj dostojanstveno, kakor če bi bila ministra. Že bolj proti koncu vasi je udaril moj spremljevalec po kobili na vso moč, da je skočila v galopu in kriknil še enkrat:
»Živel Ivica Draškovič, dolj Ilja Bolokovič!«
Ko sva imela zagorske zborovalce precej daleč že za hrbtom, se je oddahnil stari na dolgo, si obrisal pot s čela in se zahvalil nebesom z vzklikom:
»Hvala Bogu in Materi božji svetogorski, da naju niso spoznali za Štajerca, ampak so vsi prepričani: to sta bila dva agitatorja in Draškovičeva kričača, ki mu bosta zbrala narod v prihodnjem selu. Ako bi bil kateri iztaknil, da sem jih imel z nazdravljanjem prokletemu Draškoviču za norca, bi bilo po naju. Ti ne bi videl več očeta in jaz ne Št. Petra.«
Tako je bilo v političnem oziru po celem hrvatskem Zagorju v vpredvojnih časih. Mar li mislite, da je danes drugače? Nikakor ne! Le samo Radič si je znal ohraniti vsled hrvatske lahkovernosti volilce za nekaj let, pa se mu bo zgodilo že mogoče pri prihodnjih volitvah enako, kakor zgoraj omenjenemu Ivekoviču in Iliču!
\ siti nekaj sprememb, da bodo postali diplomati res sposobni ljudje in ne Je zaradi družinskih vezi.
V DRUGIH DRŽAVHA.
Italija in Jugoslavija sta izvršili predgovore za pogajanja. Za enkrat pa bo menda ostalo pri tem. Posebno, ker Italija vedno išče vzroka, da bi bolj ostro nastopila zoper našo državo, pa se ji ne posreči. Zanimivo je to, da je Angleška zelo odločno nastopila zoper Italijo ter je niti najmanj ne bo podpirala v nastopu zoper Jugoslavijo.
Anglija in Rusija v sporu. Ker so prekinjene vse državniške zveze med obema državama, je seveda tudi trgovska zveza propadla. To pa je udarilo tako Anglijo kot Rusijo. Nevarnost, da med obema državama nastane vojna, je še vedno zelo velika.
Rusija zagotavlja svojo miroljubnost. V Rusiji hočejo na vsak način preprečiti krvavo klanje v Evropi ter izjavljajo. da je njihova politika miroljubna. Kljub temu pa se je Rusija že precej pripravila na vojno. Tudi so pred kratkim imeli pregled vseh obmejnih čet na rusko-poljski meji.
Rumunijo čakajo hudi časi. Že dalje časa se pripravlja v Rumuniji državni prevrat. Ko je bil kralj na smrtni postelji, je že bil skoro ta preobrat izvršen. Glavno besedo imajo generali. Zdaj je cela vlada odstopila, le ministrski predsednik general Avarescu se noče umakniti in grozi, da bo s svojimi polki izsilil, da še nadalje ostane ministrski predsednik in postane rumunski Mussolini.
Na Češkem bo ostal položaj vlade kot do zdaj. Tudi češka ljudska stranka bo še nadalje v vladi. To tudi zelo dobro vpliva na razmerje češke države do Vatikana. Je upati, da se bodo vse sporne zadeve prav kmalu uredile. Tudi svobodomiselni Čehi so uvideli, da je največja neumnost, boriti se zoper katoliško Cerkev, M more le koristiti vsaki pravični državi, ne pa ji škodovati.
Kitajska — plen generalov. Na Kitajskem so še vedno hudi boji med generali. Zdaj so južne čete zelo napredovale. Moč Čangtsolina je zlomljena, glavno mesto Peking je v nevarnosti. Čangtsolin je izgubil boj, ker so ga poveljniki posameznih čet izdali.
Madžari za Habsburgovce. Madžarski politiki, ki so za Habsburgovce, so imenovali nadvojvoda Josipa Franjo za regenta, dokler Karolov sin Oto ne bo polnoleten. Madžarom je samo za parado, zato tudi to imenovanje v republiki le osmeši njihovo nezrelost. Za ubogo ljudstvo, ki na Madžarskem zelo trpi, pa nimajo ne časa, ne srca.
Kaj je novega?
Naznanilo o sprejemu v škofijsko dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1927-28. V škofijsko dijaško semenišče v Mariboru se sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev, ki so z odličnim ali dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski raz red, ali ki vstopijo v prvi gimnazijski razred in ki se bodo po dovršeni gimnaziji -posvetili duhovsfcemu stanu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najdalje do dne 31. julija potom pristojnih župnih uradov na škofijski ordinariat v Mariboru. Prošnji se naj priloži krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list in zdravniško izpričevalo. Višina letnih prispevkov se bo določila za vsakega gojenca posebej z ozirom na njegove premoženjske razmere in se bo v rešitvi prošnje naznanila. — Dečki, ki bodo delali izpit za sprejem na mariborski gimnaziji ob koncu šolskega leta, ako se bodo izpiti vršili, in ki mislijo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj v spremstvu staršev, oziroma varuhov, predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. Isto naj
Celjska porota.
Dne 30. maja se je pričelo v Celju zasedanje tamoš-njega porotnega sodišča. Zasedanje je zanimivo, ker so na vrsti sami težji slučaji.
Nevaren Bosanec.
Kot prvi je prišel pred porotnike Bosanec Šoban Mešinovič radi uboja, katerega je izvršil dne 27. februarja t.l. v Pišecah. Na graščini v Pišecah je zaposlenih več delavcev iz Bosne. V nedeljo, dne 27. februarja, so popivali Bosanci in domači fantje v gostilni Medved in sicer ločeno v dveh sobah. Domači fantje so plesali in tudi Bosancem se je zahotelo plesa. Eden je nagovarjal Frančiško B., naj se z njim zavrti, to pa je ujezilo njenega fanta Jožefa Čer-nelc. Med obema se je razvnel prepir, v katerega so posegli tudi drugi in kmalu je nastal splošen pretep. Gostilni-čarka Medvedova je pozvala domačega hlapca Makaroviča, da napravi red. Oba sta zaprla vrata med sobo Bosancev in sobo, kjer so pili domači fantje. Bosanci so pritisnili ob vrata ter navalili ven s koli in stoli. Hlapec Makarovič jih je skušal izriniti nazaj, pri tem pa je dobil sedem močnih udarcev po glavi, tako da je zelo hudo krvavel. V tem trenutku je prihitel obtoženi Šoban Mešinovič ter zasadil ne-oboroženemu Makaroviču dolg nož dvakrat v srce. Ranjeni se je takoj zgrudil in izdihnil. Mešinovič se je pred sodiščem izgovarjal s silobranom, toda njegov zagovor mu ni pomagal, ker je bilo po pričah dokazano, da ga Makarovič sploh ni napadel. Porotniki so potrdili edino vprašanje glede hudodelstva uboja, nakar je bil Šoban Mešinovič obsojen na dve leti težke ječe, poostrene četrtletno s postom in trdim ležiščem.
Dva prefrigana »pogorelca«.
Dne 31. maja t. 1. sta stala pred porotniki leta 1888 rojeni posestnik Jurij Plevnik iz Dobja in leta 1891. rojeni Franc Bizjak iz Zibike. Plevnik je, dasiravno kmet, vendar prefrigan slepar, ki je znal kljub malemu posestvu dobro in udobno živeti brez napornega dela. Lansko leto je prišla na dan tajnost, kako si je Plevnik služil poceni lep denar. Orožniki so namreč dognali, da je kar na veliko ponarejal ne samo občinska dovoljenja, ampak tudi razne dokumente od okrajnih glavarstev. Francu Bizjak, ki se je z njim vred zagovarjal, je Plevnik ponaredil spričevalo od občine in okrajnega glavarstva, da je popolnoma pogorel,
storijo dijaki višjih razredov gimnazije, ki nameravajo zaprositi za sprejem v semenišče. — Ravnateljstvo.
Tovarišem organistom! Malo se dandanes razpravlja o naših razmerah, zato sem se odločil, omeniti par besed, kar se tiče našega stanu. Kritično je naše stališče in mnogo dobrih organistov je brez službe, ko n. pr. zelo dobra mesta zavzemajo osebe, katere sploh niso obiskovale nobene šole in je med njimi več takih, ki še sploh niti ne vedo, v kateri vrsti je sopran. Imel sem priložnost opaziti, kako sta v pedalu obrabljena c in kvinta g, kar je dokaz, da sploh drugega dura ne znajo igrati. Zelo dobro bi bilo, ako bi naše društvo v tem oziru nekoliko posredovalo. Pa tudi čč. gg. župnike bi prosili, da bi se na to ozirali in bi v to službo ne sprejemali oseb brez orglarskega izpita. — Anton Vračko, organist, Velika Nedelja.
Protituberkulozna liga v Mariboru. Ambulatorij Proti tuberkulozne lige se je preselil dne 3. t. m. iz Stolne ulice v Gregorčičevo ulico 6.
Težka nesreča mariborskega mestnega avtoomnibusa,
V	četrtek zvečer se je dogodila pri Zgornji Polskavi težka avtomobilska nesreča, ki po čudovitem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Avto-omnibus mariborske občine, ki vozi med Celjem in Mariborom, se je vračal zvečer iz Celja. Pri Zgornji Polskavi ga je dohitel mariborski industrijalec g. Robaus z osebnim avtomobilom ter skušal avto omnibus prehiteti. Ko je zavozil z veliko brzino mimo avto-omnibusa, je zavil prenaglo na desno na sredino ceste in zadel z vso silo z zadnjem kolesom svojega avtomobila v prednje kolo avto-omnibusa. To se je naglo zasukalo na desno, šoferju je bilo krmilo izbito iz rok in avtoomni-bus je zdrčal proti cestnemu jarku, se zaletel v drevo in ga podrl ter se prekopicnil v jarek s pasažirji vred. Ranjene so bile pri tem tri osebe s šoferjem vred, večja nesreča pa ni nastala le radi tega, ker je karoserija vzdržala padec ter se ni zdrobila, drugače bi bilo gotovo nekaj mrtvih. Tudi avtomobil g. Robausa je zletel s ceste ter se prevrnil v jarek ob levi strani ceste. Poškodovan je precej znatno, ravno tako znaša na avto-omnibusu škoda okrog 30.000 Din. O nesreči je bilo takoj obveščeno mestno avto-omnibus .podjetje, ki je poslalo na lice mesta rezervni avto-omnibus, na katerem so se prepeljali zdravi in ranjeni potniki v mesto. Šofer je moral iskati pomoči v splošni bolnici.
III. velika dobrodelna tombola Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru. Podružnica priredi v nedeljo, dne 12. t. m., ob 3. uri popoldne v Mariboru na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo.
V	slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo, dne 19. t. m. Vsaka tablica stane samo 2.50 Din. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike. Dobitki so sledeči: 1. tombola: pohištvo (spalna oprava iz trdega lesa, vrednost 7000 D); II. tombola: šivalni stroj, vrednost 3800 Dih; III. tombola: moška zlata ura, vredna 2500 Din; IV. tombola: pitan prašič, vreden 2000 Din; V. tombola: moško kolo, vrednost 1550 Din; in še mnogo drugih krasnih dobitkov. Dobitki so izloženi v oknu avto-trgovine Herberstein v Mariboru, Gosposka ulica 20. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Ker je čisti dobiček namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam, si usojajo poštni uslužbenci obrniti na cenjeno občinstvo in zaprositi za vsestransko naklonjenost in podporo. — Odbor.
Težka nesreča na ptujski železniški progi. Dne 2. jun.
se je dogodila na železniški progi med postajama Osluševei in Velika Nedelja pri Trgovišču velika nesreča, ki bi postala skoraj usodna za posestnika Franca Podplatnika, njegovega starega očeta in mladega, komaj štiriletnega sin ka. Podplatnik se je peljal z vozom v vinograd. Pri Trgovišču je prelaz preko železniške proge, na katerem so bile do nedavnega še zatvornice, katere pa so odstranili ter jih nadomestili samo s signalnim zvoncem, ki pred priho-
da mu je plaz uničil vinograd, povodenj pa zalila celo posestvo. S tem izpričevalom je hodil Bizjak kot ubogi »po-gorelec« po Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem ter nabral na milodarih lepe tisočake. Polovico nabranega denarja je sproti zvesto pošiljal Plevniku, ki je denar posojal dalje na oderuške 25—30% obresti. Tudi ni poznal nobenega usmiljenja ter je pognal več kmetov, ki so mu bili dolžni, na boben. Naposled so vendar prišle njegove sleparije na dan in Plevnik je dobil pred poroto 15 mesecev, Bizjak pa 12 mescev težke, poostrene ječe.
Oprostilna razsodba.
Popoldan dne 31. maja se je zagovarjal radi uboja I. 1907 rojeni Martin Podkovnik iz Mozirja. V gostilniškem pretepu je dne 8. maja t. 1. zabodel z nožem nekega Sedla-čeka v trebuh ter ga tako ranil, da je med prevozom v bolnico izdihnil. Podkovnik je uboj priznal, toda zagovarjal se je s silobranom. Vzbujal je splošno sočutje, ker je priznaval vse med jokom. Porotniki so s sedmimi glasovi zanikali glavno vprašanje, nakar je bil Podkovnik popolnoma oproščen.
Od smrtne kazni na 15 mesecev ječe.
Dne 2. junija se je vršilo pred porotniki zanimiva razprava proti rudarju Josipu Kokolju, ki je bil že dne 11. junija lanskega leta obsojen na smrt na vešalih. Jos. Kokolj, Marija Stajner in njen sin Josip Stajner so zvečer dne 27. marca 1926v Kasazah, občina Petrovče, skupno umorili 701etno prevžitkarico Marijo Selmajster. Mati in sin sta držala starko za roke in vrat, Kokolj pa jo je udaril po glavi s sekiro in jo ubil. Pri razpravi so bili obsojeni Kokolj in Mari ja Stajner na smrt na vešalih in Josip Stajner kot mladoleten na 10 let težke ječe. Takoj, ko je bila sodba pravo-močna, je pisal Josip Kokolj iz ječe Josipu Stajnerju pismo, v katerem ga roti, naj vendar prizna resnico, da ne bo on po nedolžnem moral umreti. Kokolj je že namreč pri razpravi tajil vsako krivdo. Stajner je res nato izjavil pred sodniki in pričami, da je on skupno z materjo ubil Marijo Selmajster, dočim je Kokolj nedolžen. Pri ponovni razpravi je Stajner zopet vse preklical in Kokolja znova dol-žil. Izkazalo se je pa, da mu ni mnogo za verjeti. Kokolj je bil nato obsojen samo na 15 mesecev ječe, katero pa je po večini že presedel, tako da bo prost že 30. junija.
(Konec prihodnjič.)
dom vlaka zvoni. Podplatnik je med ropotom voza preslišal svarilno zvonenje signalne naprave ter zavozil nič hudega sluteč preko proge. V tem hipu pa je opazil v neposredni bližini proti njemu vozeči vlak. Udaril je po konjih, toda bilo je že prepozno. Predno so preplašeni konji potegnili voz s tračnic, se je zaletel vlak z vso silo v zadnji del voza ter ga razbil. Podplatnik in njegovi so imeli srečo, da jih je udarec vrgel iz voza poleg proge, tako da niso prišli pod kolesa, kar bi bila njihova sigurna smrt. Pri tem padcu na nasip pa so se vsi trije težko poškodovali. Posestnik Podplatnik je dobil veliko rano na glavi, njegov oče si je zlomil roko ter je obležal nezavesten in 'tudi otrok je dobil težje poškodbe. Konji so ostali nepoškodovani. Vlak je takoj, ko se je nesreča zgodila, obstal, ranjence so naložili v službeni voz ter jih prepeljali v ptujsko bolnišnico. Nesrečo je zakrivila deloma Podplatnikova neprevidnost, večja odgovornost pa zadene železnico, ker ni na cestah, ki križajo proge, zatvornic.
