STRAN 18
ŠTEVILKA
LETOXLVI,4. APftll /0\4 CENA 1.60 EUR
naroČila kurilnega olja
tel. 03 891 56 11
Na Golteh tokrat nič novega, saj so smučali po starem
STRAN 27
BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
Oglasi
2 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Projekt Letošč na hladnem.................................4
Posvet zaščite in reševanja:
Delovno srečanje
zaznamovala pestra razprava..........................4
Očiščevalne akcije:
Očiščen zgornji del doline......................................5
Tretja stran
Poplavna varnost v Lučah:
Jez ni zdržal prve narasle vode........................5
Intervju:
Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d.....6
Jožefa Poznič:
Najstarejša gornjegrajska
občanka s posluhom za poezijo................... 11
(ŠS)
*> .■> v
w
¡L
! -
Center Rinka Solčava:
Portreti alpinistov in domačinov
na ogled do sredine aprila...............................19
Atletinja Maja Mihelinec:
Želi si na olimpijske igre v Rio de Janeiro leta 2016................................19
DP v namiznem tenisu:
Oskar Rosc v
tekmovanju dvojic osvojil bron.......................27
Oskrba s pitno vodo ne more (beri: ne sme) biti tržna dejavnost
Vsaka sodobna država ima tri infrastrukturne mreže, ki so vitalnega pomena za njeno normalno delovanje: cestno in železniško omrežje kot neke vrste krvni obtok, elektro omrežje kot živčevje in vodovodno omrežje kot limfni sistem. Vsi ti sistemi se zaradi svoje obsežnosti gradijo skozi desetletja z denarjem državljanov, zato jih praviloma upravljajo javna oziroma državna podjetja.
Upravljanje z vodovodom je tipični monopol, saj nobena vodovodna družba na svetu ne more delovati na tržnih načelih. V vsako hišo ali stanovanje vodi le ena vodovodna cev. Kako naj bi nekdo investiral v konkurenčno omrežje? V po-štev pride le prevzem vloge upravljavca že obstoječega sistema.
Zdaj pa si zamislite, da se cena pitne vode trikratno poveča, da vam prepovedo uporabo lastnega vodnjaka in da ne smete zajemati deževnice. Nepojmljivo? V današnjih razmerah morda res, toda točno to bi se lahko zgodilo, če bi dopustili privatizacijo vodnih virov, kar je želja Evropske komisije.
»Liberalizacijo« oskrbe s pitno vodo so z birokratskim leporečjem »zavili« v razvoj in modernizacijo javnih storitev ter krepitev evropskega notranjega trga, spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Ob tem pa je vsakemu, ki se za hip posveti temu vprašanju, jasno, da bi vodovodi postali vir nepredsta-
vljivih dobičkov korporacij, če bi vodo iz pip začeli obravnavati kot vsako drugo blago na trgu.
Tudi scenarij je že znan. Vse občine naj bi objavile razpise za podelitev koncesije za vodovode v Uradnem listu EU. Korporacije bi ogledale seznam in izbrale najprimernejše »tarče«. Sledila bi ponudba z najnižjo ceno, ki bi eliminirala domačo konkurenco, nadaljevanje pa je logično: monopolni položaj, skokovite podražitve pitne vode, nič vlaganj v omrežje in verjetno zaradi slednjega tudi vse bolj klorirana voda. Po desetletjih brez vzdrževanja bi vodovodno omrežje puščalo na vseh koncih in lokalna skupnost bi bila zaradi zagotavljanja pitne vode prisiljena svoj nekdanji vodovod odkupiti nazaj ter investirati veliko davkoplačevalskega denarja v obnovo razpadajočega sistema.
O aktualni problematiki oskrbe s pitno vodo v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline pišemo v tokratni temi tedna, saj se projekt obnove (za naše razmere) velikega vodovodnega sistema vleče nepričakovano dolgo. V prihodnjih sedmih letih bo imela Slovenija za razvoj podeželja iz proračuna EU na voljo 1,1 milijarde evrov. Upajmo, da bo občinam uspelo delček te pogače pridobiti tudi za omenjeni projekt.
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 14, 4. april 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
3
Tema tedna, Aktualno
PROJEKT LETOSC NA HLADNEM
Voda teče naprej, vodni projekt pa stoji
Zaradi dotrajanosti vodovodne napeljave v občinah Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje so se pred časom te občine odločile, da poskrbijo za obnovo. V majhnem delu sta se projektu priključili še občini Ljubno in Gornji Grad. Lani so se v Mozirju pričeli dogovori glede trase gradnje vodovodnega omrežja, zbiranja soglasij za služnost in priprava dokumentacije.
Občina Mozirje je prevzela vodenje projekta. Župan Ivan Suhover-šnik je povedal, da so računali na to, da bodo projekt prijavili na razpis za sredstva iz kohezijskih skladov, a se zaradi odlašanja v Občini Rečica trenutno nič ne dogaja in projekt stoji. Načrti, da bo gradnja stekla kmalu, se ne uresničujejo.
V NOVEM OBDOBJU FINANČNE PERSPEKTIVE RAZPISA ŠE NI BILO
Mozirska občina je lani pridobila večino soglasij za služnost, trasa, kakršno so zarisali projektanti, jim je ustrezala, upali so na sko-
rajšnji razpis, a zadeve niso stekle, kot so načrtovali. Občina Rečica je zahtevala, da projektant pripravi vsaj tri predloge trase, na osnovi katerih bi se odločili za tisto, ki bi tudi njim odgovarjala. Župan Vinko Jeraj je povedal, da je projektant svoje delo opravil in da bodo še v tem mesecu skupaj z njim in direktorjem Komunale Mozirje Andrejem Ermencem preučili vse tri in se odločili, katera je zanje najustreznejša. Šele potem lahko pričnejo z aktivnostmi v zvezi s pridobivanjem služnosti.
Kar se tiče razpisa za sofinanciranje projekta s sredstvi kohezij-skega sklada, ni po mnenju Jeraja še nič zamujeno. Sredstva, na katera je računala Občina Mozirje, so res bila, a tudi, če bi imeli pripravljeno vso dokumentacijo, projekta ne bi mogli zaključiti v tako kratkem roku. V novem obdobju finančne perspektive od leta 2014-2020 pa razpisa še ni bilo. Jeraj je zagotovil, da bodo po odločitvi o trasi pričeli s
Ivan Suhoveršnik: »Za nadaljevanje projekta je potrebna uskladitev trase, Občina Rečica ob Savinji pa mora pridobiti še služnosti. Dela je veliko, a lahko le čakamo na odločitve na Rečici.« (Foto: Štefka Sem)
pridobivanjem potrebne dokumentacije za projekt.
ČAKAJO NA ODLOČITEV REČIŠKE OBČINE
Na mozirski Komunali so se po besedah Andreja Ermenca zelo angažirali in občinam pripravili vse potrebne podatke. Na Rečici so na željo občine še posebej pripravili in predstavili oskrbo z vodo na njihovem območju. Sedaj čakajo na odločitev rečiške občine glede trase.
Druge možnosti, kot gradnja vodovodnega sistema, tako rekoč ni, saj so izgube zaradi dotrajanosti starega sistema prevelike, meni Er-menc. V lanskem letu je bila namreč Komunala prisiljena uvesti varčevalne ukrepe pri porabi vode, nekaj zaradi izgub, nekaj zaradi velike porabe. V kolikor se bodo na Rečici odločili za drugo traso, kot je bila predlagana doslej, se bodo morale s tem strinjati tudi druge občine, ki so vključene v projekt, je zaključil Ermenc.
Štefka Sem
POSVET ZAŠČITE IN REŠEVANJA
Delovno srečanje zaznamovala pestra razprava
Slavko Bric (desno) je povedal, da je nekatere zaplete mogoče odpraviti s tem, da se postopke dogovori na srečanjih, preden so potrebne intervencije in sanacije. Levo: generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But (Foto: Marija Lebar)
Na pobudo poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) Slavka Brica in v soorga-nizaciji Občine Nazarje je 19. marca v Jakijevi hiši v Nazarjah potekal posvet s področja zaščite in reševanja. Na njem so govorili o velikih naravnih nesrečah, kakršen je bil nedavni žledolom, in o delovanju vseh odgovornih služb ter organizacij ob takih pojavih. Posveta se je udeležil tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But in Silvester Šrinf, vodja celjske izpostave te organizacije.
Slavko Bric je povedal, da se naravne nesreče dogajajo vse pogosteje, zato bo delovanje in sodelovanje čedalje bolj nujno, da pa bo lahko uspešno, mora biti usklajeno. Nekatere zaplete je mogoče odpraviti s tem, da se postopke dogovori na srečanjih, preden so potrebne intervencije in sanacije.
Darko But: »Vsaka naravna nesreča je različna od druge, nekatere dogodke pa je mogoče predvi-
deti glede na specifiko posamezne občine, zato je treba izdelati oceno ogroženosti posameznega območja. Za aktiviranje v velikih izrednih dogodkih je zadolžen župan, ki ima zato na voljo štab civilne zaščite in gasilce ... Kakšni so kora-
ki pri vpoklicu in izvedbi intervencije in kasneje sanacije, morajo imeti občine zapisano v svojih varnostnih načrtih.«
Kar nekaj vprašanj so prisotni naslovili na Buta, tudi o težavah z vnosom podatkov o škodi v aplika-
cijo Ajda. Zanimalo jih je, kdaj lahko pričakujejo povrnitev sredstev za intervencijo v žledolomu. But je pojasnil, da s tem podatkom še ne razpolaga.
V razpravi se je izkazalo, da so bile težave v zadnjih naravnih nesrečah predvsem v telekomunikacijah. Zato sta Božo Križnik iz GZ ZSD in Gregor Križnik z regijskega centra za obveščanje nakazala možnosti za izboljšanje komunikacijskega sistema preko radijskih zvez ter sistema ZARE in ZARE-PLUS. Potrebna sta tudi aktiva-cija radioamaterjev po posameznih območjih in dežurstva v gasilskih domovih.
Silvester Šrimf je predstavil, katere konkretne predpise in dokumente s področja zaščite in reševanja morajo še sprejeti posamezne zgornjesavinjske občine. Udeleženci so sklenili, da se bodo na podobnih srečanjih dobivali vsaj enkrat letno.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Aktualno
OČIŠČEVALNE AKCIJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Očiščen zgornji del doline
Od dneva voda v marcu do svetovnega dneva Zemlje v aprilu potekajo čistilne akcije po vsej Sloveniji. Letošnjim organizatorjem Ekologi brez meja in Turistični zvezi Slovenije so se pridružili številni organizatorji na lokalnem nivoju. V soboto so rokave zavihali tudi v Solčavi, Lučah in na Ljubnem ob Savinji ter se lotili čiščenja sprehajalnih poti, rek, cest in urbanih naselij.
V občini Ljubno so v sodelovanju s TIC in Turističnim društvom Naš kraj po besedah predsednika društva Radenka Tešanovica očistili celotno območje občine. V ak-
HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI
Dovolj preigravanja in odlašanja!
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v torek pripravila sestanek z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom. Srečanja so se udeležili predstavniki tukajšnjega gospodarstva, ki je zaradi slabih cest najbolj prizadeto, in lokalnih skupnosti ter trije poslanci v državnem zboru.
Od ministra oziroma od vlade so
V Solčavi so udeleženci sobotne akcije čistili bregove Savinje in sprehajalne poti.
cijo se je vključilo več kot 200 prostovoljcev iz društev v občini, ki so odstranjevali odpadke s sprehajalnih poti, obrežij reke Savinje in njenih pritokov.
Tudi v Lučah so se ob pomoči občine v čistilno akcijo vključila nekatera društva in posamezniki ter osnovna šola. Koordinator je bila letos
udeleženci zahtevali, naj se končno določi trasa za umestitev 3. razvojne osi. Minister Omerzel je povedal, da je s stališča infrastruk-turnega ministrstva najprimernejša optimizirana trasa F 2-2 (Velenje- Šentrupert). Več o srečanju bomo pisali v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
predstavnica TIC Luče Aneta Šiljar.
Ob organizatorju Občini Solčava je izvedbo čiščenja domače občine ob pomoči društev izvedel Center Rinka. Po besedah predstavnice koordinatorja Darje Knez so očistili bregove Savinje in sprehajalne poti.
Medtem ko se v rečiški občini po besedah župana Vinka Jeraja za čistilno akcijo niso odločili, so v gor-njegrajski po besedah direktorice občinske uprave Jožice Rihter k delu pristopila društva, posamezniki, osnovna šola in komunala že sredi marca. Očistili so gozdne in druge sprehajalne poti ter obrežje rek.
V	Nazarjah bodo za lepši izgled kraja po besedah županje Majde Podkrižnik poskrbeli 5. aprila v okviru akcije Dan za spremembe.
V	Mozirju si bodo za urejanje okolice, kot je povedala predstavnica tamkajšnjega turističnega društva Mojca Finkšt, vzeli čas ves teden, in sicer med 7. in 14. aprilom.
Marija Šukalo
DAVEK NA NEPREMIČNINE RAZVELJAVLJEN
V uporabi ostajajo stare dajatve
POPLAVNA VARNOST V LUČAH
Jez ni zdržal prve narasle vode
Nedavno so krajani v Lučah opazili, da je Savinja v zadnjem, običajnem deževju, spodkopala novi jez pod mostom v Lučah. Jez je bil zgrajen lani v okviru prve faze poplavne ureditve kraja. Namesto, da bi se reka prelivala preko lese-
nega jezu, je predrla podlago pod njim. V naslednjih številkah Savinjskih novic bomo pisali o tem, kako se je to lahko zgodilo, kaj so dejali pristojni in odgovorni ter kakšna bo sanacija.
Marija Lebar
Namesto, da bi Savinja tekla preko jezu, si je skopala pot pod njim.
V petek, 28. marca, so ustavni sodniki razglasili, da so sklenili razveljaviti zakon o davku na nepremičnine, za katerega je državni zbor na predlog vlade glasoval 29. novembra 2013. Občine lahko tako spet uporabljajo stare dajatve, torej stavbno nadomestilo, davek na premoženje iz zakona o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste.
ZAKONI V NESKLADJU Z USTAVO
Postopek za oceno ustavnosti je bil sprožen na zahtevo skupine poslank in poslancev državnega zbora, državnega sveta, Mestne občine Koper, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter na pobudo Občine Rogašovci. Po končanem postopku so ustavni sodniki sporočili, da je zakon o davku na nepremičnine v celoti v neskladju z ustavo, zakon o množičnem vrednotenju pa je v nasprotju z ustavo v delu, ki se nanaša na obdavčitev z davkom na nepremič-
nine. Posledično je tako neveljavna tudi novela zakona o davku na nepremičnine, za katero je državni zbor glasoval pred kratkim. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno v sestavi devetih sodnic in sodnikov.
