ISSN 7704-01985 9 ______ . . . RADIOPTUJ 89.8-98,e-l04T3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, Četrtek, 18. aprila 2002 / letnik LV / št. 16 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT Mešanica grah - korenje 400g JONKER FRIS HIT TSPNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA TA TEDEN / ta teden Dobrote s priokusom Ptuj bo od jutri do ponedeljka gostitelj že 13. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. Od začetka v letu 1990 (pobudo zanjo so dali ptujski turistični zanesenjaki) je naredila velik korak naprej na področju kvalitete izdelkov, razvoja dopolnilnih dejavnosti in kmetijstva nasploh ter njegove promocije. Znak kakovosti, ki ga kmetija dobi za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za nek izdelek, je v zadnjih letih postal tudi sinonim za uspešno trženje. V zadnjem obdobju je bilo na podlagi zakona o kmetijstvu sprejetih več pravilnikov za področje dopolnilnih dejavnosti, ki kmetijam omogočajo, da se še bolj razvijajo na tistih področjih dela, ki jih dobro obvladajo in za katera dobijo vsako leto potrdilo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Znak kakovosti lahko kmet uporabi tudi v okviru certifikatnega izobraževanja kot dokazilo, da neko delo zna in kvalitetno opravlja, čeprav nima ustrezne izobrazbe. Se vedno pa je tako, da je večino izdelkov na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij mogoče kupiti le v času razstave oziroma na kmetijah, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Ptuj doslej od te razstave ni dobil, kar bi lahko. Najmanj bi pričakovali trgovino ali dve, v katerih bi Ptujčani in drugi lahko celo leto kupovali najboljše izdelke slovenskih kmetij. Tržili bi lahko tudi s spominki z vsakoletne razstave; doslej jih je bilo veliko, letos sta se jim pridružila loparček in grebljica, ki se uporablja pri peki kruha. Ena od Američank, ki že nekaj časa živi v Sloveniji, nam je recimo zagotovila, da bi z veseljem kupila tudi plakat za razstavo; z letošnjega kurentova-nja ga ni mogla. Bo že držalo, da drugi vidijo več kot domači, ki se nam zdi samoumevno, da razstava bo, in to v prelepem ambientu minoritskega samostana na Ptuju, pri njeni večji vnočljivosti kot ene od treh prireditev javnega pomena v mestni občini Ptuj pa opaznega napredka ni. Deset tisoč gostov na razstavi, ki je državnega pomena, je bistveno premalo, saj gre za resnično vrhunske izdelke naših kmetij, ki so tudi primerjalna prednost na poti v Evropo. Če kurenti privabijo na ptujske ulice in trge v enem dnevu 50 in več tisoč ljudi, jih mora razstava, ki traja štiri polne dni, najmanj toliko. Se ve, s pra- cUsJ k j vimi turističnimi proerami. Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. 2e od 2.900.000 SIT Enkrat Golf, vedno Golf. Dominko d.o.o., ZadniinI trg 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 TRGOVI NA-INŽENIRING-STORITVEd.o.a PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO ĆtthaSPHmEI« PO SS« LEnH z mkMI: DC Dominko center d.o.o., Ob studenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 Svežina aprilskega jutra. Fntn- Jože Bračič PTUJ / ŠE O ZDRUŽEVANJU KK PTUJ IN PERUTNINE PTUJ Zdruiite'v v iim krajšem iasu Perutnina Ptuj kot osrednji pridelovalec perutninskega mesa in izdelkov v Sloveniji in Kmetijski kombinat Ptuj, največje kmetijsko podjetje v državi, sta nedavno tega podpisala pismo o nameri za združitev obeh podjetij. Po tem dogodku so začele ekspertne skupine pripravljati strokovna izhodišča za predvideno statusno in organizacijsko spremembo, ki jo predstavlja pripojitev Kmetijskega kombinata k Perutnini. Slovensko gospodarstvo, še posebej pa živilskopredelovalna industrija sta pred obdobjem novega prestrukturiranja in od tega je odvisna usoda pridelovanja in predelave hrane. Pod-robnej{e informacije bodo na voljo ob naslednjih konkretnej-{ih dogodkih, novezanih z zdru- ževanjem. Želeli pa smo vedeti še kaj več o ozadju in perspektivah združitve dveh velikih ptujskih podjetij, zato smo za pogovor prosili predsednika nadzornega sveta Perutnine Ptuj inženirja kmetijstva Ivana Zupaniča, ki «ř^ít Iř^t vrtrli n^rlvrtrni «vř^t "Perutnina bo postala veliko, močno in mednarodno podjetje, ki bo imelo pomembno mesto v živilskopredelovalni panogi Evrope. Razlog za njeno povezovanje z drugimi slovenskimi in podjetji izven naše države je prav v strategiji države o vključitvi v Evropsko unijo, ki bo tudi na naše, sedaj domače tržišče, prinesla ostro mednarodno konkurenco. Združevanje podjetij enakih in podobnih gospodarskih panog je v Evropi in v svetu običajen pojav, ki mu vse uspešneje sledimo tudi v Sloveniji," razlaga Ivan Zupanič. Stran 2, j. BraHi Nnvi Mnhitfïlnv nrodaino-informaciiski center na Ptuiu. z veseljem in ponosom vas vabimo v naš novi prodajno-informacijski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, ki jiti prinaša mobilna telefonija. Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa nrl Q Hn i O iiva Mobitelov center Ptuj Mestni tr^ 1 »nlAfnn M fa Ofk KCtl ->ll i\A-l Tfl AO 1 C Stalno. Lokalno in globalno. @ PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: V petek Dobrote slovenskih kmetij STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH PTUJ: Mladinska prenočišča še naprej brez gostov STRAN 16 PO NAŠIH OBČINAH MARKOVCI: V štirih letih več kot prej v štiridesetih STRAN 9 9770040197046 AKTUALNO PTUJ / pogovor s predsednikom nadzornega sveta perutnine ptuj Združitev v iim krajšem iasu Perutnina Ptuj kot osrednji pridelovalec perutninskega mesa in izdelkov v Sloveniji in Kmetijski kombinat Ptuj, največje kmetijsko podjetje v državi, sta nedavno tega podpisala pismo o nameri za združitev obeh podjetij. Po tem dogodku so začele ekspertne skupine pripravljati strokovna izhodišča za predvideno statusno in organizacijsko spremembo, ki jo predstavlja pripojitev Kmetijskega kombinata k Perutnini. "Slovensko gospodarstvo, še posebej pa živilskopredeloval-na industrija sta pred obdobjem novega prestrukturiranja in od tega je odvisna usoda pridelovanja in predelave hrane. Imamo odli~na izhodiš~a: relativno ekolo{ko neokrnjeno okolje, veliko tehnološkega znanja in visoko tehnološko opremljenost naših obratov, zato smo lahko {e uspe{nej{i pri uresni~evanju našega poslanstva," je pred kratkim dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Mag. Alojz Erlac, generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, pa je menil, da prinaša združitev s Perutnino dodatne priložnosti za dejavnosti poslovnega sistema, ki ga vodi. "Kot najve-~ji obdelovalec kmetijskih površin v Sloveniji se zavedamo, da lahko najve~ dodane vrednosti damo kmetijskim pridelkom, ~e jih predelamo kar na doma~em pragu. V združitvi s Perutnino Ptuj vidimo nove priložnosti za trženje in razvoj, pa tudi mnoge druge prednosti." Podrobnejše informacije, tako sporo~ajo iz obeh gospodarskih družb, bodo na voljo ob naslednjih konkretnejših dogodkih, povezanih z združevanjem. MNENJE NADZORNEGA SVETA PERUTNINE PTUJ Želeli pa smo vedeti še kaj ve~ o ozadju in perspektivah združitve dveh velikih ptujskih podjetij, zato smo za pogovor prosili predsednika nadzornega sveta Perutnine Ptuj inženirja kmetijstva Ivana Zupaniča. Že šest let vodi nadzorni svet, ki je ob tako pomembnih odlo~it-vah gotovo sprejel ustrezno sta-liš~e, poleg tega pa je bil kar 35 let zaposlen v Perutnini Ptuj in dodobra pozna njeno zgodovino in razvojno pot ter cilje. Ivan Zupani~ je vodil tako reko~ vse pomembne faze gospodarskega procesa v Perutnini: bil je vodja valilnice, vodja nekdanjega TOZD Proizvodnja in predelava, direktor TOK (temeljne organizacije kooperantov - sedanje perutninarske zadruge), vodja repro centra, vodja klavnice ter pred upokojitvijo še vodja razvoja. "Perutnina bo postala veliko, mo~no in mednarodno podjetje, ki bo imelo pomembno mesto v živilskopredelovalni panogi Evrope. Razlog za njeno povezovanje z drugimi slovenskimi in podjetji izven na{e države je prav v strategiji države o vključitvi v Evropsko unijo, ki bo tudi na na{e, sedaj domače trži- Zagotovo so bile takratne odločitve pravilne, vsaj v primeru Perutnine, ki je danes močno in uspe{no podjetje." Tednik: Današnje razmere in potrebe po združevanju gospodarstva so torej drugačne! Ivan Zupanič: "Zagotovo! V sedanjih razmerah, ko so znani lastniki delni{kih družb, so uprave dolžne vse svoje aktivnosti podrejati njihovim interesom. Osnovni interes oziroma cilj Perutnine Ptuj je nenehno us-pe{no poslovati, postati veliko, močno mednarodno podjetje, ki bo, kot sem že dejal, imelo pomembno mesto tudi v živil- Predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj, d.d., Ivan Zupanič {če, prinesla ostro mednarodno konkurenco. Združevanje podjetij enakih in podobnih gospodarskih panog je v Evropi in v svetu običajen pojav, ki mu vse uspe{neje sledimo tudi v Sloveniji," razlaga Ivan Zupanič. "Sedanji združevalni procesi niso naključje," nadaljuje. "Začetek sega v sedemdeseta leta prej{njega stoletja, ko je politika združila vse perutninarje Slovenije v skupno organizacijo združenega dela (SOZD), a je ta po nekaj letih neuspe{ne-ga poslovanja nehala obstajati. Osnovni vzrok je bil nezaupanje in nezainteresiranost za skupno delovanje. Tudi na lokalni ravni je takratna politika v Ptuju sku{ala združiti v skupno delovno organizacijo Perutnino, Kmetijski kombinat in kmetijske zadruge v takratni občini Ptuj. V obeh primerih so bile znane stične poslovne točke, toda to je bilo obdobje, ko je politika vodila gospodarstvo, v resnici pa je velika podjetja gospodarsko slabo obvladovala. Sposobni vodstveni kadri so vedeli, da z veliko družbeno lastnino v takratnih samoupravnih pogojih vodenja ni mogoče optimalno gospodariti. Uspe{na vodstva so se upirala združevanju, ki zato nikjer ni uspelo. skopredelovalni panogi Evrope. Podjetja, ki se ne bodo pravočasno pripravila na evropske pogoje poslovanja, bodo v novih razmerah težko dolgoročno us-pe{no poslovala. Nadzorni svet Perutnine Ptuj je že podprl združevalna prizadevanja njenega vodstva. Tudi v primeru Kmetijskega kombinata Ptuj. Sedaj so na vrsti strokovne službe, ki morajo pripraviti vse pot- rebno, da se bodo lahko lastniki ustrezno odločili na skup{činah obeh družb, ki bodo kmalu po prvem polletju. Moram poudariti, da je delni{ka družba Perutnina Ptuj odprta za vse, ki imajo interes izkoristiti nove poslovne priložnosti in v partnerstvu z njo oziroma v skupini podjetij Perutnina Ptuj uresničevati lastne poslovne cilje. Partnerstvo s Perutnino omogoča uvajanje poslovnih standardov vi{jega nivoja, racionalizacijo in optimalno poslovanje, bolj{e nabavne in prodajne pogoje, zmanj{evanje stro{kov, obvladovanje trgov in krepitev konkurenčnosti. Vse to pa pomeni seveda možnosti za večjo dolgoročno perspektivo zaposlenim, delničarjem pa večjo varnost naložb in ustrezen donos." Tednik: Kako osebno gledate na skupno pot Perutnine in Kmetijskega kombinata Ptuj? Ivan Zupanič: "Pismo o nameri je začetek procesne priključitve Kmetijskega kombinata k skupini podjetij Perutnine. Obojestranske interese vidim na področju proizvodnje krmil, v povezovanju žive proizvodnje, mesnopredelovalne industrije, pri nabavi in prodaji, vzdrževanju, zdravstveni za{čiti žive proizvodnje, v združevanju zmogljivosti laboratorijev, na področju kmetijske proizvodnje in za{čite okolja. Obe podjetji sta vpeti v isti gospodarski in naravni prostor in lahko skupaj dajeta poudarek pridelavi in predelavi zdrave prehrane." Tednik: Kaj pa pomeni združitev obeh podjetij za njihove zaposlene? Ivan Zupanič: "Pri vodstvenih ljudeh obeh gospodarskih družb smo zaznali skupne interese, zato lahko pričakujemo uspe{no skupno uresničevanje dogovorjenih in potrjenih smeri razvoja. Uspeh delovanja posameznih podjetij v skupini podjetij Perutnina Ptuj je že in bo v bodoče prav tako odvisen od vodilnih kadrov, ki so odgovorni za doseganje lastnih podje-tni{kih ciljev. Kadri, ki znajo ustvarjati poslovne izzive in izkoristiti poslovne priložnosti, so v vsakem podjetju največje bogastvo. Osebno ne vidim razloga, da bi kdorkoli v Perutnini ali Kmetijskem kombinatu Ptuj z nezaupanjem gledal v skupno prihodnost obeh podjetij." Tednik: Kakšno je vaše stališče do prodaje Term Ptuj in do prihoda lastnikov od drugod? Ivan Zupanič: "Moje videnje prihodnosti Term je v prihodu novega lastnika, ki je uspe{en v turizmu, ki torej ve, kako se tej zadevi streže in ki je pripravljen pripeljati tudi porabnike novih zmogljivosti, ki so tu nujne. Lokalni interes pa naj se pokaže v sovlaganju domačega gospodarstva in posameznikov; ti naj vložijo v razvoj ptujskih Term, spremljajo njihov razvoj, sodelujejo v upravljanju in v delitvi dobička." Tednik: Kdaj bo po vašem mnenju prišlo do konkretnih združitvenih procesov med Perutnino in Kmetijskim kombinatom Ptuj? Ivan Zupanič: "Nadzorni svet Perutnine zahteva, da se to zgodi v čim kraj{em času. Kot sem že dejal, bosta skup{čini delničarjev obeh podjetij v začetku druge polovice leto{njega leta. Takrat pričakujemo sprejem s strani ekspertnih skupin pripravljenega programa in nato nastopi njegovo uresničevanje." J. Bračič fiADiOPTUJ^--- aQ,B.<>B,P.in.a.w____ mm-: Druž^Dfl zfl čflsopisno in rodysko ' RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, RaiČBVB 6, 2S50 Ptuj, tel.: Ofi/749^10, ------- ----- / c^ 1 I V/ llVJv^vnV^I/ — ti: -- 1 t/MKXU s-- PTUJ / upokojenci regijsko organizirani Kje so izobraženci? Zveza društev upokojencev Slovenije je lani decembra proslavila petinpetdesetletnico delovanja. O njenem delovanju smo se tokrat pogovarjali s predsednikom Zveze Društev upokojencev Ptuj Mirkom Bernhardom, ki je tudi podpredsednik Zveze DU Slovenije. Mirko Bernhard je povedal, da so se upokojenci organizirali tako, da so ustanovili dvanajst pokrajinskih zvez. Pomurska ima sedež v Murski Soboti, zgornjepodravska v Mariboru, spodnjepodravska na Ptuju, koroško-šaleška na Ravnah na Koroškem, celjsko-savinjska v Celju, zasavska v Trbovljah, posavska v Krškem, dolenjsko-belokranjska v Novem mestu, osrednjeslovenska v Ljubljani, gorenjska v Kranju, goriška v Novi Gorici in obalno-kraška v Kopru. Ptuj~a-ni so imeli ob ustanavljanju težave, ker so hoteli Maribor~ani Ptuj spraviti pod svojo zvezo. Spodnjepodravska zveza s sedežem na Ptuju pokriva šestnajst ob~in, tudi ob~ino Ormož z osmimi društvi. Skupno je v zvezi 41 upokojenskih društev s približno 14000 ~lani. Obmo~-ne zveze se financirajo izklju~-no iz ~lanarine, nekaj sredstev pa prite~e iz lastnega dohodka, Mirko Bernhard, predsednik Zveze Društev upokojencev Ptuj. Foto: Fl ko organiziramo srečanje vseh upokojencev Spodnjega Podra-vja, kjer se zbere dva do tri tisoč upokojencev, ostane pa nekaj denarja od sponzorjev in donatorjev, je dejal Mirko Ber-nhard. Pokrajinska zveza bo dobila sredstva od republi{ke zveze, prevzeti pa bo morala organizacijo {portnih tekmovanj in kulturnih srečanj. Glede včlanjevanja upokojencev v upokojenska dru{tva je Mirko Bernhard dejal, da se po njihovih podatkih vključi v dru{tveno dejavnost okrog 65 odstotkov vseh upokojencev, kar je za celotno Slovenijo zelo visok odstotek, saj se v Ljubljani vključuje v dru{tva zgolj 25 odstotkov upokojencev. Na žalost se inteligenca ne vključuje v dru{tva, pa bi jo dru{tva pri svojem delu zelo potrebovala. O zgodovini delovanja upokojenskih dru{tev v Sloveniji bomo ob{irneje spregovorili v eni od naslednjih {tevilk Tednika. Franc Lačen PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Lek in Krka - zmagovalca leta 2001 Dogajanja na Ljubljanski borzi ostajajo se naprej zelo zanimiva. Ob precejšnjem prometu se te~aji ve~ine delnic še naprej višajo, Slovenski borzni indeks SBI 20 pa vnovi~no dosega rekordne vrednosti. V ~etrtek je kon~al trgovalni dan pri vrednosti 2609 to~k. Najve~ povpraševanja je bilo po delnicah farmacevtskih družb, za katere so veliko zanimanje kazali predvsem tujci. Veliko povpraševanje se je odrazilo v višanju te~ajev delnic obeh farmacevtskih podjetij, Leku se je te~aj v zadnjem mesecu povišal za kar 20 odstotkov, Krki pa za 10 odstotkov. Samo v zadnjem mesecu so tuji vlagatelji svoje deleže v Leku skupaj pove~ali za okoli dve in pol odstotni to~ki, tako da imajo trenutno okrog 24 odstotkov vseh delnic. Med tujimi vlagatelji sta najve~ delnic kupili Bank Austria in sklad Griffin Eastern Fund, sledijo pa jima Raiffe-isen Zentral Bank, Erste Bank in Commerzbank International. Nekoliko manj, a še vedno veliko, so tuji investitorji vlagali v nakupe delnic Krke, saj so v zadnjem mesecu po-ve~ali svoje deleže za okrog pol odstotka. Najve~ sta svoje deleže pove~ali Credit Suisse First Boston in Bank Austria, tujci pa naj bi imeli v lasti okrog 8 odstotkov vseh delnic Krke. Pri~akuje se, da bodo te~aji obeh omenjenih delnic ob podobnem povpraševanju še naprej rasli. Krka je bila v preteklem tednu deležna za podjetje pomembnega priznanja, saj jo je osrednja ukrajinska farmavcevtska publikacija Ap-tka uvrstila na prvo mesto med najboljšimi tujimi farmacevtskimi podjetji, ki oskrbujejo ukrajinski trg. V kategoriji vseh ponudnikov farmacevtskih izdelkov, ki vklju~ujejo tudi doma~a podjetja, pa so Krko uvrstili na tretje mesto. Za Krko postaja Ukrajina s 48 milijoni prebivalcev zelo pomemben trg, v letu 2001 pa so na tem podro~ju prodali za 2,4 milijarde tolarjev izdelkov. Prodaja v letu 2001 je v primerjavi z letom 2000 porasla za kar 60 odstotkov. Na kakovost in uspešnost poslovanja slovenskih farmacevtskih družb kažejo tudi rezultati ocenjevanja in iskanja najboljših družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Zmagovalec leta 2001 je namre~ Lek, na drugo mesto pa se je uvrstila Krka. Visoke rasti delnice in obsežnega prometa je bila v zadnjem ~asu deležna tudi delnica Pivovarne Laško. Silovito rast v za~etku tedna so v veliki meri povzro~ile govorice, da se za omenjeno pivovarno zanima Pivovarna Union oziroma pivovarna Interbrew, ki je ve~ja lastnica Pivovarne Union. Na rast te~aja so vplivale tudi napovedi, da se namerava Pivovarna Laško v kratkem do-kapitalizirati in tako zbrati dodatna sredstva, ki bi ji pomagala pri prevzemanju Pivovane Union, ki se ga je lotila že lansko leto. Povezovanja in prevzemne aktivnosti družb se nadaljujejo tudi pri drugih podjetjih. V preteklem tednu so Terme Čatež objavile namero za prevzem družbe Marine Portorož, ki naj bi bila dolgoro~na strateška naložba. Terme Čatež že imajo na slovenski obali hotelsko-bazenski kompleks, poleg tega pa na~rtuje-jo nakup dveh hotelov in kampa na Hrvaškem. Kmalu naj bi bil sklenjen tudi posel o investiciji v vodni kompleks v Sarajevu. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d. Nina.Pulkoellirika.si TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / stir! desetletja sindikata obrtnih delavcev Delavci pri dobrih in slabih obrtnikih Sindikat obrtnih delavcev Slovenije je delavska strokovna organizacija, ki se v prvi vrsti bori za pravice delavcev. Na Ptuju je sindikalna organiziranost prisotna že dobrih 40 let, od leta 1961, ko je bil ustanovljen sindikat, osnovni motiv za njegovo delo pa je še danes uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev, za kar so si prizadevali vse do danes. Danes je vse več ljudi zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu, stanje v gospodarstvu se je mo~no spremenilo, vse te spremembe pa so zelo posegle tudi na podro~je delovnih razmerij in socialne politike, so prepričani v sindikatu. Da bi se čim bolje zmogli spopasti s problemi, s katerimi se sre~ujejo zaposleni pri obrtnikih, se na Ptujskem trudijo to po~eti preko sindikata, kjer so mnenja, da samo zadovoljen delavec in delodajalec lahko dosegata dobre gospodarske rezultate. Miselnost o sindikalnem gibanju je {e dandanes pri ljudeh razli~na; morda je nekoliko bolj sprejemljiva pri tistih, ki so delo na{li v obrti in drobnem gospodarstvu, kjer so delavcem velikokrat na "grob" način kr{ene njihove osnovne pravice. Te so sicer zapisane v zakonih in kolektivni pogodbi, pravijo v ptujskem upravnem odboru sindikata, a kaj ko se delodajalec marsikdaj ravna kar po svojih pravilih, njemu najustreznej{ih. Informacije o tem zmeraj prihajajo, delavci so nezadovoljni, a le redki so, ki gredo do konca s pomočjo sindikata; ta jim že takoj na začetku ponudi pravno in vso drugo pomoč. Delavci bi se morali nekoliko bolj zavedati, da je vedno pomembnej{e, pravijo na sindikatu, da se združujejo in povezuje v sindikalne vrste, kajti le tako se bodo lahko uspe{no borili za svoje pravice na delovnih mestih. A povsod vendarle le ni tako zelo slabo, pravijo v sindikatu, tudi zadovoljnih delavcev pri obrtnikih je kar nekaj, vendar manj, kot bi si želeli. Seveda Izvedeli smo MESTNI SVET 22. APRILA Ptujski mestni svetniki se bodo 22. aprila sestali na 37. seji. Razpravljali bodo o {tirinajstih to~kah dnevnega reda; prvotno so jih na~rtovali trinajst, v novi to~ki pa naj bi govorili o osnutku odloka o pristojnostih in nalogah ~etrtnih skupnosti pri oddaji vrtov v zakup. Mestne ~etrti so lansko leto dokon~no izdelale kataster vrtov, zatem pa se je delo pri oddaji vrtov ustavilo, ker so v mestni ob~ini Ptuj prepri~ani, da to opravilo ne sodi v pristojnost ~etrtnih skupnosti, ~eprav so ga ve~ desetletij biv{e krajevne skupnosti pa uspe{no opravljale. Po hitrem postopku naj bi sprejeli zaklju~ni ra~un prora~una za lansko leto, odlo~ali pa bodo tudi o sprejemu dveh odlokov o ustanovitvi O[ Mladika in Olge Megli~, ki urejata tudi njun skupni {olski okoli{, stali{~ih mestnega sveta k pripombam in predlogom k osnutku ureditvenega na~rta za center za ravnanje z odpadki v Gajkah, o ureditvenem na~rtu za Gajke in o osnutku odloka o avtotaksi prevozih v mestni bo~ini Ptuj. Pod to~ko informacije pa se bodo seznanili s potekom uresni~evanja projekta varna hi{a v mestni ob~ini Ptuj. Kot najprimernej{a lokacija za delovanje varne hi{e se je pokazal ptujski dija{ki dom, kjer naj bi eksperimentalno pri~ela delovati že jeseni leta 2002. V dija{kem domu bo za njene potrebe možno zagotoviti vsaj 20 postelj, kar bi zadostovalo potrebam tega obmo~ja. TERM SE NE BODO PRODALI Vsporo~ilu za javnost je Kmetijski kombinat Ptuj 10. aprila zapisal, da je komisija nadzornega sveta KK, d.d., Ptuj potrdila predlog uprave, da v postopku javnega razpisa ne izbere nobenega od ponudnikov za strate{kega investitorja v Terme. Nobena od ponudb namre~ ni v celoti izpolnila pri~akovanj Kmetijskega kombinata, k tak{ni odlo~itvi pa je prispevala tudi blokada prodaje s strani ob~in na Ptujskem, ki na sodi{~u uveljavljajo 28-ods-totni lastni{ki delež Term. PREDAVANJE O VRTNARSTVU V prostorih Kluba Obzorje v A{ker~evi ulici 1 bo 24. aprila ob 17.30 uri predavanje Mi{e Pu{enjak o vrtnarjenju in zeli{~ih. Zaželeno je, da bi udeleženci prinesli s seboj "obolele" vrtnine oziroma zeli{~a, saj bo na ta na~in najbolje mogo~e svetovati, kako v tak{nih primerih ukrepati, da bo rastlinje bolje uspevalo. OBČNI ZBOR PODRUŽNICE MULTIPLE SKLEROZE V motelu Podlehnik bo v soboto, 20. aprila, ob 10. uri ob~ni zbor ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. Pregledali bodo delo v lanskem letu in sprejeli program dela za letos. Seznanili pa se bodo tudi z novostmi pri zdravljenju obolelih z multiplo sklerozo. v C S[ TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV 'etrtek ob 21. uri v filmskem koti~ku: Donator. ■ obota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Za~etek oddaje )bo v znamenju 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij, v nadaljevanju se bo predstavilo novo ustanovljeno podjetje Era Petlja, ve~ pa bomo izvedeli o projektu Z gibanjem do zdravja, o razstavi Erika Lovka v galeriji Tenzor, mednarodnem prvenstvu v judu za pokal Ptuja 2002, sre~anju otro{kih folklornih skupin in obmo~ni reviji mladinskih pevskih zborov. O spoznanjih v korist zdravja pa bo govor v poljudni oddaji Kako biti zdrav in zmagovati. MG so tudi taki delodajalci, ki znajo ceniti delo svojih zaposlenih, jih zanjo stimulirati in jim po najbolj{ih močeh omogočati človeka vredno življenje. Vzrok za nezadovoljstvo delavca je ponavadi skromna plača, na sindikatu pa kot velik problem navajajo {e pogodbeno delo, delovni čas, delodajalci večkrat krčijo stro{ke, delavcem ne izplačajo regresa za letni dopust, ne povrnejo potnih stro-{kov za prevoz na delo in z dela. Na vse to delavci venomer opozarjajo, a na sindikat se obrnejo, ko so že v hudi stiski, ko ne najdejo izhoda, zato jim je potrebno ponuditi kar najbo-lj{o pomoč, pravi Ivan Pucko, novi predsednik sindikata obrtnih delavcev Ptuj. "Ce bi želeli živeti normalno in dostojno življenje, to z mini- malno izhodi{čno plačo več ne bo mogoče. Sicer pa sindikatu in delavcem nikoli ni bilo nič podarjeno. V sindikatu obrtnih delavcev na Ptuju bi si želeli več članov z območja, kjer je {te-vilo obrtnikov zadnja leta močno poraslo, kajti v vodstvu smo Ivan Pučko, predsednik sindikata obrtnih delavcev na Ptuju. Foto: TM prepričani, da sindikat le z velikim {tevilom članov lahko dobiva na moči in teži, lahko je uspe{en pri pogajanjih o uresničevanju kolektivnih pogodb. Zdaj smo po {tevilu nekje v 'zlati' sredini, pričakujemo pa, da se bo to v prihodnje povečalo. Delavec za sindikat od svoje bruto plače daje le odstotek, to pa se mi zdi sprejemljivo", je {e dodal Pucko. Sindikat, ki zastopa interese delavcev pri obrtnikih, nikakor ne želi vreči na obrtnike slabe luči, temveč jim povedati, da so povezovanja z njimi potrebna, dodajajo v vodstvu ptujskega sindikata obrtnih delavcev. Omenimo {e Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih na Ptuju, katerega ustanovitelja sta sindikat in območna obrtna zbornica, odigral pa naj bi pomembno vlogo pri dodatnem izobraževanju, namenjenem delavcem, kar naj bi koristilo tako delavcu kot njegovemu delodajalcu. Tudi strokovne ekskurzije so lahko prispevek k uspe{nemu Že nekaj časa je sedež sindikata obrtnih delavcev Ptuj v novi poslovni zgradbi (ptujska po{ta) v Vodnikovi ulici 2, v tretjem nadstropju, soba 310. Uradne ure imajo vsako sredo od 14. do 16. ure, za vse informacije pa so na voljo na telefonski {tevilki 771-35-10 ali 031/686-440 delu sindikata in v zadovoljstvo obojih, menijo v ptujskem sindikatu, vsaj enkrat na leto pa organizirajo kak{no ekskurzijo in družabno srečanje za člane. Za bolj{o informiranost skrbijo preko glasila Delavec, ki ga prejemajo delavci v obrti in drobnem gospodarstvu, kjer najdejo mnogo aktualnega in koristnega branja. Z bogato preteklostjo pa si Sindikat obrtnih delavcev Slovenije in sindikalna oblika združenja na Ptuju v novem tisočletju nadeja novih uspehov in lep{e prihodnosti, ki bo delavcem prinesla predvsem več zadovoljstva na delovnem mestu. TM ZAVRC / 34. seja občinskega sveta Sprejeli lanski zakljuini raiun Minula 34. redna seja sveta občine Zavrč je bila prvotno sklicana v petek, 5. aprila, a so jo zaradi službene odsotnosti župana Mirana Vuka za teden dni prestavili. Tako so se sestali šele minuli petek, 12. aprila, in razpravljali kar o 13 točkah dnevnega reda. Med drugim so sprejeli zaključni račun za lansko leto s 194 milijoni prihodkov in 196 milijoni odhodkov. Uvodoma so prisluhnili poročilu o delu postaje mejne policije Zavrč v letu 2001, ki ga je predstavil namestnik komandir-ke Franc Polic. Osnovna ugotovitev je vzpodbudna, saj je stanje na področju javne in prometne varnosti nekoliko ugodnejše kot v prejšnjih letih. Tako so v lanskem letu obravnavali 123 prometnih nesreč, v katerih ni ugasnilo nobeno človeško življenje (predlani sta umrli dve osebi), ena oseba je bila huje, 31 pa lažje telesno poškodovana. Problematični so predvsem ilegalni prehodi čez državno mejo, ki so sicer v rahlem upadu, vendar še zmeraj povzročajo precej težav, saj je potrebno državno mejo nenehno nadzorovati, tudi na težje dostopnem terenu, kamor ne morejo z motornimi vozili, ampak le s konji ali peš. V zvezi z vlogo zdravnice Mile Saftič, dr. med., za odkup podstrešja v zgradbi na Goričaku, v kateri je zdravstveni dom in kjer ima tudi svojo ordinacijo, so svetniki po krajši razpravi menili, da bodo del podstrešja pripravljeni prodati za potrebe skladiščenja zdravil, vendar šele ko bodo dane zakonske osnove za to. Po podrobnejši predstavitvi in krajši razpravi so svetniki sprejeli zaključni račun za minulo leto s 194.106.892 tolarji prihodkov in 196.728.352 tolarji, torej 2,6 milijona višjimi odhodki. Največ denarja so vložili v gradnjo komunalne infrastrukture na območju manj razvitih haloških krajev, predvsem gradnjo in asfaltiranje posameznih odsekov cest ter v drugi polovici leta v začetek obnove Slomškovega doma in ureditev parkirišča nad pokopališčem. Sicer pa je vsebino zaključnega računa pred tem obravnaval odbor za finance, ki ga vodi Zvonko Težak, in nanj niso imeli pripomb. Predlog odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda so preimenovali v osnutek, zaradi nekaterih nejasnosti pa bodo o njegovem dokončnem sprejetju odločali na prihodnji seji, ko bodo nanjo povabili tudi predstavnika Komunalnega podjetja Ptuj. Za odvajanje in či{čenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju celotne občine Zavrč so s sklepom zadolžili Komunalno podjetje Ptuj, ki to dejavnost opravlja že do sedaj. V svet ptujske območne izpostave sklada za kulturno dejavnost so na predlog kultur-no-umetni{kega dru{tva Maksa Furjana Zavrč imenovali Jožico Bratu{a, strinjali pa so se tudi s predlogom mestne občine Ptuj, da v svet Lekarne Ptuj imenujejo Borisa Novaka iz Pobrežja pri Vidmu. O asfaltiranju poti v Gorenjskem Vrhu - odsek Žganjar -Pohorc ter o vlogi podjetja Fer-sped, d.d., iz Ljubljane za začasno postavitev kontejnerja za opravljanje {pediterske dejavnosti na mejnem prehodu Zavrč bodo odločali prihodnjič, saj je za oboje potrebno zbrati {e nekaj dodatnih informacij. Sicer pa naj bi na predlog župana Mirana Vuka na naslednji seji obravnavali vse vloge občanov in ustanov, ki so naslovljene na občino, določili pa naj bi tudi prioriteto oziroma vrstni red, po katerem naj bi se posameznih nalog lotevali. Seznanili so se tudi s poročilom Komunalnega podjetja Ptuj o kvaliteti pitne vode v vodooskrbnem sistemu Ptuj. V njem so dobili zagotovilo, da vsebnost nitratov nikjer ne presega dovoljene vrednosti, saj vso pitno vodo redno kontrolirajo z jemanjem in analizo vzorcev ter rednim vzdrževanjem vseh vo-dooskrbnih objektov in vodovodov. Sogla{ali so s priporočilom župana mestne občine Ptuj, da bi za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil podelili koncesijo tudi podjetju Kaas avto iz Puhove ulice v Ptuju, saj naj bi zato bili izpolnjeni vsi pogoji. Glede na vlogo javnega zavoda Osnovna {ola Cirkula-ne-Zavrč so v svet omenjene izobraževalne ustanove predlagali Du{ana Rojka in Petra Vese-njaka. Ob koncu pa so zavrnili vlogo podjetja IP Omekom iz Jurovskega Dola za odkup okoli 10 arov občinskega zemlji{ča na mejnem prehodu Zavrč. M. Ozmec Mercator KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / v narodnem domu so se predstavili mladi pevci Zanimivi nastopi in pester program Prejšnji četrtek je bila v Narodnem domu v organizaciji ptujske obmo~ne enote Sklada za kulturne dejavnosti, Zveze kulturnih dru{tev Ptuj in Osnovne {ole Olga Meglič že 43. revija mladinskih pevskih zborov. Za letošnjo revijo je značilno, da so se zbori predstavili s pestrimi programi, s solidnimi nastopi, dobro intonacijo in z vključevanjem najrazličnejših instrumentov za popestritev svojih nastopov. Polnoglasno so zazveneli zbori, kjer zborovodje posvečajo več časa vzgoji glasu, to pa je ob majhnem {tevilu {olskih ur za pevski zbor sila težko, saj je premalo časa za upevanje oziroma za izobrazbo glasu. Z ustrezno glasovno tehniko se doseže tudi ustrezen zvok v vseh dinamičnih niansah petja, kjer tudi piano lepo zazveni, forte pa ni kričav. Posebej pri kitičnih pesmih bi kazalo upo{tevati več dinamičnih nians. Z ustrezno vokalno tehniko in upevanjem se doseže tudi bolj{a intonacija; kar nakajkrat so soprani za spoznanje znižali, ker očitno niso dosegli ustrezne vi{ine, alti pa so zaradi nečistih tonov zameglili pravilno harmonsko