88« št« —*■ 5» leto« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Ljubljani, sobota 11. marca 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vr3ta za enkrat 280 K, večkrat popust JUGOSLAV *«& do M 'hi knjižnic& Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 390 Uprava: -t££s- Telefon 44. fti vg»hi fr*nkv e vračajo. ■iložiti znamke .ovor. JaOu, Vladna kriza? OSTER SPOPAD V MINISTERSKEM SVETU. — STALIŠČE DR. KU-MANUDIJA. - CICVARIČ KRIZI! - KRIZA V DEMOKRATSKEM KLUBU? Spored svečanosti ob kraljevi poroki. Beograd, 10. marca. (Izv.) Pri včerajšnji seji ministrskega sveta je prišlo radi pogajanj o volilnem zakonu med demokratskimi in radikalnimi ministri do ostrega nesoglasja. Ministri demokratske stranke sc protivijo takojšnjemu sprejetju volilnega zakona, ker se boje, da bi jih radikalci ne iztisnili iz vlade in jih prisilili v opozicijo. Seja se morala večkrat prekiniti. Beograd, 10. marca. (Izv.) Včeraj so se med demokratskim in radikalnim klubom vršila pogajanja radi vprašanja zapadlih trgovskih izplačil v inozemstvu. Do sporazuma ni prišlo. Radikalci stoje na stališču, da se mora predlog v celoti umakniti, dočim finančni minister dr. Kumanudi noče odstopiti od svojega stališča ter bi bil v skrajnem slučaju pripravljen pristati le na nekatere nebistvene izpremembe. Ako fi-n3nčni minister dr. Kumanudi s svojim Predlogom ne bi mogel prodreti, narne- J^va izvajati posledice in podati ostav- Pograd, 10. marca. (Izv.) V dauaš-jp® »Beograjskem Dnevniku« objav-t A Cicvarič članek, v katerem da je absolutno gotovo, da je pri- šlo Cicv tted radikalci in demokrati do krize. , ^arič primerja ta položaj z onim, v katerem se je nahajala Srbija ista 1914. T® dni — nameravajo radikalci poslati demokratskemu klubu obširen in odtočen ultimat, ki pa bo sestavljen tako, da ga demokrati pač ne bodo mogli sprejeti. Na ta način nastane potem po-P°ln razkol med obema strankama. Beograd, 10. marca. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o Vprašanju ostavke ministra za notranje *tvari dr. Voje Marinkoviča, ki je vče-r*i naznanil, da odstopi iz osebnih vzrokov, ker mu vojvodinski radikalci očitajo, da je upokojil velikega župana v Bečkereku dr. Bogdanova, ne da bi pri tein vprašal za mnenje radikalske poslance iz Vojvodine. Glavni odbor je sklenil, da dr. Marinkovič ostane še nadalje na svojem mestu. Izrekel mu je zaupnico in prepustil svobodne roke, da vodi nadaije notranjo politiko. — Nato je prišlo na vrsto vprašanje demisije ministra za šume in rude Balajkoviča, ki hoče odstopiti, ker se ne more strinjati s stališčem ministrskega predsednika, ki ga je zastopal Pašič na zadnji seji ministrskega sveta glede nekaterih koncesij. Minister Ratajlovič sodi, da sc s temi koncesijami veže v ministrskem svetu vprašanje kredita, ki ga jc on zahteval za svoj resort. Minister smatra zaradi tega, da mora njegov slučaj priti pred glavni odbor demokratske stranke, ki naj poda svoje mnenje v tej stvari. Vprašanje se ni rešilo, zaradi česar bo glavni odbor o tej stvari ponovno razpravljal. Prevladuje mišljenje, naj se ministru Raiajloviču puste proste roke, da to vprašanje sam reši. Glavni odbor je nato sklenil, da pod nobenim pogojem ne sme priti do vladne krize, to pa v prvi vrsti zaradi tega, ker se mora uveljaviti ustava. Beograd, io. marca. (Izv.) Današnji listi pišejo onovi krizi v vladi. Govori se, da je minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič predložil Svojo ostavko. O tem so zvečer tudi razpravljali v parlamentarnih krogih, ki trdijo, da je Marinkovič že poda! demisijo svojemu klubu in da se to vprašanje reši v krogu vlade same. Natančnejših informacij o tej stvari doslej še ni na razpolago, in jc treba zaradi tega to vest sprejeti z vso rezervo. Beograd, 10. marca. (Izv.) Po programu, ki ga je izdelal odbor za svečanosti povodom poroke kralja Aleksandra z romunsko princezihjo Marijo, bodo slavnosti trajale štiri dni. Prince-zinja Marija pride v Beograd s svojo materjo kraljico in se nastani v kraljevem dvoru v takozvani Krzmanovičevi kuči. Romunski kralj Ferdinand bo stanoval v starem kraljevem dvoru, kralj Aleksander pa v novem. Vladar pride z dvora na poroko po narodnem običaju na konju v spremstvu svoje garde. Svojo pričo določi kralj Aleksander sam. Najbrže bo to princ Pavle. Po poroki bo veliko deiiliranjc čet. Popoldne, ko bo rovoporočeni par sprejemal čestitke, se priredi na Kalimeg-danu in Topčideru ljudska veselica. Zvečer bo v narodnem gledališču slavnostna predstava, za katero se že se daj delajo priprave. Drugi dan dopoldne bo velika vojaška parada, katere se udeleži okrog 50.000 vojakov. Ta dan se prirede tudi velike športne tek me. Med drugim je na programu tudi nogometna tekma med zagrebško in beograjsko reprezentanco. Zvečer bo na Savi in Donavi velika razsvetljava. Reška avantura. TEROR FAŠISTOV SE NADALJUJE. , Bakar, 10. marca. (Izv.) Na poziv ®dbora za narodno obrambo se je vče-opoldne zbralo na Reki pred občinsko posvetovalnico okrog 1500 oseb, Večina priseljenci iz Italije. Predsednik odbora Attilio Prodan je otvoril shod in Predlagal v imenu fašistov ter republikanske, nacionalistične, demokratske in ljudske stranke, da se začasno izroči Vlada v mestu z vsemi pravicami in dolžnostmi faustovskemu poslancu iz ^hna, odvetniku Giovanniju Giurattiju. Kato je fašistovski poslanec iz Rima De Stefano govoril o slogi meščanstva. Attilio Prodan je potem izročil začasno Vlado mesta Giurattiju, ki bo izvrševal Svojo oblast kot civilni komisar. Ker Pa je Giuratti še v Rimu, vodi začasno Posle revolucionarne vlade odbor za Narodno obrambo do povratka Giura-ttija na Reko. Na tem shodu zastopane Stranke ne predstavljajo niti desetine roškega prebivalstva. Zanellovi avtonomisti, avtonomistična demokratska (Gottardijeva) in socialistična stranka se niso udeležile shoda. O kakem izrazu ljudske volje torej ne more biti govora. — Na Reki vlada še vedno na- silje. Fašisti so začeli prihajati v večjih skupinah tudi že na Sušak. Včeraj je skupina desetih fašistov vdrla v toba-karno Gustava Franjete in jo oplenila. Karabinjerji so sicer prišli na lice mesta, toda kakor po navadi, prekasno. Na Reki napadajo fašisti mirno prebivalstvo ter plenijo, kjer morejo kaj dobiti. Pristaše Zanelle kratkomalo ubijajo, zlasti bivše državne redarje. Pred par dnevi so fašisti pograbili na ulici dva redarja, ju odvedli