T GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 19. MAJA 1961 * POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 21 PRVE UGOTOVITVE OB UVAJANJU NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA Letošnji občinski praznik koprske komune je bil še posebno lep in svečan. Občani so ga slavili v znamenju 40. obletnice marcžanskega upora in pa 20. obletnice ljudske vstaje jugoslovanskih narodov. Za to priložnost je bila lepa proslava v Marezigah ob spomeniku padlim borcem za svobodo, v Rižani je začela obratovati nova vodovodna črpalka, v Kopru pa so odprli nov pionirski doin In vzidali temeljni kamen za kurativni zdravstveni dom. Na sliki: predsednik koprske občine Miran Bertok vziduje temeljni kamen za novo zdravstveno ustanovo Tudi v gospodarskih organizacijah koprskega okraja se intenzivno pripravljamo na razširitev upravljanja in uvedbo ekonomskih enot. V marcu in aprilu letos je (bila na pobudo Odbora za gospodarstvo republiškega sindikalnega sveta v 41 večjih podjetjih izvedena posebna anketa, ki naj bi ugotovila, v kolikšni meri se izpolnjujejo sklepi o nekaterih problemih delavskega samoupravljanja in delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, sprejeti na januarskem posvetovanju v RSS. Osnovna vprašanja, na katera naj bi anketa dala odgovore, so bila predvsem naslednja: 1. Kako se akcija za decentralizacijo delavskega samoupravljanja in za izpopolnjevanje ma- III. REDNA KONFERENCA ZK KOPRSKE OBČINE Komunisti naj bodo predvsem družbeno politični delavci, ki naj z osebnim vzgledom stojijo na čelu prizadevanj za uvedbo novega gospodarskega sistema Minuli četrtek je bila v Kopru III. redna konferenca članov zveze komunistov koprske občine. Razen več kot 150 delegatov osnovnih organizacija ZK sta ji prisostvovala tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS in sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir ter član CK ZKS Matija Maležič. Konferenca je imela delovni, značaj. Obravnavala je nadaljnjo vlogo komunistov, ki morajo kot družbeno-politični delavci stati »v areni 'življenja samega« posebno še sedaj, ko vstopamo v eno izmed najbolj pomembnih obdobij krepitve našega gospodarskega sistema in odnosov med državljani. Medtem ko so se delegati že nekaj dni pred konferenco seznanili z obsežnim poročilom o delu občinskega komiteja ZKS v zadnjih dveh letih, so v začetku konference poslušali referat sekretarja občinskega komiteja Karla Štruklja o bodočih nalogah komunistov koprske komune. za osebne dohodke in družbene potrebe.« V tej' zvezi so bili delegati mnenja, da morajo komunisti z večjo prizadevnostjo kot doslej pripravljati predloge za praktično uveljavljanje načel novega gospodarskega sistema in se kar najbolj odločno upreti tehnokratskim in birokratskim potem preraščanja proizvajalca v neposrednega upravljavca. (Nadaljevanje na 3. strani) terialnih odnosov v gospodarskih organizacijah kvantitativno razvija; 2. na osnovi kakšnih instrumentov in meril uvajajo podjetja spremembe za ureditev materialnih odnosov in poglobitev delavskega samoupravljanja; 3. kakšni problemi nastajajo v podjetjih nasploh, posebej pa še v zvezi z urejevanjem odnosov v celoti med obrati in ekonomskimi enotami. Povzemamo samo najznačilnejše ugotovitve, \ki jih je videti iz omenjene ankete. Takoj lahko ugotovimo, da se je 80 odstotkov kolektivov, ki so sodelovali v anketi, resno oprijelo dela za uresničenje sklepov posvetovanja v zvezi z uvajanjem sprememb, ki jih nakazuje novi gospodarski sistem. Len del teh se je že v zadnjem četrtletju preteklega leta predvsem preko strokovnih delavcev, v posameznih primerih pa tudi s širšim sodelovanjem kolektivov, ukvarjal z ekonomskimi izračuni in drugimi pripravljalnimi deli za uvedbo obračunov po novih principih. Naj za primer navedemo samo nekatera večja podjetja, kakor so Delamaris, Tomos, Javor, Splošna plovba, Mehano-tehnika in Intereuropa. Tudi v teh pa bo seveda še treba pri njih sprožene zamisli razčiščevati in uvedeni sistem stalno dopolnjevati. Če na splošno ocenimo stanje v vseh anketiranih podjetjih, pridemo do zaključka, da so priprave za uresničenje delitve dohodka po novih načelih šele v začetni fazi. Doslej so se odvijale v glavnem skozi ekonomsko izračunavanje osnov za urejanje ma- terialnih odnosov in tehnično administrativnih problemov, ki nastopajo pri ustanavljanju ekonomskih enot. Pri reševanju materialnih odnosov je v gospodarskih organizacijah še mnogo odprtih vprašanj, tako o metodi obračuna storitev med ekonomskimi enotami; merilih za doslednejše ugotavljanje delovnega uspeha na posameznih delovnih mestih v ekonomskih enotah, zlasti na delovnih mestih po starem akordnem sistemu (delo počez) itd. Kopico problemov pa porajajo tudi različne stopnje' tehnične razvitosti ekonomskih enot. Z reševanjem navedenih in še drugih problemov, povezanih s temi vprašanji, je doslej od 41 anketiranih začqlo le malo gospodarskih organizacij. Nedvomno bo treba vložiti več naporov, da bi pravičneje ugotavljali bg-disi uspehe ekonomske enote, bodisi udeležbo proizvajalcev v dohodku ekonomske enote. Preveč enostransko administrativno reševanje nalog bodočih ekonomskih enot je marsikje potisnilo ob stran vprašanje decentralizacije upravljanja, ki pa je za izvedbo novega gospodarskega sistema najpomembnejše, prav tako pa zaostajajo tudi priprave za sprejem poslovnikov o delu in pristojnosti organov upravljanja ter poslovanja ekonomskih enot. Slabosti se kažejo predvsem v ožini razprav, ki so deloma še, ali pa so v večini podjetij bile vsaj na začetku zaprte v strokovne kroge uprav, niso se pa prebile do nenosrednih proizvajalcev, da bi ti v celoti osvojili po-(Nadaljevanje na 3. strani) Za obdobje med II. in III. konferenco je predvsem značilna bogata dejavnost osnovnih organizacij pr-i krepitvi idejno-politič-ne enotnosti članstva, ki se je v tem času povečalo za več kot 200 predvsem ie vrst delavcev in mladine, da je sedaj v koprski komuni že 2683 članov ZK. Tudi usposabljanje komunistov za razširjeno-delo v političnem, gospodarskem in družbenem življenju je v zadnjem času omogočilo v marsikateri gospodarski organizaciji s krepkejšinu prijemi začeti s pripravami za formiranje ekonomskih enot. Pri tem začetnem delu so dosegli doslej naj- NIKOLA MINČEV V KOPRU t V spremstvu sekretarja za industrijo inž. Viktorja Kotnika in državnega sekretarja za finance LRS Matije Maležiča ie v ponedeljek obiskal Koper zvezni državni sekretar za finance Nikola Minčev. Predsednik OLO Koper Alfo in Dujc, sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in predsednik občine Miran Bertok so uglednega gosta povabili na ogled v tovarno motornih koles Tomos, kjer se je podrobno zanimal za ekonomiko podjetja ter za vpliv izvajanja novih gospodarskih instrumentov na proizvodnjo. Nato je obiskal Pristanišče Koper in se seznanil s problematiko tranzitnih tarif in nadaljnjo gradnjo operativne obale. Po ogledu teh dveh ključnih gospodarskih objektov v mestu se je državni sekretar Nikola Minčev razgovarjal s predstavniki okrajnega ljudskega odbora in Trgovinske zbornice o aktualnih gospodarskih vprašanjih, o razvoju maloobmejnega prometa in o izvajanju obmejnih regionalnih trgovinskih sporazumov. več uspeha delovni kolektivi ČZP Primorski tisk, Intereurope, Slav-nika, medtem ko drugod s premajhno smelostjo ugotavljajo, da so pri človeku in v materialnih stroškiih velike rezerve. Če pa bi te rezerve izkoristili, tako so poudarili vsi udeleženci večurne razprave, bi lahko dosegla podjetja večjo in .rentabikiejšo proizvodnjo, saj ekonomska računica pravi: »Celotni dohodek gospodarskih organizacij v koprski komuni bo letos dosegel vrednost 38 milijard dinarjev, od tega odpade na materialne stroške več kot 75 odstotkov, torej nekaj manj kot 25 odstotkov na narodni dohodek. In če bi le za en odstotek povečali narodni dohodek s tem, da bi za prav toliko zmanjšali materialne stroške, bi v koprski občini imeli letno 285 milijonov dinarjev več Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V POSTOJNI V prisotnosti številnih delegatov in gostov je bil prejšnji teden v Jamski restavraciji občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Postojna. O preteklem delu in o bodočih nalogah sindikalnih podružnic je poročal predsednik ObSS Stane Murkovič. Nato so prisotni v razpravi osvetlili vrsto vprašanj s področja nadaljnje graditve družbeno ekonomskih odnosov ter v popoldanskem delu zasedanja izvolili tudi novi ple-num ObSS. V pogledu formiranja ekonomskih enot doslej v gospodarskih Z občinske konference Zveze komunistov v Kopru: delovno predsedstvo med poročilom sekretarja Karla štruklja o bodočih nalogah komunistov organizacijah postojnske občine še ni opaziti kakšnih pomembnejših rezultatov. Najdlje so šli v Gozdnem gospodarstvu Postajna, kjer so na pobudo sindikalnih podružnic že konec lanskega leta izvolili organe samoupravljanja po EE ter tem prepustili kom-petenco s področja zaposlitve delovne sile, gospodarjenja s stavbami, razpolaganja z delom sklada skupne porabe in odločanja o izpolnjevanju plana. Praksa pa je že pokazala, da je potrebno prepustiti ekonomskim enotam trudi pristojnosti iz delitve dohodka in osebnih dohodkov. Za čimiprejšno decentralizacijo samoupravljanja sta se med drugimi mo'čno zavzela tudi delovna kolektiva obrata Javor v Pre-stranjku in Avtoprevoza v Postojni, medtem ko so priprave za formiranje ekonomskih enot v polnem teku v postojnskem LIV. Občni zbor je naglasil potrebo, da sindikalne podružnice zastavijo v bodoče večji vpliv in konkretnejša prizadevanja za nadaljnjo decentralizacijo samoupravljanja po ekonomskih enotah. Lete naj bodo v bodoče tudi osnovno težišče dela sindikatov v podjetjih, V izpopolnjevanju sistema delitve osebnih dohodkov so lani zabeležila v postojnski občini vidne uspehe predvsem podjetja Javor, GG, Žagarsko podjetje, LIV in nekatera manjša podjetja, medtem ko je Tovarna mesnih izdelkov v Postojni edina gospodarska organizacija v občini, ki v tem pogledu ni storila ničesar in deli osebne dohodke še dalje po tarifnem pravilniku iz 1. 1959. Posebno živahno in kritično pot je ubrala razprava o odnosih v delovnih kolektivih. Lani je iskalo samo pri občinski inšpekciji dela 42 delavcev zaščito svojih delovnih pravic. Največ intervencij je bilo v Tovarni mesnih izdelkov ter v Perutninarski farmi »Kras« v Neverkah. Zbor je ugotovil, da se delavci in uslužbenci v primeru kršitve njihovih pozitivnih pravic premalo obračajo na organe delavskega samoupravljanja in na forume sindikatov v kolektivih, kar daje le-tem vsekakor slabo spričevalo. V pogledu uvajanja družbene prehrane je bil lani zaznamovan viden napredek. Tople obroke malic so uvedli v LIV, Avtopre-vozu, TMI, v obratih Javor na Pivki in v Prestranku itd, V zelo' težkih okoliščinah posluje ljudska menza v Postojni, kjer se v pretesnih prostorih hrani okrog 400 abonentov. Občinski sindikalni svet je dal sicer zboru proizvajalcev 'predlog, da naj imenuje komisijo, ki bi predlagala najboljšo rešitev problema družbene prebrane v mestu in občini sploh. Zbor proizvajalcev pa iz nerazumljivih razlogov o tem vse -do danes še ni podrobneie razpravljal. Občni zbor Občinskega sindikalnega sveta je nadalje kritično spregovoril o stanovanjski problematiki v občini, o oroblemih higiensko-tehnične zaščite, o izobraževanju delavstva ter hkrati skrajno negativno ocenil izid Prizadevanj za oživitev Počitniške skupnosti. (ma) V nedeljo, dne 21. maja, slavi naše vojno letalstvo svoj vsakoletni praznik. Varuhom našega sinjega neba, našim pogumnim pilotom in drugemu osebju vojnega letalstva v sklopu naše ljudske armade se v veselju ob prazniku pridružujemo vsi državljani in jim želimo veliko uspehov pri obvladovanju sodobne tehnike in znanja za čim krepkejšo obrambno moč naše domovine in miru v svetu Z obnovo kmetijskih zemljišč je pričela Kmetijska zadruga Izola že v letu 1353 z napravo vinogradniškega kompleksa na površini 14 ha v Dvorih nad Izolo, Zaradi nepravočasnega dotoka odobrenih sredstev se je ta obnova zavlekla do leta 1859. Obnova v večjem obsegu pa se je pričela leta 195", ko je bilo ustanovljeno Kmetijsko gospodarstvo Izola, ki je sedaj v sklopu Kmetijskega kombinata Koper, kot obrat Izola I. in II. Obrat I. je sadjarsko-vlnograd-niškega značaja in bo že letos pridelal precej grozdja in nekaj breskev. Obrat I. ima skupaj 92,C4 ha zemljišč, cd tega 34,72 ha vinogradov črnih vinskih sort in 10,80 ha vinogradov belih vinskih sort. Od sadovnjakov pa prevladujejo breskve, ki jih je IG,77 ha in bodo letos prvič obrodile. Obrat II. je poljedelsko-vrlnarskega značaja in zajema 3G ha zemljišč. Obrat se širi posebno na južno pobočje hriba Viližan, ki je primeren za proizvodnjo ranih vrtnin. Kmetijska zadruga Izola ima razen kompleksa v Dvorih nad Izolo še vrtnarijo v Rikorvu, ki obsega 22 ha zemljišč in se prav tako kot Obrat II. še širi. Zadružna vrtnarija je že lani pridelala veliko vrtnin za trg in industrijo, razen tega pa bo proizvajala tudi semena za Semenarno Ljubljana. Kmetijska zadruga Izola je letos spomladi pričela z obnovo 20 ha vinogradov v Ronkaldu. Razen kmetijskih organizacij obnavlja zemljišča v občini Izola tudi Kombinat Delamarls Izola z nasadi ma-rask in šipka v industrijske namene. Proizvodnja družbenega sektorja bo v letu 1DG1 znašala: 113 ton krompirja, 450 ton paradižnika, 21 ton Graha, G4 ton fižola in 1105 ton ostalih vrtnin, vrh tega pa še 208 ton grozdja in 8 ton breskev. V prihodnjih letih bo velik porast sadjarske in vinogradniške proizvodnje, ker bodo obrodili vsi obnovljeni nasadi. db RAZPRAVE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1961 Pretekli teden je v Izoli zasedal zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odibora in razpravljal o realizaciji in izvajanju družbenega plana občine za prvo trome-sečje letošnjega leta. Ugotovili so, da znaša realizirani cedotni dohodek v vseh panogah družbenega sektorja gospodarstva v prvem tromesečju dve milijardi 371 milijonov 827 tisoč dinarjev ali 20,1% doseženega družbenega plana za leto 1961. Porast realizacije celotnega dohodka znaša v primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta 594 miliionov 961 tisoč dinarjev ali 33,5 %>. Najvišjo realizacijo je dosegla industrijska proizvodnja. Samo kombinat živilske industrije »De- lamaris« je realiziral 1 milijardo 144 milijonov 602 dinarja ali 22,9 odstotka družbenega plana za leto 1961. Tudi ostale panoge dejavnosti ne zaostajajo. Število zaposlenih se je v primerjavi s prvim tromesečjem lanskega leta povečalo le za 181 oseb in je brez kombinata živilske industrije in servisov stanovanjske skupnosti zaposlenih 3815 oseb ali 98,3% predvidenih po družbenem planu za leto 1961. Povprečni mesečni dohodek na enega zaposlenega v vsem gospodarstvu se je dvignil za 26.5 % in znaša 19.170 dinarjev. iEnakomerno z dvigom proizvodnje in naraščanjem narodnega dohodka v gospodarskih orga'-nizacijah se dviga tudi realizacija VI. SKUPŠČINA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PIRAN Sami si Minuli torek je bila v Domu družbenih organizacij v Piranu VI. redna letna skupščina Občinskega slmdikal-nega sveta Piran. Delegatom je no-ročal o delu sindikatov od pretekle skupščine dalje predsednik ObSS Piran Roman Poljšak. Omenil je, da je vrsta piranskih podjetij z delovnimi uspehi proslavila jubilel delavskega samoupravljanja. Doseženi celotni dohodek je predvsem rezultat boljšega koriščenja osnovnih sredstev in povečane storilnosti. V podjetjih se naglo širi prepričanje, da je del dohodka, s katerim lahko razpolaga kolektiv, odvisen od doseženega gospodarskega uspeha podjetja. Zato naglo napreduje uvajanje nagrajevanja po učinku. Po drugi strani je prišlo do zmanjšanja števila izgubljenih delovnih dni, kar vse je prispevalo k nadaljnjemu povečanju proizvodnje. Posebno specifična je problematika nagrajevanja po učinku v pomorstvu. Podjetje »Splošna plovba« je sicer v tem pogledu dober korak pred ostalimi pomorskimi podjetji v naši državi, vendar pa sistem delitve osebnih dohodkov še ni v zadostni meri vezan na objektivne elemente gospodarjenja. Tov. Poljšak je omenil tudi vrsto problemov družbenega standarda. Predvsem potrebuje Piran ceneno delavsko restavracijo. Rudniška in la-djedelniška restavracija komaj zadoščata potrebam teh dveh kolektivov, v drugih lokalih pa ni mogoče vskla-dlti potreb delovnega človeka s potrebami turističnega gostinstva. Problem je tudi preskrba prebivalstva med turistično sezono, predvsem pa kvaliteta sadja in zelenjave in pa cene blaga, ki so nad republiškim povprečjem. Nujno potrebna bo močnejša intervencija tržne inšpekcije. Piranski otroški vrtec ima premajhno kapaciteto, še vedno je odprto tudi vprašani e dnevnega doma za mladino zaposlenih staršev. Vsa dosedanja prizadevanja za ureditev počitniškega doma za delavce in uslužbence Iz piranske občine nekje v go- zdnatih predelih Slovenije so ostala brezuspešna. Nujno bo potrebno raz-misillti o združevanju sredstev v ta namen in doseči tesnejše sodelovanje med kolektivi in komuno za ureditev raznih skupnih problemov. Jule občinskega proračuna, saj je ta v primer j vi s prvim tromesečjem lanskega leta prekoračen