SA koristi deâav-I|udaiva. D«Uv-et so opravičeni do kar producira|o. Xhis pop*r is devoted to th« intereeia of tho working cIm*. Work-•rs aro entitled to oil what they produce. i."ÎS,4m ••«Oi4h»1mi natter. Dm. C. 1907, at Iba pmt Of fie. a» ChkMca 111. tttdw tfae Act or Ooa«r«a» of Streb Ire 1R79 Office: 2146 Blue Islsnd Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". Slev. (No.) 175. Sramota Danes imauu> v štirih državah: Indiana. Connecticut, Calif orni ja in Washington, takozvani "ev-noški zakon" v veljavi. Zakon velja za ponovne hudodelce in blameže. Tekom treh let, odkar je zakqn v veljavi, so zvriili približno 1000 operacij. Pred dvema leti so tak zakon vložili tudi v ilinojski zakonodajni zbornici. Senat ga je sprejel z veliko večino, poslaniška zbornica ga je pa zavrgla. Ali letos so zopet prišli ljudje ki bolehajo za posebno vrsto blaznosti in predložili znova "evnuš-ki" zakonski predlog. Predlagatelji so prikrojili zakon tako, da je veljaven za osebe, ki so v varstvu države: hudodelce v ječi, blazneže v državnih norišnicah, ali osebe, ki dobivajo vsled kakšne duševne napake državno podporo. Ta zakon bo zopet le za siromake - delavce. Hudodelci - milijonarji niso v ječi. Svobodni so. ker lahko z denarjem kupijo pravico. Tudi v državnih blaznicah iščemo zaman bogatih norcev, ker so v privatnih zavodih. Sodnik Sherman in zdravnik dr. Billings, ki sta skovala to zakonsko predlogo trdita, da je večina zdravnikov v državi za tak zakon. Sherman pa še poleg pri h s ja s statističnimi dokazi, ki ne dokažejo nič. "Veleučeni jurist Sherman trdi, da se prebivalstvo tekom jednega leta pomnoži le za en odstotek, mejtem ko se hudodelci in blazneži množijo v večjem številu. Ta zakonski predlog zopet dokazuje, kakšni ljudje delajo zakone v ameriških zakonodajnih zbornicah. Slišali so nekaj zvoniti o Lombrosovi pofledovalni teoriji, o nauku Karla Darwina, o nastajanju pasem in o teoriji razvoja v psihologiji, se jim niti ne sanja. V Evropi zakonodajalci ne bla-mirajo samih sefre in narode s takimi zakoni, dasiravno "učeni" ameriški neveniči smatrajo Evropejce za pleme nižje vrste. Tam poznajo vsaj prave vzroke za po-množitev hudodelcev in blaznih ljudi. Sherman s svojo statistiko dokazuje, da ne odloča le podedo-valnost, marveč da so silnejši vzroki, ki skrbijo za naraščaj hudodelcev in blaznežev. Ako Sherman trdi, da se vsako leto pomnoži število prebivalcev le za en procent v splošnem, vzlic temu se pa v večjem percentualnem številu množijo hudodelci in blazneži, je s to statistiko dokazal, kar ni hotel Človek nima svobodne volje in da gospodarske razmere skrbijo za hitro množeč se naraščaj hudodelcev in blaznežev. Sherman vendar ne more dokazati, da imajo degeneriranci — hudodelci in blazneži — več otrok kot na duši zdravi ljudje. V zdravem telesu biva tudi zdrava duša. Kar pa rodita nezdravo telo in nezdrava duša je pa le redkoke-daj sposobno za življenje. Z moralnega stališča vedno zmaga v boju za obstanek dobro nad slabim Ako bi pa z etičnega stališča •odili hudodelce, Se bi smatrali hudodelcem vse ljudi, ki so krivi, da živimo v taki človeški družbi, <*a se hitro množijo hudodelci in blazneži, potem bi morali na operacijsko mizo kapitalisti in njih Kolo orodje: kapitalistični poslanci. Hudodelec ni le tisti, ki kaj u-«rade, marveč je tudi oni, ki z «akoni sestavi tako človeško druž-• Vi, da so drugi vsled razmer, ki ' v^inkujejo na njih duše, prisiljeni postati hudodelci. Sherman Billingsova zakonsk« predloga še ni zakon. Mogoče poj-de ta sramota mimo države Illinois. Ali šanse so slabe. * Danes imajo v Ameriki kramarsko krinki neveniči, hinavski moralni Chicago» IU., 17. lanuaila (January), 1911. Sadovi dela — v žep kapitalistom; norci in duševni kretini vseh vrst prvo besedo. In ker ima ta sodrga denar, torej moč, bo zdrava človeška pamet v državi Illinois najbrž zopet dobila pljusko v obraz. J. V. Blazni sistem. — V državah na Jugu, na polju velike bombaževe industrije, je po zanesljivem poročilu vposlenih 20.000 mladoletnih otrok, kteri ne bi smeli po zakonu opravljati tvorniškega dela. — Ruski earjevič, kteri je šest let star, ima letnih dohodkov 1,575.000 rubljev, telesno stražo petdesetih kozakov in zavarovan je za poltretji milijon rubljev. Nedavno tega mu je car podaril o-troški vlak, ki je stal ruski narod 25 tisoč rubljev, kterega pa je earjevič poalal kot darilo kitaja-kemu cesarju - smrkolinu, ki je pet let star. — V Jersey City se je zadnji teden cela družina delavca Charles Davisa zadušila s plinom, ker ni bilo zaslužka ne sredstev za življenje. — Neka "dobrodelna" organizacija v Philadelphiji je pred-zadno soboto priredila privatno veselico. Navzoče "družabne dame" so na splošno željo prisotnih plesale — bosonoge in do pasa nage. —Dne 22. dec. m. 1. je neka Nellie Neal v Kansas City ukradla za $40 blaga v prodajalni. Takoj drugi dan je bila obsojena in tudi zaprta v triletno ječo. /Mani zlatarske firme Duveen Bros. v New Yorku, kteri so osle-parili vlado pri carini* za $600.-000, niso še danes obsojeni, dasi je že tri mesece odkar se jim je dokazala sleparija. MVARNE" IN "ZANESLJIVE" BANKE Tri velike banke so šle spet ra* kom žvižgat in žabam gost zadnje dni. Williamsburg Trust Co. v Brooklynu, N. Y. je zaprla vrata; The Save Deposit k Trust Co. v Bathn, MeM je zaprl državni bančni nadzornik; v New Yorku je propadla Northern - banka in z njo vred je propadlo devet milio-nov dolarjev vlog. Glede zadnje banke je poročalo dnevno kapitalistično časopisje; " da se ni čudil nihče njenemu propadu, kdor je poznal razmere pri banki; krah ni torej nič važnega." Lepa reč! Depozitorji, kteri so izgubili devet milionov dolarjev, vsekakor niso vedeli za "razmere" pri banki, drugače bi ne bili pustili denarja notri. Do-tični, ki so poznali "lepe razmere", so gotovo pobrali svoje vloge iz banke, predno je šla v Muft' — zato pa zdaj ni nič "važnega", če je banka propadla. Nič važnega, kaj!t Nič važnega, če vlagatelji zgube devet milionov dolarjev! Za kapitaliste in finančne sleparje ni to nič važnega. Falot-stvo! Pri vsakem bančnem krahu naravno trpijo predvsem delavci. Mnogoteri zgubi zadnji cent. Zato proč od privatnih bank! Nobena banka ni zanesljiva in varna. Vlada je z novim letom odprla nove poštne hranilnice. Ker je pa bančni trust dobro zastopan v kongresu, senatu in vladnih oddelkih — bolje kakor delavci! — poskrbel je, da se je v vsaki državi odprla samo po ena poštna hranilnica in sicer v kakšnem majhnem. zapuščenem mestecu, kjer je kvečjem kakšna neznatna banka ali pa sploh nobene, da ne more z njo konkurirati. Te hranilnice so odprli samo "za poskušnjo". Ej. bankirji že vedo, kako čuvati svoje koristi. Ko bi le delavci tako znali! To "poskusevanje" je prava komedija. Zakaj ne poskusijo z novimi poštnimi hranilnicami V velikih mestih, n. pr. v Chieagu, New Yorku itd.? Da se poštne hranilnice morajo obnesti, dokazale so malone vse