Vrnil se je. Iz potovanja po Egiptu, sveti deželi ter Grčiji se je vrnil na binkoštni pondeljek popoldne g. nar. poslanec dr. Josip Hohnjec.
Na Velehrad! Na pobudo jugoslovanskih škofov se bo v proslavo IlOOletnice našega apostola in prosvetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Romarji bodo odpotovali dne 12. avgusta; peljali se bodo s posebnim vlakom skozi Dunaj, Bratislavo in skozi najlepše slovaške kraje. V nedeljo, dne 14. avgusta, bodo prišli na Velehrad, počastili spomin sv. Cirila in Metoda ter se udeležili velikih cerkvenih slovesnosti. Dne 15. avgusta popoldne odhod v Prago. Dne 16. in 17. avgusta bodo romarji v Pragi počastili grobove slavnih čeških svetnikov sv. Janeza Nepomuka, sv. Vaolava, sv. Vojteha in sv. Ludmile; ogledali si bodo zlato Prago, najlepše mesto v srednji Evropi, posebno prekrasne stare cerkve, spomenike slavne češke zgodovine, verskega življenja in umetnosti. Vmes izlet v Staro Boleslavo, najslavnejšo češko božjo pot. — Romanja se bodo udeležili tudi naši škofje. — Čehi in Slovaki se pripravljajo za bratski sprejem. Češka vlada je dovolila brezplačen vizum in druge izredne ugodnosti. Češke slovaške organizacije bodo pomagale pri vodstvu romanja. Obnovili se bodo bratski stiki med češkim, slovaškim in slovenskim katoliškim ljudstvom. Cene: II. razred 1300 Din, III. razred 900 Din. V tem je vračunjena vožnja, hrana in prenočišča. Priglasiti se je treba najkasneje do dne 15. junija. — Odbor za romanje na Velehrad v Mariboru, Glavni trg 7.
Brezplačno zdravljenje. Vodstvo splošne bolnice v Mariboru naznanja, da se je dne 8. junija 1927 otvoril v splošni bolnici v Mariboru ambulatorij za brezplačno zdravljenje siromašnih. Ambulatorij posluje v preiskovalni sobi sprejemnega oddelka bolnice v Mariboru vsak pondeljek in petek od 16. do 17. ure, izvzemši, ako je ta dan praznik, v katerem slučaju se ambulatorno zdravljenje preloži na naslednji dan. Ambulatorno zdravljenje je za upravičence brezplačno, istotako se bodo v ambulatoriju brezplačno izdajala izvestna zdravila, katera prejme bolnica istotako brezplačno od države. Doslej ta zdravila še niso dospela in se torej za sedaj ne morejo izdajati. Pravico do brezplačnega ambulatornega zdravljenja imajo vse one siromašne osebe, ki se izkažejo s posebnim, od pristojne občine v to svrho izdanim in od pristojne davčne oblasti potrjenim ubožnim izpričevalom. Domovna občina mora na izpriče\'alu tudi izrecno potrditi, da bolna oseba ni član kake bolniške blagajne ali pa svojka člana bolniške blagajne ter da ni v službenem razmerju, ki nalaga služboda-jalcu dolžnost skrbeti za zdravljenje službojemalca. Člani okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, člani humanitarnih fondov državnih železnic, člani bratovskih skladnic in rudniških blagajen, člani trgovskih podpornih društev in jednakih socijalnih zavodov, kakor njih svojci ter osebe, ki se ne morejo izkazati s predpisanim ubožnim izpri-
Poročila S. L. S.
Vse krajevne organizacije SLS prosimo, da nam takoj »poročijo, kakor hitro bodo v njih občinah razpisane občinske volitve! — Skrbite, da dobi SLS povsod prvo skrinjico! — Uradne obrazce za kandidatne liste dobite takoj po razpisu občinskih volitev pri občinskem uradu in pri sreskem poglavarstvu. — Somišljeniki SLS! Pazite na razglase o občinskih volitvah na občinskih deskah! — Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
Oblastni odborniki mariborske oblasti bodo sprejemali stranke v sledečem redu: referent za finančne zadeve (odbornik M. Krajnc) pondeljek in četrtek od 11. do 12. ure; referent za kmetijstvo (odbornik Alojzij Zupanič) torek in petek od 11. do 12. ure; referent za zdravstvo socialno skrbstvo, občine in okrajne zastope (odbornik dr. A. Veble) sreda in petek od 11. do 12. ure; referent za obrt, trgovino in industrijo, šolstvo in narodno prosveto (odbornik Jurij Kugovnik) pondeljek in soboto od 11. do 12. ure Predsednik oblastnega odbora sprejema stranke vsak daw ob 10. uri.
Oblastni šolski odbor. Oblastni odbor mariborski je v oblastni šolski odbor iz posameznih srezov izvolil nasled-nJR olane: srez Maribor levi breg: Franc Fink, profesor na moskem učiteljišču v Mariboru; srez Maribor desni breg: Alojzij Saga j, dekan in oblastni poslanec, Hoče; srez Celje: Miloš Levstik, učitelj v pokoju in oblastni poslanec, Celje; srez čakovec: Jožef Lovrec, mlinar, Preseka; srez Dolnja Len<iava: Peter Osterc, trgovec in oblastni poslanec, Beltinci; srez Gornjigrad: Martin Steblovnik, župan, Šmartno olí Paki; srez Konjice: Matija Napotnik, posestniški sin nn oblastni poslanec, Tepanjski vrh pri Konjicah; srez Ljutomer: Jakob Rajh, posestnik in oblastni poslanec, Ljutomer; srez Murska Sobota: Geza Horvat, upravitelj in oblastni poslanec; srez Prelog: dr. Ivo Kečkeš, priv. Iječniik in oblastni poslanec, Prelog; srez Prevalje: Jurij Kugovnik, kovač in oblastni poslanec, Prevalje; srez Ptuj: Robert Košar, veleposestnik, Sv. Bolfenk pri Središču; srez Slovenjgradec: Alojzij^ čižek, mestni župnik, Slovenj-gradec; srez Šmarje: Jožef Stoklas, posestnik in župan, Dvor, Šmarje pri Jelšah.
Shod Slovenske ljudske stranke v Svečini na binkoštni pondeljek se je zelo lepo obnesel. Zborovali smo pod
čevalom, nimajo pravice do ambulatornega zdravjenja v bolnici. Obvezilni materijal, ki ga mora bolnica sama kupovati, plačajo bolniki po režijski ceni.
»Jutrov« dopisnik dr. Avguštin Reisman obsojen. Dne
14. januarja se je vršil v Mariboru v dvorani Gospodarske banke volilni shod za oblastne volitve. Govoril je dr. Ant. Korošec. Ker so orjunaši in socialni demokrati grozili, da bodo shod razbili, je poslanec Žebot organiziral močno re-diteljstvo. Orjunskih in socialističnih razgrajačev naša roditeljska četa ni pustila v dvorano, nemirneže pa je odstranila. »Jutro« je nato dne 16. januarja poročalo, da je poslanec Žebot poveljeval nemškutarskim mesarskim pomočnikom, da je pretepaval socialistične delavce, da je enemu orjuncu nastavil revolver itd. Poslanec Žebot je po dr. Vebletu tožil »Jutro« radi razžailjenja časti (»kleveta« in »uvreda«). »Jutro« je izdalo kot dopisnika advokata dr. Avguština Reismana. Zaslišanih je bilo okoli 30 prič. V torek, dne 7. t. m., se je vršila obravnava pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Povabljenih je bilo več prič iz Maribora. Dr. Reisman sam ni prišel k obravnavi. Po dveurni obravnavi je sodišče obsodilo dr. Reismana na dva dni zapora (ali 1000 Din globe), 1000 Din kazni, 1000 Din odškodnine g. Žebotu, plačati mora vse pravdne stroške in objaviti mora razsodbo v »Jutru«. Poslanca Žebota je zastopal oblastni poslanec advokat dr. Andrej Veble.
Socialni demokratje in Orjuna v bratskem objemu. V tožbi .poslanca Žebota proti »Jutru«, oziroma dr. Reisma-nu, so nastopali v bratskem objemu orjunci in socialni demokrati. Pri obravnavi dne 7. junija so bili socialisti okin-čani s svojimi znaki, a orjunaš Plomberger z orjunskim znakom. Čestitamo zvezi med Orjuno in socialisti!
Novi krajni šolski sveti. Ministrst6vo prosvete je na-redbenim potom uvedlo nov ustroj krajnih šolskih svetov. Iz vseh občin, kjer so imeli novo izvoljeni krajni šolski sveti svoje seje, se sliši velika nevolja nad novo uredbo: 1. Župan, ki je že itak preobložen po občinskih poslih, je sedaj tudi načelnik krajnega šolskega sveta. 2. Učiteljstvo, ki je pri sedanjih razmerah v razmerju z drugimi uradniki dobro plačano, dobi še nove dobrote v naturalijah. Nikakor nismo nasprotni učiteljskim plačam, a znan je slučaj, da je učitelja, ko se je v večji družbi omenil deputat drv, ki ga mora občina preskrbeti šolskemu upravitelju, obl-ila rudečica. Srbska postava pozna samo učitelja in oficirja, duhovnik, ki menda tudi kaj stori na polju prosvete, pa je sedaj dobesedno berač; ne more si več omisliti nove obleke, zato menda (?!) ga je nova šolska uredba tudi vrgla iz krajnega šolskega sveta. 3. Novi krajni šolski svet ima same dolžnosti, pa nobene pravice. Tako je sedaj: kmet, obrt nik, delavec plačaj, pa tiho bodi!
Tečaj za pevovodje se vrši v Mariboru od 4. do 7. jul. 1927. Preskrbljeno je brezplačno stanovanje in hrana po zmerni ceni. Priglasiti se je najpozneje do 26. junija na naslov: Janez Ev. Gašparič, Maribor, Slomškov trg 18.
Mariborska porota. Zadnji torek se je začelo pred mariborskim okrožnim sodiščem porotno zasedanje. Kot prvi slučaj sta prišla na vrsto delavec Mihael Šeruga iz Radove pri Murski Soboti in Franc Babič, delavec iz Posnanovcev pri Murski Soboti. Obtoženca, oba evangeljske veroizpovedi, sta glasom obtožnice dne 27. septembra 1921 dogovorno počakala v gozdu na poti med Stanjkovei in Zgornjim Senikom posestnika in gostilničarja Januša Borovnjaka in ga je eden njiju ustrelil s tremi streli iz samokresa. K grdemu hudodelstvu umora so ju pripravili Borovnjakova soproga Jožefa, njena mati Marija Fartek in natakarica M. Rogan, ki je bila Šerugova ljubica. S Fartekovo in Borov-njakovo se je Šeruga pogodil, da bo izvršil umor za 20.000 kron. Marija Fartekova se je namreč zbala, da bi njen zet' Borovnjak podedoval po smrti njene hčere Jožefe, ki je bila bolj bolehna in katero bi nedvomno preživel, vso ime-vino in tako tudi priženjeno doto. Imenovana ženska je bila že leta 1922 pred madžarskim sodiščem v Szombateli-
rnilim nebom pri cerkvi. Zborovanje je vodil in poročal o delovanju in nalogah oblastne skupščine oblastni poslanec domačin g. Ivan Šerbinek. Poročilo o političnem in gospodarskem položaju je podal narodni poslanec Franjo Žeta o t. Zborovalci so odobravali besede obeh govornikov in so izrazili zaupanje SLS in njenim zastopnikom. Ogromna večina ljudstva v naši župniji, posestniki in viničarji stoji na strani naše stranke.
Shod Slovenske ljudske stranke v Jarenini se vrši prihodnjo nedeljo, dne 12. 'junija, po rani sv. maši. Govorita narodni poslanec Franjo Žebot in oblastni poslanec in odbornik Alojzij Supanič. Vabimo Jareninčane in sosede, da se udeležijo shoda.
Viničarski vestnik.
Redni občni zbor centrale Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev se vrši v nedeljo, dne 12. t. m., v Katoliškem domu v Ljutomeru. Začetek točno ob 9. uri. Po občnem zboru je organizatorično predavanje: 1. Ideja krščanskega sooijalizma. 2. Praktična izvedba organizacije. Z ozirom na naš veliki pokret zadnji čas ter ustanovitev vzajemne samopomoči smatramo ta občni zbor za naj pomembnejšega, pred vsem, ker si bodemo začrtali novih smernic, se navdušili za velike ideje naše bodočnosti, pričakujemo odziva vseh pokretašev naše organizacije v polnem številu! — Načelstvo.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 29. maja se je vršil ustanovni občni zbor Strokovne zveze viničarjev, skupina Sv. Barbara v Halozah, v društveni dvorani. Govoril je zastopnik SZV, tov. Kosnik. Za predsednika skupine so si viničarji izvolili tov. Mlakar Antona, za tajnika pa Veit Janka. Občni zbor je počastil s svojo navzočnostjo domači č. g. župnik. Bodril je viničarje, da se organizacije z vsem zaupanjem poslužijo. Tako imamo trdno prepričanje, da se bode nova skupina dobro razvijala v korist njenim članom, kakor celokupnemu viničarskemu stanu.
Sestanek viničarjev za mariborsko okolico se je vršil dne 29. maja na Meljskem vrhu. Ob številni navzočnosti viničarjev je govoril zvezin tajnik tov. Rozman o splošnem pomenu strokovne organizacije in o vzajemni samopomoči. Pristopili so vsi navzoči in se je ustanovila plaoilnica. V
ju obsojena na 15 let težke 'ječe in sedi sedaj v kaznilnici Marijamonostra. Šeruga pa jo je pobrisal in se vrinil šole marca 1926, misleč, da je že vse pozabilo na umor. Toda orožniki so kmalu doznali zanj in aretirali njega ter njegovega pajdaša Babica. Oba sta v preiskavi priznala, da sta bila pri umoru navzoča, delanje samo pa sta skušala zvaliti drug na drugega. Bila sta obsojena vsak na 9 let težke ječe. (Dalje prihodnjič.)
Oče obstrelil sina. Strašna rodbinska žaloigra se je odigrala v torek, dne 7. t. m., zvečer pri Sv. Jakobu v SI. gor. Med 781etnim prevžitkarjem Lorberjem in njegovim 471etnim sinom Francom so bili že dalje časa na dnevnem redu prepiri. Zadnji torek sta se oče in sin zopet sprla med seboj. V prepiru je stari Lorber nenadoma pograbil za revolver ter ga nastavil sinu na prsi. Ta se skraja za orožje sploh ni zmenil, kar je starca tako razljutilo, da je potegnil petelina, razlegel se je strel in sin je obležal v mlakuži krvi s krogljo nad srcem. K sreči je bila zdravniška pomoč kmalu na licu mesta. Zdravnik je ranjenca obvezal ter mu ustavil kri. V sredo zjutraj so ranjenca prepeljali v mari-tx>rsko bolnico.