DO DENARJA Z DVIGOM DDV?
Z razveljavljenjem nepremičninskega davka je država ostala brez predvidenih 200 milijonov evrov, ki bi jih dobila s pobiranjem davka. Izpad velikanske vsote, ki je bila že del letošnjega proračuna, prinaša vladi velike težave. Minister za finance Uroš Čufer je zato predlagal dvig davčne stopnje, in sicer bi zgornjo mejo DDV-ja dvignili za dve odstotni točki, spodnjo pa za pol. A izvršilni odbor Državljanske liste je sklenil, da tega ukrepa stranka ne bo podprla. Namesto tega predlagajo zmanjšanje javne porabe, z novim letom pa uvedbo davčne blagajne.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 5
Intervju
»Skrajni čas je, da postanemo Slovenci bolj dobronamerni ...«
Jože Mermal (Fotodokumentacija GZS)
Ljubljanska družba BTC letos praznuje 60-letnico. V tem času je postala dinamična, odprta, sodobna in uspešna gospodarska družba, ki se ponaša z enim največjih evropskih nakupovalnih, zabaviščnih in rekreativnih središč - BTC Cityjem, ki ga letno obišče 21 milijonov ljudi. Družbo BTC že 21 let vodi Jože Mermal, ki kljub delu in življenju v Ljubljani ostaja zaprisežen Ljubenec.
-	V začetku marca ste prejeli prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke, za katero vam sodelavci in bralci Savinjskih novic iskreno čestitamo. Verjetno so se medtem vtisi po praznovanju že uredili. Kako ste doživeli to čast in kakšen pomen pripisujete tej nagradi?
Hvala lepa za čestitke. Nagrado GZS sem prejel po dveh desetletjih vodenja BTC, kar pomeni, da imam za sabo res kar bogato »kilometrino«. V obdobju od leta 1997, ko sem prejel nagrado Združenja Manager za managerja leta, sem dokazal, da je mogoče z dobrim delom, pravo vizijo, kakovostnim poslovnim načrtom in odlično ekipo sodelavcev konstantno napredovati in imeti vzdržen dolgoročni razvoj. Na podelitvi nagrad GZS v dvorani Cankarjevega doma sem posebej poudaril, da je to nagrada celotnemu kolektivu, kajti, če vodiš veliko slovensko podjetje, si samo v vlogi voditelja, ki mora dajati smer, brez usposobljene ekipe pa ni mogoče napredovati.
-	Družba BTC letos praznuje 60. obletnico, dobro tretjino tega obdobja ste na čelu podje-
JOŽE MERMAL, PREDSEDNIK UPRAVE BTC D.D.
tja vi. Kakšno je vaše razmišljanje ob tem jubileju?
V BTC sem zaposlen že 35 let. Pred tremi desetletji in pol sem prišel v urejeno podjetje Javna skladišča, ki je bilo takrat zelo uspešno na področju skladiščno pretovorne dejavnosti. V bivši državi Jugoslaviji smo bili vodilni v svoji dejavnosti in tudi v evropskem merilu smo bili najmočnejši kopenski terminal. Imeli smo bogato tradicijo in znanje. Prvi generalni direktor našega podjetja, g. Jože Borštnar, je za te izjemne rezultate leta 1979 prejel nagrado gospodarske zbornice, njegovo delo pa je nadaljeval g. Vlado Zlobko.
Z osamosvojitvijo Slovenije so se pogoji gospodarjenja zaradi padca ekonomije obsega za nas izrazito poslabšali. Naše podjetje je bilo bistveno predimenzionirano za tako skrčeno gospodarsko okolje. Soočeni smo bili z vprašanjem, ali izpeljati korenito prestrukturiranje ali pa vztrajati v obstoječem poslu in ga zmanjšati za 80 odstotkov. Obstajala je tudi alternativa, da celotno družbo prepustimo Mestni občini Ljubljana.
- To je bil potemtakem eden izmed ključnih mejnikov razvoja BTC. Ali lahko po letu 1993, ko ste prevzeli vodenje družbe, izpostavite še kakšen podobno pomemben mejnik, ki je pripomogel k temu, da je danes BTC tako uspešno podjetje?
Da smo sploh lahko šli v tako korenito spremembo in poslovno preobrazbo, je bilo odločilno, da smo imeli v tej hiši dovolj širine v razmišljanju, da smo poznali sodobne trende v Zahodni Evropi, kateri smo se želeli čim prej pridružiti, in da smo zaznali tržne niše, ki še niso bile zasedene in so predstavljale priložnosti za domače in tuje vlagatelje.
»Na podelitvi nagrad GZS v dvorani Cankarjevega doma sem posebej poudaril, da je to nagrada celotnemu kolektivu, kajti, če vodiš veliko slovensko podjetje, si samo v vlogi voditelja, ki mora dajati smer, brez usposobljene ekipe pa ni mogoče napredovati.«
Prepoznali smo priložnost, da na obrobju mesta Ljubljane, kot je to urejeno v velikih prestolnicah po svetu, v bližini avtocest in mestnih obvoznic, uredimo sodobno nakupovalno središče. To je v praksi pomenilo ambicijo, da s konkurenčno trgovsko ponudbo spremenimo dotedanje nakupovalne navade Slovencev, ki so veliko izdel-
kov kupovali v Avstriji, Italiji in Nemčiji.
Naša odločitev je bila pomembna tudi z vidika nacionalne ekonomije, katere ni mogoče graditi, brez da bi domača potrošnja pretežno potekala v matični deželi. Uspelo nam je, Slovenci smo začeli z rastjo slovenske trgovine znova več kupovati doma in s tem se je polnil tudi slovenski državni proračun. To je bil strateški moment, da smo lahko šli v novo smer. Leta 1997 smo si zastavili cilj, da zgradimo poslovno-nakupovalno mesto. Ta zgodba je aktualna še danes; na obrobju starega mesta raste novo mesto, ki se vsebinsko in na drugih področjih prepleta in dopolnjuje s starim historičnim mestom. Zdaj iščemo oblike, kako ta dva središča med sabo še bolj komunikacijsko povezati.
- BTC že ima oblikovano strategijo razvoja do leta 2020. Kaj ste zapisali vanjo in ali je danes glede na vse hitrejše družbene ter poslovne spremembe sploh mogoče realno planirati toliko vnaprej?
Res ni enostavno pogledati v prihodnost. Prihodnost nas vedno nekoliko bega, včasih se je celo bojimo, kajti srečujemo se z negotovostjo, z visokimi, vsako leto višjimi tveganji. To so dej-
»Ker smo želeli postati na tem področju mednarodno prepoznavni, letos organiziramo v Ljubljani svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo. Šest let smo delali na projektu ženske kolesarske ekipe, ki je sedaj prišla do profesionalnega statusa.«
siva, vendar uspešnega voditeljstva ni brez vsaj minimalnega razumevanja dolgoročnih smeri razvoja, tako na globalnem kot na nacionalnem in panožnem nivoju. Trasirati pot za pet, šest let vnaprej ni enostavno, vendar drugih možnosti v managementu nimamo. Treba je trasirati smer, seveda pa lahko kasneje prihaja do določenih odklonov. Važni so strateški stebri, strateške programske usmeritve, kje vidi gospodarska družba svojo prihodnost - v katerih nišah in katerih programih. Pomembno je spremljati in razumeti družbena dogajanja v Evropi in domovini ter oceniti, kakšne bodo spremembe življenjskih navad državljanov. Na tej osnovi je treba predvideti usmeritve, ki so sprejemljive in izvedljive tudi za naše poslovne partnerje in potrošnike.
- Družba BTC se vse bolj angažira tudi pri organizaciji velikih mednarodnih dogodkov, preko katerih krepi svojo družbeno odgovornost.
6 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Intervju
Tudi pri tem dosega odlične rezultate, kar dokazuje evropska nagrada družbeno odgovornih praks za projekt »BTC City in smučarski skoki«. Kakšni so vaši načrti na tem področju?
V minulih dneh smo na tem področju naredili nov preboj in v Ljubljani ustanovili prvo profesionalno žensko kolesarsko ekipo v zgodovini Slovenije. To seveda ni naključje, kajti v kolesarstvo smo tesno vpeti že več kot deset let. V BTC City smo pripeljali start in cilje kolesarskega maratona Franja in iz tega naredili festival kolesarstva, ki traja tri dni. Ker smo želeli postati na tem področju mednarodno prepoznavni, letos organiziramo v Ljubljani svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo. Šest let smo delali na projektu ženske kolesarske ekipe, ki je sedaj prišla do profesionalnega statusa.
Če si neposredno vpet v posamezno športno panogo, lažje razumeš njeno poslanstvo oziroma poslanstvo ljudi, ki se ukvarjajo z njo. Če pogledamo kolesarstvo: v Sloveniji kolesari okrog 350 tisoč ljudi, trendi za prihodnje obdobje pa napovedujejo, da jih bo kolesarilo še več, sploh v mestih, kjer postaja zelo aktualno urbano kolesarstvo. Razvijata se tudi cestno in gorsko kolesarstvo.
Podobno je pri smučarskih skokih. Če ne bi bili že dvajset let vpeti v to športno panogo preko smučarskega kluba Ljubno ob Savinji, potem verjetno skokov ne bi dovolj razumeli; ne jaz sam in ne moji kolegi. Ker pa smo dvajset let aktivno sodelovali kot partnerji tudi pri gradnji športne infrastrukture na Ljubnem, imamo do te panoge danes drugačen odnos.
Eno je biti klasični sponzor, ko sodeluješ samo s finančno podporo in pričakuješ čim večji učinek preko TV prenosov ali drugih oblik oglaševanja, drugo pa je partnerstvo. Partnerstvo prinese večjo kvaliteto, boljše rezultate, tudi odnosi med pokrovitelji, klubi, športniki, športnimi delavci in funkcionarji so bistveno bolj pristni. Na tej osnovi je zrasel projekt, za katerega smo prejeli tako eminentno priznanje, ki ste ga omenili.
- Zelo malo je Zgornjesavinjčanov, ki ne živijo v domači dolini in so tako zvesti svojemu rodnemu kraju kot vi. Ste se zaradi tega kadarkoli znašli v neprijetnem položaju?
»Partnerstvo prinese večjo kvaliteto, boljše rezultate, tudi odnosi med pokrovitelji, klubi, športniki, športnimi delavci in funkcionarji so bistveno bolj pristni. Na tej osnovi je zrasel projekt, za katerega smo prejeli tako eminentno priznanje, ki ste ga omenili.«
Ni se enostavno lotevati takšnih družbeno odgovornih projektov, zlasti če potekajo v okolju, kjer sem preživel svoje otroštvo. Najprej smo se morali v hiši dogovoriti, da bomo sploh sodelovali z večjimi finančnimi sredstvi v tem kraju oziroma regiji. Ko sem predstavil, da gre za dolgoročno sodelovanje, tako s klubom kot z občino,
je bilo več razumevanja in zadeve so stekle. Se pa včasih pojavijo očitki tudi v domačem kraju, češ, zakaj spodbujate ravno ta projekt, zakaj ne nekaj drugega. Tudi marsikje drugje smo pomagali, tako pri razvoju infrastrukture kot določenim društvom.
Včasih so pričakovanja nerealno visoka, ker smo Slovenci kar nekako navajeni, da če dobimo nekaj, potem želimo še več in več. To je napaka, premalo je hvaležnosti med nami. Če so pričakovanja prevelika, se običajno partnerji umaknejo, ker jim kaj drugega niti ne preostane, in to ni dobro.
- Spominjam se enega izmed najinih razgovorov pred dobrim desetletjem. Takrat ste napovedali, da se bo Zgornja Savinjska dolina v naslednjih letih začela hitreje spreminjati. In se je res - vendar v nasprotni smeri razvoja, kar verjetno niste imeli v mislih. Kje kot neobremenjen opazovalec in hkrati uspešen gospodarstvenik vidite glavne razloge, da z izjemo nekaj podjetij nazadujemo?
Vedno je pomembno, kakšne poslovne cilje si postavimo, koliko smo pri tem realno ambiciozni in s kom bomo delali. Če gledamo na primer BTC, mi smo imeli v tem času za preko 200 milijonov naložb, zamenjali smo kar nekaj manage-menta, ga tudi pomladili, se nekaterim zahvalili za sodelovanje, in to vse s ciljem, da smo nadaljevali z začrtanim razvojem.
»Včasih je bilo v dolini več velikih gospodarskih družb, ki so nujno potrebne, kajti zgolj z malim gospodarstvom dolina ne more zacveteti. Gospodarskega povezovanja je prav gotovo premalo.«
Če v tem času gledam Zgornjo Savinjsko dolino, jo vidim preveč razdrobljeno v tem smislu, da se občine ukvarjajo predvsem s komunalno infrastrukturo, za kar so sicer res zadolžene, vendar se pozablja na to, kdo bo poganjal gospodarsko aktivnost. Imamo par svetlih izjem, kot sta KLS in BSH, potem pa se, če gledamo iz ljubljanske perspektive, kar neha.
Včasih je bilo v dolini več velikih gospodarskih družb, ki so nujno potrebne, kajti zgolj z malim gospodarstvom dolina ne more zacveteti. Gospodarskega povezovanja je prav gotovo premalo. Tu smo padli na izpitu, ne samo v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi v Sloveniji, saj smo pozabili na gospodarsko aktivnost in se ukvarjali pretežno le z aktualno politiko. Toda dejstvo je, da lahko samo močno gospodarstvo povzroči spremembe in da je to pogoj, da gremo naprej v smeri sodobne, napredne nacije. Če takšnega razmišljanja ne bo, bomo imeli dolgoročno še vedno težave.
- Na Ljubnem ob Savinji bo, tudi z vašo pomočjo, zrasel sodoben športni center za smučarske skoke, ki naj bi postal nekakšna Planica za ženske. Kako vi gledate na ta projekt in kakšno vlogo mu pripisujete?
S tem projektom sedaj kandidiramo za evropska sredstva, s katerimi bomo financirali razširitev in povečavo obstoječe skakalne naprave. Lani smo postali nacionalni športni panožni skakalni center za ženske, kar je izredno pomembno. S tem smo dobili možnost posodobitve skakalnih naprav in arene v izteku, ki se mora tudi postopoma izboljšati. Čez kakšen mesec ali dva bomo videli, ali bo lahko ta projekt stekel že konec tega leta, kar bi bilo zelo pomembno za organizacijo tekem svetovnega pokala.