evropske države zadnjega pol stoletja. Ameriško ljudstvo se res d6 pošteno voditi za nos. Slovenskim delavcem, kteri so v obližju novih poštnih hranilnic in kteri vlagajo svoje prihranke v banke, priporočamo, da vzamejo denar iz bank in ga nAlože v poštni hranilnici. Res je, da poštna hranilnica plačuje samo 2% obresti na leto, toda denar je popol- noma varen, bolj kot v kteri banki. Vloga se lahko začne z $1 a ne sme presegati $500. GIBANJE DELAVSTVA. Štrajk krojačev deloma končan. Tvrdkar Hart, Schaffner & Marx v Chieagu je zadnjo soboto podpisala pogodbo y. 10.000 krojači in krojačicami, kteri so že tri mesece na štrajku; delavci se še te dni vrnejo na delo. Mirovna pogodba jamči štrajkarjem, da se smejo organizirati kolikor jih je volja in da tvrdka ne bo prezirala linijskih delavcev. Dalje je tvrdka pristala, da vzame nazaj vse krojače in krojačice, na štrajku brez vsake diskriminacije napram kteremukoli štrajkarju. O zaprti delavnici, zaradi ktere so krojači pravzaprav vodili boj, ni pa v pogodbi duha ne sluha! To pa pomeni, da štrajkarji niso pridobili ničesar! Zopet dobra šola! Pri ostalih tvrdkah je se na štrajku okrog 20.000 krojačev. Govori se pa splošno., da bodo tudi ostale tvrdke se te dni sledile Hart, Schaffner & Marxu in podpisale pogodbo, seveda nič boljšo od slednje. Tako bo najbrž že v jednem tednu končan veliki štrajk krojačev z — očividnim porazom. gibljite se teh ptičkov in ne verujte njih vabljivim pesmicam! Premogarji zborujejo. Premogarska organizacija United Mine Workers of America je danes otvorila svojo letno konvencijo v Columbusu, O. Čez tisoč delegatov je navzočih. Na zborovanju bodo prešteti glasovi oddani v decembru m. 1. pri splošnem glasovanju preniogarjev za predsednika organizacije. Proti čevljarjem. Čevljarska tvrdka Randall & Adams Co. v Lynu,Mass., toži organizacijo United Shoe Workers of America za $20.000 "odškodnine." Tvrdka ima namreč — kakor se sklicuje — toliko škode vsled štrajka čevljarjev, ki se je vršil pred kratkem. V New Yorku štrajka 6000 čevljarjev. Ne v Pennaylvanijo I Premogarji v Latrobe - Greens-burg in irwinskem okolišu premoga, Westmoreland County, Pa., so še vedno na štrajku. Boj že traja deseti mesec. Baroni premoga imajo svoje agente v New Yorku, Philadelphiji. Clevelandu, Chieagu, Altooni, Johnstownu 'in mnogih drugih mestih, pptom kterih trosijo m Ki brezposelnimi delavci laži, da je štrajk že končan. O- — Želczničarska organizacija v Italiji, ktera šteje čez 90.000 članov, grozi z generalnim štrajkom. — 200 mrtvih preniogarjev, žrtve eksplozije v Leighu na Angleškem, so pokopali skuupno v jeden velikanski grob. SLOVENSKI SKEBI. V sedanjem štrajku krojačev v Chieagu so skebali sledeči Slovenci : Anton fiinkovec, Martin Lav-rich, P. Cepuder, Matija Cukale, P. Urbane in F. Goldman. Sramota! Listnica upravničtva. *Od mnogih krajev prihajajo pritožbe, da naročniki niso prijeli lista. Mi smo se obrnili na pristojno mesto da poizvemo o vzrokih. Ob enim priporočamo našim Čitateljem, da nas v ter.i slučaju vedno obvestijo, da jim do-tično številko dopošljemo. Objava in preklic! Pri pošitjanju kart naročnic na "Proletarca" so se nekje izgubile sledeče številke pod serijo B: 16. 17, 18, 19 in 20. Za te karte so se izdali dupli-kati, in so vsled trtga prvotne neveljavne. Če bi navedene karte prišle v cirkulacijo, naj jih nihče ne kupi. Upravniitvo. — Dr. Albert W. Ferris, predsednik newvorške državne komisije za umobolne, izjavlja, da je v državi New York 35,658 umo-bolnih oseb. Na vsakih 279 oseb vsega prebivalstva v državi pride jed*n blaznež. t 31 PAZITE! v» na ¿(«vilko v okl«pa|u. ki ae nahaja poleg v». *etfa naslova, prilepi)«' naga «podat ali na ovitku. Ako (176) |o Atavilka . tadal vam a prihodnjo itavilko natega liata pologa naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Leto (VoL) VL Udarec za Udarcem Vrhovni sodnik Blackmare v državi New York je te dni zavdal nov udarec strokovnem gibanju ameriškega delavstva. Razsodil je, da je štrajk protizakonit, ako oškoduje poslodajalca! Krajevna unija mizarjev in tesarjev v Brooklynu je napovedala štrajk v tvornici A. I. Newton - kompa-nije. Kouipanija je brž izposlova-la "injunction" in konec je o-menjena razsodba. Srnini k je dejal, da delavci smejo štrajkati, toda štrajk ne sme škoditi delodajalcu. Ali si morete misliti večje krvavo norčevanje iz delavcev! Strajk je vendar zato, da udari kapitalista po najbolj občutljivem mestu — mošnji. Kako naj delavci štrajkajo, da ne bi škodo-vali kapitalistom? Tako je. Naj prvo so proglasili bojkot za zločin — zdaj pa se štrajk jedino delavčevo orožje kterega se sme delavec svobodno poslužiti v najzadnji evropski državi. Tako se nad ameriškim delavstvom maščuje lenoba v samostojni delavski politiki. Enkrat že pride čas, ko bo veČina delavstva sprevidela veliko napako in spoznala, da jedino mesto za delavce je v soetalistični stranki. SOCIALISTI NA DELU. — Socialistični mestni svet v Milwaukee je sklenil, da mesto kupi obširni zemljiški prostor za munkipalno pokopališče. Cerkvena pokopališča so tako draga, da reven delavec že ne more plačati prostorčka za grob, med tem ko bodo ((frroboVT* na municipalnem pokopališču najmanj polovico cenejši. Proračun mestne uprave za leto 1911 obsega tudi večje svote za gradnjo municipalne elektrarne in cestoželezniške postaje. Samo za povzdigo javnih šol v tem letu je socialistična uprava v Milwaukee namenila $470.000. — Sodr. Nash, tajnik socialistične stranke v Minnesoti, je razposlal okrožnico vsem strokovnim unijam v državi opozarjajoč jih, da sedanja zakonodajna zbornica ima socialističnega zastopnika, kteri je pripravljen predložiti celo vrsto delavskih zakonskih pred logov. Vslcdtega je potrebno — povdarja sodr. Nash, da mu organiziramo delavstvo daje inciati-vo in da jq vedno ž njim v dotiki. — Prvo delo sod ruga Maurera, zastopnika v pennsvlvanski za-konodavni zbornici, bo — kakor je izjavil — da bo zahteval od strani države natančno preiskavo prem o ga rs k e ga štrajka v Westmoreland County. V POJASNILO. Gospod Joseph Gregorich, tajnik nekega "splošnega" političnega slov. kluba, nam je poslal okrožnico, v kateri klub nastopa proti neki ??avarovalni družbi in nekemu slov. agentu, ki baje zar stopa omenjeno družbo. Naša sodba v tej zadevi je, da v kapitalistični družbi delajo vsi trgovci za prof it. Kolikor več za-morejo iztisniti profita, toliko več ga vzamejo. Vsled tega pravimo, da kapitalistična družba bazira na slepariji. Ker pa cela kapitalistična družba bazira iia zakoniti slepariji, ni potreba pobijati le posamezne izrodke. marveč ves sistem, Kdor se hoče v resnici boriti, za dobro naroda, se ne bo boril proti posameznim sleparjem, ali sleparskim skupinam, ampak bo nastopil proti sistemu. Ako se hoče človek ognjiti onega sleparja, pade drugemu v roke. Kar se pa zavarovanja tiče za slučaj nezgode, bolezni, smrti pa* priporočamo slov. delavcem, da se za svet vselfcj obrnejo na tajnika S. N. P. J. Johna Verderbarja ali p« na tajnika jugoel. soc. organizacije sodr. Frank Petriča. To priporočamo tudi g. J. Gre-goriebu. PROLETAREC list za ihteeesii delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Urtaik te Uda)at«IJ: Jafotlovaaika dcla»&ka t likovna dražba v ChkJfo. III. Iltrotaia»: Za A«r.