Smrtno se je ponesrečil v Lajteršbergu pri Mariboru zidar Kuhar Jožef iz Gočove. Pri zidanju je padel z odra in se ubil.
Iz Svečine nam poročajo, naj naš zadnji dopis v toliko izpopolnimo, da g. Arh ni povabil ali naprosil poslanca Pivka, naj zboruje v njegovi hiši. Resnici na ljubo poročamo, da g. Arh ni organiziran pri samostojno demokratski stranki. Ravno tako tudi g. Dreisiebner ni pristaš SDS, ampak ostane slejkoprej pri naši stranki. Pivko ni imel shoda pri g. Dreisiebnerju, ampak je samo prišel k njemu v vinotoč. — Zelo nas veseli, da možje nočejo imeti s sa-mostalnimi demokrati posebnega opravka.
Dva splava se razbila. Zadnjo nedeljo sta trčila v most v Ptuju dva splava, ki sta bila last tvrdke Steiner in sta bila namenjena za Vukovar. Na obeh splavih je bilo 200 kubikov raznega lesa in se je dalo rešiti le malenkost. Na sreči si je otelo življenje vseh 12 splavarjev.
V Konjicah je bilo ukradeno dne 30. maja t. 1. popolnoma novo dirkalno kolo znamke »Styrija«, št. 667.662. Kolo je zelene barve z rudečimi cvetličnimi cvetovi kot o-kraski. Ker bode tat gotovo poskušal kolo prodati v kakem drugem kraju, se svari vsakogar pred nakupom tega kolesa!
Samomor. Iz Bočne pišejo: Dne 31. maja so izvlekli izpod jeza pri Žmavcovi žagi truplo Jožeta Menčak, samskega plavičarja in dninarja iz Krope. Pravijo, da je gnalo tega v smrt samo to, ker je izgubil rojstno hišico, najbrž pa se mu je zmešalo. — Samomori so pri nas zelo redki, hvala Bogu! V okolišu župnije Bočne ljudje ne pomnijo takega slučaja.
Dve smrtni žrtvi Save. Zadnjo soboto je bila precej huda vročina in ¡posebno ste Savinja ter Sava mikavni za kopanje. V soboto popoldne sta se pripeljala iz Budimpešte na Zidani most dva brata Čeha. Oba sta bila visoko-šolca, eden star 19 let, drugi 21 let in sta nameravala obiskati za binkoštne praznike Ljubljano. Na Zidani most sta dospela ob 3. uri popoldne in bi bila morala čakati še precej časa na ljubljanski Vlak. Čas čakanja sta hotela izrabiti za kopanje v Savinji. Slekla sta obleko ob bregu Savinje in plavala proti izteku Savinje v Savo. Ravno to mesto je zelo nevarno za neuke plavače in na tem 'kraju sta izginila ta dva mlada Čeha ter utonila. Enega so potegnili še isti dan iz Save ter ga prepeljali v mrtvašnico v Loki pri Zidanem mostu, o drugem pa še ni nobene sledi. Obveščeni sorodniki so se pripeljali takoj v Zidani most, kjer so zvedeli ravno za praznike grozno vest. Oba ponesrečena sta imela močno srčno napako in zakrivila je največ ta, da sta postala smrtni žrtvi Save.
najkrajšem času se ustanovi skupina Strokovne zveze viničarjev za mariborsko okolico.
Krekova mladina, podružnica Sv. Miklavž pri Ormožu, priredi v nedeljo, dne 19. t. m., pri Sv. Miklavžu svoj »Prosvetni dan«. Prvi dan, 18. junija, zvečer ob 8. uri se vrši ustanovni občni zbor okrožja Krekove mladine v društveni dvorani. Drugi dan je ob pol osmih zjutraj sprejem do-šlih tovarišev in tovarišic drugih podružnic Krekove mladine. Ob osmih je sv. maša- katero daruje vlč. prefekt A. Kordin. Pri sv. maši je skupno sv. obhajilo vseh Krekov-cev. Ob 9. uri se začne v društveni dvorani zborovanje: 1. Današnja mladima, govori oblastni poslanec tov. Rozman. 2. Preosnova mladine, govori tov. Ante Kordin iz Ljubljane. 3. Na delo za bodočnost, govori tov. Srečko Peterlin, Ljubljana. Med posameznimi govori se vrši debata, na pod lagi katere se izdelajo resolucije. Popoldne po večernicah, ki se začnejo ob pol treh, se vrši »Tovariški popoldan« s tamburaško-pevskim koncertom in deklamacijami. Zaključek z bogatim srečolovom. Vstopnina: stojišča 2 Din, sedeži 4 Din. — Tovariši! Tovarišice! Krščanski socijalisti! Vsi naši prijatelji, kakor člani naših katoliških prosvetnih organizacij, počastite in obiščite nas na ta dan! Naša delavska mladina hoče dvigniti svojo zavest, hoče se otresti modernega materijalizma, kateri vklepa v suženjske okove cele stanove in družine, kakor tudi posameznika, ter ga drži k tlom. Naša mladina hoče kvišku, hoče k solncu Resnice in Pravice, da kot nositeljica bodočnosti se osvetli z žarki duševne izobrazbe ter pripravi s svojim delom in trudom in s samim seboj, čast in ugled delavskemu, viničarskemu stanu med stanovi slovenskega naroda. Živela naša mladina!
Naša društva.
CIRIL-METODIJSKI TABOR NA GOMILI V SLOVENSKIH
GORICAH.
Na Gomili, prijaznem hribu in križišču štirih velikih župnij slavne naše Prlekije, tomaževske, lovrenške, malo-nedeljske in polenšaške, se je vršil na binkoštni pondeljek velikanski Ciril-Metodov tabor. Deset župnij je bilo zastopanih, udeležencev je bilo nad 3000 fantov in deklet, mož in žen, Orlov in Orlic. Veličasten prizor se je nudil očesu, ko so tisočere množice na tej najlepši točki Slovenskih go-
ISletni vajenec poneveril 40.000 Din. V petek popoldne se je dogodila v Ljubljani poneverba večjega obsega, lin kar je najbolj zanimivo, je to, da je poneverbo izvršil mlad trgovski vajenec, star še miti ne celih 15 'let. V petek ob 9. uri dopoldne je poslala neka ljubljanska veletrgovina svojega vajenca Ferdinanda Gabrijan, stanujočega Pod Rožnikom, z svoto 40.000 Din, ki naj bi jo vplačal pri Ljub 'Ijanski kreditni banki. Fant je denar vzel in — izginil z njim neznanokam. Kakor se sumi, je fant pobegnil najbrže na Dolenjsko, kjer so mu razmere znane. Ferdinand Gabrijan je rojen dne 17. avgusta 1912 v Ljubljani. Dečko je za svoja leta precej visoke postave, podolgastega obraza, svetilih, kostanjevih las in modrih oči. Po gornjem delu obraza ima več izpuščajev. Oblečen je v svetlo obleko in nosi sive platnene čevlje, vendar pa si je gotovo kupil novo obleko in čevlje. Kakor so pozneje ugtovili, se je dečko takoj, ko je denar prejel, zglasil pri svojem prijatelju L. M. na^ Prulah, nakar sta oba skupaj pobegnila. Gabrijan se je večkrat izrazil, da čim dobi v roke kako večjo svoto denarja, prične »novo življenje«.
Brat brata! Posestnik Kune iz Gore pri Leskovcu ima dva sina. Pretekli torek je eden teh sinov do poznega jutra ostal z doma. Ob 3. uri je prišel domov. Pričel se je prepir. Kakor se pripoveduje, je mlajši brat, ki je pa zelo soliden !in priden, svaril svojega brata in ga prosil, da naj se umiri. Ta je pa v odgovor pograbil sekiro ter brata precej hudo ranil v roko. V tej stiski ¡pograbi ranjeni brat nož ter ga zasadi svojemu bratu tako nesTeono v srce, da je bil le-ta takoj mrtev. Žalostni ¡in nesrečni oče je takoj, ko se je zdanilo, spremil sina na orožniško postajo v Krško in ga izročil orožnikom. Sodišče bo končnoveljavno odločilo, če je bil silo bran ali ne.
Smrt pod tramvajem. Na binkoštno nedeljo se je dogodila v Zagrebu težka nesreča, ¡ki je zahtevala smrt mladega lOletnega birmanca. Iz Ljubljane je pripeljal dr. Ber-ce v Zagreb svojega lOletnega sinčka k birmi. Po birma-nju je deček sam odšel iz hotela na ulico. V veliki gnječi, ki je vladala na ulici, se ni mogel izogniti tramvaju, ki je pridrvel nasproti. Voz je dečka podrl ter ga popolnoma razmesardil. Ko so voz ustavili, je bilo že prepozno in mladega birmanca so izvlekli mrtvega izpod koles.
Samoumor nadučtelja. Dne 6. t. m. je priredil pevski odsek izobraževalnega društva na Čatežu ob Savi v Leskovcu pri Krškem pevski koncert v korist spomenika padlim vojakom. Koncert bi se moral pričeti Ob treh popoldan. Tamkajšnji g. nadučitelj je bil določen za slavnostnega gonilnika. S svojim govorom naj bi tudi otvoril ¡koncert. Ker ga še ni bilo, se napoti k njemu njegov prijatelj, da ga opozori, da je čas, da se prične koncert. Dobi ga v sobi. Takoj se napoti po stopnicah ¡in se še razgovarja med potjo. Ko prideta na zadnjo stopnico, potegne nadučitelj nenadoma iz žepa revolver in se ustreli v glavo. Krogla je celo njegovega prijatelja oplazila. G. nadučitelj se je takoj zgrudil in dr. Murgelj, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je mogel konstatirati le smrt.
Lakota v Hercegovini traja dalje. Vladna pomoč prihaja počasi ter je prav malenkostna. Za gladujoče Herce-govince se zbirajo po celi Hrvatski prostovoljni prispevki in s temi se je dosedaj dalo omiliti najhujšo bedo. Mnoge hrvatske obitelji so vzele na prehrano sestradano hercego-vinsko deco. Zagrebški oblastni odbor je kupil 20 vagonov koruze ter jo poslal v Hercegovino. Hercegovci so se tega daru silno razveselili, toda njihovo veselje je bilo prenaglo. Kakor znano, so v zagrebškem oblastnem odboru sami radičevci in načeljuje mu sam Radič. Vagone koruze so poslali v Mostar voditelju hercegovinskih radičevcev, ki je koruzo prepustil radičevski banki. Ta sedaj koruzo prodaje po 2 Din kg, dasiravno je bilo prvotno obljubljeno, da se bo koruza delila zastonj. Radičevci dalje dajejo koruzo samo svojim pristašem in ti zopet delajo s tem dobro kupčijo, ker prodajajo koruzo naprej. Sestradani seljaki za-
stavijajo za vrečo koruze celo posestvo, samo da si ohra-najo bedno življenje. Radičevska človekoljubnost je v resnici samo izkoriščanje. Radičevskega načina ¡pomaganja so se lotili tudi radikali, ki delijo pomoč samo svojim pristašem. Če se bo tako .poskušalo preganjati lakoto, potem — gorje ubogim in sestradanim Hercegovcem!
Kako je v Macedoniji? Zadnje čase se zelo malo piše o raznih komitskih napadih v Macedoniji, dočim je bilo še pred par leti časopisje polno samih krvavih novic iz te po-kraj ine. Vendar v Macedoniji še sedaj ni mirno. Na meji proti Bolgariji, Albaniji in Grčiji se vršijo neprestani spopadi med našimi stražniki. O teh bojih bi znali marsikaj povedati naši slovenski fantje-orožniki, ki se nahajajo v velikem številu v Macedoniji. Komiti ¡skušajo neprestano iz Bolgarije in Albanije vdreti v notranjost Macedonije, da bi tam ropali ter potem s plenom obloženi zopet izginili preko meje. Ob meji so goste orožniške postaje, zvezane £ telefonom, patrulje noč in dan stražijo vse prehode in tako je razbojnikom zelo težko, preplaziti se preko zastražene obmejne črte. Vendar je kljub temu mnogo slučajev, da se posreči roparjem prehod in potem jih je težko dobiti v pest. Te dni je bil izvršen drzen napad na vlak, ki vozi iz Skoplja v Veles. Na progo so položili peklenski stroj, ki je eksplodiral pod lokomotivo osebnega vlaka. Najbrže so hoteli pognati lokomotivo v zrak ter vreči vlak iz tira. Vendar se jim namera ni posrečila, ker je bil naboj preslab. Vsekakor je ta drzni napad dokaz, da se še dolgo ne bode posrečilo urediti v Macedoniji varnostne razmere tako, kakor so v drugih krajih naše države.
Zopet nov polet iz Amerike v Evropo. Nedavno je priletel mladi Amerikanec Lindbergh iz Newjorka v Pariz. Celi svet je bil takrat navdušen in polet so slavili kot eden najvažnejših dogodkov v svetovni zgodovini. Sedaj pa je že zopet drugi Amerikanec preletel Ocean. Letalec Cham-berlain ¡se je dvignil v družbi Levinea dne 4. junija ob 6. uri in 5 minut v Newjorku z letalom »Miss Columbia«. Ob 2. uri naslednjega ¡jutra je letel že nad Angleško. Njegov cilj je bil Berlin, kjer ga je pričakovala na letališču sto-tisočglava množica. Nad Nemčijo se je pojavil še istega dne ponoči, vsled silno slabega vremena, megle in dežja pa je izgubil smer ter pristal mesto v Berlinu v mali vasici na Saškem. Letalca sta celo progo preletela brez nezgode ter ¡sta pristala popolnoma čila in zdrava. Proga, katero sta preletela, je mnogo daljša, nego razdalja, katero je napravil Lindbergh. Chamberlainov polet je zopet ogromne važnosti, ker je dokazal, da ni polet ¡preko Oceana samo srečno naključje, ki ¡je omogočeno enemu izmed tisočerih, ampak da ta razdalja pri modernih letalnih strojih ne ¡igra nobene vloge. Kmalu bodo postali poleti preko morja v Ameriko nekaj vsakdanjega. V dobrih 30 urah bo potnik priletel iz Evrope v Ameriko, dočim je rabil za isto razdalje dosedaj na najhitrejših parnikih 5—6 dni.
Kraljica banditov. Čikaška policija je aretirala te dni Marijo Glyn, kraljico banditov »volčje tolpe«. Z njo vred sta bila aretirani dve njeni prijateljici in 11 mladeničev, članov te tolpe. Banditska tolpa ima na vesti 243 zločinov, med njim dva umora. Kraljica banditov je 171etna rdeče-lasa frklja. Priznala je, da je sodelovala pri desetih roparskih napadih.