sliko pesmi. Zborovodje so klavirskim spremljavam nekaterih pesmi dodali {e vrsto drugih glasbil, od Orffovih instrumentov, flav- te, kitare in orglic do bobnov. Na splošno pa so bili nastopi domala vseh zborov dopadljivi in je revija po kakovosti glede na lansko leto kvalitetno zrasla. Dozdevalo pa se je tudi, da je v pevskih vrstah tokrat vendarle bilo nekoliko ve~ fantov kot sicer, kljub temu da je še vedno kar nekaj zborov, ki pevcev nimajo. Kot posebnost letošnje revije kaže povedati, da so se zbori pred nastopi sami predstavili. Nekateri so se tudi v tem pogledu predstavili zelo izvirno, nekateri pa so žal pozabili na to željo organizatorja. Na reviji so zapeli zbori iz naslednjih osnovnih šol: Cirkulan skupaj s podružnico Zavrč pod vodstvom Irene Sabler, Destr-nika pod vodstvom Nataše Žemljic, Majšperka pod vodstvom TEDNIKOVA KNJIGARNICA Bralna terasa ob dnevu slovenske knjige Vse dobre knjige so si podobne v tem, da so resnicnejse, kot če bi se resnično zgodile, in ko jih preberemo, se nam zdi, da se je vse to pripetilo nam in nam to pripada. E. Hemingway Današnja Tednikova knjigar-nica je eno samo povabilo in dramilo. H knjigam, kajti pred vrati so knjižni prazniki: v soboto, 20. aprila, bo slovenski knjižni dan. In v torek, 23. aprila bo mednarodni dan knjig in avtorskih pravic. Vabljeni ste torej v prostore, kjer je sicer vsak dan knjižno prazničen: v Knjižnico Ivana Potr- sel in izvedba: knjižničarka te šole Majda Forstnaric v sodelovanju z vodjo mladinskega oddelka knjižnice), kar je novost v slovenskem merilu. In novost je tudi povabilo na bralno teraso knjigarne Mladinska knjiga. Bralno teraso sem si zamislila avtorica knjigarnice kot obliko sodelovanja med knjižnico in knjigarno, saj oboji želimo pridobiti in vzgojiti bralce. Podobne oblike sodelovanja so že razvile nekatere vecje slovenske knjižnice v obliki cajank za bralce, na Ptuju pa, kjer ima knjigarna ča, kjer bodo mednarodnemu prazniku na ljubo spregledali plačilo opominov, na ta dan ne bo plačil članarine, na dvorišču knjižnice pa se bo odvijal knjižni sejem znanih slovenskih založb. V sredo in četrtek, 24. in 25. aprila, bo ob 10. uri finalno tekmovanje osnovnošolcev na MEDOBČINSKEM KNJIŽNEM KVIZU, ki ga bo neposredno prenašal Radio Ptuj. V torek bodo ob 17. uri svečano zaključili tekmovanje za Bralno značko (pozor!) učitelji Osnovne šole Breg (zami- nespodobno tesne prostore, bo druženje ob knjigah potekalo pred knjigarno. Le-ta bo v soboto, 20. aprila odprta do 13. ure, TOČNO OPOLDNE pa bo velikim in malim pripovedovala o knjigah in pravljicah Liljana Klemencic. V knjigah je veliko vec zakladov, kot je gusarskih dragocenosti na otoku zakladov. In pri tem je najboljše, da lahko to bogastvo uživate vsak dan v življenju. S to mislijo Walta Disneyja vas vabim med knjige! Liljana Klemencic Stanke Erjavec, Juršincev pod vodstvom Robija Fegu{a, Pod-lehnika pod vodstvom Jakoba Fegu{a, Olge Meglič pod vodstvom Klavdije Žorjan [kor-janec, Cirkovc pod vodstvom Marjana Krajnca, Vidma pod vodstvom Sonje Winkler, Mladike pod vodstvom Jasne Drobne, Markovcev pod vodstvom Jerneje Bombek Gobec in Go- sti; prav bi bilo, da poizkusijo organizatorji v naslednjem letu pripraviti revijo tam. Na reviji smo pogrešali zbore nekaterih šol (nekatere pogrešamo že nekaj let). Tokrat ni bilo zborov iz dveh devet-letk, kar je zaskrbljujoče; očitno devetletke ob številnih najrazličnejših izbirnih vsebinah zberejo premalo učencev za pevske V gimnazijskem zboru so no reviji zapela dekleta; fantje se vadijo ... Foto: Langerholc rišnice pod vodstvom Slavice Cvitanič. Na koncu je zapel tudi dekliški pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Jožice Lovrenčič Lah. Zboru so se pred nekaj časa pridružili tudi fantje, za revialni nastop pa je bilo še premalo časa za priprave. Strokovno je revijo spremljala Anka Jazbec, glasbena pedagoginja, ki bo zborom poslala pisne ocene. Za številne pevske zbore je Narodni dom z organizacijskega vidika neprimeren, saj so se zbori pripravljali v osnovni šoli Olge Meglič, ki je vendarle preveč oddaljena (sploh v slabem vremenu, kot je bilo tokrat) in verjetno nudijo za tovrstne revije prostori ptujske gimnazije z dvorano dosti boljše možno- zbore. Šole bi morale učence, ki sodelujejo v pevskih zborih, na nek način posebej motivirati, saj je pevski zbor v šoli in kraju odsev stanja kulture in na nek način tudi ponos šole in kraja. Na reviji smo opazili tudi, da imajo nekatere šole številčno zelo množične zbore, druge maloštevilne, kljub recimo približno enakemu številu otrok v šoli, kar lahko priča o številnih aspektih. Lahko gre za odnos vodstva šole do pevskega zbora, odnos okolja do petja, lahko pa gre tudi za priljubljenost ali nepriljubljenost zborovodja. Osnovni pogoj za dobro delovanje zbora pa je tudi organizacija dela na šoli, saj neustrezen urnik pevskih vaj sam po sebi odbija mlade pevce. Franc Lacen PTUJ / najsodobnejše tehnologije na strojni šoli IzobraŽevanje mladih in pomoi gospodarstvu že v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da je Bojan Lampret, uspešen učitelj na Poklicni in tehniški strojni šoli na Ptuju, dobil naziv svetnik. Šolo smo obiskali in se pogovarjali s sorazmerno mladim strokovnjakom, ki poučuje predmete tehnologijo, regulacijo in krmiljenje ter osnove strojništva in strojeslovje. Največ nam je o njegovem delu povedal ravnatelj šole Milan Cimerman. Bojan Lampret je zelo uspešen učitelj strokovno teoretičnih predmetov v programih strojni tehnik in strojništvo. V pedagoško delo vnaša najnovejše metode poučevanja s pomočjo računalniške tehnologije. Dijake seznanja s projektnim učnim delom, ki vključuje oblikovanje ideje za izdelavo, modeliranje v tridimenzionalnem prostoru, strojno programiranje in izdelavo izdelka. Dijaki ga cenijo, ker ima široko strokovno znanje in demokratičen pristop. Bojan sodeluje s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Zavodom za šolstvo, kjer pripravlja in vodi seminarje s področja konstruiranja, modeliranja in strojnega programiranja. Bogate strokovne izkušnje posreduje učiteljem šole, učiteljem strojništva v Sloveniji in strokovnjakom v podjetjih. Je nosilec razvojnih projektov na področju uvajanja informacijskih tehnologij v prakso. Sodeluje v razvojni skupini za predmetno področje CNC tehnologije in RIK. Pripravil je izpitne kataloge znanj za predmeta snovanje in konstruiranje in računalniško podprte tehnologije v prenovljenem programu strojni tehnik. Centru za poklicno izobraževanje svetuje pri testiranju nove programske opreme in izdelavi mnenj za njeno uporabo. Na festivali vzgoje in Bojan Lampret, univ. dipl ing. strojništva. Foto: Fl izobraževanja predstavlja nove programe. Ustvarjalno se vključuje v pripravo programov za izobraževanje strokovnjakov v industriji in obrti za uporabne programe, zlasti v orodjarstvu. Kot strokovnjak svetuje tudi podjetjem pri konstituiranju in izdelavi zahtevnih izdelkov z uporabo najzahtevnejših tehnologij. Bojan Lampret o svojem delu pravi, da mu sicer vzame veliko časa, da pa mu veliko energije daje tudi okolje, kjer profesionalno dela, torej okolje poklicnih kolegov in vodstva šole, ki mu je omogočilo, da je odpotoval tudi na Dansko (povabilo Centra za poklicno izobraževanje) proučevat sistem šolanja strojništva na danski univerzi. Franc Lacen PTUJ / sodelovanje elektro šole z obrtno zbornico maribor IzobraŽevanje, ki zagotavlja najboljše rezultate Prejšnji teden so na Poklicni in tehniški elektro šoli na Ptuju podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju med Območno obrtno zbornico Maribor - s strokovno sekcijo elektronikov ter Šolskim centrom Ptuj oziroma elektro šolo. Ob podpisu, ki so se ga udeležili tudi vsi strokovni delavci šole, sta uvodoma spregovorila Janez Skrlec, mojster elektronik, predsednik strokovne sekcije elektronikov pri OOZ Maribor, in Marijan Žargi, predavatelj na elektro šoli, ki sta bila pobudnika sodelovanja med šolo in obrtniki. Povedala sta, da sta obrt in podjetništvo močno povezana s šolstvom, saj želijo obrtniki in podjetniki pridobiti iz šol strokovno izobražene delavce. Po drugi strani pa si šolstvo želi izobraževati takšne kadre, ki bodo imeli možnost zaposlitve po končani šoli. Pred tremi leti je Obrtna zbornica Maribor na pobudo strokovne sekcije elektronikov (RTV serviserjev) navezala stike s Šolskim centrom Ptuj. Sodelovanje se je začelo s prvimi organiziranimi seminarji za serviserje. Bilo je kar veliko tem za področje avdio in video tehnike, krmilno regulacijske tehnike ter s področja elektronike. Z uvedbo mojstrskih izpitov je nastal tudi za področje elektronike naziv mojster elektronike, ki zajema strokovnjake za avdio in video tehniko in industrijsko elektroniko. Sekcija elektronikov deluje tudi na republiškem nivoju v okviru Obrtne zbornice Slovenije in to daje ptujski elektro šoli možnost za še širše sodelovanje pri izobraževalnih vsebinah, če se bodo zagotavljali utečeni projekti v smislu izobraževanja na področju mariborske območne enote. Šolski center Ptuj je bil iz- Rajko Fajt, ravnatelj šole, in Janez Škrlec, predsednik sekcije elektronikov, pri podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju. Foto: Fl bran za šolo, kjer se bodo opravljali strokovni teoretični in praktični izpiti za naziv mojster elektronik, skupaj z organiziranimi pripravami na te izpite. Seminarji se bodo po dogovoru izvajali na Šolskem centru na Ptuju in na obrtni zbornici, kasneje pa tudi na drugih lokacijah, glede na potrebe. Planske analize se bodo izvajale sproti, da bo vsak seminar dopolnjeval predhodnega in s tem tvoril celoto znanj, ki jih uspešen obrtnik oziroma podjetnik potrebuje. Podpisana pogodba o poslovnem sodelovanju je prva tovrstna pogodba, sklenjena s strokovno sekcijo in z Obrtno zbornico. Pričakovati je, da bodo tudi drugi sledili takšnemu sodelovanju, da se bo ustvarila celovita strategija reševanja zahtev in potreb s strani obrtništva, podjetništva in šolstva. Pogodbo sta s strani šole podpisala ravnatelj Rajko Fajt in pomočnik ravnatelja Bojan Ter-buc, s strani zbornice pa Janez Skrlec, predsednik sekcije elektronikov, in Andrej Ficko, podpredsednik sekcije. Franc Lacen KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / na turniscu ponovno kmetijska sola Najprej hlevi in objekti za predelavo hrane že v prejšnji številki Tednika smo zapisali, da je ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole na Ptuju mag. Vladimir Korošec dobil naziv svetnika, zato smo ga obiskali in se pogovorili o njegovem delu in razvojnih načrtih kmetijskega šolstva na Ptuju. O svojem delu sicer ni hotel govoriti, dobili pa smo podatke, da si je naziv svetnik pridobil s strokovnim delom v ocenjevalnih komisijah, z vodenjem strokovnega aktiva ravnateljev kmetijskih {ol, s predavanji na pedago{kih delavnicah (Dileme ob potekajo~i prenovi izobraževalnega sistema, Poklici v kmetijstvu, Prenova kmetijskih programov), z objavo strokovnih ~lankov v reviji Sodobno kmetijstvo, pripravo predloga u~ne-ga na~rta ali u~nega programa, z referatom o Razvojnih problemih in socialno-geografski analizi naselij Cirkovce, Cven, Gori{nica, Stoperce in Sv. Tomaž ter o prenovi strokovnega izobraževanja na podro~ju kmetijstva na državni konferenci oziroma na kongresu ter za razvojno izobraževalno delo kot sodelavec projekta Prenova srednjega agroživilskega izobraževanja ter ~lan delovne skupine za pripravo nomenklature poklicev pri MKGIÎ Po stroki je geograf, v kratkem bo zagovarjal doktorsko nalogo. V ob~inski delegaciji, ki je pred kratkim obiskala Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port je bil tudi ravnatelj ptujske kmetijske {ole, in ker je bil tam govor tudi o kmetijski {oli na Turni{~u, smo zaprosili Vladimira Koro{ca, da nam je predstavil na~rte v zvezi s selitvijo {ole na Turni{~e. Tednik: Od kod ideja, da se kmetijska šola seli na Turnis-ce? V. Koro{ec: "Idejo smo za~eli razvijati, ko smo leta 1998 dobili kmetijska zemlji{~a, ki jih imamo okrog 50 hektarjev. Dobili smo tudi objekte. Prva ideja je bila, da bi tam gradili novo {olo, ker se nam je to zdelo enostavneje in ceneje, vendar smo se v nadaljevanju uskladili s spomeni{kim varstvom, ker za turni{ki grad ni bilo pravega programa, da je smiselno {olo preseliti v grad. Sedanja ideja je, da se teoreti~ni del pouka preseli v grad, zraven pa bomo obdelovali {olsko posestvo z vsemi vsebinami, od živinorejskih objektov do delavnic za dopolnilne dejavnosti in prakti~ni pouk." Tednik: Obstojajo za to že kakšni konkretni nacrti? V. Korošec: "Tovrstni projekti so že narejeni, tudi izvedbeni. Naredili smo tudi {olski razvojni program in razvoj centra za razvoj podeželja. Poleg u~ilnic in delavnic za u~ence, bi bile tudi delavnice za izobraževanje odraslih. V Turni{~u bi se naj oblikovalo sredi{~e, kjer bi tudi odrasli lahko dobivali ustrezne informacije in znanja." Tednik: Turniški grad je kulturni spomenik, nedvomno računate pri investiciji na več financerjev! V. Korošec: "Pri investiciji naj bi se na{li razli~ni partnerji - od kulturnega ministrstva, ministrstva za kmetijstvo (za prakti~-ni del) do {olskega ministrstva, nedvomno pa tudi lokalne skupnosti, saj gre za izobraževalno institucijo, ki najbolj realno pokriva kadrovske in razvojne potrebe v tem prostoru. Ra~unamo tudi na soudeležbo zunanjih ob-~in (kar se v Ptuju redko zgodi). Gre vendarle za kmetijske kadre, razvoj podeželja, dopolnilne dejavnosti." Tednik: Kakšne delavnice načrtujete v tem kompleksu? V. Koro{ec: "Za predelavo mesa, mleka, su{enje sadja, žga-njekuho, pletarstvo in cvetli~ar-ske delavnice. Šlo bo tudi za pridobivanje certifikatov za dopolnilne dejavnosti." Tednik: Pred leti ste pripravili tudi program za višješolsko izobraže vanje. Ali je v načrtu tudi to? V. Korošec: "Vi{je{olski program, ki se sedaj izvaja v Sloveniji, je nastal na Ptuju, je rezultat dela na{ih u~iteljev in strokovnih sodelavcev. Vendar nismo dobili mandata, da bi bili izvajalci. Program je bil sprejet na strokovnem svetu za poklicno izobraževanje, prvi pa so ga za-~eli izvajati v lanskem {olskem v Novem mestu. Mi nismo bili izbrani, o~itno smo bili politi~no pre{ibki ... Še vedno pa nismo izgubili upanja, da bi na Ptuju vendarle bila vi{ja {ola." Tednik: Kakšen je interes za kmetijske poklice? V. Korošec: "Osnovni problem kmetijskega izobraževanja je v tem, da je glede na situacijo v kmetijstvu v kmetijske programe slab vpis in to na celotnem slovenskem prostoru. Situacija je nejasna v zvezi s približevanjem Slovenije Evropski uniji. Dejstvo pa je, da slovenskega kmetijstva Mag. Vladimir Korošec, ravnatelj poklicne in tehni{ke kmetijske {ole. Foto: Fl ne bomo mogli opustiti, saj gre za vpra{anje ekologije, naravne in kulturne krajine. Del kmetijstva pa bo {e vedno produkcijsko naravnan, težje obdelovalne površine pa bodo pretežno varovalne narave. Nedavno sem bral študijo dr. Kovacica z biotehniške fakultete, ki razmišlja o številu kmetij v Sloveniji. Trenutno jih je okrog 96.000, realno število pa pada. Kovacic ocenjuje, da bo leta 2010 v Sloveniji okrog 60.000 kmetij, okrog 3000 naj bi jih bilo evropsko primerljivih, ki bodo zaposlovale do tri ali vec delovnih moci, okrog 12.000 naj bi jih zaposlilo vsaj enega človeka, 16.000 kmetij bo dopolnilnih (z razvitimi dopolnilnimi dejavnostm: turistična ponudba, predelava kmetijskih pridelkov). To pomeni, da bo okrog 31.000 stabilnih, močnih kmetij, ostale bodo mešane in se bodo še spreminjale ali tudi opuščale. Za vsako kmetijo bo potrebna izobrazba, kar pomeni, da je potrebno v Sloveniji vsako leto izobraziti od 800 do tisoč kmetovalcev, ki bodo v kmetijstvu delali." Tednik: Koliko se jih vpiše danes? V. Korošec: "Vsako leto manj. V zadnjih dveh, treh, letih v kmetijske programe okrog 250 do tristo otrok. Na Ptuju letos 45, porast števila pa je v programu cvetličar, ki smo ga uvedli na novo, kjer pa se vpisujejo tudi drugi, ki niso vezani na kmetijstvo." Tednik: Imate podatke o številu kmetij na področju, ki ga pokriva Vaša šola? V Korošec: "Po zadnjih podatkih popisa je v Spodnjem Pod-ravju okrog 7.000 kmetij z nad enim hektarjem zemlje, 30 odstotkov je takih do pet hektarjev. Po analogiji z dr. Kovačičem bo čez deset let na tem področju še vedno 4.000 do 5.000 kmetij, na katerih bo možno ustvarjati neki dohodek. Po tej analogiji bi se na našo šolo moralo vsako leto vpisati od 80 do 100 otrok ali dvakrat več kot danes." Tednik: Kaj mora imeti danes šola, ki hoče sodobno poučevati bodočega kmetovalca? V. Korošec: "Bodočega kmetovalca, ekološkega in tržnega pridelovalca ne moremo izobraževati samo s kredo in tablo, šola mora imeti ustrezno delovno okolje, hlev, delavnico, kjer lahko ves proces kakovostno poteka. Kmetijske šole ni nujno, da so velike šole, dovolj je 200 do 300 dijakov, nujno pa mora biti vsakodnevno vpeta v kmetijsko okolje ter kadrovsko in materialno dobro usposobljena, da kaže razvojno pot. Znanje se v šoli mora plemenititi." Tednik: Kakšni so konkretni terminski načrti v zvezi s šolo v Turnišču? V. Korošec: "Od leta 2002 do 2006 načrtujemo oblikovanje šolskega posestva, delavnic za dopolnilne dejavnosti, hleve za živinorejo (govedo, prašiči, drobnica, perutnina, konji) v obsegu ene kmetije, recimo 40 krav molznic, vrtnarstvo, zelenjadarstvo. Od 2006 do 2008 načrtujemo obnovo parka, gradu in selitev šole vsaj v tem desetletju." Tednik: Koliko bi naj veljala celotna investicija? V. Korošec: "Realno naj bi jih celotna investicija veljala milijardo do milijarde in pol." Franc Lačen PTUJ / mestne osnovne sole pod različnimi pogoji v devetletko Skupna ptujska obiina pozabila na Ptuj O problemih prehoda ptujskih osnovnih šol na devetletko smo v našem Tedniku že pisali. O tej problematiki smo se pogovarjali z vodjo oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Ptuj Ivanom Vidovičem. Ivan Vidovič nam je povedal: "Delegacija naše občine je pred kratkim obiskala ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Lucijo Čok z namenom, da se pogovorimo o problematiki v zvezi prehodom ptujskih šol na de-vetletko in o problematiki srednjega šolstva na Ptuju. Govorili smo tudi o problematiki mladinskih prenočišč na Ptuju. Imenovana je komisija, v kateri so predstavniki ministrstva, Urada za mladino in mestne občine Ptuj, ki si bo ogledala prenočišča in bodo sprejeti ustrezni sklepi v zvezi z uporabo prenočišč. Pogovarjali smo se tudi o selitvi vojašnice na drugo lokacijo in v zvezi s tem o izrabi prostorov vojašnice za potrebe srednjega in višjega šolstva. Glede cene za izpraznjene prostore se bo ministrica pogovarjala z ministrom za obrambo, saj sedanje cene občina ni zmožna plačati. Glavnino pogovora smo namenili uvajanju devetletke v ptujskih šolah. Ministrica je povedala, da je v Sloveniji 52 osnovnih šol, ki nimajo pogojev za prehod na devetletko. 25 od teh šol bo problem rešilo s prehodom na dvoizmenski pouk, za ostale pa danes ne poznajo reši- tve. Re{itve bodo tak{ne ob~ine iskale skupaj z državnim sekretarjem za investicije pri ministrstvu za {olstvo Hermanom Tomaži~em. Ministrstvo roka za uvedbo devetletke ne bo premikalo. Torej bodo morale vse {ole preiti na devetletko v {olskem letu 2003/04. Osnovna šola Breg, ki nima pogojev za devetletno {olo, bo morala preiti na dvoizmenski pouk; s tem bo zagotovila osnovne pogoje, kasneje pa se bodo z ustrezno investicijo zagotovili tudi prostorski pogoji, vendar bo {ola po investicijskem planu zadnja na vrsti, saj je po kon~a-nju grajenske šole na vrsti OS Olge Meglic, sledi ji Ljudski vrt in {ele nato pride na vrsto Breg. Kako hitro se bodo te investicije na Ptuju lahko opravile, je odvisno tudi od države, vedeli pa bomo to po obisku državnega sekretarja Tomaži~a na Ptuju. Šola Ljudski vrt spada med {ole, ki so trenutno nerešljiv problem za prehod na devetle-tko, saj imajo že sedaj enoin-polizmenski pouk in ne morejo preiti na dvoizmenskega. Razmisliti bo potrebno tudi o kori-{~enju grajenske {ole za potrebe Ivan Vidovi~, vodja oddelka za družbene dejavnosti na mestni ob~ini Ptuj. Foto: Fl ptujskih otrok, vendar se o tem z ravnateljico še nismo pogovarjali. Res pa bodo na Grajeni popoldan proste kapacitete. Gradnja na šoli Ljudski vrt se bo pričela leta 2004 in nadaljevala v leto 2005; upajmo, da bo izgradnja tega leta končana, lahko pa se potegne tudi v leto 2006. Šolarje OS Olge Meglič v času novogradnje ne bo potrebno seliti, saj stari del v Prešernovi ulici ostaja. V prvi fazi se ruši del na Cafovi ulici, ta del pa bo pač potrebno seliti v Prešernovo ulico. Kasneje se ruši spodnja telovadnica, kar pa samega pouka ne moti. Šola se bo delala posto- poma: 2003. v Cafovi ulici, 2004. pa telovadnica. Sredstva so za prvi dve fazi zagotovljena. investicija je ocenjena na 660 milijonov tolarjev, mestna občina mora zagotoviti 462 milijonov. Šola naj bi bila dvooddelčna z 21 učenci v razredu, zato se je cena adaptacije in novogradnje s prvotne milijarde štiristo milijonov znižala na nekaj čez osemsto milijonov (z adaptacijo prostorov v Prešernovi ulici). Pred adaptacijo v Prešernovi pa bo verjetno potrebno razmišljati tudi o Bregu, kjer bo dvoizmen-ski pouk, na Olgici pa enoiz-menski. O Mladiki se v teh investicijskih programih zaenkrat ne razmišlja, saj so zagotovljeni osnovni pogoji za devetletko, kljub temu da nižji razredi obiskujejo pouk čisto na vrhu šole, in torej ima vse pogoje za devetletno šolo, ki so zapisani v kriterijih, nima pa tistih pogojev, ki se zahtevajo pri gradnji nove šole. Investicijski programi za ptujske osnovne šole so torej postavljeni, vidi se, da bodo vodstva šol na Bregu in Ljudskem vrtu imela kar nekaj problemov z organizacijo pouka ob prehodu na devetletko. Devetletka nas je na Ptuju prehitela, skupna ptujska občina je kar nekoliko pozabila na Ptuj in probleme šolskega prostora za osnovno šolstvo. Franc Lačen MARKETING Situacijska analiza 3. del Ptuj naj bi bil turistična mesto, zato se bomo danes ustavili pri analizi potrošnikov za potrebe turistične dejavnosti. Pri segmentiranju potro{nikov so poleg demografskih, geografskih, psihografskih in vedenjskih spremenljivk, ki smo jih spoznali pretekli teden, za trženje turističnih izdelkov pomembni tudi: - namen potovanja - zakaj ljudje potujejo oz. njihov namen potovanja in katere izdelke iz turistične ponudbe najbolj potrebujejo (npr. počitnice ob morju, izogibanje mestnemu vrvežu, turizem na kmetih, potovanja, povezana s kulturo, smučanje...) - kupčeve potrebe, motivacije in koristi - potrošniki želijo turistični izdelek, ki bo izpolnil njihove določene potrebe in koristi (npr. aktivne počitnice, počitek, srečanja z različnimi tipi ljudi, kulinarična ponudba...) - kupčeve ali uporabnikove karakteristike - potrošnja ni zmeraj direktno odvisna od prihodkov ter socialnega statusa potencialnega potrošnika. Nekateri gostje tako vedno uporabljajo usluge določene hotelske skupine, letalskega prevoznika ali turistične agencije, drugi pa upoštevajo predvsem ceno ali se odločajo za storitev, ki se jim v določenem kraju in trenutku zdi najbolj primerna - geodemografske spremenljivke - so kombinacija podatkov iz različnih popisov (adreme) in njihovega umeščanja v določeno območje (npr. poštna številka). Tako se lahko identificirajo in definirajo gospodinjstva na določenem območju, na podlagi določitve ciljnih skupin pa se določijo potencialni kupci - cena - na splošno so kupci občutljivi na ceno izdelka, ki je večkrat glavni faktor nakupa ali nenakupa določenega turističnega izdelka. Za določitev primjerne cene je potrebno raziskati, kako bodo posamezne skupine potro{ni-kov reagirale nanjo. Analize potro{nikov pomagajo pri dolo~itvi ciljnih skupin, vendar se ne smemo zana{ati samo na njih. Dve družini tako lahko živita v istem kraju, člani imajo podobno starost in stopnjo izobrazbe, zanimanja družinskih članov so podobna, vendar družini kupujeta izdelke, ki nikjer ne odražajo teh podobnosti. Za določitev potencialnih kupcev je potrebna tudi uporaba domišljije, ki nam pomaga razvozlati vpra{anje, kdo bo najbolj verjetno kupil na{ izdelek. V naslednji {tevilki se bomo dotaknili trženjskih ciljev, do takrat pa pi{ite na: zlato.ogledalo @radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Va{e komentarje in vpra{anja bomo z veseljem upo{tevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / v petek, 19. aprila, odpira vrata razstava dobrote slovenskih kmetij Kakovost iz leta v leto višja V Mestni hiši na Ptuju je bila 10. aprila tiskovna konferenca, na kateri so podrobneje predstavili program 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v prostorih minoritskega samostana na Ptuju na ogled od 19. do 22. aprila. Razstavo organizirajo mestna ob~ina Ptuj, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Za sodelovanje se je letos odlo~ilo 524 kmetij iz Slovenije in zamejstva, ki so v ocenjevanje predložile 755 izdelkov. Razstava Dobrote slovenskih kmetij ima neprecenljiv prispevek pri dvigovanju kvalitete izdelkov na{ih kmetij in pri promociji slovenskega kmetijstva. Iz leta v leto je ve~ izdelkov ocenjenih z zlatim priznanjem, v prvih letih razstave pa je bilo ve~ bronastih priznanj. Znak kakovosti bo letos prejelo rekordno {tevilo razstavljavcev - ocenjujejo, da jih bo med 40 in 50. Pogoji za trženje izdelkov kmetij so se v zadnjem letu mo~- no izbolj{ali, ~eprav so slovenski predpisi v primerih pridelave na domu {e zelo strogi in jih bo v procesu približevanja EU potrebno podrobno pregledati ter po potrebi prilagoditi, kot na primer zahtevo, da mora imeti vsaka turisti~na kmetija prostor in opremo za lastno predelavo. To bi lahko re{ili s priro~nimi oziroma t.i. uslužnostnimi klavnicami, kot imajo to urejeno v sosednji Avstriji. Pri sanitarnih pogojih smo v Sloveniji bolj strogi kot v državah EU, ker gre za varstvo potro{nikov in zdravo prehrano, poudarjajo odgovorni v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Slovenske kmetije najve~ svojih izdelkov {e vedno prodajo v okviru turisti~ne dejavnosti, ki jo razvijajo kot dopolnilno dejavnost na kmetijah. Se posebej so predpisi strogi pri predelavi živil, veliko manj pa pri peki kruha; omejitev je le, da za prodajo lahko ena kmetija na teden spe~e 250 kg kruha ali 40 kg potic in peciva, doma lahko slovenski kmet dnevno najve~ predala 600 litrov mleka, pri mesu pa je omejitev 50 glav velike živine na leto. Od lani lahko slovenski kmetje tržijo tudi storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Znak kakovosti s ptujske Tudi letos so kmetije v ocenjevanje prijavile največ krušnih izdelkov, kar 285, od tega podravske 94. Foto: Črtomir Goznik DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 19.,20..21..22. aprila 2002 v MIN0RI1SKEM SAMOSTANU NA PTUJU 13. RAZSTAVA PETEK 19. april ob 10. uri: ODPRTJE RAZSTAVE SOBOTA 20. april ob 13. uri: PODELITVE PRIZNANJ NEDELJA 21. april ob 10. uri: SLOVESNA MAŠA ob 11. uri: PODELITVE PRIZNANJ PONEDELJEK 22. april ob 11. uri: STROKOVNI POSVET -EMBALAŽA IN TRŽENJE DOBROT razstava bo na ogled med 9. in 1 S.uro, v ponedeljek do 16. ure WWW.OZVZ-ptuj.si BOGAT KULTURNI PROGRAM IN PONUDBA DOBROT ORGANIZATORJI: KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, MESTNA OBČINA PTUJ, KMFIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ razstave je mogo~e vnov~iti tudi v cerifikatnem sistemu izobraževanja. To velja v primeru, da kmetica ali kmet nimata ustrezne izobrazbe za opravljanja želene dejavnosti na svoji kmetiji, z znakom kakovosti pa dokazujeta, da svoje delo znata dobro opravljati. Na leto{nji razstavi Dobrote slovenskih kmetij se bo posebej predstavila celjska regija. Kot je povedala Jožica Krašovec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, je območje, ki se predstavlja, zelo raznoliko, razgibano, povečini hribovsko, poraslo s travinjem, kmetje se ukvarjajo zlasti z živinorejo. V Savinjski dolini uspeva hmelj, na sončnih legah na območju Šmarja, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Zreč vinska trta, ki jo je najti tudi v Spodnji Savinjski dolini. Koroška je poznana po bogatih gozdovih in samotnih domačijah. "Pridelovalni pogoji so različni, različni so darovi narave, navade in običaji, različni so tudi izdelki PTUJ / včeraj prva degustacija vina za prodajo Prve odločbe že na poti Kot smo poro~ali konec lanskega leta, je Andreja Brglez, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, novembra prejela pooblastilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za ocenjevanje mošta, vina in drugih izdelkov iz grozdja in vina. Po objavi v Uradnem listu marca letos pa se je v~eraj za~elo zares, saj je bila v prostorih njenega laboratorija Analiza v Grajski ulici 1 v Ptuju prva degustacija vzorcev vin, namenjenih prodaji. Za vsak pridelek, namenjen trgu, mora namre~ pridelovalec predhodno pridobiti ustrezno odlo~bo, ki je sestavljena iz kemijske analize in organolepti~ne ocene posebne komisije. Pot do odlo~be je vzor~enje, ki se v primeru kakovostnih in vrhunskih vin opravlja na domu pridelovalca, vzorce deželnega vina, ki bo v prodaji v odpretem stanju ali v steklenicah, pa lahko pridelovalec sam dostavi v poobla-{~en laboratorij. Pridelovalci vina potrebujejo ob tem nekatere dokumente: potrdilo o prijavi pridelka, o vpisu v register pridelovalcev ali tudi polnilcev vina. Kdor želi pridobiti odlo~bo za prodajo vrhunskega vina, mora posredovati {e zapisnik o pregledu vinograda. Gre za dokument, ki ga je vinogradnik pridobil pred trganjem grozdja, namenjenega pridelavi vrhunskega vina, izda pa ga poob-la{~ena organizacija za spremlja- nje dozorevanja grozdja; v našem primeru je to Kmetijsko-gozdarski zavod v Mariboru. Pomembno je tudi vodenje kletne evidence, ki jo morajo voditi vsi kletarji in jo dati v vpogled pooblaščeni organizaciji za izdajo "prodajne" odločbe. Po preverjanju vseh omenjenih dokumentov opravi pooblaščen laboratorij kemijsko analizo vina. Stopnja "strogosti" analize je odvisna od kakovsti vina, na splošno pa velja, da se s kemijsko analizo ugotavlja specifična teža, odstotek alkohola, ne-povreti sladkor, skupna kislina, hlapne kisline, žveplo. Zadnje dejanje je degustacija, v kateri sodelujejo uradni, od kmetijskega ministrstva določeni degusta-torji. Če sta kemijska analiza in degustacija pokazali, da gre za dovolj dobro vino, dobi lastnik odločbo, ki dovoljuje promet s tem vinom. Po zakonu o vinu so dolžni pridelovalci vzorce prodanega vina hraniti še določen čas po izdani odločbi: vzorec mošta je potrebno hraniti 33 dni, za odprta vina 7 mesecev, za stekleniče-na deželna vina eno leto po prodaji zalog, za kakovostna vina pa celo dve leti po prodaji zaloge. Prav tako hrani zapečatene vzorce pooblaščen laboratorij, saj so tako zaščiteni pridelovalci na eni in potrošniki na drugi strani, obenem pa služijo vzorci morebitnemu inšpekcijskemu preverjanju vina v trgovski ali gostinski mreži, primerljivost vzorcev s kakovostjo celotne količine vina je potrebna tudi v primeru morebitnih sporov in podobno. Degustacije v pooblaščenem laboratoriju Analiza bodo vsako sredo popoldan oziroma po potrebi glede na število vinskih vzorcev. Poblaščena organizacija mora izdati odločbe v osmih dneh od dneva vzorčenja, tej pa sledi trženje vina. Andreja Br-glez na osnovi izkušenj zagotavlja, da tisti, ki nudiju tržišču zares kakovostna vina, zaenkrat še nimajo težav s prodajo. J. Bračič s kmetij. Na Koroškem najdemo rženi kruh, mošt, borovničevo žganje, v Zgornji Savinjski dolini izvrsten savinjski želodec, na Kozjanskem različne vrste pletenic: mlinčevko, ocvirkov-ko, puhlo, prsjačo. Plakat in drugi promocijski material letošnje razstave poleg hmelja, kašče in cerkve iz Šentanela krasi tudi svatovska pogača, posebno okrašen kruh iz okolice Laškega. Tradicijo peke svatovske pogače so ohranili na Kozmusovi domačiji v Panečah pri Jurkloštru, ki je bila na razstavi Dobrote slovenskih kmetij dvakrat zaporedoma nagrajena z znakom kakovosti. V trinajstih letih ptujske razstave so kmetije s Celjskega osvojile 23 znakov kakovosti," je še povedala Jožica Krašovec, ko-ordinatorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na oddelku za kmetijsko svetovanje v Celju. Kmetije s Celjskega so letos v ocenjevanje prijavile več kot 100 različnih izdelkov. Med raz-stavljalci so zlasti kmetje, ki se v dopolnilne dejavnosti šele usmerjajo, zanje je ocena kakovo- sti osnova in spodbuda za razvoj teh dejavnosti. Trenutno se na tem območju s peko kruha ukvarja 29 kmetij, s peko potic in peciva 13, s predelavo mleka 17, s sušenjem sadja 14, z žganjeku-ho 9, s predelavo sadja (kis, sokovi) 19, s turistično dejavnostjo pa že 88 kmetij, 63 pa jih razvoj turizma še načrtuje. Na strokovnih srečanjih bodo letos govorili o ekoturizmu v Sloveniji in o pomenu embalaže za večjo tržnost izdelkov kmetij. V kulturnem programu bodo v glavnem nastopili izvajalci iz celjske pokrajine in Podravja. 