«ico $1 » «• c«to lato. 7Sc «• ¿ct ¡«ta. Za Evropo 12 aa c«lo teto. $1 aa pol l«U. tmimti po doeooom. Pri »prtmtnbi blralUSo ZoolsQ*or*a natnaniU tudi HTAHJ naslov. PROLETARIAN Ownad and publiU«d Evuir Tumday by So« I h S la v k Workmen'» Publishing Compaay Chicifo, íilinois. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. frank 1'odllpec. Pr^ldtut; Jobo 1'rtrlcb. Hocretary; K rank JaaallC. Tr«a»ur«r. ..las-Rirriow hatks: United Slate» and Canada. * JO t year, 75c lor half Forai^n count n«» $2 a year, $1 for half y«ar. aovkktis1ng kates on agreement. NASLOV lADDRESS): "PROLETAREC" '214ó Blue Island ave. Chicago, 111. 0 DELU IN O PLAČI ZA DELO. Kakor znano, je plača za delo tista vsota, ki se plača za storjeno delo. Ali z drugimi besedami: plača izraža ceno dela, češ, koliko je tvoje delo vredno, toliko si plačan zanj. Vrednost kakega hlapa pa lahko izrazimo z vrednostjo kateregakoli drugega blaga, na primer: tale miza ima tisto vrednost kakor tile trije stoli ali pa tale omara ali tale moja obleka. Vsakokrat je tu vrednost mize izražena na drug način. Prav tako pa lahko izrazimo vrednost mize z denarjem, na primer: miza je vredna deset dolarjev Tako dobimo ceno mize. Ker torej beseda "cena" nič drugega ne pomeni kakor 44v denarju izraženo vrednost," mora tudi delavska piara pomeniti v denarju izraženo "vrednost dela", ako hoče veljati za "ceno dela." Videli smo. da vrednost sama ni nič drzuega kakor'delo. Ni vsako delo vrednost, ali vsaka vrednost je delo. Toda potem delo vendar nima nikake vrednosti in pojem "vrednost (ali cena) dela" je nc-zmiseln! To hi bilo ¡trav tako, kakor če bi dejali ''vrednost vrednosti" ali "delo dela",, kar oči-vidno nima nikakega zmitda. Iz tega sledi z železno nujnostjo, da delavska plača ni cena dela, in da smo se zopet «lali* voditi od do-adevnosti. Treba je spoznati, kako je pravzaprav s to stvarjo. Reeimo. da je delavska plača res "vrednost dela" in vprašajmo se. kako se vendar ta vrednost določi. Ta Vrednost se določi po delu, ki potrebuje, da se izdela. To se pravi z drugimi besedami: vrednost dela je tista množina dela, ki ga je treba, da se delo izvrši. Vzemimo si za primer tvorniš-ko izdelovanje srajc in se vprašajmo: Katero delo je potrebno, da se izvrši delo za srajco? Odgovor je lahak. Da more delavec izdelovati v tvornici srajce, mora se najpreje tega dela naučiti, kraj tega mora tudi skrbeti za svojo telesno moč in zdravje, da lahko dela, kajti ako zboli, izgubi zmno-žnost za delo. Za telesno moč in zdravje pa potrebuje delavee živ-ljenskih potrebščin, predvsem pa hrane. Te življenske potrebščine dado delavcu moč za delo, zmožnost za delo. Ako delavec v tvornici za srajce vsak dan použije po. trebno množino hrane, tedaj dobi zmožnost, da izdeluje srajce. Zmožnost za delo seveda pa še ni delo samo; lahko, da delavec klub svoji moči in zmožnosti za delo ne dobi dela. Življenske potrebščine, ki jih delavec rabi ne izražajo torej "že vrednost dela", ampak samo vrednost delavne moči. Tako smo prišli do pravega izraza. Plača za delo je c^ha delavne moči. Plača za delo se da torej določiti čisto naravno na tisti način kakor vrednost kteregakoli blaga: namreč po vrednosti delovne moči, to se pravi po tisti množini dela, ki ga je potreba, da se izdelajo tiste življenske potrebščine, ki dajo delavcu moč za delo Kar torej kapitalist kupi od delavca, ni delo, kakor se splošno misli, ampak je delovna moč, zmožnost za delo. To delovno moč U-porablja skupno s stroji, surovinami itd. za izdelovanje, medtem ko delovno moč dela, ustvarja vrednost. Nikjer pa ne stoji zapisano, da je vrednost, ki jo ustvari delovno moč, prav tako velika, kakor vsota, ki se plača za delov-uo moč. Ravno nasprotno, bistvo današnjega kapitalističnega družabnega reda tvori ravno dejstvo, da je vrednost vsakega blaga, ki se je izdelalo, mnogo večja, kakor pa so stroški za izdelovanje. 8 tem je stvar razjasnjena in jasuo kakor beli dan, zremo izvor dobička: Tvornicar lahko proda trgovcu blago za manjšo ceno, kakor je blago samo vredbo, vendar pa je ta cena še vedno mnogo večja, kakor pa so bili stroški, da se je hlago izdelalo; trgovec proda blago za tisto vsoto, kakor je vredno. Tako imata obadva dobiček, čeprav kupi kur pec blago za resnično ceno. Vendar pa ne preostane ves preostanek v rokah tvorničarjev in trgovcev, temveč ti morajo dati dele tega preostanka kot obresti, dividende, rente itd, drugim kapitalistom. Dobiček pa imenujemo samo tiste dele preostanka, ki ostane v rokah tvorničarjev in trgovcev. Ves preostanek to je vso tisto vsoto, ki se je dobi za blago več, kakor je veljalo izdelovanje, pa imenujemo po znamenitem sociologu Marxu uadvred-11081. In velika zasluga Marsova je, da je pojasnil nastanek nad vrednosti! Kapitalist plača delavcu manj, kakor je vredna njegova delovna moč. Kajti ako bi plačal kapitalist delavcu toliko kolikor je vredna njegova delovna moč, potem bi ne imel uobenega dobička. Zato stremi podjetnik za tem, da mu ustvarijo delavci mnogo večjo vrednost, kakor jo on plača. Delavec naredi kapitalistu že v par urah toliko kolikor mu plača kapitalist; ves ostali čas dela samo za kapitalistov dobiček. Delavci bi lahko delali polovico manj časa, kakor delajo dandanes, ako bi se jim njih delavna moč tako plačala, kolikor je v resnici vredna. Šele tedaj, kadar se to uresniči, kadar botjo popokali okovi kapitalizma, kadar se ne bo delalo za dobiček posameznega mogoenika, ampak za potrebo vse človeške družbe, šele tedaj bo nastopilo človeštvo svetlo cesto do svobode in napredka. Zato pa je treba neutrudnega dela, treba je postaviti nasproti mogočno organiziranemu kapitalizmu mogočno organizacijo vseh tistih, ki jih je zasužnil kapitalizem. &ele tedaj bomo lahko upali na zmago. "Rudar." JUNCITIS IN TELECITIS. Hudo, hudo boli urednike "Clevelandske Amerike" ker je slavnostna številka "Proletarea" izšla v sedem tisoč in petsto iz-tisih. Ker pa za take bolezni ni zdravniške pomoči, so v uredništvu najeli ''veleuglednega rojaka", da napravi diagnozo in kon-štatira, da se njih bolezen razvija v junciti« in telecitis. Obe bolezni ste zelo nevarni, €e načnete možgane urednikov v toliki meri, kot se je zvršilo pri urednikih "Clevelandske Amerike." Mi obžalujemo in pomilujemo kolege v Clevelandu, da jih je zadela ta nesreča. Ali pomagati jim ne moremo, ker zoper junci-tis in telecitis ni zdravniških pripomočkov. Obe bolezni ste neozdravljivi in provzročite, da u-rednik, ki boleha za tema boleznima, slednjič pogine z groznim in strašnim mačkom na boržuaz-nem časnikarskem gnojišču. Prvi