Dijaška kuhinja v Mariboru je sprejela v majniku te-le podpore: g. Liplin Franc v Gajovcih 107 Din; g. dr. V. Ra-potec, odvetnik, poravnina 50 Din; posojilnica v Framu 100 Din; g. Jakob Kovačič, učitelj v p. pri Sv. Trojici 20 Din; neimenovan pri Kapeli 200 Din; svat je na gostiji Leb-Kure v Kapli 140 Din; Habjanič-Hartman v Lešnici 120 Din; Kranjc-Marovt v Mozirju 70 Din. Vsem plemenitim darovalcem; Bog plati! — V tekočem šolskem letu je društvo porabilo okoli 120.000 Din za hrano revnih dijakov, torej svoto, ki jo je silno težko zbrati po tisočakih in stotakih. Zato se obrača odbor na vse prijatelje lednega dijaštva, zlasti na nekdanje podpdrance, da opozorijo svoje
znance na naše društvo. Brez prihrankov, brez premoženja nega negovanja spada tudi skrb, da se prepreči nastanek teh bolezni ter da se sredstvo uporabi v zaščitno svrho. Potrebno je, da se »Posterizan« nahaja v vsaki 'hiši ¡in kopališču, ker nas modrost starega veka uči, da ie bolezen lažje preprečiti nego jo ozdraviti, bo prihodnje šolsko leto za naše dijaštvo težko.
Eden izvor človeškega trpljenja in muke je pojava, da v najskrajnem delu črevesa nastanejo vnetja, katero povzročijo črevesne bakterije. Ta bolezen se da samo tedaj odstraniti, ako ¡se upora Dija specifično sredstvo »Posterizan« Takoj se pojavljajo znaki za ozdravljenje in bolezen se obrača na bolje. V delokrog modeme higijene in teles-
Gospodarstvo.
NEVARNOST GROZDNEGA MOLJA.
Grozdni molj ali grozdni sukač (Heu- u. Sauerwurm) se pojavlja v naših vinogradih v vedno večji meri ter v zadnjem času že ogrožava obstoj naših vinogradov sploh. Tudi letos se je -pojavil v znatni množini in vinogradniki so prisiljeni z vsemi razpoložljivimi sredstvi borit &e zoper tega ¡svojega največjega neprijatelja. Obširnejše o tem škodljivcu piše v svoji ¡knjigi »Grozdni sukač« ravnatelj srednje vinarske šole v Mariboru g. Andrej Žmavc. Le glede obrambnih sredstev bi bilo treba opozoriti naše vinogradnike na najnovejše pridobitve na tem polju.
Do nedavno so vinogradniki mislili, da se, ako poškropijo vinograde z modro galioo, zavarujejo zoper vse bolezni in škodljivce. Pozneje so uvideli, da je to mnenje napačno ter da se proti raznim boleznim in škodljivcem morajo boriti z raznimi sredstvi. Nobeno zdravilo ne pomaga zoper vse bolezni! Tudi proti grozdnemu molju ostane škropljenje z modro galioo brez vsakega uspeha. Proti temu insektu delujejo uspešno le ona sredstva za škropljenje, ki vsebujejo ¡strup arzenik, to so razni arzenovi izdelki. Lansko leto so se uporabljali arzenovi preparati za škropljenje zoper grozdnega molja v Banatu, na Ogrskem in v Avstriji z najboljšim uspehom. Posebno so se obnesli arzenovi preparati itvornice Kaštel v Karlovcu in sicer: »Arsola« in »Moleks«.
Proti grozdnemu molju moramo začeti takoj, ko se pojavi, brezobziren boj, ¡ker bi sicer bil pozneje ves trud zastonj. Najpreje se je treba poslužiti Arsole, katero primešamo modri galici in sicer potrebujemo: za prvo škropljenje (sredi maja ali še preje) 1 kg modre galice, 1 in pol kg sveže gašenega apna in 30 dkg Arsole na 100 1 vode; za drugo škropljenje (tik pred cvetom) 1 in pol kg modre galice, 6 in pol kg apna in 30—40 dkg Arsole na 100 1 vode. Ko trta cvete, neobhodno potrebno je prašiti z praškom Moleks ter je posebno vse cvete treba dobro zapra-šiti. To prašenje moramo v slučaju, da so se pojavili čr-vioki v veliki množini, takoj po cvetu še enkrat ponoviti. Škropljenje je po potrebi še enkrat ali dvakrat ponoviti in sicer si pripravimo mešanico vedno 'kot za drugo škropljenje; koncem julija je treba tudi mlado grozdje zaprašiti z praškom Moleks. Od avgusta dalje ni potrebno nobeno prašenje in škropljenje z Moleksom, odnosno Arsolo več, dasi eventualno še škropimo proti peronospori in oidiumu z drugimi sredstvi. Ako na ta način upotrebljujemo v boju zoper grozdnega molja Arsolo in Moleks, moremo biti sigurni, da bomo v tem boju zoper največjega škodljivca naših vinogradov ostali zmagovalci na celi črti.
Arsolo in Moleks je najbolje naročati naravnost iz tovarne Kaštel d. d., Karlovac, najbolje skupno v večjih količinah, ker tedaj da tvornica nekaj popusta. Vsaki poši-Ijatvi je priloženo natančno navodilo za uporabo. Tvornica Kaštel je najpopolnejša te vrste v naši državi ter izdeluje tudi razne druge preparate za obrambo naših kulturnih rastlin zoper razne bolezni in škodljivi mrčes. Pred vsem
ric proslavljale naša slovanska apostola Cirila in Metoda, in prisegale zvestobo veri in slovanstvu. Prebivalstvo Slovenskih goric in Prlekije stoji, kakor vedno, tudi to pot v ospredju v boju za naše verske in narodne ideale.
Shod je organiziral tomaževsfei župnik Žemljic s sodelovanjem Poplatnika, župnika v Polenšaku, Ostrža, župnika v Mali Nedelji in Neudauerja, kaplana pri Sv. Lovrencu. V čedno okinčani kapelici na Gomili se je najprvo služila sv. maša, nato pa je otvoril g. Žemljic veličasten shod v čast Cirilu in Metodu. Vrstili so se premišljeni govori voditeljev in mladine, fantov in deklet. Govoril je g. Pri-božič, kaplan pri Sv. Tomažu, o Cirilu in Metodu kot naših narodnih buditeljih, g. Sunčič, nekdanji kaplan pri M. Nedelji, o verskem apostolatu Ciril-Metoda med Slovani, dr. Jeraj iz Maribora pa o socialnih nalogah Ciril-Metodi-jeve ideje. Nad vse lepi so bili govori fantov Orlov in deklet. Govore in deklamacije pa je poživljalo ubrano petje združenih pevskih zborov vseh župnij.
Tabor bo ostal ljudstvu nepozabljiv. Tako globoko so vplivale besede govornikov in pesmi, da je ljudstvo glasno izražalo svoje veselje, da se je priredila ta slavnost na časi Cirila in Metoda. Ciril-Metodijska misel bo pognala bogat sad ravno v naši Panoniji, v Prlekiji, dokaz, da se tudi sedanji prebivalci Slovenskih goric zavedajo, da so njih očetje neposredno iz rok sv. Cirila in Metoda prejeli sveti evangelij.
Prlekija je povsod prva, tako se je tudi med prvimi oprijela Ciril-Metodijske ideje. Živela Ciril-Metodijska Prlekija, živele zelene Slovenske gorice!
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ponovno naznanja vsem članom in članicam, kakor tudi prijateljem društva, da priredi dne 9. in 10. julija izlet v Rajhenburg. Ker je polovična vožnja dovoljena, zato vabi, da se priglasijo do 10. junija. Izkaznica stane 5 Din; natančna pojasnila daje gospa Katarina Bau-man, Cvetlična ulica 23. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ruše. Orliški krožek priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri 'popoldne v stari šoli dve igri, in sicer: »Prisiljen stan je zaničevan», igra v treh dejanjih, in »Sirota Jerica«, igra za deklice v treh dejanjih. Prijatelji, iki cenite društveno delo, pridite na to ¡prireditev mladega, na novo ustanovljenega orliškega krožka! Vstopnina je običajna.
Slov. izobraževalno društvo »Skala« na Zg. Polskavi ponovi na splošno željo občinstva dne 12. junija 1927 na trojičko nedeljo
popoldan Ob 3. uri po* večer niča h v Društvenem domu pri Zohrer-ju Medvedovo ljudsko igro »Stari in mladi«. V slučaju slabega vremena ponovi isto oziroma preloži na dne 16. junija na Te-lovo istotako po večernicah. Sodeluje društveni pevski in tam-buraški zbor. Prijatelji našega društva in poštene zabave, pridite v obilnem številu.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Tudi pri nas smo se dostojno spominjali desetletnice majniške deklaracije. Dekliška zveza je na poučnem shodu binkoštno nedeljo poseben govor posvetila pomenu majniške deklaracije. Binkoštni pondeljek pa je naš orlov ski odsek s posebno prireditvijo proslavil znamenito desetletnico. Po večernicah so domačini, Negovčani in Trojičani napolnili našo dvorano do zadnjega kotička. Mešani zbor je zapel »Pesem Slovenske straže«, na to je domači č. g. župnik v iskrenih besedah razložil mnogoštevilnim poslušalcem, kako se je nam Slovencem godilo pod Avstrijo, kaj je majniška deklaracija, kdo se je največ trudil za nje izvršitev in kakšen sad nam je rodila. Končno nas je pozval, da bodimo srčno hvaležni Bogu, ki je čuval in branil in osrčeval naše voditelje, da so nam srečno ustvarili novo svobodno jugoslovansko državo, v kateri hočemo vedno biti naj-zvestejši državljani. Sedaj je zadonela po dvorani naša večno-lepa himna »Lepa naša domovina«, Orli in Orlice pa so nam mi to predstavljali tridejansko igro »Na dan sodbe« tako iskreno, da je bil marsikdo ganjen do solz. To je bila prireditev, ki je naj-blažje vplivala na naša srca. Dobra mladina, hvala ti za njo! — Čujemo, da v kratkem obhaja tukajšnja mladeniška Marijina družba petindvajsetletnico svojega obstanka posebno slovesno v cerkvi in v dvorani. Seveda pridemo na to slavnost domačini in sosedje.
Akademija pri Sv. Juriju ob ščavnici. Telovadno društvo Orel vabi na veliko akademijo ž obširnim sporedom, ki se vrši dne 19. junija po večernicah v dvorani g. Pergerja. Telovadbo spremlja godba in petje. To bode obenem naša proslava desetletnice majniške deklaracije, pri kateri je odlično sodeloval naš rojak g. dr. Korošec.
Zgor. Ponikva. Katoliško Prosvetno društvo »Slomšek« na Zg. Ponikvi priredi v nedeljo, dne 12. t. m. ljudsko igro »Revček Andrejček« v petih dejanjih. Pred igro zapoje domače pevsko društvo par narodnih pesmi. Društvo vljudno vabi vse iz domače kot iz sosednih župnij, da se udeleže imenovane igre, za katero se pridno pripravlja.
Za razvedrilo.
Rešitev uganke »Z Jurskega vrha«. Prejeli smo več rešitev, med temi večina ugodno rešenih. Za zanimanje se
reševalkam in reševalcem lepo zahvaljujemo! Pravilna rešitev je ta-le: Krčmarica je skuhala 81 jajc. Prvi potnik jih je razdelil na tri dele po 27, eno tretjino jih je pojedel, pa jih je ostalo 54. Drugi potnik je teh 54 razdelil na tri dele po 18, en del pojedel, ostalo jih je 36. Tretji potnik je teh 36 razdelil na tri dele, pojedel jih je 12, ostalo jih je 24. Zjutraj so si teh 24 jajc razdelili, da jih je vsak še osem dobil.
Poceni vino (Nova uganka, poslala jo je A. D, iz Polzele.) K nekemu gostilničarju pridejo (bilo je to še pred vojno) trije gostje in izpijejo 8 litrov vina, vsak liter po drugi ceni: 1 1 po 18 K, 1 1 po 27 K, 1 1 po 36 K, 1 1 po 45 K, 1 1 po 54 K, 1 1 po 65 K, 1 ¡1 po 72 K, 1 1 po 81 K. Ko vpraša za račun, reče gostilničar, da jim da še enkrat toliko vina zastonj, ako mu za teh 8 litrov napravijo račun, da pride na vsakega komaj 3 K. Kako so to izračunali?
Koliko čevljev? Svetniki trije, tri svetnice, gospod kaplan iz Podgorice, pa stari Kimavec iz Žleba, koliko čevljev jim je treba?
»Zbiksan« klobuk. Jurček je prišel z očetom prvokrat v mesto, pa je videl imeniten pogreb. V vrstah so šli črno oblečeni gospodje s svetlimi cilindri na glavi. To mu je zelo ugajalo in je rekel očetu: »Poglejte, oče, tu v mestu pa ne »zbiksajo« samo škornjev, ampak tudi klobuke!«
Goljufan jud. Rokodelec brez službe in jud sta šla v najhujši vročini po cesti. Postala sta žejna in sta stopila v gostilno. Rokodelec je prosil juda, ki si je ogledoval njegov dežni plašč, naj mu posodi 10 Din, da mu plašč zastavi, ker sicer ne more plačati, v mestu pa mu bo vrnil denar. Jud je upal, da bo dobil dežni plašč za 10 Din in je to seveda rad napravil, poleg tega pa zadel dežni plašč na svoje rame. Ko sta prišla do mesta, je rokodelec potegnil iz žepa 10 Din in vzel plašč nazaj, judu pa se je zahvalil, da mu je ¡pomagal v vročini plašč nesti.
......................................................................
Širite Slov. Gospodarja!
bi bilo omeniti Sulfarol, katerega primešamo modri galici in si s tem prištedinio prašen je z žveplom proti oidiumu. Kaštelovi preparati so preizkušeni, cenejši nego podobni inozemski ter večinoma tudi boljši in zanesljivejši. Ker pa tvornica obstoji šele par let, so njeni preparati, žal, našim kmetovalcem še premalo znani.
POUK 0 ZNAMENJIH IN BISTVU NALEZLJIVIH BOLEZNI CEBELNE ZALEGE.
Nalezljive bolezni čebelne zalege so v zmislu še veljavne naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za kmet-tijstvo, v sporazumu z ministrstvi za notranje zadeve, pravosodje, finance, trgovino in železnice z dne 18. jul. 1914, drž. zaik. št. 203, obolelosti, ki so združene zlasti pod imenom gniloba in katere se nazivljejo tudi gniloba zalege, kužna bolezen zalege, čebelna kuga, kisla zalega itd. ter trda zalega. Vse te bolezni povzročajo obširno odmiranje čebelnih ličink in bub z značilnimi pojavi. Pri boleznih gnilobe postanejo ličinke in bube rumenkaste, sčasoma umazano-rumene, svetlokavasto-rjave in končno temnorja-ve ter se scvrknejo. Njihova goslost postane kašasta ali sluzasta ali vlačna in se vleče kakor nit. Končno se posuši v temnorjave ali rumenorjave skorje, ki se držijo kakor skorlup v podobi jezička na spodnji podolžni strani celice ali pa tvorijo tam okroglasto, odnosno srpasto lusko. Ako odmre že pokrita zalega, vpadejo navadno pokrovci in pri najnevarnejši obliki gnilobe nastanejo pogostokrat globoke votline, M se lesketajo kakor svila. Pogostokrat je opaziti v pokrovcih majhne luknjice. Z odmiranjem posameznih ličink in bub med zdravo zalego nastane neredna, raztresena zalega.
Neredkokrat se opaža gniloba po gnilem, zopernem duhu, ki spominja na gnil mizarski klej, potenje nog itd., vendar se ravno pri hudi obliki gnilobe pogosto pogreša očiten duh ali smrad; pri takoimenovani kisli zalegi imajo iz celic potegnjene ličinke več ali manj ostro kisel duh.