Pogovarjamo se, da bi poleg zimske tekme kandidirali še za tekmo svetovnega pokala v letni sezoni. To pomeni, da bi sezono podaljšali v skakalnem smislu skoraj na dvanajst mese-
( -
»Lani smo postali nacionalni športni pa-
nožni skakalni center za ženske, kar je izredno pomembno. S tem smo dobili možnost posodobitve skakalnih naprav in arene v izteku, ki se mora tudi postopoma izboljšati.«
cev. Sočasno se bi morala izboljšati tudi turistična ponudba v Zgornji Savinjski dolini, ne samo na Ljubnem.
Če pogledamo, kje je bila Kranjska Gora pred štiridesetimi, petdesetimi leti, ugotovimo, kaj je tej regiji prinesel svetovni pokal v alpskem smučanju. Nekaj podobnega lahko vidimo tudi na Pohorju. To so dejstva, ki jih bo treba v dolini prepoznati, saj je turizem vsekakor ena izmed najbolj perspektivnih gospodarskih panog. Vzporedno s tem vidim tudi možnosti na področju traj-nostnega razvoja, na področju ekologije in na področju kmetijstva ter gozdarstva. Vse te panoge bi se lahko začele že sedaj med seboj bolj povezovati in bi s tem lahko prišli do višje dodane vrednosti. Zahtevnejši projekti privabljajo zahtevnejše goste, ki pa so praviloma večji potrošniki.
- Slovenski šport na klubskem in reprezentančnem nivoju se sooča z vedno manj finančnimi sredstvi, kar se že pozna tudi pri rezultatih. Kako ta negativni trend obrniti navzgor?
Postavlja se temeljno vprašanje, katere športne panoge bomo sistemsko spodbujali v Sloveniji. Sploh v času recesije je treba biti racionalen in skušati z manjšimi sredstvi dosegati enake rezultate, ali pa javno povedati, da začasno ni mogoče namenjati tolikšnih finančnih sredstev za posamezno panogo ali klub. Treba se je tudi prilagajati trendom, kajti določene discipline so v določenem obdobju bolj aktualne kot druge.
Ko sva prej govorila o kolesarstvu, ta panoga je v strašnem globalnem vzponu, ne samo pri nas ali v Evropi, poleg tega predstavlja šest odstotkov športne industrije. Z vidika BTC to predstavlja velike priložnosti, zato pa smo tako močno vpeti v maraton in žensko kolesarsko ekipo, kajti vse je treba presojati tudi z vidika množičnosti. V svetovnem pokalu bo devet prenosov kolesarskih tekem, kar bo imelo brez dvoma do-
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 7
Intervju, Organizacije
daten učinek na popularizacijo kolesarstva.
Naša naloga je, da se prilagajamo trendom. Vsakih par let odkrijemo kakšno novo tržno nišo, novo smer, medtem ko aktivnosti na nekaterih področjih zmanjšujemo. Trenutno ne povečujemo več obsega trgovskih površin, saj je v Sloveniji trgovinska dejavnost že »pregreta«. Na območje BTC želimo pripeljati le še nekaj programov, ki jih trenutno pri nas ni, kot je na primer IKEA. Vse ostalo bi bilo podvajanje zmogljivosti in poglabljanje recesije, namesto da bi šli v smeri izhoda iz recesije.
Opažam, da je v Sloveniji pri tem premalo fleksibilnosti, radi bi, da ostane vse, kar že imamo. Vendar to morajo oceniti na eni strani pokrovitelji, sponzorji, na drugi strani pa tudi sami klubi, ali morajo biti dovolj aktualni, zanimivi, da jih opazijo javnost in mediji.
- Približujejo se spomladanske evropske volitve, jeseni sledijo lokalne volitve, so vas kdaj kot uspešnega gospodarstvenika snubili, da bi prevzeli kakšno politično funkcijo?
Se je zgodilo, konkretno je šlo za funkcijo gospodarskega ministra, vendar sem se vljudno zahvalil, ker sem predan gospodarstvu. Delo v
»Pogovarjamo se, da bi poleg zimske tekme kandidirali še za tekmo svetovnega pokala v letni sezoni. To pomeni, da bi sezono podaljšali v skakalnem smislu skoraj na dvanajst mesecev. Sočasno se bi morala izboljšati tudi turistična ponudba v Zgornji Savinjski dolini, ne samo na Ljubnem.«
gospodarstvu mi je blizu, ker se stvari zelo hitro odvijajo in tudi zaupanje mora biti na bistveno višji ravni kot v politiki, kjer so potrebna neprestana koalicijska usklajevanja, kjer se stališča hitro
spreminjajo in hitro pozabljajo, medtem ko se v gospodarstvu zaveze, s katerimi delaš, praviloma ne menjajo. Menjajo se le takrat, ko pride do poslovnih sprememb, ki pa morajo biti na maksimalno visoki ravni. Vem, da bi se v krogih, kjer dana beseda ne drži dolgo, slabo počutil, zato ostajam v gospodarstvu.
- Za konec pa še hipotetično, a kljub temu resno vprašanje: če bi bili danes imenovani za predsednika slovenske vlade z neomejenimi pooblastili, katere tri ukrepe bi v danih razmerah najprej udejanjili?
To je zelo težko vprašanje ... Najprej bi bilo treba vzpostaviti zaupanje med ljudmi, da bi verjeli, da je predsednik s svojo ekipo sposoben premakniti gospodarski voz. Treba bi bilo takoj povedati, kateri projekti so tisti, ki se bodo najprej zagnali, kateri ljudje jih bodo vodili, z imeni in pri-
»Vsaj za tretjino bi bilo treba zmanjšati število zakonov, kajti zašli smo v ekstrem, da šteje predvsem to, koliko zakonov sprejmemo in kakšno število sestankov smo opravili.«
v_,'
imki, ki bodo imeli proste roke, da formirajo ekipe. Seveda bi bilo treba tudi argumentirati, zakaj so ti projekti najbolj optimalni, najbolj konkurenčni. S tem bi se ustvarila kredibilnost, ki jo potrebuje vsak vodja.
Vsaj za tretjino bi bilo treba zmanjšati število zakonov, kajti zašli smo v ekstrem, da šteje predvsem to, koliko zakonov sprejmemo in kakšno število sestankov smo opravili. To je samo statistika, ki nima nič skupnega z zadovoljstvom ljudi. Zakonodajo je treba poenostaviti, tako za gospodarstvo kot za državljane.
O poteku projektov bi bilo treba državljanom poročati tedensko in mesečno, s tem bi se povrnilo zaupanje, povečala bi se kredibilnost vlade in posledično tudi zadovoljstvo ljudi, kar bi sociološko in psihološko pozitivno vplivalo na ponovni razvojni zagon.
- Kaj v današnji slovenski družbi najbolj pogrešate?
Skrajni čas je, da postanemo Slovenci bolj dobronamerni, kot smo bili pred desetimi, dvajsetimi leti, da bo več razumevanja med nami, tistega pravega razumevanja, več odprtosti, ki jo
»Vem, da bi se v krogih, kjer dana beseda ne drži dolgo, slabo počutil, zato ostajam v gospodarstvu.«
vse bolj pogrešamo, saj se zapiramo med zidove ali pa postajamo preveč izraziti individualisti. Ti pojavi ne vodijo v pozitivno smer, to ni dobro, sploh ne za naše mlajše generacije, ki prihajajo za nami, ne smemo jim pustiti takšne slabe dediščine.
Če bomo te trende obrnili, če bomo spet bolj odprti, bolj korektni, bolj razumevajoči, potem bodo tudi ostale aktivnosti lažje stekle. To bi bila prava popotnica za prihodnost, ki jo vsi potrebujemo, na takih osnovah bo mogoče kvalitetno delati, kvalitetno živeti in potem ni bojazni za eksistenco slovenskega naroda.
In ker štejejo dejanja in je v slovenski družbi najbolj pereča brezposelnost, bomo v našem podjetju letos z novimi programi in logističnimi posli povečali zaposlenost za 20 odstotkov ter z najbolj prodornimi podjetji, upam, postali prvi znanilci širšega tako želenega in pričakovanega gospodarskega prebujanja.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dobovicnikovo zamenjala Zdenka Firšt Presečnik
Člani zgornjesavinjskega društva računovodij, finančnikov in revizorjev so na občnem zboru izvolili novo vodstvo. Darjo Dobovičnik je po trinajstih letih zamenjala Zdenka Firšt Presečnik. Nova predsednica je ob zahvali za zaupanje zagotovila, da bodo poskušali v društvo privabiti večje število članov, delo pa bo potekalo po že ustaljenih tirnicah.
Dobovičnikova je predstavila aktivnosti v preteklem letu kot tudi v času njenega predsedni-kovanja. Lani so pripravili štiri seminarje z uveljavljenimi predavatelji, na katerih so obravnavali spremembe s področja zakonodaje in računovodskih standardov. Udeleževali so se internih srečanj, ki jih je vodila Božena Knapič, kjer so se seznanjali s tekočo problematiko. Za sprostitev in druženje so poskrbeli z ogledom gledališke predstave in udeležbo na srečanju računovodskih delavcev v Celju.
Darja Dobovičnik je izpostavila, da so bila interna srečanja v času njenega mandata vsako leto dobro obiskana. Za njihovo stroko je značilno, da se predpisi in evidence v računovodstvu nenehno spreminjajo, zato tudi veliko zanimanje za srečanja. Na izletih so si ogledali številne znamenitosti tako v tujini kot domovini. Na izobraževalnem področju niso pripravljali samo posvetov in seminarjev, temveč tudi delavnice računalništva, plesni tečaj in vadbo pilatesa. Povezovali so se tudi z drugimi sorodnimi društvi v Sloveniji.
Marija Šukalo
Zdenka Firšt Presečnik je zagotovila, da bodo poskušali v društvo privabiti večje število članov. (Foto: Marija Šukalo)
8 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Ljudje in dogodki, Gospodarstvo
NARODOPISNI VEČER: USTVARJALNOST NAŠIH PREDNIKOV
O panjskih končnicah, lesenih urah, skrinjah ...
V	Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec v Nazarjah so v okviru cikla narodopisnih večerov spregovorili o ustvarjalnosti naših prednikov. Po predstavitvi tematike in gosta večera Aleksandra Videčni-ka s strani direktorice muzeja Barbare Šoster Rutar je avtor uvodno spregovoril o petstoletni dominaciji dominikanske inkvizicije, kmečki zavezi po letu 1852 ter primerih iz naše bližnje okolice, ko je šlo na boben veliko število posestev, ker kmetje niso imeli znanja, izkušenj in niso smeli prodajati svojih pridelkov in dobrin.
V	tem času in kasneje so naši ljudje živeli v gozdnati deželi in z lesom, na katerega so se zelo navezali. Kmetje in rokodelci so izdelovali različne predmete, orodja,
Aleksander Videčnik se je po predavanju zadržal v spontanem pogovoru z radovednimi poslušalci. (Foto: Jože Miklavc)
glasbila, opremo za bivališča z ve-	Čebelarji so uporabljali panje za liko skrbnostjo in odnosom do le-	čebele in jih krasili s končnicami tasa in njegove uporabnosti ter vre-	ko, da so že po zunanjosti prepo-dnosti.	znali značilnosti panja in vse po-
trebno za zaščito čebeljega življa. Panjske končnice so se ohranile kot koristen, lep in cenjen etnografski dokaz o pomenu tako poslikanih panjev za to gospodarsko in zdravilsko prehrambeno dejavnost v naši dolini.
Videčnik je prikazal na slikah še lesene ključavnice z varovali, okrasje na vratnih krilih in podbojih predvsem kašč. Spregovoril je o lepo izdelanih in okrašenih skrinjah za pražnja oblačila ter o lesenih, pretežno stenskih urah, ki so žal izginile v zasebne zbirke in z zbiratelji v tujino. Poslušalce je popeljal v zgodovino Slovencev in jim opisal stare običaje, obrede, verovanja ter navade ob veselih dogodkih in praznikih.
Jože Miklavc
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Nov palični mešalnik dobrodošla pomoč v vsaki kuhinji
Široka paleta pribora paličnega mešalnika MaxoMixx
(Fotodokumentacija BSH HA Nazarje)
V nazarski tovarni hišnih aparatov so dali na trg nov proizvod. Kot pravijo, je novi palični mešalnik z različnimi dodatki kuhinjski aparat, ki obvladuje vse procese pri pripravljanju hrane in kuhanju.
Novi palični mešalnik znamke Bosch, ki so ga poimenovali Maxo-Mixx, je zmogljiv in trpežen, opremljen s široko paleto pribora, kar omogoča vsestransko uporabo. Ker ima kakovostno ohišje in mešalno nogo iz nerjavečega jekla, ga je mogoče uporabljati neposredno v posodah z vročimi jedmi. Pri
Z motorjem 750 W moči, dvanajstimi stopnjami hitrosti, s turbo gumbom in posebnim nožem s štirimi rezili QuattroBlade je MaxoMixx
tako močen, da je kos vsem izzivom, Profesionalni pripravi hrane torej ne stoji nič na poti, pravijo v BSH.
PR
MOZIRJE
Še bogatejša trgovska ponudba v kraju
tem ni nevarnosti, da bi se aparat poškodoval. Mešalna noga je primerna za pomivanje v pomivalnem stroju. Površina SoftTouch, ki ne drsi, in ergonomska oblika skrbita za udobje in varnost. Veliki, hitro dostopni gumbi omogočajo učinkovito uporabo.
Široka paleta pribora paličnega mešalnika MaxoMixx MSM87165 obsega mešalno nogo, nastavek za pasiranje, metlico za stepa-nje, univerzalni sekljalnik in mešalni lonček z merilno skalo in pokrovom.
Koncem marca se je desetim trgovinam podjetja Panatop pridružila še ena. V Mozirju, kjer imajo po novem tri trgovine, se je trgovinama Glamour in Bimbo pridružila še trgovina s tekstilom za močnejše postave. Poleg oblačil lahko kupci v njej izbirajo
tudi med modnimi dodatki in torbicami. Trgovina se nahaja v nekdanjih prostorih Glamourja, le-ta se je preselila v nekdanje prostore Bimba, medtem ko je ta otroška trgovina na novi lokaciji na Savinjski cesti.