za 17,6 odstotka. Za dosego takega zadovoljivega uspeha, ki se bo v prihodnjih mesecih še povečal, gre predvsem zasluga vsem delovnim kolektivom in stimulativnemu nagrajevanju po učinku. Slednje bo treba v prihodnje uvesti na vseh delovnih mestih. Razprava odbornikov zbora proizvajalcev je nakazala potrebo po sklicanju posvetovanja z direktorji, računovodji, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter člani zbora proizvajalcev, na katerem bi razpravljali o potrebah in težkočah no obratnih sredstvih ter se spoznali z novimi ekonomskimi analizami in novim načinom delitve dohodka. Kritično so ocenili ukinitev podružnice KB v Izoli in odločno vztrajajo na tem. da se ustanovi podružnica Narodne banke v Izoli, predvsem zaradi otežkočenega poslovanja gospodarskih organizacij. ker morajo dnevno hoditi v banko v Koper. R. D. TUDI KENNEDY BO PODPIRAL CANGKAJSKA Podpredsednik ZDA Lyndon Johnson je te dni obiskal nekatere azrike države in izjavil, »da ni možen noben sporazum med ZDA in LR Kitajsko«. To svojo trditev je podkrepil z izročitvijo osebne poslanice predsednika Kennedy!a generalu Čang-kajšku. Poslanica trdi, da ameriška vlada tudi v "rihoclnie ne bo priznala LR Kitajske in bo nasprotovala njenemu sprejemu v OZN. ZAVLAČEVANJE INTERVENCIJE OZN Iz Angole prihajajo vesti, da portugalska vojska .povečuje teror nad domačini z uboji in ru- BIIIAC je 13, maia prispela v Benetke, kier je razkladala tovor in nato nadaljevala plovbo v Trst in Reko BLED je prispela IG. maia v New York in nadaljevala plovbo v Boston. Phlladelphio, Baltimore, Wilmington, Charleston In Savannah BOHINJ ostane na Reki do 28. mala BOVEC bo 25. maia odplula iz New Yorka v domovino DUBKOVNIK je 18. maja odplula iz Dubrovnika GORANKA je na poti v Far East priplula lfi. maja v Aden GORENJSKA je 14. maja odplula iz KioT>ra v Alelcsandrijo KOROTAN je na poti v domovino in prisoe 30. ma.ia na Reko LJUBLJANA je 10. maia odplula Iz Zhdanova v Jugoslavijo MARTIN KRPAN je 12. maja priplula na Reko, kjer manipulira s tovorom PIRAN je na plovbi v Italijo, kamor bo prisnela 27. mala POHORJE ,ie na plovbi v ZDA ROG je priplula v Aden IG. maia TRBOVLJE je v Pulju, od koder bo nadaljevala plovbo konec maja v Trst. Solun In Beyrouth ZELENGORA je priplula 13. maja v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom Urejuje uredniški odbor, Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen 800 din, za tujino 1G00 dinarjev ali izvod 20 din. — Letna naročnina 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-11-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »primorski tisk« Lani jeseni se je začelo. Skupina mladincev je v okviru krajevnega odbora SZDL Dekani ustanovila svoj Iniciativni mladinski odbor. Mladina se je naveličala gostilne. Vas je imela pred leti močno mladinsko organizacijo, močno in aktivno društvo »Partizan«, imela je kino in razgibano prosvetno življenje in močan nogometni klub. Ob priključitvi in po njej se je vas dobesedno izpraznila z mladino. Vse te dejavnosti, razen knjižnice, so postopoma skoraj popolnoma izumrle. Z leti pa so se razmere spet uredile. Pobegi čez mejo niso več privlačni. Nove generacije mladine, ki zapuščajo osemletko, se sistematično zaposlujejo. Mladine je vedno več in hoče imeti svoj ambient in svojo zaposlitev tudi v prostem času. Mladinski odbor le pravilno presodil položaj. Obstoječim subjektivnim pogojem je bilo treba dati trdno materialno podlago. Z vztrajnostjo in Iznajdljivostjo je do zdaj nabral že čez 300.000 dinarjev. S temi sredstvi si je mladina spet postavila na noge svoj nogometni klub, uredila si je lastne klubske prostore in ustanovila tamburaški zbor, ki pa je moral prekiniti z delom, ker je ostal brez zborovodje. Nogometni klub igra v spomladanskem delu prvenstva z mladinskimi moštvi okraja, v jeseni pa se bo vključil v Okrajno prvenstvo. Vodstvo kluba posveča veliko skrb naraščaju, saj se bo udeležil z dvema pionirskima moštvoma okrajnih tekmo-vanj najmlajših nogometašev. Klub so ustanovili in vodijo ga izključno mladinci. Z Mladinskim klubom pa si je mladina hotela izpopolniti ambient, okoli katerega se je že začela zbirati, Uredila si je lep in primeren klubski prostor v bivšem Ljudskem domu nad gostilno »Jadran« na trgu. Klub dobi v aprilu notranjo opremo. Služil bo mladini In odraslim za zdravo družabno in kulturno združevanje. V njem bo razen dnevnega čtiva tudi šah, ra-diogramofon, kasneje tudi televizor, v okviru kluba še namizni tenis i. p. Za ureditev kluba, knjižnice in ostalih prostorov, za ureditev nogo- metnega igrišča in igrišča odbojke, za prepolitiranje tamburašklh instrumentov in za druga dela je mladina do danes opravila več sto prostovoljnih delovnih ur. Mladinsko iniciativo so doslej moralno in materialno podprle razne organizacije (Komisija za nogomet pri Okrajni športni podzvezi, Krajevni odbor SZDL Dekani, Embalažni servis Dekani. »Mleko« Dekani. Občinski odbor SZDL Koper, KZ Bertokl, Lovska družina Dekani, »Ex Corrado« Koper) jiredvsem pa vodstvo tovarne »Lama«, ki je od samega začetka pokazalo izreden posluh za naše težnje in potrebe. Ker stoji pred mladino dolžnost, da do kraja spelje že začete naloge, računa na nadaljnjo podporo predvsem Občinske zveze Svobod in prosvetnih društev pri dokončni ure- ditvi klubskega prostora in na obljubljeno pomoč Hladilnice Dekani za potrebe nogometnega kluba. Mladina pa se ne misli zadovoljiti samo s tem, da si uredi svoj prijeten družabni kotiček. Zeli svojo udeležbo tudi pri reševanju drugih vaških problemov. Vodstvo političnih in ostalih organizacij in društev na vasi je treba pomladiti s smelejšim vključevanjem mladih sposobnih ljudi. Pomladitev bo odpravila močne znake utrujenosti in neučinkovitosti teh organizacij. Predvsem je mladina živo zainteresirana na tem, da vas dobi na-7 a i svoi kino. Prioravliena je prevzeti nase vso organizacijsko skrb v zvezi s kinom (gospodarjenje, reklama, onerativni posli. Prav tako lahko nanjo računamo tudi pri drugih akci!ah v... u. vasi. M. Gregorič. M ■h juntos r S ft C i : ¿¡ÍK^ feft S:? * see«* «i j Kin; v* va i ABCf. m H i Ki/01 fRSSW I FrM'i 1 i ...SHf\ V/: U,:' lip n : ; P1; >"ÍJ¡K¡¿"-¥V < iii-jVŠ ® list. s;iSstf \ ; / u u § šenjem vasi. Okrog 20.000 prebivalcev severne Angole pa pod vodstvom Unije ljudstva Ang brani svojo deželo pred koloni nimi četami, medtem ko se je okrog C0.000 prebivalcev zateklo v spodnji Kongo, ker se bojijo represalij. Kljub temu pa opazovalci v OZN menijo, da še ni misliti, da bi Portugalci po priporočilu Generalne sfcuioščine uveljavili svobodo in neodvisnost angolskega ljudstva. ALI SE BOSTA SESTALA KENNEDY IN HRUŠCEV? Te dni v diplomatskih krogih močno razpravljajo o bližnjem sestanku med Kennedvjem in Hruščevom. Vendar so to za sedaj le ugibanja, znano je samo to, da naj bi bil njun sestanek na nevtralnih tleh. Vsekakor1 pa kaže, da gre za več ali manj zasebni sestanek, na katerem bi državnika izmenjala nekaj splošnih staVšč v zvezi z mednaro^ nim položajem. VnokriPinxtriM LEOPOLDVILLE: Izvedelo se je, da so Čombeja prepeljali v varnejši zapor, kjer bo moral čakati na razpravo pod obtožbo velelz-dajstva. LONDON: Iz Edinburga je te dni krenil v 800 km oddaljeni London sprevod demonstrantov, ki zahtevajo prekinitev oborožitve z atomskim orožjem. Nekaj tisoč ljudi pa je v ameriškem podmor-niškem oporišču v Hali Lochu v Angliji odločno protestiralo proti uporabi ameriških raket tipa Po-larls. MILAN: Ker so v Modenl protestirali levičarji proti sestanku neofašistov, je prišlo do spopada s policijo, ki je varovala zborovanje, za katerega so dale dovoljenje pristojne oblasti. V Sarni-cu, ki je tudi pomembno industrijsko središče v severni Italiji, pa so Dolieistl streljali na delavce in ubili enega, a osem hudo ranili. M1SLBOURNE: Avstralija je prodala LR Kitajski 750 tisoč ton žita, da bi ublažili pomanjkanje hrane v nekaterih predelih Kitajske, KATRO: Svet kuvajtskih šejkov |e sklenil razveljaviti pogodbo o mandatu z Veliko Britanijo In sklenil proglasiti neodvisnost Ruvajta. Ta nova država se bo verjetno vključila v Arabsko ligo in v OZN. Štela pa bo le okrog 20D tisoč državljanov. SEUL: V Južni Koreji je vojska Izvedla državni udar in prevzela vse dolžnosti vlade ter ustanovila vojaški revolucionarni svet. Udar je potekal brez prelivanja krvi, vojaški svet pa je izjavil, da bo obdržal tesne odnose s protikomu-nlstlčruml zavezniki. KOOPERACIJA MED TAM IN TOVARNO »EL NASR« Konec preteklega tedna je bii v Kairu podpisan sporazum o industrijski kooperaciji pri proizvodnji avtobusov med tamkajšnjo tovarno motorjev in vozil »E1 Nasr« in Tovarno avtomobilov iz Maribora. TAM bo nudila kairskemu podjetju vso potrebno tehnično pomoč In dobavila opremo za proizvodnjo avtobusov. I V sklopu Jugoslovanskih pionirskih iger nod naslovom »¡Moj kraj včeraj in danes« so pred dnevi dijaki postojnske občine na lepi razstavi prikazali svoje likovne in tehnične izdelke. Razstava je bila dobro obiskana. Na sliki: razstavni del izdelkov učencev osnovne šole Prestranek od 19. do 26. maja 19G1 Dosedanji razvoj vremena je bil tipičen za vremenske situacije, po katerih je možno predvideti, da bo prihodnji teden spremenljivo vreme z vročino In suhim vremenom. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo spremenljivo vreme z lokalnimi nalivi in grmenjem. Pred koncem prihodnjega tedna lahko pričakujemo ustalitev vremena s porastom temperature. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirang|gk znanstveno stabiliziran, proisilP' vod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo —, Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. (Nadaljevanje s 1. strani) Ta smoter pa bodo lahko dosegli le s tem, če bodo s poglobljenim ideološko-političnim delom spoznali, da novi gospodarski sistem sam po sebi, brez neposrednega prizadevanja državljanov, predvsem komunistov, ne more in tudi ne bo rodil želenih uspehov. Zato bo potrebno pritegniti kar najširši krog članov ZK iin neposrednih upravljavcev v razne večerne politične šole, seminarje, na izobraževalna predavanja Ljudske univerze, da se bodo izkrista- GOSPOD ARSKI KOMENTAR V prvem četrtletju letos se tako kot lani v istem času naše gospodarstvo naglo razvija. Podatki kažejo, da je porast letos celo večji kot lani in to tako glede proizvodnje kot tudi. potrošnje, izvoza in drugih dejavnosti, pa tudi investicij. Vse je nad letnim planom, kar je vsekakor pozitivno, če bomo pri tem ostaV in uspeli vzdržati sorazmerja, ki so nujno potrebna, da v gospodarstvu ne bi prišlo do motenj. Te pa grozijo trenutno zaradi prevelike investicijske potrošnje, ki jo bo treba zaustav:ti in vskladiti s planskimi predvidevanji oziroma s porastom drugih gospodarskih dejavnosti. Industrijska proizvodnja se je v prvem četrtletju letos povečala za 12,5 vlo, dočim je bilo po planu predvideno 11 °/o povišanje. Pri tem povišanju še vedno prednja-či proizvodnja električne energije, ki ji sledita proizvodnja gume in papirne industrije. Tudi letos kaže nadaljnji padec proizvodnje nafte, kar kaže na izčrpanost naf-tinili polj in na to, da nove vrtine ne dajejo rezultatov, ki smo jih od njih pričakovali. Zato je tudi značilna preorientacija te panor^ na črpanje plinskih zalog na ob-močju Prekmurja in v skladu s tem so tudi veliki načrti za arad-njo ustreznih naprav, posebno plinskih daljnovodov. Ne da bi obravnavali posamezne gospodarske panoge moramo poudariti, da se je v času, o katerem govorimo, povečal tudi trgovski promet, in to za skoro 19 odstotkov nad lanskim v istem času. Problem obratnih sredstev pa se zaostruje ob strogem izvajanju načel nove kreditne politike, ki je v-zadrževanju kreditiranja gospodarstva iz bančnih virov. Kot je znano, je predvideno,- da do kcmca junija letos banke ne bodo odobravale novih kratkoročnih kreditov. Kaj bo po tem času. bo pokazala analiza gibanja kratkoročnega kreditiranja in gibanja gospodarstva sploh. Zato je tudi težišče kratkoročnega kreditiranja in zbiranja obratnh sredstev na družbenih investicijskih skladih in na gospodarskih organizacijah samih. Zlasti slednje bi se že morale preorientirati in vskla-mti investiranje lastnih sredstev 's potrebami za redno obratovanje. Tega v prvem četrtletju letos še niso storile, sai so prekoračile investicijsko potrošnjo ^ ki je predvidena no planu v viš'ni 9'Io. kar za 17°lo. tako da znaša njihova investicijska rtotmšnjn v prvem četrtletiu letos ?6 4°ln. Res je sicer ta potrošnja nižja kakor lani v istem času, toda smer razvoja je zgrešena in v nasprotju z napori naše gospodarske politike. Posebej bi bilo potrebno govoriti o zunanji trgovini, ki kaže tudi ugoden razvoj in večanje tako izvoza kot uvoza v primerjavi z lanskim letom. Podrobnejše analize pa kažejo, da bodo potrebni tudi na tem področju kot na področju kratkoročnega kreditiranja močnejši ukrepi in posegi, če hočemo uspeti v naporih, ki smo si jih zadali. Zavedati se je treba, da bi se morala na primer naša valuta ob notranji krepitvi našega gospodarstva tudi krepiti in njeno vrednotenje zunaj — dinarski tečaj, boljšati. Tega pa trenutno še ne moremo zabeležiti. -žj- lizirala mišljenja o najrazličnejših ključn h gospodarsko-politič-nih in družbenih vprašanjih, da se bo vse bolj uveljavila samoiniciativnost državljanov-članov Socialistične zveze in da bodo odnosi med ljudmi v kar največji meri temeljili na socialističnih V-dikih, Konferenca je obširno razpravljala o nujni potrebi povečanja vloge komunistov v družbenih službah, kjer sedanji razvoj ne terja samo zahteve po kvantitativni reformi, temveč kvalitativno splošno-družbeno spremembo. Doslej je bilo na tem področju javnega življenja malo napravljenega, ker je bito delo komunistov v družbenih službah vse preveč usmerjeno navzven, a reševanje notranjih problemov prepuščeno stihiji. Tudi razvitost družbenega upravljanja v . teh službah je bila različna in je doslej v veliki meri zaostajala za razvitostjo delavskega samoupravljanja. Mnogo poudarka je dala konferenca preprečevanju neposrednega in operativnega poseganja v delo samoupravnih in drugih organov, prisvajanja raznih pristojnosti in borbi proti mišljenj-u, da razvijanje demokratičnih oblik upravljanja zmanjšuje odgovornost komunistov pri nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov. Vsebinsko nove naloge na vseh področjih javnega življenja zahtevajo tudi nove metode dela komunistov, ki jih bodo zmogli le, če bodo tudi sami skrbeli za ideološko oolitično vzgojo, da bo komunistom laže preiti na nre-vzem odgovornosti, ki jih imajo kot družbeni in politični delavci v naši socialistični domovini. V razpravi je sodelovalo več kot 20 delegatov, ki so obravnavali vrsto problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo komunisti v službi in izven nje, mnogo tehtnih misli in naootkov pa sta dala tudi tovariša Matija Male-žjj in Albert Jakopič, ki sta podrobno nrilcazala vrsto konkretnih nalog komunistov koprske komune. Po izvolitvi novega 37-članske-ga Občinskega komiteja ZKS Koper je dosedanji sekretar Karel Štrukelj, ki odhaja na novo službeno mesto, pozval vse delegate, naj bi komunisti koprske občine nadaljevali z vztrajnim delom pri nudenju pravilne druž-beno-politične orientacije vsem organom družbenega in delavskega samoupravljanja, kakor tudi vodstvom družbenih organizacij in društev. Za novega sekretarja pa je bil izvoljen Zdravko Troha. - ■ - m ..... . ^.v} jSM HP* 1 Zaradi naglega naraščanja prbmeta v novem koprskem pristanišču je tudi staro pristanišče še vedno pomembno za tovorni promet, čeprav Je v glavnem namenjeno Ie potniškemu prometu. Stanje pa se bo kmalu izboljšalo, saj bo v kratkem osposobljen za delo drugi del operativne obale, tako da bosta lahko hkrati razkladati najmanj dve čezoceanki. Na sliki: staro pristanišče v mirnem jutru Program dela, ki ga je sprejel novoizvoljeni zadružni svet v Sežani na svoji 'Drvi seji 8. t. m., predvideva 10% norast kmetijske proizvodnje nasoroti lanskemu letu. Od tega porasta naj bi kar tretjina odpadla na zadružni sektor, kar pomeni, da se bo proizvodnja ekonomij povečala kar za 127 odstotkov. Levji delež pa bo imela pri tem senožeška ekonomija, ki je sicer najmlajša, vendar največ obeta. Medtem ko v poljedelstvu ni pričakovati bistvenih razlik, razen izkoriščanja večjih površin, ki skupaj z Vremščico znašajo na vseh ekonomijah 732 ha, predvideva zadružni svet precejšnje povečanje števila govedi in prašičev. Ob koncu letošnjega leta naj bi imele ekonomije okoli 450 govedi, kar predstavlja 57-odstotni porast nasproti lanskemu letu. Še močneje, in sicer za 14 odstotkov, se bo povečal stalež prašičev, in sicer v sežanskem pita-lišču. Stanje na področju sadjarstva ni razveseljivo. Zaradi pomanjkanja sredstev letos ni misliti na večje asanacije, čeprav bi bilo treba nad polovico dreves posekati, boljša drevesa pa očistiti, gnojiti in škropiti. Najboljši je v tem pogledu.breskvin nasad na zadružni ekonomiji v Gornji Bra-nici. Po vsej verjetnosti bo letos dobra vinska letina. Predvidevajo, da bo pridelek grozdja na ekonomijah narasel na 130 ton ali za 83 ton več kot lani, To bo povzročilo akutno pomanjkanje vinske posode. Nadaljnja obnova vi- nogradov naj bi bila bolj načrtna