V svrho preizkušnje satja glede gnilobe je najboljše, da se prodre z vžigalico v odmrle ličinke in v celice z vpadlimi ali preluknjanimi pokrovci. Ako se drži vžigalice sluznata ali celo zelo vlačna tvarina, ki se vleče kakor nit, je to zanesljivo znamenje hude in nevarne gnilobe.
Pri takoimenovani kisli zalegi se dajo odmrle ličinke nepoškodovane odvzeti liz celice in imajo omenjeni oster duh.
Nadalje !je treba preiskati sat, ali je v njem kaj skor-lupa, ki je najzanesljivejše znamenje zastarele gnilobe.
Dobro pa je treba razločevati gnilobo od umrle zalege, ki je obdržala svojo obliko, je posivela, -postala vijoličasta ali črna in le redkokrat diši po gnilem mesu. Ta bolezen je navadno nastala tako, da so čebele zapustile satje z zalego (prethlajeaia, črna zalega). Pri tem je po navadi odmrla vsa zalega v kosu sata ali v celem satu, pri gnilobi se pa nahaja odmrla zalega raztresena med zdravo.
Bolezni gnilobe povzročajo neke vrste trosi (bakterije), katerih poznamo sedaj že več. Ličinke se okužijo na ta način, da sprejmejo kali bolezni s hrano, bolezen se razvije najpreje v črevesu. Širi se gniloba na ta način, da se -prenesejo dotične bakterije in njihove trajne oblike (trosi), oziroma da se raztrosijo okuženi o-stanki zalege, ki vsebujejo veliko množino dotičnih bakterij in njihovih tro-sov. Navadno se to dogaja s čebelarjevimi rokami in z orodjem, z uporabo okuženega satja, zlasti če se nahajajo v njem ostanki gnilobe, skorlup <in obnožina (cvetni prah), nadalje z okuženimi panji in takim čebelarskim orodjem, ter z okuženim medom, včasih po pobeglih (zdivjanih) čebelah in roparicah ter po čebelah brez satja in maticah, ako pridejo neposredno na satje zalege.
Trosi marsikaterih bakterij gnilobe lahko izdrže izsu-ševanje več nego 20 let in naglo kuhanje, kar je posebno upoštevati pri uporabi starih panjev 'in olkvircev, rabljenega čebelarskega orodja in ob razkuževanju. — Vosek in med se lahko naredita neškodljiva za okužbo, če se pol ure kuhata v vreli vodi; iz previdnosti pa naj se tudi potem ne uporabljata za narejanje satja in za krmljenje (pitanje) čebel. Med je seveda za užitek ljudem neškodljiv.
Trda in apnena zalega ste označeni s tem, da se ličinke in bube, ko se scvrknejo, spremene v tvarino, trdo kakor gips (mavec), ki je prevlečena z belim, rumenkastim ali zelenim plesnjevcem. Ker skušajo čebele odmrlo zalego oprostiti na ta način, da odgrizavajo celične stene, je celičje pri satih s trdo zalego pogostokrat popolnoma razgledano. Povzročiteljica trde zalege je plesen (Aspergil-lus), katere kali se lahko razprše in ki se loti tudi odraslih čebel; da, zdi se, da ni brez nevarnosti celo za človeka. Zaradi tega je pri delu v panjih s trdo zalego treba prav posebne previdnosti. S čebelami, ki se jih je lotila trda zalega, je ravnati tako kakor z onimi, ki imajo gnilobo.
Po členu 1 ministrske naredbe, ki je navedena v uvodu k temu pouku, je dolžnost čebelarjev in vseh oseb, ki ■pridejo pri izvrševanju svojega poklica v dotiko s tujimi čebelami, nemudoma naznaniti vsak opažen primer suma ali obstoja opisanih bolezni pristojnemu županstvu, le-to pa okrajnemu glavarstvu.
HMELJSKI ŠKODLJIVCI.
Pridelovanje hmelja se je zadnjih par let silno razširilo v naših krajih in to ne le tam, kjer je bil že preje udomačen, temveč tudi tam, kjer se preje sploh še ni sadil. Vzrok temu so pač le nenavadno visoke hmeljske cene zadnjih par let; hmeljarstvo je brez dvoma danes najren-tabilnejša gospodarska panoga, seveda je vprašanje, kako dolgo bo, ker se cene nobenega drugega kmetijskega pridelka tako hitro ne izpreminjajo, kakor ravno hmelj.
Poleg pravilnega obdelovanja hmelja je neobhodno potrebno čuvati ga tudi raznih škodljivcev. Hmeljskih škodljivcev in bolezni sicer ni veliko, ali so zato tem bolj nevarni; omeniti bi bilo predvsem peronosporo, sajavost, rjo, hmeljsko uš (muha aphis), bolho, stenico, rdečega paj ka in hmeljskega molja. Proti vsem tem škodljivcem in boleznim ge morajo boriti hmeljarji pravočasno, ker — po toči zvoniti je prepozno. Baš ti škodljivci so dvignili cene hmelju: vsaj je lani peronospora uničila polovico svetovnega pridelka! Tudi pri nas se že pojavljajo na hmelju raz ne bolezni in škodljivci, zlasti peronospora in listna uš, ter
je treba nastopiti z največjo odločnostjo, da 9e vsako razširjenje takoj prepreči, da ne bodo vse naše nade, vložene v hmelj, zastonj.
Navadno se zoper vsakega škodljivca priporoča drugo obrambno sredstvo, kar je zelo zamudno in seveda tudi dra go. Poleg tega n. pr. modra galica, ki se navadno uporablja proti peronospori, letos v Savinjski dolini itudi nima pravega uspeha ter se kljub ponovnemu škropljenju ne mo rejo iznebiti peronospore.
Boj proti rastlinskim škodljivcem in boleznim obstoja v škropljenju z raznimi preparati. V novejšem času se je posrečilo tvornici Kaštel d. d. v Karlovcu sestaviti kombinirano sredstvo »Tutokil«, ki vsebuje vse potrebne snovi za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Z uporabo »Tutokila« si prihranimo vsako drugo škropljenje. V Vojvodini se hmeljarji pridno poslužujejo »Tutokila in ga hvalijo kot izvrstno sredstvo zoper peronosporo in vse druge hmeljske škodljivce. Čas je, da se tudi naši hmeljarji poprimejo tega preizkušenega sredstva in zavarujejo svoje nasade, dokler še ni prepozno.
Z »Tutokilom« škropimo na sledeči način:
Prvič škropimo, ko je hmelj 1 m visok, ako pa smo zapazili sledove peronospore ali drugih škodljivcev, tudi preje. Za prvo škropljenje vzamemo 1 kg »Tutokila« in pol kg sveže gašenega apna na 100 1 vode.
Drugič škropimo sredi junija in vzamemo 1 in pol kg »Tutokila« in pol kg sveže gašenega apna na 100 1 vode.
Tretjič škropimo tik pred cvetom in vzamemo 2 kg »Tutokila« in 1 kg sveže gašenega apna na 100 1 vode. To škropljenje je posebno važno, ker peronospora sama, ako napade cvet, uniči do 80% pridelka.
Vsa škropljenja je treba obaviti zelo vestno in natančno tako, da so poškropljeni listi in trta. Zato je najbolje škropiti od zgoraj doli. Ako hitro po škropljenju dežuje in dež listje opere, moramo škropljenje ponoviti. V slučaju, da se pojavijo bolezni ali škodljivci v večji meri, moramo seveda škropiti češče. Ako se pojavijo uši v velikem številu, je dobro upotrebiti 'tudi »Dubisan«, ki se dobi v isti tovarni in se zlasti na Bavarskem upotrebljava z najboljšim uspehom. V splošnem pa »Tutokil« kot obrambno sredstvo popolnoma zadostuje.
Pripomniti je, da »Tutokil« z istotako izbornim uspehom uporabljamo tudi v sadjarstvu in vinogradništvu — proti peronospori in grozdnemu molju.
»Tutokil« je najbolje naročiti naravnost v tovarni Kaštel d. d., Karlovac, ker v tem slučaju dobimo res zanesljivo in prvovrstno blago. Skupna naročila so cenejša in tovarna pri večjih naročilih da tudi precej popusta.
Škropljenje hmelja z »Tutopilom« je istotako potrebno kakor vsa druga dela v hmeljskem nasadu. JAD.
Vinarsko-gospodarski tečaj vinarske zadruge v Ljutomeru se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. po istem redu, kot je bil objavljen v prejšnji številki »Gospodarja« za dne 6. jun. Vinogradarji, pridite v obilnem številu!
Vinogradniki! Kolje cepano, žagano, okroglo in vse vrste rezanega lesa dobite najceneje pri tvrdki Franjo Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25. Za kolje se da tudi lahko vino.
Čebelarska podružnica v Jarenini priredi dne 12. junija t. 1. čebelarski tečaj. Začetek ob 9. uri v zgornji šoli; predaval nam bo g. Joža Okorn, čebelarski potovalni učitelj. Tečaj traja celi dan. K obilni udeležbi se vabijo čebelarji od blizu in daleč; pred vsem pa se vabijo čebelarji začetniki.
Mariborski trg, dne 4. junija 1927. Dne 4. t. m. je bilo na mariborskem trgu 37 slaninarjev, ki so prodajali meso in slanino po običajni cena 10.50 do 27 Din na drobno in 15 do 17 Din na debelo. Domači mesarji so vztrajali pri svojih dosedanjih cenah, pri klo-basarjih so pa še vedno iste cene, kakor so bile pred 2 leti, toda prišla je konkurenca, g. Valjak oddaje namreč v svojem Charles-ton štibelcu in v restavraciji v Cafovi ulici, to je poleg kina »Union«, hrenovko s kruhom in malo pivo za 4 Din. Vsled tega je tudi neka druga restavracija znižala cene hrenovkam od 5 na 4 Din. Perutnina in druge domače živali. Teh je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem, kokošem, gosem, racam in puranom 15 do 120 Din za komad, domačim zajcem 15 do 25, kozličem 50 do 100, jagnjetom 125 do 150 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo samo 5 vozov,, ki se je prodajal po 10 do 11 Din mernik, oziroma po 1.50 do 2 Din kg, solata do 10 Din kg ozir. 1 do 2 Din kupček, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, čebula 5 do 7, česen 12 do 18, maslo surovo 40 do 44, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35 Din kg, glavnata solata 1 do 3, ohrovt 1.50 do 2, karfiol 5 do 14 Din komad; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din liter; oljčno olje 28 do 36, bučno olje 16 do 20 Din liter. — Jajca 1 do 1.25 Din komad. Sadje: Jabolka 5 do 12, suhe slive 10.50 do 12, črešnje 12 do 16 Din kg. jagode 18 do 20 Din liter. Cvetlice 1 do 7 Din komad, vcepljene 3 do 8 Din, z lonci vred 15 do 50 Din komad. Lončena in leseni roba 1 do 100 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu, V sredo, 1. t. m. je bilo 12 vozov sena, 6 vozov slame, v soboto, 4. t. m. pa 7 vozov sena, 4 otave, 3 stelje. 10 slame na trgu; cene so bile senu 50 do 75 Din, otavi 60 do 70, stelji 22.50 do 27.50, slami 1 do 1.50 Din za snop.
Zanimivosti.
Največji evropski razbojnik pod ključem. Pariški policiji je prišel v pest Antonio Jimenes, španski razbojnik, ki velja za največjega mojstra svoje stroke v Evropi. Kako uspešno je hodil pot do svoje karijere, izpričuje dejstvo, da je bil v Španiji 12krat obsojen na smrt in da je v zadnjih dveh letih oplenil nič manj kot 200 blagajn v predmestjih Pariza. Francoska policija je dolgo zasledovala tega zločinca in ga je naposled prestregla v St. Quenu baš ko je pripravljal nov roparski napad. Jimenes je imel že natančno izdelan načrt, kdaj pojde na rop. Hotel se je pa pred napadom le še spočiti, šel je spat. Bogve kaj se mu je sanjalo, ko je nenadoma policija udrla v njegovo stanovanje in ga zajela pol v snu. Stanoval je Jimenes v krasni vili, ki je bila urejena kakor kaka moderna orožarna. Na stenah so visel samokresi, v kleteh so bile zaloge muni-cije, po sobah je ležalo križem isvedrovsko orodje, katerega je razbojnik uporabljal pri svojem poslu. Jimenes je bil svoje čase inženjer. Bogve, kaj ga je pripeljalo na pot zločina. Tehniko je pustil in se posvetil študiju tehničnega izkoriščanja napadalnih sredstev. Prevrtati dobro zavarovano blagajno je stalo njega baš toliko truda, kakor navadnega človeka odpreti škatlo sardin. Uspeval je sijajno. Da-
l \
1 V
znači
nikdar iskrivljene
pete imeti.
si so mu bili zasledovalci neprestaon za petami, jim je ved no srečno ušel. Razbojnik je radi lažjega kritja živel pod psevdonimom E1 Pistoleso. Bil je tudi poglavar roparske tolpe, katero so tvorili večinoma Španci. Preden je pobegnil v Francijo, je omadeževal svojo dušo na Španskem s krvavimi zločini. Umorili je nadškofa v Saragossi, 1. 1920 je izvršil napad na guvernerja v Barceloni. Pri Puertu Ruevu je izvršil napad na vlak, ubil več uradnikov in oropal vse potnike. Njegov zadnji čin na španskih tleh je bil poskus, da z dimamitom požene v zrak banko v Gyonu. Policija je takrat prijela dva Jimenesova tovariša in obsodila E1 Pistolesa kot kolovodjo na smrt, ker je bilo pri napadu na banko ubitih več oseb. Jimenes je potem za nekaj časa izginil. Po daljši odsotnosti se je pojavil v Parizu, kjer je deloval sistematično. Na teden je izvršil povprečno dva ropa. Nihče ga ni mogel dobiti v pest, a tudi nobena blagajna ni bila varna pred njim. Njegova razbojniška družba je bila strah in trepet Parižanov. — Podoba je, da je postal Jimenes na koncu žrtev izdaje. Neki član njegove tolpe se je maščeval nad njim za krivico, ki mu jo je poglavar storil. Tako je prišla njegova glava na trg pravice. Razbojnik se bo moral zagovarjati za 100 zločinov, po veliki večini umorov in ropov.
