j I Irtti i^nrimi tu fitrfg«
_______NEODVISEN LI8T ZA SLOVENSKE DELAVCE t AMERIKI.
-----— J
m. mM.	■	&č
LETO XI. ~ VOL. XI.
CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, NOVEMBER 13th 1918.
NO. 133.
-
Predsednik Wilson je oznanil
■. • .
f kongresu mirovne pogoje katere je sprejela Nemčija.
Vojne ni več. Na vseh frontah sveta je zavladal mir. Od začetka te silovite vojne, od avgusta 1914., pa vse do i!, novembra, 1918., ko je bila vojna uradno zaključena, smo bili trdno prepričani, da mora biti zmaga zaveznikov, ker je le edino taka ziriaga mogoča. Na strani zaveznikov je bila pravica, na strani Germanov krivica. Zavezniki so se borili s svetlobo, Nemci s temo, zaveznjki so povdar-jali demokracijo, Germani pa "Gottesgnadentum" in av-tokračijo.	<
Militarizem leži v prahu in teško je vrjeti, da je kje kaka sila sedaj ali v bodočnosti, ki bi ga zbudila, da zopet zastraši Evropo. Cela vrsta osvobojenih narodov prosto diha, prvič po dolgih stoletih.
Teške čase smo doživeli, imeli smo ogromne poraze, Črni dnevi so se nam prerokovali, ko je zbruhnil militarizem Prusije, ki se je pripravljal štirideset let. Tuintam je morala pravica utihniti, in meč ji je rezal globoke rane. 1 oda obupali nismo nikdar. Vselej smo bili prepričani, da pride dan svetlobe, da pride jutro zarje, dan zmage. In prišel je.
Ne bodemo pisali članke danes in podajali o zmagi. Kaj pomeni mir za vsakega človeka, se je videlo, ko je ljudsko veselje zbruhnilo spontano, naenkrat, čisto, iskreno, odkritosrčno Ijlidsko veselje.
Poglejmo pod kakimi pogoji so Nemci podpisali mir, 1a vidimo kako globoko so padli, kako silno so kaznovani za svoje zločine.
Predsednik Wilson je v pondeljek popoldne šel pred zbrani kongres, kjer je naznanil kakšne mirovne pogoje so dobili; Nemci, katere So podpisali. Predsednik je dejal:
V teh teškiH dnevih hitrih in nezaslišanih sprememb, mislim da bo nekoliko olajšalo čut moje odgovornosti, dr osebno naznanim vam nekaj, večjih okoliščin položaja, s katerim moramo računati, . Nemške oblasti, ki so bile na vabilo vojaškega koncila v dogovoru z maršalom Foch, Is sprejele in podpisale pogoje premirja. Ti pogoji sp sledeči:
PKVi ODDELEK. , Vojaška določila na zapoditi fronti.
1.	Prenehanje'vojskovanja na suhem in v zraku* Sest ur potem, ko je pogodba podpisana.
2.	Takojšna izpraznitev zasedenih dežel: Belgije, Francije, Alzacije-Lotrlngije, Luksehburga, kar se mora zgoditi tekom štirinajst dnij, po podpisani pogodbi. Nemške čete, ki do tedaj niso zapustile omenjenih krajev, postanejo vojni ujetniki. Zavezniki in ameriške čete skupno bodejo zasedli izpraznjene pokrajine. Vse gibanje čet in izpraznitev se bo kontroliralo po posebnih določilih v tej pogodbi.
3.	Vse osebe, ki so bile od Nemcev odstranjene iz njih domovine, a)i zaprte ali pridržane kot talnikl, se morajo tokom štirinajst dnii vrniti v svoje kraje.
4.	Nemci morajo v dobrem stanju izročiti zaveznikom sledoče orožje: 5000 topov, 2500 lahkih, 2500 teSkih, 30.000 strojnih pušk, 2000 zrakoplovov. To orožje se mora izročiti četam zaveznikov in Amerike glasom podrobnih določb v teh pogojih..
r 5. Nemške, oblasti morajo sprazniti vso deželo, ki leže na levem bregu reke Rene. Te debele na levem bregu bodejo pod upravo lokalnih oblasti), in pod kontrolo čet zaveznikov in Amerike, katere čete zasedejo to ozemlje. Okupacija teh krajev bo določena po garnizijah zaveznikov in Amerike, ki imajo zasedene glavne prehode preko reke Rene, in sicer pri Moguču (Mainz), Koli-nu, Coblenzu skupaj z mostovi v teh krajih, v okrožju trideset kilometrov desnega brega. Nevtralna zona jse postavi na desnem bregu reke Rene, med reko in črto potegnjeno z njo 40 kilometrov do vzhoda meje Nizozemske in paralelno do Gernshefma. Izpraznitev po so-Vttažn&u, všeb pore n ski h okrajev se, mora izvršiti v na-pogodbi. (Tu je predsednik prekinil svoj govor, kajti v dokumentu, katerega je čital, je bilo mnogo napak, in slovnica je bila jako slaba, kot se more videti tudi iz prestave. Prej je omenjeno, da morajo Nemci izprazniti zasedene kraje v nadaljnih 11 dnevih, skupaj torej 25 dnij, toda v dokumentu se bere: skupaj 19 dnij).
6.	Iz krajev, katere sovražnik, zapusti, se ne smejo fseliti prebivalci; nobene škode ali nadlege ne sme delati
sovražnik prebivalcem, ničesar ne smejo uničiti ali poškodovati. .Tekom časa, ko izpraznuje sovražnik zasedene kraje, morajo ohraniti vse vojaške postojanke nedotaknjene, kakor tudi vsa skladišča živeža, municije in druge vojne opreme. (Vsa hrana mora bit! puščena na mestih kakor je za civilno prebivalstvo. Ceste in prometna sredstya vsake vrste, železnice, vodna pota, glavne ceste, mostovi, brzojavi, telefqni se nikakor ne smejo poškodovati.
7,	Vse civilno in vojaško moštvo, ki je sedaj zapos-. Ijeno pri teh papravah, mora ostati pri njih. Pet tisoč lbkomotiv, petdeset tisoč železniških vozov, in deset tisoč motornih trukov v. dobrem stanji) z vsemi potrebnimi stranskimi delt se mora izročiti zaveznikom tekom vjiobe, ko izpraznijo Nemci Belgijo in Luksemburg. Železnice Alzacije-Lotringije se morajo ob istem času izro-
fiti zaveznikom, skupaj z vsem moštvom, ki je ebilo jtam zaposljenopred vojno. Vse zaloge premoga in mate-!*rijali za vzdrževanje železnic, vse popravljalnice in signali morajo biti nedotaknjeni in v^dobrem stanju ves čas,
M*. «*>.»*. '
.	i E nt	••-*•
Cleveland je praznoval premirje. Nabori vojakov so prenehali
Ogromna vojna razstava se uradno otvori v soboto, 16. novembra. Nikdar v sve-' tovni zgodovini ni bilo še enake razstave. Kljpb temu da je vojna končana, pa bo-dete radovedni, kakšno oro-j žje so rabili v tej vojni, in kakšno orožje so zaplenili , Amerikanci Nemcem in kaj- ■ zerju. Vstopnice na vojno ra-stavo se prodajajo v našem uredništvu samo do sobote do 3. ure popoldne. Veljajo 25 centov. Od tega dneva naprej so vstopnice po 50 cts. Pridite hitro, vzemite jih mnogo, ker vsak otrok, žena mož mora imeti svojo vstopnico. Sedaj so po 25 centov, v soboto popoldne po 50 centov.
Vojni tajnik Baker je izdal povelje, da se ' nikogar več ne bo klicalo k vojakom. 300.000 mož bi moralo ta mesec odpotovati v vojaška taborišča. Kdorkoli je odšel v vojaško taborišče do pondelj-ka ob 6. uri zjutraj, ostane pri vojakih, in od tedaj se ne bo nikogar več klicalo. To se tiče samo iftfarttfcrije, afti-lerije in konjeništva. Prostovoljci se; sprejemajo še vedno v mornarico in k mari-nim. V mornarici bodejo še več kot eno leto potrebovali mnogo moštva, in Če se rte oglaSl dovolj prostovoljcev, bodejo kličanl ipožje in fantje na preiskavo.	-
—Dve leti bo vzelo, da bo vša Amerika demobilizirana in da zavladajo zopet razmere kakor so vladale pred voj: no. Vsak vojak, ki bo sedaj odpuščen iz, armade, ne bo odpuščen za stalno, ampak samo dopust za nedoločen čas. Ce se pojavi pofteba, se mora nemudoma zopet ogla-siti pri svojem vojaškem poveljstvu, dokler ne dobi od vlade konečnega dopusta.
—Josip Šinkovec Je dobil poročilo od vlade v waahing-tonu, da, je bil na bojišču v Franciji ubit njegov brat Rudi Šinkovec, in sicer dne 12. oktobra. Rudi Šinkovec je bil doma iz Višja pri Ambro- j su, zapušča stariše v starem I kraju in tukaj enega brata. Bil je član dr. Zi M. B. To je četrti clevelandski Slovenec, ki je padel na francoskem bojišču. Naj se mu ohrani njemu in vsem drugim časten spomin I .
—Mir se je praznoval v Clevelandu nemirno. Bolj ra-ddstne, divje vesele, razposa-janej.množice človek še nik- . dar ni videl v svojem Življenju. Stari sovražniki so se objemali in poljubovali, smejali, prepevali, kričali in jokali. Od zgodaj zjutraj v pondeljek do polnoči in še potem, je .trajalo divje veselje. Če je kdaj peklo z vsem svoiim ropotom zbruhnilo nad zemljo, je bilo v pondeljek. Ne samo v mestu, ampak po vseh mestnih ulicah in cestah in stezah je staro in ■mlado za par ur znorelo. Začelo se je v- temi, in z vsako ' uro je ropot, pokanje, kričanje se večalo. Obešanje Mr. i Viljem Hohencollernskega, recte kajzer Viljema, se je ] vršilo na Vseh vogalih. Sam 1 satan je bil vesel v peklu, ker je videl, da zna množica na 1 zemlji bolje kaznovati grešnike kot njegovo peklensko veličanstvo. Kajzerja so stokrat zažgali. Njegovo rakev, ki je počivala na Square od septembra meseca, so fantje i od Cleveland Automobil CIu-ba znani pod imenom 'The
—County clerk Haserodt je bil tudi vesel Obiskal je skoro večino gostilen v "Ribnici", kjer je pogostil vsakogar, kdor je hotel piti. Na so-dnijl ni bilo dela, kdo se bo tožil na dan svetovnega miru—in Haserodt je bil vesel kot še nikdar.
—Mike Goldsmith, zastopi fcik Anierteaii Federation of Labor v Clevelandu, je mnenja, da so mokri zmagali v državi Ohio s 400 glasovi večine. Ve$t ni potrjena.
— VClevelandu so zaprli le enega človeka v pondeljek, ki je držal s kajzerjem. Izjavil se je, da "kajzer pride nazaj" in bo "sfajtal celo Ameriko. Ko je dobil nekaj kamnov v butico, se je umaknil in pustil kajzerja pri miru.
—Frank J. Tageart je vložil na Common Pleas sodni ji tožbo za $1.800.000 odškodnine napram Cromweel Steei Co. v Clevelandu. Taggart pravi, da je opravtteti do te-denarja kot odškodnino, ker je pre8krbel naroČila za izdelavo pušk mpenjeni kom-paniji.