štadij bolezni pričenja, da bolnik v uredniških člankih dokazuje, da se ni nikdar učil in nič ne zna, da je pravo duševno tele, katerega ni sram, da to javno sam priznava. Delavce boža. se jim hlini in dobrika, ker misli, da bodo delavei njegove te-letarsko-duševne proizvode vsepovsod vzeli za znanost. Bolezen takrat še ni nevarna. Urednik lahko še ozdravi, ako se prične učiti: Čitati znanstvene knjige, razmotrivati, kar je Čital in delati logične zaključke. Kedar pa bolezen preide v drugi štadij, pa postane neozdravljiva. Bolnik postane nervozen,, zdražljiv, nevoščljiv in želja po ameriških dolarjih iz delavskih žepov, objema njegove možgane kot železen obroč poč in dan. Kar čita v druzih listih, Sita narobe. Kar umeje vsaki delavec, je njemu nerazumljivo. Bolnik večkrat blede, glava postaja vroča, ker «e mu mehčajo in vodeuč možgani. Lovi se za stara in rna-lovredna zdravila: moli in delaj, ker načeti možgani ne morejo razumeti, da delamo, da živimo. Najbolj hud je bolnik, če kdo v poljudni besedi piše, da ga lahko razume vsak preprost delavec, da imajo delavci do življenja i-ste pravice kot " veleugledni" rojaki in nerojaki in če take "ve-leuglednike" imenujemo izmeček Človeštva, ker živijo o delavskih žuljih in sragah, o tugi, žalosti in solzah vdov in sirot in o dohodkih, ki prihajajo iz hiš nesramnosti, kamor z vabi ja jo poštena delavska dekleta. V takem/ slu* čaju postane bolnik božjasten. Lasje na glavi se mu jezijo; okoli usten se mu prikazevaja pene; pesti ima stisnene krčevito; koraka po sobi gorindol; iz jienastih usten pa prihajajo besede: "Le počakajte(!) Navijem Vam uro... pr.....cigani.---Temni ljudje ste, nič vredni---- ker ste socialisti." Ko božjast poneha, se bolnik vsede in zgrabi za pero. Na čelu mu stoji mrzel znoj; po životu ga trese mrzlična vročnica; glavo podpira z levico, v kateri kljujejo možgani, ki so se iz vodenenja pričeli spreminjati v kis. Srce mu bije močno, kot bi mu hotelo povedati, da zanj ni več rešitve, da postaja žrtev neozdravljive jun-eitis in telecitis. Oči ima široko odprte, ki nepremično zro v en prostor, kjer vidi in gleda svoj konec. Pred njim se razprostira bur-žoazno časnikarsko gnojišče. Ve-likin prostran prostor ja Na njem leži lepo število časnikarjev, njegovih kolegov, ki7 so za dolar lagali, obrekovali in zavija li, in z lažmi zagovarjali kapitaliste in vsakovrstne oderuhe, socialiste pa prikaaevaH kot ničvred-ne ljudi, ker co učili delavce, sploh ves narod, kakšnim potom se lahko otrese krvosesov v človeški koži in ustanovi človeško družbo, v kateri bi živeli vsi ljudje kot bratje in sestre. Sredi teh bolnikov, ki umirajo na bur žoaznem časnikarskem ghojišču, pa vidi sebe kot mrliča. Glava je odprta, iz katere tečejo skisani možgani, ki se zvijajo v črke, iz katerih nastajajo besede: neum nost, ošabnost, profitaželjnost, obrekovanje, laž, hinavščina, sla-vohlepje, gnilo narodnjaštvo, po neumnevanje naroda, zavist, ne vošeljivoHt, nevednost in hlapee-stvo. Tam, od kota sem. koder gleda svoj konec, j>a prihaja neznosen smrad in sili v njegove nosnice, ki se krčijo in ožijo, da bi se ubranile smradu, ki prihaja iz lastnega trupla. Bolnik se strese---Zavedati «e prične, da se je vsedel in prijel za pero, da laže zopet na rodu. Iz pod peresa se pa pričnejo vsipati besede: "Mili narod! Socialist je lump . . . socialist je ničvreden človek . . . socialist je , ponočnjak, baraba, falot, cigan. Socialist ima vse te lastnosti, ker je socialist. Ali mi . . . mi razumemo so-eializem. Mili narod, ali veš zakaj? Ker ga razumemo, dasi ga nismo še nikdar proučavali." — VPRAŠANJA IN ODGOVORI. V ** Proletarea" čitam, da je vsak delavec opravičen do svojega produkta in da socialir.em bo |>odaril delavcu njegov produkt. Prosim pojasnila: Ako delavec koplje grabne, snaži ceste ali opravlja drugo «lično delo, tedaj ne producira ničesar. Kakšno bo njegovo planilo v socialistični družbi? — La Salle, III. Delavec, kteri koplje grabne in snaži ceste, res posredno ali direktno ne produeira ničesar, toda je pa neposredna ali indirektna pomoč pri dejanski produkeiji ali proizvajanju potrebščin. Ako hočemo napeljati plinovodne ali vodovodne cevi, treba je {¡.kopati graben za polaganje cevi. in delavei, kteri to izvršijo, pomagajo pri dobavi plina in vode. S terminom "delavec bodi gospodar svojega produkta" se ne sme misliti posameznika temveč delavstvo . vobče. Socialisti nikakor ne mislimo, da bi krojač vzel hlače, ktere izdela, mizar stol. kovač konjsko podkovo itd.; to je nesmisel. V soeialistični družbi, za ktero se borimo, bo delo korpo-rativno, produkt pa kolektivna lastnina vseh proizvajalcev, to jo vmmk delavec bo vršil le kos gotovega tlela, ktero ga Im> veselilo med tem ko bo lastnik vsega produkta kar se ga ustvari. Merilo za izmenjavo produkta bo pa bržkone delavni čas. Čas se bo meril po družabui vrednosti produkta. Kakšna bo ta družabna vrednost, se danes še ne more reči; ta stvsr preostaja bodočim socialistom, da jo urede, ko bo socializem deloma Že omogočen. Reči pa smemo, da bo družabna vrednost v socialistični družbi večja kakor je današnja denarna vrednost. In ua podlagi tega si lahko že danes uekaj predstavljamo, ne da bi zašli v utopijo. Recimo, da ste vi čevljar. S pomočjo stroja izdelate v dveh urah par čevljev (kar se pa s korporativnim diijoii^ izvrši dosti prej). Vrednost para čevljev je recimo tri dolarje. Na ta način je jedna ura vašega delavnega časa vredna poldrugi dolar. Ako delate pet ur na dan, tedaj je vaš delavni čas v jednem dnevu vreden $15 in to je tudi družabna vrednost — v dolarjih namreč — vašega produkta, kar .ga izdelate v jednem dnevu. Za teh pet ur dela dobite ček ali kar-sižebodi za izkaz in greste v kolektivno skladišče, kjer dobite živež in razno blago, kar že potrebujete, v enaki vrednosti svojega produkta. Vas produkt postane kolektivna lastnina vseh čim je izdelan, toda vi pa imate v rokah izkaz, koliko časa ste porabili pri delu in s tem ste opravičeni do polne družabne vrednosti svojega produkta. — Razumete sedaj? Ravnotako bo imel gotovo družabno vrednost delavni čas tudi tistih delavcev, kteri ne bodo sodeležni pri dejanski produkciji, toda bodo pa neposredno koristili splošnemu dobro-bitu družbe. In potem naj bodo to kopači grabnov in čistilci cest ali uradniki, učitelji, zdravniki, pisatelji itd. Vsakemu po njegovih delih in zaslugah. »Spoštovani:—^Priloženo Vam pošiljam $1.50 /h mi naročnino "Proletarea". Ob jednem bi vas prosil, če bi mi mogli naznaniti ceno vožnje is Ljubljano do Livingstona, 111. H pošt o van jem. Ben. BozoviČar. Iz Hamburga, Amsterdama in Bremena do New Yorka stane enako lia vseh linijah $38.50; o-sebni davek v New Yorku $4.0(), vožnja iz New Yorka v Livingston $19.10. Skupaj vožnja iz gori omenjenih pristanišč v Livingston $61.60. Samoumevno, naše upravništvo se ne peča s prodajo kart. sedaj nam želč. Njih lumparija se bliža koncu, in bode