kot doslej. Odločneje kot doslej se namerava zadruga posvetiti kooperaciji s kmeti. Tako sodelovanje bo tudi pogoj za članstvo v zadrugi. Investicije, ki jih bo letos okrog 111 milijonov, bodo rešile le najnujnejše primere na tem področju. Najvažnejši predvideni objekti so: goveji hlev za 220 govedi v Senožečah, dograditev -itališča pršutarjev. popravilo govejih hlevov v Tomaju, Gornji Branici in Komnu, nakup in popravilo upravne zgradbe v Sežani, nakup zemljišč na Vremščici, adaptacija stanovanj v Senožečah, nakuip nad 100 govedi za senožeško ekonomijo, agromelioracija Vremšči-ce, nakup raznih strojev in tovornjaka za mesnice itd. -er (Nadaljevanje s 1. strani) litične smotre novega sistema in dali vso podporo njihovi realizaciji. Ni dovolj, če kolekt vi organizirajo samo načelne razprave o spremenjenem sistemu kot takem. ne povezujejo pa jih s konkretnimi razmerami v podjetju in hkrati ne skušajo aktiviz.rati proizvajalcev samih. Politične organizacije so si sicer že doslej v tej smeri prizadevale. V Leson:tu, Splošni plovbi. Slavniku, Tovarni organskih kislin v Ilirski Bistrici in še v nekaterih drugih podjetj h so sindikalne podružnice že približale organizacijo proizvajalcem s tem, da so v ekonomskih enotah formirale sindikalne pododbore, ki v enotah postajajo vse bolj nosilci politične akcije za razširitev upravljanja. Marsikje pa so tudi politične organizacije, med njimi prav tako sindikati, premalo vplivali, da bi bilo takšnih razprav čim več in se ne bi odvijale ozko samo v vodstvih, amnak bi jih čimbolj približali neposrednim proizvajalcem. V nekaterih manjših podjetjih so se iz gospodarskh razlogov sicer odločili za razdelitev podjztja na ekonomske enote, ne vidijo pa potrebe po decentralizaciji upravljanja, ker je v enotah zasedba premajhna in torej ne boleg nedoslednosti v politični izvedbi akcije vod'jo tudi do tega, da zaostaja decentralizacija v obračunski službi. Delne nejasnosti so v gospodarskih organizacijah tudi okrog določitve vmesnih organov med proizvajalcem in osrednjem DS, kakšne pravice in pristojnosti naj bi imel in kako naj bi le-ta zastopal nižje enote. Te nejasnosti nastajajo zaradi tega. ker se niso dovolj ponlob'li v cilje in smernice petletnega pronrama razvoja, ki ne zajema samo nalog na gopodarskem področju. ampak tudi nalone na razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja. Po sedanji praksi se v podjetjih več razpravlja o oblikah oraanov urrravljanja, kakor pa o prenašanju pristojnosti odločanja nepotred.no na delovna mesta, kjer naj bi proizvajalci sam! postali resnično nosilci upravljanja, I). Med posameznimi podjetji je izpolnilal trimesečni načrt tovarna lesovimskih plošč »Lesonit« s 43,5 °/o letnega plana. Obravnavali so tudi formiranje ekonomskih enot v .podjetjih ter ugotovili, da nekatera podjetja temu vprašanju še ne posvečajo dovolj pozornosti. J. Š. tx & liti m mm m » ffe WS IftiÄ; j I mm gr'gy..:,/. Pretekli teden je imel Državni zavarovalni zavod v Postojni volitve prvega sveta delovnega kolektiva. Na sliki vidimo najstarejšega in najmlajšega člana kolektiva na volišču Ne dolgo tega je bil v Šmarjah pri Kopru roditeljski sestanek, na katerem je govorila Milica Bertanjeva ,članica republiškega odbora Društva prijateljev -mladine. Dvorana v zadružnem domu je bila zasedena do zadnjega kotička. Živi, iz življenja vzeti primeri so se vrteli okrog osrednje misli, da smo vsi odgovorni za otroke, ki doraščajo med nami in da je od nas odvisno, kakšni bodo otroci, ki jih vzgajamo. Predavateljica je poudarila, da je najvažnejši oblikovalec otroka dom, zakaj le dom lahko pripravi otroku srečno in vedro mladost ali pa mu senčna mlada leta zagrenijo tudi poznejše življenje. Ob tolikšni udeležbi se je moral človek hočeš nočeš zamisliti. Nekdaj je prihajalo na roditeljske sestanke le od 10 do 15 staršev, sedaj pa jih je bilo kar 170 in še več. Mar se ni v našem družbenem razvoju nekaj premaknilo, nekaj, kar obeta, da ibo-mo sčasoma .nrav vsi čutili, kako zelo je od nas odvisno naše življenje in naša socialistična bo- PLANINA PRI RAKEKU V Planini pri Rakeku bodo 27. tega meseca .praznovali svoj krajevni praznik. Tega dne bo. minilo 18 let, ko so vaščani likvidirali belogardistieno postojanko na Sv. Duhu nad Planino. 26, maja bo priredila Zveza borcev partizanski pohod, zvečer pa bodo po okoliških vrhovih zagoreli kresovi. Naslednjega dne bo akademija in odkritje spominske plošče prvo-borcu osvobodilnega gibanja v vasi Francu Benčanu, ki je v vojni žrtvoval svoje mlado življenje. V, V. dočnost. Kako močno se starši zanimajo za vzgojna vprašanja in kako si želijo pomoči, so dokazali tudi s tem, da se jih je kar 50 naročilo na revijo »Otrok in družina«. G. E. PRAZNOVANJE 1. MAJA Piran in Portorož sta pripravila slovesno .praznovanje delavskega praznika že v nedeljo, 30. aprila, tako da so se udeleženci domače parade lahko udeležili še parade in proslav v Ljubljani in drugih krajih. Ob 9. uri dopoldne je nedeljo krenila iz Portoroža sk raj dva kilometra dolga povorka' v kateri so se za motoristi in avtomobili AMD zvrstile zaistave in oddelki vseh športnih in sindikalnih društev in organizacij, pionirji in .mladina, med katerimi je posebno strumno nastopila skupina 100 gojencev Pomorske srednje šole v lepih svetlih uniifor-. maih. Potem so se vrstili peš ali" na vozilih delovni kolektivi, ki so na okrašenih in primemo aran-žiranih kamioniiih prikazali pregled svojega razvoja in uspehov ali način dela v nekaterih obra*-tih, Povorka se ^e zvrstila mimo slavnostne tribune pred hotelom »Palače«, ikjer so se zbrali glavni predstavniki pol/itičnega m družbenega življenja občine. Do 10. ure je povorka prispela v Piran na Tar.tinijev trg, ki se je napolnil tako rekoč do zadnjega kotička. Zbrani množici je govoril najprej predsednik občin-—^ skega sindikalnega sveta Romarn® Poljšak, nato pa še v italijanščini^^ Gino Tarlau. Sledile so recitacije in pevske točite (ter razdelitev pohval, pokalov in diplom zmagovalcem večdnevnega športnega tekmovanja. KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PR RAZSTAVA DEL OBSOŠKIH SLIKARJEV V MALI IN VELIKI GALERIJI KOPRSKEGA MUZEJA Glasbena šola v Iiopru je počastila občinski praznik in 10-letnico svojega delovanja s svečanim koncertom, ki je bil 13. t. m, v na.bito polni dvorani koprskega gledališča. Spored, Icl je imel dva dela, so izvajali solisti, zbor in orkester V prvem delu koncerta smo slišali Deset pesmi za otroški zbor, Orffov inst.ru-mentarij in godalni orkester, ki jib je na besedilo Marte Gorup uglasbil koprski skladatelj Ivan šček. Izvedbo tega svežega in izvirnega dela je dirigiral skladatelj sam (na sliki). Sledila je Otroška simfonija Joseplia IIaydna, ki jo je vodil — kol ves ostali spored — ravnatelj prof. Vladimir Lovec, prvi dei pa je zaključil siavek iz Mozartovega Koncerta za violino in orkester, pri katerem je nastopila kot solistka Alenka Cucek. — V drugem delu koncerta so ob spremljavi orkestra nastopili štirje solopevci, in sicer sopranistki Silva Roje in Odineja Cupin, tenorist Julijan Fillen ter baritonist Danilo Milic. Koncert je zaključilo učinkovito Kolo Emila Adamiča. — Ob navdušenem ploskanju številnega občinstva je učiteljskemu zboru Glasbene šole čestitala v imenu občinskega sveta za kulturo in prosveto tovarišica Marta Trobec, učiteljlščnlce pa so jim izročile šopke cvetja z malce skrajšanim sporedom je naslednji dan nastopila Glasbena šola v Ma-rezigah, v tem tednu pa je priredila še dva koncerta za šolsko mladino € Dramska skupina odreda Martin Kip an iz Pivke je uprizorila konec preteklega meseca zahtevno delo nemškega pisatelja Leonarda Franka »Jezusovi apostoli«, tem so hoteli tudi pivški taborniki prisnevati svoj delež proslavam v jubilejnem letu. Mladi igralci, večinoma dijaki osnovne šole v Pivki, so se zelo dobro odrezali in prepričljivo zaigrali v zahtevnem delu. Igro so pripravljali dva in pol meseca. Njihov trud in uspeh sta tem večja, ker so morali premagovati težave tehnično necp remi j enega odra, si sposojati rekvizite in zavese in študirati v vlažnih .prostorih, kjer je ob deževnih dneh na nje dobesedno kapljalo. -tti Ji. V galerijskih prostorih koprskega muzeja je bila 11. maja slavnostno odprta razstava obsoških umetnikov, članov A PA I (Associazione Provinciale Artisti Isontini), ki so se na vabilo Sveta Svobod in prosvetnih društev Gorica ter Okrajnega muzeja Koper predstavili najprej v Novi Gorici, od koder je bila razstava prepeljana v Koper. Tako se je prvič tudi na likovnem področju uresničila plemenita pobuda o kulturni povezavi v obmejnem pasu, za kar je dal osnovo znani dogovor med Italijo in Jugoslavijo o široki kulturni izmenjavi. Kakor v Novi Gorici tako je tudi v Kopru nastop članov APAI doživel pri našem občinstvu prisrčen sprejem in zasluženo priznanje. Ekipa 26 razstavljavcev — dva sta zastopana kot kiparja — zajema razmeroma širok krog, v katerega je poleg izrazitejših likovnih osebnosti vključeno tudi nekaj ljubiteljske ravnine, vendar je ta postavljena dokaj ob rob, tako da lahko vrednotimo celotno razstavo kot zelo dostojen prikaz, ki največkrat presega okvir provincialne pomembnosti. Večina umetnikov živi in dela v Gorici, nekaj jih je iz Krmina, Tržiča in iz ostalih krajev. Izrazni načini slikarjev so prevladujoče usmerjeni v abstraktnost in so večinoma podani z izdelanim osebnim konceptom, kljub temu 'da je opaziti določeno privrženost modnim težnjam iz lanskega biennala v Benetkah. Izmed starejših se Gigi Castellani in Roberto Joos prebijata v abstraktno stil.izacijo z bogato formalno tradicijo in eleganco. Vendar pri Jooso-vili tihožitjih ostaja hotenje na površini dekorativnega efekta, pri Ca-stellaniju pa Izzveni v moncleno in-telektualnost. Orlanda Poiana Kras ni ubran na prečiščen ton in bi se po vsem videzu lahko bolje predstavil. V ZNAMENJU PRIPRAV Odbor za proslavo 20. obletnice revolucije se je pretekli teden sestal, da bi skupno pregledali dosedanje priprave im se dogovorili o nadaljnjih nalogah. Seji so prisostvovali predsedniki vseli občinskih pripravljalnih odborov — NOCOJ V KOPRSKEM GLEDALIŠČU ZNAMENITI »TRŽAŠKI KVARTET« Na pobudo in v organizaciji zavoda »Primorske prireditve« se bo nocoj ob 20,30 prvič predstavil koprskemu koncertnemu občinstvu znameniti godalni ansambel »RUARTETTO DI TRIESTE«. Člani tega po številnih posnetkih na ploščah znanega komornega telesa so profesorji: SIMEONE BALDAS-SARRE (I. violina), ANGELO VAT-TIMO (II. violina), SERGIO LUZ-ZATTO (viola) in ETTORE SIGON (violončelo). Evropsko veljavo si je ta go-'dalni kvartet ustvaril zlasti s posnetki zgodovinskih ciklusov znanih kvartetov, posebej pa še z interpretacijo 17 kvartetov Lud\viga van Beethovna. Pred kratkim se jo »QUARTETTO DI TRIESTE« vrnil z uspele turnejo po Avstriji in Švici, pred leti pa je gostoval tudi v nekaterih jugoslovanskih kulturnih središčih, kjer ga je strokovna kritika ocenila z izbranimi superlativi. Na sporedu nocojšnjega komornega koncerta so imena treh italijanskih skladateljev. Spored uvaja KVARTET v D-DURU OP. 6 ŠT. 1 Luigija Boccherinija, sledi »ARIETTA« iz opusa 18 skladatelja Riccarda Pick-Mangiagallija, zaključuje pa nocojšnji program edina tovrstna skladba italijanskega opernega velikana Giusep-peja Verdija, in siccr KVARTET V E-MOLU. Član tržaškega godalnega kvarteta, prvi violinist Simeone Bal-dassarre je koncertni mojster tržaškega Filharnioničnega orkestra, vlolončelist Ettore Sigon pa je redni profesor na katedri za violončelo državnega Konservatorija V Trstu. Koprskemu občinstvu so torej nocoj nudi izredna priložnost, da spozna enega najbolj znanih italijanskih godalnih kvartetov. Za marsikoga pa bo zanimivo tudi to, da bo poslušal eno redkih 'komornih skladb sicer izrazito opernega skladatelja Verdija. MILI razen koprskega — in seveda člani okrajnega odbora. Predsedniki občinskih odborov so poročali, da so že dosedanjim proslavam — 8. marec, 27. april in 1. maj — skušali dati čim boljšo vsebino ter poudarek na revoluciji. Posebno svečane proslave pripravljajo povsod ob 4. in 22. juliju. V kulturnih programih sodelujejo DPD Svobode in prosvetna društva. Povsod imajo tudi posebne odbore, ki organizirajo udeležbo na republiški proslavi v Ljubljani oziroma spremljajo TV prenose zvezne /proslave v Užicu. K večjim proslavam igre še prišteti odkritje grobnice 12 borcem v Podgorju (v avgustu), odkritje grobnice 220 padlim borcem v Ilirski Bistrici '6. avgusta) in piknik za približno 2500 izseljencev v Postojni (4. julija). Posebne in številne proslave bodo po raznih kolektivih in gospodarskih organizacijah. Proslave 20. obletnice revolucije po šolah bodo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. V se je v tem šolskem letu sestala zadniič Šolska skupnost koprskega Učiteljišča je imela svoj zadnji sestanek v tem šolskem letu. Udeležilo se ga> je okrog 190 dijakov. Med drugim so se dotaknili tudi predlogov o reformi učiteljišč. Po njihovem bi morala reforma bolj upoštevati svobodne aktivnosti, ki v natrpanem učnem načrtu ne pridejo do polne veljave. Razpravljali so tudi o obliki bodočih pedagoških akademij ter poročali o sestankih razrednih skupnosti, kjer so ugotavljali ne preveč zadovoljiv učni uspeh, ki ga bo 'treba do konca leta še popraviti. Pohvaliti pa je treba izvenšolsko delo dijakov, ki se zelo uspešno udejstvujejo predvsem v pevskih zborih in dramski družini.. Udeležili so se tudi .pohoda po partizanskih poteh po Krasu ter sodelovali na raznih •proslavah. Šolska skupnost je sprejela predlog šolskega odbora, da bi ob zaključku leta priredili posebno proslavo, ki bi jo organizirali po letnikih v znani obliki »Pokaži, kaj znaš«. Zaradi novega zakona o finan-siranju šol — tudi Učiteljišče sodi od 1. aprila dalje v pristojnost koprske občine — ne bodo mogli izvesti običajnih letnih ekskurzij. Posebno prizadet bo pri tem IV. letnik, ki ne (bo mogel na pot po Jugoslaviji', kot je to bilo v navadi doslej. Dijaki so odločili, da bodo poiskali možnosti, ki bi jim tudi letos omogočile vsaj nekatere izlete, S povsem opredeljenim odnosom nastopata nagrajenec. XII. rimskega Quadrlcnnala, Cesaro Mocchlutti, ter slikar in lclpar Ostilio Gianandrea. Mocchiutti oblikuje svoje vizije v napeti vibraciji amorfnega barvnega tkiva, kjer se odvija skrivnost cm-brlonalnega nastajanja praoblikc. Ostilio Gianandrea pa skuša z nekim racionalno odmerjenim čutom ustvariti svojemu kozmičnemu svetu globinsko razsežnost v optični igri črnih In belih ploskev. Mladi Dometrij COj je na najboljši poti k svojemu lastnemu slogu. Na slikarsko dinamičen način ureja barvno gmote in oživlja posameznosti do tiste enkratne popolnosti in intenzivnosti, v kateri je doživel optično senzacijo iz realnega sveta. Podobe Ignazia Doliacha razodevajo neko naivno abstrahirano stilizacijo, s prepričljivim podoživljanjem in močnim so navdušila dela mladega Antonija Veroneja, ki mu je dana srečna spontanost in velika mera nadarjenosti. Figure na njegovih podobah so tihožitja iz pravljic, ki bivajo v orientalskem razkošju zvočnih, melodičnih barv in lirične senzualnosti. Sergio Altieri doživlja negibni, vase zaprti patriarhalni svet kmetov kot neko trpko veličino. Kot kiparja sta se z malo plastiko predstavila Mario Sartori ter kiparka Carlotta de Furlani. Bronaste fi-gunine prvega se suvereno razodevajo v dinamični napetosti močnih efektov, ki se večkrat bolj prilegajo za-snutku za monumentalno kompozicijo kot intimnemu značaju drobne plastike. De Furlanijeva pa kaže z razstavljeno terracotlo čustveno ekspre-sivne težnje. Poseben mik te razstave umetnikov iz narodnostno mešanega mejne- .glavnem ie bila ta tema že izčrpana pod naslovom »Moj kraj včeraj«, ta poudarek so imele tudi vse številne šolske proslave. Veliko pomoč učiteljstvu pri tej akciji so nudile organizacije ZROJ in ZB. V pripravah na okrajno proslavo, ki bo na Titovem trgu v Kopru 3. julija, to je na večer pred praznikom, so se posebno angažirale naše Svobode in prosvetna društva. Tovariš Ivan Mavsar, predsednik okrajnega pripravljalnega odbora, je pohvalil njihovo pripravljenost za sodelovanje, posebno, ker je to čas, ko imajo že številni ljudje planirane dopuste in še čas, ko je pouk po šolah .