—Društva imajo zopet lahko svoje redne seje. Vsa določila tozadevno so odstranjena. Kajzerja, vojsko in influence, vse skupaj je vrag pobral na en dan;
—V torek je fcladal mir v
Wrecking Crew", odnesli v slovesni mrtvaški paradi do jezera, kjer so rakev treščili v vodo. Clevelandski mesarji so se zvečer posebno pokazali v ogromni ljudski pa-J radi. Z velikimi noži in žagami so peljali na dvokolnici j ogromnega prasca, z zlato krono na glavi, iz gobca mu je visel železni kr)ž — in pra-, sec je bil mrtev, krona mu je pijano visela na glavi. Dan 11. novembra bo zapisan v zgodovini Cleveland kot najbolj divjega veselja. Cleveland je prekosil samega sebe. Vsakdo je pa mislil: En sam tak dan je bil in bo v zgodovini sveta. Praznujmo ga torej kakor najbolje vemo in anamo.
—Policija je dfcbila toliko oijancev v podeljek, da ni vedela kam z njimi. Nad 200 oseb, bogatih in jrevnih, najvišjih uradnikov; in pripro-rtir rokodelcev, fc je javilo na policijskih postajah s ponižno prošnjo, da jih zapro čez noč, ker so;,OTepijani, da bi šli domov. Nekateri so se bali boljših pologe, drugi so zgubili pamet in Jniso šli domov. Vse policijske ječe so bile polne v pon«ljek.ponoči, po dva in trije so spali v. tesnih celicah. w torek zjutraj so se zbhdllj|$ teško glavo, policija se ji® je smejala in, jih pustita lepo don^ov. Policija je bilmacvanredno blaga in dobrovjoljna, kdor je bolj razbijal, bolj so ga pustili pri miru.	,
I ^^ 11
I KJE SO: I
I Ich lind Gott	h ■
I Oborožena pert, I Militarizem, I Avtokracija, I "Bo$a milost", I Nemški mir. I Deutechland ueber I
Clevelandu. V pondeljek je bil proglašen mir v Evropi, vojska se je začela v Clevelandu, a v torek je vladal mir v Clevelandu in Evropi. Ljudje so "brihtali" svoje glave, mnogo delavcev je odšlo na delo, nekateri pa so sklenili praznovati cel teden:
—Čudovito malo število nesreč je bilo poročanih v pondeljek pri splošnem ljudskem veselju in metežu. Ena oseba je bila ubita, kakih petnajst povoženih od avtomobilov, sicer je pa vse v redu. Velik truck, last The Bingham Co. je zgubil kontrolo v pondeljek in je sunil v Ford potniški avtomobil pred Gr-dinovo trgovino s pohištvom, tako da je priletel Ford v izložbeno okno in podrl pročelje trgovine. Tudi mir ima svoje žrtve.
—Zavezniki potrebujejo živež, lak-ota se bo šele sedaj pojavila, ko je sklenjeno premirje. Zato pa Zjedinjene države ne bodejo odnehale hraniti. Potrebno je, in naša dolžnost vkot zaveznikov je, da preskrbimo za lačne ljudi . vEvropi kolikor mogoče živeža,
—Zvezini urad naznanja; Vsa določila, ki so bila dose-daj v veljavi proti Nemcem in. Avstrijcem, oziroma onim, ki so podaniki teh držav in niso postali tukaj državljani, ostanejo v veljavi. Vsa izredna določila vojne administracije so še vednovveljavi, in vsakdo se opozarja, da ne stori ničesar, ne j besedo, ne z dejanjem, kar bi škodovalo koristim Zjed. držav in pomagalo sovražniku. Mir še ni podpisan* dežela mora biti še vedno opazna, in vse do-lom, ki so bile v veljavi tekom vojne, ostanejo v veljavi Še šest mesecev potem, ko
bo podpisan mir. i ' t t
—Se eno liberty posojilo bo razpisano, ln sicer meseca aprila prihodnjega leta. Vojaki Zjed. držav morajo priti domov, in poleg tega ima vlada še ogromne obveznosti, katerih ne more rešiti, če ljudstvo ne posodi denar. Ra-ditega, ker smo zmapll, in ker ljubimo Ameriko* bodemo vsi pripravljeni, da se odzovemo ponovno klicu naše države.
—Ljudje,j^ranjje svoj denar. Kolikor ga ne bodete posodili vladi, ki bo od vas zahtevala ponovno posojilo, ga bodete potrebovali za pomoč svojimirtlHm domačinom,, rojakom, sorodnikom in prijateljem v osvobojeni stari domovini. Avstrijska vlada je vašim znancem in prijateljem pobrala vse. Na ameriške Slovence pade velika odgovornost, da pomagajo svojcem v stari domovini. Hranite torej svoj denar, nosite ga na banke, ne odnehajte pri delu, da bodete deležni blagoslova onih, ki so vam najbližji in ki se danes nahajajo v skrajni potrebi.
—Predmestje East Cleveland je vrnilo John D. Rockefeller ju $162.60, katere je "preveč" plačal za davke. O denarju, katerega John Rockefeller ni nikdar plačal v ljudsko blagajno, se molči.
Tekom oktobra meseca je bila z nekega ovtpmobila med 61. in 62. cesto ukradena suknja. Kdor jo pogreša je prošen, da se oglasi v našem uradu, kjer dobi nadalj-ne informacije.
Na veliki" jugoslovanski' skupštini v New Yorku, N. Y. dne 7, novembra 1918. katere so se udeležili Člani narodno-obrambnih organizacij,, Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srpske Narodne Odbrane, kakor tudi drugo občinstvo, je bila, potem ko so rtašl pr-voboritelji dr. Hinko Hinko-vič, član Jugoslovanskega' Odbora v Londonu, in Don Niko Grškovič, predsednik izvršpvalnega odbora Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C, razl^ila splošni položaj Jugoslovanov in raztolmačila odločno voljo celokupnega našega naroda v domovini, z! velikim navdušenjem spreje-ta naslednja. „
RESOLUCIJA: i
Z razloga, da je predsednik Združenih držav, Wood-row Wilson, dne 10. oktobra 1018. priznal v polni' meri upravičenost narodnih strem Ijenj Jugoslovanov po svobodi i!i povdarll, da imajo oni sami odločiti o svojih pravicah in o svoji usodi kot član velike družine civiliziranih narodov, in s tem priznal ne samo pravico samo-odločevanja, temveč tudi našo državno neodvisnost samo; z razloga, da je Hrvatski Sabor prekinil vsako vez ki je vezala naš narod s habsburško dinastijo in z avst-roogrsko vlado, Jugoslovanski Narodni Svet pa prevzel kot začasna vlada Jugoslovanov voditelj državnih poslov ter mu je kot predstavniku Hrvatov, Srbov in Slovencev položila narodna vojska prisego zvestobe;
z razloga, da je avstroogr-
ska mornarica danes pod
rrf ' t a ' t . •	. . ^ t fr*%
oblastjo jugoslovanske narod ne vlade v Zagrebu, ki jo je takoj ponudila Ameriki in njenim zaveznikom na raz* polago;
z razloga, da demokratski čut celega jugoslovenskega naroda, odgovarjajo duhu časa, nujno zahteva republK kansko obliko naše bodoče države;
z razloga, da smo se mi tu v Ameriki, uživajoč dobrote republikanskega sestava, prepričali potom izkušnje o njegovi prednosti;
z razloga konečno, da je bila v Zagrebu navdušeno aklamirana republika:
Zaključeno:
da naj se izrazi globoko občutena hvaležnost ameriškemu narotlu, jladi Zdngo? riin Šfržav Amerike v rote predsednika Woodrowa Wil-sona za tople simpatije, pomoč in priznanje opravičeni^ teženj Jugoslovanov po svobodi ter za priznanje neodvisnosti jugoslovanske države;
da naj se Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu v Zagrebu kot začasni jugoslovanski vladi izjavi, da smo z dušo in telesom z njo in da se obvezujemo na vsako moralno in materijalno pomoč, da se Jugoslovani iz bivše avstroogrske monarhije in iz Srbije in Črne Gore ujedi-nijo v eni nerazdeljivi demokratski republiki.
Pozivamo posameznike in vse jugoslovanske narodne * organizacije v Ameriki, da se Izjavijo v tem zmislu in da delujejo v to svrho ter daj
p OZ OVCjO 10 pOOOlSStiJO jU^O*
fewSLlX'kor JV
j T.Ti i—"—■ ■■■■»-r—^pi* . u Li ij i.	„«jj tff^i;i
Jugoslovanski Odbor za repchBko?
London, 12. nov. Nova nemška vlada, ki je v rokah socijalistov, ni stalna in je nezanesljiva. V zavezniških krogih nastajajo vprašanja, ali bo nova nemška vlada, ki je socijalistična, močna dovolj, da bo spolnila vse mirovne pogoje zaveznikov, ali bo sklenila nadaljno vojno. V gotovih uradnih krogih zaveznikov razlagajo pozive, nemškega časopisja zavezni-, kom, da slednji ne bi smeli! pritisniti Nemčijo ob zid, kot znamenje, da se Nemčija skrivej / pripravlja na novo vojno. Iz Amsterdama se br-| zojavlja posebna novica, kij je dospela iz Nemčije, ki pra-i vi, da je kajzer izročil nalašč vlado socijalistom, da skrije j svoje prave namene pred zavezniki. Poroča se, da kajzer ima Še vedno veliko moč v Nemčiji in skoro gotovo, da se zna kajzer vrniti. ^ London, 12. nov. Angleška admiraliteta je ujela sledečo nemško brzojavko, ki je bila poslana z nemške križarke
"Strassburg" in ki se glasi: Premirje, katerega je podpisala Nemčija, pomeni pogin Nemčije. Nemški kameradi! Branite svojo deželo pred u-ničenjem. Močno angleško brodovje je pred vhodom v Skaw. Vsi nemški submarini se morajo zbrati nemudoma v Sassnitz pristanišču.
Avstrijski ministerski predsednik, socijalist Adler, je bil ustreljen. Generalni štrajk je proglašen v Avstriji.
Nemški kronprinc je bil ustreljen, pravijo poročila iz Amsterdama, druga poročila pravijo, da je bil aretiran, ko je skušal pobegniti iz Nemčije. Kajzer je skušal pobegniti k Angležem, toda so ga nemške čete ustavile, nakar je pobegnil na Nizozemsko. Med potjo so vojaki streljali na njegov avtomobil.
Kajzer se je pripeljal na Nizozemsko. Njegovo spremstvo je Štelo deset avtomobilov, v katerih je imel važn? državne skrivnosti in svoje premoženje. Vlada Nizozemske je sklenila (cajzerja inter-, nirati, dokler ga ne zahtevajo zavezniki. Poroča se, da kajzer ne pobegne kazni, katero je zaslužil.
.vjgjp^v ft- :-'H. (fl^,,"''-''iva
Policija v Sarajevu je aretirala te dni več ?umjllvih mo-hamedanskih Žena. Ko so jih bolj natanko pregledali, so dognali, da so to le preoblečeni dezerterji.
za oouk v sredo, toda*vse ljudske javne šob se odpro šele prihodnji pondeljek, 18. novembra.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by tho Act of October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.	t
By order of tho President, A. S. Burleson, Postmaster General
Zavezniki se bojijo, da Remci ne bodejo spolni! vseh mirovnih pogojev.
■
^- 11J ' .'t----—:-'
V »1/rv A ur\GKiA A UCDIl^A
CLEVELANIISKA AMtKIRA
IZHAJA T PONDKLJM, BEKPO IN PETEK.