konec izdaj icam poštenega in za pravico borečega delavstva. Za nje bodem vzel enkrat par ur časa in opisal vzroke, kateri rode propalice v sramoto svojemu narodu. O tem v bodoče. Pozdrav vsem sodrugoni in so-bratom poštenega delavskega mišljenja, katerim se priporočamo še v nadaljno podporo, Mi se borim oin hočemo imeti ono, kar nam pošteno in po pravici pripada l Prišel bode Čas, ko bomo imeli priliko povrniti dobrotnikom vse, kar so nam do sedaj dali v pomoč iu nam ostanejo v neizbri-sljivem spominu. John Batich, taj. dr. Bratoljub št. 7. Dopisi. i Claridge, Pa. Zahvala. Društvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa, se zahvaljuje slov. soc. klubu št. 13. Mladi Vrh, v Sygan, Pa., kateri je priredil veselico na Silvestrov večer (31. dec. 1910.) v pomoč štrajku-jočim članom S. N. P. J. v Westmoreland Co., kateri štrajkajo že od 1. aprila naprej, in jim prebitek $71.09 poklonil v medsebojno razdelitev. Srčno se tudi zahvaljujemo o-nim, kateri so se veselice udeležili ker so s tem pomagali svojim borečim bratom naše okolice in ob jednem sodr. Glažerju, kateri se je trudil, da je veselica tako dobro uspela. V to svrho je tudi nas opozoril, da smo poslali zastopnika, kateri je poročal na veselici vdeležencem o naših razmerah pred štrajkom in sedaj, ko nas kapitalizem tepe za plačilo nagrobljenih milijonov, ki so bili izčrpani iz naših krvavih žuljev tekom let. Brat J. Mat ko, ki je bil poslan kot zastopnik, se je pohvalno izrekel o tamošnjih rojakih - sodru-gih, za njihovo gostoljubnost, katero so izkazali njemu, ko ae je mudil med njimi. Imamo dokaze, da nAši rojaki, sobratje, nas se niso zapustili, akoravno smo drugače od sveta popolnoma zapuščeni v sedanjih najtežjih urah naše osode, katere konec še ne bode kmalu. Mi smo trmoglavi in se ne podamo. Kapitalisti pa tudi kljubujejo. Edina pomoč so jim skabi, katerih žal, najdemo med ! našimi brati Hrvati in Slovaki J dovolj. Toda tudi zanje pride dan plačila; dobili bodo tisto, kar oni Herminie, Pa. Zahvala. Društvo "Prostomisleci" št. 87. S. N. P. J. v Herminie, Pa. se iskreno zahvaljuje Jugosl. soc. društvu v Kenosha, Wis, za poslano svoto $3.00 tukajšnjem že 10 mesečnim štrajkarjem. Jos. Bric, taj. Box 136. Herminie, Pa. Sygan, Pa. Cenj. uredništvo " Proletarea!" Veselica z dne 31. dec. se je precej dobro obnesla. Prebitek $71.09, katero svoto smo odšteli br. Matkotu, ki je bil poslan kot zastopnik štrajkarjev od društva "Bratoljub" št. 7. S. N. P. J. in nam stanje boriteljev živo in precej natanko naslikal. Udeležba* kakor smo se nadejali, ni bila o-gromna; pač pa vsa čast našim mladenkam, ker so se te veselice tako innogobrojno udeležile. Največ prebitka je bilo pri srečolo-Vii. Bilo je 60 dobitkov v vrednosti $40.00. Dobitke so darovali zavedni dobrosrčni tukajšnji rojaki. Rojak \Y. Sitter, trgovec z urami in zlatnino, je nam daroval krasno pozlačeno uro in razne zlatnine v vrednosti $5.00. V imenu Westmoreland štrajkarjev presrena hvala vsem skupaj. Tistim pa, ki med časom veselice prirejajo svoje dolgočasne zabave v privatnih hišah, na srca polagam, da naj se poboljšajo. Naj pomislijo, da so ljudje kakor smo mi in da jo treba skupno korakati s časom naprej. Louis Glažer. Cnemaugh - Franklin, Pa. Dne 31. decembra 1910 je priredilo tukajšnje pevsko in dramatično, oziramo kakor se imenuje sedaj, pevsko in izobraževalno društvo "Bled" zabavni večer v hrvatski dvorani v Cambria City. Znana je dovolj neumorna delavnost in vztrajnost Članov društva "Bled", toda po pravici povemo, nismo pričakovali, da nam bo pripravilo imenovano društvo tako zabavno in prijetno slovo od starega leta. — Pevske točke so se izvajale s sigurnostjo, kakerš-no zamarejo dobiti pevci pač edino pod vodstvom takfega pevo-vodje kot je g. Rafael Zupanee; gromovito ploskanje, ko mu ni hotelo biti ne konca ne kraja, je pričalo dovolj jasno, da so storili pevci v polni meri svojo dolžnost. Posebno je ugajala pesen "Slava delu" (delavska himna), katero je moral zbor kasneje ponoviti na splošno željo občinstva. Med odmori je neutrudljivo sviral vrli tamburaški zbor 'Gorska vila" ki je bil tudi do zadnjega povsem kos svoji nalogi. Ker je bilo pivo preteklo leto popolnoma "zaštapano" pri veselicah, se je moralo seveda občinstvo zadovoljiti zgolj s Triner-jevimi "zdravili" in drugimi ne-škodljivmi pijačami. Velikanski obisk s strani občinstva — nekaj gostov je došlo celo iz Pitt8burga od hrv. pev. društva "Sloga" — je bil pač vsakomur jasen dokaz, kako priljubljeno je pevsko in izobraževalno društvo "Bled" med tukajšnjimi Slovenci in našimi brati Hrvati in Srbi. Zato pa vam kličemo, vrli pevci "Bleda", ki nosite ime največji dike in ponosa slovenskega naroda: Le pogumno in vztrajno naprej po začrtani poti; pomoč in opora vseh pametnih in treztjomislečih rojakov vam je zagotovljena. Posebno pa bodite ponosni, da je vaš pevovodja g. R. Zupanee; brez skrbi trdim, dA bi bilo vsako društvo širom Amerike," bodisi slo- venske ali kakšne druga sti, ponosno in srečno, ako lo pevovodjo enake izobj vztrajnosti, kot jo ima on. Mnogo se vam je boriti speh društva; znano nam je" biuia ueka oseba tako malo za razloček med "mojim iu jim", da ne pusti, da l>i se ii društva preselilo iz starih društvenih prostorov pri g. Pajku v Conemaugh, Pa. v storno dvorano, ki jo ima sedaj društvo; znano nam je tudi, da ste hoteli dobiti svoje imetje n*. zaj sodnijskim potom, da ste v»led tega položili bond $300.00, da «te vložili tožbo, a vse skupaj do daj brez uspeha. Vložen je proti-bond, a tožba se je iz n< znanih vzrokov vstaviia. Tc vse to naj vas ne plaši. Simpatije občinstva so vaše in vaša tudi konečna zmaga, zmaga pra. vice nad nepoštenostjo in nad o. nimi, ki si po krivici lastijo vafe imetje! / F., prijatelj napr. petja. KATOLIŠKE KOLONIJE. 4* The Chicago Tribune" je zadnji teden obelodanila velikana-ki načrt ameriške katoliške duhovščine o kolonizaciji izseljencev. Duhovniki so organizirali posebno družbo "The Catholic Colonization of United States", ktere duhovni vodja Julius De-vos kakor tudi sedež je v Chi-eagu. Namen družbe je, stopiti v zvczoi s prodajalci zemljišč, ustanoviti nove naselbine in jih naseliti z "dobrimi" katoličani naravnost i/ Evrope. V to svrho pojde cela armada popov v stari I kraj, kjer bodo s ¡»močjo ondot-ne duhovščine odbirali "dobre" izseljence in jih vodili naravnoMP v nove kolonije.. "Neželjenira" naseljencem l»<» prihod v kolonij« ■ zahraujon. S tem načrtom hočejo| duhovniki odvračati naseljenca™, od mest, kjer se jih po njihove«! mnenju velika večina 44pokva»| ri" in izgubi iz matere cerkve. V vsaki koloniji mora biti cerkev in šola, kajti to je ravno kar popjo hočejo: vzgojiti si slepo maso, i, ktero bi potem naskočili še to drobtiao svoboda, kar je še imaj *mo v Ameriki. Sicer pa ta idejfl ni več nova. Že večkrat so popje poskušali organizirati kolonije, a vselej so žalostno propadli ali pobrisali z rejeno