že končan. Program, ki ga načrtujejo naša Ijudskopro-svetna društva, pa je precej zahteven. Ob koncu so udeleženci' seje sprejeli več sklepov, ki bodo pripomogli k večji koordinaciji jubilejnega proslavljanja in pritegnili v priprave še več društev in organizacij. Z razstave del slikarjev, članov Pokrajinskega združenja obsoških umetnikov, v prostorih Okrajnega muzeja v Kopru. Na Sliki: FOS- CHIATTI ALDO — ČOLNI V PRISTANU (risba) ustvarjalnim nagonom jih opira na domače okolje kamnolomov in delavskih naselij. Izrazno šibkejša v tej vrsti sta Fulvio Monai in Franco Cianetti. Prvi kaže prizadevnost, ki ji manjka trdnejše likovne ogrodje,' Cianetti pa se zdi manieristično ne-prešiščen in neuglašen. Poleg te slikarsko-temperamentnej-še smeri abstraktnih, pa oblikujejo nekateri ob trdno preizkušenih figurativnih izrazilih intimne .kompozicije iz svojega likovno zaključenega sveta. Grafični Usti Virgilija Malnija prikazujejo izreze iz narave z nekim severnjaško vegetabilnim občutjem, ki ga čustveno oživlja žlahtna, žametno mehka risba. Risbe Alda Fo-scliiattija so zasnovane na intelektualnem opažanju, na analizi predmetnih form, ki jih prenaša v trdne konstruktivne sestave. Cesare Deve-tag se vdaja slikarstvu z igrivim temperamentom, Raoul Cenisi pa improvizira duhovito in z močnim posluhom za likovno gradnjo. Posebej pa ga področja pa je utemeljen v dejstvu, da lahko pri posameznih razstavljavcih odkrivamo poteze, ki so značilno za znano različnost slovanskega in romanskega značaja ter razpoloženja in prihajajo tem bolj do izraza, čim močnejša je izrazna sila posamezne osebnosti. Razstava iz našega neposrednega zamejstva je s predstavljeno kvaliteto del preko pričakovanja upravičila smisel in namen vzajemnega prirejanja likovnih razstav na obeh mejnih področjih. Obe prireditvi v Novi Gorici in sedaj v Kopru sta utrli pot in sprožili vrsto ipobud, ki so bile z obeh strani izražene v enodušni želji, da bi za medsebojno izmenjavo likovnih razstav v bodočnosti našli čim širše možnosti. Razstavi Obsoških umetnikov bo neposredno sledila kolektivna razstava naših primorskih umetnikov v Gorici, ki ji želimo enakega uspeha 'kot ga je deležna pri nas razstava italijanskih gostov. MAJDA FRELIH STVARI NA PRAVO MESTO Živimo v času, ko bi morala biti strpna naklonjenost do sleherne kul-turno-umetniške dejavnosti prijazna in nasmejana sopotnica v vlaku skupnih prizadevanj. Tu, v Kopru, pa naj bi bila ta prijaznost še bolj očitna, v nekem smislu bolj sveža, prijetnejša in bogatejša, saj živimo v malem mestu in se naša pota večkrat na dan križajo. In kadar se srečujemo, smo prijateljsko razumevni, blagohotni in potrpežljivi. Minuto kasneje, ko smo sami s seboj, je vsa reč že spet drugačna. Vladimir Lovec, glasbeni kritik »Slovenskega Jadrana«, katerega zaslug za uspešen razvoj glasbenega šolstva pač nihče doslej še ni skušal zamol-čati, je v zadnji številki »Slovenskega Jadrana« napisal kritično poročilo o nedavnem gostovanju mladega italijanskega pianista iz Vidma Glgi-ja Galvanija in bi bilo glede tega vse v redu, če. .. ... če bi svojega zapisa ne začel s temle odstavkom: »V zadnjem času so se kulturni stiki med Jugoslavijo in njenimi sosedami utrdili in poglobili; do nekaterih kulturnih izmenjav je prišlo po običajni poti preko koncertnih poslovalnic, nekatere — VSAJ V KOPRU PA SO VZNIKLE NEKAKO SAME OD SEBE.« (Podčrtal M. L.) Zdi se, da so pri nas, v tem našem mestu včasih le kozarci čisti, vino pa, ki si ga oberoč dan za dnem natikamo, precej motno in vse prej kot prozorno. Ne vem sicer, kako si Vladimir Lovec predstavlja, da koncerti »vnikajo nekako sami od sebe«, v vsakem primeru pa je taka ugotovitev — milo rečeno — hudo naivna. Sama od sebe niti trava ne zraste in če človek pozna dialektiko, lahko ve, da nobena stvar na tem svetu ne more nastati (ali »vznikniti«) sama od sebe. Navsezadnje niti ne gre za to, da a'e bil edini pobudnik za koprske »salone« (edine tovrstne umetniške prireditve v Jugoslaviji!) zavod »Primorsko prireditve«, temveč za to, da si je nekdo nekje pač to moral izmisliti in da stvar ni ¡prišla sama od sebe. Mimo tega je avtor članka tudi član upravnega odbora zavoda »Primorske prireditve« in bi pač bil lahko s temi stvarmi seznanjen. Tudi vzgojno-umctniškl uspehi gojencev Glasbene šole niso prišli ali »vznikli sami od sebe«, ampak so rezultat desetletnega dela. V razgovoru na isti strani sam namreč med ostalim pravi: »Prav gotovo ni nihče brez težav (prerad verjamem, op. p.) in tudi naš učiteljski kolektiv na šoli se je moral z marsičim spoprijeti in marsikaj žrtvovati, da velja danes naša šola za eno najboljših v Sloveniji.« Vse bi bilo torej prav, če bi pisec vsaj z nekaj te naklonjenosti, ki jo je posvetil Glasbeni šoli, govoril tudi o pobudniku in organizatorju koprskih koncertnih in drugih prireditev, to je o zavodu »Primorske prireditve«. Potem bi bralci »Slovenskega Jadrana« vedeli, da so tudi koncertni saloni rezultat nekega prizadevanja. Glasbeni šoli, njenemu učiteljskemu kolektivu in ravnatelju pa čestitamo ob deseti obletnici in se iskreno pridružujemo želji, da bi delovala v boljših pogojih še prav tako plodno kot doslej. za zavod primorske prireditve Milan Lindič Odgovor Milanu Lindicu Mnenja sem, da je bilo sodelovanje med zavodom Primorske prireditve in koprsko Glasbeno šolo doslej še vedno plodno, zato tudi no vidim nobenega razloga za poslabšanje odnosov, Mirno lahko povem, da sem v recenziji Galvanijevega koncerta pozabil uvodoma navesti oba organizatorja, namreč zavod Primorske prireditve in koprsko Glasbeno šolo. Kar zadeva stavek, ki ga je Milan Lindič podčrtal, pa lahko povem to, da sem imel v mislih le dejstvo, da koncertov obeh italijanskih pianistov — Nina Gardlja in Gigija Galvanija — ni posredovala niti ambasada ali konzulat, niti ljubljanska ali beograjska koncertna poslovalnica, kot je sicer navada pri tujih umetnikih. To jo vse. VLADIMIR LOVEC OVO NA KNJIŽNI POLICI i NOVO NA KNJIŽNI POL -A" NOVO NA KNJIŽNI P O L i C 8 Od kuhinje je tekel jetnik s skledlSko v roki, Skledčka je bila ■polna in kljub temu, da je hitel, jo je nosil previdno, da mu redka kaša iz zdrobljenega korenja ne bi ipljusknila čez rob. Zavil je za barako, kjer je čakal nanj že drug jetnik. »Kaj si dobil?« je vprašal tisti, ki je čakal, in oči so mu poželjivo izstopile iz obraza. »Kašo,« je odgovoril ta, ki je prišel in se ustavil in stisnil skledčko k sebi. »Obljubil si mi, da bova delila,« je rekel tisti, ki je čakal. »Delila bova,« je odvrnil oni drugi in dvignil skledčko k ustom. »Najprej bom jaz izpil polovico, nato dobiš, kar bo še ostalo,« je pristavil. »Bolje bi. bilo, da preliješ polovico v mojo skodelo,« je predlagali tisti, ki je čakal. »Kaj bova prelivala, ali mi ne zauioaš?« je odvrnil tisti, ki je prinesel. Nato je pričel kašo srebati. Z majhnimi požirki jo je vpijal vase. Vsak požirek je imel svoj začetek. ko je juha pljusnila v usta, ko so jo občutile dlesni, jezik in nebo, in si se boril, da nisi po-žirka takoj pogoltnil, in si se igral z jezikom v topli, grenki in lepki tekočini — in je imel svoj konec, ko ti je s slino premešana tekočina zdrsnila po grlu in so bila FRANCE FILIPlC usta prazna, bolj kakor prej, in so se ustnice spet napele v želji, da vsrkajo drug požirek. Tisti, ki je čakal, je strmel s poželjivim izrazom v očeh v obraz svojega tovariša, in kakor ta, ki je resnično pil, je tudi on občutil vsako stopnjo požirka — čeprav samo v domišljiji. Srkal je z ustnicami, mlaskal je z jezikom, goltal je s požiralnikom in ves čas je mislil na to, da bo čez nekaj trenutkov zares srkal z usti, mlaskal z jezikom in goltal. Jetnik, ki j e prinesel, je že mnogokrat srebnil in prav gotovo je že izpil polovico kašnate juhe. Njegov obraz je bil kakor krinka, zakaj ni hotel pokazati onemu drugemu, ki je čakal, kako uživa, kako se v njem od požirka do požirka stopnjuje poželenje po hrani in kako mu je žal, da je obljubil drugemu, da bo delil z njim. »Prav gotovo si že spil polovico,« se je oglasil tisti, ki je čakal. »Trenutek, samo požirek še,« je odvrnil oni, ki je pil. »Zelo sem lačen,« je rekel tisti, ki je čakal. Oni, ki je pil, ga je slišal in pretreslo ga ie in sklenil je sam pri sebi in z vso odločnostjo, da bo tisti požirek, ki ga bo zdaj srebnil, res zadnji požirek, da pa sme biti ta zadnji požirek, ker je pač zadnji, nekoliko daljši kot ostali. Seveda, mi vsi smo lačni in zelo smo upadli, in koščeni.' Kako temu, ki čaka, štrdijo ličnice iz obraza, in kako globoki, sta njegovi očesni duplini. Ali sem tudi jaz tako koščen in. s tako vdrtimi očmi? »No, nehaj vendar,« ie rekel tisti, ki je čakal in prestopil se je z ene noge na drugo in dvignil roko, da bi segel po skledčki. Ta, ki je pil, se je odmaknil za korak in je tedaj prav gotovo hotel odstaviti rob skledčke od ust in dati ostanek kaše svojemu tovarišu. Saj je tako nrijeten občutek, ko samega sebe premagaš in deliš s svojim tovarišem. Toda ustnice ga niso ubogale, kar naprej so sesale, kar naprej so srkale medse redko tekočino, tako toplo, grenko in lepko.. Vse v tistem, ki je roil, je kričalo in se upiralo: ne smeš več piti, obljubil si svojemu tovarišu, da boš delil z njim, umazano je to, kar počenjaš, ogoljufati ga hočeš, sam boš vse požrl, nikar, nikar, da ne boš nosil sramote s seboj! Požirki pa so postajali vedno krajši, vedno manjši, vedno hitrejši, prehitevali so se in skledčka se je dvigala vse više k obrazu, zakaj bila je že. skoraj prazna. Tisti, ki je čakal, se je vzpel na prste, zakaj skledčka je bila že tako visoko, skoraj pokoncu se je postavila, in ko se bo postavila čisto pokoncu in se bo njen gornji rob dotaknil obrvi človeka, tedaj v njej ne bo niti požirka več. Saj ni mogoče, saj mi je rekel, da bo delil z menoj, saj vendar ve, da sem zelo lačen, da sem še mnogo bolj lačen kakor on. On .večkrat dobi kakšno juho postrai-ni, jaz nikoli ničesar ne dobim. Saj tega ni zmožen, da bi tu, pred menoj, vse izpil, da ničesar ne bi delil z menoj. Ne more me ogoljufati! Skledčka se je dotaknila obrvi tistega, ki je pil, in tedaj nenadoma ni bilo nič več nožirkov in ustnice so se odlepile od roba posode, in roke, ki so držale posodo, so omahnile in skledčka je bila — prazna. Jetnika, ki je pil, je prevzela groza. Ne, tega res ni hotel! Ne razume, da se je moglo kaj tankega zgoditi. Pravkar je še bila skledčka polna in zdaj ni bilo niti za požirek kaše več v njej. »Vse si iznil,« je rekel grenko tisti, ki je čakal. »Res, nič več ni notri,« je odvrnil pobito in obotavljaje se oni drugi. »Hotel sem se ustaviti na polovici, res sem imel ta namen, pa nisem mogel.« Na to ni bilo kaj odgovoriti. »Saj je bila samo kaša iz korenja. Čisto nič ni bila mastna in zelo neokusna. Jutri pojdem zopet v kuhinjo, morda bo jutri kaj mesa notri. Da, jutri ti bom dal polno skledčko. Verjemi mi.« »Prav, pa mi boš dal jutri.« Tisti, ki ni dobil ničesar, se je počasi obrnil in zavil okoli barake. Tisti, ki je vse pojedel, pa je ostal sam. Skledčko je še vedno držal v povešenih rokah. Strmel je za odhajajočim. Videl je, da gre oni zelo počasi in da se je zdaj oprijel stene barake, da ni, padel. Poklicati ga moram, ne © Iz zbirke novci POJOČI O KONJI. Izdal Zavod »Bo-© rcc« v Ljubljani v opremi O Sava Sovreta. Natisnjeno © v počastitev 20-letnice za-© četka vstaje narodov Ju-© goslavije sme tako oditi — je pomislil ta, ki je ostal, sam pri sebi. Ne sme oditi, razložiti mu moram, razumeti me mora, sicer me to o zasovražil. Ne bo mi verjel, da mu bom dal jutri polno skledčko. Pa ni poklical, pa ni rekel ničesar. Ničesar. J ARO STOVICEK: v © & (Odlomek iz knjige ORANŽNA LUPINA. Za Založbo Obzorja v Mariboru prevedel A. Prijatelj, opremila pa Vladimir Stoviček in Janez Vidic) Jože Javoršek: OBSEDENA TEHTNICA. Te dni je izdala založba Lapa nov slovenski roman. Javorškova zgodba v »Obsedeni tehtnici« je pravzaprav imoderna, .današnja, (nekoli-lcanj meščanska, • a intelektualna varianta stair.ih in klasičnih ljubezenskih nasprotij. Nov slovenski itekst ima svoj poseben, svetovljanski zven. Javorškcv roman se razpenja od afriškega sonca, kjer je Grad 'kot vojak Tujske legije pestoval svojo notranjo stisko do njegovega ljubezenskega (konca s OPlo v hotelski sobi. Predvsem pa velja poudariti: Javorškov tekst je napet in nič preveč ne bomo tekli, če ugotovimo, da se bere kot kriminalka. Napisan je z občutkom za psihološko gradnjo značajev ln ohram.ia brailčevo koncentracijo do poslednje strani. Ivan Hariš-Gromovnik: DIVEIt-ZANT. iv (počastitev -dvajsetletnice začetka vstaje je zavod »Borec« izda-I ■knjigo spominov najbolj popularnega, iznajdljivega in najbolj drznega di-verzanta Ivana Hariša. 2e v španskii državljanski vojni je uničil nič koliko vlakov in kamionov in ta izkustva je prenesel tudi v našo borbo. Škodo, ki jo je bil prizadejal sovražniku, ni mogoče preceniti. Njegovi spomini so napisani vedro, zanimivo in lepo. Delo je prevedel iz srbohrvaščine France šušteršič. France Filipič: POJOČI KONJI. Trinajst novel Franceta Filipiča, ki jiih druži naslov Pojoči konji, obravnava snov iz koncentracijskih taborišč. To knjigo, ki jo je izdal zavod Borec, so uvrstili rv počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Dr. Josip Klemene: RIMSKE IZKOPANINE V ŠEMPETRU. Avtor te knjige, ki jo je izdala Mladinska knjiga v novi zbirki »Spomeniški vodniki«, nam na prikupen način pripoveduje o arheološkem izkopavanju v Šempetru pri Žalcu in nam poskuša razjasniti na osnovi izkopanin vlogo, ki jo je imel v 'rimskem času Šempeter. Svetloba se je znova potegnila vase in dvorana je iza nekaj trenutkov ostala v temi. Tedaj je zopet začela počasi pritekati temnomodra svetloba prinesena od nekod na zvokih harfe. Velikanski zastor iz srebrnka-stega brokata, ki je visel od stropa do tal, razsvetljen s to svetlobo od strani, je bil podoben velikemu kosu odtrganega morskega plašča, valujočega v mesečini. Počasi se je začel zastor umikati od sredine na levo in desno. Njegove bogate gube so oživele v žive pravljične valove, in ko se je zastor razmaknil, se je vsem zazdelo, kakor da bi se bilo morje razpolovilo, iz njegove črne teme pa se je komaj opazno prikazala velika bela silhueta. Snop svetlih žarkov, ki ga je bruhalo žrelo enega leoparda, se je rahlo okrepil. Prikazen na odru se je začela razločevati. V sredini je stal mirno kakor kip — (ponosen, fiel konj, na njem ipa je ležala ženska, popolnoma gola. Kip konja 'je počasi oživel, začel je ponosno, tolikodane »drevenelo korakati po odru korak za korakom, tako da je prednii nogi visoko vzdigoval drugo za drugo kakor izurjen vojak. Na njegovi lesketajoči se dlaki se .je v razigranem plesu poigravala svetloba, pod njo pa so drgetale napete mišice in kite. Ves kip tega konja je trepetal zvrhan življenja, stisnjenega v trdno, bleščečo kožo in zategnjenega v priučen korak. Samo kdaj pa kdaj je sunil glavo visoko v zrak, glavo na zaobljenem .in prelepo zleknjenem vratu belega laboda, in čutil je prste svoje gospodarice v grivi, s katero so se mešali tudi njeni dolgi, razpuščeni svetli lasje. Na mehki debeli preprogi so se njegovi koraki komajda slišali. Prizor je bil tako .močan, da je vsa dvorana nehala dihati; prečudoviti telesi: ženska in konj, zliti v popolno ubranost črt in oblik, sta tvorili edinstveno umetniško delo, ki je prišlo iz rok narave same. S komaj opaznim gibom glave se je ženska približala ušesom konja in iga tiho poklicala po imenu: — Furiozo! . . . — Ta glas? ... In neslišni šepet, ki ne bi vzvalovil niti drobnega lista trepetlike, visečega s tankega stebelca, se je z mehkimi, žametnimi prsti komaj dotaknil Gustafsonovega bobniča in se razlegel z nemirom vznemirjenega srca v njegovi krvi ter vzbudil vrtinec misli in ugibanj. Ali je mogoče? ... Je . . . ni, to je njen glas. Idin! Za božjo voljo, tudi podobna ji je! To so njeni lasje! Naj bo prekleta bleščeča vijoličasta svetloba, v kateri se koplje ta naga ženska in je tako ni mogoče prepoznati! Da, ne, ona je, ona! ... — je Gustafson mučil sam sebe in preklinjal svetlobo, ki (Odlomek iz romana ŠPANSKI VRTNAR. Izšlo v žepni knjigi Školjka v prevodu Seie Oblak. Opremljeno s slikami , iz istoimenskega filma) va vedno vzbujala strah. Zdaj pa je bil v bleščeči svetlobi še večji, rahlo se je zibal in s posebno skrbjo prestavljal noge. Kot mačka. Bil je straš-nejšl kot kdajkoli. Nicholas se mu ni mogel ustaviti. Pustil je, da ga je prijel za roko in vlekel v kuhinjo. Otroške zenice, velike zaradi nenadne svetlobe, so se ustavile na Magdaleni. Mrka, z nabreklimi očmi je sedela ob beli emajl-lranl mizi, kjer so ležali še ostanki hrane in skoraj prazna steklenica aguardiente. »Mladi gospodar je pnišel nazaj.,« Garcia je govoril počasi, da je dečka kar stresalo, besede je izgovarjal s premišljeno skrbjo. Gladki obraz je Pozno je bilo, že skoraj devet, ko se je Nicholas vračal v Caso Brezo. Toda tako dobro je bil razpoložen, da ga tema sploh ni plašila. Nazaj sta se vozila v nabasanem avtobusu, polnem veselja in smeha in petja. Peli so katalonske pesmi, vreščeče, s čudnimi intervali in kadencami, s tresočimi se 'improvizacijami. Tudi sam se jim je v lastno začudenje pridružil, ne da bi vedel, kdaj. Zelo so se zanimali zanj ln hvalili njegov plen, posebno dolgin z dolgim nosom, ki ni ničesar ustrelil. Nasploh so se obnašali do njega kot do pogumnega, močnega dečka. Bil je ponosen nad svojim uspehom in nI pustil Josčju, da bi stopil z avtobusa in ga spremil do vile. Tako je bil torej tukaj, popolnoma sam. Stopal je proti stopnicam in se skoraj nič ni bal senc, ki so prežale in šumele, v starih hrastih. Najprej je hotel iti v kuhinjo in pokazati Magdaleni svoje postrvi. Prosil jo bo, naj mu jih jutri skuha za zajtrk. Odprl je vežna vrata. Veža je bila temna, ustavil se je. Moj bog, kako temno je bilo, kakor v veliki črni jami. Magdalena je pozabila prižgati kristalni plinski lestenec, ki je na železni verigi visel z visokega stropa. Z iztegnjenimi rokami je previdno stopil nekaj korakov naprej in samo zvezde so mu svetile. Nenadoma se je zdrznil. Iz kuhinje na levi je odmeval glasen prepir. Moški glas, počasen In temen, in ženski, rezek od strahu. Garcia in Magdalena. Niti malo ni pričakoval, da bi se sluga že vrnil. Kri mu je nehala krožiti' po ŽJilah, V trenutku je izginilo njegovo veselo razpoloženje in na novo pridobljena samozavest. Oprezno, na prstih, se je obrnil in pazil, da mu ne zaškrtpljejo deske pod nogami. Tedaj je veter, ki je vlekel od morja sem, zajel na pol odprta vrata ln jih s silo zaloputnil. Nicholas se je znašel v popolni temi. Tiho je obstal, kot bi ga omamili odmev, ki se je ipodil po prostorni veži. In že mu je močan curek svetlobe oslepil oči. Garcia je prihajal iz kuhinje s svetilko v roki. Otroku je njegova gladka, plazeča se posta- A. J. CRONIN .imel koščenobel iin usta povešena, modrikasta, kakor gnusno rano. »Kje pa je bil mladi gospodar?