v svoje prostore in jih tam kratkomalo ubili, uradno se je potem naznanilo, da je bija ubita ena oseba, da pa krivca ne morejo izslediti. Ugotovljeno je, da sta bili ubiti dve osebi in da se proti morilcem ničesar ne ukrene. Teror vlada še dalje na Reki. Pariz, 10. marca. (Izv.) »Matin« javlja, da je imel italijanski ministrski predsednik Facta daljši porazgo-vor z jugoslovanskim poslanikom Amonijevičern, kako bi se reško vprašanje- čimprej rešilo. Italija želi, da nova reška vlada vodi politiko miru in sprave. Redukciia uredništva. Beograd, 10. marca. (Izv.) Po pravilniku za redukcijo državnih nameščencev, ki bo veljal za vso državo, se °dpuste Iz državne službe v prvi vrsti oni uradniki, ki ne poznajo službenega iozika, in ki ne poznajo obeh pisav (latinice in cirilice). Odpuste se oni nameščenci, ki so se pregrešili v svoji Uradniški službi s tem. da so delovali Proti državi. Njihovo krivdo bodo ugotovila discizlinarna sodišča. Od kvalificiranih uradnikov se imajo odpustiti Pred vsem oni, ki so končali 40 let državne službe ali pa ki so stari že 60 fet. Ako bo v kakem državnem uradu Preveč kvalificiranih uradnikov, se Premestijo v druge urade, ki nimajo dovolj uradništva. Od nekvalificiranih Uradnikov ostanejo v državni službi v Srbiji in Crni gori vojni invalidi in bor-ot na solunski fronti. Ako se nahajajo taki uradniki zunaj Srbije ali črne gore nanašajo te določbe tudi nanje, v kolikor so se borili v srbski vojski. Beograd, 10. marca. (Izv.) Parlamentarna komisija za redukcijo uradništva, ki jo tvori sedem poslancev (po eden od vsake parlamentarne skupine), pet uradnikov in zastopnika zveze državnih nameščencev, te imvla danes dopoldne sejo v pro- storih verifikacijskega odbora v narodni skupščini. Na tem sestanku so nadaljevali razpravo o zmanjšanju števila državnih nameščencev. Na vrsto je prišla Slovenija. Najprej so vzeli v pretres delegacijo ministrstva financ in njej podrejenih uradov v Sloveniji, črtana so mesta pomočnika delegata, dveh finančnih svetnikov in treh finančnih konci-pistov. Odpravi se vojaška likvidatura, obstoječa iz enega višjega računskega svetnika, treh kanclistov in desetih pisarniških pomočnikov in enega sluge. Pri davčnih uradih se črta mesto enega davčnega ofici-jala, pri deželni banki pa enega blagajnika, enega oficijala, enega kanclista in enega pisarniškega pomočnika. Pri zemljiškem katastru se črta mesto enega višjega geometra II. razreda in treh pisarniških pomočnikov. Pri finančni straži se ukinejo tri mesta pisarniškega pomožnega osobja. Nadalje se črta mesto enega kontrolorja v VIII. in enega v IX. razredu, nadalje enega nadzornika v VI. razredu in enega uradnika brez pravice do dra-ginjskih doklad. — Komisija nadaljuje svoje delo jutri dopoldne, Na IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA Beograd, 10. marca. (Izv.) Danes dopoldne ob 9.30 se je sestal zakonodajni odbor k seji in je nadaljeval debato o zakonskem načrtu glede splošne uprave. Na dnevnem redu je razprava o poglavju 3, ki ima tri člene. To po Slavje je bilo sprejeto brez izprememb z večino glasov. Samo pri členu 25 se je izpremenilo v toliko, da sc 'namesto sedmih let ukazne službe, potrebne za srezkega glavarja, zahteva osem let. Pri členu 22 sta se v šesti vrsti izpustili prvi dve besedi. — Nato je bil predlog stavljen na glasovanje. Oddanih je bilo 22 glasov, in sicer 14 za in 8 proti, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri od desetih dopoldne. POLJSKA IN NAŠI DIJAKI. Beograd, 10. marca (Izv.) Poljski poslanik v Beogradu in predsednik poljske delegacije na konferenci strokovnjakov male antante, Okenski je sporočil ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču, da bo poljska vlada radevoljc sprejemale na svoje vseučilišča naše dijake, ki se žele šolati na Poljskem. Ukrenila bo vse potrebno, da jim olajša bivanje v poljski republiki. NAŠA VLADA IN DOGODKI V ZADRU. Beograd, 10. marca. (Izv.) Dasi je naša vlada vzela z zadovoljstvom na znanje izjavo italijanskega poslanika o izvršitvi rapallskega dogovora, je bilo snoči ponovno sklenjeno, da se mora ta pogodba brezpogojno izvesti z ozirom na najnovejši dogodek v Zadru. Vlada je izjavila, da se bo sicer morala obrniti do zveze narodov in do vrhovnega sveta v Parizu. Ako bi beograjska vlada storila ta korak, bi to zelo neprijetno dirnilo Francijo in Anglijo, ki sta zajamčili, da se rapallski dogovor tudi res izvede. Le na podlagi tega jamstva je naša vlada tak dogovor sprejela. NOVO UPRAVNO SODIŠČE V CELJU? Beograd, 10. marca. (Izv.) Včeraj so imeli konferenco poslanci demokratske, samostojne kmetijske in socialistične stranke iz Slovenije z ministrom za izenačenje zakonov. Sporazumeli so se, da se za novo mariborsko oblast ustanovi upravno sodišče prve instance sedežem v Celju. ZOPET NOV NAČELNIK »PREŠ-BIROJA«? Beograd, 10. marca. (Izv.) Današnja »Epoha« piše, da je šef beograjskega »Presbiroja« Pera Taletov z včerajš' njim dnem razrešen svoje dolžnosti. TRGOVSKA POGODBA MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. Berlin, io. marca. (Izv j »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča, da nemški državni zbor sprejel zakonski načrt trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Pogodba je sad dolgotrajnih pogajanj, ki so šele v zadnjem času dovedla do popolnega uspeha. s Odklanjamo I Ko je bilo svoječasno sklenjeno, da se bo moralo vsled povišanih draginj-skih doklad zmanjšati število zlasti nekvalificiranega uradništva, smo ugotovili na lem mestu, da kaže to, da je vlada naslavljala nepotrebne uradnike, ki niso poleg tega imeli niti zadostne kvalifikacije, in smo na koncu izrazili bojazen, da ne bo pri odpuščanju uradnikov merodajna potreba in kvalifikacija — ampak strankarska pripadnost. Cel potek reševanja tega vprašanja nam je dal, žalibog, le preveč prav. Dočim je proglasil par dni po tem vladnem sklepu nek parlumentarni klub, da se ne bodo odpustili narodni uradniki, kar je dalo sklepati, da gre pri odpustu samo za uradnike nejugoslovanske narodnosti, so gospodje v zakonodajnem odboru povedali že čisto jasno, da naj bi se odpustili vsi uradniki, ki so sovražniki te države, to se pravi z drugimi besedami: vsi uradniki v pre-čanskih krajih, ki niso pripadniki demokratske in radikalne stranke. Kakor znano, je ta famozni predlog sicer propadel, vendar vedo razna poročila povedati, da se bo načelo