NAROČNINA.
- f3JOO I Z« Ct+Sd. po poHifMO J&aE%>ropo - £4.00 I Posamezna štrdHKa - Jp;
ta ikM, <i»M te tat ni m m MU« ■ tbniata
I SDWARD KAUSH, Publisher	£0£//S /. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
I Read by 25.000 Staremins ia fa Gty of Cleveland and elsewhere. | iUfertwar rates m request American ia spirit Foreign in language oily
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act tf March 3rd. 1879*
|	. 33. \vVd, Nov. 13. 19IK
Pogoji miru.
Nadaljevanj« 1/. prvo strani.
t dokler traja premirje. Vse kar so Nemci vzeli zaveznikom jim morajo vrniti. Tozadevna nota natančneje odloča o
8.	Nemško poveljstvo je odgovorno, da se odkrijejo |vse mine na ozemlju, katero izpraznejo nemške čete;
nemško poveljstvo mora pomagati, da se ti mine odkrije-jo"in uničijo. Nemško poveljstvo mora tudi odkriti vsa v uničevalna sredstva, katerih so se posluževali (kakor n. I pr. zastrupljevanje ali onečiščenje vodnjakov, in dr) pod kaznijo povračila.
9.	Zavezniki imajo pravico rekvizicije v zasedenih pokrajinah. Vse čete zaveznikov, ki zasedejo nemške de-
* Žele (rtfzven Alzacije-Lotringije) morajo biti vzdrževane na stroške Nemcev.
10.	Takojšna repatrijacija brez recipročnosti glasom | podrobnih pogojev, ki se določijo, vseh zavezniških in
ameriških ujetnikov. (To se pravi: Nemci morajo izroditi vse ujetenike zaveznikov nemudoma, toda zavezniki i ne izročijo Nemcem njih ujetnikov.) Zvezine oblasti in Zjedinjčne države razpolagajo z ujetniki kot sami želijo. <
11.	Bolhi in ranjeni, ki se ne morejo odstraniti iz i izpraznjenih krajeV, morajč dobiti oskrbo od Nemcev, in Nemci morajo ostati na takih prostorih z vsem zdravniškim materijalom.
DRUGI, ODDELEK.	;
Določila glede vzhodnih nemških mej.	j
12.	Vse nemške čete, ki se sedaj nahajijo V kakem teritoriju, ki je pr^d vojno spadfel Rusiji, Rumunfji ali /Turčiji, se motijo nrtiakniti v nemlke kraje kakor fe bilo
pred 1. avgustom, 1914.
13.	Nemlke čete se mbrajo netaudoma pričeti trmi- ' kati, in vsi nemSki inštruktorji ujetniki in civilisti, kakor tudi vojaški ajjentje. ki so .sedaj na ruskem teritoriju se '
; 1C Nemške čete morajo nemudoma prenehati rekvi-iUirati ali žaplenjati kakoršnjfc kol! blago ali Živež namen- ' jen za Nemce v Rumuniji aH Rusiji.	J
15. Mirovna pogodba v Bukareštu in Brest - Litos-tku se mora preklicati.	1
Id. Zavezniki morajo imeti prost dohod v kraje, iz- : Izpraznjene od Nemcev na vzhodni meji, in sicer skozi <
uanzig ali po reki Visli z namenom, jda pripeljeejo živež |jn potrebščine prebivalcem teh krajev ali za kak drug j
nftmCn'	TRETJI ODDELEK.	1
p ■ '	Določilo glede vzhodne Afrike. '	,
17.. Vse nemške čete, ki operirajo v vzhodni Afriki ! se morajo tekom enega meseca brezpogojno podati.
ČETRTI ODDELEK.
Splošna določila.
18. Nemci morajo tikont eriega meseca vrniti v nilh domovino, ne da bi zavezniki za to dali kaktf reclprOČ-nošt, vse osebe, civiliste, katere so zaprli ali odpeljali iz njih domovirie, ki so podaniki ali državljani drugih d* 2av kot je omenjeno v določilu 3, par&graf 19, s pristav-kom, da vsa poznejša določila zaveznikov in Zjed. držav ostanejo nedotaknjena,	'	,
J9. Sledeeča finančna določila se zahtevajo: Povzročena škoda se mora poravnati. In dočim traja to premirje, sovražnik ne sme odstraniti nobene javne vrednosti, ki bi eicer lahko služila zaveznikom kot garancija, da se škoda popravi. Nemci motajo nemudoma vplačati in vrniti ves denar, ki so ga vzeli iz belgijske narodne banke, in v splošnem nemudoma vrniti vse vse dokumente, specie (zlato), delnice, papirnati denar skupaj z izdelovalni-co de^*;':. Vrniti morajo 'n rumunsko zlato ki ga Nemci vzeli ali dobili. To zlato se mora izročiti zavez- | nikom v shrambo, dokler ni mir podpisan.
PETI ODDELEK.
Določila za mornariške razmere.
20.	Sovražnosti na morju morajo nemudoma pone- i hati in dati se morajo natančna določila, kjer se nahajajo nemške ladije. Nevtralcem se mora naznaniti, da je svo- i bodno brodarenje v teritorijalnih vodah za trgovsko mornarico zaveznikov, in vsa vprašanja nevtralitete so odstranjena.
21.	Vsi ujetniki vojne ali trgovske mornarice, ki so voblasti Nemcev se morajo vrniti brez recipročnosti,
2. Zjedinjenim drŽavam in zaveznikom se mora izročiti 160 nemških submarinov (vštevši vse submarinske križarje in submarine, ki pokladajo mine), z njih popolno oborožitvijo^ Vsi drugi submarini morajo iti iz službe in biti razoroženi in pridejo pod nadzorstvo zaveznikov in Zjedinjenih držav.
23. Sledeče nemške vojne ladije, ki bodejo označene od zaveznikov in Zjedinjenih držav morajo biti nemu- < doma razorožene in internirane v nevtralnih pristaniščih, ali če tam ni prostorora, v zavezniških pristaniščih, in atayljene pod nadzorstvo zaveznikov in Zjed. .držav, in sicer sledeče: šest vojmh križark, deseet oklopnic, osem
deset najbolj modernih torpedovk. \^se druge vojne ^a-■^e (tudi onejci^ za službo^rekahj^sc morajo kon-
veznikov in Zjed. držav. Vse ladije pomožnega značaja : se morajo razorožiti;
24.	Zavezniki in Zjed. države imajo pravico očistiti |vode vseh min in zaprek, katere je položila Nemčija iz-j ven« nemških teeritorijalnih vod, in. pozicije teh min se morajo označiti,
25.	Dovoliti se mora svoboden dostop v Baltiško morje -vsem zavezniškim vojnim in trgovskim ladijam. Da se ro zagarantira, imajo zavezniki in Zjed. države polnomoč, da zasedejo vse nem^Jce forte, utrdbe, baterije in obram-bene točke vsake vrste pri vseh vhodih od Categatta do Baltika, in da odpravijo vse mine v in izven nemških vod, brez vsakega vprašanja nevtralitete.
26.	Dosedanja blokadna določila, potrjena od zaveznikov ostanejo nespremenjena in vse nemške trgovske ladije, ki se dobijo na odprtem morju se zaplenijo. j
21, Vsi nemški zrakoplovi, ki se rabijo na ladijah se morajo koncentrirati v pristaniščih, določenih od zavez-n.kov in Zjed. držav.
28.	Ko Nemčija izprazne belgijsko obrežje in pristanišča ,mora pustiti v njih vse trgovske ladije, vlačilne parnike, dvigače in ves drug pristaniški materijal, vse mkoplove, vse zaloge, vse orožje vsake vrste.
29.	Vsa pristanišča v Črnem morju se morajo izprazniti od strani Nemcev; vse ruske vojne ladije vsake vrste, katere je Nemčija zaplenila v Črnem morju se morajo izročiti zaveznikom in Zjed. državam; vsi nevtralni zaplenjeni parniki se morajo osvoboditi; vse vojne potrebščine zaplenjene v tehe pristaniščih se morajo vrniti in nemški materijal kot je označeno v točki 28, se mora prepustiti zaveznikom.
30.	Vse trgovske ladije v nemških rokah, ki so last zaveznikov, se morajo vrniti v pristanišča, katera določijo zavezniki in Zjedinjene države.
31.	Ni dovoljeno, da bi Nemci uničili kak parnik ali materijal, predno se umaknejo iz zasedenih deežel, pred-no jih izročijo zaveznikom al* popravijo,
32.	Nemška vlada mora naznaniti nevtralnim vladam sveta, posebno pa vladam Norveške, Švedske, Daiteke in Nizozemske, da so vsa določila,, ki so se tikala omejitve trgovine s parniki teh dežel, preklicana in sicer nemudoma.
33Kakor hitro so podpisani1 ti pogojii premirja ne sme Nemčija tranferfrati nobenifo svojih pamikov pod nevtralno zastavo.
ŠESTI ODDELEK.
Trajane premirja.	<
34,	To premirje ostane v veljavii 30 dnij s* pravico, da se podaljša. Tekom tega časa, če se do&tie, da je ena podpisanih strank kršila določbe kakoir to omenjene, se premirje lahke odpove, če se da pasmamilo tondevnm v 18. arah.
SEDMI ODDELEK.
Deletes čas za odgovor.
35.	Nemčija mora sprejeti afi zavre® te pogoje; pre* inirja tekam 72. ur potem, ko so ji bflr pogoji naznanjeni;
Taka se je nehala ta vojna, kajti s tem, da jje Nem v čija podpiteaia te pogoje, ji je nemogoče,, da bli začela. z novo vajino. Ml'1
mogoče sedaj preračunati poslfedicc te silovite j vojne. Ml vemo samo toliko, da je ta tragična vojna, ki je vzplamtela oi naroda do naroda, doklbir ni bil ves svet v ognju, sedaj Ikon&na. Privilegij ameriškega naroda je bil vdeleŽM se te vojne v najbolj kritičnem trenutku na tak način in s tako silo. da smo prispevali ne majhen del k končanju vojne, nakar smo lahko ponosni,. "
Mi tudi vemo, da je rifchien vojne doseZen, namen v katerega so Zaupali vsi svobodni ljudje;. Oboroženi militarizem je doživel svoj kohec, njegove nepostavne ambicije so pogreznjene v črno nesrečo. " Kdo bo skušal sedaj militarizem oživeti? Moč millr turistične Nemčije, ki je lahko iz svoje volj* vznemirjala svetovni mir, je sedaj uničeena in odstranjena. Itt še vcC kot-to — veliko več — je narejejnega. Veliki narodi, ki so se združili, da uničijo militarizem so se definitivno zjedir niti v skupnem namenu, da ustvarijo tak mit, ki bo zado ščeval željam vseega sveta na taki podlagi,, ki je nesetač-na in nepristranska.,	B
Zmagovalci nimajo več ugibanja v svojih načrtih,, am* pa k jasne misli, ne samo v besedah ampak tudi v srcu. litjih zaprisežen in skupen namen je zadovoljiti in pomagati malim in slabim, kakor tudi dati svoje pravice mo6-nim.