Aošnjo. žrtve izseljence pa pustili na cedilu. Starejši slovenski naseljenci se še lahko spomnijo na "Rajsko dolino" v Californiji. Listnica uredništva. Mr. Rudolf Hrvat, Eeveleth. Minn.: V vašem dopisu pravite med drugim, ko naznanjate, da se je ustanovil političen klub, sledeče: "Ravno tako smo mi Slovenci si ustanovili "izobraževalni klub," katerega geslo je pod-uČevati Slovence na gospodarskem in političnem polju. O histo-riji in zgodovini Zed. držav itd." To je vse lepo in hvalevredno. Toda v dopisu ni nikjer označeno, kakšno politiko bo gojil "izobraževalni klub." Tak političen klub lahko goji politiko osebnosti—'dobrih mož', katerim se zdi socializem za nje preradikalen, ali še preslab, da bi zamogli priti do političnega kruha, pa gredo pod republikansko ali demokratično zastavo, da jim je ob času volitev omogočeno kandidirati. Tak klub bi torej podpiral take osebe, ki se ne marajo boriti s socialisti za pre-dru#ačenje sedanjega gospodarskega sistema, ampak hočejo imeti takoj rezultate. Rezultati pa v tem slučaju ne morejo biti ugodni za splošnost, ampak le za tiste-ki jih žele; to je za dotičnega, ki bi kandidiral na republikanskem ali demokratičnem tiketu. Prav tx> je pa vzrok, da se za take klube, ki ne povedo odkrito, kakšno politiko goje ali bodo gojili v prid slov. delavcem v Ameriki. "Proletarec" ne more ogrevati, niti delati zanje reklame. Jugoslovanski socialisti se or-ga nizu jejo v Jugoslovanski socialistični Zvezi. Od tam dobe vsa navodila. Pišite na sodr. Frank Petriča 1830 So. Center Ave., on vam pojasni vse. — Zdravil P. Smolej. Presto: Prihodnjič! Geo. So. Chisholm: Istotako! — Blaznih je bilo v Zed. državah leta 1900—106.845; leta 1906 pa 212.000. IALIZEM — NAJVEČJA nove iznajdbe, kar je pomenilo VIDA 20. STOLETJA. več in bolj obiirnega znanja. Spisal Drakar. Vale? imarnlh c*nah.-Lokalni la potujoil ki dobrodošli! Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! Kri »«•k rojaki L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Ohictff* n. Ia* vetjo aaJogo or, verikU, psoto bot im drogik dragotin. Isvrftnje tmM raakovrstna popraviia ▼ tej atroki pt ssfe alski eaaL OMitfce gal Dr. W. C. Ohlendorf» M. D. Zdravnik sa notranjs bolaanl In ranocsinlk Iadravniika preiekava brespla&ao—pi». iati je le sdavila, 1984-26 Bios Island Ave. Chicago. Za Ane ure: Od 1 da • popol. Od 7 do 9 sveter. Isvoa Obimm live«! botniki n*j piftslo sioraMki Velika razprodala! Za $86.000 blaga, oblek, sukenj, hlač in potrebščin za moške, moramo razprodati po tvornifikih cenah najkasneje v 30 dneh, da naredimo prostor za spomladansko zalogo. Razprodaja se začne 29. dec. 1910. Nikar ne zamudite velike prilike, ki se vam nudi. Prklite prvi, da z berete najboljše blago, ki ga je dobiti na tlV/il»IHf J ^SVA 2alm("11 «tram mesta. Naša proda-AlM /W?milK\ jalsaje unijska. 1853-55 Blue Island Ave. Uat. 1886 Chicago, III Za dobre fotografije dobropoznanemn fotografu, ki izdeluje vsakovrstne |n na|flrte|&e slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACB. TBLBFON O AN AL 2S7. USTA NO VLJBKO 1 Izdelujemo obleke po meri po 120. $22, $25. Prodajemo f0t0TC oblekc 10, $12, $14, $15. veliko zalogo modernih klobukov t najraznovrstnih bojah. Imamo V /alnoi *mamo tu(ii veliko zalogo srajc, kra-. w *>aiuyi vat janki Sp0(jnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča fVTVlf M/I MV?!/' PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUK1 IvlAlflEill^ 1724 S. Centre Ave.f Chicago, 111. Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža iti bolečin (RAZBIRANJE, Varicocele, Hydrocele Oadravim raaeega, kdo» trpi na Varicoesll, Btsietari. Deijt ozdravim nalealjiro zaatrn^anje, iivčn« aeunoiaosti, ved» nico im bolesni tičočik — moikik. Ta prillks je dana tiatim, ki ao isdali fte relika ssot zdravnikom na da bi bili oadravijeni in mej aamea >. p» kazati vs«m, ki so bili sdravljeni od tusatov zdravnik«* brezuspešno, da posedujem la jaz edino areditvo, s ktency. zdravim vspešao. * Za nevspetao zdravljenja nI treba pUtatl—le sa v spete* Oadravim pozitivno relodečne bolesai, pljučna, aa jetnk in ledvieak ae gleda kako stsra je bel«ren. Tajna molka bolesni sdravim hitro, za «talno in tajao. tivčme oa»moglo«!, •laboet, zguba kreposti, napor, saatruplenje in zguba »oda Pljuča, Brone h i ti p, srčne bolezni in pljučne sdravim s mojo aajaovejAo metodo. ....ženake bolesni v ozadjn. beli tok in dru^e t.lrsvim r.% «talno. — £a*tnipljen't in vse druge kožne bolefni kakor priftče, ture. rarje, oteklin«.—Močni tok «s druge bolezni. Preišče ln svetuje zastonj Govorimo slovansko. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph ao 1 Lake Sta. CHICAGO Uradnje: od 8 are ajut do 8. ire svečsr. V ae* l>i. »d 9 ure zjnt. do 4 are p.i| ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode In raznih neopojnfh pijač. ' 1837 Bo. Piak 81 Tel. Oanal 1406 Jako važno vprašau|e? "Ali sem le posla) zaostalo ua« ročnino na "Proletarea"t &« nef — ^ Splošen pregled. _V penmylv&n&kih premogar- akih okrajih ao take raamere, da že amrde do neba. In v te razmere hoče aedaj poaeči pennsylvanska zakonodajna zbornica. Najbrž bo ostalo vse pri starem. V zakonodajni zbornici je le en socialist, en zastopnik delavcev, drugi so pa zastopniki kapitalizma. Zastopniki kapitalizma so že večkrat reformirali rudarski zakon v Pennsy Ivani ji. Ali vsi zakoni so imeli dvojno lice. Kapitaliati ao jih lahko prelomili, ne da bi bili kaznovani. Evo dokaz! V Pennsylvaniji obstoji zakon, po katerem se ne sme nikogar ailiti, da bi kupoval v prodajalni, ki je last lastnika premogokopa. Lastniku premogo kopa ni bilo treba zvršiti druzega, kot spremeniti ime tvrdke in bil je varen pred gosposko. Premo-garji morajo se danes plačevati pretirane cene živila. Kdor se ne ukloni, pa zgubi delo. Tako je v vseh zadevah. Najprvo morajo zastopniki kar pitalizma iz postavodanje zbornice. Kedar bodo dekavci imeli avo-je zastopnike v nji, je se le upati, da se bo obrnilo na boljše. • . • _ Brsojav je sporočil zadnji teden, da so bile na Elsažko Lot-rinškem velike demonstracije za republikansko državno upravo. Pohodi na ulicah so se vršili v Metzu, Mühlhausen, Colmarju in drugod. Dcmonstrantje ao peli marzeljezo in druge delavske in revolucionarne pesni. Tudi nemški cesar se bo moral privaditi resnici, da so kronani in po Bogu postavljeni postopači nepotrebni v kulturni državi. Malo težko pojde, pa bo že šlo. • • — Sodnik Carrol v Patterson, N. Y. je razsodil, da človek ne zvrsi zločina, ako ukrade dežnik, kedar dežuje. Robert Me Cauley iz Philadelphije je bil obtožen, da je v hudem nalivu odnesel dežnik iz hotela. Sodnik je tožbo zavrgel. Po tej logiki ne zvrši človek zločina, če ukrade hlebec kruha, kedar je lačen. Ali mi ne verjamemo, ua bi na' šli sodnika, ki bi oprostil sestradanega in brezposelnega delavca, ki je ukradel kos kruha, da si je ohranil življenje. • • — Charles Drummond, sin milijonarja in tobačnega