tega predloga vporabilo v Bosni in Hercegovini. In če se bo enkrat tam, se bo brezdvomno pozneje v vseh prečanskih krajih. Opraviti imamo torej s pojavom, ki bo demoraliziral še tisto trohico javnega življenja, ki je bila do zdaj še nedotaknjena. Kajti ko bodo enkrat postavljeni na cesto tisti uradniki, »ki te države ne ljubijo«, bo hotel biti med tistimi, »ki ljubijo to državo« vsak takoj na najvišjem mestu in začelo sc bo zahrbtno špijoniranje in denunciranje, ki mu v zgodovini najbrže ni zlepa para. Samostojen in predvsem dostojen namreč je lahko samo tisti uradnik, ki je kvalificiran, ki ve, da je na tem in na tem mestu vsled svojih zmožnosti in ne vsled višje milosti. Kakor hitro pa se prelomi princip kvalifikacije in nadomesti s strankarsko pripadnostjo, bo uradnik klečeplaz in ga bo oblast lahko zlorabljala v vsake namene, ker bo vedel, da je drugi dan lahko odpuščen, če ne kihne tako, kot jim je ljubo zgoraj. In uradnik, ki je imel drznost, da /# nekvalificiran spodrinil s pomočjo strankarstva svojega kvalificiranega tovariša, se prav gotovo ne bo vstavil iz etičnih pomislekov, da ne bo skušal spodnesti stolca tudi svojemu strankarskemu pristašu na višjem mestu, kajti nikomur ni na čelu zapisano, če je res pravi pristaš stranke. Torej špijoniraj, denunciraj, in če ničesar ne najdeš — si izmisli! In zdaj pomislimo še to: vlada, ki uganja danes te stvari, se vzdržuje samo še umetno pri življenju. Ko enkrat pade — in upajmo za vedno — pride za njo druga, ki bo imela vsaj malo manj smisla za strankarstvo pa nekoliko več za potrebe ljudstva in dobro upruvo. Ali res kdo misli, da bo hotela in mogla prevzeti to dedščino? Torej bo treba začeti zopet vse znova! Ne maramo delati združbe, zato tudi ne vprašamo: kje leži kriterij, da so bili samo radikalni in demokratski uradniki pred in med vojno res pravi Jugoslovani? Ampak če se bo začel izvajati ta princip tudi v Sloveniji, bomo zaradi načela prisiljeni, da stavimo čislo točno tudi to vprašanje, in če ne bomo dobili odgovora, bomo na vprašanje odgovorili — sami! Kajti take praktike v Sloveniji odločno odklanjamo. Vz&fied©^ redoliuh. ANTON KOLENC IN NAŠE DIJAŠTVO. Celje, 10. marca. (Izv.) Danes, v petek ob poltreh zjutraj je umrl celjski veletrgovec in industrijec g. Anton Ko-enc v 54. letu svoje starosti. Pokojni ;e v svoji oporoki volil velike vsote v dobrodelne namene. Med drugim je zapustil dijakom v tu- in inozemstvu 3 milijone kron, srednješolskim dijakom v Celju 600.000 kron, učencem kmetske šole v Št. Jurju 30.000 kron, revežem občine Ljubno v Sav. dolini 50.000 Kj mestnim revežem v Celju 100.000 kron, za razširjenje celjske bolnice pol milijona kron in za dijaški dom v Celju pol milijona kron. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 12. marca ob šestnajstih popoldne na okoliško pokopališče. Porstna obravnava ©reta moriHtem orožnika Mavra. Celje, io. marca. (Izv.) Danes sc je pričela v Celju porotna obravnava proti morilcu orožnika Mavra, ki je bil 7. januarja 1922 zavratno umorjen v Varlecevi hiši pri Pišecaii v Brežiškem okraju. Sodnemu dvoru predseduje nadsvetnik dr. Bračič, votanta sta dr. Flerin in dr. Lenart, državno pravdništvo zastopa dr. R.us. Obtožence zagovarjajo nadsv.: dr. J. Hra-ševec, dr. Gv. Sernec, dr. Gv. Srebre, dr. A. Ogrizek, dr. Mirko Krašovec in dr. Milan Orožen. Obtoženci so sledeči: Fran Varlec, Jože Varlec L, Jože Varlec II., Jože fčostainšek, Martin Cerjak, Josip Levstik in Josip Križan-čič. Obtožnica pravi, da so obtoženci januarja 1922 zavratno napadli službeno glede vojaškega begunca Frana Varleca na Varlečev dom, Tolkli so ga z vinjekom po glavi, tako, da je na mestu umrl, nakar so ga slekli ter zavlekli v gozd Dobravo pod drevje, kjer so ga drugi dan ljudi*? našli. Nekateri krivci pripoznavajc svoje dejanje, drugi pa svoja dejanja taje. Pri današnji razpravi so se zaslišale priče, ki so slikale, kako se jc umor izvršil. Bistvenih razkritij pa ni orožnika Petra Mavra, ki je prišel bilo posebnih. Do osme ure zvečer iv zaključila in se nadaljuje jutri (,b osmi uri zjutraj. Govoriti prične državni pravdnik. bile zaslišane vse priče, nakar je senat stavil porotn. 47 glavn, in dodatnih vprašanj, nakar se je razprava za danes vrsto pride Vojvodina. Ko komisija konča svoje delo, izroči elaborat finančnemu odboru, ki potem zbere vse gradivo po posameznih resortih in ga nato dostavi pristojnim ministrstvom, da na podlagi tega elebora-ta potem setavijo redni proračun. AFERA GENERALA ZEČEV TČ A. Beogard, 10. marca. (Izv.) Akcija proti bivšemu vojnemu ministru Ze-čeviču zadobiva jasnejše obrise. Prvotni načrt obtožnice proti ministru se giblje v tej smeri, da se stavlja na podlago pozitivnih predpisov zakona in zakona o odgovornosti ministrov. Zaradi tega je član opozicije poslanec Gjonovič dobil nalog, naj prouči vso zadevo in da potem o njej poroča. Poslanec Gjonovič bo najbrže že jutri poročal o tej stvari. ENVER PAŠA V AFGANISTANU. Rim, 10. marca. (Izv.) Enver paša je dospel v Kabul, glavno mesto Afganistana. Emir ga je častno sprejel. Govori se o možnosti vojnega pohoda proti Indiji. Curih, 10. marca. (Izv.) Berlin 2.075, Nev York 516, London 22.51, Pariz 46.375, Milan 26.225, Praga 8.375, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.80, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.0725. Zagreb, 10. marca. (Izv.) Devize. Berlin (izplačilo) 110—120, Mtlaa 1400—1430. S London 1325—0, New Y«rk (izplačto) 280 _-0, (ček) 258—260, Pariz (izplačilo) 2415 —0, (ček) 0—2400, Pariz 490—0, Svlca 5600—5650, Dunaj 3.S0--4.20, Budimpešta 36.50—37.50, Varšava 8—9. Valute. Amorp ški dolarji 250—258, carski rublji 0—38, rfd-poleondori 900—0, nemške marke 120—Iffl, italijanske lire 1390—1410. Beograd, 10. marca. (Izv.) Devize. Lon don 305, Pariz 580, Ženeva 1350, Solun 290, Milan 335, Praga 120-122, Dunai 1.035—1.04. Valute. Nemške marke 29. Praga, 10. marca. Dunaj 0.68, Berlin 24.05, Rim 304, Budimpešta 7.425, Pariz 536.50, London 259, New York 58.70, Curih 1173, avstrijske krone 0.68, italijanske lire 301. Dunai. 