Človeška narava od strani zaveznikov se je že pokazala na sijajen način. Zastopniki zaveznikov v Versailles so ukrenili že vse potrebeno, da preskrbijo hrane in drugih potrebščin prebivalstvu centralnih držav, in koraki so podvzeti, da se ta pomoč organizira, kakor se je organizirala pomoč Belgiji. Lakota ne rodi reforme, ampak blaznost in vse umazane občutke, v katerih je organizirano življenje nemogoče.	1
Kajti s padcem starodavnih vlad, ki so ležale kot mora na prebivalstvu ceentralnih držav ni prišla enostavna j olitična sprememba, ampak revolucija, revolucija ki ni organizirana, ampak se pretaka semintja, tako da fee za? vezniki vprašujejo, s kakšnimi vladami Imajo opraviti. Kakšno oblast imajo pri obravnavah z nami, kakšne garancije imajo, da se bodejo spolnili mednarodni dogovori' katere sklenemo v bližnji bodočnosti? Ko bo mir' sklenjen, kejr je podlaga in zagotovilo, da se mir ohrani?
Bodimo odkritosrčni in recimo, da se na ta vprašanja ne da takoj odgovoriti. Mi moramo biti odkritosrčni in darežljivi. Izgredi ne dosežejo ničesar. Nesrečna Rusija je podala dovolj dokazov za to. Nemir sam sebe porazi nemudoma.
Ljudstva, ki so se pravkar osvobodila oblasti nasilnežev, in ki sedaj dobivajo svojo svobodo, ne dobijo nikdar svoje svobode, katero iščejo, če jo bodejo iskala z bakljami. Spoznali bodejo, da vsaka pot, ki je omadeževana s krvo njih lastnih bratov, vodi do divjih rtzmer, ne pa do sedeža upania. Oni so sedaj nasproti tem razmeram v prvih začetkin. tyi moramo držati se luči, dokler! se ne najdejo na pravem potu. Medtem pa, če Je mogoče, moramo odločiti mir, ki bo pravičen za narode, ki mora' odstraniti vsak strah sosedov in njih bivših mojstrov,; tako da bodejo narodi živeeli v varnosti in zadovoljstvu, ko bodejo enkrat uravnali svoje medsebojne zadeve.
Jaz nikakor ne dvomim o tem. Je nekaj srečnih znamenj, ki kažeCjo na mimo rešitev vprašanja. In če Nemci zvolijo mirno pot k rešitvi njih položaja, tedaj jim bo-demo mi pomagali kolikor moremo. Če pe ne, tedaj moramo čakati v potrpežljivosti prebujenja in vstajenja,, ki konečno gotovo pride.
tw mtmš* i>tttAtA^ I
Ljubljanski Slovenec piše 6. avgusta: 'Osamljeni in pozabljeni od vseh — nepoznani celo naSim najbližjim sosedom — smo se mi ogrski Slovenci sami pridružili spo-šni jugoslovanski deklaraciji, želeč s tem dokazati, da se nismo dali odnesto po mažar-skih valovih in da se čutimo dovolj močne, da vržemo s sebe madžarski jarem, ki nas je tlačil skozi stoletja. Brez razlike vere, strank alr političnega naziranja izjavljamo V splošnem, da nas bo vodila ista ideja: uresničenje jugoslovanskega programa/'
Na Ogrskem živi kakih 150.000 Slovencev, ki so po veri katoličani in .kalvinci v!a !5arske oblasti jim ne do- , voljujejo posluževati se materinega jezika, niti v šolah, niti pri oblastih, ter so se vrgle na splošno odnarodova-nje teh naših nesrečnih bratov. Kijub temu pa so se oni ohranili ter hočejo stvoriti . opclno celoto s svojimi bra- : i pod avstrijskim jarmom v 't vrbodni Jugoslaviji.	i
Jugoslovansko časopisje in i Londonski Odbor. — Sloven- i ski in hrvaški listi so prinesli i točna poročila o vsem, kar se i .je dogodilo in sklenilo na u- « ^tanovnem shodu londonske^ i •ga društva za pospeševanje i i jugoslovanskih aspfracij ; ob- < javili so BalTaorjev govor ter 1 besedilo sprejete resolucije, j Tudi pri teh poročlfih pa ni , dovolil cenzor, da bc listi po- i dali svoje miŠ)i«Tje. . i Trpljenje naroda. — Glas ] Slovencev, Hrvatov in Srbowr, v Zagrebu piSfedt. avgusta: j 'Primorske Novine prfobču- j jejo sledečo poročilo z otoka Krka: Medtem ko amirajo jj nad ubogi otroOčli ir Istrije t in bližnjih otokov Moste iis a zapuščajo domača tik^. d*siiiv ohranijo svoje življenje na;'J Hrvaškem, objavlja tožaSki „ piefekt "ferman'"za\ otofee in Trst, ki nima drugega name- 3 na, kakor decimirati! z Bike* ^ to naš narod, kolikor ga je v Ser ostalo pb tolikem trpfjen- J fk S tem "feManortT|B daw-1 m oblastim odredba; da naj J poberejo kmetom potom r©- n kvtfzfcfje vse žito, pustlvSi jim J sarao, kqjikor jinr jfcrteobho- « dito potrebno za mesece av- 11 gust September itr oktober.. ;" Za druge mesece bo skrbela ^ vladr-, to se pravi; prebival * stvo bo prepuščeno naj milost < n* nemilost avstrijskih obla-stf ter bo moralo žfivetf od te- H ga, kar jim bodo omr date 1 Kaj to pomeni, vewo dbbrtn,^ ker imamo izku§njer nabrane < tekom zadnjfh šttrt'let.To se.< ^praVf: ^ledaj sam zase, kerM se drugi ne bodb oziraR nate,! < ali z drugimi besedami: stra- < daj, dokler ne pogine«; < Lakota na otoku: KorčnJi. < Zagrebški Obzor piše 11. av>- < gusta: "Poslanci Jitgoslcnran- < skega kluba* dr. Korošec in < nariši, so predložili mint- < strskemu predsedniku inter- < pelacijo z ozirom na lakoto, < ki vlada na otoku Korčuli.,Že < jeseni 1917. je bilo par sin- ^ čajev smrti od lakote. Prehnc
Obistne neprilike.
Oblati pridejo t 8>uIca«sko stAnJ« Vftdur oblstln nI več mogofie i »puhati urino ali kadar udr«CeJo od-, naftati Jo naprej, tn 6« poleg nečlata ta Ucodljlve t^arlne odhaja ia etetema tudi draga tvarina, 41 bi morala ostati • v nJem. Pole« tegn lahko tndl V«*|e, da oblati alao v redu, Ce great« prevečkrat na vodo, 4e odvajalna roda oi dovolj Mata. ali fie ne odhaja dnvolj redno, -*e vam povsioča bolečine, all fie odhaja. M da bi m pri ton
Severovo
zdravilo za obisti in jetra
ram orav potoro nudJ tfckojtao odporno« ln aado. ■ voljetvo, In a tem zdravilom lahko uepeino ustavite ras-iirjanje »11 ustvarjenj« drugih bolesnU- Priporoča se, kadar se sdravlte ta vnetjem oblati} aM Jeter, kadar vam sestane voda ali lasa te bolečine pri njej, če Imate otekle I noge all vaa boli hrbet, in sicer od nepravilnih obtstlj, [ če bruhate ali Imate kisel telodec. Cena 75c In $1.25. .
Kot utftno izpiralo * ciičenjo ran, kot la-
plralo sa sobe, ta grgranje aH anti. sopttčno solucijo, kjerkoli se potre, je, bodi«! sa hijekcljo, sa grgranje ali taplrnld, Severov Antlaepaoi ee vam vselej priporoča, Pooknslte ga. Oe„ na 3S centov.	*
Zdravilno milo bl PJ01*10, J vsak} d rutini. Severovo sdravtlno milo čtaU, olepšava In sdrarl telesni seotav tn po. maga v kopiji odraMenih ln otrok. J« tudi Jako lavrstpo pri britju to prt toaletnih potrebščinah. Cena M cent i	■ 'jSraH
■ ■■m in «|
Kraten »t*» *JfeJg*»
(*eklelu alt fanta. Toda Jako tetavno Je obdrfatl lnpoto brv* zunanjih prt. pomofikov. Radi tega p« >e vam priporoča Severov Creme. da ga rabite vsak dan. Popolnoma odstrani vsa. kovTstae IspaJ^K >dl israatke na ko. | II Cena X centov.
i	■'—«—J
Sovarovs drutlnMca zdravila se prodajajo v laMaraab veepovaed. Zahtevajte fieverova adravila, nikdar ne sprejmite sobetltutov. če val lekefuaf alma v sale«!, naročite direktno od naa, poUJtto . doJiOno svoto ln vam točtkO pošljemo kar sahtevate.	^
W. F. SEVERA CO. Cedar Rapida, Iowa
ANTON ANZL0YAR i
; MODNA TRGOVINA !
1.	6202 ST. CLAIR AVE.
„ ' • 11 . ' i P-	»J • ' '
Imam v zalogi- krame zimska suknje vsakih	\
k vrst in m«r, za dekliaa, dekleta in žeae, lepe bluze	< ^ ter razno blago na jarde,
k. j Posebno priporočan« vatiko zalogo klobukov	4
l za deklice, dekleta in ženske. Na željo Jth sami	<
k okrasimo.	i
t	Ravnokar sem pr<(jal veliko zalogo zimskih i
* vzorcev«
►	fVriporočaas se za obilen okisk.	'	4
C« vt niste močni all n trajni, tedaj ite-dolftii norita sebi, ds naredile ale-lefdr reakufnfo: Prepričajte se koliko. risa morate delati ali kako daleč mo-» elk iti, nndk bl ss utrudili. Potem pa rzenitflr dVe tableti navadnega Nuxa-ndi Iron tidftsat na dan po Jedi, skozi Ive tedna, foton p« sopet preakualte ivoto moč Os prepričajte se koliko ste japredovali:. Številno nervoznih, popol-loara oslabljenih Ijadij, U »o nepresta-io bolehaiU. so povečali svofo moč in, vztrajnost tekom dveh tednov, ko so tarnali ieieao. v pravilni obliki. In to i« le zgodita*- ko so v nekaterih sluča-IfrctAS mesece ee zdravili, ne d« bl
losegli kak. uspeh.
' N mated' Itsn se ntti h> se psfps roča od talih ljudi kot s»Hbn. lesSe M Shaw,. tttvii prndsedhiOi kabinetni
uradnik (Sbcratsry of Tfeasur»)s Cftri-«dJ Sfateeo Judge Atkinson, od risi vim iodnijc v Waahlngtonu,. U. 8L Sms— Sdwin S: Johnson;, bivili V; 1. senator ti.podpredsedniški kandUat ChsSL A. f'owneel^ Minnesota gpnenri! John L. Clem, (ir pokoju)i junak ir titke pri Jettysbuinu, bivši zdravstveni komisar »Vrti. R. Kerr iz Chiooe; Ct nsodje takor so» ti odobruJejOt Nuxated Iron, cd a j pač ni dvoma o uspoinostfc tega
Sodnik Wm. L. Chambers
Commissioner United States Board of Mediation and '	Conciliation at Washingtort.
Priporoča Nuxated Iron *
KOT ZDRAVILO IN PRIPOMOČEK, PRAVI, DA JE TO ZDRAVILO, KI ZASLUŽI
NAJVIŠJE PRIZNANJE.