magnata je priznal pred sodiščem v Claytonu, da je zvršil zločin bigamije. Sodnik ga je obsodil na šest mesecev ječe in 500 dolarjev globe. Globo je plačal takoj, jetniško kazen so mu odpustili. Ako bi slično hudodelstvo zvršil kak delavec, bi mu prisodili par let ječe, katere bi moral tudi odsedeti. Pravica v kapitalistični državi ima dvojno mero: Kapitalistom dela komplimente, dekivce, sploh siromake pa pošilja na vešala in v ječo. • • * — Angleški ladjedelniški delavci so izvojevali zmago napram delodajalcem, ki so jih izprli. Dolgotrajen boj je bil težak; podlegli so pa le kapitalisti. Kotlsrjev je bilo 12 tisoč zapletenih v ta boj. Poleg njih pa še veliko število pomožnih delavcev in delavcev drugih strok. Tekom petnajsttedenskega boja so dobivali izprti delavci po dva doter-ja in en četrt podpore. Kjer so delavci solidarni, dobro organizirani in se zavedajo, da so ljudje, tam tudi zmagujejo. • • ♦ * — V ilinojskem senatu sedijo pravi "parlamentarci.'" Senat je zboroval. Ali v dvorani je bil nav zoč le senator Hay iz Sangamona. •Odprl je zborovanje, predlagal in izvolil je samega sebe predsednikom potem pa stavil, podpiral in "soglasno" sprejel predlog, da se zasedanje zaključi in preloži. V zbornici sta bila navzoča dva poslanca, ki sta m vršila isto kot Hay v senatu. Pa naj še kdo trdi, da kapitalistični poslanci niso delavni in ne razumejo parlamentarizma !f • • • — V Springfieldu, Mass. i zde lujejo sedaj brzoštrelne pu^ke. V eni minuti izstreli brsostrelna puška 400 (štiristo) strelov. Puško ls h ko nosi in rabi en mož. Do se daj smo imeli takozvane brzoštrelne topove majhnega kalibre. Za te je bilo treba konje ali pa več mol Sedaj bo pa en sam vojak lahko streljal 24 tiaoČkrat v eni minuti, ako je dovmžanje streliva dobro urejeno. Streljal bo lahko skrit, dobro zavarovan, ker lahko rabi puško, kedar leži na zemlji. Sto Vojakov bo streljalo 2,400.000 v eni uri. Vsula se bo torej toča svinčenk. Napredek v morilni tehniki. Živimo v krščanski dobi. Na holinih, v vaseh, mestih in trgih se ponosno dvigajo proti nebu božji hrami v čast Bogu, ki je v svoji peti zapovedi zapovedal : Ne vbijajl Ceaarji, kralji in generali so kristjani povsod, kjer ae rabi raorilno orodje z najhujšim včin-kom. Krščeni so vsi in hodijo tudi v cerkev. Izvzet je le japonski mikado. Tudi vojaki so večinoma kristjani. Ali vsi ti kristjani so pripravljeni, da planejo kot divje zveri drug na druzega, da morijo in vbijejo, dasi jim njih Bog prepoveduje vbijati. Ali ti ljudje ne brijejo norcev iz svojega Bogaf • s # — "Chicago Tribune" poroča, da namerava Julius Devos, župnik fare sv. Janeza v Chicagi nakupiti velikanska zemljišča, na katerih bo naselil same "dobre in verne" katoliške koloniste. Kdor bo le količkaj sumljiv, da ne verjame vsega do pičice, kar uči katoliška cerkev, ne bo sprejet v kolonijo. V ta namen je ameriška katoliška naselniška družba stopila v zvezo z duhovniki v vseh evropejskih državah. Duhovniki onkraj oceana bodo nekakšni agenti te družbe, zaeno pa tudi vohuni, ki imajo paziti, da se med "dobro in verno" katoliško ljudstvo ne vtihotapi človek, ki ima pametne nazore o življenju na tem in o drugem svetu. Mestnih ljudi sploh nočejo v svojo kolonijo; posebno indu-strielni delavci se jim dozdevajo nevarni. V vsaki koloniji bo cerkev in šola. Šola bo pod vodstvom duhovnikov. Vsakdo že lahko danes sodi, koliko se bodo otroci naučili in koliko se bodo učili naravnih ved. Vodje katoliške cerkve hočejo ustanoviti klerikalno državo v državi. Izvežbati in izuriti hočejo armado za svoje namene. No, mi jih ne zavidamo in jim tudi ne ugovarjamo. Kolo napredka se ne vstavi in ne rešpektira klerikalnih trdnjav. Dogodki na Portugalskem in v Španiji pričajo določno o tem. Klerikalci se pa iz zgodovine in dogodkov niso nikdar nič naučili, zatorej skušajo zdaj nekaj vstva-riti v Ameriki, kar jim je že drugod spodletelo. • • * — Trščanski Lloyd poroča v št. 408. sedmega letnika, da Avstrija gradi štiri ogromne oklopnjače (Dreand noughts). Vsaka oklop-njača bo stala 60 milijonov kron. Poleg tega gradi se brzoplovne križarke (tip Spaun) in podmorske torpedovke. Troški za vse gradnje bodo znašali 300 milijonov kron. Prve tri oklopnjače morajo biti gotove tekom 30. mesecev, če. trta pa v drugi polovici leta 1913. Avstrijski narodi dobro,krvavijo, da obstoji skupaj seženjena Avstrija. Narodi se selijo v Ameriko, da ubežijo bedi in pomanj-kanju.Odhajajo najboljše moči. mladi, krepki fantje, možje, dekleta in žene. Avstrijski kapitalisti v zvezi z nemškimi iz Nemčije tiščijo k tlom Balkan in pomorje ob Adri-ji, da se ne more razviti gospo-dflrstvo. Taka nesrečna gospodarska politika pa zahteva tudi močno mornarico in vojsko na suhem. Militarizem je pa krvoses, ki v zvezi s kapitalizmom pije mozeg in kri narodu. Ako bi 300 milijonov kron v porabili za zboljšanje železniških zvez, uravnavanje voda, izčrpanje vodnih sil, za gradnjo šol in za odkritje naravnih^za-kladov, ki čakajo pod zemljo, da jih spravita na dan bister um in pridne roke, mesto za gradnjo o-klopnic, bi to pomenilo, da se bo zboljšal kmalu v Avstriji splošpi gospodarski položaj v toliki meri. da avstrijskim narodom ne bo treba bežati v Ameriko. finančno vprašan|e. (Konec.) Sedaj pa pride "veliki busi-nes". Organizira se nova korpo-racija in izda delnice. Začetniki in delničarji skoro vseh večjih korporacij so navadno večinoma bankirji. Delnice in bonde depo-zitirajo v banke, ktere jim dovoljujejo takozvano "kreditno su-mo" (credit account). Korporaci-ja na to odpre novo tvornico, prične z gradnjo železnice ali s kte-rimžebodi večjim podjetjem in plačuje vse račune z menjicami (draft) od "kreditne sume". Menjice se potem zmenjajo v lokalnih bankah v dotičnih krajih, kjer se izvršuje delo. Gotov denar izplačan delavcem v mezdah je kmalu potrošen za razne potrebščine in gre pazaj v banke. Na ta način zamore zgraditi kor-poracija železnico in ima po dokončanem delu ravno toliko denarja kakor prej, predno je začel z delom. Banke, ktere so pokupile zvezine bonde za panamski kanal, ne bodo revnejše niti za jeden dolar ko bo kanal dogotovljen, a kljub temu bodo imele bonde, kteri v določenjem času prinesejo lepe obresti. Med tem časom se pa bondi lahko porabijo za nadaljni kredit, ki omogoča, da gre vedno več denarja iz vladne blagajne v bisAge bančnih magnatov. Tako deluje bančni proces. Kdor ga pozna, temu je jasno zakaj tako hitro zmanjka denarja, kadar zavihra finančna panika kakoršna je bila zadnjikrat jeseni leta 1907. Denarja ni, kajti domišljava vrednost obveznic in drugih lepo tiskanih in ilustriranih papirjev, ki predstavljajo tistih "13 miliard dolarjev", kte-rih v resnici nkjer ni, nsenkrat pade in denarni zavodi pridrže ves gotov denar, drugači bi šli vsi na kant. Koliko je v resnici denarja v deželi, vidi se se le ob času finančne panike in krize. Denarni certifikati, ktere ob takih prilikah izdajo menjavalni