ŠS
Podjetje Panatop je bogatejše za še eno trgovino v Mozirju. (Foto: ŠS)
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 9
O naših prednikih (10)
Piše: Aleksander Videčnik
OGOVARJANJE (NADALJEVANJE)
Če je bil starešina z ženinom v hiši, je trkal na zaprta vrata nevestin starešina in prosil, da odprejo hišo. Iz hiše se je oglasil ženinov starešina: »Kdo pa ste?« Zunaj so odgovorili: »Smo pošteni ljudje in smo vam pripeljali, česar ste najbolj potrebni - gospodinjo!« Sledilo je vprašanje: »Kakšna pa je, nam jo lahko pokažete?« Zunaj so kakega moškega našemili v staro, grdo babo in jim jo pokazali. Tedaj je zaklical ženinov starešina iz hiše: »Mi take babe nočemo, kar obdržite jo!« Takoj so spet zaprli vrata hiše. Zunaj stoječi starešina je ponudil: »Imamo nekaj boljšega, ta pa bo ta prava!« Seveda so spet ponudili našemljeno žensko. Končno so le predstavili nevesto, ki so jo navdušeno pozdravili, tako tisti v hiši kot tudi vsi svatje. Starešina ženina je glasno zaklical: »Ta pa je prava - kar dajte nam jo!«
Ogovarjanje je lahko trajalo tudi dolgo, odvisno od časa, ki so ga imeli na voljo, da se je svatba lahko začela. Seveda so ta pogajanja potekala različno v različnih krajih. Ta, ki smo jih opisali, so iz okolice Gornjega Grada.
Kot primer opišemo še nekaj iz nagovora že-ninovega starešine iz okolice Ljubnega. Takole se je glasil: »Hvaljen bodi Jezus Kristus, dobro jutro nam vsem Bog daj! Hišni oče, gospodar in oče starešina, ali spite ali bedite, ali znabiti pre-sveto Trojico premišljujete? To prvo peršono -Boga Očeta, kateri nas je ustvaril? Je prav! Pa zdaj pustite to pobožno premišljevanje na stran in obrnite se k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji usmiljenemu Bogu v nebesih!«
Godci so zaigrali.
»Jaz sem klical k prvemu, kličem k drugemu, če premišljujete drugo božjo peršono - Boga Sina, kateri nas je odrešil, prav! Ali obrnite se zdaj k nam in pustite vse na stran in nam dajte tak odgovor, da bo prav za vas in za nas in po volji gospodu Bogu v nebesih!«
Godci so zaigrali.
»Jaz sem klical k prvemu, k drugemu in zdaj kličem k tretjemu. Premišljujeta znabiti tretjo božjo peršono - Boga svetega Duha, kateri nas je pri svetem krstu posvetil in se razodel in videti dal pri potoku Jordan v Palestini, sveti deželi, kjer je sveti Janez Krstnik Jezusa krščeval? Pustite vse na stran in obrnite se k nam in nam dajte tak odgovor, da bo prav za nas in za vas in po volji troedinega Boga v svetih nebesih!«
Godci so zaigrali, iz hiše pa so se oglasili: »Kakšen odgovor pa želite od nas?«
Tisti zunaj: »Hodila sva s tem mladeničem pred štirinajstimi dnevi tukaj in videla v vašem vrtu dosti lepih in dišečih rožic, pa njemu je le ena všeč, ker je ponižnega in čednega duha, kot ponižna vijolica - to želimo od vas, hišni oče in gospodar, oče starešina! Da bi vam bila blaga volja njo nam izročiti, in sicer v znamenju sreče in blage volje, z glažkom vina in rožmarinom v roki.«
V hiši so odprli vrata in porinili pred tiste zunaj našemljeno babnico, vendar jo ti zavrnili in jo potisnili godcem, hkrati pa rekli: »Ja, kar dobra je, mi pa se za drugo priporočamo!«
Tedaj je iz hiše prišla okinčana devica. Ženinov starešina se je zahvalil zanjo in jo predal ca-merju.
Pleščeva ohcet v Trnavčah med prvo svetovno
»Hvala vam zanjo hišni oče in oče starešina. Mi pa se priporočamo za drugo!«
Tedaj je stopila iz hiše nevesta s kozarcem vina v roki in ga ponudila ženinu, starešina pa je nadaljeval: »To pijem v slavo troedinemu Bogu in v čast blage Marije Device, vseh izvoljenih svetnikov v nebesih, na stanovitno srečo, veselje in zadovoljstvo ženina in neveste do visoke starosti, v večni milosti pri Bogu, zdaj, v življenju in po smrti v svetih nebesih! Napijem tudi naši celi družbi, da bi bili vsi enkrat povabljeni po smrti na ženitnino pred božje Jagnje, da bi z Marijo in izvoljenimi Boga častili na večne čase. Živijo!«
Godci so zaigrali, svatje pa so se zvrstili v sprevod k poroki. Godci so krenili na čelu, vrstni red v sprevodu pa je določil camer, to je pratfi-rer ali drug.
Če se je nevesta priženila, so ji ob vstopu v hišo predali ključe. Na pragu jo je čakala ženino-va mati. V eni roki je držala krožnik s šarkljem, v drugi pa ključe od vežnih vrat, kašče in kuhinjske shrambe, običajno so bili trije. Mati je nevesto nagovorila: »Zdaj ti izročam ključe, da ne boš zaklepala pred menoj in možem, da bo ravno tako prosta pot v vse prostore kakor do zdaj. Ta kruh je za božje ime, da ne boš kruha zaklepala
pred menoj in možem. Vedno ponudi kruh ubogim, kakor sem ga tudi jaz rada dajala lačnim!«
Ob tem ji je pojasnjevala, kateri ključ kaj odpira. Nevesta je obljubila, da bo ravnala, kot ji je svetovala mati ženina. Ponekod je izročil ključe ženinov starešina. Ko je nevesta stopila v hišo, so godci zaigrali. Prva je stopila v prostor, kjer bo svatba, krancljevka, da godci ne bi kakšno ušpičili. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi bili za mizo godci prej kot svatje, tedaj bi moral starešina njihove sedeže odkupiti. V takem primeru je pomagalo tudi, da so jih kuharice z metlami napodile. Tedaj so se morali umakniti v kamro, kjer so ostali ves čas svatbe. Povsod so nastanili oglar-ce - to so bili fantje, ki so pripravili pred hišo po-
io. Fotografijo hrani Ivan Gostečnik v Mozirju.
doknico - na »pod« (skedenj) in tam so jim tudi postregli, plesati pa so smeli v hiši. Vrstni red sedežev na svatbi je določil camer ali kateri od starešin.
Nadaljujemo prihodnjič.
Nekaj pojasnil pisca. Našim bralcem se bo morda zdelo vse to pisanje o obredih odveč. Z mislimi se moramo vrniti v čase, ko se je opisano dogajalo. Ljudje so bili do nedavna podložni-ki fevdalcev in brez vsakih pravic. Tako je bilo razumljivo, da so si po kmečki odvezi dali duška in kar tekmovali, kdo bo naredil boljše slavje in kje se bo čim več dogajalo. Tako si je dala ljudska domišljija duška!
Iz opisov kmečkih prireditev tistega časa izhaja tudi opažanje, da so bili naši predniki dokaj duhoviti in iznajdljivi. Starešine, camarji, kran-cljevke in svatje so skupaj uspeli pripraviti srečanja, ki so odmevala po svoji pestrosti. K temu so veliko prispevali godci s svojimi šalami. V naših krajih so veliko posnemali koroške običaje in deloma izrazje. To je gotovo zasluga godcev, ki so veliko igrali v slovenskih krajih onstran sedanje državne meje. Ljudje so za svojo sprostitev poskrbeli na vse mogoče načine.
10 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014	I
Ljudje in dogodki, Oglasi
JOŽEFA POZNIČ PRAZNOVALA 97. ROJSTNI DAN
Najstarejša gornjegrajska občanka s posluhom za
poezijo
Jožefa Poznič, najstarejša občanka občine Gornji Grad, je 20. marca praznovala 97. rojstni dan. Čestitkam in lepim željam se je v imenu občanov pridružil župan Stanko Ogradi. V imenu centra starejših občanov, kjer Pozničeva živi od leta 2005, ji je lepe želje zaposlenih prenesla direktorica Francka Voler.
S ŠIVANKO IN NITJO PREPLETALA ŽIVLJENJE IN DELO
Pozničeva se je rodila v Zgornjem Dolu na majhni kmetiji. Kot edinka je ostala doma, a ker se od kmetovanja ni dalo živeti, se je izučila za šiviljo. Preko dela je spoznala moža Franca, ki je bil krojač. Skupaj sta leta in leta s šivanko in nitjo prepletala življenje in delo. Rodila sta se jima dva otroka, hčerka Marija in že pokojni sin Franc. Moža je izgubila pred več kot tremi desetletji. Ko so roke in oči postale preutrujene, da bi lahko še delala in živela sama, se je preselila k sinu v Mozirje, kjer je bila do odhoda v center starejših.
PREJEMNICA PRIZNANJA ZA LEPO UREJENO OKOLJE
Vedno je imela rada rože in skrbela je, da je bil njen dom obkrožen z njimi, zato se je še toliko bolj razveselila šopka ob rojstnem dnevu. Mi-
Jožefa Poznič se je zelo razveselila šopka od župana Stanka Ogradija in čestitke z lepimi željami od direktorice centra starejših Francke Voler. (Foto: Štefka Sem)
sli so se ji vrnile v mladost, k svojemu z rožami obdanemu domu. Da je bilo temu res tako, kaže priznanje za lepo urejeno okolje in cvetlice, ki ga je leta 1978 prejela od Celjske turistične zveze in visi na steni njene sobe. Nasproti postelje ji steno krasi fotografija, na kateri je s svojim pokojnim možem in velik rožni venec.
LJUBNO OB SAVINJI
Jožefov sejem v objemu zgodnje
pomladi
PISANJE IN BRANJE NJENI VELIKI LJUBEZNI
»Če bi vedela, kakšno bo moje življenje, bi v mladosti še bolj uživala, si še več privoščila,« je povedala slavljenka. Zadnji dve leti je nepokre-tna, a se ne pritožuje. Veseli se obiskov diakona Stanka Čeplaka, s katerim rada poklepeta. Dokler je zmogla, je vsak dan hodila k maši, nato je to obiskovala, kadar je bila v domski kapeli. Ob otvoritvi kapele pred leti je v imenu stanovalcev napisala pozdravni govor škofu, ki je kapelo blagoslovil. Pisanje in branje sta bili njeni veliki ljubezni. O njenih stihih vedo veliko povedati tudi zaposlene v centru, katerim je pesmi in zgodbe vedno rada prebirala.
Štefka Sem
Ponudba je bila pisana, kupčije pa hitro sklenjene. (Foto: Franjo Atelšek)
Tradicionalni praznik jožefovo, ko se glede na številke na koledarju zima poslovi, je bil letos že povsem pomladno obarvan. Številni častilci sv. Jožefa so se najprej zbrali pri mašnem bogoslužju v cerkvi na Rosuljah, kjer je eden od stranskih oltarjev posvečen temu družinskemu zavetniku.
Z rosuljskega hribčka se je dogajanje zatem preselilo streljaj niže, kjer je bil na Forštu pravi sejemski vrvež. Zanimiv klepet s prodajalci, malo »glihanja« in kupčija je bila sklenjena. Ponudba je bila pisana, od kulinaričnih dobrot na stojnici članic društva Komen, do semen, orodij in različnih izdelkov iz suhe robe.
Marsikomu so številni stiski rok in dobre želje godovnjakom Jožicam in Jožetom ob kozarčku domačega »tolkca« na Komnovi stojnici polepšali dan. Ljubno tega dne po tradiciji obiskujejo številni romarji iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline, sploh pa ob lepem vremenu, ko na zimo spominjata le še pobeljena Komen in Raduha.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 11
Tematska priloga
Pripravil Roman Mežnar
opremijanje^inipren
Domovanje je naše zavetje in pribežališče po napornem dnevu v službi ali šoli. Je naš življenjski prostor, v katerem si napolnimo baterije za nove izzive, in zato je potrebno poskrbeti, da se v njem počutimo prijetno in varno. Obstajajo različni načini opremljanja in urejanja stanovanja ali hiše, za vse pa je značilno, da so usmerjeni k izboljševanju bivalnega okolja.
SPUSTITE POMLAD V DOMOVANJE
Tradicija je, da se spomladi lotimo spomladanskega čiščenja. S prezračevanjem stanovanja v dom spustimo svežo energijo. Dodatno energijo privabimo s sveže prepleskanimi stenami. Priporočljivo je prezračiti oblačila in jih zložili nazaj v omare ter prezračiti tudi te. To je priložnost, da se znebimo navlake in poživimo svojo garderobo.
Prebujanje narave nam da elan, da se lotimo popravil stvari, ki ne delujejo, obnovimo okvirje slik, okna in vrata. Po potrebi se lotimo tudi vlage in plesni, ki sta nadlogi, nevarni za naše zdravje.
SVETLOBA IN BARVE VPLIVAJO NA NASE POČUTJE
Sodobne arhitekturne smernice zapovedujejo večje steklene površine. Tem smernicam so se prilagodili tudi proizvajalci stavbnega pohištva, ki ponujajo okna s tanjšimi okvirji ob enaki energetski učinkovitosti, kot so jo zagotavljala starejša.
Pravi arhitekturni »hit« so panoramske stene, ki postavljena praviloma na južno stran hiše v dom spustijo veliko svetlobe, notranji prostor navidezno povečajo in dajejo občutek povezanosti z okolico. Pri vgradnji panoramskih sten je potrebno premišljeno izbrati zasteklitev in senčila, ki poskr-
12 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Tematska priloga
bijo za uravnavanje toplote v notranjem prostoru.
Svetloba v domu pozitivno vpliva na počutje. Pomemben dejavnik počutja v stanovanju so tudi barve na stenah. Pomembno je, da barve in premazi, ki jih uporabljamo v stanovanju, temeljijo na vodni osnovi. Majhne sobe so videti večje in prostornejše, če jih pobarvamo s svetlimi odtenki barve, obraten učinek pa lahko dosežemo v velikih sobah, ki jih pobarvamo v temnejše barve. Barva je ključni element pri ustvarjanju vzdušja v posamezni sobi, določene barve pa nas vodijo v točno določena počutja.
Za osvežitev doma se lahko lotimo barvanja sten. Ni potrebno pobarvati vse stene, dovolj je pobarvati samo manjši del v osrednjem prostoru. Skladno z letnim časom se lahko odločimo za svetle, vesele in živahnejše odtenke.