10. marca. Zagreb 2598—2602, Beograd, 10.380—10.400, Berlin 3022—3028, Budimpešta 698.50—971.50, Milan 38.490— 38.510, New York 7623—7627, Pariz 68.4 —68.520, Praga 12.797—12.803, Sofija 51 —5155, Curih 148.475—148.525. Valute, larji 7573—7577, bolgarski levi 4945-4985. angleški funti 32.990—33.010, nemške mark* 3047—3053, francoski franki 67.980—68.090, italijanske iire3S.090—38.110, dinarji 10.380 —10.400, romunski leji 5620—5630, Švicarji franki 147.475—147.525, češkoslovaške krfe^ 113 12.787—12.793, madžerske krone 975.80 —978.5CL Hala aalai ia Uffikt države. Potovanje ministra Beneša v Pariz tn London ie vzbudila tudi na baltiškem Pobrežju veliko zanimanje, ker so vse baltiške države v veliki meri interesl-rane na rešitvi ruskega vprašanja, h kateri naj svet privede ali vsaj približa genovska konferenca. Ce se govori o rešitvi ruskega vprašanja, potem je logično, da naj se v predkonferencah, ki naj to rešitev omogočijo oziroma olajšajo, zaslišijo tudi najbližji sosedi Rusije. Zato je tudi popolnoma upravičena zahteva, ki jo je stavila mala antanta, da se jo pripusti k sodelovanju pri rešitvi ruskega vprašanja in seveda tudi pri rešitvi vprašanj, ki so vezana z gospodarsko konsolidacijo srednje Evrope. V baltiških državah vlada v splošnem naziranje, da je mala antanta pravzaprav velesila, ki oklepa s skupno pogodbo Rumunsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo ter stoji v prijateljskem razmerju z Avstrijo in Poljsko. Mala antanta že danes disponira z več kakor 50 milj. prebivalcev in njena beseda se v svetovni politiki ne more več preslišati. Mala antanta stoji v srednji Evropi kot mirovna straža, ki more hitro in učinkovito odstraniti destruktivne živ-Ije, trudeče se za povratek starih razmer in je to že enkrat tudi dokazala. Zato se upirajo pogledi baltiškega Pobrežja s posebno pozornostjo k temu združenju držav, katere so si podale roko za skupno obrambo proti stremljenju bivših reakcijonarjev; letiški in deloma tudi estonski tisk kaže to združenje novih držav kot na najboljše poroštvo, da se stare pangermanske sanje, definirane z črto Berlin-Bagdad, razbijejo na mali antanti, ki je uničila načrte nemškega imperijalizma, v katerih stoji kot prva etapa uresničenja vstvaritev »Centralevrope«. Demokratične države srednje Evrope, ki preprečujejo zopetno vstvaritev nemške hegemonije, katera se je posluževala habsburške senilnosti, so torej prirodne zaveznice teh narodov, katere je tudi ogrožalo morje germanizacije, ki je valilo drugi tok svojih kalnih voda v smeri Drang naeh Osten — po baltiškem pobrežju. Poražena Nemčija hoče za vsako ceno dobiti direktno zvezo z Rusijo. Nemčija namreč dobro ve, da se s slabostjo Rusiji itihko ojači ona sama ter da se ruska prirodna bogastva zamorejo pri znani nemški gospo-' darski ekspanzivnosti naenkrat spremeniti v solidne stolpe, na katere se trdno opre znova se razcvitajoča nemška država, v kateri do sedaj še niso ugasnile iskre starega imperijalizma. Nemčija ne bo odnehala in bo stremela naprej v svojem Drang naeh Osten, ter za vsako ceno skušala zagospodovati in prilastiti si most, ki veže z Rusijo baltiške države. Zato je potrebno, da se baltiške države same oprejo na Rusijo, na katero so s svojo Industrijo navezane — in da sodelujejo z onimi, ki se največ trudijo za gospodarsko obnovitev Rusije in za konsolidacijo novih razmer, vstvarjenih po svetovni vojni v Evropi. Mala antanta se posvetuje v Beogradu o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z genovsko konferenco. V kompleksu teh vprašanj bo gotovo ruski problem igral veliko vlogo. Zastopniki male antante bodo morda našli sredstva, da dobe v Genovi za svoje stališče kar največ pristašev, ker imajo v tem pogledu nedvomno več praktičnih izkušenj in boljše informacije, kakor pa člani velike antante. Rešitev niškega problema in problema nemških reparacij se jako močno tiče tudi interesov vseh baltiških držav in bilo bi gotovo jako smotreno, če bi baltiške države ravno sedaj pred genovsko konferenco navezale ožje stike z malo antanto in Sodelovale z njo pri rešitvi omenjenih problemov. Skupni interesi obeh skupin govore za najožje sodelovanje v tej smeri. Upamo, da privede naravni razvoj do uresničenja tega sodelovanja in prepreči politično-vojaško nemško-rusko zvezo, ki bi ne pomenjala v svetovnem razvoju napredka, temveč reakcijo. — (Po pražkem »Času«.) rai umi ii. Kongres je otvoril Kolinin, predsednik vseruskega centralnega izvrše-valriega odbora. Ta odbor je najvišja instanca sovjetske republike. Kongres ga voli vsako leto. Zadnji kongres je razširil število njegovih članov na 386 s tem, da je sprejel v odbor 40 brez-partijskih kmetov. Preddela in glavna dela kongresa so se izvršila po komisijah. Na plenumu je podal Lenin poročilo o celotnem vnanje- in notranjepolitičnem položaju. Povdarjal je, da hoče imeti Rusija mir, četudi ne mir za vsako ceno. Mir se bo dosegel potom delavnih razredov vseh d kedaj odpade kak m2, katerega bi po-tem zasedle. Požurite se takoj indu-strijci, obrtniki in veletrgovci, ker čas beži in znate priti prepozno. Prireditev obeta biti še veliko bol ja. kot lansko leto in inozemstvo se že z nestrpnostjo ozira na nas in na naše zmožnosti v industriji in obrti. Najcenejša in najrentabilneja reklama je danes izložitev na velesejmih, kjer dobite gotovo naročila, ki Vas zaposlijo mesece in mesece. Urad velikega ljubljanskega semnja posluje permanentno na razstavišču ob Gosposvetski cesti in je z potrebnimi informacijami vsakomur v času od 8. do 12. in od 15. do 18. ure na razpolago. Pripominjamo še, da se zamore dobiti v Ljubljanski ve-lesejmski pisarni informacije in prijavne dokumente za velesejem v Za« grebu. H Banke se vzdržujejo poslovanj« 7. valutami in devizami. Zveza denarnih zavodov objavlja v današnjih H*5 stih izjavo, v kateri zavrača trditev, da banke stavkajo. O tem ni govora. De* nami zavodi se udeležujejo trgovanja na borzah, toda vzdržujejo se za en-* krat poslovanja z devizami in valuta-1 mi, to pa zaradi tega, ker se hočejo izogniti preobčutni kazni, v kater bi zabredli vsled nejasnih, nepopolnih >n nerazumljivih predpisov, ki jih je vlada izdala zadnje dni. Vzorčni sejem v Milanu se bu vršil od 12. do 27. aprila t. 1. -j- Prodaja škartnega materijala, odpadkov in zabojev. Tobačna tovarna v Ljubljani proda r8. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne dražbenim potorn škartni materija!, odpadke in zaboje. Predmetni oglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubjani na vpogled. -(- Prodaja novih konjsih podkev. Artilerijsko odelenje III. armijske oblasti v Skoplju razpisuje na dan xo, aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne v svoji pisarni v Skoplju prodajo 54.000 komadov novih velikih konjskih podkfcv. Predmetni prodajni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -|- Železnica Šibenik-Zablac. Na podlagi načrta za razširjenje našega železniškega omrežja se v kratkem začnejo dela za trasiranje železnice Sibenik-Zablac. Ker so železnice v Dalmaciji normalnotirne, bo tudi ta nova proga imela isti kolosek. V kratkem se začne graditi proga Loznica-Valjevo, za kar so že odobreni krediti, )31 izpili. (Dalje.) n. Tukajšnji slovenski uradniki. Beograd, 1. marca 1922. Pred vojno so hodili Slovenci v razmeroma velikem številu na Dunaj in v Gradec. Razen dijakov in trgovcev so bili to po večini uradniki. Klicali so iz provinc le najboljše uradnike v dunajske in graške centrale, kjer so po tru-dapolnem delu na podlagi svojih sposobnosti dosegli sem ter tja tudi prav odlična mesta. V narodnem pogledu so bili ti uradniki po ogromni večini izgubljeni, kajti vsled stoletnega robstva ima naš narod že v krvi nekaj suženjskega karakterja, na drugi strani pa je vplivala nanje v veliki meri stroga uradna disciplina in subordinacija, vsled česar so se kar po vrsti pretvarjali v »—tschitsche«, »—tschigge«, »—agge« itd., kdor je pa obdržal neoskrunjeno svoje ime, si je pa vzel nemško ženo in vzgojil pristno germanski zarod. To so bili odpadli listi in posušene veje na naSem narodnem telesu; le redko kdo ie ostal trden. A ti ljudje nam vsaj sramote niso delali. Tiho in mirno je čepel vsak za svojo uradno mizico, delal kot mravlja in samo trepetal, da ga ne vpraša kdo po narodnosti, na kar ni ve- del kaj zajecljati. V družbo ni silil, ampak držal se je lepo doma in družine in le ob nedeljah je peljal svoj zarod kam v okolico, kjer je izpil par vrčkov pive in skrivaj šepetal otrokom o svoji domovini. Po prevratu se je velik del teh ljudi vrnil v domovino. Ker so bili po večini, kakor rečeno, najboljši uradniki, so takoj zasedli važna in odlična mesta in prav je bilo tako, saj služijo sedaj svoji domovini z isto udanostjo in zvestobo, kakor so hlapčevali prej svojemu dunajskemu gospodu. Del teh je prišel kmalu tudi v Beograd, na centralna, važna in vplivna mesta in tu tiho, uda-no nadaljujejo svoje prejšnje dunajsko življenje, na škodo nikogar, le na korist kaotične naše državne uprave. Kakor nekoč na Dunaju, tako jim je tudi tu mnogo ljubše, če jih po narodnosti in veri nihče ne vpraša, bilo bi jim nerodno odgovarjati, kajti dr. Korošec je že delj časa v opoziciji, razglasili so ga za protidržaven, separatističen element in ker on zastopa precej znatno večino slovenskega naroda, so razglašeni vsi Slovenci vsaj za »nezanesljive«, zato slovensko pokoljenje takole uradniško paro le kompromitira. Zakaj se torej dotikati popolnoma zasebnih stvari in vprašanj, saj je najbolj srečen, če more nemoteno garati v korist ujedinjene domovine, k čemur on sicer ni prav nič prispeval, a končno tega zedinjenja tudi oviral ni, vsaj direktno ne. Poleg te stare, dobre in zanesljive uradniške garde so vsled pomanjkanja domačega uradništva pozvali iz pokrajin tudi precej drugih uradnikov. Tudi ti so prav dobri, sposobni in zaneljjvi uradniki. Vsak izmed njih je prišel v našo državno centralo z najboljšim namenom in najlepšimi upi, vsak se je hotel izkazati in dokiazati upravičenost kredita, ki ga v splošnem slovensko uradništvo uživa. Ze po par tednih se pa napolni tem ljudem srce z trpkimi razočaranji, v uradih postanejo apatični in edina njihova želja je, da se čim prej vrnejo v svojo domovino, kjer bi mogli med slovenskimi ljudmi, v slovenskem ozračju in v slovenskem pojmovanju javne uprave vršiti svoje službene dolžnosti. Poleg teh pa imamo tu še tretji tip uradnikov, to so oni, ki so jih privedli s seboj različni »državotvorni« politiki, da jih za strankarske zasluge tu primerno nagradijo in oni, ki se vsled svojih, doma nepriznanih in premalo cenjenih »zmožnosti« niso mogli čez noč povspeti na odlična in dobro plačana mesta, vsled česar so prišli urnih krač v Beograd, da so v vseobčem kaosu mogli v kalnem ribariti in ujeti prav čedne službice. Prerili so se do raznih sekretarskih in inšpektorskih službic, marsikdo je pa ujel tudi kako načelni-štvo, kar je gotovo še lepše in še bolj dobičkanosno. To so ljudje, kakršnih najdemo vselej in povsod dovolj; ljudje brez vsakršnih zmožnosti, koristolovci, brez karakterja in hrbtenice, ki se dvigajo in padajo s svojimi strankami, ki so neizogiben repek vsake stranke, zlasti vladnih, odnosno kakor se sedaj nazivajo »državotvomiih«. Zlasti pri nas vršijo ti ljudje v sedanjih naših razmerah zelo važno vlogo, ker so slepo orodje različnih temnih političnih voditeljev in njihovi izvršilni organi. Ker se drže naši demokratje kakor klop vladnih jasli, je seveda jasno, da pripada do malega vsa ta vrsta beograjskih slovenskih uradnikov demokratom, čeprav se izdaja tu in tam kdo. za izpremembo u. pr. za socijalista ali satnostojneža. In priznati se mora našim demokratom, da v tem pogledu niso izbirali slabo, kajti njihovi ljudje vršijo svojo misijo tu v Beogradu prav odlično, da ne uporabljamo običajne fraze, da so bolj papeški, kot papež sam. Raztreseni so tl ljudje prav po vseh resorih, ministrstvih, oddelenjih itd., od presbiroja do — no, ne vemo koga bi imenovali, pa saj — to tudi ni bistveno. Cez dan sedijo v uradih, pišejo v razne demokratske liste, preganjajo čas in »informirajo« svoje srbske tovariše o našiJi prilikah in potrebah. Opoldne se zbirajo po raznih oštarijah in restavracijah, v Triglavu, pri Zlat-nom burencu, v Slobodi itd., kjer prodajajo svojo modrost vsakemu, kdor jih hoče poslušati. Dokaautejte. da j« centralizem edini spas za državo, da bi se moralo rešiti hrvaško vprašanje » strojnicami in giljotino, da bi se moralo vzeti Slovencem vsaj za 20 let volilno pravico, ker v svoji predrzni trmoglavosti in »zarukanosti« še vedno volimo klerikalne in druge opozicijonalce mesto demokratov, da smo Slovenci vsaj pol tisočletja za luno, vsled česar se sramujejo slovenskega pokoljenja, da je edini resen slovenski Ust »Jutro«, da Slovenci in Hrvatje lahko gremo, kamor nam drago, če nismo zadovoljni z današnjim vzornim stanjem, da se moramo le srbski nesebičnosti zahvaliti, da nismo že davno poginili vsi od lakote itd. itd., kaj bi naštevali, saj poznate t« nazore dobro Iz »Njive«, — »Jutra« »Slovenskega Naroda«, ki vam jih da® na dan Oznanjajo,. le