2elezo je absolutno potrebno, da pomaga vali krvi spreminjati hrano v žviljensko snov. Brez železa, ne glede koliko in kaj uilvate, hrana gre enostavno okost telo, ne da bi vam kaj koristila. Vi ne dobite moči iz hrane, In taca posledica je, da postaneta slabi, bledi in zgled ale boiehno, prav kakor rastlina, ki skufta east i v zemlji kjer ni rudnim Radi pomanjkanja' Mera ste vi lako star taai pa itejete tola tridkest 1st, imate sls*- spomin, teman razum,, sta nerveani, zdra-HiWv. pipifaey "iz sebe",, dočim ste pri Štiridesetih sil etdesetib letih, če nfsnte druge »atenii in mnogo železo v »vaj* krvi ste le vedno mistf^'ate polni livljenjs, vse tsr odseva iz vaa. nafi in f Ivah- .
Sodnik Chambers je sedaj komiaar Zjedinjenih držav Board of Mediation and Conciliation v Wa-»shingtonu. Ta odbor je bil organiziran aa povelie kongresa, da poravnava fitrojke, delavske plače tn prepire. Sodnik Chamber s je bil imenovan kot načelnik tega odbora od predsednika, in njegovo je bila potrjena oi kongresa.
8 ■ poJ 6 m
Artffč *	Jbdse Wfn. L- Oamissi
Od............
t	i ,t 'I
i^iOb se je Knza nonoviia,!
ker jc bil poljski pridelek' vsled suSe zelo slab. Vlada je za vse to odgovorna, ker aoj prlSle njene odredbe vedno i prepozno.
Odredbe glede rekvizicije olja so bile prestroge — kaj-! ti znano je bilo, da more količina zadostovati le za dva meseca. Kar pa je najlepše, je to, da ni bilo olje, ki je bilo rekVirirano, razdeljeno, temveč so ga izvozili. Olje, katero je bilo kupljeno po 2.20 liter, je bilo prodano na Reki po 8 kron, od koder je 1 prišlo nazaj na Korčul in se prodajalo tu po 13 kron liter. Do septembra 1917 je izosta-
Divaistvo umreti lakote, m o-ra plačati za kilogram nioke 12 kron. Vsled rekvizicije tudi ni mogoče dobiti nikakega mesa, ter stane en kilogram od 12 do 18 kron. Vojaška komisija je dobila odredbo, da gre na Korčulo, toda ni se ji zdelo vredno, da bi stopila v zvezo s prebivalstvom, Ta takozvana vojaška komisija se je zadovoljila s tehi, 4a je dobila od občinskega upravitelja zagotovilo, da ni nihče umrl vsled lakote in. da je zadostna množina živil.
Radikalno sredstvo proti lakoti. — Glas Slovencev Hr-
Dalje na tretji, strani.
if^atov in Srbov v Zagrebu pl-i Se 10. avgusta: "Splitska Nova Doba jc objavila sledečo I važno vest: V "Rumberger-|.Zeitting" čitamo v statistiki, katero je sestavil dr, Jakcha, •da je letoSnje spomladi oslabelo na severnem čeSkem 22.624 oseb vsled lakote in da jih je od tem umrlo 40 odstotkov. Pri nas so take i i le vllke nemogoče. Listom je prepovedano omeniti kak slučaj smrti vsled lakote. Ker j pa so taki slučaji pri nas zelo pogosti, je iznašla vlada1 odpomoč, ki je zelo primerno ■ samo po sebi: krajevnim ob-' lastim je prepovedano, omenjati vsak tak slučaj. I Naša vlada bi storila dobro, da b\ sporočila tudi na Češko: takoj bi prenehali vsi F smrtni slučaji, povzročeni po lakoti.
Čemu po nemško? Pišejo nam iz mesta : Več trgovin je zaprtih čez poletje. Prav neprijetno zadene človeka, ko I vitli,, kako se po trgovinah v Ljubljani še vedno preveč silijo z nemščino. Kaj treba naznaniti tudi po nemško na trgovini, da ostane zaprta toliko in toliko Časa? Ali ne zadošča slovensko obvestilo v Ljubljani? V Gradcu je toliko Slovencev, da se ljubljanski nemškutarji kar po-izgube proti njim, pa mislite, da bi kaka trgovina naznanila tudi po slovensko, ako bi vstavila začasno svoje podjetje? Nobena. Čemu torej v Ljubljani še vedno taki ob-zirji, ko jih dejansko ri| potreba ne glede domačih Nemcev In ne glede kakega slučajno tu se mudečega tujca. No, to so Se ostanki starih razvad, katerih pa se moramo Otresti. Ljubljana rfiora
S švabčarenjem proč! Urednik "Narodnih Listov" Stra-katy je Zagrebčane očitno pokaral radi švabčarenja, tudi pri nas Je potreba še bolj f- prof! ucepljenemu Svabčaro-nju, da se ga izftebimo doer cela. Naša narodna Čast In naši sedanji boji za bodočnost kategoričnv zahtevajo.
Velika tatvina na ljubljanski posti. - 1 dietno Vinko Loboda, ki je bil zaposljen na ljubljanski pošti kot prevoznik pri vozu, ki vozi s pošte na kolodvor, si je prilastil Iz zapečatene vreče denarno pismo z 12.900 K, ki jih je imela ljubljanska | pošta, poslati potom poštni anMflM-ce v Domžafe. Delelf Jflvre* čo med potjo mfs lonfavof 4 prereza! in vrečo na kojqdvp- J ru oddal na vlak. Talfr ft Je 1 tatvina takoj opazila, policija jO intervenirala in se ji, je rs positčilo tatu takoj dobfti' 1 ter hajti tudi denar, ki-ga je 1 skril deček na kol6dvoru na < |~slfra|išču. Poštna uprava ni- i ma nobene škode.
Da se proglasi za mrtvoga < Jurij Zajec s Čatežke -gote, 1 I je-v to svrho uvedeno pošto- J [ panje pri tukanjšnjein dežel- 1 I nem sodišču. Jurij Zajec, ro- 1 jen 1893. na Čatežki gori št. i I 9 pri Litiji, vojak 27. bramb. < I pešp., je bil koncem 1914. bli- * zu Nadworne zbolel in umrl 3 I na koleri. Ako se ne izve nič
o njem do 20. julija 1919.,ji I bo proglašen za mrtvega.; \ £ Anton Sajovic, roj^n 1876. v s i Predosljah, vojak 17 polka, | ee je boril oktobra 1915. na 1 Doberdonu. Od takrat rti no* « I benega glasu o njem. Ako se i I; ne izVe nič o njem do avgu- I | sta 1919., bo proglašen za s mrtvega, ker je uvedeno to- f zadevno postopanje pri tu-I' kajšnjem deželnem sodišču, t £ Iz begunskega življenja. — s Pišejo nam: prišla je revna C Ženica begunka brez denarja r I in sestradana iskat živeža v d ). na Gor. Prinesla je s se- T boj par rjuh domačega plat- v a za 4ve osebi, posteljno o- r ipejo iste velikosti in s seboj z ^Hpla še nekaj manjvred- d ^^Keči. Za vse to so ji po- t jyiudili v zameno 5 kg fižola § i In par plšk. Revica je odklo- i glfla, češ grem naprej, piičet s ^^^^ jpri<1 obuii rajši 1*1
biižnio vm. I itm d3 ic dO"" h
-
piščet. Lačna, brez denarja
in da ni zamudila vlaka, je spre i el a fižol, to Je sedanje
vrecfnosti reČimo 15 K, Dala pa je za gotovih 300 K vrednosti blaba. * Potemtia-kem stane kg. fižola dobrih 64 kron. — Neki človek, po poklicu čevljar, pred vojno zadolžen, Je sedaj petičen mož. Beguncem hoal po podporo v R. vsak mesec za 57 rtfank. Zamude ima tri ure, poleg tega' opravi svoje posle. Od vsakega dobr po eno krono, skupno 57 kron. Pri aprovizaciji nam računajo pri sladkorju 30 v zavitfek, katerega stehtajo zopet s sladkorjem vred, tako da plačamo dvakrat tudi ta nesrečni škrnicelj. — Za mesec maj smo prejeli begunsko podporo komaj te dni in najrevnejši begunki so še dolžni ostali 30 K. Strašno je begunstvo.
Tatvine. Na Jesenicah v hotelu "pri pošti" je odnesel neznan tat natakarici Tereziji Kratki znesek 500 do 600 kron. — V Rakovniku pri Kamniku je bilo ukradeno Mariji Cuckovi ženske .obleke za 2000 K. — V Rožni dolini je odnesel nekdo nekemu poštnemu Uslužbencn krmpirja za 100 K.
Kočevsko krajevno obla-čilnico sodnega okraja Kočevje za revne sloje vodi neki Franz Scheschark, ki odganja slovenske ljudi, češ, kaj boste pri nas Nemcih orosjačili, pojdite beračit k Slovencem, zahteva, da govore z njem nemško, vloven-cke župane pa, katerim v o-liki niti do kolen ne sega, zmerja z "dumme Kerle". Ko se ga pokliče pred sodišče na odgovor, pa junaško taji I Opozarjamo deželno ob-laŽlFnlco, da je v kočevskih bbfctaah 30 odstotkov Slovencev, da spadajo v okoliš tega njenega častivrednega zaupnika tri popolnoma slovenske občine (Banjaloka, Fara in Osilnica) in da sodi torej na tako mesto najbrž mož nekoliko drugačnih nazorov in olike, kot je Častiti gospod Franz Scheschark! Ker pa je možakar slučajno 'udi učitelj, ne bi morda škodilo, ako bi se deželni oziroma okrajni šolski svet pobrigal za tozadevno sodno najbrž že ugotovljeni materijal nred okranjim sdfliščem v Kočevju ter presodil, ali je tako Šovinističen in fin na-
Mft^irjscJfi
Bivši mali trgovec indu-
L es m^i n du s tr i j žftec^Ma rti n Wprbovett, ki je podpis,l pri centralni banki nemških hranilnic VIII. vojnega posojj^a 100.000 K, je kupil, kakor po-Tča "Taaesoost", lani nekp
tovarn^ za rto.ooo K m neki
>rad za 500.000 K. Werbo-/et? je doma iz Radgone, kjer je imel malo trgovino z nešanim blagom. Kakor ka-'e priimek, je mož čisto slovanskega rodu, sedaj pa slu-II Nomcem. -
tračna pošta Gradec Du-iaj. — Krščanski socljalisti f graškem mestnejn svetu so itavili predlog za uvedbo zračne pošte med Gradcem irf Dunajem. Peča se s tem Vpra irmjem tudi vojaška oblast n tri^ovsko minlsterstvo. florda bi ta poŠta imela več ireče, kakor ona med Budim-ješto in Dunajem.
Prepovedan tabor v Dru-(Mrhi na Štajerskem. Av-trijska vlada je sedaj prepričana, da nima večje in nuj-lejše naloge kot da prepove- ! luje slovenske shode. Za v«i$frojr je bil shod napo-edan, a v zadnjem trenutku reoovedan. Ker pa se je bralo Idjub temu veliko lju-i v Družimirju, se fe odpeli tiakaj poslanec Verstov-ek, ki je zborovalcem razlo-il vzrok prepovedi. Ljudje o vstrajali skozi 5 ur na zbo ; ovališču. Nobena prepoved e ustavi naše misli, ki vedno , olj prodira. Čim bol jo za- 1
Zahvala
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soporoga, oziroma očeta JOHN MODIC se iskreno zahvaljujemo pre-častiti duhovščini za prijazne obiske tekom bolezni in tolažbo ob zadnji uri umrlega. Prisrčna zahvala vsem darovalcem prekrasnih * vencev, ki so bili položeni na kr-sto ranjkega. Srčna hvala vsem, ki so obiskali ranjkega v bolezni in mu s tolažil-nimi besedami lajšali zadn-nje trenutke, lskreeno se zahvaljujem tudi vsem, ki so prišli ranjkega kropit na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem cenjenim društvenim bratom za čast, ki so mu jo skazali pri pogrebu nepozabnega ranjkega. Naj-prisrčnejša zahvala vse^i, ki so nam stali s Jolažilnimi besedami v tem bridkih urah na strani, in nam pomagali z dejanji in dobrimi nasveti. Hvala pogrebniku Anton Grdina za lepo vodstvo pogreba. Ne bomo pozabili, dragi prijatelji in znanci, kar ste nam zapuščenim storili ob času teške in nepozabne zgube.