TKANINE IN DEKORATIVNI ELEMENTI SO POMEMBNI
Če smo zadovoljni z barvitostjo svojega doma, lahko pomladne barvne odtenke vnesemo z izbiro tkanin in raznovrstnim dekorjem. Za pomladno vzdušje je potrebno pri tkaninah dati prednost pastelnim odtenkom zelene, rumene, svetlo rjave, oranžne. Ovira so lahko stroški nakupa novih tkanin in dekorativnih elementov, vendar je dovolj, da izpostavimo to, kar imamo - zavese, prte, prtičke, blazine, brisače, bombažne preproge v kopalnici.
Tudi dekorativni elementi na stenah vplivajo na vzdušje v domu. Uokvirimo najdražje spomine lanskega leta z izletov, piknikov ali športnih aktivnosti in jih razstavimo v osrednjem prostoru. S tem se izognemo stroškom nakupa slik, dobimo pa lahko motivacijo za načrtovanje novih podvigov.
Veliko bomo naredili že z novo razporejenimi dekorjem, spominki in umetniškimi upodobitvami. Največ pozornosti posvetimo prostoru, v katerem preživimo največ časa.
NAJVEČ SVOJEGA ŽIVLJENJA PREŽIVIMO V SPALNICI
Po napornem dnevu se domov vrnemo izmučeni in brezvoljni. Končno zatočišče po takšnem dnevu je spalnica, kjer naj bi se počutili prijetno. To
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 13
Tematska priloga
Sodobno in udobno ogrevanje z nizkimi
stroški
Les oziroma lesna biomasa velja za ekološko prijazen vir energije iz našega domačega okolja. Poleg okoljskega prispevka in večje neodvisnosti od tujih energetskih virov, kot sta kurilno olje in plin, pa predvsem prinaša občuten stroškovni prihranek. Uporaba lesne biomase v energetske namene je pri nas prisotna že od nekdaj, še nikoli pa ni bila tako dostopna, učinkovita in udobna, kot je v povezavi z najsodobnejšo tehnologijo danes. Med tem ko je ogrevanje z lesom včasih veljalo za umazano, prašno in z obilico potrebnega ročnega dela, pa danes izpopolnjena sodobna tehnika skrbi za popolnoma avtomatizirano delovanje in nadzor nad izgorevanjem ter upravljanjem s toploto. Visoki izkoristki pri gorenju prinašajo tudi izjemno nizke emisije in minimalni ostanek pepela.
Izpopolnjeni kotel na polena Froling S4 Turbo omogoča, da nalaganje večkrat na dan ni več potrebno, ob velikem kurišču in v kombinaciji s hranilnikom toplote boste naložili le še enkrat dnevno. Frolingov kotel na polena S4 Turbo lahko omogoča tudi edinstven avtomatski vžig, ki po potrebi namesto vas zaku-
Kotel na polena Froling S4 z avtomatskim vžigom, hranilnikom toplote in bojlerjem za sanitarno vodo
ri kar sam, po novem pa je mogoče kotlu pri-graditi tudi peletni del za popolno kombinacijo dveh energentov na dveh ločenih kuriščih, a s skupnim izmenjevalcem in regulacijo.
Za vse brez lastnega lesa zanimiv način ogrevanja predstavljata kotla na pelete Froling P4 in P1. Peleti so razmeroma nov, v primerjavi s kurilnim olje pa občutno cenejši energent ter tako predstavljajo odlično in stroškovno ugodnejšo alternativo ogrevanju na fosilna goriva. Zaradi kompaktne zasnove omogočata preprosto postavitev v kurilnico, poseben sesalni sistem pa enostavno povezavo z zalogovni-kom za pelete. Pri tem povsem avtomatiziran sistem za transport pelet do kotla in samodejno čiščenje pepela skrbijo za popolno udobje.
Avstrijsko podjetje FROLING je proizvajalec najsodobnejših kotlov na lesno biomaso s petdesetletno tradicijo, ki ga v Sloveniji in JV Evropi že vrsto let zastopa podjetje BIOMASA d.o.o. iz Luč. Z več kot 2500 uspešno delujočimi sistemi ogrevanja na POLENA, SEKANCE IN PELETE se je podjetje Biomasa v Sloveniji uveljavilo kot vodilno podjetje na področju ogrevanja z lesno biomaso.
froling *
TOPLOTA IZ lESA
Kotel na polena
Froling S115 kW
AKCIJA
-§- vremensko vodena regulacija f hranilnik toplote Ekocel 10001 + fiolacija za hranilnik toplote + prvi zagon kotla
= ŽE OD 6.225,00 €
£ vključenim DDV
-1.500,00 EUR
subvencije Eki> sklada (do porabe sredstev)
froling
14 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Tematska priloga
je prostor, v katerem preživimo največ časa, in sicer kar tretjino življenja, večinoma v nezavednem stanju. Omogoča nam intimo in prostor za počitek, vendar ob pogoju, da se v spalnici počutimo prijetno. Dobro počutje v spalnici je pogoj za okrepčilno spanje, saj nam le-to zagotavlja, da se bomo naslednji dan prebudili sveži.
Tudi tu so pomembne barve sten, sem pa ne sodijo kričeče barve. K romantiki veliko prispeva osvetlitev, ki naj bo diskretna. Diskretnost dosežemo z osvetlitvijo posameznih delov sobe, kot so nočne omarice, slike na steni, vzglavje.
Pri izbiri pohištva je potrebno izbrati stilno usklajeno pohištvo. Postelja naj bo dovolj velika, da bomo udobno spali. Zakonska postelja, kjer spita partnerja, naj bo široka vsaj 160 cm, priporočljiva pa je tista, ki je široka vsaj 180 cm ali več. Tako bosta oba partnerja imela dovolj prostora za spanje.
V spalnico ne sodijo televizor, računalnik in mobitel, lahko pa diskretno namestimo radijski sprejemnik ali predvajalnik glasbe in zvočnike.
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 15
Tematska priloga
TEHNIKE USTVARJANJA PRIJETNEGA DOMA
Našteti nasveti temeljijo na 3.500 let starem kitajskem nauk o harmoničnem življenju in delu - feng šuju, ki nam nudi orodja, s katerimi lahko vplivamo na kakovost življenja. Svoje korenine ima v kitajskem pogledu na vesolje, kjer vse stvari na svetu pripadajo petim osnovnim elementom in so napojene s pozitivno ali negativno energijo. Ta energija se imenuje chi, kar pomeni feng shui - veter in voda. Cilj feng shuija je uslvarjanje zdrave, harmonične in plodne okolice za življenje in delo, za krepitev harmonije, zdravja in blaginje ter ohranitev družine.
Na voljo nam je tudi manj poznan indijski sistem vastu, ki je pravzaprav predhodnik feng šuja. Nastal je pred pet tisoč leti, njegova pravila pa natančno opisujejo praktična načela gradnje in urejanja prostora.
Oba sistema temeljita na spoznanju, da energija prostora vpliva na človeka, zato je bila v vsaki civilizaciji glavna arhitekturna naloga urediti prostor tako, da človeku omogoči dobre pogoje za delo in počitek. Stara ljudslva so znala graditi po univerzalnih načelih narave, po katerih so bila zgrajena stara svetišča, v katerih začutimo podobno posebno energijo, skladnost in mir.
Narava se zares prebuja. Čas je, da se prebudimo tudi mi in v dom vnesemo spomladansko energijo in svežino. S tem bomo kljub hitremu tempu življenja poskrbeli, da bomo doma s svojimi najbližjimi čas doživljali v skladu z ritmom narave. ■
__ Obrtniška ulica 8, NAZARJE
Piana	gsm: 041591086
Proizvodno Trgovsfeo Podjetje
KOVINSKE OGRAJE, VARNOSTNE REŠETKE KOVINSKA VRATA, STOPNICE DOBAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV
. [TI K 5 fTJKS F7IM5 Eli
I KUPON £ za
popuit S
i'TI Ki ETIKI not!
16 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Tematska priloga, Oglasi
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 /839-00-20, Faks: 03/584-40-01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si
OSNOVNA ŠOLA BLAŽA AR NIČA LUČE Luče 77 3334 Luče
VPISUJE OTROKE V VRTEC LUCE IN V VRTEC SOLČAVA ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
Prijavo za vpis otroka v vrtec Luče in Solčava pošljite na OSNOVNO ŠOLO LUČE, Luče 77, 3334 Luče.
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v
tajništvu OŠ Luče - tel. št.: 03 5844 001. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Luče h ttp ://www.os-luce .si/Ob vesti la. htm
Vpis otrok v vrtec Luče in Solčava bo trajal do 5. 5. 2014.
Dobrodelna skupina Gornjegrajske dekanije in Župnijske Karitas, Rdeči križ ZSD, Skavti Mozirje in Društvo upokojencev ZSD
PRIDRUŽIMO SE POSTNI AKCIJI ŠK CELJE -NE POZABIMO Zbiramo pakete oblačil, obutve, šolskih potrebščin in igrač za družine v stiski v osrednji Makedoniji
AKCIJA BO POTEKALA od srede, 9. 4. 2014 do petka, 11.4. 2014 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, V soboto, 12. 4. 2014, bo dežurstvo samo v Mozirju - TVD Partizan od 10. do 12. ure,
ZBIRNA MESTA:
-	MOZIRJE: TVD Partizan, skladišče Rdečega križa, kontakt: lika Kramer (051 640 590), Alenka Brezovnik (040 316 248), Klemen Čretnik (070 870 405)
-	NAZARJE: Jakijeva hiša Nazarje, kontakt: Irena Papež Krajnc (031 429 448)
-	GORNJI GRAD: pri pošti v Gornjem Gradu, kontakt: Nika Rifelj {051 363 931)
-	LJUBNO: Kulturni dom Ljubno, kontakt: Zvonka Kladnik (051 803 178)
-	LUČE: Dobrodelna hiška, kontakt: Pavla Breznik (041 392 135)
NAVODILA ZA PAKIRANJE:
Vse stvari ( čiste in še uporabne ) zložite v kartonaste škatle. Na škatle je potrebno zapisati količino in vsebino in jih dobro zapreti (npr. moške hlače 5 kom, igrače 10 kom).
"Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče." Anton Trstenjak
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 17
Ljudje in dogodki, Kultura, Gospodarstvo
MATEJA LEVER ZA ZLATO TOCAJKO RAKETE
Izdelava peciva ji je šla dobro od rok
V oddaji televizije Planet TV v okviru zabavne oddaje Raketa z Boštjanom Romihom poteka izbor za zlato točajko Rakete. Med kandidatke se je uvrstila Mateja Lever iz Šmartnega ob Dreti, ki jo večina pozna kot samostojno podjetnico iz Diva's Caffe iz Nazarij.
Kandidatke bodo morale prikazati veliko mero znanja, spretnosti in ustrežljivosti na najrazličnejših področjih. Pod vodstvom Eve Cimbola se bo iz oddaje v oddajo ožal krog potencialnih zmagovalk.
Kako priljubljena je Mateja med domačini, se je izkazalo na snemalnih dnevih, ko jo je prišlo spodbujat veliko število gledalcev, najprej v Bohačev toplar v Nazarje.
Tam se je skupaj s tekmico Natašo Bernik iz Spodnjega Dupleka preizkusila v pripravi in peki krhkih flan-catov. Pod vodstvom Vanje Hofbauer, predsednice Turističnega društva Nazarje, ki je prevzelo organizacijo dogodka, sta se tekmovalki lotili zahtevnega opravila. Sami sta nakupiti potrebne sestavine, nato pa jih pravilno obdelati in spekli. Izkazalo se je, da gre Mateji delo dobro od rok, zato pomoči ni potrebovala.
Sovoditelj oddaje Sašo je zabaval njo in obiskovalce. Mateja je nato gledalcem predstavila kraj, kar je tudi del namena oddaje. Nato so se pozabavali še v njenem baru, kjer je bilo pestro in zabavno dolgo v noč. S snemalno ekipo se
je podala tudi v Šmartno ob Dreti. Tam se je s sotekmovalko pomerila v različnih gasilskih igrah, ki so jima šle ob zvokih frajtonarice dobro od rok.
Zadnjo besedo glede naziva zla-
te točajke Rakete bodo dali gledalci oddaje, ki bodo eni izmed kandidatk oddali svoj glas. Oddaja bo na sporedu že to soboto ob pol sedmih zvečer.
Benjamin Kanjir
KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
Obljubljajo novo komedijo
Matejo Lever (desno) je prišlo spodbujat lepo število gledalcev.
(Foto: Benjamin Kanjir)
V rečiškem kulturnem društvu so po besedah predsednik Primoža Brezovnika lani uresničevali cilje s področja organizacije inovativnih projektov. Mednje sodi snemanje in premierna uprizoritev filma Pravljica n'mičkeno dr'gač. Gledališka skupina I.V.A.N. je na oder postavila avtorsko delo Telepr'sm'darija. Na potopisnem predavanju o Aljaski so gostili alpinista Matjaža Dušiča, v okviru občinskega praznika pa na večeru komedije z naslovom Kresn'ga stand up komika Toma Costo.
Člani zasedbe Paragorija so predstavili svoj prvenec na koncertu z naslovom Folk Rečica. Dejavni so tudi člani vokalne skupine Rečiški pobi, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Janija Šu-ligoja, in instrumentalna zasedba Suška banda z umetniškim vodjem Darkom Atelškom. Leto so rečiški kulturniki zaključili s

Primož Brezovnik je v delu društva izpostavil film Pravljica n'mičkeno dr'gač. (Foto: MŠ)
predprazničnim koncertom.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili sredi marca, so poudarili, da bodo obiskovalcem njihovih pripre-ditev poskušali pripraviti čim več izvirnih dogodkov. Eden takih je komedija Mač'k.
Marija Šukalo
MERCATOR MOZIRJE
Komu donacija v višini 1.000 evrov?
Od prvega do zadnjega aprila bo v stotih Mer-catorjevih trgovinah širom Slovenije potekala dobrodelna akcija, v kateri bodo kupci izbrali prejemnika, ki bo lahko svoj proračun oplemenitil s 1.000 evri. Za izvedbo akcije je bila izbrana tudi mozirska poslovalnica tega trgovskega subjekta.