v nekoliko bon previdni obliki. .lasno je zato, da so Srbi že precej revidirali svoje prvotno mnenje o Slovencih in nas sodijo po — ekseraplfr-jih, ki smo jih poslali v Beograd. SaJ si lahko upravičeno mislijo, da smo skušali poslati sem najboljše, kar smo Imeli, tn to je potem tudi geneza Člankov a la »Robske duše«. Moj Bog, ali pride čas, ko bo naš tako težko preizkušeni narod. graditi te ljudi po njihovem za*M* nju------------? Upajmo! Dnevne vesti. Naribor. — Novi zakoni in naredbe. Uradni list . Prinaša zakon o izseljevanju in pravilnik, kako je dajati podpore in posojila čistega dobička državne razredne loterije. — Kongres živinozdravnikov bo sredi meseca aprila v Beogradu. Udeleže se ga tudi delegatje iz Češkoslovaške. — 50 semestrov študiral. Na dunajskem vseučilišču bo te dni promoviran za doktorja medicine neki štipendist naše države, ki ima za seboj 50 semestrov študija. — Iz Črnomlja v Metliko preseli v treh ! Mesecih svojo odvetniško pisarno g. dr. K. Sturm. — Društveno življenje v Jugoslaviji. Po najnovejši statistiki so v naši državi sledeča društva: 306 Sokolskih, 192 nogometnih, 14 kolesarskih, 56 lovskih, 16 atletskih, S veslalnih in plavalnih, 18 strelskih, 20 drsalnih in 4 turistična društva. — Nezgode v gozdu. V gozdu pri Vrh-nlki je padlo hlapcu Mih. Ostermanu težko deblo z voza ter mu zdrobilo obe nogi. — V Bohinju pa je zadela v gozdu delavca Petra Cvetka debela skala, ki se je privalila z gore ter mu zlomila desno nogo. — Optiraiicem se ustavijo pokojnine in Podpore. Ministrstvo za soc. politiko je odredilo, da se ustavijo pokojnine in podpore vsem osebam, ki so optiraie za tuje državljanstvo. — Mokra spomlad se nam obeta ako s* Izpolni staro vremensko prorokovanje. Včeraj je bil spominski dan 40 mučenikov, katerega dne vreme je baje merodajno za prihodnjih 40 dni. Bilo pa je včeraj zelo spremenljivo vreme med solncem in dežjem. fti In mater ustrelil. Neki .los. Olatner iz ugledne meščanske rodbine v JJsjeku je ustreli svojega očeta in mater, Ker sta ga svarila naj se poboljša. — Ljubavnu drama. V Pančevu je za-ruskega Rdečega križa dr. Kuzmin “““ vsled ljubosumnosti ženo ondotnega ^vnika dr. Sevickcga, nato pa se v svo-CIn stanovanju ustrelil. w —■ Pameina odredba. Beograjske šol-v^»v, ti so izdale prepoved za obiske šol«v 5avnib lokalov in gledališč s strani urBrt', Nadine. Učenci smejo obiskovati le Qstave, ki jih določijo šolske oblasti. ziraiK ^alogičen institut v Beogradu. Za dnvAi* novega patologičnega instituta je h en kredit 8 milijonov Din. Graničarji in cariniki. Bivši organ tinani nima težkočami in ravnotako željno pričakujejo podpore od domovine kot graški in brnski akademiki. Kosovo polje. Vsi, kateri se zanimajo za naselitev na »Kosovem polju« se uljudno vabijo na sestanek, ki se vrši dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne v restavraciji hotela Lloyd-a, kjer se bodo podajale tozadevne informacije po g. Josipu Mekiču, posestniku v Slov. Brodu. Razne tatvine. Dne 27. iebr. t. 1. je bilo Heleni Kušar iz Rožne doline ukradeno iz vrtne ograje perila v vrednosti 1200 kron. -- Z dvorišča pri Levu je bila' ukradena 800 kron vredna konjska oprema. Marija Bucik na Sv. Petra cesti je bila z umivalnika v stanovanju ukradena zlata ženska ura z verižico iz črnih koral v skupni vrednosti 4000 kron. — Preužitkarici Barbari Vrankar v Lidolu je bilo ukradeno 20 dolarjev in 200 dinarjev. Velik ljudski shod kot manifestacijo za moralni preporod prirede v nedeljo 12. tm. ob pol 10. uri dop. Ljudska univerza, Proti-tuberkulozna liga in Sveta vojska v Mariboru. Govorili bodo: docent JVlatko: Nravnost in zdravje, Jančič: Vzroki zločinstev, Tominšek: Sola in nravnes«, ravnateljica Stupca: Družina in vzgoja, dr. Fr. Kovačič: Mednarodni boj za družabni preporod. — Pričakovati je obilne udeležbe! Ljudska univerza v Mariboru. Splošni izobraževalni tečaj prične, brž ko se javi vsaj Se 20 obiskovalcev. — Prijave se sprejemajo po vsakem rednem predavanju v petkih. Na smrt obsojen je bil pred mariborsko poroto Kolomau Šandor iz Prekmurja, ki je umoril Šandorja Novaka. Struj k krojaških pomočnikov. Krojaški pomočniki so zahtevali 50 odstotkov zvišanja mezd, a ker jim mojstri niso ugodili, so pomočniki izostali od dela. kne kontrole nam piše: Resnica je, da ^ 1° graničarji več kot 350 Din mesečne ' aCe> toda plača je postranski vir, glavno .podkupnine od tihotapcev, posebno na ““lanski meji. Hot očividec vem dobro, da r® tam prav lahko spravijo cele črede konj na ?oveb čez državno mejo za par sto di-V Podkupnine. Ni čuda potem, da lahko 5*“nlčarji tako divje popivajo. Cariniki na "*keku po pol/.evsko poslujejo, ako se ko-he rnaže. Meki finančni organ, ki je do Jnnoda graničarjev zvesto čuval mejo, je Ze V začetku meseca januarja podpisal pri-■Manico za »uhvatino«, a denarja še danes “t dobil od carinarnice na Rakeku. Morda le tudi zgubila kam v gostilno. . — Ameriške novice. Obesil se je v ječi £ Red Lodgeju Fr. Goričar, ki je umoril Laturja. — Težko sta bila poškodovana v rndniku na Kly Mimi. Slovenca Anton Vidmar in Ant. Dolenc. Umrli so: v Duluthu .los. Rožič iz Rojs® vrha pr Črnomlju, na Ely Minn. Karol J^SOnc iz Roba, v Mihvaukeeju Fr. Štiglic iz H?*« grada, v Clevelandu J. Catnpa Iz 2le-®a pri Ribnici. . — Vlom. Dne 4. marca t. 1. so neznani jatovi vlomih v hišo posestnika Matije Sno-™ V Depalivasi in odnesli raznega blaga y "rednosti okrog 5000 kron. z, — Smrtnonevarna poškodbu. Gostilni- Ivan Planinc je udaril mizarskega podočniku Josipa Haleria z ročico tako inoč-“o po glavi, da ga je smrtno nevarno poškodoval. Ljubljana. * I dinar! Daruje naj vsak v soboto guedeljo za slovenske akademike v Brnu in Pragi ljubljanska porota. Tiskovna zadeva. Včeraj je predsedoval porotnemu senatu svetnik pl. Levičnih, votanta sta višji svetnik dr. Mladič in okr-sodnik K. pl. Premerstein; državno pravd-ništvo zastopa državni pravdnih Lavrenčak. Predsednik pl. LeviČnlk je v zadevi Hočevar proti odgovornemu uredniku »Sovenca« Mihi Moškercu razglasil sodbo, da se porotni senat ne, smatra pristojnega soditi o tiskovnih zadevah, za katere so pristojna redna sodišča s senati poklicnih sodnikov deželnik in okrožnih sodišč. Dr. Natlačen je priglasil ničnost. Roparski vlom na Ravberkomundi pri Postojni. Dne 10. aprila 1901 v Ostrovrhu rojeni Rudolf Porle, hlapec pri Agati Ivančič, gostilničarki pri Ravberkomandi je dobro vedel, da je imela njegova gospodinja naročeno večjo pošiljatev vina, za kar je imela pripravljen tudi potrebni denar. Porle je sklenil, da se tega denarja polasti in to je v družbi s tihotapcem Alojzijem Urbasom tudi storil. V noči 20. decembra 1921 je že proti jutru nekdo posvetil Agati Ivančič z električno lučjo v obraz. Ona se je seveda takoj zbudila in tedaj je strahoma zapazila pred seboj veliko moško postavo s krinko na obrazu. V roki je držal revolver in zakričal: »Gospa, dajte denar ali pa življenje!