Med desitimi ljudmi je devet samoumorilcev. Tako
trdi neki Američan in utemeljuje svojo 'trditev taiko-Ie: Med desetimi ljudmi je redno devet takih, ki jedo preveč. Polovica, da, celo četrtino tega, kar človek povžije, bi zadoščala za njegovo preživljanje. Ljudje pa se obsojamo že sami na težko delo. Podoba je, da nam ni do ravnotežja, da svežosti in zmerne moči. Požrešni smo in požrešnosti se ne moremo upirati. Zato umremo tako zgodaj! — Med desetimi ljudmi jih devet ne ve, kakšna hrana jim prija. Vse eno jim je, če pijejo strupe ali kaj drugega. Njihovi želodci so reveži. Tako prihaja do motenj v prebavilih. Škodljive jedi se v želodcu razkrajajo in želodec je podoben retorti, v kateri se mešanica prekuhava z eksplozijami. Zopet nastane bolezen, ki skrajša človeško življenje. — Med desetimi ljudmi jih je devet, ki premalo spijo. Pozno v noč sedijo v zakajenih lokalih, kadijo in se trujejo z alkoholom in drugimi strupi. Prekratek spanec jiim ne dovoli, da bi ise njihov organizem redno obnavljal. Moči začno zgodaj ipropadati, prekletstvo samoumora jih izbriše iz knjige življenja med časom. — Med desetimi je devet takih, ki žive nečisto. Z nevednostjo in nebrzdanostjo postanejo sužnji razvad, uničijo zlati kapital svojega življenja in zdravja, ter zapadejo po nepotrebnem zgodnji smrti. — Med desetimi jih je devet, ki živijo izven okvira svojega časa. Nene-homa sanjarijo, žive v preteklosti in si očitajo, da je bilo nekoč lepše in boljše. S tem narašča njihova nesreča, ki jih vodi v obup. Tudi ni malo takih, M žive mesto v sedanjosti v prihodnosti, ki se jim vidi črna. Takih razmišljav-cev se poloti melanholija, ki jih zopet požanje prezgodaj. — Med desetimi jih je devet, ki uničujejo svoje življenje s kvartanjem, popivanjem, razburjenjem, mržnjo, zavistjo in z izbruhi neukročenega temperamenta. Tudi jadikovanje in skrb izpodjedala ljudem življenje. — Med desetimi je devet takih, ki preveč delajo. Metoda njihovega dela jih uničuje, ker delajo neekonomično, naglo, nervozno, mrzlično, nestrpno. Ta tempo, ki bi ga lahko imenovali po vzgledu v glasbi prestissimo, položi človeka v rani grob presto. — Med desetimi ljudmi jih devet ne pozna pravil zdravega življenja. Nepoznanje teh pravil uničuje človeški rod v večji meri kot vojna, kuga in lakota. Radi nepoznan nja teh pravil jih pogine med desetimi ljudmi devet prezgodaj. Z drugo besedo: devet desetin ljudi na svetu je —i samoumorilcev.
Največja ura na svetu. Pred kratkim so instalirali na dunajskem Marktplatzu veliko uro, ki je baje največja svoje vrste na svetu. Njen izdelovalec je profesor Match. Ura je čudovita umetnina. Kadar poteče ura, zaigra mašinerija zgodovinsko delo. Repertoar teh opusov je zelo obširen in seže od križarskih in narodnih pesmi do starih plesov ter odlomkov iz Haydnovega oratorija »Stvarjenje sveta«. Poleg muzike se občinstvu prikažejo zgodovinske osebnosti: Mark Aurel, utemeljitelj Vindobone, Karel Veliki, Rudolf Habsburški, princ Nvgen, Marija Terezija in drugi. Du-najčani si spričo nove ure obetajo nov dotok tujcev, za katere je ta ura -pač zanimiva redkost. Seveda pa zamisel te ure ni originalna. Saj je znano, da se nahaja stara ura take vrste v Pragi, ki je zaslovela posebno po tem, da so prikazuje, kadar poteče čas, Jezus in 12 apostolov.
i. junija 1027.
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Jetika! Znani zdravnik za pljuč ne bolezni dr. Pečnik s—
¿etične v svojem zavodu (An stalt) Janina, železniška postaja Rogaška Slatina, Štajersko. Pridite na pregled! 799 4—1
POZOR VINOGRADNIKI!
Brizgalnice proti peronospori! Sistem »Non plus ultra« in sistem »Jessernigg« ter nahrbtne žveplalnike »Vulkan« izdeluje in razpošilja proti garanciji in v najboljši izpeljavi in kvaliteti Domača izdelovalnica vinogradniških aparatov Andrej Frank in sin, Ptuj. Zahtevajte cenike!	729
Čilski soliter nudi po konkurenčnih cenah Gospodarska «veza v Ljubljani.	806
KMETJE! BUČNO OLJE dobite v zamenjavo za bučne jedrce in prešate z navržkom v tovarni bučnega olja J. Hoch-imuller v Mariboru, Pod mostom 7 (Magdalena). Po nizki ceni dobite najredilnejše otrobi.
769
Rajšp Anton, pečar, Račje pri-iporoča svoje dobro na stroj izdelane pečnice za kmečke peči, sprejmem tudi poštenega vajenca, najraje iz Slov. gor. Hrano dobi pri meni.	816
Prijatelji dobre kapljice se vljudno vabijo v >Vinotoč« v Zbelovski gorici. OD lepih dnevih tudi na prostem. Grosek— Verhovšek.	794
Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi.	801
Čebele na prodaj. Ogrizek, Lei-tersberg 230, Maribor. 798
Kmečki mlin vzamem v najem, tudi na tretjino, ter želim natančna pojasnila o pogojih in o stanju mlina. Posredniki dobijo nagrado. Ferdo Bratuša, pošta Marenberg.	790
Cement, apno (gašeno in živo), več vrst koksa, kovaški premog oglje, drva, vse vrste premoga, kolobare, deske vseh vrst najcenejše in v vsaki množini. — Branko Mejovšek, Tattenbach-ova ul. 13, telefon 457. 793
Sveto pismo Družbe sv. Mohorja, 18 snopičev, vezani v pol usnju, popolnoma čisto za 200 dinarjev proda Blaž Koler, postno ležeče, Maribor I.
Vajence, močan in pošten, se sprejme. Prijava od 11. do 12. ure. Pekarna Rodošek, Ptujska eora 48. Tezno pri Mariboru.
811
Trgovski pomočnik, mlajša moč se sprejme za skladišče v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava.
806
Organist in cerkovnik (event. samo organist), z večletno prakso, humorist, obenem obrtnik), želi službo spremeniti. — Naslov v upravi.	803
Zastopnike in zastopnice za
prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25.
684
SO MM £ jL,I£i¥I«£I širit* n«« tintam
Hrastove podnice, ostrorobne, 2.65 m dolge, 44 mm debele, 19 do 28 cm šir. Hrastove hlode, 2.7 m dolge, od 30 cm sred. premera navzgor, kupi večje množine tt. Al. Neudauer, izvoz lesa, Gor. Radgona.	750
Borov les, okrogel, event. tudi žagan, kupi večjo množino tt. Al. Neudauer, izvoz lesa, Gor. Radgona.	751
Dobro ohranjen klavir, znamke Soh. Bohsner, temnorujav, poceni proda Ivan Senica, Šoštanj. __783
Proda se dobro ohranjen pari-zer voz in lepa lahka kočija. — Cena ugodna. Zupnišče Gornja Polskava.	772
Vinogradsko posestvo, velik sa donosnik, njive, travnikov za 10 glav živine, rodovitna zemlja, lepa lega, okolice Maribor, na prodaj. Natančneje pojasni Sepec, Maribor, Grajski trg 2.
_774
Prodam valjčni mlin ob Muri
na novo postavljen na prometnem kraju, zraven je 3 orale zemlje, in novo zidana hiša s 3 sobami in shrambo. Zraven klet in hlevi ter sploh vse kar se potrebuje pri gospodarstvu. Naslov pove uprava.	767
Kose, prvovrstnih znamk, brusne kamne, kosirje, kupite najceneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja. Prepričajte se. _726 2—1
Malo posestvo na Sp. Hajdinu
se radi odpotovanja takoj proda. Cena 20.000 Din. Naslov v upravi.	812
Radi preselitve prodam posestvo 12 oralov, obsegajoče njive, travnike, gozd in sadonosnik; stanovanjska hiša je nadstropna; gospodarsko poslopje je v dobrem stanju. J. Slugič, Do-brenje 107, Pesnica.
Prodam gostilno s posestvom na okrajni cesti, eno uro od Maribora; cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista.	810
Posestvo 5 oralov se proda v Pobrežju, Zrkovska c. 23, Maribor.	802
Proda se posestvo na Podplatu,
pet minut od kolodvora, tik ob glavni cesti Podplat—Poljčane. Hiša je. zidana, s tremi sobami, vežo, kuhinjo in klet s shrambo. Na dvorišču hlev za dvoje živine, sadno drevje in vodnjak. Tik hiše lep vrt za zelenjavo in ca 5 oralov prvovrstnih travnikov in njiv. Natančna pojasnila daje Fr. Renier, Podčetrtek. 800
3-1
Na prodaj je nova, nerabljena Francisova turbina H 6.05 Q138 1/sek, u 520obr/min. Nr. 87 Ks Z 2 garniturama železnih delov za mlin in stope z 2 ramama. — Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja.	814 2—1
Enonadstropna hiša blizu kolodvora s kletjo, dobro zidana tudi za drugo nadstropje, zraven hiše 2 parceli za stavbišče, se proda. Naslov v upravništvu.	813 3—1
Posestva zelo ugodno na prodaj — mline, gostilne na prodaj in najem, nakup malih posestev primernih za vpokojene duhovnike išče posredovalnica »Mar-stan«, Maribor, Koroška c. 10/1.
817
Pisma iz domačih krajev.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Že precej časa se nismo oglasili v našem preljubem »Slov. Gospodarju«, zato pa bomo sedaj poročali vse novice. Letos se nam obeta slaba letina v vinogradih, še bolj pa v sadovnjakih, majnikova slana nam je dosti škodovala. Oprijeli smo se resno dela za Društveni dom, demokratje so pa zagnali velik krik in vik, češ: klerikalci si delajo trdnjavo, naše komande je konec. Protestirali so pri škofijstvu potom konkurenčnega odbora, kateri je na žalost še po večini v njihovih rokah, a glejte, uboge pare slabostojne so se blamirali kot mucek pri vreli kaši. Mi pa hočemo naši mladini dati prostora za pošteno razvedril, za izobrazbo in dobro vzgojo. Ali ni žalostno, da so bili v naši župniji že trije umori po vojski, mladina p;i nima drugega prostora za zabavo kot krčmo. Po zimi, ko so dolgi zimski večeri, bi radi imeli poštenega čtiva, a kje ga naj dobimo drugod, kot v katoliškem prosvetnem društvu. Naši gospodarji bodo pa tudi radi pokramljali kakšno gospodarsko ali politično v društveni sobi,	, k i . .,.).. ..	v.,^.....j*ika.iv,
O
©
o
o
Južno-štajerska hranilnica Celje
v lastni hiši Cankarjeva ulica Št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vamnsf vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko saklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod
Za varnost vi in rezervni
ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
Pozor pri mladih prašičkih 1
Ako hočete imeti Vaše praiičke zdrave in da se bodo redili, uporabljajte
Mlastelin.
Dobite ga pri vsakem
trflfivcu na deželi. 795
II O L
obvezo in spreglejte vendar en-	g
krat, da je samo Vaš dobiček,	p
ako še danes kupite dopisnico	g
za 50 para in pišite takoj po	g
vzorce od sukna in kamgarna	g
ea moške obleke, razne volne za	■
damske obleke, belega in pisa-	n
nega platna, cefira kretona in	g
sploh vse manulakture na vele-	B
H trgovino R. Stermecki, Celjt št 24, kjer je izbira velikanska,	g
H kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez 500 D	e
poštnine prosto.	b llBRlilllRIIIIIIBHBIIIBlIHBIBIff
Vabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnice y Brežicah
r. z. z n. z.,
ki se vrši dne 21. junija 1927 ob 18. uri v lastni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1926.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan in v istem prostoru ob 19. uri drugi občni zU>r, ki sklepa ob vsakem številu zadružnikov.	808
Načelstvo.
(POSOJILNICA V SLATINI
vabi svoje člane na
redni1 letni občni »bor
v nedeljo, dne 19. junija 1927, pop. ob 3. uri v Društvenem domu
pri Sv. Križu.
SPORED:
1. Branje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in pregledovalca. 3. Zapisnik revizije. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in pregledovalca in njega namestnika. 7. Slučajnosti.
NB. Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, se bo pol ure pozneje sklepalo pri vsakem številu navzočih članov.	Načelstvo.
Akn hnlphatp krvi> želodcu pljučah, jetrah, Mivu uuicuaic mehurju itd. poskusite se zdraviti
z španskim zeliščnim čajem kateri je sestavljen iz okoli 40 raznih planinskih zelišč po Dr. I KÖNIG. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj 4 zavitke tega zdravilnega ^ j.. . . čaja za 20 Din pri razpošiljatelju
1 JOS. UREK, Marija Snežna-
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Proslavo 10 letnice majniške deklaracije je naše Prosvetno društvo obhajalo 29. majnika. Razen govora, petja in deklamacij se je uprizorila lepa igra »In dijski siroti«, ki sta vzbujali veliko sočutja. — Dan na to pa jc bila pokopana daleč okoli znana Roletova mamica, gospa Jem Finžger, stara 75 let. Poleg številnih sorodnikov in prijateljev ter obilnega ljudstva je pokojnico na zadnji poti spremljalo 6 duhovnikov pod vodstvom č. g. dekana Sagaja. Skrbni in blagi krščanski ženi, materi in gospodinji svetila večna luč! Rodbini Finžger— Zdolšek pa iskreno sožalje!
Vuzenica. Dne 1. junija sta v tukajšnji župni cerkvi praznovala poroko Terezija Ladmik, veleposestnica pri Sv. Primožu na Pohorju in Jurij Pajtler iz Št. Lovrenca na Pohorju. Oba sta odlična naša somišljenika. Ženin je brat č. g. kaplana Alojzija Pajtler. Gostije, ki se je vršila v vedno rodoljubni hiši g. Emerika Mravljaka, so se poleg staršev oboh zaročencev udeležili odlični gostje iz Kaple, St. Lovrenca, Vuzenice in Sv. Primoža. Navzočih je bilo tudi pet duhovnikov. V korist »Društvenega doma« v St. Lovrencu je g. kaplan Bančigaj razprodal mfcd gosti večje število tombolskih kart. Vrlima zakoncema naše iskrene čestitke!
Polzela. Razni učenjaki in geologi učijo, da je bila Savinjska dolina v pradavnih časih veliko jezero. Narodne pravljice trdijo, da so v tem jezeru živeli zmaji, kateri so po odtoku vode deloma poginli, deloma zlezli v votline, katerih je polno v okoliškem hribovju. Te pravljice so tudi najbrže izvor strahu naših napred njakov, katere vedno straši grozni klerikalni zmaj. Za vsakim grmom v vsaki malenkosti že vidijo klerikalno nevarnost. Pri prodajanju znanih diplom Jugoslovanske matice je gospa Re pioeva takoj vzkliknila: »Pa ni že zopet kakšna klerikalna stvar.« Sedaj pa ne vemo natančno, ali je ta pretkani zmaj res zlezel v diplomo, pa bil pri tem tako neroden, da je pokazal konec repka ali kak uhelj, ali pa, kar je sigurneje, da se je gospa Repičevn ustrašila na diplomi naslikanega ognja ter se takoj spomnili natega preklicanega zmaja. (Kateri pravi zmaj pa je brez dima in ognja.) Sele, ko se je dognalo, da je zmaj, če se je res hotel na tak zvit in pod narodno firmo pokrit način pritihotapiti v napredni dom, že pobegnil z diplome, oziroma, da tudi naslikani ogenj ni nevaren naprednemu mišljenju, je šele našla diploma za vetišče v narodno napredni Repičevi hiši. Bojimo se, da to ni zadnji poskus udreti ter vgnezditi v napredne stavbe. Ker mu je spodletelo pod narodno firmo, bo poskusil pod kakšno bolj internacionalno, kot je na primer denar. Upravičen je strah, da se bo hotel pod kakšnim dinarjem ali celo jurjem iz klerikalnega žepa vtihotapiti v napredni žep. Seveda bo po tej izkušnji pn g. Repičevi bolj zvil svoj repek ter skril uhlje.