Bog vam povrni vse skupaj stotero, tebi pa, ljubljeni soprog in oče naj bo lahka zemlja ameriška.
Cleveland, O. 9. nov.
Žalujoči ostali:
Karolina Modic, soproga, Mjtfy obtožena Belaj, hči, Jdhn, Frank, Josip, Annie, Tony, Karolina, Sophie Al-bin^otrocL_■
Al! ste brali dr. Cow. i-ekov oglu?	. .
Naznanilo.
Naznanjam cenjenemii občinstvu, da sem oddat nazaj mlekarsko obrt g. F. Drob-niču in sicer ne radi banke-rota ampak radi bolezni.
Louis O para, 1368 £. 53 Street._(134)
news^^J^^m^mf^ir^^sf
I KJE I
# « — . «.< ..... j # dolnle najboljši »Mo- ®
1 led in mehke pijače? g S	V M ami	(S)
I r. BHumiCB, I
(g) vogal St. Clair Ar«.	^
g ločna po*tn*b*. O g
CENE NIZKE!
lljpol«! podpisani [oplfll jam Slovence kakor tudi Slo-vetild po CdllinV/oodu in Nottinghamu na veliko zalogo jcsertskeg* lit zimskega blaga, katero kupite po nižji ceni kakj^r v mestu. Posebno nizke fcerte na zfmske suknje, (pvercoats), klobuke in kape za dečke in deklice, sploh vse kar potrebujete pri vaši družini. Imamo tudi mnogo volne v štrenah, močne lepe čeVlje in roberje za moške, Ženske in otroke. Za moške imamo posebno fine klobuke in kape. Cene nizke.
Joseph Kos, 15230 Waterloo Road Collin-wrood, O. - (Wed. 152)
Vata obleki
ta zgledala kakor nova ako jo prinesete nam čistit, barvat ili popravit. Mi tudi vašo sta-ro ob'eko prenaretiimo po notri modi.
rhe Frank's Dry Cleaning Co* 1361 E. 55th St (Wed).
Dr. jI B. ŽUPNIK, j
Slovenski ZOBOZDRAVNIK. ||
6127 St. Chir Are. f
S Nad Gr<Knaro trgorino.
iff '
Uradne ure 8:30 xjutraj de 8. zv«č«r
Ob ^^ »t yll ji^.	m n*
Naznanilo in zahvala.
Globoko užaljenega šrca naznanjam sorodnikom, aoanc^p in prijateljem pre-lalbiiBo'Velt/da mi je kifita smrt pobrala mojo najdražjo st)|)V6go, (kiroma' mater ;
Jennie Kunstel ro/. BoziČ1 v starosti 23 let. ki je po kratki a mučni bolez-i pljočniclVza vedno las-pala.^Bolehala je 8 dnij^ in ^5. okjol^a je zatisnila oči v prlco mene in sestre Mary Hi^s^svaka. Ves čas mi je tudi pomagal Ig. Mala^a-šič, in vse^n se iskreno za-ttvaljujefn za vse dobrote/ ki so mi jih skazali v tem teš-kem Času. Lepa hvala gre ženskemu društvu St. Clair Grove, ki se je v tako obilnem številu udeležilo sprevoda, lepa hvala Rev. škurju hvala v^em darovalcem vencev, ki so jih položili ranjki na krsto. Zahvala g. Želetu za tako krasno in točno opremo pogreba. Naklonjenost vseh mi ostane v "spominu. Tebi pa, nepozabna soproga in skrbna mati bodi lahka svobodna ameriška zemlja! Žalujoči ostali,	'(133)
Frank Kunstelj, soprog, Frank, Herman, otroka.
Mojim odjojmaKcem.
Prosim vse moje cenjene odjemalce, da mi poravnajo ostali dolg do 15. novembra.
Louis Opara, 1368 E. 53 Streeet	(134)
Slovenec dobi takoj delo v grocerijski trgovini. Oglasite se na 6105 St. Clair, ave.
-—---(134)
KJE, JE
Alojzij Valenčič, slišal sem da se nahaja nekje v Cleve- i ^ndu- Prošen je, da se mi v
VPRAŠANJA.
Ali veste kaj vas boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom ? k . iz vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste
bolni?	»•
Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let?
Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kronične bolezni.
če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2200 Ontario St. en blok od market house.
Nasveti zastbnj. Uradne ure vsak dan 6d 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldni' 1 Dr. Cowdrick, 2209 Ontario St
Važno naznanilo.
Trinerjevo ameriškd' grenko vino, Trliierjev Angelika Hi dhiga Trtnerjeva zdravila W morejo od tegf dneva naprej dobiti izključno le v lekarnah ali pri ljudeh, ki trgujejo z zdravili. TrlnerjeV laboratorij je skrajno zapd^ sljen z naročili za lekarne in za vladna naročila, raditega smo prenehali pošiljati naša zdravila drugim trgovcem, torej prosimo, da vsakdo kdor rabi Trinerjevo vino, naj vpraša zanj v lekarnah ali pri trgovcih, ki prodajajo zdravila.
Izborno mazilo, i
Ako v«s tam r«rmatiz«nn. proth ir § ntvralgija, potrtbujeU kako dobre ■ olje, • katerim M mftieta zuna ij«. S To zdntrilo rabite morda ie takoj; g poskusite ga in •• boste prspridali B o njegovi izbornasti. Nj vam treba Z odla&aU. Vzemite
Severn's j
Gothard Oil I
(Severoro Gothardsko olje), katero ■ ne potrebuje nikakega posebnega 5
priporočila. To zdravilo se samo	P
priporoča kot najboljši liniment za	fl
take bolezni, fcbofino adravilo, ako	C
imate okorele milice in sklepe, kak«	P
poškodbe, in vsakovratne druge bo-	B
ieiine na teletu. Vzemite ga, ka-	K
darkoli je vam treba kakega mazil-	P
nega krepčila. Prodaja se v vsuh	u lekarnah. Cena. 90 in 6O0.
Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati
ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM.
Govorimo v vašem jeziku.
The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni.
Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas ppskusite.
Da dobimo veliko Število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo:
Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jim natančno razloži •jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne.
Vsa preiskava je brez bolečin in ne Čuti niti otrok ni-1 i Ženska.
The United Doctors Zavod se naha/a na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 130 popoldne do 5. zvečer ter oa 7. do 9. zvečer. Ob "nedeljah od
9. zjutraj do 12. opoldne.
■ * * ___
I Dr. Semolma3,0.D. I
H Iltll'l ft 11' 1 "i" 1 nI i i	a
1 {niritjliil M	8
i apecijaust za oci «
I 81 IS 5t. Clahr A*«. 2. »»d.tropj*, 8
8	CleralMid, Ohio
8 Zdravimo oči i a jih preišče- 8 8 rov. Preskrbimo prav« | K	očala.	I
miiiiiiinmnmKiiiiiiiiniinHtmmmjf
—-- -----~
Naznanilo.
Društvo Edinost preloži svoj koncert, ki b( se imel vrSiti 11. novembri za nedoločen čAs in to radi zdprtM
javnih" prostorov. , Vstopnice ki so se razprodate bodo veljale na prvefn kdW'drm, ki'se bo vrSII. Odbor dfuStva Edinost.	; (.32)
1 M>I44»« | 1 I MI I I » H I 1 H 14
| Dr: S. HollanderJ
zobozdravnik
j 1355 E. 55th St. vog. St. Clair i[ : Vstop na 55, cesti oad lekarno ::
Urt' od 9. »jutraj
! - cfr> 8. ivpč^r. " * • »
; Zaprto ob sredah pop. ;
tudi v nedeljo zjutraj.	<
*	. i
Govorimo slovensko
■	i»
< 11 MH'1 I I I II I It II || | »y
Pozor Slovenci!
Kadar potrebujete v hi§i kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni U t vam zračunam koliko be veljalo deb, delam vsa popi* j rili postavljam kopaliSČa tn
•InL« viblli	^----
v nw moiectne to niz te, delo garantirano. SvoH k •vo 111? i ■ j"! oiv* i siovens ^ i oi^j m—
Hf\	' T rtf/ ' s
%%.. r.\>- h-.;:-	.	: v.n»- /r -	-	- - *-
■ v- •r •ivi.'^jii lirj ;1 j?!,	• vi ■ T ■r m r < wm
STREŽNICE
NAROD VAS POTREBUJE
» i" mi ii.ii 11 i.ili * n: 11! n, 1 j .ni ,== -
.'ril .'iv i^ ..V&'ll; «•"• 1 i .i -e. ('. -'V -Old \tti>
P ■ 9 1 1 '# Vi
le ste vi bolniška
n j . )V->::>>li Irifai; JjjjjUiifiiFi^i i i ' : f. ■''-<*.-> v
strežnica
gradutrana, učenka, izuČena strežnica v bolnišnici, babica
pojdite brez odlaganja k eni izmed sledečih
postaj:
Odprte so ves teden od 9. zjut. do 9 zvečer
Teaching center	Lakewood renter
290< Euclid avenue	< 13454 Detroit avenue
East Clevj center	Rosedal achnoi
k Taylorhurat, E. Cleve.	E. 115 and Moulton ave. N.E.
. Shaker Heighta center	St. Alexis hospital
12184 Cedar road	and Mr Brili« a v«.
Sou^h End center	Glenville Library
8321 Broadway S. E.	10523 St. Clair arenue N.E.
Eaat 79th St. center	Cleveland Highta Town Hall
1972 E. 97th St.	Mayfield road and Superior
Lincoln center	Conrad's pharmacy
3044 West 25th St	E. 93 SL and Kinsman rd S. E.
S. Brooklyn center	Jepson Drug Co.
Glenn hall, Bfroadvtew rd S.E.	15116 St- Clair ave NJ.
Weat Side center	Woodland Bathhouse
3105 Franklin ave. N.W.	E. 93 St Woodland ave. S.E.
Lorain center	Wright hospital,
8721 Lorain avenue	18920 Nottingham nl. N.E.
Povečani vojaški program Zjed. držav
skupaj z epidemijo španske influence, so
provzročili pregled koliko strežnic imamo
v Ameriki. Mogoče vi lahko pomagate.
V korist vašega zdravja, \?a vojjo vaših o-trok m prijateljev vpišite se daioes.