« Nicholasu je bilo, kot da ne more premakniti jezika, kot da ne more umakniti oči, odrevenelih od strahu, z groznega, posmehujočega se obraza. Končno je spravil iz sebe: »Ribe sem lovil.« »Ribe si lovil . . .« je ponovil sluga z nepopisnim glasom. »Kje pa so potem ribe?« Brez besede mu je Nicholas podal košarico, ki jo je še vedno stiskal v ■tresočih se rokah. Garcia jo je počasi prijel, potem pa nenadoma sunkovito stresel vse skupaj na mizo. Dve postrvi sta zleteli čez mizo na tla. Tretja, najmanjša, je ostala na belem emajlu, vsa zvita, nekam drobna, kot bi hotela vzbuditi sočutje. »Bal Tako se mi pa .res ne nosi rib . . . umazanih, še nepripravljenih.« Iz njegovega glasu je zvenelo roga-nje. Nicholas ga je gledal, okamenel od strahu. Sluga je vzel s police kuhinjski nož in z eraim samim zamaliom odsekal glavo malii postrvi. Droben curek svetlordeče krvi je pobarval belo mizo. »Nihče ne bo ravnal z mano kot s kakšnim pomivalcem posode. Razumeš?« je zavpi-1 Garcia in uprl svoje oči v dečka. Nicholas je videl, da pričakuje odgovor, in zajecljal je: »Da.« Garoia se je nasmehnil, ne da bi zganil ustnice. »Zakaj se pa treseš, mladi gospodar? Si presenečen, da me vidiš tukaj? Ali >ne veš, da prihajam in odhajam, kadar se meni zdi?« »Oh, da . . . seveda,« je krčevito za-šepetal Nicholas. »Dobro, da si tudi 1)1 tega mnenja,« Sluga se je grozeče vzravnal. »Ljudi, ki so proti meni, pohodim kakor mrčes.« Magdalena se je ves čas zibala sem in tja. Zdaj je začela mrmrati: »Bodi no tiho, norec . . . Bodi tiho. Za božjo voljo bodi tiho.« Garcia se sploh ni.zmenil zanjo, Še vedno je božal ročaj noža. Bled ko smrt je Nicholas opazoval megleno kožico, ki mu je zastirala motne oči kot umazano olje. »Da, kakor mrčes . , . Nekega dne ti bom povedal, 'kaj vse sem že napravil. Obljubil sem ti . . . Mogoče si že pozabil. Nič za to. Nekega dne mi boš verjel. Ta čas pa ne smeš biti moj nasprotnik. Ne smeš vohuniti za mano, ne smeš me ovirati. Saj veš, da nikdar ne spim . . , Vedno hodim okrog, sprehajam se po hodnikih, po tvoji sobi. opazujem te , . ,« »Ne, ne.« Skoraj se nI dalo razumeti tega prestrašenega vzklika. Zastal se je dečku v grlu in slabotno obvisel v zraku. Sluga se je zadovoljno nasmehnil in počasi, da bi obdržal ravnotežje, stopil korak bliže. Blazne, melanho-Učne oči, ki so kar gorele v bledem obrazu, so 'vzbujale v Nicholasu grozo in stud. Čutil je, kako ga vsega omamljajo. Hotel se je umakniti, pa ga telo ni več ubogalo. »Da,« je mrmral Garcia, »ti si pa res ubog revček. Toda lahko te naučim mnogo stvari , . . največjo skrivnost,« Umolknil je, z očmi se je zazrl nekam v daljavo. Nadaljeval je po tihem, kakor sam zase: »Čudovito slast, ko ne veš ničesar več ... ko toneš v morje pozabljenja ... ko slišiš strašne, grozečo glasove . . .« Magdalena se nI mogla več zadržati!. Nabrala je obrvi, in se vzravnala in zavpila z ras kavi m glasom: »Bodi vendar tiho, svinja pijana . .. ti nori, pijani hudič,« Garcia se je zbudil iz sanj, obrnil se jo proti njej, in prav ko je hotela vstati, jo jo z levico udaril v obraz. mu je motila vid in onemogočala razgled, preklinjal je to žarečo vijoličasto svetlobo, ilci ni mogla razgnati njegovih sumničenj, njegove mračne slutnje. Zaželel si je več mraka, kakor si ga včasih zaželi mačka pri dnevni svotlobi. Na glas jahalke se je začel konj počasi spuščati na kolena, potem pa še niže, niže, dokler se ni iztegnil tleli, ne da bi se Ibila »Lady Godiv prt tem kaj premaknila. Gustafson je prebledel. V tej ženski ije vendarle prepoznal Ido. Oglasile so se flavte in njemu se je zazdelo, da jočejo .nekje iz grobne globine. Zagledal se 'je .v školjko na mizi in . .. odločuo 'pritisnil na gumi. Njegovi prijatelji so zijali na oder, on pa je bil tako prevzet od svojih misli, da .ni videl več ne jahalke ne konja. Nepremično je strmel predse v napetem pričakovanju, dokler ni pod školjko pred njim posvetila modra žarnica, kakor da bi jo bila prižgala njegova želja. — Oh! Tako torej! . . . To ti 'je lepa zaročenka! O, lažnivka! ... In jaz . . . Jaz, tepec, ti prinašam darilo, da bi te zasnubil .. . tebe, ki so se t'i toliko prižigale modre žarnice kakor kresnice v maju. — In začel se (je neviden jok človeka ¡nad samim seboj, jok 'brez solz, nad svojo usodo, namesto da hi se zjokal nad usodo ženske, ki jo je bila privedla sem ter jo tu spletla in zapletla s .trdnimi vezmi, pretrdnimi za slabotne ženske roke. Gustafson ni slišal ploskanja, 'ki se je razleglo po dvorani. Le malce naprej, preden je vse zopet izginilo za zastorom, v navidezni globini morja, mu je pogled našel Idina ramena, ki so jih objemali dolgi, razpuščeni las je, pomešani z rahlo vijoličasto svi tlobo. Zdaj jo je poznal. Prepoznd je valove nienih svetlorumenih las s katerimi kakor da se je skrivala pred poželjivimi pogledi, videl je njene dolge trepalnice, ki so skrivale ponižno v .tla obrnjeni pogled njenih pobešenih, bleščečih oči, zagledal je niene kakor od bolečine zvite roke, objel s pogledom njen vitki in upogljivi pas. Prepoznal jo je in — čeravno je v dvorani zasvetila luč — nanj je padla .težka, svinčena tema. — No. kaj praviš k tej točki? Odlična, kajne?! Oh, ta ženska na konju! Bolj vražja je ko vrag sam! Ko bi vedel, da se mi bo prižgala žarnica, bogme, da bi zares pritisnil .. . — je blebetal nekdo, ne da bi bil slutil, da s takimi besedami vrta po globokih Gustafsonovih ranah. — Ej, jaz jo poznam — se je oglasil Tabahara. — .Prišla je sem pred nekaj meseci kot prava reva, ali v item kratkem času si je pridobila kupe denarja, ker se bogataši lepijo nanjo, kakor da bi bila iz kandiranega sadja. Alfred je zmečkal s prsti skoraj celo cigareto, tako hudo je bilo njegovo Tazočaranje. V zabavi, ki je nastala, mu je s težavo uspevalo skriti svoje razpoloženje pred prijatelji. Smeh je naraščal. Smejal se .je tudi on, Gustafson. ampak ali bi lahko imenovali smeli to, kar je prodiralo skozi njegove blede, stisnjene ustnice. Smejal se je, ali ne tistemu, kar se je pripovedovalo za mizo, marveč se je smejal sebi, svoji norosti, svoji zaslepljenosti, vsemu, kar ga je naredilo smešnega v lastnih očeh. To je bila mešanica bolečine in bridkosti. Smejal se je drugim tudi tedaj, ko so pili ob slovesu še zadnji kozarec, pred odhodom, za srečo, in zdelo se je, da ta sreča skaklja v krogu od kozarca do kozarca s tolikšno lahkoto kakor kakšna nevidna .plesalka, in vendar je preskočila njegov kozarec. NAŠA SODOBNOST, ŠT. 5 DUŠAN PIRJEVEC: Ob dvajsetletnici — JANKO PLETERSICI: Revolucija in slovensko nacionalno vprašanje — JUŠ KOZAK: Slepčeva vrnitev — LOJZ KRAKAR: Pesmi iz koncentracijskih taborišč — LOJZ KRAIGHER: V hribih — DANILO LOKAR: Bolnik in junaki — NIKO KOŠIR: Bajka o Gorjancih jeseni 19-13 ■— VLADIMIR KAVCIC: Tja in nazaj. SREČANJA: DUŠAN MORAVEC: Sprehodi ob Vltavi. GLASBA: MARJAN LIPOVŠEK: Letošnji programski problemi v ljubljanski Operi. FILM: VLADIMIR KOCH: Knjiga o lilmu. POLEMIKA: IGOR TORKAH: Zlo- dej — na čigavi steni! OBZORNIK Gl, ŠT. 5 FRANCE BEVK: Doživoli smo unor — TONE SELIŠKAR: Gabrijela — Dežela senc — .sončna Portugalska — ZORAN HUDALES: Mrzla zdravnica Iška — MILOVAN GLIŠIC: Redka zverina — FRANCESCO RUSSO: Zvonovi so ostali nemi — JOHN JE-VER: Samotar — ANA GALE: Pesmi aktivistke — SLAVKO RUPEL: V Mozartovi rojstni hiši — MIHAEL Z SCENKO: Ženska je ženska — LAH I-IAFEZ: šejkov konec — KUR1 SALZER:: Zgodbe o slikarjih in njihovih slikah — Šopek judovskih — MAURICE DEKOBRA: .Možje so vse preboj eči — RACHEL CARSON: Morje okoli nas — E. J. OPIK: Kometii, nebesni potepuhi DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE * DVAJSET LET LJUDSKE VSTAJE - DVAJSET LET REVOLUCIJE k DVAJSET L Ob letošnji obletnici vstaje se spominjamo vseh velikih Idogodkov v narodnoosvobodilni borbi. Tudi kurirji so s svojim poosebljenim junaštvom doprinesli v tej nečloveški borbi velik delež. Kurirji relejnih postaj niso raznašali le pošte in literature,, bili so tudi spremljevalci vojaških in političnih funkcionarjev in razen drugega tudi oskrbniki partizanskih ranjencev. Marsikaterega ranjenca so kurirji TV postaj negovali in ga po skritih stezah odpremill v bolnišnico. Naj izmed številnih primerov izberemo tistega, ki ga je doživela ranjena borka Olga Družina. Takole pripoveduje: Kmalu po italijanski kapitulaciji so začeli Nemci z ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju, Sercerjeva brigada je krenila .proti Prezidu in Gero-vemu. Ko so bili na pohodu že tretji dan, se je brigada razdelila na bataljone. Četrti bataljon, v katerem je bila Olga politkomisar, je dobil nalogo, da se utabori v vasi Črni lug blizu Delnic. Vas je bila še vedno obdana z bodečo žico. Terenski delavci so zatrjevali, da so varni in da jih Nemci ne morejo iznenaditi. Kljub temu je komandant Konko poslal eno četo v zasedo in razpostavil straže. Borci so utrujeni zaspali. Ponoči je nastal preplah. V vasi so Nemci! Olga je skočila na noge, pobrala ko-misarsko torbico in brzostrelko ter s komandantom planila iz. hiše. V vasi je hila zmeda. V .bataljonu je bilo veliko novincev in skoraj vsi so zgubili glavo. Kljub temu so se po polurnem pušlcarjenju vsi borci umaknili iz vasi. Med zadnjimi se je umaknila tudi Olga. Ko pa je prečkala cesto, je dobila v levi del kolka in trebuha dva strela. Padla je in se ni mogla več ganiti. Bolničar Itirat jo je hotel odvleči, vpndar se mu ni pustila. Izročila mu je torbico in brzostrelko, obdržala je le dve bombi in pištolo. Na drugi strani ceste je bila hiša. Začela se je plaziti proti njej. Prilezla je v hlev, kjer se je skrivala gruča vaških babnic. Za-vreščale so in jo hotele izriniti iz hleva. Olga jih je pomirila sele s pištolo. Plazila se je naprej cez gnoj do stopnic, ki so vodile v stanovanje. Za seboj je puščala krvavo sled. sele zdaj ji je priskočila na pomoč ena izmed žensk. Odvlekla jo je v sobo, spravila v posteljo in odela z odejami, nato pa je odšla in počistila po tleh krvave madeže. Olga ni bila dolgo sama. Kmalu so v sobo prištorkljali Nemci. Se zmenili se niso zanjo. Odpirali so omare in brskali po stvareh, ki bi jih kazalo odnesti. Mahoma je prišel v sobo nemški podoficir. Na postelji je opazil Olgo in jo vprašal, kaj ji je. Odgovorila mu je, da ima TBC. Zmajal je z glavo, nagnal vojake in se obrnil k Olgi. Salufciral je in odšel. Spre- :v«,'<;>i SKRB ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE BORCEV Pretekli teden ie bilo na okrajnem odboru Zveze borcev v Kopru posvetovanje glede pospešitve dela in koordinacije pri akciji za pridobivanje kvalifikacij borcev, zaposlenih v gospodarskih organizacijah. V ta namen je bil po nekaterih občinah že izvršen po.pis — nekje pa je še v teku pregled udeležencev NOB po delovnih mestih, kvalifikacijah in plačah. Ko bo ta pregled zaključen za ves okrai. bomo šele imeli jasen pregled. koliko je še borcev, ki si doslei še niso .pridobili potrebne kvalifikacije, Mnogi borci jn udeleženci NOB še vedno nimajo potrebne usposobljenosti ali na jim ■manjkajo le dokumenti oziroma '¡priznanja o ustrezni stopnji strokovne izobrazbe. Namen te akcije je, da bi v letu 1961 izvedli sku^ai z gospodarskimi in družbenimi organizacijami vse .notrebrie mrirarave za načrtneiše usoosablia.nie borcev in aktivistov, ki še nimnio nriznania o uisnosobljenosti. kakršna ie motrebna na njihovih delovnih mestih. Naloga organizacij Zveze borcev pa ie. da se na organiziran lažii način omogoči. da vsi borci ki so na tem zainteresirani, nridejo do kvalifikacije. Na osnovi .ponija je bilo vsem udeležencem. NOB noslnno posebno rotimo glavnega odbora ZB s prijavnico za iznit, 'ki borci izpolnijo in nošliejo na odsek za delo pri OLO Kmer, ki bo no-tem naprej skrbel za opravljan ie izoitov. V sporazumu z odsekom za de-llo je bila določena nosebna komisija, ki bo pregledala splošni del programa', predvidenega za teoretični del izpita, z nalogo, da se iz programa izloči vse, kar bi brez potrebe otežkočalo izpite posameznim borcem. A. P. letela jo je misel, kaj .bi bilo, če bi odgrnil odejo in -spoznal, da Imn ircd seboj ranjeno parlizanko s pištolo v roki. Seveda bi Olga streljala. Potem bi .pa oni njo. Okrog enajstih ponoči je prišla v vas bataljonska patrulja; Iborci so bili na moč presenečeni, ko so zagledali Olgo živo. Na zasilnih nosilili so jo prenesli v taborišče bataljona. Naslednjega dne so jo odnesli v Ge-rovo. Kot najboljša italijanska zapuščina je ostal v vasi zdravnik-oficir. Zdravnik jo je z veliko težavo operiral, očistil rano in povil. Naslednjega dne so jo naložili na nosila in odnesli v Prczid, od tod pa z avtomobilom v Ribnico. Mestu se je približevala nemška ofenziva. Spet so jo naložili na nosila in jo odpeljali v vas Breg pri Starem Logu. Priletela so nemška letala in bombardirala vas, navsezgodaj zjutraj pa so pričeli Nemci z naskokom proti kraju, kjer so ležali ranjenci. Večjih partizanskih enot tod ni bilo. Vsi ljudje so pobegnili, ostali so le ranjenci. Olga je ostala s partizanko Sonjo na nosilih. Spogledali sta se. »Pobegni-va!« sta rekli obe hkrati. Zvalili sta se z nosil in se odvlekli v grmovje. Olga je vedela, da je uro hoda od tod kurirska postaja TV 14. Tja se je namenila. Za to pot je porabila en dan in eno noč. Pred kurirsko barako pa ni mogla od izčrpanosti napraviti niti giba več. Zgubila je zavest. Ko se je prebudila, je .bilo sonce že visoko. Napela je zadnje moči, se zavlekla v barako, zlezla na pograd in zaspala. Odprla je oči. Vsenaokrog je bila tema. Pred barako je začula govorjenje. Zastal ji je dih. Mahoma so se odprla vrata in vstopilo je več ljudi. Bili so kurirji. Olga jim je povedala svojo zgodbo. Fantje so jo molče poslušali; eden si je odpel ču-tarico in ji jo ponudil, nekje so našli ■tudi ušiv kožuh, v katerega so jo zavili. Fantje so bili z njo prijazni in so jo negovali kakor majhnega otroka. Okrog štirih zjutraj so kurirji vstali in se pripravili na pot. »V" baraki ne smemo počakati dneva. To bi bilo lahko usodno.« Kaj sedaj? Olga ni vedela, kaj bodo storili in tudi prositi se jih ni upala, naj jo vzamejo s seboj. Samo v breme bi jim bila. Kurirji .pa so meni nič tebi nič stoplii k njej, jo položili v šotor-sko krilo in šli z njo v rosno jutro. Dva dni so se potikali po Rogu. Tretjo noč so prišli v vasico Lašče in so ustavili. Eden izmed kurirjev je šel v vas in se .kmalu vrnil s tercn-cem. Prinesla sta vrč vode, hlebec kruha in pehar suhih sliv. Vse skupaj so kurirji v hipu pogoltnili. Olga je pila Ie vodo in snedla nekaj kock sladkorja. Ponudila jih je tudi fantom, pa so odklonili, češ da lahko jedo vse, kar je užitno, ona pa ne more. Kurirji so na javki zvedeli, da se je ofenziva na drugi strani ICrké že končala, da pa so še vedno vsepovsod močne zasede Nemcev in belogardistov. Kurirji so dvignili nosila z ranjeno Olgo in odšli dalje. Prišli so do Krke in jo začeli bresti. Sredi reke pa je enemu izmed nosačev spodrsnilo. Padel je v vodo in potegnil s seboj še Olgo. Nosila je odnesla voda. Vso premočeno sta zgrabila Olgo dva kurirja okoli pasu in jo odvlekla naprej. Proti večeru so prišli na Brezovo reber, kjer so naleteli na kurirje kurirske postaje TV 10. Pri njih je ostala Olga mesec dni. Fantije JJfFO in niso mogii dobiti zveze s partizansko bolnišnico. Ves čas so skrbeli za njo kakor za novorojenčka. Umivali so jo, previjali, jo pitali, čistili njeno rano ... S kurirske postaje so odhajali fantje noč za nočjo na zvezo, prinašali pošto in literaturo, ob prostem času pa so se vzgajali tudi vojaško in politično. Tod sta vladala red in čistoča, predvsem pa vojaška strumnost, disciplina in najboljše tovarištvo. Ko je ¡bila Olga še v enoti, je kurirje in njihovo delo podcenjevala, sedaj pa se je na lastne oči prepričala, da so bili za kurirje TV .postaj izbrani najboljši borcl-komunisti. Po enem mesecu so dobili zvezo z bolnišnico na Rogu. v njej se je Olga zdravila vse do konca februarja leta 1944. Ob koncu svojega pripovedovanja je Olga še pristavila: »Ne vem več, kako se je kdo od teh fantov imenoval, vendar se s hvaležnostjo spominjam vseh, ki so mi pomagali v največji stiski. Hvaležna sem jim za življenje prav toliko kolikor svoji materi; mati mi je življenje 'dala, oni pa so mi ga čuvali.