Celje. Dne 6. t. m. se je vršila ▼ Celju sv. birma. Ob tej pri liki so se izvajale na koru farne cerkve pod vodstvom gosp. Karla
f
t»
Zah vala,
Ob prerani, bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, sina, brata, svaka, gospod«
JOSIPA WINTEM, mlajšega
posestnika itf gostilničarja v žečah pri Konjicak,
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili svoje plemenito sočutje, poklonili nepozabnemu pokojniku vencev in cvetja in ga v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se še prav iskreno zahvaljujemo za spremstvo čč. duhovščini, pevcem za ginljive žalostin-ke, fantom-domačinom, ki so blagopokojnega nosili k zadnjemu počitku.
Iskrena zahvala velja tudi gosp. zdravnikom, ki so z veliko požrtvovalnostjo zdravili in lajšali blago-pokojniku bol.
Še enkrat: Bog plačaj vsem in vsakemu posamezniku!
Žeče, dne 6. junija 1927.
815
Žalujoči ostali.
« : • * gSfgl
F#1


Zahvala,
Ob priliki bridke izgube matere, sestre, tete, tašče in stare matere, gospe
JERE F1IŽGER
bivše veleposestnice v Št. Lovrencu na Drav. polju
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ji ob bolezni stali tolažljivo ob strani, prečastiti duhovščini za svečano spremstvo, za pretresljiv nagovor, kondukt vodečemu g. hočkemu dekanu Sagaju ter asistujočim gg.: domačemu župniku Spindlerju, ponikovskemu Kocipru, gorskemu Zagoršaku, Št. Vidskemu kaplanu Hrvatu in sto-perškemu Zajcu. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, domačinom in znancem za sočutje, udeležbo in prekrasne vence,
Št. Lovrenc na Drav. polju, dne 31. maja 1927.
809
Žalujoči ostali.

Živela sreča! Opozarjamo cenjene eitatelje, da je današnji številki lista priložen prospekt za naročbo srečke državne klasne loterije od jako srečne tvrdke: Drag. R. Kolakovie, Beograd, Knj. Ljubice ul. 15.
Žrebanje loterije pri Sv. Petru pod Sv. gorami še ni bilo. Kedalj se bo vršilo žrebanje, bomo «sporočali pravočasno.
ffr
Bervarja sledeče pevske točke: Max Filke-tor: »Ecce sacerdos magnus« s spremljevanjem orgel, z dvema trompetama dvema pozavnama. — Sattner: Mašna št. 12. — Gruber: iz par. Šopek »Kdo je ta?« — Mihelčič: »Pridi Sv. Duh.« - Sattner: »Marijina op. 9.« in K. Bervar: »Struna moja«. (Moški zbor.) Po končanim birmovanju so se igrale nekatere moderne skladbe. Le-te so izvajali na orglah trije letošnji absolventi orglarske šole v Celju, in sicer: Josip Krepek (Vurberg pri Ptuju), Josip Kač (Polzela), Anton Cverlin (Sladka gora).
Sv. Rupert nad Laškim. Tudi v tej zelo bogati župniji so se posestniki zelo oprijeli hmelja; že prvi poskusi so se dobro obnesli. Letos kaže hmelj dobro. Saj je pa tudi ljudstvo potrebno novih dohodkov, ker so letine v vseh panogah kmetskega gospodarstva vedno slabše, ni živeža, ne denarja. K temu pride še nova nadloga: če tudi bi imeli kaj prodati, les, drva, sadje itd., kako pa se naj blago spravi naprej, ker nimamo skoro nobene dobre ceste! Svetinjski občinski odbor s svojim županom Selšekom na čelu, se je začel zelo truditi, da bi občinske ceste spravil v boljši stan. Zelo se želi in pričakuje, da tudi sv. ruperški občinski odbor zastavi vse sile, da se že vendar enkrat nekaj odločnega stori za popravo ceste od farne cerkve preko gore na Sv. Jakob in Sv. Jurij. Cesta je že več let v takem stanju, da ni mogoče niti prazen voz izpeljati z močno živino. Mariborski oblastni svet bo gotovo upošteval željo in prošnjo občinskega odbora, ako se bo v primerni obliki predložila! Siromaki smo, zato pa si moramo pomagati!
Rajhenburg. V lepi vasi Strajne v bližini podružne cerkve svetega Ahaca je nemila smrt utrgala Zemljakovi obitelji pridno, vzorno krščansko gospodinjo. Pokojna je bila silno skrbna mali svojih ljubih otrok za njih duhovno in telesno dobrobit. Z vztrajno in zaupljivo molitvijo je izprosila petero svojim otrokom redovne poklice. Dva sina sta v redu č. o. trapistov v Rajhenburgu. eden je že duhovnik, drugi pa še bode v kratkem postal. Tri hčerke opravljajo angelsko službo kot usmiljene sestre, ena pa je že pohitela v nebesa, da je tam ljubko mater sprejela. Celo življenje pokojne je bilo sama dobrota za moža — za otroke — za sosede in za vse, ki so jo poznali. Lepo življenje — srečna smrt. Bila K h koncu na sušici bolana, na telesu polagoma hirala, na duši pa se vedno utrjevala s pogostim svetim obhajilom. Prav na smrtni postelji je prejela še sv. Popotnico in se tako popolnoma pripravljena ločila od svojih domačih v nedeljo, 29. maja 192'. Pogreb se je vršil v torek iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Ahacu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev ter raznega ljudstva in pa tudi oibeh sinov trapistov. Ob grobu ji je spregovoril poslovilne besede domači g. kaplan in pevski zbor šole Sv. Antona je zapel »Vigred«. Mnoge matere so se solzile, ko so videle, kako se dobro vzgojeni otroci ležko ločijo od dobre mamice. Počivaj t miru blaga mati - domači obitelji pa iskreno sozalje.
53899153482353534823232323535323234848484848232323532353484853484823480002000200010000001105021108110105050002
Raše. Desetletnico majniške deklaracije je tukajšnje Prosv. društvo s sodelovanjem Onov in Orlic lepo proslavilo. Društvena dvorana, katero so sestre Orlice krasno okinčale, je bila častno napolnjena. Proslavo so otvorile Orličice s pesmijo »Tam, kjer teče bistra Zilja*. Vrstile so se deklamacije in petje. Občinstvo je bilo posebno ob petju in deklamacijah Orličic ginjeno. Nato je stopil na oder, burno pozdravljen, gospod poslanec Zebot, duša de-klaraoijskega gibanja na slov. Štajerskem, takratni urednik »Slov. Gospodarja«. V izčrpnem, globoko zasnovanem govoru je podal zgodovino narodnostnega boja ter povdaril pomen majniške deklaracije na potek političnih dogodkov. Njegovim izjavam je občinstvo sledilo z napeto pozornostjo. Nato so bratje Orli podali krasno televadno, simbolično točko »Lepa naša domovina« ob petju Orličic in občinstva, na kar se je član Prosvetnega društva zahvalil g. poslancu Zebotu ter se v vznesenem govoru spomnil neodrešenih bratov onstran državnih mej in deklamiral Gregorčičevo »Zedinjena Slovenija«. S tem je bil prvi del proslave zaključen. Sledila je prijateljska zabava, tekom katere so nastopili še razni govorniki, vzklikali našemu voditelju dr. Korošcu, kakor tudi g. poslancu Zebotu. V prijetnem razpoloženju se je zabava proti mraku zaključila. Vse je bilo lepo, le tega marsikdo ne more pojmiti, kako da je ruška podružnica Jugoslovanske matice prešla slovesen dan obletnice s takim omalovaževanjem; ne enega koraka ni storila za proslavo tega znamenitega dne. Prav tako ostala narodna društva. Niti ene zastave ni bilo v Rušah razobešene; če pa pride na zborovanje zbor učiteljev, pa je vse v zastavah. Na tak način lahko izgubimo vero v njihov »nacionalizem«! — G. urednik Eržen je prišel pretekli teden v Ruše, da bi dobil za svojo zavoženo kulturnobojno politiko zaveznikov. Navduševal je socialiste za odpad od vere. V to svrho je pogreval stare laži o papežih, Mariji, duhovnikih itd. Kakor čujemo, jih je menda res nekaj pridobil za sebe. Za te ni škoda: suhe veje na drevesu sv. Cerkve. Treba pa je pripomniti, da je javno mnenje proti njim. S tem činom so se socialdemokrati pokazali v pravi luči. Izgubili so poslednji kredit. Nam je prav! Sami si kopljejo jamo! Ljudje se le sprašujejo, kako da je dal g. Dolinšek na razpolago prostore za takšno skupščino. Je tudi dobro, da se izvede ločitev duhov. — Ukinil se je z 31. majem oddelek finančne kontrole ter bil premeščen v Maribor, Slomškov trg. — Novo hišo je začela graditi občina. Delo je že v teku. Poslopje bo enonadstrop-no; namenjeno je za ambulatorij in stanovanja.
Pameee. Odlikovanje zaslužnega zadrugarja in javnega delavca. V Mislinjski dolini se je vršila v nedeljo velepomembna slavnost. Ze prejšnji večer je streljanje s topiči v Pamečah oznanjalo važno slovesnost. V nedeljo se je slavljenec župan L. Pogač v Pamečah v spremstvu narodnega poslanca Pušenjaka, občinskega odbora in večjega števila uglednih mož iz Pameč na okin-čanih avtomobilih in vozovih pripeljal v Slov. Gradec, kjer je kljub slabemu vremenu množica ljudstva pričakovala slavljenca. V ozaljšani dvorani na glavarstvu se je izvršilo odlikovanje g. Pogača z redom sv. Save. Navzoči so bili zastopniki vseh uradov, duhovščine, okrajnega zastopa, okr. hranilnice, oblastna poslanci in skoraj vsi župani iz okraja. V imenu vlade je odlikovanje pripel slavljencu na prsa g. komisar Ajlec, ki je v krasnem govoru orisal skoro polstoletno delo odlikovanca za splošni blagor. Poslanec Pušenjak je slavil zasluge odlikovanca kot zadrugarja in gospodarskega delavca, poslanec Guzej pa je izročil pozdrave in častitke Županske zveze. Po slavnostnem činu so se udeleženci podali v cerkev k slovesni službi božji, med katero je lepo pel slovenjgraški pevski zbor. Nato so se v spomin na redko slavnost dali vsi udeleženci slikati. Sledil je banket, katerega se je udeležilo okrog 60 gostov. Zastopani so bili vsi uradi, duhovščina, gospodarske korporacije, okrajni zastop in občine. Spregovorilo se je mnogo navdušenih zdravic na čast slavljenca in njegove žene, ki je prisostvovala vsem slavnostim, a v zahvalo njegovim sotrudnikom, spomnijalo se tudi majske deklaracije itd. Govorili so zastopniki oblasti, duhovščine, poslanci, zadrugarji, zastopniki okr. zastopa, mnogih občin, okrajne hranilnice,, celo zastopnice ženskega spola, ki so slavile dolgoletnega javnega delavca in njegovo ženo. Slavnost se je najlepše izvršila in ostane v neizbrisnem spominu vsem udeležencem. Največ zaslug za krasen pote slavnosti, za vse priprave itd. ima oblastni poslanec T. Ovčar.
Škofjava9. Tukajšnji župan je izjavil, da brez sedanjega obč. tajnika ne bi mogel biti župan. Tako torej, takšnega župana imamo v Škofjivasi, on je absolvent kmetijske šole, kakor se sam ponaša, pa po tej njegovi izjavi mi sklepamo, da sploh ne more biti za župana na tako obširni občini kot je Skofjavas, po drugih občinah so gg. župani popolnoma neodvisni od tajnika, samo pri g. Kožuhu je izjema. Akoravno je obč tajnik g. Ferk razumen mož, vendar ne bi smel biti župan od njega odvisen. Za sedanjega župana je najboljše, da se ga upokoji brez penzije in na njegovo mesto postavi moža, ki bo delal tako, da bo v interesu občine, kakor bo sklepal obč. odbor v svojih sejah in bo popolnoma neodvisen od raznih oseb, pa naj bodo še tako razumne. Bodoči župan mora biti popolnoma neodvisen in v občinski pisarni med uradnimi urami popolnoma nepristranski.
Šmarje pri Jelšah. Spoštovani gospod urednik. Zopet se oglašam ▼ Vašem listu, in sicer z veliko in veselo novico. Zadnjič sem Vam poročal o preroditvi šmarskega Orla in da je temu res tako, priča današnji dopis. Letos je maja preteklo ravno deset let, ko je t dunajskem parlamentu pred zbranim državnim zborom priljubljeni voditelj slov. naroda naš dr. Korošec podal majniško deklaracijo. Šmarska orlovska družina bo proslavila spomin na ta zgodovinski dan s prvo skupno akademijo. S to telovadno akademijo hoče pokazati naša orlovska mladina sadove svojega truda. Naš program je čist, lep kakor jutranja zarja. Naša pota so poštena. Ni nas strah pred svetom pokazati, da smo družina katoliških Orlov. Prijatelji naše organizacije, domače in sosednjih župnij, iskreno vabljeni. Šmarska orlovska mladina Vas dne 19. junija in vsikdar sprejme s prisrčnim orlovskim Bog živi!
1 VOZNI HED 1
| | veljaven od 15. maja 1927 se dobi v I | I J prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA [ j (( y_MgLIibpru. Cena za komad Din 2 —.
Čujte in glejte! Znamka Schicht in terpentin jamčita, da je to najboljše milo. Le to milo zahtevajte od svojega trgovca.
Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vam! Elsafluid? da samo Elsafluid! To, že skozi 28 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo od znotraj in od zunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z Elsa-fluidom krepi in jači Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati pre-hlajenju in Vam pripravlja užitek. — En sam poizkus je spreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev Elsafluid: Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici za 63 Din, ali da Vam pride še cenejše: 12 dvoj-■atih ali 4 velike specialne steklenice za 99 Din, pri lekarnarju: Engen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg št. 341. Hrv.

ifSSViŽ ' •■••'• ■	«••i w •>.......*-
V. -	* •■:; , ■
Tretja odlika.
terpentinovo milo
Pranje s tem milom osvežuje v kuhinjski sopari, pa tudi perilo d>ši prijetno in sveže.

1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezatL
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila
Januš Goleč:
Rožmarin.
Poleg nageloka se veseli med slovenskim narodom rožmarin največje priljubljenosti. Narodna pesem širi privlačnost rožmarinovega vršička, fant se okiti z njim, ko uka na nabor in pri podaji roke izvoljenki pred oltarjem, slovenske pobožne romarice vežejo šopke iz duhtečega rožmarina, katere poklanjajo Kraljici nebes. Simbol fantovske korajže, obljube zakonske zvestobe in prisrčne po-božnosti je — rožmarin. Ne najdeš zlahka urejenega kmet-skega vrta, na katerem ne bi zelenel rožmarinov grmiček, katerega skrbno neguje nežna dekliška roka. Da, rožmarin je slovensko zelenje.