13. razstavo Dobrote slovenskih kmetij bo odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Franci But, ki je tudi častni pokrovitelj letošnje razstave. Razstava Dobrote slovenskih kmetij odpira vrata in okna v svet slovenskim kmetijam, kot je tudi zaznati iz v ptujski Mestni hiši razstavljenih skic, risb in slik Branka Zupanič, oblikovalca prireditve Dobrote slovenskih kmetij. MG PTUJ / barmanski tečaj v kolnkisti Skrivnost mešanja pijač Sredi marca je v Kolnkišti potekal te~aj v mešanju barskih pija~, katerega organizator je bil Klub ptujskih študentov, vodja projekta pa Andrej Lazar. Mešanje raznolikih alkoholnih in brezalkoholnih pijač se je pričelo prvi dan s predstavitvijo priznane barmanske ekipe Barmedia, katere vodja je Goran Čebulj. Ekipa, sestavljena iz treh članov (Goran, Marko in Boris), je za konec prvega dne prikazala tudi zabavni program, ki se mu z drugimi besedami reče tudi flair. Drugi dan pa se je začelo pravo mešanje. Vsak udeleženec je s pomočjo mojstrov zmešal svoj koktajl in ga nato nesebično razdelil z drugimi. Tretji dan tečaja pa je bil najbolj napet, saj so sodelujoči opravljali izpit iz mešanja pijač. Preizkus je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Kandidati so skoraj brez pomoči morali zmešati ko-ktajl, vmes pa so še odgovarjali na vprašanja. Barmansko licenco je pridobilo pet punc in šest fantov, trije fantje pa so žal ostali Šov barmana Gorana brez naziva barman. Glede na to, da je projekt organiziral Klub ptujskih študentov in je tečaj potekal v Kolnki-šti, bo mogoče poleg "ojgnšusa" obiskovalcem v prihodnosti ponujen tudi kakšen koktajl. Ozren Blanuša PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / otvoritvi v nekdanjem dominikanskem samostanu Grafiti po rimsko V nedeljo, 21. aprila, bo ob 11. uri v prvi etaži cerkve nekdanjega dominikanskega samostana potekala slovesnost ob otvoritvi leto{nje sezone arheolo{kih zbirk. Osrednji dogodek bo otvoritev razstave Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj in otvoritev posodobljene zbirke drobnega arheolo{kega gradiva. Zbirka drobnega arheološkega gradiva, v kateri je razstav- ljen izbor tipi~nih predmetov od 3. tiso~letja pred na{im {tet-jem do 11. stoletja na{ega {tet-ja, je posodobljena s slikovnim gradivom in spremnimi teksti, predstavljenimi na panojih. Le-to{nje leto smo zbirko dopolnili tudi s tematsko razstavo, na kateri je predstavljen izbor grafitov na rimski keramiki. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj s sodelovanjem oddelka za arheologijo filozofske fakultete in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine iz Maribora Na obmo~ju anti~ne Petovio-ne, najve~jem takratnem mestu na podro~ju dana{nje Slovenije, je bilo pri arheolo{kih izkopavanjih odkritih veliko najdb, na osnovi katerih spoznavamo vsakdanjik takratnih prebivalcev. Med njimi so tudi posode ali odlomki le-teh z napisi - grafiti na povr{ini. Sestavljeni so iz ~rk, {tevilk ali znakov. Na po-vr{ino posode so jih lastniki napisali - vpraskali z razli~nimi pripomo~ki, izdelanimi iz kovine, kosti ali lesa, ki so morali Pripomočki za pisanje grafitov. Foto: B. Farič. Odlomek obrazne posode z dvema grafitoma na ostenju. Posodo je izdelal lon~ar Sekstij Vibij za naro~nika Marka Septu-mija. Foto: B. Fari~. biti le dovolj ostri, da so lahko zarezali v povr{ino. Pri pisanju v že žgano lon~enino so ve~inom-a uporabljali predmete iz kovine, kot npr. bronaste ali železne nože, žeblje, ali stiluse - zna~-ilno pisalo, s katerim so pisali na voš~ene tablice. Za pisanje pred žganjem, torej v mehko glino, pa so uporabljali tudi pripo-mo~ke iz lesa, kosti in drugih materialov. Na Ptuju je bilo najdenih kar nekaj grafitov v lon~arskih delavnicah na Spodnji Hajdini in v Rabel~ji vasi. Najve~krat so lastniki na posodo zapisali svoje osebno ime, v~asih pa so vpraskali le za~-etnice svojega imena ali razli~ne znake iz prekrižanih ~rt. S posameznimi ~rkami so na posodah, ki so jih uporabljali za shranjevanje, ozna~evali tudi okrajšave za živila. Tako lahko ~rko M razlagamo kot okrajšavo za muria - omako iz rib, ~rko H kot okrajšavo za hydrogarum, omako iz rib, razred~eno z vodo, ~rko A kot okrajšavo za allec - omako, ki so jo dodajali k mesu ali kaši, ali za acetum, vino slabše kvalitete, razred~eno z vodo. S sistemati~nim prou~evanje-m grafitov dobimo veliko novih imen takratnih obrtnikov in prebivalcev mesta, podatke o prehrambenih navadah in skladiš~enju živil, lahko pa preu~ujemo tudi paleografske zna~ilnosti pisave, jezik in drugo. Razstavo in posodobljeno zbirko bo odprl župan mestne ob~ine Ptuj Miroslav Luci. Otvoritveno slovesnost bo z igranjem na saksafon popestrila Nina Rogina, dijakinja 4. letnika Glasbene gimnazije iz Maribora. Marjana Tomanic-Jevremov PTUJ / pokrajinski muzej predstavlja HrvaŠki likovniki v Miheliievi galeriji Jutri, v petek, 19. aprila, bo v Miheli~evi galeriji na Ptuju ob 18. uri slovesno odprtje razstave likovnih del treh priznanih hrva{kih umetnikov: Marijana Kolesarja, Ota Antona Reisingerja in Vjenceslava Richterja. S pričujočo razstavo Pokrajinski muzej Ptuj uresničuje dolgoletno Kolesarjevo željo, da predstavi manjši izbor iz svojega obsežnega opusa v materini rojstni deželi. Kolesar bo razstavljal skupaj s svojima zagrebškima gostoma, prijateljema. Pripadajo trem generacijam sodobnih hrvaških umetnikov, vsi trije so doma iz Zagreba in vsi trije so tudi študirali ter diplomirali na tamkajšni fakulteti za arhitekturo. Vjenceslav Richter (1917) je arhitekt, urbanist, kipar, slikar, risar, dekorater in teoretik. Za svoje arhitekturne in umetniške kompozicije je dobil kakšnih petindvajset nagrad, razstavljal je v Nemčiji, Angliji, na Finskem, v Italiji, Švici, ZDA in na Hrvaškem. Njegovo več kot petdesetletno zelo obsežno delo predstavlja obenem tudi svojevrsten pregled sodobne hrvaške umetnosti, znan pa je tudi širši slovenski kulturni javnosti. Na Ptuju se bo predstavil z abstraktnimi risbami. Karikaturist Oto Anton Rei-singer (1927) se je rodil v Ran-kovcih pri Murski Soboti. Že kot študent je objavljal karikature v Studentskem listu, nato je sodeloval s humorističnim tednikom Kerempuh, nakar je deloval vse do upokojitve v uredništvu Vjesnika. Od leta 1950 je stalni karikaturist za The Herald, obenem dela za Punch, Quick, Panorama, Nebelspalter in De Telegraaf. Njegovo delo je vsestransko, karikature so izšle v več knjigah, ukvarja pa se tudi z risanim filmom, ka-rikaturnim dizajnom, knjižno PTUJ / regijsko tekmovanje v znanju matematike Konec tedna državno tekmovanje V soboto, 6. aprila, je bilo v prostorih Šolskega centra Ptuj regijsko tekmovanje iz matematike za srednje{olce. Organizatorica tekmovanja strokovnih tehni{kih {ol je bila Poklicna in tehni{ka elektro {ola Ptuj, vodja tekmovanja pa Bogdana Hacin; organizatorica tekmovanja strokovnih poklicnih {ol pa Poklicna in tehni{ka strojna {ola Ptuj, vodja tekmovanja pa Ivan Emer{i~. Tekmovalo je 144 dijakov iz desetih šol pomurske regije. Rezultati - strokovne tehniške šole: 1. letnik: 1. Igor Cerpnjak (Elektro šola Ptuj), 2. Gregor Kos (Elektro šola Ptuj), 3. Janko Fer~ec (Strojna šola Ptuj); 2. letnik: 1. Tomaž Korpar (Elek-tro šola Ptuj), 2. Simon Casar (PTŠ Murska Sobota), 3. Kristijan Krajnc (Elektro šola Ptuj) in Matej Predikaka (Elektro šola Ptuj); 3. letnik: 1. Aleš Šimen-ko (Strojna šola Ptuj), 2. Ksenija Vrbnjak (SŠGT Radenci), 3. Andrej Bogdan (Elektro šola Ptuj); 4. letnik: 1. Samir Kos (Elektro šola Ptuj), 2. Ivan Ciz-mazija (EŠ Murska Sobota), 3. Anton Kukovec (Elektro šola Ptuj). V vsakem letniku sta se prva dva uvrstila na državno tekmovanje, ki bo 20. aprila v Celju. Strokovne poklicne {ole: 1. letnik: 1. Nik Kous (PTŠ Murska Sobota), 2. Sašo Žula (Strojna šola Ptuj), 3. David Senjor (Strojna šola Ptuj); 2. letnik: 1. Darja Valpati~ (EŠ Murska Sobota), 2. Boštjan Fras (Strojna šola Ptuj), 3. Martin Kokol (Elektro šola Ptuj); 3. letnik: 1. Niko Stipeti~ (Elektro šola Ptuj), 2. Peter Zrim (PTŠ Murska Sobota), 3. Robert Ferencek (PTŠ Murska Sobota). Prva dva v vsakem letniku se bosta udeležila državnega tekmovanja, ki bo 20. aprila v Novi Gorici. Bogdana Hacin ilustracijo ipd. Samostojno je razstavljal v Amsterdamu, Zagrebu, Murski Soboti, Dortmundu, Londonu in Ankari. Predstavil se bo s karikaturami. Marijan Kolesar (1936) je slikar, akvarelist, mojster gvaša in risbe. Svojo umetniško pot je pri~el z abstraktnimi deli, pozneje se posveti figuraliki ter razvije lasten slog, fascinanten realizem in poetiko. Kolesar se je sicer že leta 1966 preselil v Belgijo, kjer je kasneje prevzel državljanstvo, vendar je nepretrgoma ohranjeval prijateljske in kulturne stike z mati~no domovino Hrvaško. Razstavljal je med drugim v Bruslju, Kolnu, Londonu, Luksemburgu, Munchnu, Parizu, Beogradu in Zagrebu. Posebnost tokratne ptujske razstave, ki predstavlja hommage njegovi materi Matildi Boži~-nik, so še neprikazane slovenske krajine v tehniki olja na platno, s poudarkom na Kamniški alpah, postavljene ob bok že tradicionalnim akvarelnim aktom s skupnim nazivom Urbane ženske. Razstava bo na ogled do nedelje, 5. maja, vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. ter 16. in 19. uro. B. Vnuk ... PA BREZ ZAMERE Prihodnost je v mladini ... ampak samo, te mi tako hotemo Otroci, pravijo, so naše naj^večje bogastvo. Krasen sloganček. Lepo gre v uho, hitro si ga zapomniš, zveni zelo prijazno, celo nekako po-duhovljeno. Zakaj poduhovljeno? Zelo preprosto. Če privzamemo, da živimo v svetu, kjer se bolj ali manj (bolj pravilno: bolj) vse suče okoli financ, kapitala, keša. Zatorej, če izjavite, da so otroci naše največje bogastvo (in to celo morda mislite vsaj malo resno), potem s tem posredno tudi izjavljate, da pri vas osebno finančne stvari ne kotirajo ravno najvišje na vaši lestvici najpopularnejših stvari. Da ste se torej sposobni dvigniti nad plehke stvari naše družbe in razglasiti za največji hit po vašem izboru prav otroke in ne keša. Če je tako, vsa čast. Kapo dol. Ne sicer toliko zaradi dejstva, da imate tako brezmejno radi otroke, kar je sicer tudi vse hvale in časti vredno, ampak še bolj zaradi dejstva, da niste totalno mahnjeni na denar. Kar nas tukaj predvsem zanima, je prav preprosto dejstvo, ki ga poudarjata obe krilatici: da je dejansko temelj naše družbe (poleg denarja, seveda) naša mlajša generacija. Tista generacija, ki bo, ko bomo že prestari, presenilni in preveč zmedeni, da bi lahko kaj pametnega prispevali k tej naši civilizaciji, prevzela krmilo v svoje roke. Če se izrazimo v malo bolj domačih besedah, je to tista generacija, ki bo, ko bomo mi vsi že v penziji, skrbela za nas. Hm, koga bi sicer sedaj lahko to napeljalo na misel, da si starejše generacije (in tukaj imamo v mislih vse tiste nad dvajset let — ljudje namreč odraščajo hitreje kot včasih, kar pomeni, da se tudi starejše začnejo počutiti precej prej, kot pa so podobne težave začeli čutiti njihovi vrstniki pred kakim stoletjem) svoje potomce kar direkt vzgojijo za to, da jih bodo le-te, ko bodo oni že v letih, malce ujčkali in nasploh skrbeli za njih, ravno tako kot so oni skrbeli za te, ko so bile te manjše generacije še v pleničke zaviti dojenčki. No, pa postavimo za trenutek sarkazem na stranski tir in ozadje te krilatice skušajmo osvetliti na racionalen, kar se da preprost način. Lahko se vprašamo, ali so otroci že sami po sebi naše največje bogastvo. Natančneje, vprašati se moramo, ali je ta zadeva že sama po sebi samoumevna ali pa moramo mi kaj storiti za to, da potem dobimo tako stanje, v katerem lahko utemeljeno rečemo, da zanj velja ta trditev. Ali če hočete še bolj direktno, vprašati se moramo, ali so otroci naše največje bogastvo že sami po sebi, s tem torej, da zgolj obstajajo, ali pa jim moramo mi malce pomagati, da to (naše bogastvo in naša prihodnost) tudi dejansko postanejo. Odgovor je na dlani: Da. Treba jim je pomagati. In ker je načinov teh pomoči ogromno, naj kar takoj povemo, da imamo v mislih tistega osnovnega, šolanje oziroma izobraževanje. Vzgojo, izoblikovanje karakterja, zmožnosti za vključevanje v družbo, izostritev čuta za odgovornost in tako dalje. In ker vas bo seveda večina ob teh besedah takoj pomislila na ideološko indoktrinacijo (rdeči, beli, kontinuiteta, naši, njihovi in podobne demagoške bedarije), naj poudarimo, da bo naslednjih nekaj stavkov, ki nam jih je še ostalo do konca, namenjenih tistim ljudem, ki naj bi tem nežnim mladim dušam polagali na dušo temeljne principe človečnosti. Govor je, s^-veda, o vzgojiteljih/cah, učite-Ijih/cah in profesorjih/icah, o tistih ljudeh torej, ki skrbijo za posvetni del oblikovanja omike na{ih naslednikov (jih je sicer {e več, ampak osredotočimo se na te). Vpra{anje, ki se postavlja, pa je naslednje: kako je mogoče, da plača uradnikov v državni in občinskih upravah zna{a več kot pa povprečna plača zgoraj omenjenega, v pro-sveti zaposlenega delavca z (v veliki veliki večini) univerzitetno izobrazbo, ki bi jo med mnogimi uradniki zaman iskali? Je to po zdravi pameti primerljivo? Ne, ni. In verjamemo, da obstaja tako nesorazmerje tudi med drugimi vejami poklicev - ampak kar nas tukaj močno skrbi, je dejstvo, da ti prosvetni delavci in njim podobni nimajo opravka z recimo neko brezoblično gmoto papirjev, ampak z bolj ali manj {e neoblikovanimi in za tuje vplive dovzetnimi mladimi posamezniki, ki (podzavestno, tega vam gotovo ne bodo nikoli priznali) kar hlepijo za tak{nimi in drugačnimi vzorniki. Kar pomeni, da je za tak poklic potrebna visoka strokovnost in osebna motiviranost, hkrati pa lastna osebna uravnoteženost ter izjemen posluh za mlade du{e. Ce tega ni, so posledice, milo rečeno, lahko precej resne. Drastične. Zadeve res niso tako preproste, kot si morda na prvi pogled mislite. Splo{no znano dejstvo je, da dete v mladosti gre skozi procese socializacije, integracije v družbo, oblikovanja v posameznika. Ce gre tu kaj narobe, potem je hudič. Rekli boste, da se dete tega nauči v družini. Nekoč je bilo to morda res — danes ne. Dana{nji življenjski tempo povzroča, da sta-r{i s svojimi otroki dnevno preživijo manj časa kot kdajkoli prej. In breme vzgoje tako hoče{-noče{pade na prosveto. Ta vzgoja se torej v dana-{njih časih odvija predvsem v {oli in verjetno nam je vsem v interesu, da je le-ta izvedena profesionalno, z veliko mero občutka in taktnosti. Sedaj pa se vpra{ajmo: ali lahko mirno spimo v upanju, da bodo, ko bomo že odslužili svoje, za nas poskrbele naslednje generacije, ko pa vemo, da nam jih vzgajajo ljudje, ki so včasih na robu živčnega zloma ter v primerjavi z drugimi poklici premalo plačani za delo, ki ga opravljajo? Pa tudi če ta trditev ne drži, {e vedno ostaja pomembno dejstvo, da zaposleni v prosveti verjamejo, da je tako, kar pomeni, da se otrokom ne posvečajo stoodstotno in tako, kot bi se jim morali. Posledice lahko iz zgoraj po-vedanega izlu{čite sami. Ko boste drugič hoteli malce pomodrovati z zgoraj omenjeno krilatico, najprej pomislite na to. Strajk gor ali dol. Gregor Alič PTUJ / VABILO K LITERARNIM DELAVNICAM Da bo pero la^je steklo ... čas je že, da se mladi ptujski literati zberemo In vnesemo v mesto kaj svežega. Zakaj bi ležali literarni teksti globoko po predalih, če pa jih lahko pokažemo se komu, spoznamo zanimive ljudi, ki tudi pisejo in podobno razmišljajo. In prav s tem namenom ustanavljamo literarne delavnice ptujskih dijakov in študentov. Njihov prvotni namen je, da se spoznamo tisti mladi ustvarjalci, ki pi{emo pesmi, prozo in {e kaj. V delavnicah se bomo pogovarjali o lastnem ustvarjanju, vrednotili svoja dela, se nau~ili ~esa novega, a vselej tako, da bo zanimivo in nikakor dolgo~-asno. V svoje vrste bomo povabili tudi kakega uglednega pesnika ali pisatelja, morda kritika ali urednika literarnih revij. Posku{ali se bomo z objavami v literarnih revijah in spoznavali sodobno literaturo na Slovenskem in izven meja, preizkusili pa se bomo {e s kakim samostojnim literarnim ve~erom. Vsi dijaki in {tudentje vabljeni v prostore CID-a, kjer bomo v ~etrtek, 25. aprila, ob 17. uri prebili led in zapisali v mladi ptujski literaturi novo poglavje. David Bedrač PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / drugi kulturni dan slovenskih vrtcev Predšolska vzgoja na visoki ravni Na Ptuju je 13. aprila potekal drugi kulturni dan slovenskih vrtcev, ki sta ga organizirala Skupnost vrtcev Slovenije in Vrtec Ptuj, pokroviteljica pa je bila mestna občina Ptuj. Skupnost vrtcev deluje že 29 let in povezuje 183 slovenskih vrtcev, od tega sto velikih. V kulturne in druge aktivnosti kulturnega dneva je bilo vključenih okrog 600 delavcev vrtcev Slovenije in drugih gostov. S svojo prisotnostjo ga je počastila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok. S tem je izrazila vse priznanje delavcem vrtcev Slovenije, ki so s svojo ustvarjalnostjo in kreativnostjo bogatijo sebe, otroke in okolje. "Srečni so otroci, ki imajo tako dobre vzgojiteljice in vzgojitelje, in tudi star{i," je med drugim poudarila dr. Lucija Čok, ko je nagovorila zbrane. Skupnost vrtcev Slovenije je desna roka ministrstva za {olstvo, ko gre za iskanje skupnih {e kva-litetnej{ih re{itev na področju organizirane pred{olske vzgoje, v katero je trenutno zajetih 61 odstotkov pred{olskih otrok v Sloveniji. Ta odstotek se bo zagotovo v prihodnjih letih {e vi{al, star{em otrok, ki so v družinskem varstvu pa je potrebno ponuditi tudi kraj{e programe vzgoje in varstva. Slovenska pred{olska vzgoja po standardih in merilih preka{a marsikatero državo v EZ. To raven je potrebno ohraniti, nekatere težave, ki se sicer pojavljajo zaradi delitve sredstev znotraj zakona o financiranju občin, pa je potrebno odpraviti. Za to sta odgovorna ministrstvo in občine, ki sta financerja predšolske vzgoje. Zasluga zaposlenih v vrtcih pa je tudi uspešna prenova programov na področju predšolske vzgoje, je še povedala ministrica Lucija Čok. Ptujski vrtec ni samo znan po kvalitetnem delu z otroki, uspešno izpeljujejo tudi nekatere programe, ki presegajo občinske meje, zelo se je angažiral tudi v okviru skupnosti starih mest Slovenije. S svojim delom vzgojiteljice bo- Ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok v pogovoru z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž gatijo sebe, mlade in lokalno skupnost, mestna občina Ptuj bo tudi v bodoče podpirala vse njihove projekte, je v soboto v imenu pokroviteljice drugega kulturnega dneva slovenskih vrtcev povedal ptujski župan Miroslav Luci. Podporo nadal j-njemu inovativnemu in ustvarjalnemu delu v slovenskih vrtcih je izrazila tudi predsednica Skupnosti slovenskih vrtcev Štefanija Meršnik. V imenu gostitelja drugega kulturnega dneva slovenskih vrtcev je govorila ravnateljica vrtca Ptuj Božena Bratuž, ki je tudi podpredsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. 240 ljubiteljev kulturnega ustvarjanja je s svojim nastopom obogatilo udeležence prireditve in mesto Ptuj. Ustvarjalna energija, ki je vela skozi njihove nastope v pesmi, plesu in PTUJ / april v znamenju knjižnih praznikov Ptujska knjižnica pripravlja knjižni kviz Ob aprilskih knjižnih praznikih je pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že 8. medobčinski knjižni kviz; prvi del za osnovne šole je bil včeraj (v sredo, 17. aprila), drugi danes ob deseti uri, finale pa bo teden kasneje z direktnim prenosom po radiu Ptuj. Pomerilo se bo 12 ekip razredne stopnje in 13 ekip predmetne stopnje. Tričlanske ekipe prihajajo iz osnovnih šol: Majšperk, Markovci, Videm, Hajdina, Dornava, Podlehnik, Vitomarci, Trnovska vas, Ormož, Juršinci, Tomaž pri Ormožu, Sela, Kidričevo, Destrnik, Zavrč in Ptuj. To je edinstveno tekmovanje v slovenskem prostoru. Tokrat bo kviz že osmič, pripravili pa sta ga vi{ji knjižničarki Liljana Klemenčič in Melita Zmazek. Za glasbeno vzdu{je bo poskrbela Glasbena {ola Ptuj. O aprilskih knjižnih praznikih smo se pogovarjali z vi{jima knjižničarjema v ptujski knjižnici Melito Zmazek in Boštjanom Koražijo, ki sta predstavila tri pomembne spominske dneve oziroma knjižne praznike. 2. april je mednarodni dan knjig za otroke. Izbran je po rojstnem dnevu danskega pesnika in pripovednika Hansa Chri- Boštjan Koražija in Melita Zmazek, višja knjižničarja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: Fl stiana Andersena (1805—1875), ki je posebej poznan po svojih pravljicah, saj so prevedene v domala vse jezike sveta. Ta dan je bil določen za mednarodni dan knjig za otroke že leta 1967. Razglasila ga je Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki vsako leto po{lje na ta dan poslanico posvečeno mladinskemu branju. 20. april je dan slovenske knjige. Dan ni vezan na kak zgodovinski dogodek, izbran je najverjetneje iz praktičnih vidikov v ~asu mednarodnega dneva knjig. 23. april je svetovni dan knjig in avtorskih pravic. Izbrala ga je organizacija Združenih narodov za izobraževanje in znanost UNESCO na 28. seji v Barceloni. Praznik je povezan z dnevom smrti Miguela Saavedra de Cervantesa ( 1547—1616), Willi-ama Shakespeareja (1564 1616) in Lopeza Felixa Carpia de Vege (1562—1635). Letos se praznuje že sedmo leto, Slovenija pa se je takoj priključila temu praznovanju. Sogovornika sta predstavila tudi aktivnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do konca aprila: - včeraj in danes poteka na mladinskem oddelku knjižnice knjižni kviz za razredno in predmetno stopnjo osnovnih šol; - 20. aprila bo knjižnica skupaj s knjigarno Mladinska knjiga na Ptuju priredila Bralno teraso, ki bo potekala od 11. do 13. ure pred knjigarno v Ptuju. Vodila jo bo Liljana Klemenčič. Tega dne bo mogoče v knjigarni kupiti knjige Veliki pravljičarji po zelo ugodni ceni; - 23. aprila bo na dvorišču knjižnice na Ptuju potekal Knjižni sejem. Na ta dan bodo vsi bralci oproščeni plačila opominov in članarine; - 23. in 24. aprila bo ob 10. uri na Radiu Ptuj finale knjižnega kviza; - 25. aprila bo ob 17. uri v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Pravljica z jogo; - 26. aprila bo ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujske knjižnice literarni večer s pesnikom Alešem Štegerjem in predstavitev njegove nove pesniške zbirke Protuberance ali pesnikov strah pred besedo. Pogovor z njim bo vodila Tjaša Mrgole Jukič. Franc Lačen Foklorna skupina Peranske pupe se je predstavila z istrskim spletom je bil skupni nastop vseh pevskih zborov, ki so pod vodstvom zborovodkinje dr. Darje Koter zapeli dve pesmi, ki so ju naštu-dirali na skupni vaji na Ptuju, 9. marca. Za vse udeležence pevske revije bo dobrodošla tudi strokovna ocena njihovega nastopa, kar bo prispevalo k nji-hovin še večji strokovni rasti. se izraža skozi likovno in drugo ljubiteljsko dejavnost, ki je do srede maja na ogled na ptujskem gradu, pa je prisotna vsak dan pri delu z otroci. Na reviji petja in plesa v gledališki dvorani ptujske gimnazije je nastopilo devet pevskih zborov iz vrtcev Velenje, Škofja Ji. Ženski pevski zbor vrtca Ptuj, ki uspešno deluje že sedmo leto, je še posebej navdušil. Zborovodja je Jože Barin Turica. Foto: Črtomir Goznik Loka, Radlje ob Dravi, Slovenske Konjice, Celje, Maribor, Moravske Toplice, Jarše in Ptuj, dve solistki, Helena Koleto iz Kočevja in Marinka Prelog iz Ljutomera ter folklorna skupina Peranske pupe iz vrtca Piran. Vzgojiteljice so se izkazale kot dobre pevke in plesalke. Vrhunec prireditve v gledališki dvorani ptujske gimnazije pa Pripravlja jo dr. Darja Koter. Udeleženci drugega kulturnega dneva slovenskih vrtcev, prvi je bil v Velenju, so Ptuj zapustili z dobrimi vtisi. Delavke vrtca so se izkazale kot dobre gostiteljice in tudi turistične delavke, saj so gostjam iz cele Slovenije približale del kulturnega bogastva Ptuja in Ptujske gore. MG PTUJ / galerija tenzor se je preselila v prešernovo Za nov zaietek Erik Lovka Podjetje Tenzor je po enem letu delovanja hišne galerije na Mariborski 13 na Ptuju le-to preselilo na novo lokacijo, v Prešernovo 1, saj so prepričani, da se galerijske in podobne dejavnosti morajo dogajati v Prešernovi ulici, kar naj bi prispevalo k nadaljnji revitalizaciji mestnega jedra. Direktor podjetja Tenzor Miran Senčar v pogovoru z slikarjem in kiparjem Erikom Lovko. Foto: Črtomir Goznik Galerija Tenzor bo nadaljevala delo enega najpomembnejših slovenskih galeristov Petra Žule. Z odprtjem nove galerije in razstave Erika Lovka, slikar- ja in kiparja, je galerija Tenzor svečano proslavila eno leto svojega uspešnega delovanja. Razstava bo na ogled do 11. maja. MG PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / razstava arheološkega muzeja iz zagreba Arhimir popelje otroke skozi preteklost V palaciju ptujskega gradu je bila v ponedeljek, 15. aprila, slovesnost ob odprtju nevsakdanje, a izredno zanimive razstave Arhimir, ki prihaja iz Aerheolo{kega muzeja v Zagrebu in je, kot je povedala Metka Stergar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, nastala v sodelovanju pedago{kih oddelkov ptujskega in zagreb{kega muzeja oziroma z avtorico razstave - kustosinjo Milo [kari~. Popotovanje skozi preteklost je lahko tudi nadvse zabavno Muzeji in njihova bogata vsebina niso zanimivi le za odrasle, ampak tudi za otroke, saj je Pokrajinski muzej v Ptuju samo lani obiskalo ve~ kot 33.000 otrok. Da je njihovo potovanje v preteklost ~imbolj pestro, po-u~no, zanimivo in celo zabavno, skrbi muzejska pedago{ka služba. Tako je obisk muzeja s po-mo~jo u~nih listov, pobarvank, pravljic, likovnih delavnic ter predmetov, ki jih otroci smejo prijeti tudi v roke in jih preizkusiti, lahko za predšolske ali šolske otroke prava pustolovš~-ina. Za srednješolce muzejska pedagoška služba izvaja obvezne izbirne vsebine, za družine pa vsak mesec pripravljajo Muzejski vikend, samo v lanskem letu se je njihovih pedagoških programov udeležilo prek 6500 otrok. Arhimir (ime je dobil iz prvih ~rk besede ARHeologija, medtem ko so zadnje ~rke izpeljane iz imen znamenitih hrvaških knezov BraniMIR, TrpiMIR, ter ZvoniMIR), ki je zaš~itni znak pedagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu, je v preteklost popeljal že mnogo otrok na Hrvaškem in v Sloveniji, zagotovo pa bo mnoge skrivnosti razkril tudi otrokom s širšega ptujskega obmo~ja, saj je gostujo~a razstava na ogled do sredine maja. Namen razstave je vsekakor dosežen, saj je postavljena tako, da na nevsiljiv na~in približuje Arimiru je pri prvem vodenju skozi razstavo pomagala avtorica Mila [kari} (desno). otrokom argeologijo iz posameznih zgodovinskih obdobij. Vsakega od razstavljenih predmetov lahko tudi otipajo, razstavljeni so namre~ duplikati v originalni velikosti, primerna pa je tudi za slepe in slabovid- ne, saj je vsak eksponat opisan tudi z Braillovo pisavo, veliko pove~avo na fotografiji, ob nekaterih pa so na voljo tudi lupe. O vsebini razstave in o pomenu kulturnega sodelovanja med obema državama je na sloves- Za otroke je zelo pomembno, da lahko vsak razstavni predmet otipajo. MARKOVCI / ob tretjem občinskem prazniku vrsta prireditev V štirih letih vet kot prej v štiridesetih V ob~ini Markovci, ki sodi med najmlaj{e slovenske ob~ine, se te dni pripravljajo na praznovanje 3. ob~inskega praznika, ki ga posve~ajo godu farnega zavetnika sv. Marka. Na praznovanje se pripravlja ve~ kot 4000 ob~anov iz devetih vasi: Markovci, Zabovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Sobe-tinci, Prvenci, Strelci in Borovci. V slabih {tirih letih, odkar so zaživeli kot samostojna ob~ina, so s skupnimi mo~mi dokazali, da je bila njihova odlo~itev pravilna, kajti danes so ponosni na vse kar so storili od takrat. Že prvi vtis ob pogledu na prenovljeni center ob~ine pove vse. Tam kjer je pred leti bodlo v o~i razpadajo~e poslopje stare {ole s podprtimi stropovi, stoji sedaj nova ve~namenska ob~-inska poslovna zgradba, s po{to, zdravstvenima ambulantama in nekaj zasebnimi lokali. Staro poslopje ob njej je sedaj sodobno sredi{~e rekreacije in prosto~-asnih aktivnosti, ob obeh objektih pa se bohoti v nebo {e prenovljena farna cerkev, ki vse skupaj zaokrožuje v prijetno va-{ko idilo. Podobno sliko daje tudi pogled po vaseh, saj so lepo urejene, v glavnem so prenovljeni vsi va{ki in gasilski domovi, do ve~ine hi{ je speljan mestni vodovod. Zares velik napredek v zadnjih {tirih letih, prepri~ani so da je ve~ji kot prej v {tiride-setih. V po~astitev 3. ob~inskega praznika se bodo skozi ves april odvijala {portna tekmovanja. Prva od ob~inskih slovesnosti pa se bo zgodila v torek, 23. aprila ob 14. uri ko bo slovesno odprtje prve faze obrtne cone v naselju Novi Jork. V ~etrtek 25. aprila, na sam god farnega zavetnika Svetega Marka se bodo ob 17. uri sestali v ob~inski zgradbi na slavnostni seji ob~inskega sveta. V soboto 27. aprila bodo na plo{~adi za ob~inskim poslopjem že ob 8. uri odprli Markovo kme~ko tržnico. V ob~inski avli bodo pripravili razstavo Od zrna do kruha. Ob 9. uri bodo na dvori{~u pripravili kulturni program, ob 10. uri bo pred ob~-insko stavbo slovesna postavi- tev majskega drevesa, ob 12. uri bo na dvori{~u slovesen zaklju~-ek {portnih prireditev, zve~er ob 19. uri pa bo v kinodvorani v Markovcih tradicionalna mednarodna folklorna revija Mar-kovci 2002. Osrednje in sklepne slovesnosti ob 3. ob~inskem prazniku pa se bodo zvrstile na Markovo nedeljo, 28. aprila, ko se bodo ob 10. uri zbrali v farni cerkvi na slovesni sveti ma{i, popoldne ob 16. uri pa se bodo skupaj s {tevilnimi gopsti od blizu in dale~ zbrali na osrednji prireditvi, ki bo potekala v mar-kovski kinodvorani. Slavnostni nagovor bo imel župan Franc Kekec, podelili pa bodo tudi najvi{ja ob~inska priznanja - letos dve plaketi ob~ine in dve listini ob~ine Markovci, zve~er po 18. uri pa bo v Markovcih velika zabava z ansamblom "Šta-jerbend". M. Ozmec nosti ob odprtju govoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih ter pohvalil predvsem oba pedago{ka oddelka in izrazil upanje, da bodo lahko podobno razstavo kmalu vrnili v Zagreb. Pri vsem tem pa je pomembno, da kultura ne pozna meja. Podobno vzpodbudno je razmi{ljal tudi direktor Arheo-lo{kega muzeja v Zagrebu Ante Rendič Miocevic, ki je izrazil veselje, da na kulturnem po-dro~ju dobro sodelujejo z ve~ slovenskimi ustanovami. Doslej so konkretne sadove rodila sodelovanja s Cankarjevim do- Arheološki muzej v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1846 kot del Narodnega muzeja in je imel sedež v palači na Gornjem Gradu v Zagrebu, od leta 1945 pa ima svoje prostore na trgu Nikole Šubiča. Na dvorišču muzeja je danes arheološki park oziroma lapidarij, kjer so razstavljeni kamniti spomeniki. V samem muzeju, kjer delujejo egiptovski, antični, prazgodovinski, srednjeveški, numizmatični in pedagoški oddelek s knjižnico in laboratorijem, pa hranijo prek 460.000 različnih arheoloških predmetov. Pod razstavljenim eksponatom je dobro vidna Braillova pisava, kar omogo~a spoznavanje z razstavo tudi slepim. Foto: M. Ozmec mom v Ljubljani, z Dolenjskim muzejem in sedaj {e s ptujskim. "Delamo mimo vseh mej in predvsem ostajamo kulturni," je sklenil svoje razmi{lja-nje. Kulturni utrip so prispevali u~enci osnovne {ole dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja pod vodstvom Dragice Emer{i~ in Amalije Krajnc, udeležnce slovesnosti pa je skozi razstavo prva popeljala njena avtorica, muzejska pedagoginja Mila Škari~ iz Zagreba, ki je prepri~ana, da bo bo tokratno sodelovanje med Ptujem in Zagrebom kmalu rodilo {e ve~ sadov. M. Ozmec TRNOVSKA VAS / upokojenci razvili novi prapor Tudi letos pestro V soboto, 13. aprila, so se ~lani Dru{tva upokojencev Trnovska vas zbrali v domu krajanov na 16. ob~nem zboru, ki so ga popestrili z razvitjem novega prapora. Oblikoval ga je Danilo Mur{ec, razvil pa Anton Lup{a. Novi prapor je razvil boter Anton Lup{a; v ozadju predsednik DU Trnovska vas Franc Kuplen Člani so pregledali narejeno v lanskem letu, zastavili pa so tudi program dela za letos, ko nameravajo organizirati nekaj izletov in se udeleževati sre~anj, poskusili pa bodo tudi z rekreacijskim kolesarjenjem. Na zboru so volili vodstvo in za predsednika DU Trnovska vas ponovno izbrali dosedanjega predsedni- ka dru{tva Franca Kuplena. Zbora sta se zraven predstavnikov sosednjih in doma~-ih dru{tev udeležila tudi župan ob~ine Trnovska vas Karl Vur-cer in predsednik zveze dru{tev Ptuj Mirko Bernhard. Tekst in foto: Zmago Šalamun Župan ob~ine Markovci Franc Kekec je z doseženim lahko upravi~eno zadovoljen. Foto: M. Ozmec Janez Horvat S.P., I^tenjasova ul. 5,2250 Pruj TELEFONI TEL.: 02/748 1120 POOBIAŠČENI ZASTOPNIK Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore: pritličje PC domino (zraven trgovine Tamara, nasproti Abanke). Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še vnaprej priporočamo s svojimi storitvami. Vabimo vas, da nas obiščete od pon. do pet. od 8.00 do 19.00 ure, v soboto od 8.00 do 12.00 ure. PO NAŠIH OBČINAH SLOVENSKA BISTRICA / tretje medobmocno srečanje lutkovnih skupin Predst^^ilo se je enajst skupin JSKD - OE Slovenska Bistrica in ZKD Slovenska Bistrica sta bila leto{nja organizatorja tretjega medobmočnega srečanja lutkovnih skupin z območja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Srečanje, potekalo je minuli torek v domu svobode Slovenska Bistrica, je strokovno spremljala lutkarica Jelena Sitar. Medobmocno srečanje je pričela domača lutkovna skupina "Mali lutkarji" osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pod režiserskim vodstvom Lučke Šraml z igrico Tatjane Kokalj "Kam bežijo meseci?". Za njimi se je predstavila lutkovna skupina Dijaškega doma Ptuj z lutkovno igrico Zdeneka Florijana "Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti". Delo sta režirali Majda Ber in Darka Jurgec. Z igrico Nika Kureta "Pavlihovi dolgovi" so se pod režiserskim vodstvom Zvonke Lalič predstavili lutkarji osnovne šole Tomaž pri Ormožu. Lutkova skupina Pro- svetnega društva "Ruda Sever" Gorišnica je mlado občinstvo, ki je ta dan napolnilo dvorano Doma svobode v Slovenski Bistrici, razveselilo z igrico Danila Vranca "Trije pujski", režirala jo je Bernarda Kolar. Starejša lutkovna skupina osnovne šole Ormož se je pod režiserskim vodstvom Mateje Meško predstavila z igrico Svetlane Maka-rovič "Polh si sposodi hišico". Iz osnovne šole Pohlehnik je prišla lutkovna skupine "Lutka, lutkica". Predstavili so se z igro "Pri nas je luštno biti" avtorice in režiserke Zdenke Golub. Lutkovni krožek osnovne šole Središče ob Dravi se je pod vodstvom režiserke Sonje Kosi odločil za predstavitev lutkovne igrice Svetlane Makrovi~ "Zakaj labod razmi{lja?" Lutkarji lutkovnega krožka osnovne {ole Maj{perk se je odločil za igrico Vinka Moderndorferja "Zeleni fantek", delo je režirala Stanka Varžič. Iz osnovne {ole Lenart je pri{la lutkovna skupina učencev drugega in tretjega razreda "Kobaceki". Pod vod- stvom režiserke Marjetke Šene-kar so zaigrali igrico Ele Peroci "Muca Copatarica". Lutkovno gledali{če "Pika" KD "Radko Smiljan" Lenart se je predstavilo z avtorsko priredbo islandske pravljice Svetlane Makarovič "Maček Mačkuson". Medob-močno srečanje lutkovnih skupin je sklenila domača lutkovna skupina "Zrnca" KUD Koruzno zrno Slovenska Bistrica, ki de- luje pod režiserskim vodstvom Matevža Gregoriča z igro Fran-cesca Bosca "Jabolčni kralj". Dokaj veliko {tevilo lutkovnih skupin z območja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice pove, da je lutkarstvo med najmlaj{imi, pa tudi tistimi nekoliko večjimi {e vedno priljubljeno. VT SREDISCE / praznik krajevne skupnosti Slovesno in veselo V minulem tednu so v Sredi{če ob Dravi praznovali že 48. praznik krajevne skupnosti in pripravili vrsto aktivnosti. Prireditve so se pričele v ponedeljek, 1. aprila, s tekmovanjem v {ahu, se nadaljevale s turnirjem v ko{arki, pripravili pa so tudi prvenstvo v namiznem tenisu. Posebno mesto so člani Dru{tva upokojencev Sre-di{če ob Dravi in sveta krajevne skupnosti namenili starej{im: pripravili so jim sprejem, na katerem sta jih pozdravila pesem pevskega zbora Dru{tva upokojencev in program mladih iz osnovne {ole. Prijetno dopoldne se je nadaljevalo v druženju ob glabi, prijazni besedi in prijetnem obujanju spominov. V okviru praznovanj so člani Strelskega dru{tva Sredi{če izvedli tekmovanje v streljanju z zračno pu{ko, Dru{tvo upokojencev pa je pripravilo tudi tekmovanje v vrtnem kegljanju. Svečana slovesnost v okviru praznovanj je potekala v sredo, ko so v prostorih osnovne {ole Sredi{če ob Dravi podelili priznanja krajevne skupnosti. Zlato plaketo so podelili Osnovni šoli Središče ob Dravi ob 110-letnici uspe{nega delovanja, srebrno je prejel Roman Žabota iz Ormoža za svoje delo na področju razvoja gospodarstva v Sredi{ču ob Dravi, bronasto plaketo pa Miran Rakovec, ki je s svojim delom pripomogel k razvoju nogometnega kluba v Sredi{ču. V programu so sodelovali osnovno{olci, člani Ormo{kega okteta in godba na pihala iz Sredi{ča. V okviru praznovanj so pripravili tudi svečanost v spomin žrtvam NOV, s komedijo Štirje letni časi pa so se predstavili člani gledali{ko-literarnega dru{tva Ormož. MH PTUJ / pokrajinski muzej gosti občine Juršinci se predstavijo V Pokrajinskem muzeju Ptuj so pripravili projekt prireditev, povezanih z etnolo{ko in kulturnozgodovinsko de-di{čino ptujskega in ormo{kega območja, saj se zavedajo odgovornosti, ki jo narekuje kulturna dedi{čina, pa tudi tega, da naj bo muzejsko delo tesno povezano z vsakdanjim življenjem in kulturnim utripom mesta in podeželja. Zato so se odločili pripraviti program prireditev, v katerem bi združili moči z najrazličnej{imi kulturnimi in drugimi dru{tvi ter posamezniki v občinah, v katerih deluje Pokrajinski muzej. Obiskovalcem muzeja in {ir{i javnosti bi tako skupaj ponudili novo kvaliteto, ki bi gotovo prinesla vsestransko zadovoljstvo. Puhovo motorno kolo. Haloze, 20. leta 20. stol. Iz etnološke fototeke PMP V Pokrajinskem muzeju so naredili idejni projekt, o katerem so prepričani, da je oblikovan po meri vseh, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so ples, glasba, gledališče, likovna umetnost, literatura, zgodovina, turizem in ljudska kultura. Ker tudi v našem okolju uspešno delujejo posamezniki, sku- pine in društva, je primerno, da so posameznim občinam na ptujskem in ormoškem območju ponudili možnost za sodelovanje na eni izmed prireditev na gradu. Pri projektu bodo sodelovali tudi muzejski kustosi različnih strok. Za vsako prireditev bo izbrana določena tema, v okviru katere se bodo lahko predstavili tako posamezniki kot občina. Najprej se bo v programu prireditev na ptujskem gradu predstavila občina Juršinci. Ohranjanje in razvijanje dediščine ima v juršinski občini pomembno vlogo in dolgo tradicijo. Ljubitelji dediščine se združujejo v nekaj društvih, ki vsako na svoj način obuja in ohranja bogato materialno, socialno in duhovno kulturo tega območja. Na prireditvi na ptujskem gradu, ki bo v soboto, 20. aprila ob 10. uri, se bodo z besedo, razstavljenimi predmeti, glasbo, petjem, plesom in domačimi dobrotami predstavili Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, Društvo gospodinj Juršinci, Trsničarska zadruga Juršinci, Društvo rojaka Janeza Puha, ljudske pevke iz Juršinec in drugi. Po končani uradni slovesnosti in kulturnem programu bodo predstavniki občine in društev obiskovalcem do 16. ure ob razstavljenih predmetih, izdelkih in dobrotah v sproščenem pogovoru predstavljali dediščino občine Juršinci. ORMOZ / kulturni utrinki Trenutki V petek, 5. aprila, so v razstavnem salonu Renault na Har-deku odprli razstavo Trenutki, v kateri se predstavljajo udeleženci likovne kolonijo Svetinje 2001 - slušatelji akademije za likovno umetnost v Ljubljani: Robert Cernelč, Mitja Ficko, Gregor Germ, Sanela Jahič, Barbara Jurkovšek, Matej Koren, Maja Košir, Matej Košir, Zoran Lesjak, Silvo Metelko, Andreja Muha, Katja Pal, Katja Sudec in Violeta Škrabl. Razstava bo odprta do 15. maja. Ob otvoritvi je krajši glasbeni program izvedla Katja Lihtenvaler. Foto: Štefan Hozyan Štirje letni časi V petek, 5. aprila, so se v ormoškem domu kulture predstavili člani gledališko-literarnega društva Ormož s komedija Vinka Modernodferja Štirje letni časi pod režisersko taktirko Milivo-ja Zemljiča. S komedijo o poslancu, ki mu preglavice dela inšpekcija (pa to ni njegov edini problem, tu sta še žena in sin, ki mu je na grbo nakopal še mafijo), so nasmejali zbrane obiskovalce. S Štirimi letnimi časi so se ormoški igralci predstavili v petek v Središču ob Dravi na krajevnem prazniku, nato pa jih čaka še ponovni nastop pred domačo publiko v Ormožu. Srečanje dramskih skupin V minulem tednu je v domu kulture Ormož v organizaciji JSKD - OE Ormož potekalo območno srečanje otro{kih gleda- Foto: Štefan Hozyan li{kih skupin. Predstavili so se člani gledali{ke skupine MI iz Lenarta z mentorico Marjetko Šenekar, ki so zaigrali igrico Dese Muck Hči lune, mladi igralci Zvezdice iz Vrtca Ivanjkovci pod mentorstvom Marije Fi{travec Strnad z igro Lunino kraljestvo, Sredinčki iz Vrtca Velika Nedelja, ki jih vodi Stan- ka Špindler, z igrico Medved i{če pestunjo, dramski krožek OŠ Ivanjkovci (mentorica Tatjana Majdič) z igro Martin Napuhek, dramski krožek OŠ Velika Nedelja (mentorica Gor-dana Černivec) z igro Magnetni deček in dramski krožek OŠ Ormož (mentorica Breda Šan-dor) s Kraljem Matjažem. Mateja Hržič tifiiMfam, ORMOŽ / PREVEČ PLAČANI TELEFONI Koalicija Slovenija - občinski odbor odbor Ormož je minuli petek pripravil v kulturnem domu javno tribuno z naslovom Preveč plačani prispevki za telefonske priključke. Pravice, stališča države ter zahteve v parlamentu so predstavili Jože Jerovšek, Branko Kelemina ter Alojz Sok. V dvorani se je zbralo okoli 150 ljudi, ki so se v razpravo vključevali z velikim zanimanjem. Vodje tribune so pregovorili predvsem o možnostih, ki jih ponuja država, ter o obetih upnikov, ki so pre-plačali priključke. CRMLJA / MERCATOR SVS ZA DRUŽINO NJIVAR Družina Njivar iz Čmrlje pri Trnovski vasi je v požaru izgubila vse premoženje. Pri obnovi domačije jim bo pomagala tudi delniška družba Mercator SVS Ptuj. V gradbenem centru na Ptuju so kot humanitarno pomoč zanje zbrali gradbeni material v skupni vrednosti 150 tisoč tolarjev. Prepričani so, da bodo njihovemu zgledu sledila tudi druga podjetja in posamezniki. (MG) PTUJ / ZELENI PTUJA DELIJO HUMUS Zeleni Ptuja bodo že štirinaj-stič izvedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa, ki jo organizirajo ob dnevu Zemlje. Akcija bo potekala v ponedeljek, 22. aprila, ob 11.00 uri pred Mestno hišo na Mestnem trgu na Ptuju. S to akcijo želijo Zeleni Ptuja opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov idr., ki iz leta v leto vedno bolj zastrupljajo in postopoma uničujejo rodovitno prst naše Zemlje in onesnažujejo podtalnico. Glavni namen akcije, vključene v projekt Zeleni Ptuj, je predstaviti ljudem drugi, okolju mnogo prijaznejši način gnojenja zemlje. MARKOVCI / V SOBOTO ČISTILNA AKCIJA Pred 3. občinskim praznikom pripravljajo člani Turističnega društva občine Markovci to soboto, 20. aprila, množično akcijo čiščenja obrežja Drave. K sodelovanju so povabili tudi vsa druga društva v občini in vse vaške odbore. Zbirno mesto je ob 9. uri na deponiji za sladkorno peso v Markovcih. Vabijo vse, da se jim pridružijo tudi na zaključku akcije, ko se bodo okoli 14. ure zbrali na malici v prostorih gasilskega doma v Bukovcih. (-OM) DORNAVA / ČIŠČENJE OKOLJA V soboto, 20. aprila, ob 9. uri bodo čistili in urejali tudi naselja ter okolico po dornavski občini. Tako se bodo priključili izvajanju projekta Moja dežela -lepa in gostoljubna. V akcijo se bodo vključila vsa društva, učenci osnovne šole, varovanci doma dr. Marijana Borštnarja in občani. (MS) PTUJ / TUDI MLADI BODO ČISTILI V pozdrav pomladi in 22. aprilu - dnevu Zemlje bodo to soboto, 20. aprila, izvedli akcijo čiščenja okolja tudi člani Mladega foruma ZLSD Ptuj. Zbrali se bodo okoli 9. ure v krajinskem parku Šturmovec, k čistilni akciji pa vabijo tudi vse tiste občane, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Pri pripravi akcije so jim priskočili na pomoč občini Markov-ci in Videm ter podjetje Čisto mesto iz Ptuja. (-OM) PO SLOVENSKIH GORICAH mfttfmifam, JUROVSKI DOL / OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU V sklopu prireditev Jurjevih dne-vov 2002 bo nocoj (18. aprila) ob 18. uri v kulturnem domu v Jurovskem Dolu okrogla miza o kmetijstvu z naslovom Slovensko kmetijstvo po vstopu v EU. Organizira jo KS Sv. Jurij skupaj s poslansko pisarno Lenart. Na njej sodelujejo mag. Franci But, minister za kmetijstvo, mag. Janez Kramberger, poslanec Državnega zbora RS, in Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. LENART / RAZSTAVA SLIK B. ŠTRUKLJA — BORŠTA Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizira nocoj (18. aprila) ob 19. uri v avli Jožeta Hu-dalesa v občinski stavbi otvoritev razstave slik Borisa Štruklja — Boršta. Večer bo z glasbo popestril Marko Grobler. CERKVENJAK / SANACIJA CERKVE SV. ANTONA V petek, 19. aprila, ob 14. uri bo v večnamenskem prostoru OŠ Cerkvenjak predstavitev programa sanacije cerkve sv. Antona. Program bo predstavil predstavnik podjetja IRMA iz Ljubljane, ki je bilo izbrano kot najugodnej{i ponudnik. "Cerkev sv. Antona je osrednji simbol občinskega grba, je ponos kraja, vendar jo je že po{teno načel zob časa. Sanacija objekta je nujno potrebna, saj so se zaradi posedanja temeljev na zidovih pojavile {tevilne razpoke, ki se {e naprej {irijo, kar lahko povzroči {e večjo {kodo, objekt pa postaja nevaren za uporabo. Prav tako je zelo dotrajana fasada. Sanacija cerkve bo velik finančni zalogaj, ki ga Cerkev ne bo zmogla sama. Potrebno bo združiti moči in sredstva, da bomo cerkvi povrnili podobo in sijaj, ki jo je imela, in da bo v ponos na{emu kraju in prihodnjim rodovom Cerkvenjačanov," je povedal župan Jože Kraner. BENEDIKT / SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart v soorganizaciji s kulturnim dru{tvom Benedikt organizira v petek, 19. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu v Benediktu srečanje odraslih pevskih zborov in skupin. Nastopilo bo pet me{a-nih pevskih zborov in dve skupini. Srečanje bo strokovno spremljal Aldo Kumar. LENART / MONOKOMEDIJA CABARES CABAREI Zveza kulturnih dru{tev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana vabi v petek, 19. aprila, ob 20. uri na ogled monokomedije Cabares Cabarei. Igra Zijah A. Sokolović, igralec, dramski pisec, režiser in profesor, rojen leta 1950 v Sarajevu, ki od leta 1992 živi na Dunaju. Monokomedija je bila premierno uprizorjena na Dunaju. ZAVRH / 40 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA člani turističnega društva Rudolf Maister — Vojanov vabijo na slovesnost ob 40-letnici delovanja društva, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 18. uri v kulturnem domu na Zavrhu. Za kulturni program bodo poskrbeli učenci OŠ Volič-ina in Završki fantje. Na prireditvi bodo podelili priznanja in zahvale vsem, ki so s svojim delom prispevali k rasti in ugledu turističnega društva. Zmago Šalamun SV. JURIJ / jurjevi dnevi 2002 Zaieli upokojenci, nadaljevali gasilci V nedeljo, 14. aprila, so se pri Sv. Juriju v občini Lenart z otvoritvijo tradicionalne, šeste razstave ročnih del članov Zveze upokojencev Slovenskih goric, v katero je vključenih vseh sedem društev na območju upravne enote Lenart, pričeli že deseti Jurjevi dnevi 2002. Razstava je na ogled v kulturnem domu v Sv. Juriju. Sočasno je krajevna organizacija Rdečega križa Sv. Jurij izvajala v novih prostorih organizacije merjenje krvnega pritiska, holesterola in sladkorja v krvi. Nato so praznovali člani prostovoljnega gasilskega dru{tva Sv. Jurij, ki so predali v uporabo novo gasilsko orodno vozilo Renault master s vso potrebno opremo. Dru{tvo deluje od leta 1934 in {teje 73 ~lanov, od tega jih aktivno deluje 42. Kot je povedal predsednik dru{tva Jože Škrlec, jih je orodno vozilo stalo dobrih 6 milijonov tolarjev. Za nakup je ob~ina Lenart prispevala 4 milijone tolarjev, manjkajo~a sredstva pa so zagotovili gasilci. Novo vozilo se je tako pridružilo dvema cisternama. Staro orodno vozilo TAM 2001 pa bodo gasilci podarili {portnemu dru{tvu, saj je podpredsednik {portnega dru{tva Jure Vogrin veliko pomagal pri obnovi gasilskega doma. Jurov{ki gasilci pa so zraven novega vozila slovesno odprli prenovljeni gasilski dom, na katerem so obnovili ostre{je, zamenjali okna in obnovili električno napeljavo, fasado in centralno ogrevanje. K domu so zgradili tudi prizidek, s katerim so pridobili pet dodatnih prostorov. Vrednost investicije je zna{ala 14 milijonov tolarjev. Občina Lenart je obnovo financirala s 6,5 milijona tolarjev, razliko pa so gasilci zagotovili s pomočjo krajanov in z lastnimi sredstvi. Obe pridobitvi jurov{kih gasilcev je blagoslovil domači župnik Alojz Antolin. Slovesnosti so se zraven domačih gasilcev in krajanov udeležili tudi gasilci iz drugih gasilskih dru{tev v Gasilski zvezi Lenart, zbrane pa sta pozdravila tudi predsednik Gasilske zveze Lenart Stanko Steinbau- LENART / občni zbor članov ktv društva Društvo - neustrezna oblika organiziranosti V četrtek, 11. aprila, so se na rednem občnem zboru v dvorani lenarškega gasilskega doma zbrali člani društva za razvoj kabelsko—satelitsko—televizijskega sistema Lenart. KTV Lenart deluje od leta 1989 in ima 687 ~lanov, kar pomeni, da pokrivajo 58 odstotkov gospodinjstev v mestu Lenart. Člani društva lahko spremljajo 42 programov in enega infor-mativno-lokalnega. Preko KTV Rotovž so uresni~ili željo po uporabi interneta že 84 uporabnikom. Predsednik upravnega odbora Evgen Udiljak je poro~al o delu društva v lanskem letu in poudaril, da so se najve~ ~asa ukvarjali s pridobivanjem stalnega dovoljenja za trženje telekomunikacijskih storitev Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije. Tega so v junija lani pogojno pridobili, s pripombo, da morajo dostaviti še nova potrjena pravila društva. Teh pa ne morejo dostaviti, ker jim upravna enota Lenart pravil ni potrdila z obrazložitvijo, da se društvo ne more ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, kot je trženje telekomunikacijskih dejavnosti. Zato razmišljajo o preoblikovanju v eno od oblik profitnih organizacij, kot je zavod, zadruga, d.o.o. ali združitev s KTV Rotovž. V letošnjem letu bodo nadaljevali posodabljanje primarnega in sekundarnega omrežja za izboljšanje TV signala in za in-ternetni sprejem. Ra~unajo tudi na pove~anje števila naro~nikov, zgradili pa bodo tudi nekaj novega omrežja. Prisotni na zboru so tudi potrdili povišanje ~lanarine s 1680 tolarjev na 1998 tolarjev. Zmago Šalamun Skupinski posnetek predstavnikov lokalne skupnosti, vodstva PGD Sv. Jurij in botrov novega vozila er in župan ob~ine Lenart mag. Ivan Vogrin. Vrhunec prireditev ob Jurjevih dnevih bo to soboto in nede- ljo. V soboto bo osrednja proslavo ob krajevnem prazniku s podelitvijo jurjevih srebrnikov ter priznanj vinogradnikom. V nedeljo pa tradicionalno jurje-vanje in mimohod ter blagoslov konj. Zmago Šalamun LENART / posvet o prašičereji na poti v evropsko unijo Pomagal si sam Odbor za prašičerejo pri lenarški izpostavi območne enote Ptuj je v ponedeljek, 15. aprila, organiziral strokovno-informativni posvet z naslovom Slovenska pra{i~ereja na poti k EU. Na posvetu je prof. dr. Ivan Štuhec s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo biotehniške fakultete v Ljubljani govoril o zakonodaji EU za zaš~ito praši~ev. Nato je dr. Stane Kav~i~ z iste katedre govoril o slovenski praši~ereji na poti k EU s poudarkom na vklju~evanju reje praši~ev v EU z agrarno-ekonomskih vidikov, povezano z govedorejo ter pridelavo koruze. Dr. Kav~i~ je svoje predavanje zaklju~il z besedami: "S pristopom Slovenije k EU so bodo slovenski praši~-erejci sre~ali z bistveno ostrejšimi konkuren~nimi razmerami. Le redki bodo pri tem ostali neprizadeti, veliko vas bo tudi prenehalo kmetovati. Zagotovo bo najtežje rejcem s srednje velikim staležem praši~ev, ki ne dosegajo ravni, pri kateri se pokažejo ugodni u~inki ekonomije obsega. Pove~anje velikosti rej (strukturna prilagoditev) tako postaja nuja in edini izhod. Za enakopravnejši spopad s hudo konkurenco na prihodnjem skupnem trgu, ki ima precejšnje presežke prireje, pa bo potrebno daljše obdobje, veliko znanja, sposobnosti, boljšega organiziranja in precejšnjih vlaganj." V razpravi so kmetje spraševali, zakaj je potreben uvoz svinjskega mesa in kje dobiti sredstva za preureditev hlevov po standardih EU. Nekateri so dali konkretne predloge, da ~e naši politiki niso sposobni urediti stvari na podro~ju kmetijstva, naj zapustijo svoje dobro pla~ane funkcije. Eden od pri- sotnih se je celo spomnil Matija Gubca in dejal, da slovenskega kmetijstva ne reši ni~ drugega kot ulica in stavka slovenskih kmetov, ki pa morajo to~no vedeti, kaj ho~ejo dose~i. Zato je potrebna boljša organiziranost in povezanost kmetov. V dvorani pa je prevladovalo mnenje, da slovenski kmet ne more ve~ dostojno živeti s poštenim delom. Posveta so se udeležili tudi Darko Simon~i~ z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ciril Smrkolj z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Peter Kran-vogel, podpredsednik sindikata kmetov Slovenije, mag. Janez Kramberger, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, župani in mnogi drugi predstavniki kmetijstva na širšem obmo~ju Slovenskih goric. Gostje so odgovarjali na vprašanja prisotnih, vendar niso bili najbolj prepri~ljivi. Ve~er sta popestrila pevec Rudi Šantl in s harmoniko Boris Rošker. Zmago Šalamun LENART / informativni dan na ljudski univerzi Pestre izobraževalne oblike Ljudska univerza Lenart se ukvarja z izobraževalno dejavnostjo že od leta 1959. Ponaša se z vrsto izobraževalnih programov. Obiskujete lahko osnovno šolo za odrasle in se izobražujete za poklice: turistični tehnik, cvetličar, vrtnar, kuhar, natakar, upravni tehnik, ekonomsko-komercialni tehnik in trgovec. Organizirajo pa tudi začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov — nemščine in angleščine, računalniške tečaje in tečaj šivanja. Novost v Lenartu je visokošolski program organizacija dela, ki ga organizirajo v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. zi v Lenartu potekajo že ve~ let vsako sredo od 13. do 17. ure. V delavnicah si je možno izdelati V sredo, 10. aprila, so pripravili informativni dan. Obiskovalcem so predstavili programe izobraževanja, ki jih izvajajo, skupaj pa so si ogledali prostore, v katerih poslujejo. Pripravili so tudi ustvarjalno delavnico, v kateri so slikali na svilo. Takšne delavnice na Ljudski univer- razne izdelke - od slikanja na svilo in steklo do ustvarjanja iz gline in lesa. Delavnice so brez-pla~ne, udeleženci pa lahko izdelke odnesejo domov. Kot nam je povedala organizatorka izobraževanja Aleksandra Kunst, so najbolj ponosni na središ~e za samostojne u~-enje, kjer je na razpolago 17 ra~-unalnikov, priklju~enih na internet. Središ~e je odprto vsak dan od 8. do 19. ure. Uporaba je brezpla~na, razdeljeno pa je v dva dela - za mlajše in odrasle. V naslednjem šolskem letu na~rtujejo izvajati posamezne programe tudi v novem prizidku, ki ga gradi ob~ina. V novih prostorih bodo v dveh ve~jih seminarskih sobah (za okrog 70 udeležencev) izvajali visokošolski program in izobraževanja za podjetnike. Zmago Šalamun OD TOD IN TAM razmišljamo ljudje imajo pravico vedeti! O nakupu spornega vladnega letala falcon 900 EX je bilo prejšnje dni veliko govora. Predvsem javnost oziroma mediji so želeli, da se jim pove tisto, kar se jim je dolžno povedati. Celo v najpomembnejšem aktu slovenske države, ustavi, je zapisano, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. Nakup spornega letala morebiti niti ne bi bil tako zelo sporen, če bi nas sama vlada že poprej seznanila z dejstvi, z realno nakupno ceno in bi vse to morebiti podkrepila še z neizpodbitnimi dejstvi, da je nakup letala potreben. Pa se je vlada opekla. S prefrigami je skušala doseči že stokrat pri ljudstvu doseženo, vendar se je zapletla v lastno zanko. Davkoplačevalci vendarle nismo tako neumni, da nas niti malo ne bi brigalo, kam gre naš težko prigarani denar. Čeprav imamo na to bore malo vpliva, nas pa vendarle ni potrebno vleči za nos in lagati o številkah, ki bi slej ko prej pricurljale na dan. Ko smo izvedeli za prvo cifro, je ta bila okroglih 35 milijonov dolarjev! Ampak to je bil šele začetek medijske gonje. Nadaljnjo zgodbo je začinilo odkritje, da bo pravzaprav letalo z ddv—jem vred davkoplačevalce stalo natanko 42 milijonov dolarjev in ne 35, kot je bilo prvotno objavljeno. Ampak to še zmeraj ni vse. Za nakup letečega lepotca je potrebno odšteti še odstotek za nekakšne špediterske stroške. Torej to konkretno pomeni, da je treba letalo pripeljati še domov. Za to pa je odgovornost prevzel Jože Lacko, kaliber posebne vrste, ki je cisto slučajno državni sekretar na obrambnem ministrstvu, kjer je zaposlen šele od lanskega julija. Znesek za špediterske stroške naj bi znašal okvirno še dodatnih 350.000 dolarjev (mala malica) oziroma natančneje en odstotek pogodbene vrednosti. V tej zgodbi so nedvomno trije glavni akterji: generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, premier Janez Drnovšek in že omenjeni Jože Lacko. Vsak s svojo vlogo. Mirko Bandelj je na očitke medijev ves čas odgovarjal, kajpada, da država letalo zagotovo potrebuje (mislim, da prej krvavo potrebuje še vse prej kaj drugega, ampak moje mnenje tu seveda ni pomembno). Se vedno se zdi, da se bivši minister, inter-peliranec prejšnje vlade, ni naučil spretnega diplomatskega govorjenja, ki ga ni znal niti v odmevni aferi Vič — Holmec. Se vedno imamo pri njem tisti občutek, da sleherna njegova izjava sproži plaz novih vprašanj; vsaj tako je bilo na vseh novinarskih konferencah, ko bi moral biti pripravljen in dajati konkretne odgovore. Za premiera Drnovška se po drugi strani zdi, ali da ima preveč problemov drugje (morebiti se pripravlja za volitve predsednika republike) ali pa mu je kra-tkomalo postalo vse skupaj že odveč. Pravijo, da vsak čar enkrat mine, tako je verjetno tudi s političnim. Po Drnovškovih besedah, da z bistvenimi podrobnostmi nakupa letala ni seznanjen in da je vse skupaj preraslo v preveliko medijsko gonjo, si zagotovo ni prislužil novih volivcev. Do sedaj je med ljudmi veljal za človeka z dobrimi živci, za mirnega in strpnega. Ob tej vladni aferi pa se zdi, da so tudi njemu popustili živci. Na eni strani se zaveda, da je potrebno zmanjšati javni dolg, po drugi strani pa kupuje nesramno drago letalo. Nonsens! Zavedati se mora, da so mu mandat zaupali in podelili volivci in da jim je zato dolžan pojasniti, kam gre njihov denar. In tu je še tretji akter — Jože Lacko. Tudi njemu mediji niso prizanesli. Izbrskali so, da je omenjeni stoodstotni lastnik podjetja Novi mikrohit, d.o.o. Zakon o delavcih v državnih organih pa državnim podsekretarjem popolnoma prepoveduje opravljati dejavnost v gospodarskih družbah. Zato pri plači prejemajo tudi poseben, 15-odstotni dodatek za nezdružljivost. Kršitev tega člena se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti, za posledico pa ima lahko tudi prenehanje delovnega razmerja. Naj ob tem samo spomnim, da je Lacko sicer odgovoren za vse velike nakupe obrambnega ministrstva iz sredstev po zakonu o temeljnih razvojnih programih, iz katerih je bilo kupljeno tudi novo vladno letalo. Ampak to še zmeraj ni vse! Denar še vedno manjka. Naslednje vprašanje, ki se nam postavlja, je, kje bo vlada našla denar še za gradnjo hangarja, kajti tastari hangar na Brniku naj ne bi bil primeren. Spet bo potrebno pogledati v državno malho. Da pa vendarle vse ni tako črno, naj navržem dva "pomembna" razloga, zakaj letalo potrebuje(mo)jo: prvič, letalo bo mogoče tudi komercialno oddajati, in drugič, imeli naj bi ga "vsaj" dvajset let. Fajn špas. Medtem ko pišem ta članek, je vlada sporočila natančne zneske, ki jih bo treba plačati za falcona: nabavna cena je torej 35 milijonov dolarjev, 7 milijonov dolarjev za ddv in 15 milijonov dolarjev obresti (pri tem naj bi TOM znašal 2,2 milijarde SIT). Končna cena letala bi tako znašala 57 milijonov dolarjev oziroma 14,6 milijarde tolarjev. K temu pa je treba še vedno prišteti do 350.000 dolarjev špedicijskih stroškov. Tako smo zdaj davkoplačevalci, ki smo vlado izvolili in ki imamo v vsakem trenutku pravico do jasnega in nezavajujoče-ga odgovora, čemu in za kaj se troši naš denar, končno izvedeli, kar so nam hoteli na grd način prikriti. Karte so zdaj položene na mizo, negativni prizvok ostaja. Če bi vprašali državljane, bi rekli, da s(m)o bili grdo izigrani. Bronja Habjanič SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Vandali in provokatorji V Trstu so "neznanci" odstranili in oskrunili kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela, nad stru-njanskim zalivom pa sta dva "umetnika" zažgala betonski križ, ki je že stoletja versko znamenje in simbol mornarjem, ki tod plujejo. Oba dogodka, čeprav sta bila očitno storjena iz različnih motivov, imata vendarle veliko skupnega: oba opozarjata na svojevrstno nasilje in predrznost ljudi, ki jih bodisi moti različnost ali pa različnost hočejo po vsej sili. V Trstu so se po vseh znamenjih sodeč nad Kosovelom znesli tisti, ki jih v tem mestu moti vse, kar je slovenskega, ki bi radi z vsemi sredstvi spremenili zgodovinska dejstva, ob strunjankem križu pa sta se izživljala človeka, ki vidita smisel umetniškega ustvarjanja in potrjevanja v provociranju, v drugačnosti, ki ogroža dobro počutje in mir drugih. Eno in drugo pa je v globokem nasprotju s civilizacijskimi principi. NESTRPNOST IN NAPETOST Incident v Trstu je po mnenju mnogih samo logična posledica nestrpnosti, ki jo kaže desnosre-dinska uprava v Trstu do slovenskega življa v mestu. Predsednik sveta slovenskih organizacij Sergej Pahor je ocenil, da gre za premišljeno vandalsko dejanje ustvarjanja napetosti, ki naj bi vodila v vse slabše odnose med večino in manjšino. Predsednik Slovenske kulturnogospodarske zveze Rudi Pavšič pa opozarja, da se je incident s spomenikom zgodil v ozračju napetosti, ki jo ustvarjajo vodilni predstavniki desnosredinskih političnih sil v mestu, ki ta hip upravljajo z mestom. Značilno je tudi to, da je tržaški občinski odbornik Roberto Menia obsodil dejanje, hkrati pa je dejal, da Kosovelov spomenik stoji na napačnem mestu ... "Nerazumljivo in žaljivo je, če kdo zažig zgodovinsko-kulturnega spomenika ocenjuje kot umetniško dejanje ... Mnogi iz Istre in Slovenije so nam že izrazili ogorčenost nad skrunitvijo. Proti takšnim dejanjem odločno protestiramo in se obračamo na državljane Slovenije, da jih obsodijo in preprečijo nadaljnje uničevanje zgodovinsko-kulturnih in verskih spomenikov ...," piše v enem izmed prvih cerkvenih odzivov na "požig v Strunjanu." To je "skrunitev tistega, kar nam je dragoceno in sveto". "Požigalca" Goran Bertok in Dean Verzel dobivata, kot poročajo mediji, "ogromno kritik ne le iz religioznih, temveč tudi iz ateističnih krogov, češ da je šlo za totalno skrunjenje, uničevanje, omalovaževanje in podobno ... " Bertok in Verzel trdita, da je krivično, ker njuni kritiki govorijo o "zažigu oziroma požigu križa". Križa nista uničila, ta še stoji. Verzel je, kot piše Delo, prepričan, da križ stoji še bolj trdno kot prej. Komentator Družine piše, da sta dva "artista" križ najprej oblekla in ga s tem "zaščitila", nato pa ga polila z bencinom in zažgala. "Zažgala