Pri izhodu trgovine bodo tri skrinjice. Vanje bo kupec vrgel žeton, ki ga bo prejel ob nakupu. Konec meseca bodo žetoni sešteti in lastnik skrinjice, v kateri jih bo največ, bo prejel denarno nagrado. V Mozirju bodo kandidati za prejem nagrade Materinski dom Mozirje, Vrtec Mozirje in PGD Mozirje. Dobljena sredstva bodo morala biti uporabljena namensko, za projekt, s katerim se bodo potegovali za donacijo.
Benjamin Kanjir
Uslužbenke mozirske poslovalnice Mercatorja bodo tudi z majicami opozarjale stranke na dobrodelno akcijo, ki bo potekala v tem času. (Foto: Benjamin Kanjir)
18 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014	I
Kultura, Organizacije
CENTER RINKA SOLČAVA
Portreti alpinistov in domačinov na ogled do sredine
aprila
Sredi marca so v razstavnih prostorih Centra Rinka odprli razstavo Portreti alpinistov avtorja Ste-vana Djukica - Stiva. Prisotni na otvoritvi so prisluhnili umetnostnemu zgodovinarju Alešu Stoparju iz Celja, ki je govoril o pomenu in razvoju risbe v slovenskem likovnem prostoru.
Likovnik Stevan Djukic - Stiv je svojo inspiracijo v zadnjih letih našel v risanju portretov. Zanimali so ga zlasti celjski alpinisti. Tokratno retrospektivno razstavo je poimenoval Celjski alpinisti nekoč in danes. Z razstavo želi predstaviti alpiniste širše regije, ki so v okviru številnih odprav ponesli ime Celja in Slovenije ne samo širom po sve-
Poleg alpinistov je v Rinki mogoče videti tudi portrete nekaterih solčavskih domačinov. (Fotodokumentacija Centra Rinka)
tu, ampak tudi visoko pod zvezde, je bilo rečeno na odprtju razstave. Poleg alpinistov je v Rinki mogoče videti še portrete nekaterih solčavskih domačinov.
Avtor je bil rojen leta 1953 v Vojvodini v Srbiji. Po prihodu v Slovenijo je začel zahajati v gore. Leta 1978 se je vključil v alpinistični odsek Celje, od tod tudi osebno poznavanje širokega nabora tistih, ki so se skušali v različnih stenah doma in v svetu.
Odprtje razstave so popestrili Celjski folkloristi. Za lepo vezno besedilo je poskrbela recitatorka Slavica Tesovnik. Razstava bo na ogled do 11. aprila.
Marija Lebar
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB, KRAJEVNA ORGANIZACIJA BOČNA KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP, REČICA OB SAVINJI
Letos 70. obletnica Skončnika zamenjal požiga kraja	Aleksander Oblak
Člani bočke krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB se zavedajo, kako pomembno je ohranjanje spomina na čase narodnoosvobodilnega boja, zato so veseli, da imajo med sabo tudi mlajše člane, ki bodo nasledili njihovo delo. Starostna struktura članstva je namreč pestra. Njihov najstarejši član, borec v NOB šteje 94, najmlajši pa 31 let.
Predsednik Ivan Rop je povedal, da se poskušajo udeleževati pomembnejših spominskih srečanj in proslav. Največ dela imajo z organizacijo Mrazekovega pohoda, ki se je med borci dobro prijel, in s pomočjo pri organizaciji vsakoletnega srečanja borcev na Me-nini. V mesecu decembru obiščejo svoje člane, stare nad 80 let, in jih obdarijo za praznike. Tekom leta in pred prazniki skrbijo, da so obeležja v kraju vzorno urejena in da v spomin na borce, ki so dali življenje za svobodo, gorijo sveče. Plan dela za letos je podoben predhodnim, bodo pa v Bočni pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici požiga kraja.
V imenu območnega združenja

Predsednik Ivan Rop je vesel, da imajo v svoji sredi mlade člane.
(Foto: ŠS)
je spregovoril njegov predsednik Jože Rakun. Naštel je skupne aktivnosti in dogodke, ki se bodo letos odvijali ob 70-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Župan Stanko Ogradi je poleg pohvale organizaciji, ki skrbi za spomin na pomemben del naše zgodovine, omenil še spominsko slovesnost Vranov let, ki se je lani odvijala v Gornjem Gradu, in 70. obletnico osvoboditve doline, ki se je bomo spominjali v tem letu.
Štefka Sem
Na občnem zboru Kulturno-umetniškega društva Utrip so izvolili novega predsednika in nove organe upravljanja društva. Nekdanji predsednik Jože Skončnik je januarja podal odstopno izjavo. Do zbora v marcu je tekoče delo opravljal podpredsednik Aleksander Oblak, ki je sedaj postal predsednik društva.
Skončnik je spregovoril o delu društva lani in o desetletju delovanja. Poudaril je, da je za njimi pe-
Po zagotovilu Aleksandra Oblaka se bodo trudili obdržati kvaliteto prireditev tudi v naslednjem desetletju. (Foto: MŠ)
stro leto. V domačem kraju so znova pokazali, kako bogata in raznolika je slovenska kultura, hkrati so predstavili številne kulturne ustvarjalce. Lani so pripravili štirinajst prireditev, tri strokovne ekskurzije in sodelovali na dveh prireditvah na Rečici ob Savinji. Gostili so oktet Žetev, mešani pevski zbor Gorenje, pianista Gregorja Dešmana, literarno društvo Hotenja, pirogra-fika Tonija Osovnikarja in številne druge znane osebnosti. Na ogled so postavili likovna dela akademske slikarke Milene Usenik. Ena izmed stalnic društva je tudi izobraževanje. Člani so lani obiskovali tečaj retorike. Nekaj sredstev so namenili tudi v humanitarne namene.
Od ustanovitve do danes so sodelovali pri mnogih dejavnostih s področja kulture, tako v občini kot širši okolici. Pripravili so kar 150 kulturnih prireditev. Tudi v naslednjem desetletju se bodo po zagotovilu novega predsednika Oblaka trudili obdržati kvaliteto prireditev in pripraviti raznoliko dogajanje, s katerim želijo privabiti čim večje število obiskovalcev.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 19
Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
TEKAŠKA SKUPINA ZLATA LETA
Za zdrav duh v zdravem telesu
Tekaška skupina Zlata leta je bila ustanovljena lani spomladi, pred Malim maratonom Mozirja, z namenom, da bi se njeni člani skupaj pripravljali na ta in druge teke, ki so se jih udeleževali širom Slovenije. Na redni vadbi se srečujejo vsak torek in petek.
Skupino je postavil na noge Roman Čretnik mlajši, s svojim bogatim znanjem o teku pa jo vodi Mark Molnar. Slednji je odličen tekmovalec, član velenjskega atletskega kluba. Poleg teka ga zanima tu-
Na srečanjih člani nabirajo izkušnje in izmenjujejo znanje o teku ter aktivnostih okoli njega. (Foto: Benjamin Kanjir)
di zdrava prehrana. S poudarkom, da je sodelovanje v skupini primerno za vsakogar, za tiste dobro pripravljene, kakor tudi za popolne začetnike, se srečujejo dvakrat na teden pozno popoldan na mozir-skem sejmišču.
Za zainteresirane, ne le člane skupine, bo 12. aprila organizirana brezplačna delavnica na temo ozaveščanja glede drže in gibanja po metodi Feldenkrais. Potrebna je predhodna prijava.
Benjamin Kanjir
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Prejem certifikata nagrada za skrbno in načrtno delo
Člani Planinskega društva Gornji Grad so na letošnjem občnem zboru izvolili novo vodstvo. Za predsednika so potrdili Jureta Rojtna, ki je poudaril, da bo nadaljeval z ustaljenim delom društva. Uvodoma so najmlajši člani pripravili krajši kulturni program, nato pa so poročila o lanskem delu podali dosedanji predsednik društva Andraž Kerznar, vodje številnih odsekov društva ter gospodarji doma na Menini, bivaka in društvenih prostorov.
Kerznar je kot veliko pridobitev omenil prejem certifikata družinam prijazna koča za Dom na Menini. Izrazil je pohvalo in zahvalo vsem članom društva ter ostalim posameznikom, ki so zaslužni za to pridobitev. Urejanje doma je namreč trajalo nekaj let, sedaj pa so vidni rezultati skrbnega dela. Veliko zaslug za prejem certifikata imata tudi Darinka in
FAŠUNOVA HIŠA

Predstavitev knjige o ljubenskih poticah
V zadnjem letu je Karolina Vrtač-nik v sodelovanju z Ljubenci pripravljala knjigo Ljubenske potice. Knjigo, ki opisuje edinstven običaj cvetnone-deljskih butar na Ljubnem ob Savinji, bodo predstavili v sredo, 9. aprila, ob 18. uri, v Fašunovi hiši. Knjiga prinaša več kot 120 strani vsebine na formatu A4, med drugim tudi 17 pogovorov z ustvarjalci potic. V njej je več sto barvnih fotografij.
udeleževali taborov, veterani pohodov, odsek za varstvo narave pa je organiziral Dan Menine. Tudi člani podsekcije Podmeninski gadi, ki smučajo po starem, so se pridno udeleževali tekem. Pod vodstvom Jelke Grudnik in Mije Pilko je bilo aktivnih kar 64 najmlajših planin-
cev. Gospodarji vseh treh objektov v lasti društva so povzeli dela na le-teh. V društvu, ki šteje preko 300 članov, so se seznanili še z načrti za letošnje leto in si ob zaključku zbora zaželeli varen korak na planinskih poteh.
Štefka Sem
Novi predsednik Jure Rojten obljublja, da se bo trudil, da bo društvo še naprej tako uspešno.
(Foto: ŠS)
Franček Grudnik, ki sta bila zadnjih 19 let oskrbnika doma.
Vsi odseki društva so bili v preteklem letu aktivni in so izpolnili svoje načrte. Med temi so bili izvedba 30. Meninskega veleslaloma, ki je bil zaradi okrogle obletnice še posebej dobro obiskan. Mladi so se
Prof. dr. Janez Bogataj je v recenziji med drugim zapisal: »Imeti knjigo pričevanj o enem samem kulturnem pojavu je v Sloveniji bolj izjema kot pravilo. Pričujoča knjiga sodi med takšne izjeme in prinaša dve skupini neprecenljivih virov o ljuben-skih poticah. To so zapisi spominov njihovih izdelovalcev in številno slikovno gradivo iz različnih let.«
IS
ODPAD GOCA,
zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU (,4. 3325 ŠOŠTANJ Tel,: 041 242 G29
NAJ ODPADNI MATERIAL
POSTANE DENAR!
Koristne odpadke lahko tudi vnovčite.
Odpad Goca v Skornem pri Šoštanju odkupuje staro železo, barvne kovine (baker, aluminij, med (mesing) in ostalo—), pločevino, časopis, karton, odslužene gospodinjske aparate in belo tehniko.
Pripeljite ga v naš zbirni center in pri tem dohro zaslužite! K zbiranju vabimo krajevne skupnosti in društva, ki lahko na ta način zberejo tudi kakšen prepntreben evro. Odpad Goca je odprt vsak dan, od ponedeljka do sobote, med 8. in 19. uro.
Rrezplačno Vam odpeljemo odpadne surovine, za večje količine lahko postavimo tudi kontejner! Vsaka stranka, ki bo pripeljala več kot 100 kg materiala v času od 1. februarja do 31. maja, ho sodelovala še v nagradnem žrebanju za POTOVANJE V GARDALAND! Za odkup potrebujete veljavni osebni dokument, davčno Številko in TRR.
Lahko nas pokličete: 041-242-829 041 341 449
ali obiščete od ponedeljka do sobote od 8.00 do 17.00.
20 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014	I
Šport
1. MEDVEDJAK EKSPRES
Golte gostile tekmo v turnem smučanju
V nedeljo, 16. marca, je na Gol-teh v organizaciji TSK Olimpik potekala 5. tekma za slovenski pokal v turnem smučanju, ki je sklenila pokal za sezono 2014. Najhitrejši je bil Klemen Triler, v ženski kategoriji je s progo najhitreje opravila Špela Zupan (oba TSK Olimpik).
Vzpon je potekal pod sedežnico na Medvedjak, v začetni strmini v ključih, dalje pa naravnost do zgornje postaje sedežnice na Medved-jak, najvišjo točko smučišča Golte. Tudi spust je bil skoraj v celoti viden
s sedežnice in smučišča.
Tekmovalci so morali premagati tri vzpone s skupno višinsko razliko 489 metrov ter se trikrat spustiti do štartno-ciljnega prostora, kjer so potekale menjave po prvem in drugem spustu. Dogajanje je z zanimanjem spremljalo lepo število naključnih gledalcev in navijačev.
ŠZ, MZ
Tekmovalci so morali premagati tri vzpone s skupno višinsko razliko 489 metrov. (Foto: Blažka)
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Dobro delo z mladimi igralkami
Članice nazarskega rokometnega kolektiva so niz težkih tekem proti tekmicam iz zgornjega dela prvenstvene lestvice zaključile prejšnji petek v Nazarjah s tekmo proti ŽRK Brežice, katero so dobile z 22:21 (12:8). Teden dni prej so odigrale tekmo proti zadnjeuvrščeni ekipi RK Evro casino Kočevje in v svoji dvorani prepričljivo slavile rezultat 45:29 (24:6).
Tekma je bila odigrana v okviru 17. kroga 1. B državne rokometne lige za ženske. Nazarčan-
ke so vzele tekmo resno kljub na papirju lažjemu nasprotniku. Z borbeno in zavzeto igro v obrambi so že ob polčasu praktično odločile zmagovalca, saj so imele kar 18 golov prednosti. Ob koncu tekme so priložnost za igro dobile domače igralke, ki igrajo manj, kar so tekmice izkoristile za omilitev poraza. Priložnost za igro je dobro izkoristila mlada Mojca Rajter, ki je dosegla šest golov.
Veliko težja tekma je bila proti ŽRK Brežice, ekipi, ki je kandidat za
uvrstitev v 1. A ligo. Tekma bi morala biti že 8. marca, vendar je bila prestavljena. Kljub težkemu nasprotniku so Nazarčanke vodile skozi celotno tekmo in z borbeno igro iztržile zmago. To je pokvarila načrte Brežičankam, ki imajo visoke cilje v tej sezoni.
Tudi sicer se v nazarskem klubu ponašajo z lastno šolo rokometa, saj so med drugimi vzgojili prvo strelko prvenstva Sandro Melavc. Selektor slovenske mladinske rokometne reprezentance Bojan Voglar jo je uvrstil na se-
znam igralk, ki bodo igrale kvalifikacije za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu proti Slovaški.