« Ivančičeva se je v začetku upirala, ko pa tolovaj le ni odnehal, mu je dala za vino pripravljeni znesek 3600 lir. V tem je opazila v sobi še drugega možaka. Iti se je skrival v ozadje, zato si ga ni mogla dobro ogledati. Ko sta- roparja pobasala denar, sta šla še v kuhinjo, razbila tam malo omarico in vzela iz nje 2 kg piškotov. Potem sta šla v sobo. kjer sla spali Ivančičev! hčerki in zahtevala od njih denar ter jima grozila s samokresi. Ko sta se prepričala, da deklici nimata denarja, sta odprla omaro, vzela iz nje več zlatnine in srebrnine in tri hranilne knjižice. Gospodinja je hitela v hlev, da pokliče hlapca, a njegova postelja je bila prazna. In tedaj je gostilničarka takoj zaslutila, da je vse to vprizoril hlapec Porle. Spomnila se je tudi, da je električno svetilko kupil dan prod ropom. Ob časti ropa sta v spodnjih prostorih stanovala tudi delavca Štunf in Tomčilič. Drugi dan pa sta opazila, da iima je obdolženec pokradel vso obleko in čevlje. Okoli 0. ure pa so že orožniki na Rakeku ustavili Poideta in Urbasa. a slednji jim le pobegni. Porle se je nekaj časa zvijal in zanikaval, končno pa je priznal vse. Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljeni dve glavni vprašanji, na kar je bil Rudolf Porle obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakega četrt leta in s temnico in s samotnim zaprtjem 20. decembra vsakega leta. Tatica z navade. Za prvo razpravo se je vršila druga in sicer proti 48 letni Heleni Trdina, ki se ima zagovarjati radi tatvine, ki jo je izvršila decembra lanskega leta pri poštarju Zagorjanu v Cerknici, kjer je pokradla razne obleke, perila in srebrnine v znesku nad 4000 K. Bila je že 18-krat predkaznovana in sicer 12 krat zaradi tatvine ter je obsedela že 19 let v zaporu. Ob-dolženka deloma prizna svojo krivdo, deloma pa jo negira. Senat je stavil porotnikom CelSe. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek 13. marca predava na našem ljudskem vseučilišču ob pol 20. uri strokovna učite-ljca meščanske šole Ana Zupančič o »soci-jalnem delovanju armade reševanja v Londonu«. Splošna organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Celje, ima svoj občni zbor v nedeljo 19. marca ob 9. uri dop. v hotelu »Pri kroni«. Nekatere občinske ceste v celjski okolici so v škandaloznem stanju. Tako na primer cesta, ki vodi od voglajnskega mo-stu pod hribom Sv. Jožefa, cesta pod Sta rim gradom, cesta v Cret itd. Na teh cestah morajo ljudje gaziti blato do kolen. Naj bi se tudi za te stranske ceste malo pobrigal občinski odbor celjske okoliške občine, saj se menda niso posipale že na 6 let. Na cejskem trgu so zadnje dni padla jajca od 8-9 na 4-5 K komad in jih je dovolj na razpolago. izpred celjske porote. Očeta ubil. V sredo popoldne je Sedel na .zatožni klopi obtoženec Anton Polanc iz Bučkegorce. Dne 1. iebr. 1922 popoldne je prišel Anton Polanc s svojim očetom Mihaelom Polancem od dela v gozdu domov. Radi ključa v vinski hram je med obema nastal prepir. Ze tekom tega prepira je obtoženec očeta lahko poškodoval. Tudi sestro Lucijo je tako udaril po glavi, da se je nezavestna zgrudila na tla. Druga sestra Antonija pa je vsled bratove&a divjanja odšla iz hiše. Med tem se je med obtožencem in očetom prepir vnovič pričel. Konečno je obtoženec pograbil utež in očeta udaril po glavi. Udarec mu je prebil lobanjo in raztrgal žilo, da je padel v nezavest in drugi dan umrl. Porotniki so vprašanje krivde potrdili, nakar je sodui dvor Antona Polanca obsodil na šest let težke ječe. Pisarna zu obrtno razstavo, ki se bo vršila letos v poletju v Celju, st nahaja v Strossmayerjevi ulici v Zadružni zvezi, v hiši Zvezne tiskarne. t Anton Kolenc. Včeraj je umrl v Celju po kratki, težki bolezni g. Anton Kolenc, ki je bil eden najagllnejšlh in najsposobnejših celjskili trgovcev. Njegova veletrgoviha je uspešno tekmovala z nemškimi uvoznimi in izvoznimi tvrdkami. Pokojnik, ki je bil doma iz Ljubnega v Savinski dolini, je bil vedno kremenit narodnjak in je kakor ču-jemo, zapustil znaten del svojega del svojega premoženja za narodne in dobrodelne namene. Bodi mu ohranjen blag spomin! Društvene vesti. Srečke »Kola jugoslovenskih sester« so še vedno na razpolago, dasi bo žrebanje že 30. marca t. 1. Slovenci so bili odnekdaj radodarni m usmiljenega srca. Storite tudi sedaj svojo narodno dolžnost! Pokupite srečke, kolikor jih je še, podprite kolo, ki porabi čisti dobiček izključno le v dobrotvor-ne namene. Društvo »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da bo predaval v soboto dne n. marca 1922 ob pol 21. uri v salonu hotela Lloyd g. di-. Jos. Volavšek, specljalist za pljučne bolezni, o temi: »Današnji nazori o tuberkulozi.« K obilni udeležbi vabi odbor. Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku priredi v soboto dne 11. t. m. v dvorani kamniške Čitalnice koncertni večer, združen s predavanjem o Koroški Sloveniji. Predavanje pojasnjuje 66 skioptičnih slik. Pevske točke izvaja priznani kvartet Primorje. Po sporedu bo prosta zabava. K obilni udeležbi vabi podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku. Pevsko društvo »Slavec« je pričelo zopet z rednim delovanjem in reorganizacijo pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. A. Ravnika. Pevske vaje so: za ženski zbor vsak ponedeljek ob pol 8. uri, za moški zbor pa vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Vabimo vse stare pevce in one, ki žele na novo vstopiti, da se zglase ob zgoraj navedenih dnevih v društvenih prostorih (Narodni dom, I. nadstropje, levo). Organisti-glasbeniki! Prvo zborovanje »Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo« se vrši v torek po sv. Jožefu, dne 21. marca t. 1. ob pol 9. uri zjutraj v Narodnem domu v Celju. K temu gl. zborovanju je dovoljena polovična vožnja na južni in državnih železnicah v Sloveniji v Celje in nazaj. Vsak udeležnik