zavodi (clearing house), nimajo vrednosti niti jednega lončenega "či-pa", kakoršnega vidimo na igralnih mizah. — Vseh domov v Zed. državah leta 1900 je bilo 16,006.437. KAKO DOLGO SE . . . _ Spisal I. B. Na hribu stoji velika hiša: svetlo je pobeljena in visoka okna se blešče ob večernem solncu. Dom najrevnejših sinov domovine, u-bogih in zapuščenih modernih sužnjev, palača je. Po hodniikih se sveti orožje, znak humanitarnega veka, grozne slike velikih bitk govore in jasno pričajo o "zvestobi in hrabrosti narodov". Mogočno, mamljivo zveneči reki in epigrami imajo blagi, kulturni namen zatreti v čistih in človeških dušah teh gojencev sveto humanitarno čustvo jih prepričati, da niso ljudje, da so kakor divji levi v puščavi, ki čakajo nestrpno in z domovinsko ljubeznijo na sovražnika - človeka, da ga raztrgajo in rešijo očetnjavo —nevarnosti. "Und kommt der Peind he^ rein ..." Zadaj je gozd, spredaj v dolini leži mesto pusto in prazno; dolgčas je na ulicah, dolgčas je na o-brazu ljudi. Jesen je prišla, vzela življenje in prinesla smrt. Onstran doline pa stoji visoki in strmi ponos domovine, kakor grmada se nakopičeni gorski vrhovi. Tako so mili, tako krasni, da bi se vspel do njih jih objel in poljubil . . . žalostno in boječe trepetajo zadnji žarki solnca na njih, solncu se mudi čez mejo v italijansko domovino. Meglice kakor svila mehke in tenke leže na nebu: krasen večer, lep zaton . . . Na oknu palače sloni mlad fant, poln življenja v srcu, pogum in ponos se mu sveti na Čelu, v očeh. Tako jasne, žive in svetle so njegove oči, kakor so oči pravljičnega dekleta. Glavo ima naslonjeno v dlan, pogled plava po dolini, po gorah. A kaj t Prej so bile svetle in žive njegove oči in sedaj so naenkrat solzne, na licu ima žalost, in resnobo, v srce n»u sili jok . . . Zaprl je oči in pomislil: Ns Mo-ravskeni mi je domovina. V mali vasi stoji raztrgana in revna hiša mojega očeta, stara in bolna mati biva v njej sama in zapuščena. Mords sloni sedsj ob postelji in moli, morda misli na me in joka. morda pa misli na smrt in je vesela. Ko bi mogel in smel, bi vstal in šel k njej, jo potolažil in ji povedal: Mama, ljuba moja mama, samo tri leta, ne bo dolgo, potem pridem nazaj, delal in trpel bom z ljubeznijo in radostjo, ker vem, da bom trpel za vas, za me . . . Vzdihnil je globoko: In tukaj, zakaj, Čemu, za koga . . .f Solza mu je kanila po licu, ker ni vedel in ni razumel: zakaj je tu v tujem kraju, zakaj zaprt. Premislil je: Tri dolga leta čudnega dela, o bog, ki ai moder in večen, povej in razodeni, čemu, zakaj . . . Sam bog morda ni umel, ker mu ni razodel. In pomialil je dalje in preromal svoje mlado življenje. Pomagal je očetu do šestnajstega leta, potem mu je umrl oče in glas iz tujine ga je poklical. Mlad fant, neizkušen, življenje se mu je zdelo veselo, šumno semnje vanje, pustil je mater v strahu in trepetu in šel za "veliko" srečo, vrgel se je v socialni boj življenja. Velika mesta je videl, mogočne tovarne so ga objele, tkjer je s čilo mladeniško silo postiljal mehka ležišča kapitalizmu, ošabnim gospodom, ki se vozijo v avtomobilih . . . Škripajoči stroji so pili in sesali iz njegovih rok srčno kri, mlado življenje. A bil je fant vesel in zadovoljen, ker je vedel in bil trdo in sveto prepričan: Življenje je boj in delo, to delo ima namen in pomen, ker hrani in sladi življenje. V mislih je preromal svoje mlado življenje prav od onega dne, ko se mu je zdelo, da je padel v morje . . . Kričal je, iztegal roke po rešitvi, a ljudje so stali ob bregu, se smejali in se čudili morskim valovom, ki so se prevračali po širni gladini. Zasovražil je te ljudi n še danes ima jezo v srcu, ker so se smejali njegovi nesreči. Tisti dan namreč, ko ao stali uniformirani ljudje pred njim in je zaslišal usodni "tauglich," se mu je zazdelo, da je v morje padel in še le danes se je zavedel, da jo med gorami v tujih krajih, v sivi obleki zaklenjen in brez svobode . . . Mislil je, da je pozabil sebe — človeka v veliki tovarni in da je kot pes, kodrast in nesimpati-čen pes prišel sem: tako so kričali nad njim in ga podili semintja. In on je kot avtomat drdral, kakor pes leti za kamnom, ki si mu ga vrgel po cesti, leta on semter-tja — za prazen nič . . . Prav nič ni čudno, da je zvečer, ko je slonel na oknu in gledal na gore natančno premislil in se vestno uprašal: "Sem kodrast, nesimpatičen pes, sem še človek? Noč se je naredila, mesec je pokukal izza gora, fant je potegnil z roko preko čela in vprašal v lepo noč: "Kako dolgo še . . ." Mislil je na sebe, mislil na dolgo vrsto mladih fantov, ki še pridejo za njim v to palačo . . . kdo ve, kako dolgo še . . . volja", da socialisti zahtevamo konec sedanjega hudodelskega sistema in absolutno svobodo za vse človeštvotfl Imenitno je bilo v Clevelandu. Vse popravljen« s "Proletar-cem". Kamor si prišel,zadel si ob " Proletarca." Ni čuda potem, da je "editor" nekega cheap • papirčka silne žslosti in jeze — ko je videl ploho "Proletarcev" — padel v znak in ražtresel v blato še tisto bore majhno vsebino izpod skalpa. V lobanji ima zdaj "nu-delne". Sirota! Naše bridko so-žaljel Usmilite se ga in dajte mu šnof - tobaka pa "črne bukve"!. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri 41 brezžičnem brzojavu' \ Odkar je oaemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo 8 povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. VPRAŠAJTE OA! Dotičnega popa v Penna.. kteri je čeljustal, da bodo "socialisti odvzeli materam otroke in ločili može od žen, fante od deklet (pa ne da bi dekleta pobaaali v kloštrel)", bi morali sodrugi vprašati: Kako je pa to. da danes matere same zauržujejo novorojenčke? Dokaz: najdišnice in sirotišnice polne otrok. Kdo je na Jugu že danes iztrgal 20.000 mladoletnih otrok materam iz naročja in iz šol ter jih zapodil v bombaževe predilnice, v počasno smrt ? Kdo že danes razdvaja moža in žejio, ko je vsako leto 10.000 delavcev ubitih v tvorni-cah in rudnikih? Kdo že danes razdvaja frtnte in dekleta, ko je toliko samcev in samic in sc dober del druži šele v hišah prostitucije? Ali so vse to in Se nešteta druga družabna hudodelstva zakrivili socialisti? Ali so socialisti krivi, da se vsako leto loči od mater milione proletarskih otrok, ko pomrjejo vsled nezdravih stanovanj, nezdrave in pomankljive hrane in obleke? In dalje: ali niso ravno popi tisti ljudje, kteri imajo vedno na jeziku: tako je "božja volja", brez "božje volje" ne pade niti las z glave. Ako je torej "božja volja", da nesrečne matere zavržavajo lastne otroke, da na milione otrok umira počasne smrti v smrdečih tvorni-cah in delavnicah, da kapitalisti vsako leto pobijejo na tisoče delavcev, da je čez 100.000 žena in deklet v Ameriki zasužnjenih v prostituciji — če je vse to "božja volja", ni-li potem tudi "božja AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnajia in najcenejša paro b rod na ¿rta ta Slovane« in Hrvate. Regularna voxn|a me