nista zgolj in samo simbola križa, saj bi ga v tem primeru lahko sama izdelala, ampak prav tisti strunjanski križ, ki je dal ime spodaj ležečemu zalivu Svetega križa, ki je viden daleč naokoli, saj kraljuje na klifu, ki se dviga 80 metrov nad morjem, ki že leta kljubuje vremenskim prilikam in neprilikam, nekaterim vandalskim obiskovalcem, političnim sistemom ... Križ, ki so ga postavili mornarji v čast Devici Mariji kot znamenje vere in prip-rošnje za varno plovbo na morju, je v začetku tretjega tisočletja postal prizorišče očitne barabije, ki se skriva pod besedami umetnost in provokacija ..." Žal je Družina tudi ta dogodek izkoristila za neokusno namigovanje: "Ali je to simbolno barbarstvo morda sad (ne)vzgoje naše laicistične šole, ki je iz sebe izrinila vrednote in moralo? Kjer kakršnokoli zavzemanje za dobro in lepo postane pridigarsko in osladno, daleč od sodobnosti, individualizma in pravic obrobnih skupin. Kjer se je potrebno zavzemati za alternativno, nein-stitucionalno, provokativno, drugo pa samo duši ustvarjalnost, odprtost duha in je predvsem dolgočasno ..." Le kam bi prišli, če bi vsi pristali na takšno Druži-nino logiko in špekuliranje? Kakšna vprašanja in kakšne sklepe bi v zvezi s cerkvijo morali postavljati oziroma sprejamati samo ob najnovejših duhovniških pe-dofilskih afarah! Uvodničar se nadalje sprašuje, zakaj mediji, ki so bili povabljeni na "sežiganje" križa, niso tega prej preprečili z vsemi možnimi sredstvi. Mediji pač niso državni in varnostni organi, ki bi lahko "preprečevali" ali "dopuščali" posamezna do- gajanja. Seveda pa se lahko vprašamo, ali se mediji ustrezno odzivajo na posamezne pojave, ki očitno netijo nemir in slabo voljo med ljudmi, ustvarjajo najrazličnejše napetosti. Jih morda celo spodbujajo? To pa seveda enako velja tudi za Družino, ki je vse prepogosto prav neverjetno "strpna" in "tolerantna" do tistih, ki napadajo drugače misleče, ki skrunijo ali odnašajo znamenja, ki jim niso všeč (spominsko obeležje protestu žensk pred ljubljansko stolnico, različni spomeniki NOB itd.). RUŠENJE PIETETNIH TEMELJEV Soglašam s komentatorjem v Družini, ko pravi, da bi bila "naša največja napaka, če bi provoka-torjem nasedli". Prav ima, ko poudarja, da je zažig strunjanskega križa dejanje, ki ga lahko vsak obsodi. Levi in desni. "Vodi namreč v rušenje pietetnih temeljev zahodne civilizacije. Prav lahko se nam naslednjič zgodi, da se bomo v znamenju 'umetnosti' spravili nad Prešerna v Ljubljani ali nad kak borčevski spomenik. Tudi to bi bilo na meji razumljivega, bilo pa bi zelo provokativno ... Kulturni terorizem torej." Je goreči križ nad Piranskim zalivom umetniško dejanje ali provokacija? Razprave očitno še ne bo kmalu konec. Že zdaj pa je jasno, da je dejanje sprostilo najrazličnejše strasti. "Požar" je dobil rasežnosti, ko se ni mogoče več zadovoljiti zgolj s "teoretičnimi" in "estetskimi" pojasnili, po katerih bi morali videti v taistem dogodku "podpiranje križa" in hkrati njegovo neuničljivost. Oglašajo se mnogi, ki "takšne umetnosti" ne razumejo in ne sprejemajo. Tudi ob "gorečem križu" se je PO SLOVENIJI MlADI lIBERAlNI DEMOKRATI SPREJELI NOV PROGRAM Mladi liberalni demokrati (MLD) — podmladek LDS — so na programski konferenci v Ljubljani sprejeli nov program, ki vključuje problematiko mladih, podporo vstopu Slovenije v Evropsko unijo in druge aktualne družbene teme, med drugim tudi podporo legalizaciji evtanazije. Med pomembnejšimi deli programa je prav gotovo opredelitev glede vstopa Slovenije v zvezo NATO, ki ga v MLD močno podpirajo, zavzemajo pa se tudi za referendum o vstopu v NATO, če bo potreben. Vendar bi morali po njihovem mnenju referendum vsekakor izvesti po povabilu v zvezo in ne pred tem. Na programski konferenci so sprejeli tudi dve resoluciji, in sicer o sodobnejših pristopih na področju politike do prepovedanih drog ter o strpnosti. V prvi se zavzemajo za spremembo politike v državi v smeri liberalnejših sprememb v večini držav članic EU na področju prepovedanih drog, zlasti ko gre za dekriminalizacijo uporabnikov in posesti manjših količin drog za lastno uporabo ter za ustreznejše ločevanje med manj in bolj nevarnimi prepovedanimi drogami. ZlSD OHRANJA POZITIVNO STALIŠČE DO VSTOPA V NATO Delagati druge konference ZLSD na temo vključevanja Slovenije v evroatlantske povezave niso spremenili pozitivnega stališča stranke do vstopanja v zvezo NATO, ki so ga sprejeli že na koprskem kongresu junija lani. Takrat so sicer na pobudo Mladega foruma ZLSD, ki nasprotuje vstopu v zavezništvo, sklenili, da bodo o tem vprašanju znova razpravljali na programski konferenci. Konferenca ZLSD je poleg tega soglasno sprejela resolucijo o vstopu Slovenije v EU, ki med drugim predlaga preusmerjanje pozornosti na sklepno fazo pogajanj z EU. Delegati so sprejeli tudi izjavo ob stopnjevanju nasilja na Bližnjem vzhodu, v kateri obsojajo tako teroristične samomorilske napade palestinskih skrajnežev kot tudi razglasitev totalne vojne s strani Izraela. PO EUROFONU ŠE NATOFON Na uradu vlade za informiranje je v ponedeljek, 15. aprila, začel delovati natofon. Na brezplačni telefonski številki 080 21 22 bodo lahko državljani dobili neposredne odgovore na vprašanja v zvezi z vključevanjem Slovenije v zvezo NATO. Natofon — nastal je na podlagi izkušenj z eurofonom, brezplačno telefonsko linijo, ki že dve leti deluje v okviru programa obveščanja o vključevanju Slovenije v EU - bo deloval vsak delavnik med 9. in 19.uro. OD MAJA KAZNI ZA VOZNIKE NEREGISTRIRANIH KOLES Z MOTORJEM Z letošnjim 1. majem bodo morala biti vsa kolesa z motorjem, ki jih bodo vozniki uporabljali v prometu, registrirana. Vozila bodo morala biti označena s predpisano registrsko tablico in veljavno nalepko za tehnični pregled, ki bo izdana po preizkusu tehnične brezhibnosti vozila ter sklenitvi obveznega zavarovanja, lastnik vozila pa bo s seboj moral imeti prometno dovoljenje. Za registracijo bodo lastniki koles z motorjem odšteli dobrih 17.000 tolarjev. Za tiste, ki se bodo po 1. maju vozili z neregistriranim vozilom, pa zakon o varnosti cestnega prometa predvideva denarno kazen 25.000 tolarjev. ZDRUŽENJE OBČIN SLOVENIJE VLOŽILO DVE USTAVNI PRITOŽBI Združenje občin Slovenije (ZOS) je na ustavno sodišče vložilo dve ustavni pritožbi. Prva je zahteva za presojo zakona o knjižničarstvu, ki je bil v državnem zboru sprejet pred nekaj meseci, po njihovem mnenju pa je zakon neustaven, ker manjšim občinam ne daje enakih pravic kot velikim. Druga zahteva pa je pravzaprav prekategorizacija ustavne pobude, ki so jo sicer vložili že septembra lani in se nanaša na 13.in 13.a člen zakona o lokalni samoupravi. Omenjena člena govorita o kriterijih za ustanavljanje novih občin, tokratno zahtevo pa je vložilo Združenje občin Slovenije skupaj z občino Vodice. Predsednik Združenja občin Slovenije Anton Kokalj je ob tem na novinarski konferenci izrazil upanje, da bo nova pobuda pospešila razsodbo o tem, saj bi jo moralo sodišče že davno sprejeti. ZA BOLJŠE MOŽNOSTI ŽENSK NA LOKALNIH VOLITVAH Koalicija za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju je v odprtem pismu predsednikom političnih strank ter predsednicam in predsednikom lokalnih odborov opozorila, da se Slovenija med državami članicami Evropske unije in državami kandidatkami za vstop v EU v prvem krogu širitve po deležu žensk v politiki, tudi tistih, izvoljenih v organe lokalne samouprave, uvršča na rep lestvice. SOFINACIRANJE PROJEKTOV INFORMATIZACIJE OBČIN IN CIVILNE DRUŽBE Ministrstvo za informacijsko družbo je 12. aprila v Uradnem listu objavilo razpisa, s katerima sofinancira projekte informatizacije občin in projekte civilne družbe. Razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja, razvoja, uporabe in razširjanja elektronskega poslovanja v občinske uprave, ki ga letos objavljajo prvič, poteka ob sodelovanju Urada za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve in Centra vlade za informatiko. Na drugi razpis se lahko prijavijo tisti, katerih projekti so namenjeni civilno-družbenim skupinam in organizacijam, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem večje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij. Pripravila: Bronja Habjanič pokazalo, da bi se morali vsi, ki se ukvarjajo z javnimi posli, nenehno spraševati, kakšne učinke (lahko) dosegajo s svojimi dejanji. Še posebej bi morali skrbeti, da ne bi nikogar, ne glede na to, ali gre za verne ali neverne oziroma kako drugače različne, ogrožali in žalili, da skratka s svojo (umetniško itd.) svobodo ne bi ogrožali svobode drugih. Zdaj ni pomembno, kaj sta Bertok in Verzel v resnici želela, dejstvo je, da sta s svojim dejanjem sprožila nelagodje in nezadovoljstvo pri določenem krogu ljudi in omogočila različne, tudi skrajnostne odzive in manifestacije. Zato bi se temu morali izogibati, to bi morala preprečevati tudi organizirana država. Jak Koprive POGOVORI, KULTURA TEDNIKOV POGOVOR / lutz hùbner, avtor na sledi velikanom nemške dramatike '"Pisem o temah, kjer sem sam zmeden..." Lutz Hubner, ljubiteljem ptujskega teatra znan predvsem po Marjetki, str. 89, je nedavno obiskal Ptuj, kjer so ga v gledali{~u gostili ob stoti uprizoritvi uspe{ne predstave. Mladi avtor, ~igar delo Creeps bo v kratkem v ptujskem gledali{~u doživelo premiero, v Nem~iji po igranosti presega zvene~a imena, kot so Brecht, Goethe in Schiller. Z nami je spregovoril o Ptuju, svojem delu in vlogi sodobnega gledali{~a. TEDNIK: Gospod Hubner, za začetek, Vaši vtisi o Ptuju? Lutz Hubner: "Na Ptuju sem se med svojim obiskom odlično počutil, a vzrok za moje počutje ni le izredna lepota mesta, temveč tudi prijaznost, s katero ste me Ptujčani sprejeli. Ptuj je mesto, v katerem se lahko zelo hitro počutiš domače. Moj najljubši kotiček je prostor pred gledališčem: cerkev, Orfejev spomenik, stavba gledališča ..., kraj s posebno atmosfero." TEDNIK: Gledališče Ptuj in "Marjetka"? Lutz Hubner: "Dobil sem vtis, da na Ptuju med prebivalci vlada veliko zanimanje za lastno gledališče, da ljudje z veliko pozornostjo opazujejo delo teatra, kar danes sploh ni več samoumevno. Kulturna infrastruktura mestu daje identiteto, je tisto, kar nastaja natanko tam in ni nadomestljivo z zunanjo ponudbo ali novimi mediji. K temu sodi tudi, da gledali{~e ve, da mora nagovarjati potrebe mesta in me{~anov, in to se dogaja na Ptuju. Nedvomen dokaz za to je veliko {tevilo uprizoritev Marjetke, ki je odli~no uprizorjena predstava z odli~nimi igralci. V njej sem zelo užival." TEDNIK: Kje in kako se kažejo razlike med različnimi uprizoritvami Marjetke, pred- vsem v smislu raznolikosti kultur, v katerih je uprizarjana? Lutz Hubner: "Marjetka je igra, v kateri so v ospredju predvsem mehanizmi gledališča, boji za oblast, muhavost, vizije in slepe ulice, in to je v gledališču prisotno povsod, je nekakšen mednarodni fenomen. Zato tukaj ne morem opaziti jasnih razlik, nenazadnje, ker igra živi od igralcev in o njeni kvaliteti odloča njihovo delo. A kljub temu v nekaterih scenah v različnih državah tema-tizirajo tradicijo gledališča, kar je v neki meri soočanje z zgodovino. V Vzhodni Nemčiji gre za socialistični teater, v Zahodni Nemčiji za režiserski teater sedemdesetih let, v Rusiji se v teh scenah zrcali državno vodeni teater pred Glasnostjo. Za specifične, najmanjše posebnosti tujih uprizoritev mi žal manjka znanje jezika, opazil sem le na reakcijah publike, da tematizi-rajo teme, ki so publiki blizu, in to je zmeraj zelo napeto." upravnopoliticna podoba ptujskega območja v preteklem stoletju (ii.) Kako so bile nekoi organizirane obiine Nadaljevanje iz prejšnje številke Upravno preureditev je doživela tudi ptujska mestna ob~-ina. Od leta 1936 so bile ob~ini priklju~ene nekdanje sosednje soseske ali pa njihovi deli. Po-vr{ina ob~ine je zdaj zna{ala 18,12 km2 (samega mesta: 2,75 km2). Na obmo~ju mestne ob~-ine je živelo 6849 prebivalcev ali 378 ljudi na km2. Še najve~ sprememb v upravni organizaciji so doživele sloven-skogori{ke ob~ine, medtem ko je bila reorganizacija v ravninskem delu okraja sorazmerno majhna. Komasacija nekdanjih ob~in v nove politi~ne ob~ine je v dolo~enih primerih razdelila posamezne katastrske ob~ine in naselja, tako da je del pripadal eni, del drugi komasirani ob~-ini. Naselja, kjer je bilo sredi-{~e župnije v zadnjih sto letih, so se razvila v agrarno-upravne mikrocentre, tako da so ta lokalna sredi{~a postala sedeži novih ob~in. V okraju se je zato 25 podeželskih ob~in povsem izena~ilo z obmo~jem tamka-j{nje župnije in {olskega oko-li{a. Izjeme so bile ob~ine na ožjem ptujskem obmo~ju: Do-rnava, Grajena, Ptujska gora, Sv.Marjeta niže Ptuja ter Sv.Bolfenk v Slovenskih goricah. Povzamemo lahko, da so imele ob~ine po komasaciji razli~-en obseg. Primerjava kaže, da je bila Mestna ob~ina Ptuj na 23.mestu in da sta bila pred njo Ormož (kot 14.najve~ja ob~-ina) ter trg Sredi{~e ob Dravi. Komasirane ob~ine, ki so bile zdaj mnogo ve~je kot pred letom 1918, so vklju~evale tudi ve~je {tevilo naselij ter ve~ katastrskih ob~in. Taka upravna preureditev je ostala v veljavi {e v prvih mesecih okupacije. Okupator je na-mre~ ob svojem prihodu skoraj v celoti prevzel sistem komasi-ranih ob~in, s tem da je razpustil stare ob~inske odbore, odstavil slovenske župane in ob~ine poimenoval z nem{kimi imeni. Julija 1941 je pri{lo do novih upravnih sprememb. Po popisu prebivalstva novembra 1942 je razvidno, da je ptujsko okrožje zajemalo 29 ob~-in. Velika mestna ob~ina Ptuj (Ptuj desni breg in Ptuj levi breg) je merila 48,94 km2; v ob~-ini je brez vojakov in delovnih obveznikov živelo 10.983 ljudi. Za primerjavo povejmo, da je v ytfJÍ-, ^iiS^tl^^VùUùi/ /i íUuL/ ^-f/- ^-iMí^J ^tji'i. ^w^y^^ŮiM-^ysMliy^/íAknu, yi^'yie- - Zapisnik občinskih sej Breg 1914 — 1933. ZAP, MOP, knj. 172 ormo{ki ob~ini (75,8 km2) tedaj živelo 5.959 ljudi, v najmanj{i ob~ini Vurberk (25,08 km2) pa je tedaj živelo 2021 prebivalcev. Meja ptujskega okrožja (1180,36 km2) je bila leta 1942 za~rtana tako, da so k njemu sodile {e politi~ne ob~ine Ra~e in Makole iz nekdanjega okraja Maribor desni breg, iz nekdanjega {mar{kega okraja poli-ti~na ob~ina Žetale (s kraji Stoperce, Strmec, Cermoži{e) in iz predvojnega okraja Maribor levi breg ob~ine Cerkvenjak, Lenart, Por~i~ in Voli~ina. Meja med okrožjem Ptuj in deželnim okrožjem Radgona je dejansko slonela na razmejitvi leta 1849. Obmejni pas proti Neodvisni državi Hrvatski (od Zavr~a do Sredi{~a) je okupator priklju~il ormo{ki ob~ini, le Dubrava (prej v Savski banovini) je bila dodeljena Zavr~u. Meja na tem obmo~ju je bila torej spremenjena. Po osvoboditvi se je upravno-teritorialna ureditev skladala s spremenjenimi družbenimi odnosi. Proces socialisti~nega razvoja so spremljale ve~kratne upravnopoliti~ne spremembe: v ob~inskem merilu je npr. tekla pot od krajevnih ljudskih odborov do nastajanja in združevanja ob~in ter razdeljevanja teh na krajevne skupnosti. Primer nam je združevanje v veliko ptujsko ob~ino leta 1958 in oblikovanje 25 krajevnih skupnosti na njenem obmo~ju leta 1965. Prikaz upravno-teritorialne ureditve po drugi svetovni vojni v pogojih spremenjenih družbenoekonomskih razmer pa zahteva posebno obravnavo. dr. Ljubica Suligoj Opomba: Sestavek temelji na arhivskih virih, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ptuj in na ustrezni literaturi. TEDNIK: Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok za vaš uspeh in dejstvo, da ste v Nemčiji najbolj uprizarjan avtor, celo pred zvenečimi imeni, kot so Brecht, Goethe in Schiller? Lutz Hubner: "Posku{am pisati le o tistih temah, kjer sem sam zmeden, kjer zame obstajajo odprta vpra{anja, nekaj, kar ho~em obdelati. Ali bo to publiki zanimivo, vnaprej ne morem vedeti. Je kot strel v temo. tem in na~inov, ki niso 'primerne za publiko'. Ta polja mora pokriti gledali{~e, prav tako kot tabuje neke družbe, izpodrinje-ne teme ali hrepenenja. Smisel gledali{~a ti~i v tem. Vpliv, ki ga s tem ima, je težko natan~no definirati. Lahko ima neposreden u~inek. Gledali{~e lahko v glave publike nastavi le mine, nobenih dvomov, vpra{anj, ki delujejo dlje ~asa. Tako vpliva ni mogo~e statisti~no zajeti, ampak obstaja pa, o tem sem pre-pri~an." Ampak o~itno so moja vpra{a-nja tudi vpra{anja {ir{e gledali-{ke publike, kar me seveda zelo razveseljuje." TEDNIK: Kam bi se sami umestili na zemljevidu sodobne dramatike? Lutz Hubner: "Kot dramatik sem dejaven na ve~ podro~jih, od opernih libretov, revij, per-formansov do teatra za mladino, nenazadnje zato, da bi prepre~-il 'imeti mesto', kajti 'mesto' je hitro tudi etiketa, ki te dolo~a, postavi v okvir, predal, iz katerega ni ve~ izhoda. Veljam za avtorja 'well made plays', se pravi, sem realisti~en. To resda drži le za del mojega ustvarjanja, vendar gre tukaj za moja dela z najve~jim odzivom. Lahko bi nekako rekel, da je to moje 'mesto'." TEDNIK: Kak{en vpliv in smisel ima moderno gledali-{~e? Lutz Hubner: "Gledali{~e mora obdelovati tiste teme, vpra{anja, za katera na televiziji ali na filmskem platnu ni prostora. Zloglasna kvota mno-ži~nih medijev je neke vrste cenzura in izklju~uje mnogo TEDNIK: Kaj je va{a osnovna inspiracija? Opazovanje in komentiranje obdajajo~-ega sveta in dogajanja ali va{e osebne izku{nje? Lutz Hubner: "V bistvu je me{anica vseh na{tetih dejavnikov. Kot avtor vedno i{~e{ material, na koncu vse postane material. Nekatere zgodbe tavajo skozi glavo ve~ let, preden napi{e{ tekst, v katerem imajo svoje mesto. Kratki dialogi v podzemni železnici, ~asopisni zapiski, biografsko obarvane teme, vse to se zme{a v nekak{-no juho in pozneje le s težavo dolo~i{, kaj kam sodi. Ampak material, ki ga i{~e{, zmeraj naj-de{. Je podobno kot pe{~eno zrnce v biseru. Imeti mora{ za~-etno to~ko, sliko, temo, misel, ki te ve~ no~e zapustiti." TEDNIK: Katero mesto bo po va{em mnenju zasedlo gle-dali{~e v prihodnosti v primerjavi z ostalimi množi~nimi mediji? Lutz Hubner: "Gledali{~e se je od iznajdbe filma iz mno-ži~nega medija prelevilo v medij, s tem da je ni{a tukaj lahko zelo {iroka. Po odvitju tega pro- HEMSKO GLEDALISiC NA PTUJU 1786-1918 V sklopu zbirke Zgodovina ptujskega gledališča bo izšla tudi knjiga Nemško gledališče na Ptuju 1786-1918 avtorja Mihaela Toša. Zaradi nepopolnosti in delne nepreglednosti zgodovinskih virov v Gledališču Ptuj vabijo vse, ki imajo ohranjen gledališki ali zgodovinski material iz tega obdobja in bi v raziskavi želeli sodelovati, da se oglasijo v pisarni Gledališča Ptuj na Slovenskem trgu 13 ali pokličejo na telefonsko številko 749 32 50, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. cesa se gledali{~u kaj velikega ne more ve~ pripetiti. Kdor danes hodi v gledali{~e, bo hodil tudi v prihodnosti, ne glede na to, kako se bodo ostali mediji razvijali. Pogoj je le, da bodo gledali{~a {e vnaprej prejemala finan~ne subvencije, da s tem ne bi zapadla v cenzuro prostega trga - gledali{~e je bilo subvencionirano od samega nastanka, tako v anti~ni Gr~iji kot tudi pozneje - in da bodo avtorji {e naprej vzpodbujani, da lahko nastajajo dela, ki se kriti~no soo~ajo z družbo in politiko. Gledali{~e mora imeti možnost razvoja in ne sme postati tradicija." TEDNIK: Kulturna povezava vzhod - zahod? Lutz Hubner: "Mislim, da bodo prihodnji impulzi za evropsko gledali{~e prihajali iz nekdanjih dežel vzhodnega bloka. Zanimivo gledali{~e nastaja zmeraj tam, kjer prihaja do družbenih premikov in trenj. Tam je tudi najve~ja potreba po zgodbah, po slikah in metaforah, ki tematizirajo zavrnitve in zlome biografij. Gledali{~e se hrani s pretresi, ne z nasi~enostjo. Na Zahodu je teater malce pokon~-al sam sebe, a to je le moje osebno opažanje." TEDNIK: Nemška gledališka umetnost in kultura danes? Lutz Hubner: "V Nem~iji se v zadnjih letih po dominanci režiserja spet uveljavlja avtor. Posledica tega je veliko novih del in oživitev gledali{~a. Isto~-asno obstaja nevarnost, da bo z omejevanjem kulturnih subvencij, z zaprtjem gledali{~ in ukinjanjem delovnih mest gle-dali{~u vzet manevrski prostor dalje voditi te nove impulze. Težko je biti pogumen, ~e se mora{ vsak dan opravi~evati pred politiko. Upam, da se bo gospodarsko stanje spet pomirilo in da bo teater s tem lahko ostal na poti, na katero je stopil v zadnjih letih." Mihael Toš PTUJ / v knji@nia na obisku mladi iz burghausna Premagajmo grehe preteklosti V petek, 5. aprila, sta obiskali ptujsko knjižnico dve skupini mladih iz pobratenega Burghausna (49 mladih). V bistvu so na Ptuju prebivali tri dni. V petek so obiskali grad in knjižnico, v soboto so si ogledovali mesto, popoldne pa je bilo z namenom, da bolje spoznavajo vrstnike, srečanje v minoritskem samostanu z mladimi katoličani, in ker so bili med njimi tudi protestanti, so obiskali še adventistič-no cerkev. V samostanu so delali po delavnicah in vsaka skupina je imela svoje bogoslužje, prav tako pesmi, ki so jih prepevali tako v slovenskem kot v nem{-kem jeziku, zve~er pa je bil pri kapucinih družabni ve~er. Tokratno sre~anje je organiziral p. Frančišek Jerant, medtem ko sta nem{ko mladino pripeljala evangeli~anski pastor Andreas Herden ter katoli{ka pastoralna asistenta Reinhold Sterflinger in Monika Schwenke. Voditelji so Ptuj ter knjižnico obiskali že lani, zato so bili navdu{eni nad njimi, pa tudi nad dragocenostmi, ki jih hranimo pri nas. Taka sre~anja dejansko gradijo bolj{e mostove med nekdanji- mi nasprotniki, po drugi strani pa je velik del slovenske zgodovine, govorimo lahko o tiso~-letjih, povezan prav z Nem~ijo in nem{kim ozemljem, opažamo prepletanja ene in druge kulture, zato je potrebno v novi skupni Evropi premagovati grehe preteklosti, iskati nova pota, spoznavati druge narode, se na-u~iti spo{tovati svojega. Edino {koda, tako so izrazili gostje, da so organizatorji pozabili povabiti koga od ob~inskih predstavnikov, da jih pozdravi, saj se pri njih to ne bi zgodilo, pa naj pride na obisk kakr{nakoli skupina. E.J. PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / turistično društvo pred novimi izzivi Ptuj tudi med ocvetliienimi mesti Ptujsko turistično društvo, ki se ponaša že s 116-letno tradicijo, bo v leto{njem letu {e posebej aktivno, poudarja njegov predsednik Albin Pi{ek. Kljub skromni dotaciji iz proračuna mestne občine (za dejavnost bo društvo letos dobilo le 750 tiso~ tolarjev, destrni{ko pa na primer {tiri milijone) so sprejeli in bodo tudi izvedli ambiciozen program, je prepričan. V nedeljo, 21. aprila, ob 11. uri,bodo skupaj z Lokalno turistično organizacijo Ptuj in iniciativnim odborom jezdecev, izvedli že drugi blagoslov konjev pred cerkvijo sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju. Oživljanje tega starega in zanimivega kmečkega običaja, ki je po tradiciji potekal na dan sv. Štefana (26. aprila) ali 21. aprila, pred jurjevim, je TD začelo lansko leto. Letos pričakujejo okrog 40 konjenikov, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevci KPD Rogoznica. Majske aktivnosti bodo pričeli 10. maja, ko bodo izvedli že tradicionalno pleskanje vrat v starem mestnem jedru. V načrtu prenove, ki je usklajen s spomeniškim varstvom, je 19 vrat v Prešernovi ulici, Slovenskem trgu, Slomškovi, Miklošičevi in Lackovi ulici. Ob gradbeni sekciji pri OOZ Ptuj bodo sodelovali člani TD Ptuj in stanovalci na tem območju. V soboto, 11. maja, bo potekalo tradiconalno ocvetličenje starega mestnega jedra: na okna in balkone bodo postavili cvetlična korita z nekaj tisoč cvetlicami. V program poletnih prireditev se bo društvo vključilo s sobotnimi dopoldanskimi prireditvami, v okviru katerih se bodo predstavljala turistična društva s Ptujskega in posamezne občine, nastopile bodo tudi številna kulturna društva in skupine. Na Ptujskem po najnovejših podatkih deluje že 12 turističnih društev. Trenutno pa se društvo v sodelovanju z LTO Ptuj največ ukvarja s pripravami na obisk mednarodnih ocenjevalcev v okviru mednarodnega tekmovanja Entente Florale. Evropsko združenje za cvetje in zelenje združuje deset evropskih držav: Avstrijo, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanjo, Madžarsko, Irsko, Nizozemsko, Portugalsko in Slovenijo. Tekmovanje Entente Florale je eden izmed najboljših načinov promocije programa združenja. Letos iz Slovenije tekmujeta Ptuj in Kostanjevica na Krki, v prejšnjih letih pa so bili v tem med- narodnem tekmovanju uspešni Velenje, Nova Gorica, Kamnik in Slovenske Konjice. Mednarodni sodniki bodo Ptuj ocenjevali 12. julija, ko bo na Mestnem trgu potekal tradiconalni festival domače zabavne glasbe. V ospredju ocenjevanja bodo urejenost mesta, ocvetličenje, kakovost bivanja občanov in obiskovalcev mesta v najširšem pomenu besede. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek je povedal, da se je Ptuj vključil v mednarodno tekmovanje Entente Florale iz več razlogov: bogate zgodovinske in kulturne dediščine, edinstvene lege starodavnega mesta, mednarodnih priznanj in priznanj Turistične zveze Slovenije, ki so tudi eden izmed pogojev za vključitev v evropsko ocenjevanje mest in krajev. V tekmovanju Narodi v razvetu pa letos tekmujeta Maribor in Izola. Mesto si je z vključitvijo v tekmovanje Entente Florale naložilo dodatne naloge: mestno jedro in druga območja bo potrebno še bolj ocvetličiti, dodatno ozeleniti, izdelati bo potrebno program nove zasaditve, očistiti nabrežine potoka Grajene in reke Drave, očistiti parke in otroška igrišča, sprehajalne poti na grad in podobno. Mesto bo mednarodne ocenjevalce lahko prepričalo le, če bo narejen kvalitetni premik v ravnanju do okolja pri vseh, ki v tem mestu živijo in delajo. MG Albin Plšek, predsednik TD Ptuj. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / milan gabrovec - izdelovalec kolumbovih ladij Ladje in orožje - Milanova strast Nekateri gledajo televizijo, drugi se v prostem času ukvarjajo z razli~nimi {porti in drugimi dejavnostmi, nekateri pa svojo energijo porabljajo za ročne spretnosti, za ponazarjanje dela preteklosti, kot na primer Milan Gabrovec iz Ptuja, ki se je že pred tremi desetletji zapisal izdelovanju maket Kolumbovih ladij. Vse skupaj se je začelo pri vojakih, kjer je imel na voljo veliko prostega časa. Prvo maketo Kolumbove karavele Santa Maria je naredil pred okrog 30 leti. S ponosom pove, da eno izmed mnogih še danes hranijo v muzeju v Beogradu, večina pa je razstavljenih v muzejih, konferenčnih dvoranah in sprejemnih pisarnah večih podjetij. Lastniki so tudi posamezniki, ki si s temi maketami bogatijo DOZA - od avto opreme do računalnikov Ptujska zgodba o uspehu Zamisel za ustanovitev podjetja Doza se je porodila v začetku leta 1996. Delati so pričeli oktobra istega leta, ko so stanovanjske prostore preuredili v poslovne, uradno pa so pričeli poslovati 16. aprila 1997. Na začetku je njihova dejavnost obsegala program avtomobilske dodatne opreme. Kot poslovni partner večine ptujskih avtohiš so vgrajevali vrhunsko avtoakustiko, centralna in daljinska zaklepanja, električne pomike stekel, avtoalar-me ter drugo dodatno opremo. Vse večje povpraševanje po mobilnih telefonih in pripadajoči dodatni opremi jih je vzpodbudilo k razširitvi prodajnega programa, tako da so leta 1999 postali pooblaščeni prodajalec DOZA operaterja mobilne telefonije SI.MOBIL. V naslednjih letih so precej sredstev vložili v širjenje ponudbe in izboljšanje kakovosti svojih storitev. V letu 2000 so v sodelovanju s podjetjem Mi-ron iz Slovenj Gradca pričeli tudi prodajo in servis računalnikov in računalniške opreme. V ta namen so obstoječi razstavni prostor povečali ter uredili servisno delavnico. Zaradi vse večjega povpraševanja in širitve omrežja To soboto, 20. aprila, ste od 9. do 16. ure vabljeni k Dozi Ptuj na dan odprtih vrat s hostesami, prigrizkom in šampanjcem. ^.OOZAPT^ SI.MOBIL so septembra lanskega leta odprli prvo poslovno enoto izven Ptuja, in sicer v Ormožu. Danes se v njihovi ponudbi nahaja široka paleta mobilnih telefonov in dodatne opreme, avtoakustike, računalnikov, tiskalnikov in druge dodatne opreme. Njihovi prodajni artikli so skrbno izbrani in v višjem kakovostnem razredu, saj se trudijo, da bi njihovi kupci zmeraj bili zadovoljni. TEL. 02/7400-999 VRAZOVA UL.5, ORMOŽ TEL 02/7870-999 OB GRAJENI 1, PTUJ 5 let GSM TELEFONI ETUI-JI, POLNILCI, NOSILCI... RAČUNALNIKI MONITORJI, TISKALNIKI... AVTOAKUSTIKA RADIJI, ZVOČNIKI, OJAČEVALCI AVTOOPREMA ALARMI, CENTRALNA ZAKLEPANJA... ZA VES PROGRAM VAM NUDIMO STROKOVNO SVETOVANJE IN MONTAŽO ■^-•J ZA NEVEIUETNIH 15.555 SIT samo ta teden, oz.do prodne zalc% ^ M AKCIJA svoje delovne in bivalne prostore. Ena maketa Kolumbove ladje vzame Milanu tudi do 800 ur. Ni mu žal, ker dela za dušo, pravi, poleg tega pa je ročno delo tisto, ki daje izdelku svojevrsten pečat in visoko vrednost. Pristna že mora biti, brez te se Milan raje odreče izdelovanju, Pri delu uporablja vezane plošče, mahagonijev furnir, vrvice iz konoplje, bukov les in topove iz posebne medenine. V zadnjem času se je modelarstvu ponovno zapisal v celoti; med prvimi maketami in najnovejšimi, je imel dolgoletni premor. Pred kratkim je končal zahtevno delo pri izdelavi dveh manjših maket v dolžini 80 cm in višine 70 cm. Obe sta svoj prostor našli v stekleni vitrini z lesenimi stebrički, da sta zavarovani pred prahom. Tretja maketa je še posebej impozantna, Milan Gabrovec pri izdelovanju ene od Kolumbovih ladij. Foto: Črtomir Goznik velika je 170 cm, v višini pa meri več kot 120 cm, velja pa za največjo Kolumbovo maketo. Trenutno Milan izdeluje četrto maketo. Z maketami Kolumbovih ladij se trenutno Milan Gabro-vec predstavlja v prostorih BTC v Ljubljani, sredi decembra pa bodo njegovo spretnost lahko v živo občudovali tudi Ptujč-ani: makete bo razstavil v razstavišču ptujske Mestne hiše. Razstavo bo dopolnjevala tudi zbirka orožja, ki je delno tematsko vezana tudi na Kolumbove ladje - iz tega obdobja so trije kosi orožje. Milanova zbiratelj-ska strast, povezana z orožjem, je prav tako stara, orožje je začel zbirati in izmenjevati že v osnovni šoli. Skupaj je v treh desetletjih zbral okrog 18 kosov, ki so vsak neprecenljive vrednosti. MG KIDRICEVO / mariji golob izročili računalnik braillovo vrstico Poslej lažje sporazumevanje z okoljem Marija Golob iz Starošinc v občini Kidričevo je slepa že od rojstva. Doslej se je z okoljem v glavnem sporazumevala preko telefona, od četrtka, 11. aprila, pa ji bo svet približeval tudi računalnik z Braillovo vrstico. Društvu invalidov Kidričevo, ki ga vodi Marta Pintarič, je v okviru humanitarne akcije uspelo zbrati potreben denar za nakup v višini 1.871.326 tolarjev. Milijon tolarjev je prispevala občina Kidričevo, kajti župan Alojz Šprah je bil od vsega zač- etka prepričan, da je občina tista, ki mora prispevati najmanj polovico denarja za nakup. Med Marija Golob s težko pričakovanim računalnikom. Ob njej (levo) predsednica Društva invalidov Kidričevo Marta Pintarič in Robert Čeh, predstavnik Lions Cluba Ptuj, ter župan občine Kidričevo Alojz Šprah (desno). Foto: MG večjimi donatorji so še Lions club Ptuj, Večer Maribor, RK Cirkovce, Telekom Maribor. S prispevki se je izkazalo tudi več malih donatorjev, katerih prispevki so prav tako neprecenljivi. Čeprav je Društvo invalidov še zelo mlado društvo, je s svojim dosedanjim delom dokazalo, da mu problemi ljudi niso tuji, da jim zna z največjo mero občutljivosti prisluhniti. Zato 11. april ni bil samo Marijin dan, bil je dan, ko so se povezali vsi, ki so v tem humanem dejanju sodelovali in dobro mislili v korist ljudi, ki so drugačni in ki jim družba mora pomagati. Pridobitev za Marijo in društvo - računalnik namreč ostaja društvena last, Marija ga je dobila v uporabo - je blagoslovil lovrenški župnik Karl Pavlič. Dogodek ob predaji računalnika v uporabo so s kulturnim nastopom polepšali Vesele Po-lanke, pevke Društva invalidov Kidričevo, kantavtor Vito Mli-narič in Nataša Muršec z recitalom na Vrhu zvezd. MG 18. ■ 24. aprila 2002 • 104,3 FM Četrtek, 18. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom, pon. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 (Ne)znani oder. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 17.50 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 18.25 Zaple{imo, fr. dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokum. film: Negibno potovanje. 23.35 Režiserji: Joel Schumacher, am. dokum. oddaja. 0.35 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi, pon. 1.05 Osmi dan, pon. 1.35 Tednik, pon. 2.30 Gle-dali{če v hi{i, jug. čb nanizanka, 25. epizoda, pon. 3.00 Buddy Faro, am. nanizanka, pon. 3.45 Vsak očka ne lula stoje, fr. film. TV SLOVENIJA 2 14.15 Polnočni klub: Človekov prijatelj pes. 15.25 Tovornjakarji, fr. dokum. serija. 16.15 Gledali{če v hi{i, jug. čb nanizanka. 16.45 Buddy Faro, am. nanizanka. 17.40 Zdravnik v stiski, angle{ki film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Ljubljana, Evroliga v ko{arki: Union Olimpija - Panathinaikos, prenos. 22.20 Poseben pogled: Dolgega dneva potovanje v noč, am. čb film. 1.10 Novinka, nem{-ko-avstrijska nanizanka. 2.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball. 14.35 Jekleni Max, serija. 15.30 Urgenca, 15. del. 16.25 Esmeralda, 64. del. 17.20 Tri sestre, 74. del. 18.15 Vsiljivka, 132. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 15. del. 20.30 Romantični film: Snubec z dežele, drama. 22.15 Bolni{nica upanja, 10. del. 23.10 JAG, 82. del. 0.00 Glavni na vasi, 20. del. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Roseanne, pon. 17. dela. 11.00 Korak za korakom, pon. 14. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 32. dela. 12.45 Ricki Lake, pon. 14.00 ŠKL, finale srednjih {ol. 18.00 Roseanne, 18. del. 18.30 Korak za korakom, 15. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Columbo: Zadnji pozdrav, detektivka. 21.45 Pa me ustreli, 1. del. 22.15 Cybill, nanizanka. 22.45 Noro zaljubljena, 14. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Paradiž, erotična serija. TVs 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Malih bogov ni, jug. komedija, pon. 13.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni, 84. del. 19.20 Videalisti. 20.00 Goseničin nasvet, am. romantična drama. 22.00 Podeželska ženska enota, angle{ka drama. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risana serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.05 Novice. 15.10 Meje, dokum. serija. 15.40 tV izložba. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsako-dnevnica. 18.30 Serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Francoska d.d., fr film. 2.00 Sodnica Amy, serija. 2.45 Svet mode. 3.10 Na zdravje!, serija. 3.35 Od prijema do sojenja, serija. 3.55 Dokum. film. 4.45 Film. 6.20 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 10.05 TV koledar 10.15 Župan Casterbridgea, serija. 11.00 Dosjeji X (8.), serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Dokum. oddaja. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Busterov svet, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy 2., serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Princ študent, angl. film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Allo, allo 3. - serija. 23.50 Življenje na severu 4., serija. HTV 3 17.25 SP v hokeju na ledu: Hrvaška - Nizozemska, pr. 20.05 Dnevnik zmagovalcev. 21.35 Patras: EP v gim. (Ž), reportaža. 22.05 Svet mode. 22.30 Hit-depo. 0.30 Od prijema do sojenja, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Otro{ki program. 7.55 Sabrina. 8.20 Čarovnice. 9.00 Herkul, serija. 9.45 Blues Brothers 2000, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.40 MA 2412, serija. 21.10 Angela na obhodu, serija. 22.00 Kaisermahlen blues, serija. 22.50 Novo v kinu. 23.00 De Luca, show. 23.30 Umetnine. 2.10 Kaisermahlen blues. 3.05 De Luca, show. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Romanca v Benetkah, drama. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobro-do{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera, maga-zjn. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Univerzum. 1.35 Talkshow. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Magazin. Petek, 19. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 8.40 Zlata polja, dokum. oddaja. 9.05 Prgi{če priljubljenih pravljic. 9.20 Zaple-{imo, nanizanka. 9.35 Enajsta {ola. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Dosežki. 11.00 Izvir(n)i. 11.30 Dokum. oddaja. 12.00 Ženska, nadaljevanka. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Dobro jutro, pon. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 18.00 Marko, mavrična ribica. 18.10 Iz popotne torbe: strah. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt..., domača nanizanka. 20.45 Praksa, am. nanizanka. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Opremljeni za preživetje, pon. 1.00 Gledali{če v hi{i, jug. čb nanizanka, pon. 1.30 Buddy Faro, pon. 2.15 Jutro, srbski čb film. 3.30 XIX. Festival Radovljica. 4.55 Ponovitve. TV SLOVENIJA 2 15.25 Znanost na{ega časa, am. dokum. serija, pon. 16.15 Gledali{če v hi{i, jug. čb nanizanka. 16.45 Buddy Faro, am. nanizanka. 17.45 Točno opoldne, am. čb film, pon. 19.15 Videospotnice. 20.00 Skrivno življenje gej{e, serija. 20.50 Odprto dan in noč, zadnja epizoda. 21.20 Lahek plen, am. film. 22.55 South park, 7. epizoda. 23.20 Iz slovenskih jazz klubov: Duo Tulio Fur-lanič in M lko Cočev iz kluba Gajo. 0.00 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball. 14.35 Jekleni Max. 15.30 Urgenca, 16. del. 16.25 Esmeralda, 65. del. 17.20 Tri sestre, 75. del. 18.15 Vsiljivka, 133. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Sijajno potovanje, pustolovski. 21.45 Privid zločina, 3. del. 22.40 JAG, 78. del. 23.30 Glavni na vasi, 21. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.00 Roseanne, pon. 11.00 Korak za korakom, 15. del. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 17. del. 15.00 Mladi in nemirni, 143. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 14. del. 17.30 Ned in Stacey, 18. del. 18.00 Roseanne, 19. del. 18.30 Korak zakorakom, 16. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Izganjalka vampirjev, 2. del. 20.55 Angel, 2. del. 21.50 Od mraka do zore 2, vampirski. 23.25 Ekstra magazin, pon. 0.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 1.00 Paradiž, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 10.00 Ježek Show, pon. 11.00 Goseničin nasvet, pon. 13.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 14.20 Pokemoni, serija. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Spoznajmo jih... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Prevarant, am. film. 23.20 Na{ vrt. 23.50 Reporter X. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Serija. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Pink Panther, serija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Harley Davidson and the Marlboro Man, am. film. 21.45 Glamour Cafe. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.20 Perdita Durango, šp.-am. film. 1.20 Communion, am. film. 3.10 Svoboda, serija. 3.55 Amerika - življenje narave. 4.25 Film. HTV 2 8.00 Pink Panther in sinovi, serija. 8.25 Dokumentarna serija. 8.45 TV koledar. 8.55 Sodnica Amy, serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.55 Polni krog. 21.15 Svoboda, serija. 22.00 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.45 Prfektni svet. HTV 3 18.00 Patras: EP v gim. (Ž), prenos. 20.30 Svetovna nog. prvenstva: 1978., dokum. serija. 21.40 Frasier 3., serija. 22.05 Jazz. 23.05 Glasbeni program. 23.45 Od prijema do sojenja, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Fix in Foxi, risana serija, otro{ki program. 7.55 Korak za korakom. 8.20 Sabrina. 8.40 Čarovnice. 9.25 Herkul, serija. 10.05 MA 2412, serija. 10.30 MA 4212, serija. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Metro, akcijski film, 1996 (Eddie Murphy, r: Thomas Carter). 23.10 Operacija Delta Force 3, akcijski. 0.40 Zlate verige, kriminalka. 2.10 Metro, akcijski film, 1996. 4.00 Zlate verige, kriminalka, 1990. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Kavarna Oriental, komedija, 1961 (Elke Sommer). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljice, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1499). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Koro{ki partizani-zgodovina odrinjenih koro{kih Slovencev, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki.^ 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Veronikine sku{njave, serija. 1.05 Koro{ki partizani, dokumentarec. 1.50 Modern times, magazin. 2.25 Talkshow. 3.25 Pogledi s strani. Sobota, 20. april SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Radovedni Taček: Tekmovanje. 8.40 Vesela hi{ica: Neumni princ, lutkovna igrica. 9.00 Pod klobukom. 9.50 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 10.15 Klic divjine, kanadska nanizanka. 11.00 Radio aktivnost, nanizanka. 11.25 Enajsta {ola, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Mostovi, pon. 14.10 Johnny Kitara, am. film. 16.00 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Zapu{čina davnine, dokum. serija. 18.15 Svet Petra zajca in prijateljev, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.00 TV Poper. 21.30 Parada plesa. 21.50 Tvegana znanost, dokum. serija. 22.25 Poročila, {port, vreme. 22.55 Oz, am. nadaljevanka, 19. del. 0.00 Kolesa, srbski film. 1.30 Zapu{čina davnine, pon. 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Hitro in brez bolečin, film. 4.20 Šport. 5.45 TV Poper, pon. 6.15 Mario, pon. TV SLOVENIJA 2 10.40 Frasier, am. nanizanka. 11.00 Boris, kratki igrani film. 11.15 Horace in Tina, nadaljevanka. 11.40 Jasno in glasno: Divja jaga na cesti, kontaktna oddaja. 12.30 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002 "Grand prix". 15.55 Murska Sobota: DP v nogometu, Mura - CMC Publikum, prenos. 17.55 Ljubljana: DP v rokometu (m), Mobitel Prule 67 - Celje PL, prenos. 19.30 Vide-ospotnice. 20.00 Najdalj{i jard, am. film. 22.00 Žene in hčere, nadaljevanka. 22.55 Sobotna noč. 0.55 Videospotnice, pon. POP TV 8.45 Oliver Twist, serija. 9.10 Mali helikopter, serija. 9.25 Princesa Sissi, serija. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max, serija. 10.40 Dogodiv{čine Jackieja Chana. 11.05 Godzilla, serija. 11.30 Za vedno skupaj, 5. del. 12.00 ŠKL. 13.00 Ljubezen ali denar, 11. del. 13.30 Moja bo{l, 6. del. 14.00 Preverjeno, pon. 14.45 TV Dober dan, pon. 15.45 Na{a sodnica, 17. del. 16.40 Močno zdravilo, 5. del. 17.30 Težave doma, drama. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Najina zgodba, romantična drama. 23.00 Prevaranti, komedija. 0.50 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Obala ljubezni, pon. 13.10 Columbo: Umor v zakulisju, am. film. 14.50 Agencija, triler. 16.30 Matlock, 10. del. 17.20 Simpatije, 5. del. 18.10 Felicity, 5. del. 19.00 Popstars. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Smrtonosna obsedenost, triler. 22.45 Helikopterska enota, 7. del. 23.45 Legende nogometa, dokum. serija. 0.15 Mokre in divje, erotična serija. TV3 8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe. 11.00 Štiri tačke, pon. 11.30 Motor Show Report. 12.00 Hokej, hokej, pon. 12.30 Za vas in mesto, pon. 13.10 Pubertetnik, am. komedija. 15.00 Oddaja o kulturi. 15.30 Automobille. 16.00 Videalisti. 16.30 Popotovanja z Janinom. 17.30 DP v v raftingu. 18.00 Na{ vrt. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Videalisti. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Ljubezenske igre, film. 22.30 V moje srce, am. drama. HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.30 Glasbeno-dokum. oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 13.55 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.30 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 16.00 Novice. 16.15 Zlata dekleta, serija. 16.40 Živalska zavest, serija. 17.35 Film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Policaj iz Beverly Hillsa 3, am. film. 22.30 Novice. 22.40 TV dvoboj. 23.05 Serija. 0.35 Slem, serija. 1.05 Naenkrat Susan, serija. 1.30 Oprah Show. 2.15 Egipt, am. film. 4.30 Ekran 2000. 5.15 Amerika - življenje narave. 5.45 Party in the Park, posn. koncerta. 6.45 Živalska zavest, pon. HTV 2 11.15 Egipt, am. film. 13.30 Glasbena matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljan-teen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 PORIN 2002. 20.55 Novice. 21.05 Hit HTV-ja. 21.50 Svet zabave. 22.25 Slem, serija. 22.55 Party in the Park, posn. koncerta. HTV 3 12.55 TOP DJ MAG. 13.55 SP v hokeju na ledu: Hrvaška - Kazah-stan, pr. 16.30 Svetovna nog. prvenstva: 1978., dokum. serija. 17.40 Patras: EP v gim. (Ž), posn. 19.30 Glasbena oddaja. 20.10 Hrvaška nogometna liga. 23.05 Šport danes. 23.20 Ekran 2000. 0.05 Kjer je konec sveta, šp. film. AVSTRIJA 1 6.20 Otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.50 Confetti tivi. 10.00 Tabaluga. 10.45 Tom in Bobrova tolpa, serija. 11.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Sredi življenja, serija. 13.10 Fant zre v svet, serija. 13.30 Simpsonovi, serija. 13.55 Dvojčici, serija. 14.20 á™á3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.10 Nima{ pojma, serija. 15.35 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Jerry Maguire, komedija, 1996 (Tom Cruise, r: Cameron Crowe). 23.25 Dva dneva v Dolini, triler, 1995. (James Spader, r: John Herzfeld). 1.00 Poti slave, drama. 2.25 Operacija Delta Force 3, akcijski film, 1997. 3.50 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Mečevalec iz Siene, pustolovski film. 11.05 10.000 spalnic, komedija. 12.5513.10 Enkrat biti ljubi bog, komedija. 14.40 Ko gredo dekleta na manevre, komedija. 16.15 Porobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Mahdi. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Poletni praznik narodnozabavne glasbe, show, prenos iz Bolzana. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Potasch inn Perlmutter, gledali{ka komedija. 0.15 Sme{no dekle, glasbeni film. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 3.10 Pogled v deželo, magazin. 3.45 Enaka pravica za vse, magazin. Nedelja, 21. april TV SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst. 8.00 Živ žav. 9.55 Mladinski pihalni orkester glasbene {ole Zagorje "Viva". 10.25 Med valovi. 10.55 Pravljične živali, dokum. serija. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt..., pon. 14.00 Tistega nedeljskega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Slovenija na belanci, dokum. serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.35 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Pod preprogo: Andraž Vehovar. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi, angle{ka pz. serija. 23.50 Lukova Jovana, črnogorski film. 1.30 Slovenija na belanci, pon. 1.55 Tovornjakarji, 4., zadnji del, pon. 2.45 South park, pon. 3.05 Umori, pon. 3.50 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.20 Šport TV SLOVENIJA 2 10.10 Rad imam Lucy. 10.35 Komisar Rex. 11.20 Akademski pevski zbor. 12.25 Motociklizem - VN Južne Afrike do 250 ccm, prenos. 13.20 Kapo dol, pon. 13.50 Motociklizem - VN Južne Afrike do 500 ccm, prenos. 14.55 Mednarodni turnir mladih v ritmični gimnastiki, posn. 15.40 DP v odbojki (m): Calcit Kamnik -Merkur Bled, posn. 16.25 DP v ko{arki (m), Krka - Union Olimpija, prenos. 18.15 EP v gimnastiki (ž), posn. 19.15 Videospotnice. 20.00 Tovornjakarji. 20.50 Frasier, am. nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.35 Umori, am. nanizanka. 22.20 Večer ob 100-letn-ici rojstva skladatelja Danila Švare. 23.40 Videospotnice, pon. POP TV 8.45 Oliver Twist. 9.10 Mali helikopter 9.25 Princesa Sissi. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max. 10.40 Dogodiv{čine Jackieja Chana. 11.05 Godzila. 11.30 Za vedno skupaj. 12.00 ŠKL, pon. 12.55 Majhne skrivnosti, pon. 13.00 Ljubezen ali denar 13.30 Moja bo{l, 7. del. 14.00 Steci za sanjami, drama. 15.40 Družinsko pravo, 1. del. 16.30 Močno zdravilo. 17.30 Spi, dete, spi, drama. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Hollywood zaupno, drama. 0.10 24 ur, pon. KANAL A 10.10 Mladi in nemirni, pon. 12.40 Columbo: Zadnji pozdrav, film. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa, serija. 16.20 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet. 18.10 Dvakrat v življenju. 19.00 Popstars. 19.05 Melrose Place, 33. del. 20.00 Denis Pokora 2, komedija. 21.25 Spet zaljubljena. 22.15 Popstars, pon. 23.05 Ekstra magazin, pon. 23.50 Dannyjeve zvezde, pon. TV3 8.00 Wai Lana joga. 9.00 Biblijske zgodbe. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Biblijske zgodbe. 12.00 Motocros magazin. 12.30 Za vas in mesto. 13.00 SQ Jam. 14.00 Čestitke iz domače skrinje. 15.00 It. nogometna liga. 17.00 Ježek show. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Raketa pod kozolcem, pon. 20.00 Naj N. 20.30 It. nogometna liga. 22.30 Automobille, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, pon. 0.00 Knjiga, pon. HTV 1 7.45 TV koledar. 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka. 15.40 Dramski program. 16.50 Film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Uvod v film. 21.15 Vojna zvezd 4: Novo upanje, am. film. 23.20 Novice. 23.35 Film. 1.00 V nedeljo ob dveh. 2.00 Klemperer, serija. 2.50 Velika seoba, pz. serija. 3.20 Fontainebleau, dokumentarni film. 4.15 Remek. 4.25 Volani, fr film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Biblija. 9.10 Usode: Naš Janko, dokum. oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.00 Volani, fr. film. 13.50 Mithology of Star Wars, dokumentarni film. 14.50 Serija. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Lika - Kalifornija, dokum. oddaja. 17.35 Velika seoba, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.25 Novice. 21.30 Fontainebleau, dokumentarni film. 22.20 Triler. HTV 3 9.50 Brazilski akvarel, serija. 14.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 15.00 Šport v nedeljo. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club. 23.35 Od prijema do sojenja, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.00 Problematičen mulc 3, komedija. 10.25 Kids 4 Kids. 10.50 Tovarna sanj: Podjetje Industrial Light And Magic Georgea Lucasa, dokumentarec. 11.35 Šport. 12.00 Nonstop nonsens, skeči. 12.25 Bingo Bongo, komedija, 1982 (Adriano Celentano). 14.10 Vikend pri Bernieju, komedija. 15.45 Nogomet, magazin Lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: GAK-Sturm, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Vojna zvezd: Grozeča prikazen, znanstvenofantastični film. 22.30 Columbo: Umor v ambasadi, kriminalka. 23.40 Kraj zločina: Oskar, kriminalka. 1.10 Grom 3, akcijski film. 2.35 Trije dnevi v Dolini, triler, 1995. 4.10 Problematičen mulc, komedija, 1995. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Po dolgem in počez, magazin. 9.30 Katoli{ka ma{a, prenos. 10.15 Ne živim za onostranstvo, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Evropski studio. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 kjer {umijo stari gozdovi, domovinski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Pes za vse primere, kriminalka. 21.40 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Arhitektura za Manhattan, dokumentarec. 23.45 Mogočna Afrodita, komedija. 1.15 Kulturni tednik. 1.45 Lep{e življenje. 2.35 Pogledi s strani, revija. 2.55 Pogledi s strani. 3.00 Dobar dan, Hrvati, magazin. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / kdaj in ali sploh obnova muzeja na prostem "Usoda" obnove še nekaj iasa ne bo znana Okrog mestnega stolpa, ki je arhitekturno ena najmogočnejših stavb v starem ptujskem mestnem jedru, so že od lanske jeseni postavljeni odri. Za vse, ki so občutljivi do varovanja kulturne dediščine, obiskovalce Ptuja, turistične delavce, občane mesta, je bila to prva napoved, da bo prišlo do obnove enega najstarejših lapidarijev na prostem, znanega kot Povodnov muzej. V mestnem stolpu so vzidani rimski kamni, leta 1830 pa je kurat Simon Povoden dal vzidati {e na novo zbrane spomenike iz Ptuja in okolice. V dolgih jesenskih in zimskih mesecih se na za posege pripravljenem de-lovi{~u ni zgodilo ni~, nikomur se tudi ni zdelo vredno, da bi tistim, ki so spra{evali, kaj to pomeni, na~rtovani poseg predstavil. Da gre za onesnaževanje okolja in oskrunitev kulturnega spomenika, pa ni potrebno posebej opozarjati. V nadžupnijskem uradu Sv. Jurija so jih lani jeseni s spo-meni{kega varstva prosili, ~e bi dovolili postaviti oder, ker bodo obnavljali vzidane spomenike v mestnem stolpu. Pater Janez Kmetec je povedal, da so jim postavitev odra dovolili, ker je ta obnova v interesu vseh, vendar jih sedaj žalosti, ker se ni~esar {e ne dogaja. Veter je pri~el odna{ati dele odra, lepenko, okolica mestnega stolpa je dobesedno postala smeti{~e, ki mestu in njegovim turisti~nim ambicijam gotovo niso v ponos. Na nastalo situacijo je na mar~evski seji posebej opozoril župnijski pastoralni svet, ki je uradu naložil, da vpra{a, kako je s tem odrom, ki je zelo mote~, nanj pa vse bolj opozarjajo tudi obiskovalci cerkve in drugi, ki prihajajo na to obmo~je starega ptujskega mestnega jedra. Ogor~eni so tudi v podjetju Ptujske vedute, ki imajo najve~ opravka z obiskovalci Ptuja. Vsakodnevno se sre~ujejo z javno izraženim nezadovoljstvom. Poznavalci tak{nih posegov v starih mestnih jedrih so si tudi enotni, da ~e je oder že moral biti postavljen, bi to morali opraviti bolje, glede na zahteve okolje. Tak{nih odrov kulturni spomeniki ne prenesejo. Kot je povedala direktorica Ptujskih vedut, Sonja Krajnc, so pred tem že opozorili odgovorne, da v bližino spomenika ne sodijo tudi po- »Okraski« na Mestnem stolpu, najmogočnejši mestni arhitekturi, ki bistveno oblikuje tudi mestno veduto, že nekaj časa razburjajo duhove. Najprej so njegovo podobo kazile posode za smeti, sedaj so jih zaradi zidarskih odrov le premaknili. Foto: Črtomir Goznik sode za smeti, a se do sedaj ni zganil nih~e. Zanimivo je, da so na vse to bolj ob~utljivi tisti, ki v mesto prihajajo, kot sami ob~-ani, ki s tem tudi izkazujejo svoj odnos do mesta, ki je tudi za obiskovalce nerazumljiv. Zastonj je pri~akovati, da bodo na{e mesto cenili drugi, ~e imamo sami do njega podcenjujo~ odnos, {e poudarja Sonja Krajnc. Na izpostavi Zavoda za kulturno dedi-{~ino na Ptuju o obnovi muzeja na prostem ne vedo ni~esar, je povedala Marija Lubsina Tu-šek. Na Zavodu za varstvo kulturne dedi{~ine v Mariboru pa smo uspeli od Janeza Mikuža izvedeti, da bo javnost podatke o nameravanem posegu dobila v kratkem, v roku nekaj dni, najpozneje pa jutri, v petek. "Mo~no upam, da bo do obnove pri{lo, ni pa vse odvisno od mene," je med drugim povedal. Nezadovoljni z gradi{~em v neposredni okolici stolpa so tudi stanovalci tega obmo~ja starega Ptuja, ki so za posode za smeti pripravljeni odstopiti del prostora v svojih vežah. Drugo pa ni v njihovih mo~eh, ~eprav si tudi sami želijo, da bi se obnova lapidarija na prostem pa le že za~ela. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, pa je k vsemu dodal: "Pokrajinski muzej upravlja s kulturno dedi{~ino oziroma nekaterimi kulturnimi spomeniki, med katere sodi tudi Povodnov muzej. Lansko jesen smo dobili od takratnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne in naravne dedi{~ine Maribora Janeza Mikuža informacijo, da je potrebno nujno restavrirati vzidane kamnite reliefe v mestnem stolpu. Predlagali smo, da bi se v zvezi s to obnovo oblikovala delovna skupina, iz Pokrajinskega muzeja smo imenovali arheologinjo Mojco Vomer Goj-kovi~, ki naj bi celotni projekt spremljala in v njem tudi aktivno sodelovala. Predlagali smo tudi, da naj restavratorska stroka predstavi metodo, s katero se bo lotila dela. O postavitvi nadstre{kov pri mestnem stolpu nismo bili obve{~eni, kljub na{i pripravljenosti, da bi aktivno sodelovali v projektu, pa nas tudi {e ni nih~e povabil k sodelovanju. Ne vemo, kaj se dogaja, niti, kaj se bo zgodilo." Na Uradu za kulturno dedi-{~ino Republike Slovenije, kjer odobravajo spomeni{ko varstvene projekte, smo se v odsotnosti direktorja Staneta Mrvi~a, o projektu obnove Povodnove-ga muzeja na Ptuju zanimali pri njegovem namestniku mag. Gojku Zupanu, ki je povedal, da vsa zadeva trenutno stoji, programi za letos {ele nastajajo, pa tudi zato, ker zavodi zaradi kontrolne funkcije ne morejo biti pisalci pro{enj, izvajalci obnov in nadzorniki obnov. Akcijo obnove bi po njihovi razlagi moral prijaviti lastnik - to je župnija, res pa je, da gre za zadevo, ki je v javnem interesu. MG PTUJ / mladinska prenočišča se brez gostov naprej Namesto spanja - javni razpis V obdobju, ko naj bi bile postelje ptujskih mladinskih prenočišč najbolj polne, naj bi bili izvedeni vsi postopki javnega zbiranja ponudb oziroma izbran najemnik za mladinska prenočišča, so se dogovorili 11. aprila na Ptuju predstavniki urada za investicije in Urada RS za mladino pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Zgodba je že stara in se vleče dobre dve leti. Po prvotnih načrtih naj bi bila mladinska prenočišča v funkciji že sredi leta 2000. Lanski mar~evski obisk Do- minika S. Cernjaka, direktorja Urada za mladino RS, je vlil novo upanje, saj je bilo napovedano, da bo razpis pripravljen do srede aprila, najemnik pa izbran do srede junija. V tem ~asu je bil hotel v fazi dokon~-nega opremljanja, v pripravi pa je bil seznam manjkajo~e opreme. Minila je {e ena turisti~na sezona, rezultatov pa ni bilo. Nobenemu od investitorjev oziroma lastnikov objekta (mestna ob~ina Ptuj je pri mladinskih preno~is~ih investitorica s 37 odstotki, ministrstvo pa s 63) se ni zdelo v tem ~asu vredno, da bi obve{~ali javnost o vzrokih kasnitve. V vsakem primeru gre za neodgovorno ravnanje in porabo davkopla~evalskega denarja, saj bi objekt že zdavnaj moral biti v funkciji. Letos v za~etku leta so v mestni ob~ini Ptuj sicer napovedali, da se bodo za re{evanje zadeve obrnili na ministrstvo za {olstvo, konkretno na ministrico Lucijo Cok, ker od direktorja Urada za mladino RS kljub {tevilnim poskusom niso dobili nobenega konkretnega odgovora. V tem trenutku se je zadeva premaknila le v toliko, da je vodenje postopka javnega zbiranja ponudb in s tem izbora najemnika prevzelo ministrstvo za {olstvo, kar daje upanje, da bo do razpisa le pri-{lo. Vlada Republike Slovenije je že janaurja letos kon~no potrdila, da se objavi razpis za najemnika prostorov za mladinska preno~i{~a. Pred objavo razpisa bo mest- na ob~ina Ptuj sku{ala poiskati cenilca, da se bo izvedla cenitev premoženja, kar je eden od pogojev za izvedbo razpisa. Na-tan~nih podatkov, kdaj bo razpis objavljen, v tem trenutku ni. Odprtje prostorov mladinskih preno~i{~ je v celoti odvisno do uspe{nosti izvedbe javnega razpisa. MG Med lanskim obiskom Dominika S. Černjaka v mladinskih prenočiščih, ko je še kazalo, da jih bodo odprli sredi poletja. Foto: Črtomir Goznik DESTRNIK / V KULTURNEM DRUŠTVU DVE SEKCIJI Problemi z dru{tvenimi prostori V soboto so imeli v Kulturnem društvu Destrnik občni zbor. V dru{tvu aktivno delujeta mo{ki oktet in folklorna skupina, delo pa je pri~ela tudi otro{ka folklorna skupina. Obe sekciji sta glede nastopanja zelo aktivni in dosegata lepe kakovostne rezultate. Vcasih je na Destrniku aktivno delovala tudi dramska skupina, a je že vrsto let ni. Ob splošnem pomanjkanju sredstev za ljubiteljsko kulturo v občini so člani društva kot velik problem izpostavili društvene prostore, saj jih društvo nima več po denacionalizaciji kulturne dvorane, ki je sedaj last cerkve, sedaj pa sameva in propada. Če pravočasno niso razglasili dvorane za javno dobrino za kulturne dejavnosti, se bodo sedaj pač morali dogovoriti o koriščenju le-te za potrebe krajanov, ki jo bodo na tak ali drugačen način tudi usposobili. Fl ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE piše: JANEZ JAKLIČ / v osrčju pragozda (xi.) Sredi živalskega bogastva Po zajtrku smo se napotili proti jezeru El Salvador. Droben steptan trak nas je zapeljal mimo {otora, zavitega v polivinil. V njem sta životarila paznika. Nato nas je pozdravil oster vonj iz latrine in že smo se potopili v večni polmrak gozda. Po petnajstih minutah hoje se je pred nami začelo svetlikati. Pot se je končala z ble{čečo vodno gladino, na kateri je plavala lesena plo{čad, pritrjena med drevaka. Neslišno smo drseli ob bregu za reko širokega jezera. Vidljivost je bila odli~na, ker nam je sonce svetilo v hrbet. Ponovno smo sre~evali znance iz reke. Prihajali smo jim blizu, vendar nas nekateri niso opazili. V zraku je plavalo nedolo~no brnenje tiso~erih žuželk, ki v zeleni katedrali nikoli ne poneha. Posve~e-no vzdušje so tu pa tam zmotile predpotopne ptice. Suhe prekle, Koko, ki je stal ob teleskopu postavljenem sredi ploš~adi, je kazal pred ~oln in šepetal: "Nu-tras, nutras". Vrstili smo se ob teleskopu in si podajali daljnoglede. V okvirju so se prikazala štiri bitja, oble~ena v svilnato rjave kožuhe. Par vider in dva skoraj odrasla mladi~a so brezskrbno plavali ~ez jezero. Vsake toliko je katera izmed brkatih glav izginila in se ~ez nekaj dol- Harmonijo narave je presekal prediren krik. Vidre so se postavile pokonci. Prisegel bi, da si je ena izmed njih s taco za-sen~ila o~i, ko je bolš~ala proti nam. V naslednjem trenutku so izginile. Vreš~anje je prihajalo iz kljuna drevaka. Zaprepadeno smo strmeli v Mirjam, ki je polna gnusa kri~ala in kri~ala. Našo nemo~, ki je izvirala iz nevednosti, je rešil Mirko. Splazil se je mimo izvoljenke. S copatom je pokon~al predrzno mravljo, ki je ogrožala njegovo princeso. Na ploš~adi je završalo. Izvalil se je pritajen smeh, ki je rastel in rastel. Gromozanski krohot je planil ~ez gladino jezera, se odbijal od bregov in se Reke so prometnice pragozda z majhno glavo nasajeno na dolgem vratu, so bile skoraj vedno v paru. Par si je ljubezen kazal z nenehnim prerekanjem, klju-vanjem in kriljenjem s krili. To je v gostem vejevju povzro~alo strahoten hrup. Hoacin ali ciganska kura ima tako nenavadne lastnosti, da so ji znanstveniki dolo~ili posebno družino. Mladi~i imajo edinstveno zgradbo perutnice. Prvi in drugi prst sta zelo dolga in gib~-na. Kon~ata se z mo~nim krempljem, ki mladi~em pomagata pri plezanju. Kremplja kasneje zakrnita. Naš vodnik je šestdeset centimetrov dolgo ptico olivno rjave barve in s ~opkom na glavi preprosto krstil za živi fosil. gih trenutkov pojavila na popolnoma drugem mestu. Lov je bil uspešen. Ena izmed njih je ležala na hrbtu in se mastila z ribo, ki jo je držala s prvimi ta~kami. Živali pred nami so izžarevale igrivost in brezskrb-nost. Vidre velikanke niso velike samo po imenu. Dosežejo zavidljivo dolžino dveh metrov. Prelep kožuh, ki jim ga zavida vsaka ženska, je njihovo prekletstvo. Pretiran lov je naredil to na vodo prilagojeno žival ogroženo. V parku Manu jih je danes okrog sto. Najve~ja nevarnost ljubkim živalicam na zaš~itenem obmo~ju je pretirana vsiljivost obiskovalcev. Samica lahko postane nervozna, ostane brez mleka in njen mla-di~ umre. vra~al iz vseh smeri v tiso~erih odmevih. "Zelo je ob~utljiva," je užaljeni vitez zaš~itil osramo~e-no kralji~no. Bregovi jezera so opusteli. Sre~anja z naravo je bilo konec. Kar ni pregnalo cviljenje Mir-jam, je odgnal krohot. Bili smo pisana druš~ina, pri-tepeni z vseh vetrov. Navzven ubrano ~etico so sestavljale majhne skupinice ljudi, ki so jih družile vezi, stkane, še preden smo se nekega ve~era znašli na terenskem tovornjaku. Eno so sestavljale tri Danke. Potovale so ležerno, brez predhodno doma izdelanega cilja. Dve sta bili na poti ve~ kot tri mesece, Zina jih je sre~ala nekje na širnih prostranstvih Južne Amerike. Dekleta so si bila vše~ na PTUJ / v starem mestnem jedru odprtih več delovišč Not bo izgubila svojo moi Jadranska ulica, ki je po vandalizmu najbolj izpostavljena v ptujskem starem mestnem jedru, je trenutno gradbi-{če: v zemljo bodo položili električne kable, prav tako KTV kable, ob tem pa vgradili tudi javno razvetljavo. S svetilkami nad vandalizem. S tem, ko bodo to obmo~je Ptuja osvetlili, naj bi se zmanjšal vandalizem, pravijo sogo-vorni. V Jadranski ulici bodo namestili 12 svetilk, na Vrazovem trgu tri, eno s plafo-njero v podhodu Jadranske z Vrazovim trgom in dve proti Cvetkovemu trgu. Vrednost investicije je 6 milijonov tolarjev in so jih zagotovili v prora~unu mestne ob~ine. S polaganjem zra~nih vodov -v tem primeru elektri~nih in KTV napeljav - v zemljo se uresni~uje pred leti sprejet odlok o starem mestnem jedru, po katerem je potrebno vse zra~ne vode, ki kazijo mestno veduto, položiti v zemljo. Tekst in foto: MG prvi pogled in pot so nadaljevale skupaj. Potomke vikingov so bile navkljub severnim koreninam vesele narave. V~asih se je ob ve~erih ali jutrih iz njihovega šotora širila ubrana pesem, skovana iz trdih danskih besed. Peresa druge triperesne deteljice je znosilo skupaj z vseh koncev sveta. Družilo jih je nalezljivo prekipevajo~e veselje nad življenjem. Rde~elasi Andi je prihajal z Aljaske, kjer se je nekaj ~asa preživljal z dresiranjem pasjih vpreg. Aron je prihajal iz Izraela. Fanta sta si vsak dan sproti domislila kakšno neumnost. Vendar so bile med njima tudi razlike. Kar si je Andi zamislil, je Andi izpeljal. Kar je naredil Andi, je Aron posnemal. To je mladi izraelski nabornik naredil tako klavrno, da se je v meni porušil mit o nepremagljivosti izraelske vojske. Andi je splezal v rogovilo drevesnega orjaka po za roko debeli plezalki. Aron je omagal na pol poti. Še ve~, pri povratku mu je zmanjkalo mo~i in je strmoglavil na tla. K sre~i brez posledic. Andi je splezal na skalo ob reki in se nato z višine pognal v re~ni tolmun. Aron je splezal na skalo in tam obti~al. Povratek po spolzki skali je bil nemogo~, za skok pa ni zbral poguma. Po enournem prepri-~evanju in prošnjah, naj sko~i, smo fanta skupaj z njegovimi strahovi pustili samega. Čez debelo uro se nam je pridružil v taboriš~u. O dogodku ni hotel govoriti. PTUJ / nova bencinska črpalka do konca junija Okrog 300 milijonov za novo irpalko Petrol, d.d., Ljubljana bo do konca junija na Osojnikovi cesti na Ptuju zgradil novo bencinsko črpalko. Vrednost investicije je ocenjena med 300 in 350 milijonov tolarjev. Gradnja se je pričela 18. marca letos. Objekt bo zgrajen skladno s Petrolovimi standardi in zahtevami varstva okolja. Z gradbišča nove Petrolove bencinske črpalke na Osojnikovi cesti na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Bencinski del objekta bo obsegal štiri podzemne dvoplaš~ne rezervoarje za gorivo s skupno 150 m3 prostornine. To~ilnih mest bo sedem s skupno 20 to-~ilnimi ro~kami. Trgovski objekt bo imel 120 m2 površine. Gre za tipski magistralni objekt, v katerem bo na voljo 2000 izdelkov. Sestavni del novogradnje sta tudi portalna avtopralnica in dva boksa za notranje ~iš~enje avtomobilov. Pomožni objekt je tako imenovana E-to~ka z za- bojnikom za lo~eno ravnanje z odpadki. Na novi bencinski ~rpalki bodo prodajali tudi plin v jeklenkah in kurilno olje. Po urbanisti~nem na~rtu naj bi zemljiš~e, na katerem stoji zdajšnja Petrolova bencinska ~rpalka ob Potr~evi, namenili za poslovno-stanovanjski kompleks. Zanj so po podatkih Petro-la zainteresirani trije investitorji, ali ga bodo prodali kateremu od njih direktno ali preko mestne ob~ine, pa še ni odlo~eno. MG Postanite novi naročnik Tednika vase štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, iri čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. % o z >u 5 Û. N U LU I/) NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: DŠ:_ Datum naročila in podpis: Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. Ponedeljek, 22. april TV SLOVENIJA 1 6.10 Teletekst. 