BOLNIŠKA STREŽNICA JE NARODNO BOGASTVa NAROD MORA POZNATI
i^ambulancai
l^pl^	Znvsaki slučaj nesreče aH bolecni, če potrebujete	I
ambulanca ali bol iSki voi, pokličite kater koli	I
I .r" i	telefon v»ak Caa, po noii ali po dnevn Mi vedno	I
I i. I■■ i ■■ ž	iojemo in odgovarjamo telefon, ker xvoni v bili	■
fl PRINCETON obenem Ako vanfc operator reče, da te ne ogla-	I
I w ANTON GRDINA I
■ 1881 6127 St cu« ^ ,	o. I
^m 111 1	.	_ # i t _	"-r ' H
I/T ii iiii iiii 1" mi "i i nf" i i „ I DR. L Ew SlEGELStEIN, 1
ata	i. 1
i —---—^—^—. i
I KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI I
' i , . i .j - i"".1 .i-yj'- ■".'JJ'.' l
Od t. ai«wd«U4R poDpTid».U*Jd 7. do t.	H
Ob (iM«Ualk od 10 do 12	H
MS P«rNiaa«at Bldg. 744 Mftft Awm. Mar Ewt 9th St.	I
POSEBNO NAZNANlL&l
Or. Wolfe, veliki tpecftJaMet, Je »peljal v Ol^alaw rette stroje sa Bdmvljonje	Trn bo aadaJjeval admvlioaje a»«*M M M
ri na mt*mk Kvropo. Ne ra«uaa nlft ta pretMavo. pretti»v* % % §mU t» caMoaj vaakacnu bolnika, te oe sdmv« pri a>«aa NM a« 4eao, 1 HI mm M tte sdrav#te, prtdlte da vldMe kaj ta ftpeet|»Uaf k*kiu> aaredi sa va*
•	-'ITrv« J^H
Imate?	prilika
J\\ v )Mm If	r
nered v žalodou, ka ^^ppji t ^STf A I]	J Tu Je prilika, d*
Ur? Nered v Jetrih?	vprafcii vaHkajb
RevmatKem? Olavo H	♦PaolJaHBta^g
bel. zaprtje, nafilate ■ jJfM^k	iarkT nKST Jr.j
kri7 Slabost, nerver M y^^JMB \■ ■	I nlate imolt taka uri
noat, toruh, kaielj, f| "^lViU I	I Mk* v Ba^a
•laba pljufia? Prlva. I Si) WJI B	1 JSlfSS SŠ
tne bolezni? I. t.d. J [j £njL	nevarn.
11 111	c^Z—Zzr 1 1 *""■'—»
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI
i r
Pridite tufcoj tn ta ApeoUaldat vaa popolnoma pr«4A6e, potem rveato, če morete ozdnavoti, ker uspeh je odvlaeo od pretaka ve. Njegovi krasi, stroji lz vaeh dolov sveta mu pomagajo, da ima najboljll zdravnlftkj urad v meetu. Ko ao druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj usp«?h Urez vprašanja, kakšno boko«n imane, Ce zdravnik vidi. da ae da osdraveti, bodite prepričani, da kmaLu ozdravite, ln nikomur nI treba zapraviti denar ja, ne de bi d-<W nepeb. Pridite te pogovorite ee prtvatao z zdntvalkom.
2047 E. dih St. DOCTOR WOLFE	Med EucMd
4. nadat-	ip^ijaiut, Cleveland, o.	in Proapetf
Uradne ur.« ». zjutraj d« «. M. Ob n.d.lj.h od lO do I.
"■■ 111 1 1 1' "'"■ ' ""..... ..i. i ■ i.)-
TROJKA
POVEST
»ua
SpiBMl DR. FR% DBTBLA
. Vladimir se je zgenil in pobledel; hlastno je odprl pismo, je urno preletel z ofimi ' in zamišljen obstal.
I "Kaj čakaš?" je vprašal dečka, ki ga je gledal z od-B|| prtimi usti.
"Gospod baron so rekli, da boste Vi tudi nekaj napisali."
"Kar pojdi!" je dejal Via- i dimir in se obrnil proti gozdu, da prebere pazljivo še en i krat pisanje, ki se je glasilo i tako:	<
"P. T. Kaj se je bilo prigo- I dilo med nama snoči, tega j ni treba omenjati. Nastala je ] zame dolžnost braniti svojo ' čast. katero ste Vi napadli in i žalili. Pričakujem Vas jutri, 1 4. t. m. ob devetih dopoldne < nad Gorenjo vasjo pri Žalo- i stni vrbi. Z orožjem Vam le- I hko postrežem jaz,Jcer imam | dva enaka samokresa, ki sta i Vam na izbor. Mislim, da bo i tudi Vam ljubo, da se dože- < ne zadeva, ki briga le naju, i med nama samima, brez tis- i tih slovesnosti, s katerimi ob \ račajo dijaki pozornost na I svoj pogum ali izkušajo čas- J nikarji preprečiti njega do- ! kaz. Ker poznate 4n čutite s kot Častnik v reservi svoje i Častne dolžnosti, se ne bojim, j da ne bi ugodili temu moje- j mu vabilu.	, £
Barpn Berger." i "O, nič se ne bojte, gospod c baron!" s1 je dejal Vladimir, i ko je prebral pismo. "Ne bo 1 me treba klicati dvakrat." Če t ' bi bil oni blizu, takoj bi ;se streljal ž njim.. Vteknil Je s piSmo v Žep in ni hotel več i misliti na vsebino.	t
A po sili so mu uhajale ml- i sli nazaj. Izvlekel je pisanje ; zopet, bral še enkrat, tehtal 1 besedo za besedo ln spoznal, i da je stvar Jako resna, da mu < gre za življenje. Razložil si je to prav lehko iz barono- i vih razmer. Vedel Je, da Je i ta v večni deharni stiski, da i "hodi za Irmo in pričakuje re- i iitve od njene dote. To reši- i tev pa je preprečil Vladimir, i Kaj čuda, da obupuje baron! i Zanj je ta boj zadnja, a jako J ugodna stava. Ako dobi,, je i pridobil vse in dosegel svoj 1 cilj; ako izgubi, je izgubil, ] kar je zanj brez vrednosti, i česar bi se sicer nemara sam | odkrižal. - Kaj pa bi zasta- s vil Vladimir? Ako zmaga, ne ] pridobi nič, ker je Irma tako I že njegova, nakoplje si le ka- I zen za prekršenje zakona. A ; če izgubi, je izgubil vse. — i Kaj mu je ponudilo dosedaj < življenje? V trudu in pomanj I kan ju je dovršil šolan je.Zdaj ] Šele se mu je odprla lepa bo- I dočnost; zdaj šele mu je za- | čelo pridno delo roditi sad. 2 In vse to naj ostanejo le sanje,prazna pena! Zavisten | lenuh naj mu ppbere v enem i trenotju, kar si Je bil pridelal i on v dolgih, trudapolnih le- 1 tih! In to puhlemu predsod- i ku naljubo; zaradi abotnlh t nazorov, ki jih obsoja svak c trezni, pametni človek, ki si \ jih ne upa nihče zagovarjati r drugače nego s potrebo, da p se navdahnejo posebni ljudje 1 s posebno nadutostjo! — In / Vladimir ne živi samo sebi. r Mati in sestra smeta zahte- i; vati, da jima povrne pomanj- 1 kanje in trud, s keterim sta li ga bili odgojili. A če pade, ji- r ma ne samo ne bo povrnil to- F likih dobrot, ampak še uni- š Čil bo samopašno ves njun t trud in njima pokazal, da se 1 ne meni za nji nič, kadar gre r za tako imenovano njegovo r čast, da se ne boji kar nič z' g žaljen jem plačati ljubezen, t In kaj bo počela mati, če po-11 gine sin tako žalostno! Za r njim pojde v grob, katerega j bo izkopala njegova nehva- l iežnost. Ne, tako daleč se ne y sme izpozabiti.	t
Oglašala se je tudi ljube-* V zen do neveste in netila Iju-'n
bežen do življenja, ki mu je obetalo toliko sladke sreče [>b strani lepe, ljubljene soproge. Kako bl se mogel ločiti od tega krasnega svetal
Toda čast! Portepej! Brez Sasti ni Življenja. Pokoncu >e je sklonil Vladimir ln od-očil, da se bode bil.
Napotil se je proti vasi, in spremljale so ga misli, ki mu liso dale miru. Domišljija nu je postavila pred oči na-iprotnika, v katerega meri )n s samokresom, da bi ga u-)il namenoma, po hladnem >reudarku. Zgrozil se je. Za >ar neumnih besed ubiti človeka, kateremu ni življenje lič manj drago nego njemu! (ako bi mogel to katerikrat »pravičiti pred vestjo, ki bi nu očitala, de je ubijalec; ;ako bi se mogel pokazati v >ošteni družbi; kako stopiti nateri pred oči; peljati s kr-avimi rokami nevesto pred >ltar! Sramotna, nečastna je ast, ki goni človeka v uboj-tvo! Človek je najprej člo-ek, potem častnik. Toda mora li on ubijati? flora li pomeriti v človeka? itrelja naj v zrak! Da, to bo toril; >ne bo si omadeževal ok s krvjo pregrehe.
Komaj ga je bil nekoliko lomiril ta sklep, so4ga nasko-ile nov? misli. Če sklene ba-on. isto Jako .ravnati, si je [ejal, če bosta streljala oba zrak, kolika smešnost! Tre-a le §e, da razbobnata po lovinah svoje junaštvo. V glavo pa so mu padle be-ede baronovega pisjna, in azvidel je, da baron nima akih pomislekov; njega pre-naguje jfcza in sovraštvo, on :anlčuje navadne ljudi. On >o meril v glavo, v srce. Ka-nor hoče! Manj seje bal Via limir smrti nego ubojstva.