Z blagopokojnim g. župnikom Volčičem, ki je .ponesrečil smrtno pred leti na Dravi pri Breznu, sva se vozila še pred vojno po Koroškem. Iz Beljaka sva se peljala po tedaj novi železniški progi mimo Bleda v Gorico. V skupnem vozu smo sedele štiri osebe. Nama nasproti se je naslanjala na romarsiko korbico že postarana ženica. Iz belo pokritega jerbasa je dehtel košat šopek iz rožmarinovih vršičkov. Mamca je nama zaupala, da je Korošica, ki se pelje do Bleda in od tamkaj bo romala peš k Materi božji na Brezje. V mlajših letih je bila vsako leto na Višarjah, v visoki materinski dobi ne zmaga več višarskega hriba in je preselila božjepotno dolžnost na bolj zložno Brezje.
Na drugi klopi v istem vozu sta sedela eden drugemu nasproti gospodična in gospod, ki sta se pomenkovala slovenski. Njuni pogovori niso potekali preveč ljubeznivo, ker je vzbudil parkrat našo pozornost rezki:
»Ti si kriv, Ti si me varal in jaz danes ne morem več drugače!«
Sopotnika sta morala biti dolga znanca, ki sta se sešla slučajno med vožnjo in sta obujala spomine, ki so plesali krog prevare v ljubezni. Romarica je nate zal a v ženski radovednosti ušesa proti sosedoma in nama šepnila:
»Ta je ne bo preprosil, prehudo jo je ogoljufal.«
Midva s tovarišem se nisva zmenila za usodo nekdanjih zaljubljencev in tudi mamca so krenili v besedi na vsakdanji kolovoz presoje vremena ter letine.
Pred postajo Podrožca je vstopil sprevodnik, zaprl skrbno okna, začel se je oni dolgi predor. Lokomotiva je brlizgnila na rezko, potegnili smo se pod prevrtano skalovje, objela nas je tema in vsi smo obmolknili . . . Prav v tišini je drvel vlak po predoru in šele čez nekaj časa se je razlezlo od strani naših sosedov pritajeno šuštanje. Kar naenkrat nas je vzdramil odmev poljuba — še bolj glasne zaušnice in nato zopet vse mirno . . . Romarica si je iz-buljala oči proti sopotnikoma, ki se nista več ganila . . . Gospod je naslonil glavo v kot pri oknu in čez par minut nas je zmotilo iz tišine glasno smrčanje človeka, ki je pravkar zadrotal trdno od utrujenosti.
Molčali smo vsi, sopotnik je smrčal, mamca so nekaj brskali po košarici, a niti šepnili niso kake opazke o klofuti in navideznem trobentajočem spanju.
Pod utisom resnosti udarca ter moške užaljenosti smo čakali vsi v tihi svečanosti na konec predora. Komaj so po-
Molitveniki —
Vsem botrom in botram priporočamo, da dajo namesto ali pa vsaj poleg drugih spominkov na sv. birmo gotovo tudi molitvenik. Ker pa je na dan sv. birme najbolj nerodno se prerivati pri stojnicah in knjige pregledovati, zato si raje kar naročite katerega izmed sledečih molitvenik ov iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5:
Pri Jezusu, rd. obr. 9 Din, zl. obr. 15, 28, 38, 42 30, 54 Din. Češčena Marija, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 18, 19, 47, 52 Din. Rajski glasovi, zl. obr. 39, 43, 46, 52, 58, 62 Din. Nebesa, naš dom, zl. obr. 52, 60, 68, 80, 90 Din. Oče naš, rd. obr. 8.75 Din, zl. obr. 22, 30, 35 Din. Angelček, rd. obr. 7.50 Din, zl. obr. 26, 32, 23, 34, 40 Din. Kam greš, rd. obr. 10 Din, zl. obr. 22, 30 Din. Ključek nebeški, rd. obr. 20 Din, zl. obr. 25 Din.
sinili prvi žarki dnevne svetlobe skozi okno našega voza, je hušnilo bable po koncu, potegnilo iz košarice rožmarinov šopek, se približalo dretarju in mu začelo vleči duh-teči šopek pod nosom semtertja s krohotajočo opazko:
»Kaj spite? Ali res spite? Vam nič ne diši rožmarin?«
Razljuteni gospod je planil po koncu, si uravnal kolena, pograbil klobuk in siknil proti romarici:
»Prokleta baba, še v spanju ne da človeku miru!«
O ti križ božji, ženšče je zacepetnilo z obema petama, dvignilo šopek potniku še enkrat pod nos z jeznim svarilom:
»Misliš, da sta tvoj nos ter obraz res za rožmarin duh-teči, ne, za klofuto — goljuf!«
Sopotnik je ostavil z zaloputom vrat naš vagon, romarica je sedla nazaj h košarici, gospodično in naju je osupnilo prehitro menjavanje nelepih prizorov in dejanj.
Neustrašeno bable si je opomoglo koj iz žaloigre in razkladalo:
»Prav ste imeli, gospodična, da ste potegnili tega li-zuna po licu. Ga sicer ne poznam, pa citati mu je z obraza, da je goljufivi barantač z ženskim srcem. Pri odmevu zaušnice z lizunskega moškega obraza se mi vedno vzbudi tudi sedaj na starost ta-le spomin: V spremstvu matere sem romala kot dekle na Sv. Višarje. V romarski košarici sem nesla seboj za Marijin oltar rožmarinov šopek kakor danes. Pridružil se nama je med potom sosedov Bošt, ki me je prosil tako dolgo, dokler mu nisem podarila rožmarina. Mati seve niso videli, da je sedel šopek na nepravo mesto. Na povratku z božje poti je stopila k meni ona kr-mižljava Holcova Zala, mi potegnila z rožmarinom pod nosom, me pljusknila z roko po licu ter se obregnila:
»Tako-le diši rožmarin, s katerim si hotela na božji poti omamiti mojega Bošta!«
Pognala je pušeljc materi pod noge, se zavrtela na peti in se obesila na Bošta, ki se je robato zakrohotal za menoj.
Moja mati, ,ki so bili priča vsemu, marelo po koncu in po meni nedolžni je začelo padati na posmeh vseh romarjev, dokler ni bil dežnik na kose. Mati so imeli sicer prav; kriv je bil moje dvojne sramote goljuf Bošt! Od tedaj mi zapleše po srcu, ako vidim ali slišim udarec ženske dlani po moškem obrazu.«
Vlak je postal. Obe sopotnici sta se odpravili na izstop. Bable je še reklo pri odhodu:
»Tako je, gospoda! Nič ne de, če znata tudi vidva, kak duh razširja rožmarin, ako ga drži v rokah v življenju od moškega varana ženska roka.«
Ko sta bili obe že iz vlaka, sem videl, kako je prijela mamca gospodično pod roko, jej nekaj pravila, segla v košarico po šopek in jej stisnila polovico rožmarina v znak priznanja za neustrašenost, ker je maščevala javno v železniškem vozu moško prevaro ter drznost.
Rajni g. Volčič je bil čudno resno zamišljen po tem doživljaju. Šele enkrat proti Gorici se je vzbudil iz molka in mi rekel:
»Dobro si zapomni, kar si videl ter slišal danes. Res je, kakor poje narodna:
Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen, al' pa suh!«
K Materi, rd. obr. 21 Din, zl. obr. 25 Din.
Slava božja, rd. obr. 7 Din, zl. obr. 13, 15 Din.
Bogu, kar je božjega, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din.
Kruh življenja, rd. obr. 12 Din, zl. obr. 28 Din.
Hoja za Kristusom, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 24 Din.
Zdrava Marija, rd. obr. 15 Din, zl. obr. 22, 30, 40, 44 Din.
Jezus na Križu, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din.
Bog s Teboj, zl. obr. 16, 18 Din.
Kvišku srca, zl. obr. 28, 43 Din.
Večna molitev, rd. obr. 40 Din, zl. obr. 60 Din.
Za Jezusom, zl. obr. 30 Din.
Svetilnik na morju življenja, zl. obr. 20 Din.
Zgodi se Tvoja volja, rd. obr. 22 Din, zl. obr. 50, 40 Din.
Isti molitveniki se dobijo tud v podružnici Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
— najlepše birmansko darilo.

M. ROPAŠ, CELJE
t ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK! [Uglašanje: in vsa ¡popravila strokovno.
725
ZNIŽANE CENE I
V PTUJU IN OKOLICI
so takoj na prodaj:
1.	MPronadstropna stanmvanfsKa hiša
v Prešernovi ulici št. 27 z dvema stanovanjskima hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi manjšimi poslopji (drvarnica, pralnica in vrtna hišica); vsa zazidana ploskev 338 m», poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 m' ter lasten vodnjak.
2.	Unonailttroitna rila v Vičavi, hiš. št. 50/I, oddaljena od Ptuja 15 min., z zidano teraso, zazidana ploskev 198 m', poleg vile vrt in zemljišče 3224 m'; 6 sob, lasten vodnjak.
3- M*rltHtna tliša v Vičavi, hiš. št. 24, štiri sobe; zazidana ploskev 51 m', z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4554 m'.
4. JPrimtnu hiša na Zg. Breeu ("vložek št 421 s parcelo 3213 m*.
Zet O ugodni plačilni pogoji !
Del kupnine ostane lahko vknjižen.	722
Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna
DR. A. REMEC, PTUJ, MINORITSKI TRG
[Posledice so strašne
Uikdar prepozno, nihdar prezgodaj»
ne pridete, ako iniate zanesljivo uro 1z švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjeve ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. Brezplačno prejmete veliki ilustrovani di-^	_	-«ss»' ^ vot-cenik, ako javite.
"	«S$E>	«33»	svoj točni nasiov raz_
Ipošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare, solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, ^«kor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.	*
4
če se zanemari pravilno negovanje celega telesa. Ze naši očetje in dedje so vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega „Elsa-fluida" krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgnenje in umivanje z Klsaficidom nas obdrži sveže in in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine. S svojo mnogostransko uporabo se pokazuje Elsafiuid od zunaj in znotraj vedno koristnim kot staro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte 7,a poizkus t lekarnah in odgovarjajočih nrodajalnah izrecno „Fellerjev" pravi Elsafiuid, v poizkusnih stekleničicah po 6'— Din, dvojnatih steklenicah po S-— Din tli specijalnih steklenicah po 26'— Din. — Po poŠti pride iem cenejše, čim več se naroči naenkrat. Z zarojnino in poštnino vred stane:
9 poizkusnih ali S dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61'— 87	.	, 18	, H .	. 133--
ii	, 36 ,	. 12 .	. 250--
Din
Naročila nasloviti razločno takole:
Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, Elsairg št. 341 1549	Hrvatska.	- Fl. IV.
Da se mi fine otročje nogavice ne po-j kvarijo, ker imam ogromno zalogo, prodam iste začasno po čudovito nizki ceni
K. Stenueckt, Celje
Cirilova knjižnica
obsega sedaj sledeče zvezke:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano).
2.	Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovenski Piemont, —
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi narod-
nega preporoda, Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
—	II. del, Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.—.
—	III. del (v tisku).
9.	A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—.
12.	E. R. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.-.
13.	Elza Lešnik: »Šumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vo-
jaka, Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov —
Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom (tisku).
21.	Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora —
Din 20.—.

Kot prva pomoč pri obolenju prašičev ter v zabran-jenjerdečicese je izkazal v neštetih slučajih kot edino uspešno zdravilo
SADNIKARJEV ZDRAVILNI PRAŠEK ZOPER OBOLENJE
PRAŠIČEV. To vedno učinkujoče aleopatično sredstvo, očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! 1 zavoj 12-- Din, 10 zav. 100 Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju. Izdeluje in razpošilja z natančnim navodilom samo Lekarna Mr.Stanko Hočevar,Vrhnika št.lOI. B*"	V zalogi so vsa druga zdravila!	758"W8

H.iWIff » ','P"!
rrn*

m
S'Zadružna gospodarska banka d. d. s
Podružnica Maribor.
i lasts! BBiQigralBQi jwlsii, Bletaiirosa eesta 6. pred fren ¡Sfcansfeo cerSisIio. a bvrSoie ess čsnfas posle adl^olantnele. — tiaigjgfc obrestcsanls v!qq na {¡¡liižics iu v tžkoEem raCimn. b a ^Pooblaščeni prodaialsc srečk državne razredu« loterije,. a
&*S*M*)BBBBBBBBBBBB£ 't.
LEP GOZD
za sekati, bukov, smrekov in borov, les ca. 5V» oralov v Ceršaku se proda.
Vprašati pri 691
IVI« Jelenku
trgovec Št. 11 j v Slov. gor.
m
Naložite dena * le pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi z neomejeno zavezo
Cankarjeva u!Ica St. 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem vol u«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	58
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
Tiskar: Tiskarna «v. Ciril« v Mariboru, predstavnik A
---
OffluMu/te r	tmosfnnlnrin !
m
Poskusno oranje
z najnovejšimi SACK'ovimi plugi za težko in lahho zemljo
se vrši
na Kmetijski šoli v Sv.Jurju ob juž. žel. dne 11. jun. 1927
in
pri Srednji vin.in sadj. šoli v Maribor 11 dne 18. jun. 1927
Začetek oranja v Sv.Jurju kakor tudi v^Mariboru pribi, ob pol 9. uri dop.
Vabijo se vsi prijatelji spodarstva, da se te poučne prireditve
Domača tovarna kos
Slo*enjgi*adec
Ustanovljeno 1773 i5C* li-
tlela/e /y	nedoseženo
DC	r	dobre resi!
Dobiva se	792
D« RAKUSCH9 CELJE
Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan drova 13.	787 1—10
Kovčeki in potne torbice vseh vrst in velikosti najceneje pri Ivanu Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 788 1—10
ju
T
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge	¡K
obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu	¡p.
dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišlje-	¡p
niki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranil*icah,	|§f
ki nam nudijo najboljšo varnost.	779	¡U

Vsi ljudje
velllimmajhn
govore o prodaji pri tvrdki
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tam kaj po zelo nizkih cenah na -boljše blago.	7 .
m
Denar naložite
«ar najboljše in najv&racjft«
Spodnjesfajershi ljudski posoiflalti
Stolna
v Mariboru
6 r.Liu Stolna uliti i
UmtHii HcebIIcž vlogs km wmti 6°L
trimesečno sipini 8°/.

■ BB
B
¡rt «sj
.2
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
NaznaniloI	i H
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sufcna, za ženske in moške obleke.
V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi-plašče v, športnih jopičev in usnjatih sukenj.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celje, Kralja Petra c. 15.
.8
5 „»«S ki je posvečen presv. Srcu mesec Jla*» '¡J» Jezusovemu, priporočamo, da postavite v svojih hišah lepe podobe in kipe
PRESV.SRCA JEZUSOVEGA!
Te pa dobite v Tiskarni sv. Cir la v Mariboru. Koroška c. 5 in Aleksandrova c. 6 po sledečih cenah.
Podobe Srca Jezusovega in Marijinega kakor tudi druge stanejo:
Velikost v cm: 19X26 24X3^25X38 32X42 39X51_J7X63 54X78 Din 2— 3 — 4-50 6 — 9— 13'—
Kipi Srca Jezusovega in Marij., Lur. Marije in Brezmadežne
stanejo brez poštnine: Visokost v cm: 30 87
42
50
65
85
100
Din 55 - 77-- 88— 150— 240— 500- 1050—
Hrovatin, poslovodja v Mariboru. - Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. - Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospodarja«, predstavnik: Jaouš Goleč, novinar v Mariboru.
—.
55555555555555555555T5555555555555555555555555555555
020002010000020100010200020100020101025323020101010011
01010102020202020101010101000102010202000000000101