Kakovostno delo z mladimi so dokazale tudi deklice letnik 2000 in mlajše. Nastopile so na mednarodnem turnirju dvanajstih ekip v Lazarevcu v Srbiji. S tremi zmagami in enim porazom so osvojile končno peto mesto. Na turnirju so pridobile neprecenljive izkušnje in nova rokometna prijateljstva.
Roman Mežnar
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Visok poraz v zadnjem krogu drugega dela
Nazarski košarkarji so si že v prejšnjem krogu zagotovili 1. mesto na vzhodu v 4. SKL in s tem boj za prvaka lige, ki vodi v višji rang tekmovanja. V zadnjem krogu drugega dela so 22. marca gostovali v »vroči« Metliki in kljub želji po zmagi doživeli visok poraz.
Nazarčani so po zmagi v prejšnjem krogu zagotavljali, da želijo v Metliki z zmago potrditi prvo
mesto na vzhodu. Tekme v Metliki so posebne zaradi temperamentnih navijačev, tokrat se jih zbralo kar 250. Srečanje za nazarske
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
košarkarje ni imelo tekmovalnega naboja, kar se je pokazalo že v uvodu srečanja, ko so domači košarkarji prevzeli pobudo in že do polčasa odločili tekmo v svojo korist. Do konca srečanja so le nadzirali rezultat in zasluženo zmagali.
Nazarski igralci s porazom niso pokvarili vtisa o celotni sezoni, v kateri so doživeli le dva pora-
za. Zdaj jih čakata tekmi za prvaka 4. SKL proti ekipi Nove Gorice, ki je bila najboljša na zahodu. Znana sta termina tekem. Prva tekma bo 5. aprila v Novi Gorici, povratna pa teden dni kasneje v Nazarjah. Polna dvorana na povratni tekmi bo dodaten motiv za osvojitev naslova prvaka in napredovanje v tretjo ligo.
Roman Mežnar
Metlika : Nazarje 103:69 (35:13, 30:16, 20:14, 18:26)
6. krog (2. del) 4. SKL - vzhod A: Metlika : Nazarje 103:69,
Bistrica : Ivančna Gorica 61:58.

j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na A www.savinjske.com
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 21
Intervju
ATLETINJA MAJA MIHALINEC
Želi si na olimpijske igre v Rio leta 2016
Maja Mihalinec (Foto: Luka Gorjup)
Mlada tekačica Maja Mihalinec iz Mozirja je že vrsto let članica Atletskega kluba Velenje. Potem ko se je vrnila s študija v Ameriki, klub ponovno uspešno zastopa na tekmovanjih. Na nedavnem dvoranskem prvenstvu v Celju je štiriindvajsetletna šprinterka v teku na 60 metrov zmagala in dosegla državni rekord.
-	Selitev v ZDA in prilagajanje na novo okolje je bil zate verjetno velik korak v življenju?
Na študij v ZDA sem se odpravila takoj po končani srednji šoli. Selitev je bila seveda velik korak, prilagajanje na novo okolje pa je tudi zahtevalo nekaj časa. Je pa bilo vse skupaj nekoliko lažje, ker je bila na isti univerzi še ena atletinja iz Slovenije, ki sem jo poznala že od prej. V petih letih mojega bivanja v Omahi sem dokončala študij komunikologije - odnosi z javnostmi in oglaševanje ter študij španskega jezika in literature.
-	Kako je potekal delovni dan in kako si preživljala prosti čas?
Večina predavanj na univerzi je bilo obveznih, tako da je bil moj dan sestavljen iz predavanj dopoldne, treningov okoli 14. ure in predavanj popoldne. Dvakrat na teden smo trenirali tudi že ob 7.30 zjutraj, pred dopoldanskimi predavanji. V zadnjih treh letih študija sem se osredotočila tudi na poklicni razvoj in bila aktivna članica študentske sekcije Ameriškega društva za odnose z javnostmi na univerzi, ob tem pa sem opravljala tudi pripravništvo.
Prostega časa sem tako imela še največ ob vikendih, seveda, kadar nismo imeli tekem. Sezona v Ameriki je trajala od sredine januarja do konca marca v dvorani, sredi aprila pa smo že začeli s tekmami na prostem, ki so trajale vse do
konca študijskega semestra sredi maja. Ko sem se poleti vrnila v Slovenijo, sem nastopila še na nekaj tekmovanjih doma, kjer sem ves čas zastopala AK Velenje.
-	Kakšen je bil način treninga v Ameriki?
Način treningov se je v Omahi precej razlikoval od sistema, ki sem ga bila navajena od doma. Predvsem je bilo več poudarka na količini, delali smo manj specifičnih vaj, tudi manj treninga moči. Razlog je predvsem v tem, da je ameriški tekmovalni sistem sestavljen drugače kot slovenski. V Sloveniji imamo med sezono v povprečju na vikend samo eno tekmo, kjer se na dan večinoma odteče dva teka, v Ameriki pa sem na tekmi v enem dnevu na primer tekla tudi po štirikrat. Velikokrat sem za ekipo tekmovala tudi v štafetah in disciplinah, ki jih sicer nisem trenirala.
-	Si imela čas za prijatelje in druženje?
Seveda, med študijem in treningi sem si vzela tudi čas za prijatelje, z ostalimi atletinjami in drugimi športniki z univerze smo se večkrat družili izven treningov, nekaj zelo dobrih prijateljic pa sem spoznala med študijem. Sedaj, ko sem v Sloveniji, z njimi ohranjam stik in upam, da se nam čim prej uspe ponovno dobiti bodisi v Evropi ali ZDA.
-	Si v tujini kaj pogrešala?
Pogrešala sem družino in prijatelje in nekaj domačih navad, na primer posedanje ob kavi, česar v Omahi ne prakticirajo tako pogosto kot pri nas. In pa slovensko hrano.
-	Sedaj si ponovno v Sloveniji, je kaj drugače?
Trenutno med tednom stanujem v Ljubljani, kjer treniram in nadaljujem študij na magistrskemu programu komunikologije na FDV. Čeprav bi lahko rekla, da sem navajena biti od doma, pa sedaj, ko imam možnost, vsako soboto po treningu zelo rada pridem domov v Mozirje.
-	Kakšni so sedaj treningi?
Treniram v Ljubljani pod vodstvom trenerja Srdana Bordevica. Od kar sem se vrnila v Slovenijo, sem precej spremenila način treninga, povečala sem količino treningov in nekoliko več delam na moči, saj je to ključno za šprinterje. Veliko poudarka pa dajemo tudi tehniki teka, česar v Omahi ni bilo.
-	Bi lahko primerjala življenje študentov v Ameriki z življenjem pri nas?
Mogoče je moje študentsko življenje v Ljublja-
ni nekoliko atipično, saj trenutno treniram tudi dvakrat na dan, predavanj pa imam na magistrskem študiju nekoliko manj, zato večino svojega časa preživim na treningu. V Ameriki je bilo zame precej drugače. Študij in treningi so bili časovno nekako enakovredni, študijske obveznosti pa so bile na prvem mestu. Potem so bila tu še dodatna izobraževanja in pripravništva, ki so mi vzela kar precej časa.
-	Mogoče lahko daš primerjavo med treningi?
Kar se tiče same opreme in fizičnih pogojev za trening, so bili pogoji v Ameriki boljši. Pozimi smo trenirali v dvorani, imeli smo dva zelo velika fitnesa, tudi maserji in fizioterapevti so nam bili vedno na voljo, kadar smo jih potrebovali. V Ljubljani imam sedaj bolj ustrezno skupino za trening, kjer imamo vsi podobne želje in ambicije ter smo atletiki povsem posvečeni, zato je vzdušje na treningu res dobro, kar velikokrat pretehta slabše fizične pogoje.
-	Pogrešaš življenje preko luže?
v Sloveniji sem od junija 2013 in v tem času sem že začela pogrešati ameriški način življenja, na katerega sem se v petih letih precej navadila. Pogrešam prijatelje, nakupovanje, kako je tam vse dostopno. Pa tudi mesto Omaha kot tako.
-	Kakšni so tvoji načrti za prihodnje?
Po uspešni dvoranski sezoni sem si privoščila par dni počitka, sedaj pa že četrti teden nadaljujem s polnimi treningi. V aprilu načrtujem priprave nekje na toplem, sredi maja pa bomo začeli s tekmami na prostem. Letos je avgusta na sporedu evropsko prvenstvo, ki je tudi moj glavni cilj sezone. Norme za nastop še nimam, želim pa jo izpolniti na 100 in 200 metrov. Še vedno si želim tudi nastopa na olimpijskih igrah, upam, da mi uspe že v Riu leta 2016.
Marija Šukalo
Najbolj pomembni in uspešni ljudje na svetu ... mislijo vnaprej, zato si ustvarijo svojo podobo; potem se lotijo njenega natančnega uresničevanja, tu jo dopolnijo, tam nekaj malega dodajo, spremenijo kakšno malenkost, toda nenehno gradijo - nenehno gradijo. Robert Collier	
	
22 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Pisma bralcev, Kronika, Informacije, Oglasi
Javna vprašanja županu Luč
Glede na to, da si si kot župan skim projektom, ne državnim?
raje vzel pravico do moči, kot pa izkoristil moč za iskanje pravice, te pred spornim referendumom v Lu-čah sprašujem naslednje:
Kdaj se boš pošteno, iz oči v oči, sestal skupaj z vsemi lastniki zemljišč, katerih zemlja leži na področju predvidene obvoznice?
Ali veš, da so zemljo v Lučah nazadnje jemali ljudem v trdem komunizmu po drugi svetovni vojni?
Zakaj si iz davkoplačevalskega denarja za pravno mnenje plačal preko 1400 EUR privatnemu inštitutu, če si imel na voljo Službo za lokalno samoupravo, ki je dolžna tovrstna mnenja pripraviti brezplačno in je, med drugim, zato tudi ustanovljena?
Kako bo potekal avtobusni promet v Lučah, če bo zgrajena obvoznica? Kako bodo vozili avtobusi proti Logarski, saj DRSC ne predvideva mostu na mestu sedanjega, ceste skozi vas in hkrati obvoznice? Ali bomo mogoče imeli dve cesti proti Logarski?
Glede na to, da po načrtih ni predvidenega mostu na mestu sedanjega, kako bo potekal promet iz vasi in Podvolovljeka proti Ljubne-mu? Kakšen bo prometni režim?
Kako bo omogočen dostop pešcev do Savinje in možnost sprehajanja ob njej, še posebej starejših in otrok?
Zakaj nisi kot župan storil nič, da ne bi šla trasa predvidene obvoznice sredi Prodov?
Je le ena javna razprava, ki je bila s strani države slabo sklicana pred 5-imi leti zate dovolj, da bi lahko bili občani pred referendumom dovolj obveščeni? Ali si predstavljaš demokracijo tako, da ignoriraš civilno iniciativo, vabila ministrov in lastnikov parcel? So morda to »tvoje« široke razprave?
Koliko dolgoročnih delovnih mest bo prinesla obvoznica?
Zakaj nočeš odgovoriti na jasno vprašanje: koliko občinskega denarja ste že porabili za nakup parcel za predvideno obvoznico? Ali ni občinski denar namenjen občin-
Glede na to, da ni predvidenega državnega denarja za projekt obvoznice in ravno tako ne evropskih sredstev, zakaj z referendumom vznemirjaš ljudi in jih spravljaš v prepire?
Zakaj ni projekt obvoznice in pro-tipoplavne zaščite ločen?
Ali ni bolj potrebna kolesarska steza, kot pa nova cesta?
Zakaj z davkoplačevalskim denarjem kupuješ hiše po vasi, nisi pa kupil Brginčeve hiše, kjer je promet najbolj otežen, dostop dostavnih vozil pa je tam do šole nemogoč?
Luče niso več spomeniško zaščitene kot naselje. Začetek izbrisa se je zgodil v tvojem mandatu. Zakaj so Luče precej manj atraktivne kot so bile? Zakaj je turistov vse manj, kljub temu, da je ta panoga v državi v porastu? Ali bo predvidena nova obvoznica tako lepa, da bo postala turistična znamenitost? Ali se bo Luče ob Savinji preimenovalo v Lu-če ob obvoznici? Ali plastična okna na občini, kitajski robniki ob pločnikih in zgrešeni tržnici pričajo o tvojem odnosu do narave in Luč?
In nenazadnje: zakaj si dal podreti Matijevčevo kapelico? Komu je bila napoti?
Gospod župan, veliko je še vprašanj, ki se pojavljajo in tvoje mečkanje ni pravi odgovor nanje. Potrebne bodo odkrite misli in iskrenost. Rabimo širše odgovore in ne le referendumski da ali ne, kajti mnogi ljudje v Lučah mislijo s svojo glavo. Tako kot tebi (in tvojim) plača, pripadajo njim odgovori. Če ne bo smiselnih in poštenih odgovorov, je vsako kazanje mišic nesmiselno, razpisani referendum pa je mogoče razumeti zgolj kot nesmiselno zapravljanje davkoplačeval-skega denarja in zlorabo inštituta referenduma za predvolilne (in verjetno še kakšne) namene. Praznovanje bitke za oslovo senco je butalska zgodba.
Alojz Selišnik predsednik Združenja za trajnostni razvoj Luč
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v marcu
ODRASLI:
Sparks, Nicholas: Najdaljša pot, James, Cara Lynn: Ljubezen ali dolžnost, Hoyt, Elizabeth: Škandalozna poželenja, Austen, Jane: Mansfield park, Young, Samantha: Jamajška ulica, McFadyen, Cody: Temna stran, Dodd, Christina: Pravila privlačnosti, Foley, Gaelen: Vojvoda, Banks, Maya: Strast, Muck, Desa: Panika. MLADINA:
Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki, Davis, Jim: Garfield na dieti, Zupan Vrtač, Mojca: Kakšne barve je svet, Vidmar, Janja: V puščavi, Ch-bosky, Stephen: Charliejev svet, Bonasia, Lynn Kiele: Modra kri, Davis, Jim: Garfield vam želi srečno!, Bedford, David: Moja mamica, Simon, Francesca: Grozni Gašper, Gomazeča golazen, Collins, Suzanne: Kruto maščevanje.
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	TATVINA NAFTE IZ REZERVOARJA AVTOBUSA
Luče: V noči na 25. marec je neznani storilec poskusil vlomiti v rezervoarje na treh avtobusih, last Izletnika Celje, ki so bili parkirani na parkirišču v Lučah. Dveh rezervoarjev mu ni uspelo odpreti, medtem ko je iz tretjega izčrpal okoli 100 litrov nafte.