« Ludovik Kukavica • " ' ...... Prvi dan dvodnevnega pohoda koprskih študentov po kraških partizanskih poteh dne 27. aprila 1061 so mladinci padli v »zasedo« pred Velikim poljem. Pripravili so jo bivši borci NOB-domačini, s katerimi so nato študentje skupaj odšli v vas in tamkaj počastili spomin padle junakinje, narodnega heroja Mihaele škapin-Drine. Na sliki: srečanje študentov in borcev-domačinov z vaščani je bilo nadvse prisrčno Po vsej verjetnosti pada v ta čas odhod skupine Brkinske čete v Istro, Po spominih Josipa Zidarja in Draga Rebca, ki sta vodila to skupino, se je pohod imenoval »ekspedicija«. V skupini je bilo sedem ljudi (Marko, Bognar, Dušan, Peter). Ves čas pohoda so Italijani skupino hajkali. Skupini je kazal pot pastir Miha, ki se je partizanom pridružil med 2abja-kom in Slavnikom. Blizu Buzeta se je skupini zadnji trenutek posrečilo umakniti, le vodiča Miho so fašisti ujeli. Enkrat je skupina logorovala 20 m od karabinjerske postojanke. Skupina je .prišla globoko v hrvaško Istro. Svoj pohod je nekajkrat ma-skirala, da se je izognila nenehnim zasledovanjem. Sredi julija so se vrnili preko Sapjan, Mun, Zabjaka, Obrova. V juniju 1042 so vzpostavili OF tudi v Kozini in Hrpeljah. Organizatorji so prišli iz, Trsta (tov. Kokol). V organizacijo so bile pritegnjene družine Sturm, Sosič, Rapotee, Dobrila, Cer-gonja, Resinovič in druge. Glavna naloga je bila ¡jbiranje materiala. Kar so zbrali, so pošiljali v Trst, ker je bilo namenjeno za partizane na Krasu in aktiviste v Trstu. Organizacija pa je kasneje pripravljala pakete in jih nosila v taborišče Gonars. Stur-mova je pritegnila v organizacijo Ivana Filipčiča, ki je v Podgorju delal pri organizaciji terenskega odbora OF. (Sestavki: Zgodovina osvobodilnega boja Hrpelje—Kozina in zgodovina OF Podgorje.) Bataljon Miloša Zidanška, v katerega sestav je [spadala Brkinska lkot Med NOB je šola v Šmarju pri Kopru pogorela, z njo vred pa je zgorel tudi njen arhiv s šolsko kroniko. Po vojni so šolsko kroniko s pomočjo domačinov obnovili, V jeseni bodo .praznovali stoletnico šole v Šmarju, Z rednim poukom je pričela leta 1860 in bržkone je bila to ena izmed prvih slovenskih šol v slovenski Istri. Do leta 1924 so v njej po- . učevali v slovenskem jeziku. Tega leta pa je bil .pouk v slovenskem jeziku prepovedan. Do leta 1944 je v Šmarju poučeval učitelj Tul, ki je bil doma iz Kort. Čeravno so se med NOB trudili, da bi uvedli v Šmarju partizansko šolo, jim vendar ni uspelo, ker bilo v bližini mnogo italijanskih postojank. Pa tudi prostora ni bilo, ker je bila vas dvakrat požgana .Posledice italijanskega poučevanja so očitne še danes; mnogo je staršev, ki znajo pisati in brati le italijansko, mnogo pa je celo nepismenih. Aprila leta 19415 je .bila vas osvobojena. Prva skrb staršev je bila, da pošljejo otroke v šolo. Ker ni bilo prostora,. so imeli pouk v začetku kar v kapeli na pokopališču. Nato je sledil pouk v leseni baraki. Nič 'čudnega, da je bila prva stavba, ki so jo začeli graditi v vasi po volni, šola. Dokončali so jo 1, .1.949. V šolskem letu 1950/51 je bila .ustanovljena .popolna osemletka, Število učencev je vedno bolj raslo, hkrati z njimi .pa je raslo tudi število učiteljev. Pionirji so se udeleževali vseh proslav in nastopali z recitacijami, petjem in igricami. Leta 1954-55 se je zbrala v Kopru delegacija PRK, ki je odpotovala v Beograd. .Med njimi jc bila tudi dijakinja osemletke iz Šmarja, Marcela Pucer, .io prinesla lastnoročni Titov podpis. Nanj so v šoli zelo ponosni in ga .hranijo v šolski kroniki. Elda Glavina 5. četa, je z reorganizacijo partizanske vojske 'V Ljubljanski pokrajini 26. G. 1942 prišel v novoustanovljeni Kočevski odred kot II. bataljon. Razen 5. Brkinske čete je imel bataljon v svojem sestavu še štiri čete, ki so imele skupaj s štabom bataljona 350 borcev. Oborožitev pa je bila 240 pušk in 13 puškomitraljezov. Od čet je treba omeniti 2. .četo s taboriščem okrog Babnega .polja, ki je .imela nalogo, da vznemirja staro jugoslova.n-sko- v v < :; K;: > s: ^^ . ::> .TU . .. .. .. s " «ss«, ovj ifšSi> Ä mmm Z otvoritve novega črpališča v Rižanl minulo soboto, vprav ko je predsednik koprske občine pognal novi črpalki — izdelek tovarne Litostroj v Ljubljani Obličje in podobo rastočega Kopra ter obeta podeželju te komune bujno rast, V naši gradlteljski vnemi in Spričo velikanskega dela, ki ga opravljamo na ruševinah preteklosti, smo nehote, vendar očitno pozabili na ta kotiček in njegove prebivalce. Upanje, da bo pomoč vendarle prišla, vliva slednjemu iprebivalcu te doline moč in voljo, da bodo s tvornim Jn marljivim delom lahko končno le premostili vrzel žalostne zapuščine preteklosti. BORO BOROVIC RAZPIS za sprejem dijakov v Pomorsko srednjo šolo v Piranu v šolskem letu 1961/62. in sicer: 20 dijakov v navtični odsek 20 dijakov v strojni odsek 15 dijakov v ladjedelski odsek. Pogoji za sprejem dijakov v šolo so: 1. da je kandidat z uspehom dovršil osemrazredno osnovno šolo ali drugo ustrezno šolo; 2. da bo z uspehom opravil sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika; 3. da je duševno in telesno zdrav in sposoben za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s pregledom pred sprejemnim izpitom. Zdravniški pregled kandidatov za ladjedelski odsek ni obvezen. Zdravniški pregled in sprejemni izpiti bodo 26., 27. in 28. junija 1961. ob 8. uri zjutraj na Pomorski srednii šoli v Piranu. Prijave za sprejem morajo biti koikovane s 50 din. Prijave pošljite ravnateljstvu Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 22. junija 1961. Prijavam za sprejem morajo biti priključeni naslednji dokumenti: — rojstni list, — mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata. K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo. Nekolkovanih prošenj ravnateljstvo ne bo upoštevalo. Šola ima svoj internat, kjer se lahko hranijo in stanujejo vsi dijaki proti mesečni vzdrževalnim 8000 din. Absolventi se lahko zaposlijo na ladjah ali v podjetiih in ustanovah pomorske ali sorodne dejavnosti, v industriji ali obrti. Mogoč je tudi nadaljnji študij na višjih pomorskih šolah ali ustreznih fakultetah. Pomorska srednja šola Piran KOPRČANI ZMAGUJEJO V nedeljo so bile v Liubljani hitrostne avto-moto dirke, na katerih so Koprčani ponovno navdušili gledalce. V kategoriji motorjev do 250 cem je prepričljivo zmagal z veliko prednostjo Leon Pinter z motorjem Tomos in s povprečno hitrostjo 71,8 km na uro v 14 krogih pred bratom Janezom, ki je tudi s Tomosovim motorjem dosegel lep hitrostni rezultat. Tretji Koprčan Rajko Piciga je na motorju Parila 175 com zmagal v svoji skupini po trdi borbi, saj je šele v zadnjem krogu odločil tekmovanje v svojo korist. TAKO NE GRE VEČ NAPREJ! Koper se ponaša z nekaj zgo-vinskimi spomeniki, ki segajo celo daleč nazaj v srednji vek in jih omenjamo v vseh vodnikih in prospektih. Med njimi je tudi Dapontcjev vodnjak na Prešernovem trgu. Postaiiili so ga leta 1423, prenovili Pa leta 1666. Dolgih 53S let je kljuboval vsem nezgodam, zdaj je v nevarnost', da postane žrtev nagonov nekaterih nevzgojencev, ki ne morejo pustiti prav nobene stvari pri miru. Komunalni servis je bil celo prisiljen zapreti vodo. ker so jo ti nevzgojenci uporabljali za svoje pobalinske norciie in metali v korito vse mogoče in nemogoče. Mimo te.ca so poškodovali posamezne dele. »okrasili« kamnite glave z barvnimi sv'nčniki itd. Zaradi tectn ie nastalo vprašanje, aH naj vodnjak poprav'mo ali ne, ker bi ga uničevalci, kmalu snet poškodovaH. Varen M hil n"r>mra samo. če bi ga obdali z bodečo žiro. kar pa ni ne mogoče ne dovoljeno. Poleg tena primera je v Konru še vrsta drunih. nič mani obžalovanja vrednih barbarstev. V parku na Trgu revolucije smo imeli vodomet s kotanjo. Vanjo so lani vsadili lokvanje :n vložili zlate ribice. Pohalini so jih že prvi d.an poloinli. rastline uničil'.. Icotanio pa zasuli s veskom in vso mogočo ropoti/in. Tako ni vr^nsta-lo drugena, kakor kotanjo nazadnje zn.*uti z zemljo in jo novačiti s ci>etlicami. pa tudi to pnhali-nnm ni bilo vor>š*x>. Na «nnk način so onomonačili vod^-n.ft p parku vred hot"lom »rVr'nlav« proH Semedeli. Tudi vanj so na-mntal"' rkameni" in drune revi. Nič h olje se d.n ne "Tli nekaterim javnim, na*" do»*?. knt.e-xn sr>rnm.iniaio nevznoienci v inri-š"a. v metanju lcamenja in tako dalje. 0'i tem smo prišli do resnena vprašo.nia. ali je v Konru snloh še mogoča kaka okrasitev? In to v Konru središču okraja in mestu. skozi katero poteki tudi ves turi«t:čni nromet ob našem morju. Koprsko turistično ¿ruš*"o se je na eni svojih znanjih s "j t.e-tr, nnramovorilo o teh žalostnih pojavih in uantcniiin. da iz takeaa položaja ne bo izhoda, če se ne zavzamejo za prepreči- PREPREČIMO VANDALIZEM! Okolica hotela »Adria« (ex »Turist«) v Ankaranu je s svojimi bujnimi naravnimi parki in zelenjem, ki se razteza vzdolž celotne obale Debelega rtiča, dokaj priljubljena točka za nedeljske izletnike, ki prihajajo semkaj na weekend z vseh vetrov. Nedvomno so tak-h obiskov veseli tudi v restavraciji tamkajšnjega gostin-skeaa in turističnega podjetja, kjer si novo vodstvo prizadeva na vse kriplje, da bi čimprej popravilo škodo, ki jo je povzročila s svojim brezvestnim gospodarjenjem prejšnja uprava. Toda nikakor se ni moč sprijazniti z nepojmljivim ravnanjem nekaterih gostov, ki uničujejo lepo urejene cvetlične grede in trgajo kar cele šopke dranega cvetja, ne da bi se zmenil"' za opozorila osebja tega obrata in za zgražanje mirnih aostov. Podoben oziroma še hujši primer pa so lahko opazovali domači ter tuji gostje preteklo nedeljo, ko so nekateri domači izletniki dobesedno oklestili več češnjevih dreves s sadeži in vejami vred. Temu vandalizmu, ki bi mu v znanih turističnih krajih, kot je Ankaran, le težko našli ~>rimero, bo vsekakor treba napraviti konec. Mogoče bi lahko nadzoroval okolico hotela paznik, ne bi pa škodovalo, če bi osebje gostinskega obrata poklicalo ob vsakem podobnem primeru organe Ljudske milice, da bi take »goste« in malopridneže primerno poučili ter jih s kaznijo pripravili do spoznanja, da taka uničevalna strast pomeni škodo za podjetje in kolektiv. ki upravlja s tem premoženjem, hkrati pa gre na rovaš našega ugleda, kajti tako početje ostro obsojajo vsi turisti, ki jih zvabi v naše obmorsko letovišče prelepa zelena obala na Debelem rtiču. tev riadaljevanja vandalizma ne-vznojenih pobalinov poleg oblasti tudi družbene organizacije in šole. Mimo tega je treba poseči po kaznovanju staršev, ki svojim otrokom dopuščajo prav vse, kar se jim z ljubi. Občina ima baje tudi nekega stražnika ali čuvaja? Zelo radi bi vedeli, kje je in kakšno delo opravlja? R SSSisil PRIREDIT« KOPER — Gledališče, petek 19. maja ob 20,30 Gostovanje znamenitega godalnega k"-u-teta »QUARTETTO DI TR1E-STE«. Na sporedu so skladbe Boccherl-nHa, Pick-Mangiagallija in Verdija. Predprodaja vstopnic na dan koncerta od 10. do 12. ure in dve url pred pričetkom pri gledališki blagajni. SEŽANA — Kinodvorana, ponedeljek, 22. maja ob 20. uri Koncert priljubljenega »SLOVENSKEGA OKTETA« iz Ljubljane po vrnitvi z evropske turneje. Rezervacije in predprodaja vstopnic v trafiki. Za zaklluček letošnje koncertne sezone organizira zavod »Primorske prireditve« v Kopru turnejo solistov ljubljanske Opere in znanih slovenskih instrumentalistov. Nastopi v primorskih centrih se bodo zvrstili takole; IZOLA — -v petek, dne 19. maja ob 20. uri Na=:tonajo: sopranlstka Vilma Bu-kovčeva, mezzosopranistka Bože-na Glavakova, tenorist Miro Braj-nlk, violinist Karlo Rupel in pianistka Hilda Horakova. POSTOJNA — v soboto, dne 20, maja ob 20. url Nastopajo: sonranistkl Hllda Hol-zlova In Vanda Ziherlova, barito-nist Franc Langus, flavtist Boris Campa in pianist prof. Ciril Cvetko. IIRPELJE—KOZINA — v nedeljo, dne 21. maja ob 15. url Nastopajo: sopranlstka Ivlca Rup-nlkova, baritonist Tone Prus. violinist Kajetan Burger, kitarist Stanko Prek in pianistka M. Tro-stova. PRESTRANEK — v nedeljo, dne 21. maja ob 15. uri Nastopajo: sopranlstka M. Pati-kova, altlstka Elza Karlovčeva, baritonist Samo SmerkolJ, violinist Srečko Zalokar in pianistka Jnlka Suhadolnlkova. KOPER — v ponedeljek, dne 22. maja ob 20. url (Gledališče) Nastooajo: sopranlstka Zlata Ga-šperšičeva, mezzosopranistka Marija Bltenčeva, basist Ladko Korošec, violinist Dejan ■ Bravnlčar (diplomant mojstrskega razreda Davida Ojstraha v Moskvi) In pianistka Dana Hubadova. Rezervacije na tel. 75. Predprodaja na dan koncerta. ILIRSKA BISTRICA — v ponedeljek, dne 22. maja ob 20. url Nastopajo: sopranistki Vanda Ger-lovičeva ln Sonia Hočevar jeva, tenorist Drago Čuden, baritonist Marcel Ostaševsk.l in pianistka Zdenka Carjeva. PIVKA — v petek, dne 2G. maja ob 20. url Nastopajo: sopranistki Nada Vid-marjc-va in Bogdana Stritarjeva, tenorist Janez Lipušček, violinist Ali Dermelj ln pianistka N. Bo-hinčeva. DIVAČA — v soboto, dne 27. maja ob 20. url Nastopajo: sopranlstka Milica Po-lajnarjeva, tenorist Gašper Der-mota. basist Zdravko Kovač, klarinetist MIha Gunzek in pianistka K-;eniia Ogrlnova. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja POROČILA so vsak dan ob 7,30, 13,30 ln 15,00. GLASBA ZA DOBRO JUTRO je vsak dan (razen nedelje) ob 7,15 in 7,35. NEDELJA, 21, maja; 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Pogovori o kooperaciji v Brdlh — Z obiska pri pivški zadrugi« — 3,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9,00 Naša reportaža: »Naša glasila: tovarniški listi« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Marko Novosel — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje Ljubljanski oktet — 15,30 Nekaj popularnih plesov v izvedbi simfoničnega orkestra pod vodstvom Carmena Dragona. PONEDELJEK, 22. maja: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov športni pregled — 14,40 Operetne melodije z orkestrom Arturo Man-tovanl — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklamo — 15,30 Slovenski narodni plesi. TOREK, 23. maja: 13,40 V zabavnem ritmu — 14,00 S ponevkaml doma ln na tujem — 14,30 Sola ln življenje; »Pred praznikom mladosti« — 14,50 10' z revij mladinskih pevskih zborov — 15,10 Zabavna glasba, vmes rolclame — .15,30 v ritmu z domačimi ansambli. SREDA, 24. maja: 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Narodne pesmi In plesi lz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Bilanca ljudskoprosvetnega dela koprskega okraja« — 14,40 Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje moški zbor s Peči p. v. Ivana Petelana. ČETRTEK, 25. maja: 13,40 Zabavali vas bodo orkestri Otto Kernbach, Ernst Mosch, Alfred Hause in Ilans Frese — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Narodne vlže. PETEK, 20. maja: 13,40 20' z orkestrom Werner Milller — 14.00 Iz operetnega sveta — 14,30 Domače aktualnosti — 14.40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se v ritmu valčka. SOBOTA. 27. maja: 13,40 Popevke ln ritmi od tu ln tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Melodije iz filma »Amerikanec v Parizu« — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače popevke. KOPER: 19., 20. in 21. maja ital. barvni cinemasc. Itlm »POLETNE ZGODBE«, 22. in 23. maja ital.-nemški film »POLIKUSKA«, 24. in 25. maja amer. barv. cinemasc. film »SONCE ZOPET VZHAJA«. IZOLA: 19. ma>a ital. barvni film »KRUH, LJUBEZEN IN . . .«, 20. in 21. maja franc. film »STRUP«, 22. in 23. maja ital.-jugosl. film »DAVID in GOLJAT«, 21. ln 25. maja Ital.-nemški film »POLIKUSKA«. ŠKOFIJE: 20. maja ital.-nemški film »POLIKUSKA«, 21. maja amer. barv. risani film »ZDRAVO PRIJATELJI«, 23. maja amer. barv. cinemasc. film »SONCE ZOPET VZHAJA«, 25. maja jugosl.-ital. film »DAVID IN GOLJAT«. ŠMARJE: 20. maja amer. barv. risani film »ZDKAVO PRIJATELJI«. 01. maja ital.-nemški film »POLIKUSKA«, 24. maja ital.-jugosl. film »DAVID IN GOLJAT«. SEŽANA: 19. maja jugosl. film »AKCIJA«, 20. in 21. maja amer. lilm »SMEŠNI OBRAZ«. 23. ln 24. maja amer. film »PREPOVEDANA PLANETA«, 25. maja ruski film »MAL-VA«. POSTOJNA: 19. mala amer. barv. film »IMITACIJA ŽIVLJENJA«, 20. In 21. maia amer. barv. cinemasc. film »OBRAČUN NA ATLANTIKU«, 23. in 24. maia Italijanski film »GENERAL DE ROVERE«, 25. maja češki film »NEVARNA IZNAJDBA«. PRESTRANEK: 21. maja angl. barv. film »BODIMO SREČNI«, 21. maja domači film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«. PIVKA: 20. In 21. maja domači film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«. 24. maja amer. polic, film »INTERPOL«. VELETRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM BLAGOM »M O T O T E H N A«, KOPER, LJUBLJANSKA CESTA 0 razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE OBRATA »AGRO SERVIS« KOPER Pogoji: strojni obratni Inženir avtomobilske stroke e 3-letno prakso v stroki, ali srednja strokovna 'Izobrazba in 5 let prakse v stroki — Stanovanje nI na razpolago — Ponudbe sprejema uprava podjetja do 25. maja 1961 TROSOBNO STANOVANJE in 8000 m- vinograda in oljčnega nasada poceni nrodam. Karel Kastelič, Dragonja, Sečovlje. 2 BLAGAJNICARKI za samopostrežno mesnico v Izoli sprejme upravni odbor Mestne 'klavnice Izola. Nastop službe in plača po dogovoru. GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, gairantirano znanstveno stabiliziran — proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaeiji« v Ljubljani. ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »M A -G A Z ZIN I ALLA STAŽI O N E«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s propustnico imajo poseben popust. OE PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovko CASA DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÔ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel, 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. INTERTEXTIL, Trst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKSIL za krila in izgotovljena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, kravate, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi posebni popust. »ms Fallada: VSAKDO UMIRA SAM. Roman je pretresljiva podoba ln ocena Nemčije med vojno, ko sct sc uveljavljali ljudje s temnimi nagoni ln ustrahovali fronto In zaledje. Začenja se s kapitulacijo Francije ln konča s propadom nacizma. Glavna Junaka sta delavec Quangel ln njegova žena. Stari CJuangel se je uprl. Piše listke s protldržavno vsebino. Gestapovcl so odkrili pravo sled In CJuangla ln njegovo ženo zaprli. CJuangel ve, da le obsojen na smrt, zato skuša junaško prevzeti krivdo nase, da bi tako rešil ženo ln sinovo nekdanjo zaročenko in pretresljivo jo, ko tudi žena prizna sodelovanje, lccr ne more živeti brez moža. Knjigo je prevedel Jaro Komac, izdala pa jo je založba Lipa. Eilif Mortansson: MALAN. Roman danskega pisatelia Mortanssona pripoveduje o ljudeh in življenju na Faerskih otokih, ki so izgubljeni daleč na severu Atlantskega oceana med Anglijo in Gronlandijo. Ves ro-. man Je razpet med dva tečaja: n;| cnl strani preteklost, zakoreninjenost^ v starini, po drugi strani pa prihodnost, ljudje treznega razuma. Mecž obema taboroma je seveda Malan, kraljica noči, štirikrat zaročena, pa •le enkrat In še takrat nesrečno poročena, vesela punčka, ki dolgo vznemirja vse moške na otoku. Roman je prevedel Janko Moder, izdala pa ga je mariborska založba Obzorja. Po sklepu komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje uprava podjetja »FRUCTUS« Koper, Vojkovo nabrežje 10, prosta delovna mesta za: SAMOSTOJNEGA REFERENTA za zunanjetrgovinske posle — z znanjem vsaj enega tujega jezika, KORESPONDENTA- i DAKTILOGRAFA z znanjem nemškega jezika, UPRAVNEGA REFERENTA s srednješolsko izobrazbo in prakso. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po tarLOnem pravilniku ali dogovoru. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Postojna razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji za sprejem: ekonomska srednja šola z najmanj 2 letoma prakse v stroki, ali nižja izobrazba z najmanj 8 leti prakse v stroki — Plača po zakonu o javnih uslužbencih — Nastop službe po dogovoru — Pravilno kolko-vane prošnje in življenjepise naj prosilci pošljejo v 15 dneh od objave upravi Stanovanjskega sklada občine Postojna TOVARNA ELEKTRORADIO-MEHANIKE »E R M A«, Šmarje pri Kopru, v prisilni likvidaciji, razprodaja kasete za radijske aparate tipa Izola, Piran in Kooer ter kartonasto embalažo. Interesenti naj se zglasijo do 30. maja 1961 pismeno ali osebno pri »E R M A« v Šmarjah pri Kopru 16. Blago si lahko ogledajo vsak dan od 6. do 14. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Postojna razpisuje po 21, in 164. členu zakona o javnih uslužbencih delovna mesta za: 1. upravnika Mestne knjižnice, Postojna — visoka ali srednja strokovna izobrazba; 2. upravnika Zavoda za zaposlovanje delavcev, Postojna — visoka ali višja strokovna izobrazba; 3. upravnika Zavoda za izobraževanje odraslih, Postojna — srednja strokovna izobrazba; 4. referenta za šolstvo, prosveto in kulturo — srednja strokovna izobrazba; 5. referenta za blagovni promet in turizem — srednja strokovna izobrazba; 6. referenta za zdravstvo in socialno varstvo — srednja strokovna izobrazba; 7. referenta za dokumentacijo, evidenco ln stat;stiko — .srednja strokovna izobrazba, zaželena ekonomska srednja šola; 8. stenodaktilografa — srednja strokovna izobrazba; 9. strojeoisko I/b razreda — dvoletna administrativna šola. Pravilno Gcolkovano prošnjo z dokumenti o strokovnosti pošljite Konrsiji za uslužbenske zadeve ObLO Postojna v 15 dneh po obj avl. SAP TURIST LJUBLJANA — POSLOVALNICA KOPER organizira preko sindikatov In turističnih društev naslednja potovanja: 7-dnevno potovanje z vlakom ln avtobusom V Svlco z ogledom mest Zurich, Bern, Luzern, Geneve, Lausanne. Prijave do 20. junija 19G1. 7-dnevno potovanje z vlakom ln avtobusom na Ažurno obalo. Nice, Cannes, Monte Carlo. Prijave do 20. junija 1901. 5-dnevno potovanje z avtobusom v Dolomite. Cortina d'Ampezzo, Bol zano, Verona, Venezia, Padova. Pq Jave do 31. maja 19G1. _ 10-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom v Bolgarijo in Turčijo. Carigrad, Sofija. Prijave do 30. maja 19G1. Naše poslovalnice v Kopru, Piran« in Portorožu dajejo potrebna pojasnila ter turistična posojila. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »E 1 e k t r o-Koper«, Koper, Vojkovo nabrežje 10, razpisuje delovni mesti za: DAKTILOGRAFKO in KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV Pogoji: za daktilografko dokončana administrativna šola in večletna praksa, za knjigo-^ vodjo dokončana ekonomska srednja šola ter večletna prak-S sa, — Plača po dogovoru. — PLsmene ali ustne ponudbe pošljite na tajništvo podjetja. TELESNA VZGOJA tV ŠPORT it ŠAH it TELESNA VZGOJA* ŠPORT it SAH ^ TELESNA VZGOJA* NK POSTOJNA NK IZOLA 2:3 (0:3) NK POSTOJNA: Maver, Blažič, Co-slč, Žagar, Kaljanac, Simčič. Celan, Cekič, Jovičic, Lukavac, Bizjak (Zun-Ikovič). Trener Mato Majič. NK IZOLA: Lesjak, Novak, Gabri-jelčič, JcrkoviC, Bera, Sosič. Milo-savljevlfc, Cerne. Markežan, Muzenič, Kovačič, (Cendak), Trener Tomislav Karačič. Sodnik Konič iz Ankarana, mejna sodnika Siuzzi in Bertok. Gledalcev 800, vreme sončno, teren dober. Strelci: Za NK Izolo: Cerne v 10' in 35', MuzeniC v 11'; za NIC Postojno: Kaljanac v 57' in 63*. Stanje kotov 4:1. Tekma se je pričela z obojestransko nervozo. Prvi so se znašli gostje in tačeli nevarno prodirati. V 10' je bil napravljen prekršek nad igralcem Izole. Prosti strel z daljine 30 m je streljal Jerkovič, žogo je prestregel Cerne z glavo in dosegel vodilni gol. Domačini so po prejetem golu prešli v napad, toda napadalec Cekič je preigral obrambo gostov in vratarja ter streljal mimo praznega gola. Izolčani so ponovno prešli v napad ter izsilili kot, ki ga je Cerne Izkoristil ter povišal rezultat na 2:0. Vedno bolj je prihajala do izraza tehnična premoč gostov, ki so v tem času povišali rezultat na 3:0. Sosič je podal žogo prostemu Cernetu, ki je preigral branilca in poslal žogo Muzeniču, ki je z nizkim strelom že tretjič ukanil vratarja domačinov. Moštvo Postojne je popolnoma popustilo. Pred koncem prvega polčasa se je poškodoval igralec Izole Jerkovič in ga je nadomestil mladi Cendak. V drugem delu igre so začeli domačini nevarno napadati preko Lukavca in Celana. V 57' so znižali rezultat na 3:1. Vratar Lesjak je predolgo zadrževal žogo v kazenskem prostoru in sodnik je upravičeno dosodil Indirekten strel. Streljal je Lukavac, podal žogo prostemu Kaljancu, ta pa je preko živega zidu s 13 m dosegel gol. Izolčani so po lepi igri v prvem polčasu popolnoma popustili in prešli v obrambo. Clm bolj se je bližal konec tekme, tem bolj je postajalo ozračje napeto. Zo je kazalo, da bodo domačini izenačili, toda vratar Lesjak jim je večkrat prekrižal račune ter žel priznanje gledalcev. Igra je bila ostra in groba ter so na obeh straneh napravili več prekrškov. Markežana so nevarno zrušili, strel je izvedel Sosič, podal Muzeniču, ta pa je ostro streljal na gol in zadel prečko. Kljub nevarnim napadom domačinov se rezultat. do konca tekme ni spremenil, Z današnjo igro si je Izola še bolj utrdila prvo mesto v lestvici. Sodnik Konič je sodil prav dobro. V predtekmi so mladinci NK Postojne premagali mladince NK Izole z rezultatom 1:0 (0:0). AGFA REZULTATI 12. KOLA Koper: NK Tomos A : NK Pivka 7:0 (3:0), POSTOJNA: NK Postojna : NK IZOLA 2:3 (0 : 3), ILIRSKA BISTRICA: NK II. Bistrica: NIv SIDRO 4:1 (2:1), SEŽANA; NIi Tabor : NK Tomos B 3:0 (p. v.) LESTVICA: Izola 12 11 0 1 36:12 22 Tomos A 12 8 2 2 43:13 18 Tabor 12 7 2 3 35:18 16 11. Bistrica 11 4 2 4 27:32 12 Tomos B 12 4 1 7 23:39 9 Postojna 12 3 2 7 24:27 8 Sidro 12 2 3 7 11:23 7 Pivka 11 1 0 10 8:42 2 ABSOLUTNA ZMAGA TOMOSOVIH COLIBRIJEV M ^««IBBB tr< SPORED TEKEM 13. KOLA — 21. MAJA POSTOJNA: NK Postojna — NK Tabor, IZOLA: NK Izola — NK Ilirska Bistrica, PIRAN: NK Sidro — NK Tomos A, PIVKA: NK Pivka — TK Tomos B. ROKOMET V zgodovini jugoslovanskega motociklističnega športa bo 14. maj zapisan z zlatimi črkami. V Hockenheimu v Zahodni Nemčiji je na tradicionalnem tekmovanju za svetovno prvenstvo in za EU-ROPA CUP FIM prvič stopil pred 100.000 gledalci na častni piede-stal. zmagovalca Jugoslovan, in sicer Mirko. Zelnik, član kolektiva TOMOS. Razen njegovega individualnega uspeha so na tej dirki Tomosovi Colibriji dokazali NK TOMOS : NK PIVKA 7:0 (3:0) Za igralce NK Tomosa je bila tekma vel.kega pomena, saj bi v primeru visoke zmage in eventualnega noraza NK Izole v Postojni še vedno lahko reflektirali na prvo mesto v okrajni ligi. Zato je popolnoma razumljivo, da so dali od sebe vse in napolnili mrežo Pivčanov, ki razen borbenosti in lepe igre žal niso mogli pokazati kaj več. Moštvi sta nastooili v naslednjih postavah: NK TOMOS: Krasna. Goro. Vi-dakovič. Furlanič, Gombač. Pa-pec, Valdevit, Jermanič, Pogačnik, Lukič, Kavalič. NK PIVKA: Jovanovič, Can-čuk, Završnik, Sila, Adam, Petrovič, Bašek. Marčevski, Kristov, Bosiljčič. Dekleva. Pred 500 gledalci je odlično sodil Milivojevič. V začetku so vzeli domačini pobudo v svoje roke in nevarno ogrožali vrata gostov. Kmalu je Jermanič z ostrim strelom zadel prečko, od koder se je žoga odbila v mrežo in dovedel domače v vodstvo. Kmalu zatem so povišali rezultat na 2:0, Lukič je streljal v vratnico in žoga se je spet odbila v mrežo. Tretji gol je padel po napaki vratarja gostov, ko ga je žoga preskočila in je Jer-maniču m-eostalo le, da io pošlje v mrežo. Rezultat bi bil lahko še višii. če ne bi igral v napadu izredno slabi Valdevit. ki je očitno zaviral vse akcije domačih. Tudi v drugem polčasu se je ponovila slika iz Tve^a dela tekme. Sicer so tudi Pivčani odgovarjali z napadi, ki pa niso bili nevarni. Domači so kmalu povečali rezultat. V prodoru je prišla žoga do Furlaniča; ta je streljal v vratarja, ki mu ni uspelo ob- , držati žoge. Odbil io je na noge Pogačnika, ki jo je mimo prese- nečene obrambe poslal v mrežo. Pet minut za tem golom je Pogačnik po lepem predložku Lu-kiča zopet ukanil vratarja. Rezultat 5:0. Gostje so se le še branili, da bi ublažili poraz. Sledil je najlepši gol tekme, ko je Lukič preigral vso obrambo in iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo — 6:0. Zadnji gol je dosegel Jermanič z ostrim strelom v desni spodnji kot. Igra NK Tomosa je navdušila občinstvo. —o— Moštvo NK Tomos B bi moralo gostovati v Sežani, vendar je srečanje prepustilo p. f. 3:0. S tem so bili Sežančani prikrajšani za prijetno športno popoldne, kar NK Tomosu ne gre v čast. V predtekmi so pionirji NK Tomosa premagali NK Izolo z rezultatom 2:1 (1:1). Prietna tekma, v kateri so najmlajši pokazali za svoja leta lep nogomet in se nam ni bati za dobre nogometaše v bodoče. AGFA izredno kakovost, saj so daleč za seboj pustili Angleže, Belgijce, Holandce, Švicarje, Francoze in Italijane, ki z motorji njihove izdelave niso mogli poseči v ostro borbo za Drva mesta. Absolutni rekord proge je Mirko Zelnik z motorjem Colibri Special dosegel, ker je vozil s povprečno hitrostjo 113,4 km na uro, se pravi, da je 61,8 km prevozil v času 32 minut 41,6 sekunde. Nemec Kronmiiller je bil s Colibrijem S"ecial tretji, a Stane Stepančič iz Tomosa peti. Najboljši krog in absolutni rekord enega kroga je osvoiil Nemec Rosenbusch na motorju Colibri Special s 116 6 km na uro no-vprečne hitrosti. Njegov uspeh pa bi bil še večji, če se mu ne bi v zadnjem krogu pokvaril vpli-njač. V nedeljo sta se v Kopru spopadli ženski ekipi Kopra in Mladosti iz Kranja, ki tekmujeta v republiški rokometni ligi. Borbenejše in tehnično boljše Koprčanke so v začetku prvega polčasa zelo dobro zaigrale in kazalo je, da bodo zmagale z daleko premočno razliko golov. Vendar so se gostje znašle in nudile lep odpor. Zato je tudi končni rezultat realen 9:6 (5:3). LESTVICA: Drava 9 8 0 1 76: :36 16 Slovan 10 7 1 2 77: 52 15 Svoboda 10 7 0 3 76 :50 14 Črnomelj 10 5 2 3 51 :49 12 Kopor 10 3 1 6 65 :7B 7 Mladost 9 2 0 7 54 :53 4 Rudar 10 0 0 10 23 :104 0 NEDELJSKI REZULTATI OKRAJNE ROKOMETNE LIGE Gimnazija Koper — IKS Koper 10 : 19 (5 : 12), Partizan Koper — Partizan Piran 7 : 15 (4 : 7), ESS Koper — Učiteljišče Koper 19 : 21 (10 : 9). m Na svoji drugI redni seji je odbor občinske zveze za telesno vzgojo v Izoli minuli teden pod vodstvom predsednika zveze tov. Grahka razpravljal o smernicah bodočega dela. Predvsem je obravnaval pomen šolskih društev za širjenje množičnosti v telesni kulturi in športih, kar jo pomembnejše od doseganja »rekordnih« rezultatov. Nadalje je bilo govora o nudenju večje pomoči razvoju rekreativne telesne vzgoje, ker je večina prebivalstva v Izoli zaposlena v industriji. Zelo pereče je vprašanje snremem-be sistema tekmovanj in rednih treningov posebno še, ker nekateri člani trenirajo, nočejo pa nastopati na tekmovanjih. V tej zvezi se ponovno SLOVENSKO PRVENSTVO V KOŠARKI NAMIZNI TENIS Velik uspeli mlatiifi na Tržaško športno društvo Bor je v soboto in nedelio priredilo mednarodni namizno-teniški turnir z udeležbo tekmovalcev Italije, Jugoslavije in Avstrije. V jugoslovanskem moštvu so bili tudi Koprčani, ki so dosegli nekaj lepih rezultatov. V tekmovanju pionirjev se je Koprčan Jež plasiral v finale in verjetno zaradi utrujenosti, saj je Igral tudi v drugih kategorijah, Izgubil Igro z Miličem z 2 : 0. Ježevo II. mesto je vsekakor razveseljivo, V tretji kategoriji je Koprčan Ze-lezinger osvojil III, mesto, v igri dvojic pa skupno s Stronnikom izpadel v četrtfinalu. Zal se Koprčani zaradi hude konkurence in iker so že v prvih srečanjih imeli smolo z veliko boljšimi tekmovalci, niso uveljavili v I. in II. kategoriji, V nedeljo je bila v II. Bistrici tekma četrtega kola prvenstva Slovenije v košarki med domačo ekipo in gosti iz Zagorja. Glede na to, da je ekipa Proletarca iz Zagorja že leta nazaj izretlno neugoden nasprotnik, je bilo v Bistrici pričakovati napeto srečanje. Napovedi so se uresničile in okrog 500 gledalcev je prisostvovalo dramatični tekmi. Zmaga domačinov z rezultatom 55:47 (27:2G) je sicer popolnoma zaslužena, vendar z njihovo igro ne moremo biti zadovoljni. Do zadnjih minut teleme se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Najboljši pri domačinih je bil mladi Sušter, ki se razvija v dobrega igralca. Bil je edini pri domačinih, ki je do potankosti izpolnil taktična navodila trenerja. Ostali so se sicer tudi trudili, vendar Jim ni in ni šlo. in so zgrešili cilj tudi iz najugodnejših položajev. Ce skušamo analizirati, zakaj tako slaba igra po dobrih tekmah v Mostah in Skof.il Loki, je odgovor za-čudujoč. Sedaj ko bi bilo treba najbolj zavihati rokave in s skrajno zagrizenostjo, borbenostjo in pospešenim treningom braniti težko pribor-jen položaj na lestvici, je udeležba na treningih v zadnjih dnevih skrajno II. Bistrica 4 4 0 209:170 8 + 39 Tivoli 3 3 0 255:144 G + 1" Ilirija 3 3 0 170:135 G + 35 Svoboda 4 2 2 235:195 4 + 40 Jesenice 3 2 1 120:125 4 — 5 Moste 4 2 2 148:191 4 — 43 Proletarec 4 1 3 146:157 2 — 13 Sk. Loka 3 1 2 1S9:209 2 — 20 Branik 4 1 3 1CS : 190 2 _22 Medvode 4 1 3 148:203 2 — 55 Šoštanj 4 0 4 188:247 0 — 59 BALINANJE BK »SOVnF*« — OKRAJNI PRVAK V organizaciji Komisije za balinanje pri OZTV Koper je bilo prejšnjo nedeljo v Postojni okrajno bnlinarsko jjrvenstvo za leto 1301. Enodnevnega turnirja na balinišču »Sovič« se je udeležilo osem moštev iz Sežane, Škofij, Ilirske Bistrice, Studenega in Postojne. Po zagrizenih borbah je osvoiil prvo mesto Balinarski klub »Sovič« (Postojna) pred »Taborom« iz Sežane. Za zmagovalca so balinall Modrijan. Svetina. Vilhar in Dekleva, ki bodo v " Rojstvu prvaka okraja Koper v ratkem nastooili tucli na prvenstvu "Lrs. Poznavalci kvalitete v tej šport-no-rekreattvnl zvrsti trdijo, da imajo Postojnčanl realne možnosti, da se tudi na prvenstvu LRS povzpelo med vodilna moštva, kar bi jim prvič odprlo vrata do zveznega turnirja, (ma) ODBOJKA V nedeljo, 14. maja 19G1 je b-llo odigrano prvo kolo okrajne lige v odbojki — spodnja skupina. Rezultati: Jelšane : TOMOS Koper 3 ; 0 TVD Partizan Koper : TVD Izola II. 2 : 3. Veliko presenečenje predstavlja visoka zmagn TVD Partizana Jelšane nad TVD Partizanom TOMOS Koper. Vendar na podlagi nedeljskih rezultatov ne moremo dati kake prognoze, ker je pred nami še pretežni del tekmovanj in bo šele jesenski del lige pokazal moč posameznih ekip. Po oceni imajo največ upov na -prvo mesto TVD Partizan Jelšane in TVD Partizan TOMOS Koper, V nedeljo sta se pomerili tudi ekipi članic TVD Partizana Koper in TVD ;ame je preseneti! Partizana Izola. Zmagale so Izolčan-lce z. rezultatom 3 : 1. DRUGA REPUBLIŠKA LIGA: V drugem kolu II. republiške lige za člane jo bilo na sporedu srečanje med OK Triglavom Iz Kranja in TVD Partizanom Izola, Zmagali so gostje — TVD Partizan Izola z .rezultatom 3 : 2 (13 : 15, 15 : 9. 