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Strah. 9.30 Marko, mavrična ribica. 9.45 Risanka. 9.50 Pravljične živali, dokum. serija. 10.15 Opremljeni za preživetje, pz. serija. 11.05 Na vrtu. 11.30 Zapuščina davnine, dokum. serija. 12.00 Odkrivajmo znanost: Izgubljeni svetovi, angleška pz. serija. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 16.50 Dober večer 17.45 Telebajski, pon. 75. oddaje. 18.15 Radovedni Taček: Medved. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Julija, avstrijska nanizanka, 12. epizoda. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Oddaja o filmu. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Dober večer, pon. 0.10 Oddaja o filmu, pon. 0.35 Svetovni izzivi, pon. 1.10 Gledališče v hiši, jug. čb nanizanka, 27. epizoda, pon. 1.35 Buddy Faro, pon. 2.20 Parada plesa, pon. 2.40 Homo turisticus, pon. 3.00 Studio City, pon. 4.10 Končnica, pon. TV SLOVENIJA 2 13.30 Sobotna noč. 15.30 Skrivno življenje gejš, serija. 16.15 Gledališče v hiši, jug. čb nanizanka. 16.45 Buddy Faro, am. nanizanka. 17.45 Prikllči Džina iz zvona, igrani film. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Znanost našega časa, serija. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.20 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 17. del. 16.25 Esmeralda, 66. del. 17.20 Tri sestre, 76. del. 18.15 Vsiljivka, 134. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 9. del. 20.50 Sedma nebesa, 11. del. 21.50 Providence, 16. del. 22.40 JAG, 84. del. 0.00 Glavni na vasi, 22. del. 0.30 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 18. del. 15.00 Mladi in nemirni, 144. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 15. del. 17.30 Ned in Stacey, 19. del. 18.00 Roseanne, 20. del. 18.30 Korak za korakom, 17. del. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Poroka na hitro, komedija. 21.50 Pa me ustreli, 2. del. 22.20 Cybill, nanizanka. 22.50 Noro zaljubljena, 15. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija. TVs 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Ljubezenske igre, film. 13.00 Naj N. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Vredno je vstopiti... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Dežela in svoboda, drama. 21.50 Ekskluzivni magazin. 22.20 Naj N. 22.50 Hokej, hokej. 23.20 Motor show report. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Urad za neprispelo pošto, film. 15.00 Novice. 15.05 Meje, dokum. serija. 15.35 Dokum. film. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 21.05 Latinica. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Kolač usode, film. 1.15 Saga o Steenfortih, serija. 2.05 Becker, serija. 2.25 Frasier, serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Terorizem v Baskiji, dokum. film. 4.00 Film. 5.30 Auto-magazin. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.25 TV koledar 9.35 Prizma, magazin. 10.30 Mir in dobro. 11.00 Klemperer, serija. 11.50 Oddaja o kulturi. 12.20 Prfek-tni svet. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nevidna Lotte, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier 3., serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Saga o Steenfortih, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, serija. 21.45 Terorizem v Baskiji, dokum. film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Allo, allo, serija. 23.35 Življenje na severu, serija. HTV 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Lawless Breed, am. film. 23.25 Od prijema do sojenja, serija. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program. 7.50 Fant zre v svet. 8.10 Divji bratje s šarmom. 8.35 Korak za korakom. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Herkul, serija. 10.00 Bingo Bongo, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul,^ serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Austin Powers, komedija. 21.45 Mesto teme, zf. film. 23.25 Alarm za Kobro 11, serija. 0.10 Mortal Kombat, serija. 0.55 Srebrna obala, drama. 2.30 Poti slave, drama. 3.55 Srebrna obala, drama. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Tri dame z žara, serija. 10.15 Enkrat biti ljubi bog, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Zapovedi, komedija. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Kraj srečanja kultura. 3.30 Magazin. Torek, 23. april SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora: Kaj je moje, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Medved. 9.45 Srebrnogrivi konjič, nanizanka. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Dober večer 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, 12. epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 Dobro jutro. 15.00 Pod preprogo: Andraž Vehovar. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.50 Vojna in civilizacija, am. dokum. serija. 17.45 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 18.05 Zlatko Zakladko: Clusijev svišč na Svetem Lovrencu. 18.20 Knjiga mene briga -V Bartol: Alamut. 18.35 Skrivnosti: Strah. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Potovanje na Kandžirobo, dokum. oddaja. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Policijski klic 110: Mladoletni morilec, drama. 0.20 Knjiga mene briga - V Bartol: Alamut, pon. 0.45 Vojna in civilizacija, pon. 1.35 Šiv v času, pon. 1.50 Potovanje na Kandžirobo, dokum. oddaja, pon. 2.40 Aktualno, pon. 3.30 Gledališče v hiši, pon. 4.00 Buddy Faro, pon. 4.45 Policijski klic 110: Mladoletni morilec, pon. TV SLOVENIJA 2 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Gledališče v hiši, jug. čb nanizanka, 28. epizoda. 16.45 Buddy Faro, 13., zadnja epizoda. 17.45 Mesmer, koprodukcijski film. 19.25 Videospotnice. 20.00 Kapo dol, oddaja o nogometu. 20.35 Liga prvakov v nogometu, prenos. 22.35 Svatba, koprodukcijski film. 0.20 Deseti planet, slovenski kratki film. 0.30 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 tV Dober dan, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca, 18. del. 16.25 Majhne skrivnosti. 16.30 Esmeralda, 67. del. 17.20 Tri sestre, 77. del. 18.15 Vsiljivka, zadnji del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Izgubljeni otrok, drama. 22.30 JAG, 85. del. 23.30 Glavni na vasi, 23. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni, 19. del. 15.00 Mladi in nemirni, 145. del. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills, 16. del. 17.30 Ned in Stacey, 20. del. 18.00 Roseanne, 21. del. 18.30 Korak za korakom, 18. del. 19.00 Popstars, najboljši tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Pobesneli Max - cestni bojevnik, akcijski film. 21.40 Pa me ustreli, 3. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 16. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 It. nogometna liga, posnetek. 13.00 Naj N, pon. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Vredno je vstopiti... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Pogovor med hojo, romantična drama. 21.50 Reporter X. 22.20 Pubertetnik, am. komedija. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar. 12.25 Jezikomer 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Vojak na dežju, am. film. 14.55 Novice. 15.00 Meje, dokum. serija. 15.30 Dokumentarni film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Pink Panther 19.30 Dnevnik. 20.05 Moderato cantabile. 20.55 Forum. 22.05 "M" magazin. 22.50 Odmevi. 23.10 Šport danes. 23.25 "Trst je naš" - Trieste Italianissima. 0.20 Privatno življenje Sherlocka Holmesa. 2.20 Newyorški policisti, serija. 3.05 Prijatelji, serija. 3.35 Smrtna kazen, serija. 4.00 Pravica za vse 5., serija. 4.45 Vojak na dežju, am. film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 9.25 TV koledar. 9.35 SOS, dokum. oddaja. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Saga o Steenfortih, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Terorizem v Baskiji, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti, serija. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Allo, allo, serija. 23.30 Življenje na severu, serija. HTV 3 16.15 Petica. 17.25 EP v košarki, prenos. 19.20 Košarka: NBA Action. 19.40 Nogomet. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.40 Monoplus. 23.20 Od prijema do sojenja, serija. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program. 8.10 Korak za korakom, serija. 8.30 Sabrina, serija. 8.55 Čarovnice, serija. 9.35 Herkul, serija. 10.20 Austin Powers, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Kako ujames svojega šefa?, komedija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet. 0.20 V časovni stiski, komedija. 1.50 Intimna priznanja, serija. 2.20 Zapovedi, komedija. 3.45 Grom 3, komedija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Tri dame z žara, serija. 10.20 Komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veonikine skušnjave. 0.50 Magazin. 1.40 Talks-how. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Univerzum. 3.30 Magazin. Sreda, 24. april TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine. 10.00 Zlatko Zakladko. 10.15 Skrivnosti: Strah. 10.20 Knjiga menebriga - V Bartol: Alamut. 10.35 Vojna in civilizacija, serija. 11.25 Šiv v času, dokum. nadaljevanka. 11.40 Cik cak. 12.00 Potovanje na Kandžirobo, dokum. oddaja. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Male sive celice, kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat: Žalostna nedelja, nemški film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Simfoniki RTV predstavljajo. 23.40 Pihalni kvintet Slowind. 0.30 Boj za obstanek, pon. 1.20 Gledališče v hiši, pon. 1.50 Saint Tropez, pon. 2.40 Polet v višave, angleški čb film. 4.25 Šport. TV SLOVENIJA 2 15.25 Akademski pevski zbor Tone Tomšič. 15.55 Homo turisticus. 16.15 Gledališče v hiši, jug. čb nanizanka. 16.45 Saint Tropez, nadaljevanka. 17.50 Maribor: DP v nogometu, Maribor PL - Olimpija, prenos. 20.00 Liga prvakov v nogometu, polfinale, prenos. 23.30 Prvi val, kanadska nanizanka. 0.15 Videospotnice. POP TV 9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jezdeci senc, serija. 15.30 Urgenca ER. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi, 1. del. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Sestre in drugi tujci, kriminalka. 21.40 Tretja izmena, 14. del. 22.30 JAG. 23.20 Glavni na vasi. 23.50 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.15 Obala ljubezni. 15.00 Mladi in nemirni. 15.50 Ricki Lake. 16.40 Beverly Hills. 17.30 Ned in Stacey. 18.00 Roseanne. 18.30 Korak za korakom. 19.00 Popstars. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Popstars. 20.50 Ekstra magazin. 21.40 Pa me ustreli. 22.10 Cybill. 22.40 Noro zaljubljena. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke. TV3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Pogovor med hojo, drama. 13.00 DP v raftingu. 14.20 Pokemoni. 15.20 Wai Lana joga. 15.50 Videalisti. 16.30 Iz domače skrinje. 18.00 Vredno je vstopiti... 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Policist s petelinjega vrha. 21.00 Sijaj. 21.30 Spogledljivka, komedija. 23.00 Jezero strahu, grozljivka. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Festival zgodb, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer 12.35 Izvor, serija. 13.25 V plavetnilu, film. 15.05 Novice. 15.10 Meje, dokum. serija. 15.40 tV izložba. 16.00 Izobraž. program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spo-znanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport. 23.10 Euromagazin. 23.40 Avanti!, film. 2.00 Župan Casterbridgea, serija. 2.50 Fitzgeraldi, serija. 3.15 Dosjeji X, serija. 4.00 Od prijema do sojenja, serija. 4.20 Remek. 4.30 V plavetnilu, film. 6.15 Glasba. HTV 2 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 10.15 TV koledar 10.25 "M" magazin. 11.05 Lawless Breed, am. film. 13.10 Forum. 14.20 Moderato cantabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Moje rojstno mesto, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Fitzgeraldi, serija. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Župan Casterbridgea, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X, serija. 22.05 Britansko kraljestvo v barvi, dokum. serija. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Allo, allo, serija. 23.55 Življenje na severu, serija. HTV 3 17.55 Nogomet, prenos. 20.15 Nogometna Liga prvakov. 22.40 Transfer. 23.30 Od prijema do sojenja, serija. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program. 8.00 Princ z Bel-Aira, serija. 8.25 Korak za korakom, serija. 8.45 Sabrina, serija. 9.10 Izgubljeni svet, serija. 9.50 Herkul, serija. 10.35 Columbo: Umor v ambasadi, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Quasimodo. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, prenos. 22.50 Obesite ga vi{je, vestern. 0.40 Policisti iz El Camina, serija. 1.25 Beli krokar, triler. 2.50 Obesite ga višje, vestern. 4.40 Sedma nebesa, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Tri dame z žara. 10.15 Neptunova hči, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Cena lepote, drama. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Kolaričevi dediči, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. PIRAMI] RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04Í3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR DiC 1 ■reL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poinočm n 13. Vitezi Celjski - Le objeta isto misliva 12. Slovenski zvoki - Nič ne trkaj 11. Vrisk-Preveč je belih rož 10. Storžič - V Bohln' ma d'ž la mvade 09. Nanos - Lepi pravljični svet 08. Tornado - Kresnice plešejo 07. Vita - Žabe 06. Štrk- Nazdravimo prijatelji 05. Gregorji - Pevcu 04. Anja Burnik s prijatelji - Pomladna harmonija 03. Sredenšek sekstet - Zakaj bi na praznik čakala 02. Veseli PlanšarjI - Zakaj odšla si 01. Ans. Tonlja Sotoška - Le spi zdaj punčka moja 1. Werner In Natalija - Angel moj 2. Malibu - Dobri stari časi 3. Platana - Istra - moj si dom 4. Boštjan Konečník - Frajtonarca je prava stvar 5. Mambo Kings - Šarmer 6. Nataša ZIbelnik - Dan je lep 7. Top sound band - Ti si mi vse Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice pol e na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj Nagrado založbe Mandarina prejme: Stanka ČEH, Vukovje 5, 2231 PERNICA ČETRTEK, 18. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Grab{inski breg. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). PETEK, 19. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). SOBOTA, 20. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). NEDELJA, 21. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). PONEDELJEK, 22. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klaj-nšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TOREK, 23. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SREDA, 24. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). TURISTIČNI TEDNIK STATENBERG / odprli zadnji krak haloske vinske turistične ceste Od zidanice do zidanice po vinski cesti Popotovanje po zadnjem kraku haloške vinske turistične ceste se je pričelo na [tatenbergu, kjer se je zbrala množica tistih, ki so si hoteli ogledati eno izmed treh začrtanih poti po tej cesti od Makol do Poljčan. Od daleč je bilo slišati domače makolske muzikante, ki so igrali vesele viže za dobro voljo in gostom v pozdrav. Organizatorji - občina Slovenska Bistrica ob sodelovanju Društva vinogradnikov Makole in Vinogradniško-sadjarskega društva Poljčane - so goste povabili v viteško dvorano dvorca [tatenberg, kjer je bilo uradno odprtje zadnjega kraka haloške vinske ceste. Doslej se je svojih delov vinskih ceste lotevale vsaka občina zase in projekt ni zaživel tako, kot bi lahko, saj gostov ne zanimajo ob~inske meje, temve~ kakovostna ponudba vinotočev, zidanic in turističnih kmetij ob poti. Tako je bilo na [tatenbergu prvi~ javno sli{ati pobude, da bi se oživljanja vinske ceste in ponudbe ob njej lotili celovito. To je v svojem nagovoru povedala tudi mag. Doroteja Ozimic, vodja programskega sveta vinskih cest med Pohorjem in Halozami, in se dotaknila projekta ceste klopotcev, ki je občino Slovenska Bistrica nekako zaob{la, saj se je vedno konč- ala v občini Maj{perk. Halo{ka vinska turistična cesta VTC 11 poteka po območju osmih občin, trasa je dolga okoli 70 kilometrov, zajema pa v celoti vinorodni okoli{ Haloz, kjer je z vinsko trto zasajenih okoli 1.621 ha. VTC 11 se razteza od Zavrča, Cirkulan, Podlehnika, Gorce, Ptujske Gore, Maj{perka do Makol in Poljčan ter zajema znane vinogradni{ke lege, kot so: Tur{ki Vrh, Hrastovec, Cirkula-ne, Veliko Okič, Majski Vrh, Gru{kov-je, Gorca, Jan{ki Vrh, Sitež, Ptujska Gora, [tatenberg, Stari Grad, Jelovec, Sv. Ana, Vrhole pri Laporju, Ho{nica, V Plavčakovi kleti je bilo nadvse živahno. Obiskovalci so pokušali vzorec za vzorcem žlahtne kapljice in težko se je bilo odločiti, kateri je najboljši. Ob odlični vinski kapljici je bilo povsod obilo dobre hrane, od narezka domačih suhomesnih izdelkov, odličnega domačega kruha do gibanic, ocvirkov in drugega vinskega peciva, s katerim so gostje "popivnali" vino. Takole so postregli pri Kolarjevih na Starem Gradu. Hrastovec, Kleče, Lovnik in Ljubična. Tako v krajinskem kot kulturnozgodovinskem pogledu bogatijo območje ceste kompleksi vinogradov, pa tudi {tevilni etnolo{ki in arhitekturni spomeniki, cerkve, znamenja, arheolo{ka najdi{ča in {e marsikaj drugega. Ob VTC 11 so doma {tevilni uspe{ni vinogradniki z vrhunskimi vini, ki mogoče trenutno {e ne čutijo potrebe po povezovanju in skupnem nastopanju, a bosta cesta in želja po izbolj{anju gmotnega položaja obudili tudi v njih željo po sodelovanju, saj ob vstopu v Evropsko unijo dodatna dejavnost na kmetijah omogoča preživetje na tem območju. Po kulturnem programu, pele so l jud-ske pevke iz Ložnice pri Makolah, oktet [tinglc iz Borovnice pri Kranju ter ljudski godci iz Makol, so bili udeleženci pogo{čeni v grajski restavraciji, sledil je ogled {tatenber{ke grajske vinske kleti, ki jo imajo v upravljanju člani Dru{tva vinogradnikov Makole, in uradna poku{nja vin vinorodnega območja. 21 zidanic in vinogradni{kih kmetij Nagradno turistično vprašanje Od jutri do ponedeljka bo na Ptuju dišalo po dobrotah slovenskih kmetij. Razstava najboljših izdelkov slovenskih kmetij in iz zamejstva bo na ogled v minoritskem samostanu, na stojnicah pod arkadami pa jih bo mogoče tudi kupiti in pokusiti. Razstavo, ki je takoj postala državna, je pred 13 leti začelo Turistično društvo Ptuj. V društvu se te dni pospešeno pripravljajo na pleskanje starih vrat v mestnem jedru, ob tem pa oblikujejo programe prireditev, s katerimi želijo obogatiti ponudbo mesta v poletnih mesecih. Še prej bodo izvedli tradicionalno ocvetlicenje mesta. Letos od prebivalcev Ptuja pričakujejo še večjo aktivnost, saj se mesto prvič vključuje v mednarodno tekmovanje Entente Florale (Cvetlična zveza). Akcije čiščenja, urejanja okolja in ocveličenja bodo zajele najširše območje mesta. Precej se pričakujejo tudi od ptujskih vrtnarjev, ki naj bi ocvetličili posamezne dela mesta. Dan "D" za Ptuj bo 12. julij, ko bo mesto ocenila posebna 12-članska mednarodna komisija, v kateri bo polovica botanikov. Ocenjeva- li bodo urejenost okolja, kvaliteto življenja, zelenice, odnos med mestom in vasjo, pri tem jih bodo zlasti zanimale kmetije na robu mesta, skrb društev za kvaliteto bivanja in še kaj. Tradicionalno srečanje, ki ga za Ptujč-ane pripravljajo v podjetju Ptujske vedute ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov (21. februarju), bo letos maja ali junija, brž ko se bo odprlo katero bližnjih delovišč za avtocesto, kjer bodo pred gradnjo teren morali raziskati arheologi. Poudarek bo namreč na predstavitvi arheoloških izkopavanj, usodi najdenega materiala in delu arheologov, ki so izpostavljeni številnim pritiskom. Datum bodo pravočasno sporočili. V teh dneh lahko pričakujemo tudi tiskovne konference podjetja Ptujske Kako se imenuje kamniti svetnik v antičnem oblačilu (na fotografiji)? Foto: Črtomir Goznik vedute, ki je na novo uredilo muzejsko blagajno, delo pričenja njihov TIC, začetek sezone z bogatim animacijskim programom pa bodo predstavile tudi Terme Ptuj, ki so pod svoje okrilje vzele grajsko kavarno. Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje (na fotografiji sta upodobljena patrona minoritske cerkve, sv. Peter in Pavel), bo prejela Kristina Samperl Purg, Rimska pl. 3, Ptuj. Kamniti svetnik v antičnem oblačilu, po katerem danes vpra{ujemo, stoji na enem od tržnih prostorov starega mestnega jedra. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredni{tvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 26. aprila. na območju makolske in poljčanske krajevne skupnosti je ta dan na stežaj odprlo vrata svoje ponudbe. Gostje so se morali samo odločiti, v katero smer želijo oditi. Del se jih je odločil za območje Dravinjskih goric, drugi za vinorodno območje Jelovca. Ti so se ob koncu udeležili tudi rezi potomke stare trte v Studenicah in poku{nje v samostanski vinski kleti. Tretja skupina pa se je odločila za najbolj razgiban teren Starega Grada in Sv. Ane. Vsi udeleženci pa so se v poznem popoldnevu dobili pri vinogradni{ko-turistični kmetiji Zorin na Lovniku. V SVETU STRMIH GRAP Seveda sem se odločila za najtežjo pot, saj me območje Starega Grada zanima tudi po zgodovinski plati, povezani s slovitim kmečkim uporom 1573. leta. Danes je nekdanji grad Ferenca Tahija v razvalinah, vendar {e vedno sluti{ vso njegovo veličino. Na{a prva postojanka je bila zidanica pri Koresovih. Po kraj{en postanku smo nadaljevali pot do Skledarjeve kleti, nato po ozki ovinkasti cesti do vi-nogradni{ke kmetije Plavčakovih. Ker smo se povsod ustavili nekoliko dalj časa, ljudje so postali od kleti do kleti bolj veseli in družabni ter pripravljeni na pogovor, smo zamujali in mlada Skerbi{eva gospodarja sta nas že čakala. Tudi od tod se nam ni ravno mudilo h Kolarjevim na drugi strani grebena. KURENT TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MDJOBITSKI TRG 2, 2250 PTUJ telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 _telefaks: 02 778 33 31_ COSTA BRAVA - 79.000 SIT ODHOD 19. 7. 2002 t LETOVANJE - paket z avtobusom | 7 X polni penzion I Naslednja postojanka so bile Modra-že, kjer ima klet družina Vehovarjevih. Z obiskom pri Vehovarjevih pa na{ega potovanja po halo{ki vinski turistični cesti {e ni bilo konec. Pričakovali so nas {e v Cerju — Ljubični nad Poljč-anami. Resnično smo že bili utrujeni, vendar nas je prisrčni sprejem spravil k sebi. Zadnji del poti do vinogradni{ko-turistične kmetije Zorinovih v Lovni-ku smo že nekoliko meditirali sami s sabo. Ko smo prispeli v Lovnik, pa ponovno ponovitev vsega tistega, česar smo bili deležni doslej - jedača in pijača. Vse to bogastvo dobrega vina, gostoljubnosti ljudi, kulturnih in etnolo{kih spomenikov, odlične domače kulinari-ke bo potrebno tržiti. Že na poti je bilo pri posameznih kmetijah sli{ati o prestrogih pogojih za pridobitev dovoljenj za vinotoče in drugo. Če hočemo, da pot ne bo ostala pozabljena, bo potrebno nekaj narediti tudi na ravni države. Ljudje si želijo to, kar pridelajo, prodati na domačem pragu, obenem pa si želijo druženja. Potrebno bo nekaj narediti, da bodo ti kraji ostali poseljeni in živeli polno življenje tudi takrat, ko bomo postali člani velike evropske družine. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec POGLfJIN ODPOTUJ UMAG, 1.1 5.990 1.5.-5.5., Sončkov klub, 3-dnovnl najem apartmaja po osebi LENDAVA, 1.1 16.900 3.5., Sončkov klub, 3' Lipa, 2D, POL, 1 otrok do 7 let brezplačno DOBRNA,1.1 17.900 1.5., Sončkov klub, 4* HIglea, 3D, POL, 1 otrek do 7 let brezplačno NEUM, 1.1 38.900 1.5., avtobusni prevoz, 3* hotel Stella, 5D, POL, vključeni 3 celodnevni Izleti TURČIJA, Antalih 86.100 27.4., 3* Green Fugle Beecb, 7D, ALL INCLUSIVE, letelo z Duneja KENIJA, Mombasa 140.740 vsak teden do 30.6., 3* Corel/Palm Beach, 14D, P, vključen enodnevni safari SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EOROPARK,02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 GITYPARK(BTC), 01/520 6766 GEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com • telelekst stran 290 ^^TUI potovalni center ZANIMIVOSTI, NASVETI "planet smo si izposodili od naših zanamcev" Podnebne spremembe Dejavnost človeštva je povzročala in povzroča odtis v okolju, ki vpliva na znatne in dolgotrajne spremembe v ekosistemu. V več neodvisnih raziskavah je bila rekonstruirana srednja temperatura severne zemeljske poloble v zadnjem tiso~letju. Vir podatkov za tovrstne rekonstrukcije so naravni arhivi podnebnih razmer, kot so izvrtana ledena jedra, usedline in letnice dreves, pa tudi zgodovinski zapisi in zgodnje instrumentalne meritve. Rezultati so jasno pokazali, da je segrevanje ozra~ja v 20. stoletju od za~etka zadnjega tiso~letja edinstven pojav. Začetek industrializacije sovpada s koncem naravne hladne faze. Naravni in antropogeni procesi segrevanja se prekrivajo. V zadnjem stoletju je pri{lo do velikega kopičenja toplogred-nih plinov, sočasno je temperatura povsod po svetu porasla povprečno za približno 0,3 °C do 0,6 °C, v Švici celo za nekaj več kot 1 °C. Na podlagi scenarijev iz podnebnih modelov lahko pričakujemo, da se bodo do leta 2100 spremembe podnebja {e naprej stopnjevale in se bo povprečna globalna temperatura zvi{ala za nadaljnjih 1,5 °C do 5 °C. Najpomembnejši antropogeni toplogredni plini in njihov izvor: 1. ogljikov dioksid (CO2) (fosilna goriva), 2. metan (CH4) (domače živali), 3. dušikov oksid (NxO) (kmetijstvo, procesi zgorevanja), 4. fluorirani ogljikovodiki (HFC) (hladilna tehnologija, izolacijske pene), 5. klorofluoroogljikovodiki (CFC) in halogenirani kloroflu-oroogljikovodiki (HCFC) (prš-ilke, izdelava penastih mas, tehnična topila, hladilna tehnologija) Uporaba CFC je zaradi škodljivega delovanja na ozonski plašč prepovedana v industrijskih državah od leta 1996. Letne emisije CO2 (t / preb.): Svetovno povpre~je 3,8 1994 Avstrija 1996 Francija 1996 Italija 1996 Nemčija 1996 Slovenija 1990 Švica 1996 ZDA 1996 Države v razvoju 1990 7,8 6,6 7,3 11,1 6,5 6,0 20 0,9 Posledice porasta temperatur Proces izginjanja ledenikov traja že od srede prejšnjega stoletja. Ker je bila reakcija na višje temperature v Alpah zapoznela, lahko danes opazujemo taljenje alpskih ledenikov, ki se je začelo že pred nekaj desetletji- Zaradi rekordnih temperatur v devetdesetih letih lahko tudi v alpskih državah v naslednjih letih pričakujemo nadaljnje pospešeno krčenje območij trajnega ledu in snega. Povišane temperature že vplivajo na zmanjšanje in obliko padavin. Le-te se pojavljajo izven običajnih obdobij, so ekstremne padavine, uvrščamo jih lahko med naravne nesreče, saj so eden od dejavnikov (zraven drugih nesonaravnih posegov v okolje), ki povzročajo pogoste zemeljske plazove in poplave. Posledično se napoveduje dvig morske gladine za 0,5m. Dejstva: 1. Naravoslovna znanost dokazuje soodvisnosti med podnebnimi spremembami in spremembami v ekosistemih. 2. Posledice podnebnih sprememb na lokalni in regionalni ravni se dramatično odražajo, zlasti na ekološko občutljivih območjih, za kar so pogosti dokazi: ekstremne temperature -sušna obdobja, ekstremne padavine, zemeljski plazovi in poplave. 3. Območje razširjenosti številnih rastlinskih in živalskih vrst omejujejo podnebni parametri. 4. Pri spremembah podnebja se na neki lokaciji spremenijo razmere, kot so temperatura, padavine in osončenost, zato lahko pričakujemo selitev bioloških združb. 5. Velike izgube v proizvodnji prehrane; porast cen žitaric na svetovnem trgu. Prepad med industrijskimi državami in državami v razvoju se povečuje. 6. Učinki povišanja temperatur na globalno gospodarstvo so občutni, zmanjšuje se bruto družbeni proizvod nacij, s tem pa pogoji za življenje ... Re{itev? 1. Takojšen pristopi k izvajanju ostrejše okoljske politike. 2. Ratifikacija kjotskega protokola tudi s strani tako imenovane skupine "Umbrella", v katero sodijo ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija in še nekatere OČISTIMO BIOTOPE Ob svetovnem dnevu voda, 22. aprilu, organizirata Lions klub Ptuj in Planinsko dru{tvo Haloze ~istilno akcijo Očistimo biotope. Či{~enje bo potekalo v soboto, 20. aprila. Čistili bodo na treh mestih: 1. brežine reke Polskave od mostu na Selih do izliva v Dravinjo. Zbirali{~e udeležencev akcije je ob 9.00.uri na parkiri{~u gostilne Pri kostanjih (Svenšek) na Selih. Druga skupina se zbere ob isti uri na igri{~uv Tržcu; 2. brežine Turškega in Dre-novškega potoka v Zavr~u ter Belskega Vrha - antena. Zbi-rališ~e udeležencev je pred gasilskem domom v Zavr~u ob 9.00.uri; 3. brežine potoka Tajna in Psi~ina v Leskovcu. Zbirali-š~e udeležencev je pred gasilskem domom v Leskovcu ob 9.00.uri. Udeležencem priporo~a-mo, da prinesejo s seboj osebna zaš~itna sredstva in grablje ali vile ter obilo dobre volje, za ostalo poskrbijo organizatorji. druge države izvoznice fosilnih goriv. 