Navsezadnje se domisli, da m ni samo človek, ampak udi kristjan, katoličan, da nu vera prepoveduje dvoboj n da smrt ni konec življenja impak pravi začetek. Ta ml-el ga je tako razguriia, da nu Je postalo vroče; začel je litreje hoditi po .cesti. Zdrahi razum, posvetni zakon, rera in cerkev obsojajo in prepovedujejo posebnost, ka ero zahteva posebnih ljudi »osebna čast! Na katero tran se bo postavil on kot »ameten človek, kot jurist, ;ot kristjan! Bogme, za čast :i nasprotuje zdravemu ra-:umu, ki nasprotuje zakolom in veri, naj se pulijo Irugi! Zavest prave časti, ti je poštenje, ne pogreša »osebnega potrdila. Stvar je lila dognana, sklep storjen; ločasi in mirno se je zopet ačel izprehajati Vladimir. A še mu niso dali pokoja lomisleki. Kaj se bo zgodilo, e se ne zmeni za poziv! Ba-on bo natfidftll stvat vdjaš-;emu poveljništvu, povelj-lištvo jo bo spravilo pred astno sodišče, in častno so-išče bo razsodilo, da se je edel Vladimir strahopetno, ečasno, da ni vreden porte-eja. Prisilili ga bodo odlo-iti Častnlštvo. Oh, sramota! Zaškripal je z zobmi. Spomi-jal se je podobnega slučaja :za dijaških let, kako zanič-ivo se je govorilo o častnl-u v reservi, ki je bil odklo-il dvoboj in bil degradiran, lako so se ga ogibali tovari-i dijaki, češ, da je na sramo-) dijaštvu; kako so razpravah po gostilnah in kavar-ah vojaki vprašanje, če bi e kazalo odpraviti enoletne-a prostovoljstva, ki ne iz-ebi zadosti iz mladih src fi-strskega mišljenja in jih ne avda s pravimi pojmi o vo-iški časti! Isto se bo zgodi-) njemu. Oh! In da se raz-i lasi sramota, za to bo poskr el baron. Kaj si bo mislila,! aj bo rekla nevesta! Kij lati in sestra! Kaj Stojano-
vi! Kaj vrstniki in prijatelji njegovi! Kako ga bodo gledali postrani, kako se muzali
za hrbtom! Bridko je spoznaval Vladimir, da ne najde vedno notranja poštenost časti zunaj, da izkuša često nepoštena čast ubiti poštenost pred ljudmi. Spoznaj je, da se sklada zakon povse s pravico, da sta pravičnost in čast prav različna pojma. Oj, da bi vedno to, kar je pravično pred Bogom, tudi pravo pred zakonom in v Časti pred ljudmi! A kadar nastane nav skrižje, ali se ne sme plačati čast s pravičnostjo? Ne, nikdar ne! Njega naj postavijo v boj, v prvo vrsto; a v boj z ' ljudmi, ne z Bogom! Ako bi se smel ozirati on samo nase, | ne bi mu bilo žal portepeja. ;
A kaj poreko drugi? Mati in sestra, oh, tedve sta popol- 1 noma na njegovi strani, in 1 ljubši jima je poštenjak brez 1 častniškega naslova nego u- , bijalec s portejejem.. Mati in sestra stojita vedno tam, kjer Bog in vera in poštenje. A 1 kaj si bodo mislili drugi? To- 1 da kaj se meni on za druge! 1 Mati, sestra in nevesta, ti so mu ves svet. Kaj bo rekla ne- , vesta? Bode li še pogledala ] strahopetca ? Strahopetca! j mu je šumelo po ušesih, mu ( gnalo kri v glavo in motilo > hladne misli. Grizel si je ust- j nico, škripal z zobmi, ker se ga je lotil zopet dvom in ne- } skončno mučna neodločnost. < Hitel je k nevesti, da se raz- ( trese in uide vsaj za malo Ča- | sa morečim mislim.	i
Nevesta ni bila doma. t
"Peljala se je obiskat svo- j ji prijateljici Lini in Fini," je t dejala mati.	r
"ir> jezit ji s poročilom o [ svoji ^araki/' je pristavil go- j spod Majer, v , » i
Vladimir je menil, da se od | pelje drugi dan; obmolknil pa je in pobledel, ker se# je spomnil baronove zadeve, ki mu je zastavila vprašanje, če bo to res. Pomenkovali so se, kje da Bi se naselil Vladimir kot odvetnik, kje da bi se kupilo ^pohišje, kje da bosta stanovala v LJubljani, same važne reči, a tudi same domneve za Vladimirja, katerega dušne oči so se bile stfmo uprle v to veliko, z vsakim trenotjem raztoče in bolj in bolj grozeče vprašanje. Poslušal je brez pozornosti, govoril razmišljen, pre trgano; tako zastane v vojni med vojaki za okopi pome-nek, kadar zagledajo na nočnem nebu krvavordečeo točko, ki cvrči in žvižga v visokem loku; oni pa čekajo v strahu, kam da udari.
Kmalu se je vračal Vladimir proti domu, nejevoljen in neodločen. Baronov list, I ki ga je nosil v suknji na pr- i sih, ga je žgal v srce. Razjar- j jen ga je izvlekel, raztrgal in j vrgel v potok. Toda ostala mu je v spominu vsaka beseda, vsaka poteza, vse malenkostne posebnosti, ki so mu silile ln tiščale kakor žareče igle v glavo, v možgane, v du šo. Jed mu opoldne ni dišala, govoriti se mu ni ljubilo nič.
"Vladimir, kako žalosten si,*' je dejala mati in mu položila roko na ramo. "Ti nisi srečen."
"Vladimir, pridi v našo dru žbo!" je dejala sestra. "Ti ne veš, kako je prijetno pri nas! Mama, jaz, obe obe dekleti in časi tudi gospa šivamo; gospod svetnik, gospod Bo-janec in časi tudi gospod be-neficijat nas pa zabavajo. To je tak kratek čas, da nam pre hitro preteče vsako popold- i ne.
»alfe prfkatajM
Naznanilo.
Dr. Cleveland, št. 23 ZSZ je preložilo svojo veselico z igro za nedoločen čas radi boleezni. Veselica bi se imela vršiti 10. novembra. Tiketi, ki so se prodajali za vstopnice naj se shranijo, ker bi)do veljavni v prihodnjosti, ko se zvrši program. L. Mežnar. I
Naprodaj so štirje fini, debe- I li in pitani prasci, po nizki | ceni. Oglasite se pri L. Per- J ko, 15603 Saranac Rd. (135) 5
i
Tem ootom naznanjam
WO-«*	I I« rim	lit"
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje iskreno ljubljenega soproga, očeta Josip Gorenčic.
Ranjki je bil star 41 let, doma iz Stavče vasi, Dolenjsko. V ameriki je bival 16 let. Zapušča tukaj žalujočo soprogo, dve hčeri Terezijo in Jo8ipino, v starosti 8 in 10 let, enega brala in eno sestro, v starem kraju dve sestri. Hvaležnega srca se zahvaljujemo Rev. Ponikvarju, ki je previdel ranjkega s sv. zakramenti in opravil zadnje molitve. Prisrčna hvala Josipu Avsec, ker sta mu bila v pomoč v teh žalostnih u-rah, lepa zahvala družini Ku- ] rent in Frank Avsecu, moje- i mu bratu, ki je prihitel zi < Bridgeport, Ohio, na pogreb, i Hvala bratu Janezu Avsec, i ki mu je podal zadnjo luč v j roke, z eno besedo vsem srč- i na hvala, ki so mi stali v u- < rah žalosti ob strani. . «
Iskrena zahvala za vence J Hružini Frank Bole, družini Kurent, Josip Avsec, Fiank Žnidaršič, brat Anton Goren-čič, sestra in svak Tome, dru- J žina Kramer, Fr. Zakrajšek | in bratu John Avsec, dr. sv. , A nfona št. 130 C. K. dr. sv. Vida št. 25. dr. sv. Jožefa, dr. ! Oarniola. Iskrena hvala vsem društvenikom, ki so se udeležili pogreba in ki so obis- i kali ranjkega v bolezni in na < mrtvaškem odru. Iskrena ) hvala A. Grdini, ki je oskrbel f tako lep sprevod. Bog povr- 1 ni vsem, teb,i dragi Jožef pa * hihka ameriška zemijica. Ža- < lujoči ostali. Terezija Goren- r
?o*roga, Terezija in Josi- r pina, hčere.	>
Naznanilo
Članom dr. Primoz-Tru-I bar, št. 126 SNPJ se naznanja, da vsak član mora plačati meseca novembra poleg rednega asesmenta še $1.00 doklade, sicer ne more plačati rednega asesmenta. Nadalje se naznanja članom, ki imajo plačilne knjižice pri društvenem tajniku, da jih novembra in decembra vzamejo v svoje varstvo, ker tajnik odloži tainištvo na občnem zboru v decembru. Naznanja se, da društvene seje se vršijo po starem, v društveni dvorani vsako tretjo nedeljo dopoldne. Z bratskim pozdravom Josip Pogačnik, tajnik.
— " - -	-	m
Naznanilo.
Društvo Ribnica, št. 12 S. D. Z. naznanja vsem cenjenim društvom, ki fco dobila vabilo za razvitje zastave za dan 17. novembra, da je slav-nost preložena £a nedoločen čas radi še vedno trajajoče influence. Članom društva se naznanja, da* se seje vršijo od sedaj naprej v S. N. D. ?oba št. 4. in ne več v Grdi-novi dvorani. Seje se vrše kot ponavadi vsako • tretjo ■ nedtljn ob 9. uri dop. Priho-dnja seja in pobiran je ^ asesmenta bo v nedeljo 17' nov. ob 9. uri dop. v S. N. Domu. Bratski pozdrav Louis Mer-har predsednik, Val. Zbač-nik, tajnik. • (134)
""Pozor
Kc'or izmed slovenskih far marjev ima kake trse naprodaj, ali če ve za katerega, da |ih prodaja, je prošen, da blagovoli naznaniti Mr. Paul Renczek, 6122 Sheridan Rd. S. H. Cleveland, O. (135) < čedno stanovanje se odda v i lajem, štir sobe. Vprašajte < na 14721 Sylvia ave% CoWin- 1 yvood.	(134) i
doniCRd.P' j	(135)"
Berite kaj pravi dr. Cpw-drick v časopisu.
Naznanilo in zahvala.
Tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da I je po kratki in mučni bolez~ ni preminula moja žena Julija Lušin. Ranjka je bila doma iz Gorenjskega, fara Moravče, vas Vodice. Stara Je bila 33 let. Tu zapušča soproga in 5 nedorastlih otrok, dve sestri in brata. Zahvaljujem se sestram za vence in vsem onim, ki so mi daj ail tolažbo v bridkih urah, tebi nepozabljena ranjka, pa naj bo lahka ameriška zemlja. Počivaj v miru! (133) Frank Lušin, soprog, Frank, John Mary Annie Josip, otroci.
V najem se dajo lepe hiše, za
eno družino, 5 sob vsaka in vse moderne potrebščine. Rent $25.00 na mesec. Jako prijazna stanovanja. Vprašajte pri Mr. Miller 14904 Thames ave. Collinwood. -- (133)
1
National Drug Store t ] Slovenska lekarna.
<
Vogal St. Oair ave. in 6i. ©c-sta. S posc.hno skrbnostjo izdelujemo zdrajvnišfke ipredpise i V. zalogi itpatno v*e, kar jc i treba v najboljši lekarni.
■j y	. .	,
kužne bolezni ipantlu
. influence morali bi biti jielo
- oprezni, da se obvarujete. Kadarkoli opazite vnetje oči,
tok nosnic, bolečino v hrbtui glavobol, bol udov, mrzlico 1 ali splošno oslabelost, pripo* 1 ročamo vam sledeča navodi-' la kot najboljše sredstvo za ' obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje gr-' la in nosa z Severovim Anti-1 sepsolom, ki naj se upcfrablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gor-ke vode. Ko čutite mrzlico ali takoj ko pričnete kihati, vzemite takoj eno ali dve Se-verovi tableti za prehlad ln gripo, in ponovite to vsake trt ure, dokler vaši odvajalni organi pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite še Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite. Ce se pa še ne počutite boljše, potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on svetuje. Gori navedena zdravila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influ-enco, torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam for'Lungs, 25 in 50 centov. Ako vam je nemogUče d6bi-ti ta zdravila* v vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od w, F. Severa Co. Cedar Rapids, Ia. £140)
V najem se odda velika v prodajalna Jako poceni. Vprašajte na 6024 St Clair ave'.
--<— fl33>
Mrzla, mokra stanovanja
razširjajo bolezen.
Vi vabite bolezen ▼ hišo, če ne živite redno. Če je vala odporna sila nizka, postanete lahko žrtev bolezenskih bacilov, ki so blizu vas.
Mrzli, ostri jesenski dnevi zmanjšajo vašo odporno silo in ustvaijajo mraz, ki mnogokrat povzroči resno bolezefr.
Glejte, da je vaš dom dobro ventiliran. Bodite • gotovi, da je zrak gorak, suh in enaka temperatura v vseh sobah.
•» 8..... aii	\■■•■!> «NM4fli	m. : i,;»»5n.,* . rj »
Imajte vedno mal plinov ogenj - to je dobra zavarovalnina za zdravje v teh ostrih dnevih.
In imejte tudi kake drug« peči razven plinovih
- zalogo premoga - tako da bo vaš dom gorak, kadar pridejo blizardi krute zime.
Vprašajte našega izkušenca - SEDAJ.
THE EAST OHIO GAS COMPANY.