11 : 15, 15 : 9 in 15 : 13), Tekma je bila izredno razburljiva, saj jc zmaga »visela na niti«, NajboliSn m *»-• hiia ing, Milan Bergant In Anton Flego, ki še je posebno odlikovu» <• icpinu servisi. Rezultati iz prvega kola: Kropa : Tri Tin v 3 : 2, Žirovnica : Trebnje 3 : 2, Olympia : Izola 3 : 0, rezultat' Črnuče : iPoàtar nam nI znan. db Postojna Sežana Bistrica Piran Koper 1 0 0'1:39 2 1 0 51:35 2 0 1 35'51 0 o i 39:64 0 0 0 0:0 0 V TRSTU Namizni tenis: Moštvo Kopra so na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Trstu uspešno zastopali: Stropnik, Jež in Zelezinger V POSTOJNI ' ...J IHwulH «K „~ « Nogomet: Mladinci NK Postojne so v zadnjih minutah dosegli edini gol - tekme z NK Izolo pojavlja po mnenju občinske zveze za telesno vzgojo zahteva po kadrovanju vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev. ki jih v Izoli močno primanjkuje. Morda bi to vprašanje najlaže rešili s primernim nagrajevanjem vseh tistih, ki bi bili voljni nuditi strokovne nasvete mladim telovadcem in športnikom. Po daljši vsestranski razpravi je bilo na tej seji sklenjeno, da bo občinska zveza za telesno vzgojo nudila vsestransko pomoč pri prirejanju množičnih šnortnih prireditev ter proslav in tudi nadzorovala delitev prispevkov, ki jih dobijo za telcuo-vzgoino dejavnost od občine ter gospodarskih organizacij posamezna društva in sekcije. Nogomet: Vratar Maver je večkrat uspešno prestregel nevarne strele Izolčanov, Rezultat NK Postojna — NK Izola 2 : 3 V KOPRU Rokomet: Moška ekipa TVD Partizan Koper se je trdovratno upirala boljšim Pirančanom. Rezultat Piran— Koper 15 : 7 slaba, ambicioznost posameznih igralcev do uspeha pa enaka ničli. In to ravno sedaj, ko jih čakajo najtežja srečanja. LESTVICA: V?, : > Y"| * i M* Rokomet: IKS Koper—Gimnazija Koper 19 :16 wj OKRAJNA KOŠARKARSKA LIGA Kot zadnji so v nedeljo začeli prvenstvo tudi košarkarji v koprski okrajni ligi. Letos sodelujejo v njej moštva Partizana iz Kopra. Postojne, Pirana, Sežane in Ilirske Bistrice. V nedeljo je bil prost Koper, ker je število ligašev liho. POSTOJNA — PIRAN 64 : 39 V Postojni je moštvo Partizana Iz Pirana Izgubilo srečanje z domačini z izidom 64:39 (31:30), Tekmo je vodil Makarovlč, koše pa so dosegli Zmak (24), Llpovž (16), Inocente '9), Gcrželj (7), Tavčar (5) In Turk (4) za Postojno Kveder (14), Verblč (13), Jellčič (6), Novak (5) lil Mlkllč (1) za Piran. IL. BISTRICA — SEŽANA 35 : 51 Mlado moštvo domačih se nI moglo uspešno zopcrstavltl bolj izkušenim In močnejšim igralcem Sežane. Po izenačeni igri in izidu 21-16 v korist Sežane v prvem polčasu so gostje ob koncu povečali, razliko na 16 košev. Pred nekaj sto gledalci sta tekmo vodila Grlj in Proson. koše pa so dosegli Žagar (2-1), Velkavrh (4), Grmck (11), Ceh (2), I. Grmele (G) In Urš i 6 (4) za Sežano, za domače na Bobei; (8), Sajn (2), Coslč (5), Ujčič (12), 2iber-na (G), KIrh (l) in Rože (l). Po 1. kolu je lestvica naslednja: Rokomet: Z zmago 9 : G nad Mladostjo iz Kranja so si koprske rolcometa-šice zagotovile obstanek v republiški ligi .V.', ^jäHi, Nogomet: Kljub visokemu porazu, 7 : 0 za NK Tomos A, se je cnajstorl-ca NIv Pivke odlikovala ves čas tek-ke z borbenostjo in požrtvovalnostjo VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE »No, če jutri, pa jutri.« »Dovolite, tla grem.« »Pojdite, Dementjov.« Kapetan je odšel iz kabineta s svojim lahkotnim in prožnim korakom. Ko so se vrata zaprla, je polkovnik rekel glasno: »Znašel se bo. Ne bo padel.« Polkovnik je to rekel na tak način, kakor da noče prepričati Ie samega sebe, marveč tudi usodo. ni. Več kot dve uri so sovjetski bombniki v manjših—t skupinah preletavali N. in ga bombardirali. Letalo, v kaJB terem je bil Dementjov, je napravilo krog in se z morske®^ strani približalo mestu. Dementjov je naslonil na okno obraz in opazoval požare na raznih krajih mesta. Po nebu so poplesavali reflektorski žarki. Vse to je opazoval mirno in neprizadeto, kakor da nima to z njim nikakršne zveze. Ves čas je mislil le na nevažne stvari. Jezilo ga je. da je pozabil ošteti poročnika Korzikova zaradi zanikrne zunanjosti. Smilil se mu je Malov, ki je dobil od doma tako žalostno pismo. Polovica njegove družine je pomrla. Le kako bi potolažil človeka, ki je navezan na svojo družino in dobi takšno pismo? In z vodnikom bi se bilo treba pogovoriti... Kakšen bo prvi dan na nemškem ozemlju? Bo deževalo? Kaj če bo grmelo in bodo ljudje mislili, da treskajo topovi... Dementjov se je odsotno nasmehnil... Drugi pilot je prišel iz kabine in ga stresel za rame. »Gremo,« je rekel. Pilot je privedel Dementjova do odprtih vrat, ki so zijala v prepad. Mirno, kot da gre za najbolj vsakdanjo stvar, mu je rekel: »Glej na signal. Ko se vžge rdeča lučka, skoči!« Dementjov se je naslonil na steno letala in jel pazljivo gledati na signal. Skozi odprtino ni bilo videti drugega kakor noč... inflK neskončnost. Letalo je bilo precej daleč od mesta. Mise«B na ta strašni prepad, v katerega se je moral vreči, je bila strašna. Signal je zardel z zamollclo-bakrenim sijajem. Dementjov je pokimal pilotu in se vrgel v prepad. V ušesa mu je udarilo rohnenje motorja. Zračni tok ga je odtrgal od letala. Nič več ni slišal zvokov motorja. Padalo se razširi. Močan sunek. Tišina. Mir. Noč. V teh nekaj sekundah spuščanja je mislil Dementjov na dve stvari. Najprej, da v teh mrzličnih pripravah ni utegnil napisati Tamari pisma. Kdo ve koliko časa bo ostal v mestu, ona pa bo mislila na kdo ve kaj... in o tem, kako bo prišel na zemljo. Zdaj se je šele tretjič spuščal s padalom. Nenadoma je zagledal zemljo. Pravzaprav je ugledal črne grme na belem snegu. Spustil se je na zasneženo močvirje, kakor so tudi predvidevali, nedaleč od ceste. V sneg se je vdrl skoraj do pasu; potegnil je padalo k sebi in ga zakopal v neko jamo. Potem je previdno šel na cesto, si popravil jermen na svoji uniformi nemškega oficirja in počasi krenil proti mestu. Zdaj ni šel po cesti več Dementjov. Zdaj je bil to kapetan nemške armade Paul Ruckert iz Berlina, star 31 let, s tremi leti vojaško službe. Zadnja dolžnost...? Za to vprašanje je imel Paul Ruckert več odgovorov. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da je lahko iz žepa izvlekel dokumente, ki so bili -povsem verodostojni. Ko bi kakšen nemški načelnik, ki se je svoj čas podpisoval, pogledal v dokumentih svoj podpis, bi rekel: »Da, to je moj podpis.« Celo če bi prišli dokumenti v roke kakšnemu nemškemu specialistu za dokumentacijo, bi Dementjov ne izgubil svojega zaupanja v dokumente. Vena», dar je mislil o tem, kako bi se izognil čestemu pregIed4SB vanju dokumentov. V drugačnih okoliščinah bi bilo laže. Ce bi se komu zazdel sumljiv, hi lahko uporabil orožje. Vendar je bilo sedaj to izključeno. Dementjov mora biti na svoji novi dolžnosti skrajno previden. Dementjov, pozor! Nasproti prihaja kolona kamionov. Na hrbtu je sklenil roke in hodil zamišljeno gledajoč v tla. Šel je po sredini ceste. »Kaj pa vi hočete —-? Oficir se je zamislil, ko je šel proti mostu. Hvala bogu, bil je na fronti, pa ima o čem razmišljati.« Tako se je tudi resnično zamislil, da ni nikogar ne videl ne slišal. Ob zvoku trobente se je zdrznil. Skočil je vstran in zagrozil s pestjo. Tovornjak se je z ropotom odzibal mimo, rijoč blatno in zasneženo cesto. Dementjov je opazil, da-so bili tovornjaki polni zabojev s strelivom. To pomeni,, da so v mestu še zaloge. »No, hvala za obvestilo,« je pomislil sam pri sebi. Mesto mu je bilo vedno bliže. Na dveh krajih je bilo videti odseve velikih požarov. Nad glavo je zaslišal brnenje letal. Pogledal je na uro. »Aha, letala se pripravljajo na zadnji naskok. Srečno! Želel bi, da bi spustili eno> bombo v bližino njihovega štaba. To bi bilo kot nalašč zame.« V mesto je prišel, ko je bilo bombardiranje že končano. Reflektorji so še vedno tipali po črnem in oblačnem nebu. Toda vse se je polagoma umirjalo in rcflel^jk torji so ugasnili. Ulica, po kateri je korakal, je bila široka komaj trii korake. Stare hiše z vegastimi pročelji so se nagibale druga k drugi. Ulica je bila podobna kamnitemu rovu. Na koncu se je dvigala tenka in ostra silhueta cerkvenega stolpa. PLINOVOD PRENAŠA TELEVIZIJSKE PROGRAME Moskovski časopisi prinašajo zanimivo novico, da bo sovjetska televizija prenašala svoje programe po plinovodih. Prvo takšno televizijsko zvezo bodo vzpostavili med Moskvo in Taškentom po plinovodu, ki je dolg 3-500 kilometrov. Plinovod bo prenašal televizijske signale ln zato ne bo poU'ebna nikakršna relejna postaja. Časopisi pa so zelo molčeči glede vprašanja, na kakšen način so sovjetski tehniki rešili to zamisel. Zaklad na ladji »Andrea Doria« POLITIKA F. Ydigoras, predsednik Guatemale je izdal svoji policij nalog, naj v štiriindvajsetih urah izženejo iz države nekega ameriškega novinarja. Ko pa je zvedel, da se imenuje avtor članka, ki je g. predsednika spravil v slabo voljo, Kennedy, je Ydigoras svojo odločitev preklical in povabil novinarja na privatno kosilo. Motocikel v torbi so skonstruirali v New Yorku. Na slikah je manokenka (tudi za take reči je treba manekenko!) Barbara Brown, ki na sliki zgoraj odpira torbo in jemlje iz nje sestavno dele motorja, na spodnji sliki pa je ta motor v prometu na newyorSkili ulicah. Vozilo je lahko sestaviti v pol minute in tehta vsega 20 kg, rabi izredno malo goriva in doseže hitrost do 50 km na uro. Izdelali pa so ga pri podjetju Stevens Company in ga krstili »Joy Ride«. Kaže, da bo vozilo postalo posebno priljubljeno nedeljskim izletnikom, ki se lahko po vožnji z vlakom v bolj oddaljene kraje potegnejo z motorčkom še na krajše relacije RIBIŠKA LADJA Nedolgo tega je odplula na svojo poskusno vožnjo »najbolj vražje konstruirana ribiška ladja«, kakor je o njej napisal nek novinar. Ladja namreč nima navadnih mrež, marveč meče v vodo cevi, po katerih z velikanskim pritiskom sika zrak in napravi iz vode eno samo velikansko peno. Ribe se tega ustrašijo in drve naravnost proti ladji. Tedaj vključijo posebno električno napravo, ki ribe daleč okoli ladje pobije. Posebne sesalke nato vsesajo ribje jate na ladjo. kjer jih spravijo v hladilnike in odpeljejo v tovarne za konserviranje rib. Glasbeni ogenj bi lahko rekli gornji napravi, ki so jo končno iznašli v ZDA. Gre za radio — na špirit. Dejansko posebna špiritna luč oziroma njena toplota proizvaja elektriko v posebnem generatorju, ki nato napaja elektronke v radijskem sprejemniku. Za Izum vlada veliko zanimanje in je večje število teh naprav že naročila ameriška civilna obramba — Mamica, zakaj nisi sama naročila, otroka! Saj veš, da očka jeclja ... Ponoči 25. avgusta leta 195G se je potopila italijanska potniška ladja Andrea Doria.. Ta nesreča je še vedno skrivnostna in še do danes niso ugotovili, kdo je krivec. Po nesreči so morale zavarovalne družbe po vseni svetu izplačati odškodnine v znesku 20 milijonov dolarjev. Kaže, da se jc žalostna zgodba s tem končala. Toda nekateri ljudje še vedno razmišljajo o tem, kako bi rešili ta 30 milijonov dolarjev vreden zaklad, ki leži na peščenem dnu blizu Nan-tuckota 70 metrov pod gladino. Ali bi ilahko v 'tej globini delala skupina potapljačev in dvignila negibnega giganta na površino? Ali bi se delo splačalo? Vrednost ladje v sedanjem stanju cenijo na 15 milijonov dolarjev. Samo trup je vreden svojih 10 milijonov. V poštnem -uradu na ladji, ki je zgrajen neprodušno, je 1.750 vreč pisem. Vsaka vreča je težka okoli 34 kg. Za vsako znamko, vredno 3 cente, bi izplačali nagrado 25 centov. V ladijskem šefu je za 750 tisoč dolarjev denarja, nakita in vrednostnih papirjev. Bogastvo zase so že servisi iz srebra in prvovrstnega kitajskega porcelana (z njimi je moč po-streči 2 tisoč ljudem hkrati). V ladijskem skladišču je 14 tisoč zabojev najboljšega taj-landskega vermuta, ki na svoji kvaliteti ni nič izgubil. 100 dolarjev je vreden misterlozni prototip osebnega avtomobila, ki ga je v največji tajnosti pripravljalo podjetje Chrysler. Vse to bogastvo leži na dnu morja, Dva človeka reševalne družbe iz Trentona, država New Jersey, sta napravila načrt za reševanje Andrea Dorie. Predsednik družbe Conti sodi med tiste ljudi, ki vsako zamisel tudi uresniči. Njegov partner je Richard Meyers. Uspešna reševalna akcija bi bila za oba žviljenjsko delo. Conti meni, da predvideni stroški ne bi presegali 3,5 miUjona dolarjev. Sem je všteta oprema ln plače za delavce. Za to delo namerava najeti 30 potapljačev in 10 najboljših advokatov, da bi mu zagotoviU primerno nagrado po uspešnem reševanju imovine. Meyers sodi, da bi imeli največje težave z nevihtami, ki so tod pogoste. Zaradi tega bi bilo moč delati le 80 dni v letu in to v poletnem času. Delo bi trajalo 3 leta, V prvem letu bi fotografirali detajle in položaj ladje ter proučili hitrost in delovanje morske struje. Ladjo bodo dvigati s pomočjo 00 cilindrov iz plastične mase; vsak cilinder daje 300 ton vzgona. Ladjo bodo prevezali s 70 jeklenimi vrvmi. Da bi lahko s temi vrvmi prevezali ladjo, bodo morali na morskem dnu skopati 70 tunelov. Ce bo ladja kdaj prišla na površino ln na popravilo v ladjedelnico, bo mogoče odgovoriti na dve nepojasnjeni vprašanji; kako je prišlo do nesreče in zakaj se je ladja potopila, čeravno je bila zgrajena po principih mednarodne konvencije za zaščito človeških življenj na morju, ki jih imajo za absolutno varne. Win© BO Direktor ameriškega združenja za vzgajanje vinske PLANINSKI ZRAK MADE IN FACTORY Lepi zaslužiti se obetajo industriji, ki dela čisti planinski zrak. Neka angleška tovarna elektronskih naprav je nedolgo tega izdelala stroj, ki sesa izprijeni zrak, ga prečiščuje in nato povsem svežega izpi-ha; zrak je tako svež kakor na Triglavu ali na Himalaji. V petih londonskih bolnišnicah že delajo poskuse s tem aparatom, ki ni .le praktičen, marveč tudi cenen. Pred dnevi je bila na uradnem obisku v Italiji angleška kraljica Elizabeta II. s svojim soprogom. Za to priložnost so se izkazali tudi rimski slaščičarji, ki so izdelali in ji na sprejemu v Quirinalu podarili nad meter visoko torto v obliki Westminstrske katedrale s stolpom Bing Ben in Waterlooj-skitn mostom HtmmimV&m trte je v enem svojih govorov dejal: »Vino je kakor privlačna ženska. V sebi mora imeti nekaj, kar razburja domišljijo. Izredna ženska in izredno vino morata imeti posebne individualne kvalitete. Če so kvalitete preveč na dlani, ali morejo biti dolgo časa zanimive? Res, naša vina so vse roreveč podobna ženam. Zato to vino tudi premalo pijemo.« NI BIL KAMEN Pod izvirom Rižane pri znani farmi bobrov in prijetni izletniški točki Koprčanov so minulo soboto v sklopu proslavljanja letošnjega občinskega praznika koprske komune slovesno spustili v obratovanje novo črpališče vode, ki bo za nekaj let rešilo obalno slovensko področje najhujših skrbi zaradi preskrbe z vodo. Novi črpalki (na 9liki), ki ju je Izdelala in dobavila ljubljanska tovarna Litostroj, potiskata v rižansko čistilnico in naprej v Koper 150 litrov vode v sekundi, kar je dovolj za nekaj let predvidenega razvoja tega področja, nato pa bo treba spet poiskati nove vire KDO BO KOMU Henrique Galvao, ki ga Salazarjev režim sodi v odsotnosti, je poslal portugalskemu diktatorju pismo, v katerem pravi: »Vaše sojenje meni in mojim prijateljem me prav nič ne zanima. Pravkar razmišljamo o tem, kako bomo sodili -vam.« Družina Sull iz mesteca Kla-peida (SZ) je doživela nekaj nenavadnega. Skozii okno njihove hišice v predmestju je priletel čuden predmet, ki je bil težak 300 gramov. Sprva so misliti, da je ta (kamen vrgel kakšen smrkavec, kasneje pa so ugotovili, da je neznani predmet pravcati meteorit. Glavar, družine je bil na srečo geolog in je napravil analizo. Ugotovil je, da gre za meteo-rut, ki vsebuje kovino, ki je v prlrodi zelo redka. Opisana sovjetska metoda bi utegnila postati i2redno pomembna zlasti za gradnje v Kopru, kjer.imamo na naplavinah bivšega morja opravka ponekod tudi z večdesetmetr-skim blatom, preden dosežemo za gradnje primerno trdna tla. Doslej smo si pomagali z na-pravljanjem tako imenovanih betonskih vodnjakov, ki terjajo zelo veliko časa in stroškov. Prav zaradi tega urbanisti in gradbeniki ne projektirajo novih gradenj 'na tem ozemlju. S takimi žganimi temelji bi mogli s sorazmerno nizkimi 9troški pozidati Koprsko polje tudi z' najvišjimi Pod železniško postajo Prestranek so pred dnevi podrli tri velikanske topole, ki so jih po izročilu baje zasadili še Napoleonovi vojaki. Prebivalcem je bilo sprva močno žal za senčnimi velikani, vendar pa so jih potolažili domači taborniki, ki so zasadili sveža majhna drevesca, ki bodo čez leta spet dajala lepo senco. Na sliki: največjega Izmed treh velikanov podirajo Koprske polje je mogoče'pozidati V Sovjetski zvezi so pričeli nedavno uporabljati popolnoma nov način za pripravljanje gradbenih temeljev na prstenih ln blatnih tleh. Z vrtalnim strojem izvrtajo v tla potrebno globoke vrtine, v katere vpi-havajo nato gorilni plin in zrak ter ga prižgejo. Po nekaj dneh gorenja se zemlja ali blato okoli vrtine speče in postane tako trdo in močno kakor v opekarnah žgana opeka. Na tako dobljene temelje prično nato graditi stavbo. Pri novi koksarni v Bagleju so na talcih temeljih zgradili velikanski, 100 metrov visok dimnik, kar vsekakor dokazuje, kako močno so s to novo metodo utrjeni temelji. stavbami. Upamo zato, da se bomo resno pozanimali za to sovjetsko odkritje. R.