3. Intenzivno pristopiti k zmanjšanju uporabe energije, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev ... 4. Spodbujanje trajnostnega ter sonaravnega načina življenja in gospodarjenja. 5. V projekte sonaravnega načina življenja se moramo vključiti vsi prebivalci planeta Zemlje. Segrevanje podnebja bo prav gotovo prizadelo in neposredno vplivalo na siromašenje avtohtone biološke raznolikosti — biodiverzije, s tem pa posredno na način in kvaliteto bivanja. Ob tvojem dnevu, Zemlja, ti želim čimprejšnje okrevanje. Mag. Ivan Božička sprememba zakona o denacionalizaciji Kdo bo dedoval Nadaljevanje iz prejšnje številke Pobude in zahteva, da ustavno sodišče oceni ustavnost 20. zakona Take pobude so l. 1999 poslali dediči oseb, ki so bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi oporoke dedovale na podlagi odločbe o dedovanju, izdane po smrti denacionalizacijskega upravičenca. Zahtevo je odložilo Vi{je sodi{če v Celju. Obrazložitve zahteve in pobud ter tozadevnih odgovorov vlade iz državnega zbora v tem članku, ki ima predvsem informacijski namen, ne bom navajal. Odločitev ustavnega sodi{~a Z odločbo {t. U-I-138/99-91 z dne 18. I. 2001 (Ur. list RS, {t. 11/2001) je Ustavno sodi{če odločilo: 1. člen 20 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Ur. list SR {t. 65/98) se razveljavi; 2. v nepravnomočno končanih sodnih postopkih se uporablja prvi odstavek 78. člena zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, {t. 27/91). Del obrazložitve odlo~be Ne bom navajal vse na petih straneh napisane obrazložitve omenjene odločbe ustavnega so-di{ča, temveč le tisti del, v katerem je napisano smiselno tole: Če dediči, ki so dedovali v zapu{činskem postopku, izvedenem po smrti denacionaliza-cijskega upravičenca, v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi, potem so glede na prvi odstavek 78. čl. ZDen dedovali denacionalizirano premoženje dediči dedičev. Po 20. čl. zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen pa v takem primeru dedujejo le dediči denacionalizacijskega upravičenca. Ta 20. čl. zakona določa drugačen krog dedičev in s tem posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena ustave. V primerih, ko je že bila izdana pravnomočna odločba o denacionalizaciji in je torej denacionalizirano premoženje že pre{lo na dediče, 20. čl. omenjenega zakona posega v lastninsko pravico. V primerih, ko je denacionalizacijski postopek v času uveljavitve omenjenega člena zakona {e tekel, pa gre za poseg v "pričakovane pravice" do pridobitve lastninske pravice, ki so prav tako varova- ne s 33. čl. ustave. Poseg v te pravice je ustavno dopusten le, če je v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev primerna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (tretji odstavek 15. čl. ustave). Razmišljanje in pripombe Dogaja se, da v parlamentu sprejmejo zakone, ki jih potem ustavno sodi{če razveljavi, ker niso v skladu z ustavo. Od pobude ali zahteve za presojo ustavnosti pa do ustavne odločitve preteče dosti časa, v katerem pa sodi{ča "delijo pravico" na podlagi zakonov, ki so bili kasneje progla{eni za neustavne. Glede na določbo v 43. čl. zakona o ustavnem sodi{ču, da razveljavitev zakona bodisi v celoti ali delno začne učinkovati naslednji dan po objavi odločb o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodi{če, se mi pojavlja vpra{a-nje, ali bi bilo možno in koristno sprejeti ustrezno določbo, ki bi ustavnemu sodi{ču dovoljevala, da v nekaterih primerih, kot je npr. v tem članku obravnavani primer, odloči, da razveljavitev učinkuje tudi za nazaj, npr. od uzakonitve razveljavljanje določbe. V primerih, ko se pojavijo kritike in dvomi o ustavnosti in zakonitosti nekega zakona oz. neke njegove določbe - tako se je zgodilo v primeru, ki ga prikazujem v tem članku - naj bi se ocena ustavnosti in zakonitosti najprej zahtevala od Ustvnega sodi{ča, ne pa, kot se je zgodilo v na{em primeru, da zakonodajalec ukine kritizirano določbo in uzakoni drugo. Da ni ravnal pravilno, je ustavno so-di{če ugotovilo {ele po oceni ustavnosti in zakonitosti novo sprejete določbe. Mirko Kostanjevec RADIOPTUJ 69,8*98,2 • 104,3 :mMl Družba a časopisno in radyslm dqavnost RADiO-TEDNil^ d.o.o., RADiO-TEDNiK p,p, 95, Raičeva 6, SS50 Ptm', tel.: 0g/74»34-10, 09/74934-37, fal(s: 02/749-34-35, elektronska poŠta: nablrelnll((9redI<>adnn(Jrš^nTš)ŤáňI:liR^7v^^ SprejřHiuteizzliJ.i zoMkj \lèJkm Mspe^ računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta ra~unalni{tva Ameriška FDA ne bo nadzirala mikrocipov, ki se vgrajujejo v človeška telesa. S tem je FDA dejansko odobrila prodajo čipov podjetja ADS, ki bodo na trgu čez pol leta. Čipi podjetja ADS služijo za identifikacijo oseb, po mnenju FDA pa se ne uvrščajo med medicinske izdelke in naprave, ki bi jih bilo potrebno nadzirati s strani FDA. S to odločitvijo smo še bližje "velikemu bratu". Čipi, ki se vgradijo pod kožo ljudi, bodo naprodaj tudi izven ZDA. Neverjetno, vendar res. Singapurske oblasti so na splet postavile test s 25 vprašanji. Čakajo vas vprašanja v stilu: "Ali obiskujete javna mesta zgolj zato, da bi našli spolnega partnerja?" ali "Vas misli na spolnost obletavajo ves čas?" ipd. Če na več kot 6 vprašanj odgovorite pozitivno, vam navodila z vprašalnika priporočajo strokovno pomoč, če so pozitivni trije odgovori, pa resen pogovor z družinskimi člani. Morda bo pomagalo. *** Za nižje cene so zelo zaslužni tudi proizvodni postopki. Zadnja noviteta je uporaba 0,13 mikronske tehnologije in 300 mm silicijeve rezine. Oboje omogoča izdelavo večjega števila procesorjev na isti površini silicijeve rezine, zaradi večjih mer slednje pa je tudi izmeta veliko manj, podobno pa velja za manipulativne stroške. Ti se sedaj preračunajo na večje število izdelanih procesorjev. Mnogi ne vedo, da je silicij eden izmed dražjih delov procesorja. 300 milimetrska silicijeva rezina stane med 2900 in 3300 ameriškimi dolarji. Boljša izraba slednje tako močno vpliva na končno ceno procesorjev. *** Infogames bo do jeseni pripravil četrto nadaljevanje popularne avtomobilske simulacije Grand Prix. Le-ta je verjetno najboljša simulacija vožnje Formule 1. Odlikuje jo realen pristop k igranju in upoštevanje podrobnosti iz resničnega sveta F1. Četrta različica Grand Prix vsebuje vse aktualne ekipe F1, niso pa pozabili na aktualne steze. Nadaljevanje sage o F1 je podprto z odlično grafiko in dobro simulacijo spreminjajočih se razmer na vozišču med tekmo. *** V Veliki Britaniji so izvedli raziskavo, v kateri so ugotavljali, kaj najbolj moti pisarniške delavce pri delu. Poleg manjkajočih sponk za papir, glasnih radijskih sprejemnikov, mrzle kave so najbolj na udaru mobilniki, pravzaprav njihovo zvonjenje. Dobršen del anketiranih najbolj sovraži glasbena zvonjenja, izdelana po motivih filmov in nadaljevank iz 70. let prejšnjega stoletja. Med drugimi nevšečnostmi, ki burkajo kri delavcev v pisarnah, so še naduti sodelavci, priliznjenci in ljudje, ki širijo govorice. Aha, skoraj bi pozabili -in tisti, ki po sposoji pozabijo vrniti škarje in samolepilni trak. Brrr ... človek bi kar streljal. *** Že prvi dan letošnje izobraževalno—sejemske prireditve Teleinfos 02 je za svojevrstno presenečenje poskrbel največji slovenski ponudnik internetih storitev Siol. Svojim uporabnikom je Siol na začetku prireditve Teleinfos'02 ponudil v brezplačno uporabo širokopasovni multimedijski portal, edini te vrste pri nas in enega izmed redkih v tem delu Evrope. Uporabniki spletnega naslova vizija.siol.net lahko neposredno spremljajo multimedijske vsebine. To je prvi portal pri nas, ki ponuja neposredni prenos televizijskega programa v živo. Za začetek lahko uporabniki spremljajo v živo televizijski program Pop Tv in Kanal A, kasneje pa bo Siol celotno vsebino nadgradil. Naš največji ponudnik internetnih storitev Siol je z novim spletnim multimedijskim portalom v praksi dokazal velike prednosti, ki jih ponuja ADSL storitev. V Sloveniji je že okoli 6000 uporabnikov te sodobne modemske tehnologije prenosa podatkov z višjo hitrostjo, ki bodo lahko sprejemali spletni program, s katerim se lahko pohvalijo le v redkih državah. Sedaj je med njimi tudi Slovenija. *** Iomega je najavila nove prenosne trde diske, ki uporabljajo vmesnik Firewire ali USB 2.0. Na voljo je več modelov: Iomega HDD Portable Hard Drive v 20 GB različici stane 199 USD, 30 GB pa 259 USD. Cena je odvisna tudi od vrste vmesnika. Firewire različice so malce dražje. Zunanje enote, ki pridejo v prodajo maja, bodo na voljo v kapacitetah 40, 80 in 120 GB. Cene se gibljejo med 199 in 379 USD. Še nekaj: pri lomegi pripravljajo tudi vmesnik za starejše modele, ki bo omogočal priključitev slednjih na USB 2.0 ali Firewire vodilo. *** HP namerava v okviru nove storitve izvajati testiranja informacijskih sistemov z vidika varnostnih elementov. Povedano drugače: HP-jevi strokovnjaki bodo vaš informacijski sistem temeljito pregledali, se postavili v vlogo hekerja in poskusili vdreti vanj. Pri tem bodo uporabili različne tehnike, sredstva in znanja. HP bo zagotovil tudi svetovalce in strokovnjake, cilj vsega pa je dvig varnosti informacijskega omrežja in njegovih sestavnih delov. V obdobju narašč-ujočega števila hekerskih napadov je takšna storitev lahko izredno koristna preventiva. Omenimo še, da testiranje načeloma traja deset dni in poteka preko interneta. Na začetku in koncu testiranja sledijo konzultacije s HP-jevimi strokovnjaki. *** Družba Western Wireless International Slovenija je na novinarski konferenci ob začetku prireditve Teleinfos'02 predstavila rezultate, dosežene do konca prvega letošnjega četrtletja. Od odmevnega začetka delovanja omrežja decembra lani in prvega klica na številko 070 je Vega na zelo kompetitivnem trgu pritegnila več kot 11.000 uporabnikov, od tega je približno 60% predplačniškega sistema vega mega in 40% naročnikov. Vega nadaljuje investicije v izgradnjo omrežja, kot hitro rastoče podjetje pa ima v tem trenutku 200 zaposlenih. "Zagon mreže smo začeli zelo ambiciozno," je na tiskovni konferenci povedal generalni direktor Julien Coustaury. "Pravočasno nam je uspelo zagotoviti dosegljivost naše klicne številke 070 na ozemlju celotne Slovenije. Zagon trženja pa smo podprli z močno marketinško dejavnostjo. WWI posluje v desetih državah, Vega pa predstavlja najboljši začetek delovanja doslej." Milan Krajnc Pavlica NASVETI Kuharski nasveti Bejujj Beluš ali špargelj, trajnica z dolgo življenjsko dobo, je zelenjava, ki spada v rod asparagus in je ena izmed najbolj cenjenih vrst zelenjave, ki so jo poznali že pred več kot 2000 leti. Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas, in če posadimo to trajnico na svoj vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste. Pred kakimi desetimi leti smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden glavice pokukajo iz zemlje. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših, tako kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev zaradi njihovega izrazitega okusa najraje tanke zelene be-luše. Na okus belušev vpliva tudi svežost. Poganjki naj bodo čimbolj sveži, od takrat, ko so odrezani, do takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus. Beluše lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če pa jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, pri- merno embaliramo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov belu-še skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo. Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako da se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 378. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJaJostnikov 90. nadaljevanje Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov - 2. nadaljevanje Že zadnjič smo dejali, da je težko reči, koliko so različne teorije in prakse prispevale k uveljavitvi nekaterih družbenih ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja vseh otrok. Dejstvo pa je, da imamo več kot 20 let enega najdaljših porodniških dopustov v Evropi, ki omogoča materi, da sama neguje otroka celo prvo leto življenja. V preteklosti je bila posledica poskusov države, da bi vsem ženskam omogočila enakopravnost v pravici do dela, tudi to, da je država želela prevzeti del skrbi za varstvo in vzgojo predšolskih otrok..Namen pospešene gradnje vrtcev je bil vključitev čim večjega števila otrok vanje. Danes skušajo razvite zahodne države, kot je na primer Velika Britanija, s podobnimi ukrepi zmanjšati neugodne posledice velike socialne razslojeno-sti. Gre za to, da otrokom iz nižjih socialnih slojev ali otrokom z omejenimi družinskimi viri država omogoči že v zgodnjem razvojnem obdobju primerno stimulacijo kognitivnega in socialnega razvoja. Pri nas dobivamo v zadnjem času vtis, da nekateri strokovnjaki pozabljajo, da se posledice hitre socialne diferenciacije že kažejo kot slabše vzgojne razmere in omejen dostop do vrste (tudi nematerialnih) dobrin za vedno večje število otrok. Včasih se je klinična stroka ukvarjala predvsem s "pacienti", to je z majhnim številom na poseben način selekcioniranih otrok, ki so jih bližnji, navadno starši, privedli k strokovnjakom. "Pacienti" so lahko bili samo tisti otroci, katerih naravni ali drugi skrbniki so ocenili, da so v stiski in da je stiska psihološke narave, da to stisko lahko pomagata razrešiti psihiater ali klinični psiholog. Naslednji pogoj, da nek otrok postane pacient, je, da bližnji znajo najti pot do strokovnjaka in da so sposobni v obravnavi sodelovati. O tem, kaj odkrivajo epidemiološke raziskave v zadnjem desetletju, pa naslednjič. Najoriginalnejši okus belu-šev okusimo, če kuhane rahlo prelijemo s staljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete. Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnjatjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženimi drobti-nami, pripravimo jih v solati skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlač-eno in kremno beluševo juho, okusen je tudi beluše narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi pečenimi vrstami mesa. Preden damo beluše kuhat, jih operemo, soltiramo po dolžini ter povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 10 do 15 minut, tako da ostanejo še čvrsti. Ne smejo se razku-hati, vršički morajo ostat čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi. Kot glavno jed si lahko pripravimo rižoto iz belušev. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, a le toliko, da močno ovene, nato prisipamo na majhne kocke narezano belo perutninsko meso, ga rahlo prepražimo, prisipamo riž in zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali beluše. Dolgozrnati riž zalijemo v razmerju 1 proti 2, srednjezrnatega pa v razmerju 1 proti ena in pol. Riž rahlo solimo, in ko zavre, ga pokrijemo ter postavimo v pečico na temperaturo 150 °C. Posebej OMLETA IZ BELUSEV Sestavine: 1 kg belušev, 1/4 l vode, 3/8 l mleka, 1 žlička soli, 3 žlice masla ali margarine, 1 žlička limoninega soka, sesekljan peteršilj, 3 zvrhane žlice ovsenih kosmičev. Omlete: 4 rumenjaki, 1/8 l mleka, 2 žlici ovsenih kos-mičev, ščep soli, 4 beljaki. Beluše razpolovimo in jih v vreli vodi, ki jo solimo, skuhamo. Iz masla, limoninega soka, peteršilja, ovsenih kos-mičev in malo vode, v kateri smo kuhali beluše, zamešamo gost nadev. Dodamo kuhane beluše. Zmešamo sestavine za omleto (sneg dodamo na koncu) in na maslu spečemo tanke omlete. Omlete prelijemo z nadevom, prekrijemo in ponudimo kot samostojno jed. Avtorica: Marija Psak olupimo, operemo in narežemo beluše. Biti jih mora enaka količina, kot je čebule, perutnine in riža. Narezane beluše v slani vodi kuhamo 8 do 10 minut. Če imate bele beluše, jih kuhate 10 do 15 minut. Kuhane beluše odcedimo in jih še tople vsi-pamo k rižu. Rahlo pomešamo, po vrhu potresemo s parmezanom in ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Pripravimo pa si lahko tudi zapečene beluše. Zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Ko se ohladijo, vsakega posebej zavijemo v nemastno tanko rezino suhe slanine, tako da vršička ne ovijemo. Nato jih damo enega zraven drugega na rahlo pomaščen pekač, jih po slanini prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom ter jih v pečici pri 220 °C rahlo zapeč-emo. Tako pripravljene ponudimo kot boljšo toplo uvodno jed. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 21. marec: Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b; Miran Mohorko, Obrtniška 3, Središče ob Dravi; Ksenja Kosi, Pršetin-ci 18; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Dušan Kokol, Lasigovci 10/a; Brigita Pinter, Jelovec 21; Tomas Kokol, Mo-škanjci 46/c; Janez Ploj, Dornava 79/a; Štefka Arnuš, Dornava 56/c; David Vez-jak, Gosposvetska 31, Maribor; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Črtomir Munda, Belšakova 14, Ptuj; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Milena Čuš, Dornava 91/b; Anita Korošec Kapel, Dragonja vas 31; Marija Vesenjak, Placerovci 1; Martin Majar, Mezgovci 57/a; Irena Ljubec, Spuhlja 133; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Nežika Šamperl, Spuhlja 28; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Brigita Bezjak, For-min 39; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Tanja Lamot, Trnovec 1; Franc Milošič, Pod-lehnik 59; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Alenka Kosta-njevec, Nova vas 46; Valerija Cep-Bele, Majšperk 60/b; Andreja Zakšek, Dogo-ška 36, Maribor; Manja Pfeifer, Proletar-ska 22, Kidričevo; Helena Horvat, Sp. Polskava 3; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Boštjan Kolar, Gorišnica 117; Gizela Držaj, Brstje 14/b; Helena Letonja, Zabovci 92; Vlasta Pisanec, Polenci 21; Olga Golob, Prerad 49; Marjeta Ciglar, Dornava 117/a; Brigita Korošec, Borovci 56; Romana Jurič, Dornava 115; Jože Muhič, Mala vas 7; Ivan Bedenik, Žetale 56; Boris Petek, Dornava 88/d; Janez Cep, Majšperk 60/b; Anton Lonč-arič, Mariborska 50, Ptuj; Marjan Rodeš, Nadkrižovljan 86; Miran Zagoršek, Mez-govci 28; Matjaž Pišotek, Leskovec 25; Srečko Toplak, Vičanci 98; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Drago Paska, Ul. Šer-cerjeve brigade, Maribor; Miha Peklar, Zg. Duplek 53/a; Mihael Jerebič, Moravci 136; Jože Čeh, Nova ulica 26, Spodnji Duplek; Igor Škerbot, Dupleška 335/a, Maribor; Franc Trafela, Tržec 45; Marjan Rep, Zg. Ključarovci 33, Dušan Slod-njak, Sakušak 19/a; Zoran Horvat, Sp. Polskava 3; Milan Horvat, Janežovci 6/a; Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18. 26. marec: Marta Hanžič, Obrež 125/a; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Sonja Čamernik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Boris Železnik, Nadole 4; Vlado Mohorko, Kungota 11; Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Marina Krajnc, Tržec 41; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju 5; Danilo Preac, Mihovci 17; Franc Vidovič, Mezgovci 51/a; Dejan Dokl, Orešje 15; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ptuj; Dušan Ko-res, Medvedce 14; Andrej Resman, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Roman Krajnc,_ Kajuhova 1, Ptuj; Mirko Sam-bolec, Župečja vas 2/a; Slavko Ivančič, Hrastovec 73/a; Boris Kozoderc, Dokle-ce 17; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Jožica Unuk, Kraigherjeva 18, Ptuj; Mitja Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Matevž Mohor-ko, Apače 3; Aleš Predikaka, Doklece 18; Irena Šprah, Krčevina pri Vurbergu; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19; Silvester Petek, Trajanova 9, Ptuj; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a; Vlado Kos, Grdina 12/a; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Kristijan Mlakar, Tržec 43/b; Jože Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33. PIŠE: ing. miran glušic / v vrtu sa je mesec dni sJo sJov-^ JeJenimi mJo^mJ Minula mila in brezsnežna zima, ki se nadaljuje v hladen in sušen začetek pomladi, vremensko za vrtnarja ni ugodna. Vegetacija pri trajnicah zaostaja, cvetoče sadno drevje je prizadela pozeba, zaradi pomanjkanja talne vlage in toplote pa je slab tudi vznik zgodnjih posevkov vrtnin. Medtem ko na vremenske razmere ne moremo vplivati, pa lahko njihove škodljive posledice pri vrtnarjenju na prostem omilimo z raznimi pripomočki in varovali, predvsem pa z ustrezno izbiro rastlinskih vrst in sort, prilagojenim za uspe-vanje v danem okolju, ter s pravočasno setvijo in sajenjem. SADNI VRT navdušuje vse leto, posebno pa je očarljiv spomladi, ko s cvetočimi krošnjami popestri zeleno okolje, poleti in jeseni pa, ko dozori raznovrstno žlahtno sadje. Sadjar v teh hladnih aprilskih dneh s skrbjo pogleduje po cvetočem drevju, koliko cvetov bo ušlo spomladanski pozebi, zaskrbljen pa je tudi, kako obvarovati tisti del rodu, ki bo ušel spomladanski pozebi, med letom pa mu grozijo še druge ujme: toča, vihar, sadni škodljivci in bolezni. Na katerih sadnih vrstah in kolikšna bo škoda zaradi letošnje spomladanske pozebe, bo mogoče ugotoviti šele čez nekaj časa, vsi cvetovi ne cveto hkrati. Cvetovi, ki še niso odprti in odcveteli in s katerih še ni odpadla cvetna čaša, ko zmrzuje, so odpornejši in prenesejo 3 do 4 stopinje pod ledišč-em, pri odprtih cvetovih pa je najobčutljivejši cvetni organ pestič neposredno izpostavljen zmrzali, enako občutljiv pa je tudi že zavezan plodič, s katerega je odpadla cvetna čaša. V teh stadijih je pozeba pogubna že pri mejni temperaturi ledišča 0 stopinj Celzija. Pozeble cvetove po nekaj dneh spoznamo po počrneli plodnici. Ne glede na obseg pozebe in škode nadaljujemo obdelavo, prehranjevanje in varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, da ga ohranimo zdravega in v polni kondiciji za naslednjo vegetacijo. Ob izredno obilnem cvetnem nastavku, ki je v letošnjem letu obetal obilno sadno letino, bi temu primerno bilo potrebno prilagoditi prehrano sadnega drevja in ga obilno v več obrokih gnojiti z dušičnimi gnojili. S spremembo na zmanjšano rodnost bo potrebno spremeniti gnojenje, ki bo pospešilo tvorbo cvetnega nastavka avgusta za prihodnjo letino in da se bo vegetacija v jeseni pravočasno zaključila in bo les dobro dozorel. Prvo škropljenje proti jabolčnemu škrlupu je moralo biti opravljeno z ustreznimi kontaktnimi fingicidi pred dežjem do 10. aprila, naslednje naj bo 10 dni kasneje, da zavarujemo pred okužbo nov prirastek listne površine jablan in hrušk. Ko sadno drevje preide v muževno stanje, to rej ko se lub zlahka loči od lesa, je primeren čas za cepljenje sadnega drevja na enega izmed običajnih načinov: v zalub, z žlebičkanjem ali z dolago. Cepimo v oblačnem in mirnem vremenu, da se cepilno mesto ne izsušuje, reznine naj bodo gladke, kar dosežemo z ostrim cepilnim nožem, ce-pilna mesta pa dobro povezana in premazana s cepilnim premazom. V OKRASNEM VRTU je hladno in sušno vreme minulo obdobje zadržalo vegetacijo, da je še mogoče presajanje in sajenje nekaterih vrst grmovnic in trajnic. Trajnice in okrasna zelišča z močnejšo kore-niko pred sajenjem namakamo, ob sajenju, preden sadilno jamo zasipamo, pa jo obilno zalijemo, da so korenine dobro napojene. Če zgodnji posevki enoletnic na prostem v nekaj dneh po minulem dežju ne bodo vznikli, je seme v suhih in prehladnih tleh propadlo, zato setev ponovimo. Vznikle posevke oplevemo, ko pa so rastline sposobne za presajanje, posevek preredčimo. V ZELENJAVNEM VRTU zgodnji posevki korenčnic in zelenjadnic zaradi premajhne talne toplote in vlage ne kalijo. Večina vrst semen zelenjadnic kali šele pri talni toploti nad 10 stopinj Celzija in ob primerni vlažnosti. Čebulnice, ki jih vzgajamo iz čebulčka ali stročkov, vzniknejo že pri nižji talni toploti in vlagi, ker črpajo začetno vlago iz svojih luskolistov, in so do sredine aprila že toliko porastle, da jih ogrožajo rastlinski škodljivci. Pri pridelovanju čebulnic česna, drobnjaka, predvsem pa čebule in pora se je v minulih letih razširil trenutno najpomembnejši škodljivec čebulna muha oziroma njen manjši sorodnik porova za-vrtavka. Slednja je nevarnejša, ker prične izletavati prej kot čebulna muha, pridelek čebule in pora pa najmanj prepolovi ali naredi povsem neuporabnega. Porova zavrtavka je majhna muha z rumeno glavo in prozornimi krilci in meri v dolžino 4 do 5 mm. Prezimi v tleh, v aprilu izleta in poseda po listih čebule, v oktobru pa njena druga generacija po listih pora. Samice se pred oploditvijo hranijo s sokom listov čebulnic, vbodne rane pa okužijo glivice rastlinske gnilobe. Po oploditvi odlaga samica tik pod listno povrhnjico blizu listne nožnice jajčeca, iz katerih se v nekaj dneh izležejo ličinke - žerke, ki vrtajo v sredino čebulice in jo objedajo. Napadena čebula ni strupena za prehrano, pač pa je od poškodb in zaradi gnitja neuporabna. Varstvo pred škodljivcem je lahko na več načinov: - nujno je kolobarjenje s čebulnicami, ko si posevek na isto gredico lahko sledi šele po 4 do 5 letih; - zaleganje jajčec preprečimo tako, da muham oviramo nalet in nasedanje na rastline. V ta namen sredi aprila postavimo rumene plošče, na katere nasedajo muhe, in ko jih opazimo, nasad prekrijemo s koprenasto folijo, s čimer muham onemogočimo nalet na rastline; - med čebulo sejemo korenje. Ti vrtnini sta dobri sosedi, ker s svojim vonjem odvračata nasprotnega škodljivca: vonj korenja čebulno muho, vonj čebule pa korenjevo muho, ki povzroča črvivost korenja; - v skrajnem primeru je mogoče nasad čebule poškropiti z ustreznimi insekticidi, ti pa so pretežno vsi strupeni in kljub različni karenčni dobi puščajo ostanke na pridelku. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 22. do 24. aprila, zaradi korenine 24., 26. in 27. aprila, zaradi lista 20. in 21. aprila in zaradi cveta 18. in 19. aprila. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM predstavljamo vam: PEUGEOT 206 Maliek z levjim srcem >v> o < JÇ ÍE Î IX 'i: Prodajni rezultati jasno kažejo: majhen lev je nedvomen zadetek v črno. Avto, ki že štiri leta osvaja srca številnih ženskih kupcev, je zelo po godu tudi moški populaciji. Predvsem, odkar kot za šalo osvaja naslove svetovnega prvaka v rallyju. Zunanjost O obliki francoskega uspešneža ni potrebno na dolgo in {iroko razpravljati. Zapeljiva eleganca zunanje linije in prepoznavna oblika avto nedvomno uvršcata v družino avtomobilov znamke Peugeot. Model 206 kupce osvaja z elegantno karoserijo, kar je običajno značilno za avtomobile višjega razreda. sedežev ter množica predalov omogočata učinkovito porabo prostora v kabini. Trdnost karoserije, katere primarna funkcija je varnost potnikov, služi tudi kot zvočna izolacija, saj znatno utiša hrup s ceste. Prezračevalni sistem, ki zrak filtrira in reciklira, v kombinaciji s klimatsko napravo poskrbi za ugodno počutje v potniški kabini. Prosto- Odbijači v barvi karoserije, to-nirana stekla in pri nekaterih različicah žarometi iz gladkega stekla, kromirane izpušne cevi ter platišča iz lahke litine dodajo športen pridih. Na voljo je s tremi ali petimi vrati, kot kabriolet 206 CC in v kratkem tudi kot karavan, po imenu 206 SW. Notranjost Ravnovesje med estetiko in funkcionalnostjo je zaznamovalo vsak centimeter notranje opreme modela 206. Za ugodje voznika poskrbita po višini na- stavljiva sedež (razen pri opremi XR) in servo volan, saj omogočata optimalno nastavitev položaja za volanom. Panoramsko steklo in armaturna plošča, potisnjena daleč stran od prednjih sedežev, daje potnikom občutek-k prostornosti v vozilu. Tako prednji kot zadnji sedeži so nekoliko dvignjeni in omogočajo dober pregled nad dogajanjem na cestišču. Fleksibilnost rnina prtljažnika meri v osnovi 245 litrov, ob podrti zadnji klopi pa 1130. Aktivna in pasivna varnost Veliko vetrobransko steklo in električno nastavljivi ter ogrevani vzvratni ogledali zagotavljajo vidljivost in preglednost, ki jo dopolnjujejo žarometi iz gladkega stekla in senzorski brisalci. Prednji zračni blazini z 90-litrsko prostornino (zračno blazino na sovoznikovi strani je mogoče izklopiti, če želite pritrditi otroški sedež s hrbtom v smeri vožnje), dva penasta blažilnika udarcev, ki sta namenjena zaščiti spodnjih okončin, in ojačitev v obliki črke omega v vratih za zaščito pred udarci s strani so del serijske opreme. Bočni varnostni blazini sta žal na spisku dodatne opreme. Sprednji varnostni pasovi so opremljeni s pirotehničnimi za-tegovalniki in omejevalniki sile, ki v primeru trka preprečijo prevelik pritisk na telo. Učinkovite zavore z opcijskim sistemom ABS in temeljito podvozje poskrbita za suvereno lego na cesti in varno vožnjo. Motorji Peugeot 206 je na voljo s štirimi bencinskimi motorji: 1,1-, 1,4-, 1,6- 16V in 2,0-litrskim ter dvema modernima dizloma, 1,4 in 2,0 HDi. Glavni aduti sodobnih agregatov so majhna poraba in nizki stroški vzdrževanja, saj servisni intervali za bencinske motorje znašajo 30.000 km, za dizelske pa 20.000. 206 CC — kupe in kabriolet Peugeot 206 CC preseneča z nagibom in velikostjo vetro-branskega stekla, ki tisto na limuzinah presega za 7 cm. Sedenje je nizko in spominja na tisto v kupeju. S svojim visokim prtljažnikom in kompaktnim profilom kabriolet deluje zelo stabilno. Šasija je spodaj ojačana, prav tako tudi povezava med streho in vetrobranskim in zadnjim steklom, kar zagotavlja torzijsko trdnost vozila v celoti. Prednja stekla so brez okvirja; tako prednja kot zadnja stekla se spustijo navzdol in s tem zaokrožijo popolno skladnost linij kabrioleta. Trda zložljiva streha je pri kabrioletih te velikosti novost. Spustite ali dvignete jo lahko s pomočjo elektrike, postopek pa traja le slabih 20 sekund. Na voljo sta dva motorja: 2,0-litrski in 1,6-litrski s šestnajstimi ventili na valj. Serijska oprema obsega protiblokirni sistem zaviranja (ABS) in 4 ko-lutne zavore (spredaj zračene), v ključ vgrajen sistem za daljinsko odklepanje in zaklepanje vrat in prtljažnika, zunanji prtljažnik (nad pokrovom prtljažnika) iz nerjavečega jekla, avtoradio CD z upravljalnikom ob volanu in 6 zvočniki, wind-stop (zavesa za zaščito pred ve- trom), atermično vetrobransko steklo, zračni blazini spredaj ter stranski zračni blazini za voznika in sovoznika, varnostna pasova s pirotehničnimi zatego-valniki, električno nastavljivi in ogrevani zunanji vzvratni ogledali. Prihaja 206 SW Karavan 206 SW, ki so ga pre-mierno javnosti predstavili na lanskem frankfurtskem salonu, je bil v osnovi skorajda športen avtomobil. Pod svojim motornim pokrovom je skrival dvo- litrski šestnajstventilski motor 133 Kw (177 KM). No, ta motor vsaj ob začetku prodaje ne bo v ponudbi 206 SW. Bodo pa vsi motorji, ki jih poznamo že iz običajnih dvestošestic, bencinski štirivaljniki ter dizelska motorja HDi. Peugeot 206 SW ima v primerjavi z običajnimi dvestošesticami enako medosno razdaljo, je pa od njega daljši -skupaj meri tri centimetre več kot štiri metre. Podaljšanje je omogočilo za slabih 70 litrov večji prtljažni prostor. Manjše predmete lahko vanj odložimo kar skozi steklo v zadnjih vratih, ki ga lahko odpremo s pomočjo daljinskega upravljalca, pri nakladanju večjih predmetov pa je ugodno to, da je nakladalna višina precej nižja (53 cm).. Serija Peugeot mistral Mistral je posebna serija, ki obsega modele 206, 406 in partner kombi plus. Posebnost omejene serije je poseben paket dodatne opreme, ki pri modelu 206 vključuje klimatsko napravo in meglenke, pri 406 avtomatsko klimatsko napravo, oblazinjenje v velurju, radio s CD predvajalnikom in usnjen volan, pri modelu partner kombi plus pa klimatsko napravo. Peugeot 406 MISTRAL (1.8 16V, 2.0 HDi, limuzina in breal<) je posebna serija, lo\?o\.o m FIAT STILO misli naprej AKCIJA! EKO PUNTO Punie letnik 2002 popust -200.000.it Dve leti garancije Odkup rablfenih vozil! sa^B Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001