•	PRELUKNJAL PNEVMATIKE
Dobletina: V noči na 26. marec je neznani storilec v Dobletini na vozilu oškodovanke z neznanim predmetom preluknjal vse štiri pnevmatike. Policisti za njim še zbirajo obvestila.
•	VLOM V SKLADIŠČE
Spodnja Rečica: V noči na 30. marec je neznani storilec vlomil v skladišče v Spodnji Rečici, last podjetja ZKZ Mozirje. Iz notranjosti je ukradel 47 vreč krmil za kokoši in dva zavoja piva ter podjetje s tem oškodoval za okoli 600 evrov.
OBVESTILO MOTORISTOM
Policisti Postaje prometne policije Celje bodo 12. aprila med 8.30 in 12. uro v centru varne vožnje na Vranskem (AMZS) skupaj s centrom in motoristi severozahodno štajerske regije izvedli preventivno aktivnost s praktičnim prikazom in teoretičnimi nasveti varne vožnje za voznike motornih koles. Voznike motornih koles vabijo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu.
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
PETICA ZA SKOK, OBLIZI ZA DOSKOK Podmeninski gadje so se letošnjega srečanja starodobnikov na Golteh zopet udeležili polno številčno. Med količki so vijugali sila hrabro, zato so že tam porabili ves pogum, ki so ga prinesli s sabo. Skokov se je tako udeležil samo en njihov član, ki je bil odličen pri skoku, malce manj pa pri doskoku v telemark. Tega je praviloma končal na zadnjici in v sosedovi ograji. Očitno ima Menina manjši naklon, kot je ta na Golteh.
MLADODOBNIKA DO PRVIH PRIZNANJ
Najmlajša udeleženca tekme starodobnikov, ki bi ju spričo njune mladosti težko poimenovali starodobnika, sta bila Katarina in Ož-bej. Z malce pomoči sta privijugala skozi cilj, nato pa se ponosno, čeprav rahlo sramežljivo, zopet z malce pomoči povzpela na oder za zmagovalce. Srečna kot ženin in nevesta sta iz rok organizatorjev namesto prstanov prejela prikupna plišasta medvedka, ki ju bosta spominjala na prvo vajo obnašanja pred fotografskimi objektivi.
OD TOD DO VEČNOSTI Marija Vrtačnik iz Radmirja, predsednica »tretje univerze starejših« (levo) je na medgeneracijskem festivalu v Velenju namignila, da še prekmalu pride obdobje, ko bo za zdaj aktivne in zaposlene druženje s starostniki nov način preživljanja časa.
Duška Lah iz Šmartnega ob Paki, novinarka nacionalne televizije: »Jaz bi se vaši univerzi že kar pridružila, če bi imela čas in bi že videla do penzije, a kje smo še „Od tod do večnosti je še meglena prihodnost.«
24 Savinjske novice št. 14, 4. april 2014
Križanka, Informacije
Obvestilo oglaševalcem
Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo samo berljivo napisane male oglase na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko, in male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih lahko pošljejo tudi po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pred gradom Vrbovec in pred uredništvom). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja je plačljiva. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 25
Napovednik dogodkov	
Petek, 4. april	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Bežimo vsi! Volk z orjaškimi zobmi nas lovi!
	ob 18.00. OŠ Gornji Grad Predavanje Odprta vprašanja življenja v tišini z vprašanjem reševanja problematike okvare sluha
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Dobrodelni koncert a cappella zbora Bee Geesus
	ob 19.30. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Sleparja v krilu
Nedelja, 6. april	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Vaja zbora (dobrodelna za PGD Mozirje)
Sreda, 9. april	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Kokoška Taja
	ob 18.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Predstavitev knjige Karoline Vrtačnik Ljubenske potice
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kokošja šola
Četrtek, 10. april	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kokoška Taja
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 150 kg; gsm 031/832-520.
Prašiče najboljše mesne pasme za dopita-nje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619372.
Prodam bikca, starega en teden, in enega nekoliko starejšega, 150 kg, sivo rjave pasme, mesna linija; gsm 041/716-210. Prodam telico, križanko RJ/LS, brejo 8 mesecev, pašno, tel. št. 03/583-52-97 ali 041/900-120.
Leto dni staro telico ciko prodam; gsm 031/695-208.
Prodam bikca in teličko, težka 150 in 130 kg, simentalca; gsm 031/228-217. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 031/266-738.
Telico in kravo simentalki, visoko breji, prodam; gsm 041/239-017. Prodam teličko s.r., staro 2 tedna; gsm 041/986-125.
Prodam bika s.r. za nadaljnjo rejo in 10 sila-žnih bal; gsm 031/855-186. Prodam bikca pasme limuzin, starega 10 dni; gsm 041/324-438.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim vse vrste telic in krav za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol in bikce, teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca simentalca ali limuzin od 140 do 170 kg; gsm 031/800-852. Za zmerno ceno kupim nemškega ovčarja, starega od 2 do 6 mesecev; gsm 041/767-410. Kupim teličko, mesni tip, nad 100 kg; gsm
DRUGO - PRODAM
Prodam balirano seno v kockah in silažne bale; gsm 031/832-520. Prodam letne gume na litih platiščih, original renault 225/45/17; gsm 030/643-112. Prodam meso škotskega goveda in meso leto dni starega goveda; gsm 031/441-074. Obračalnik sip - spider 450, l. 1995 in kosilnico stoll, d.š. 2 m, l. 2011, prodam; gsm 031/733-911.
Prodam fižolove prekle; gsm 041/968-797. Odlično ohranjen računalnik z monitorjem prodam, gsm 041/806-001. Prodam silažne bale, možna dostava; gsm 031/314-775.
Prodam dobro ohranjeno mizo za namizni tenis; gsm 031/252-913. Prodam bukova drva (klaftrova), možen razrez na kratko; gsm 041/354-573. Prodam traktorski hidravlični cepilec za drva; gsm 051/302-934. Prodam cevni solarni bojler za ogrevanje sanitarne vode, samo sonce; gsm 041/783448.
Prodam silažne bale, drva, bursko kozo; gsm 031/689-841.
prodam štedilnik gorenje 2 x plin, 2 x elektrika, šir. 60 cm, ugodno; gsm 041/324-352.
DRUGO - PODARIM
Podarim posteljo dim. 90x190 cm, z jogi-jem; gsm 041/651-196. Brezplačno oddam rabljen steklokeramič-ni štedilnik gorenje; tel. št. 041/878-406 ali 839-52-23.
VOZILA - PRODAM
Traktor lindner BF 350, 35 kn, l. 79, 4 x 4, odlično ohranjen, prodam za 5.200 EUR; gsm 051/346-768.
NEPREMIČNINE
Opremljen poslovni prostor (31 m2) v Upravnem centru Mozirje oddam v najem. Ugodno! Info na tel. 041/798-556. Oddam zemljišče za vrt v Mozirju; gsm 041/650-151.
Njivo, gozd, manjšo kmetijo kupim; gsm 070/224-430.
Prodamo hišo v Mozirju; gsm 070/390-313 ali 041/605-786.
OSEBNI STIKI
Tridesetletni fant želi spoznati dekle svojih sanj, govorim več jezikov; gsm 041/944-163. Želim spoznati punco, ki bi sprejela tudi mojega odraščajočega sina; gsm 041/859096.
Topel dom in lepo nagrado nudim pošteni in zanesljivi ženski nad 65 let, za opravljanje gospodinjskih del in urejanje vrta; gsm 041/829-089.
041/371-976.
ŽIVALI - DRUGO
Telice vzamem v pašo; gsm 041/942-169.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	NUDIMO POMOČ NA DOMU
(čiščenje, likanje ...), varstvo otrok in pomoč starejšim, invalidnim na domu ter urejanje okolja, tel. št. 031/788-397.
Osebno dopolnilno delo, Marijanca Napotnik, Aškerčeva ul. 58, Mozirje
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	BELJENJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH POVRŠIN,
delo na višini, izdelava novih dekorativnih beležev in starejše tehnike beljenja... GSM 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje.
◊	KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU
Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044.
Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji.
◊	URE, PASOVI, BATERIJE
Iščete novo uro, morda zamenjavo pasu ali baterije. Oglasite se v prodajalni FOTO SENI v TUŠ centru v Mozirju. Nudimo vam veliko izbiro ženskih, moških in otroških ročnih ur. Na zalogi so vse vrste baterijskih vložkov, tudi za slušne aparate. Vabljeni. Tel. št.: 839-50-04. Foto SENI - TUŠ Center Mozirje, Lamcom d.o.o., Nove Trate 4, Mozirje.
◊	PLINSKE JEKLENKE IN GASILNIKI
gorilniki, pl. svetilke, pl. cev na metre, kartuše. Prodaja in servis. Tel. št. 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
26 Savinjske novice št. 12, 21. marec 2014	I
Šport, Čestitke
DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Oskar Rosc v tekmovanju dvojic osvojil bron
V soboto in nedeljo, 22. in 23. marca, se je na Ptuju odvijalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje. Tekmovanja se je udeležil tudi Oskar Rosc iz Mozirja in v tekmovanju parov skupaj z Janom Jevšnikom osvojil tretje mesto.
Na Ptuju je nastopilo preko 80 najboljših slovenskih igralcev in igralk do trinajstega leta starosti. V posamični konkurenci se je Rosc po dvodnevnih bojih in petih zaporednih zmagah uvrstil v četrtfinale, kjer je proti prvemu nosilcu turnirja po zelo izenačeni borbi le za las izgubil boj za osvojitev kolajne. Še boljši dosežek mu je uspel v kategoriji dvojic, kjer je v paru z Janom Jevšnikom iz Velenja osvojil bronasto medaljo državnega prvenslva, kar je njegov do sedaj največji tekmovalni uspeh.
Velja poudariti, da je bil Oskar Rosc na tokratnem državnem tekmovanju mlajši od večine svojih nasprotnikov, saj bo v kategoriji mlajših kadetov lahko nastopil tudi še prihodnje leto. Sicer že tretje leto vsakodnevno trenira v namizno-
Oskar Rosc (levo) je v kategoriji dvojic nastopil z Janom Jevšnikom in osvojil bron.
(Foto: Patrik Rosc)
teniškem klubu Tempo v Velenju in tako uspešno gre po stopinjah starejšega brata Patrika.
Marija Lebar
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
V Bočni zmagal Žehelj
Člani gornjegrajskega strelskega društva so od 21. februarja do 22. marca organizirali strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško na zračnem strelišču v Bočni. Tekmovanje je potekalo kot društvena liga desetih kol, od katerih je štelo za končni rezultat pet najboljših dosežkov. Sodelovalo je 16 strelcev. Na vsaki tekmi so izstrelili diabole za preizkus in po pet diabol v štiri tarče. Zmagal je Dušan Žehelj (876 krogov od tisoč možnih), drugi je bil Peter Bezovšek (870) in tretji Boris Purnat (858).
PB
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Na Golteh tokrat nič novega
V skupnem seštevku vseh udeležencev so zopet zmagali domači starodobniki Veseli Savinjčani. Sledili so jim člani SD Kanin Bovec, na tretje mesto pa so se povzpeli Podmeninski gadje. (Foto: Benjamin Kanjir)
Nič novega, saj so se v soboto, 22. marca, tam že osmo leto zapored zbrali ljubitelji smučanja po starem. Z lesenimi smučmi so se zapeljali med količki, tisti najbolj hrabri so preizkusili tudi skakalnico.
Poleg domačih Veselih Savinjčanov, ki delujejo kot sekcija v okviru Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, organizatorja tekmovanja, so se tega udeležili še Podmeninski gadje, Rovtarji, Taleseni s Krope, Kamniške grče, člani Izvira iz Tržiča in SD Kanin Bovec.
Med najstarejšim udeležencem, Ernestom Bizjakom iz Bovca, in najmlajšo udeleženko, Katarino Slemenšek iz Mozirja, je bilo kar 70 let starostne razlike. To govori v prid dejstvu, da staro-dobno smučanje prehaja iz roda v rod in bojazen, da bi izumrlo, ni upravičena.
Kljub malce slabšemu vremenu je bilo vzdušje na Golteh prešerno. Atraktivnih padcev, takih za občinstvo, domala ni več. Vse bolj se kaže spretnost posameznikov, hitrosti vijuganja med količki pa so zato vse večje. Vsi udeleženci tekmovanja so prevozili progo ob hotelu Golte in bili zadovoljni z doseženimi rezultati.
Čeprav je bilo letos skakalcev, ki so si upali zapeljati po skakalnici, manj, so ti vseeno poskrbeli za par dobrih skokov in tudi padcev, poseb-
no pri ustavljanju. Sila prav je prišla postavljena ograja, ki je zadržala najhitrejše.
Benjamin Kanjir
Radovanu Zel emiku
i? 7-nk-n^cfl '>t MSi.roJslni dan
A pradedek li že tudi li. velika i epih., zdravih dni, mi ieliam li!
Tn (o tcIh1 SlemnriiH^hBuHIslJh Ivnjih wminikov
Savinjske novice št. 14, 4. april 2014 27
TORBE
namsreih a h r EtiTi l^e
VENPRO, PAPIRNICA, žigaveninšek S. P
Smihdska tisfa ? $.550 Moiirjl
Te l ■ i - S!< 33 660 | Osm. Ol I 3 i ifc^ |
E - m m I: trgci vf ha @ ve n pro. si
www.venprg.si
ŠOLSKE
Nudimo: Malice, nedeljska kosila, jedi pa naročilu, tortice, hotelsko nastanitve.
Vsak dan vabljeni na kosila z izborom različnih jedi.
Vnail lastni slafitičamE sprejemamo naročila la torte in pecivo.
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe,
rojstne dneve, sveta obhajila in birme.
HOTEL PLAN NKAd
Fij.
t.' ■. J-	.

Td
oi si;
+1 S5


jTisr
n mnil:
inrr. .r nka.nrl
hotvipLrink
	
MICA	
star □ okoli 2 leti, prijazna muca, cepljena, veterinarsko pregledana in sterilizirana, išče no^ dom.	a nBu *
Kontakt: 040/729-015 CIrena)	
	
Mlekomat v Mozirju
Tokrat je bil žre b naklonjen Vladu Komarja, NvV4 naitljt 1, Gornji 6rad, in Ani Funtck, Podvc» 55, Lucs.
Kartico za 10 litrov domačeSa rnieka prevzameta na uredništvu Savinjskih novic do iS, aprila 301+. Kartico bosta izžrebanca lahko uporabila večkrat, do porabe 10 litrov.