zborovanja se mora pri žel. blagajni in v vlaku izkazati z društveno člansko legitimacijo, katero imajo že vsi redni .Me,; 14 734-3 13-7 tt oblačno — 21 736-1 10-4 sev. zap. več. jasno — Zagreb 7 759-4 120 jugo. zap. oblačno — Beograd 7 764-5 120 jugo vzh. M — Dunaj 7 755-2 100 jug več. jasno — Innsbruck 7 7525 110 M w *— Praha 7 — — — Opomba : V L jubljani bai rometer se dviga, temperatura vis toka. Blagovolite otvoritev nove trgovine z železnino in stroji na debelo in drobno iišterič, Petan & Mer i Ljubljani, Resljeva cesta št. ZO. na znanje vzeti, katero slav. občinstvu, obrtnikom, poseb-IIf || 1’ I no trgovcem na deželi pri nakupu posebno priporočamo. KUPIM veSlo množino »Madricrs« in »Bastlnss« smrekove in jelkove deske, zdravo paralelno p r i m a blago ob progah Zidani most proti Mariboru sledečih dimenzij: »Madriers« 75/220, 77/225 mm, »Bastings« 65/180, 63/178, 63/160 mm v dolžini 4 do 12 m. Dobava do marca 1922. Ponudbe z navedbo cene, nakladalne postaje, čas dobave pod »Bois en Gros 280« na upravo »Jugoslavije«. 405 MALA HIŠICA, pritlična ali enonadstropna, v dobrem stanju, ki je stanovanje z dvema sobama in kuhinjo takoj na razpolago, po možnosti z malim vrtom, se kupi v Ljubljani ali v predmestju. Navede naj se cena. Ponudbe je poslati na upravništvo »Jugoslavije« pod »Hiša«. 419 Službe: SKLADIŠČNIKA LESNE STROKE zanesljivega išče za takojšnji nastop lesna družba »Kokra« v Kranju. 432 LOVSKI PAZNIKI. Dva lovska paznika, stroga in energična, se sprejmeta v službo. Lovišče se nahaja pri Zagrebu, v kraju železnice, po- staja istotam. Prednost imata neoženjena. Ponudbe in zahteve plač naj se vpošljejo na: St. Marjanovič, Zagreb, Rainerova ulica 17. 431 KROJAŠKE POMOČNIKE za fino, veliko delo, sprejme K. Pučnik, Sodna ulica 3. 430 VELIKA DOMAČA ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE ZA ZAGREB: 1.) predstojnika za požarni in življen-ski zavarovalni oddelek, 2.) šefa za knjigovodstvo, 3.) jedno strojepisko in stenotipistinjo za nemški jezik. Ponudbe pod »Zagreb« na upravništvo tega lista. 427 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za veliko delo, I. razred, potrebujem takoj. Franc Malls, dipL krojač, Tržaška cesta 29. 423 KROJAŠKI POMOČNIK za fino delo na dom se išče. Naslov v upravi 406 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 20 let star, bi rad preme-njal sulžbo, najrajši na deželi v večjo trgovino. Cenj. ponudbe pod »Stanko« na upravništvo tega lista. 408 PRODAJALKA . prvovrstna moč za trgovino 7- blagom se sprejme pri Karol Sima v ^ čanah. Razno: DAMSKE KOSTUME IN OBLEKE ZA GOSPODE izdeluje v najkrajšem času S. Selenburgova ulica 6. Cena za kostum obleke od 800 K naprej. PRODAJALNIŠK1 LOKAL se odda takoj ali s 1. majem na Polia,'s^ cesti v Ljubljani Naslov pove up ^ lista. Podružnica Ljublfanske kreditne banke v Celju javlja s tem žalostno vest, daje njen prezasluženi predstojnik gospod flnton Kolenc veletržec v Celju danes dne 10. t. m. ob pol 3. uri zjutraj umrl. V pokojniku je izgubil naš zavcd požrtvovalnega in zvestega sodelavca. Čast njegovemu spominu! V Celju, dne 10. marca 1922. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju. V imenu vseh sorodnikov naznanjam Žalostno vest, da je umrl danes dne 10. marca ob pol 3 uri zjutraj po kratki, težki bolezni gospod Anton Kolenc veletržec v Celju Zasnival je večno, sladko spanje naš dobri, nepozabni pokojnik. Ohranite mu lep spomin vsi, ki ste ga poznali in radi imeli. Pogreb se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na Okoliško pokopališče. V Celju, dne 10. marca 1922. Marija kopušar. (tkivni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*, Tiska »Zvezna tiskarna« v Uu! Dijani. Iva minila liro dobro vpeljana pri vsakovrstnih trgovcih v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Slavoniji, iščeta zastopstva proti proviziji od prvorazrednih trgovskih hiš in tovarn. Cenjene ponudbe na „Ladri“, Osijek I, :: Kokotova ulica br. 74. :: s tremi hišami, vsem gospodarskim poslopjem, 2 vinograda, gozd, travniki in njive, skupaj 36 oralov. Vse v najboljšem stanju. Stanovanje takoj na razpolago. Oddaljeno pol ure od postaje Celje. Vpraša se pri podružnici ^Jugoslavije" v Celju. POZOR! Najcenejše in najhvaležnejše darlj* naiSm malim je: Mol zverinjak ; knjiga s 45 slikami in k tem spadaj®’ čini besedilom, za pouk in kratek K 20 - Moli liubiki Živalske slike za naše malčke na trda® močno vezanem kartonu K 32'"" Mladi slikar , 10 tiskanih predlog za pobarvan)« akvarel - barvami ali pastel - barvni* { K 12- ' »Crnlpeter", staroznana, vesela dr* žabna igra za zimske večere. 1 'Sr* K 8-- Vse se dob! v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg ? Graclbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 s* priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ZIDANO POSLOPJE (v ploščini od 200 m2 dalje) ki se da preurediti za mehan. delavnico mr SE IŠČE za nakup ali pa proti dobri najemnini v sredin! mesta ali tudi okolici. Ponudbe pod „Mehanična delavnica” na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Bukove, smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah l%f A M Qirl/a tovarna parket in parna IvClU vi5liCl; • • • • • žaga • • • • • Ljubljana, Melelk°,a »'• t Dne 16. marca 1922 ob 10. uri se vrši na veleposestvu Hotemež pri Radečah-Zidanimost ustmena prostovoljna lavna dražba za sledeči les: 3000 plm borovega lesa na štoru 2000 plm bukovega lesa na štoru 1000 plm kostanjevega lesa na štoru 6000 metrov drv za kurjavo, 80 % do 90 % bukovega lesa, sečnja takoj 1922, izvoz do 31. decembra 1923. Zdražitelj lahko vzame le ene vrste ali eno množino zgoraj omenjenega lesa. Zdražitelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri upravi veleposestva Hotemež 10 % vzklicne cene kot varščino, katera ostane pri upravi do končnega spravila lesa iz gozda. Družbeni in nadaljni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi veleposestva Hotemež. Gozdna uprava Hotemež, dne 6. marca 1922. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše iskreno ljubljene soproge in matere Marije Rus! »«. Kovačič 4 M izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno veleč, duhovščini, rudniškemu urad-ništvu, požarni brambi, orlom in orlicam, darovalcem vencev in šopkov, za časteče spremstvo na njeni zadnji poti najsrčnejšo zahvalo. Rajhenburg, dne 9. marca 1922. Rodbina Kosi.