The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United fStates of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero i« narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage> GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 103 CHICAGO, ILL., TOREK, 29. MAJA — TUESDAY, MAY 29, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Italija v ekonomski stiski - EDINO VOJNA MORE IZKOPATI ITALIJO IZ FINANČNIH STISK, JE PRIZNAL MUSSOLINI. — ITALIJANSKO GOSPODARSTVO V OBUPNEM POLOŽAJU. — STROGE ODREDBE GLEDE DENARNEGA PROMETA STOPILE V VELJAVO. — RAZGOVORI O RAZOROŽITVI SO NESMISEL, PRAVI DIKTATOR. JAPONSKA SVARIRUSIJO lOpozarja, naj preprečuje incidente ob meji. Rim, Italija. — kakor rožnatem V vse prej, položaju sej nahajajo italijanske državne finance. To je odkrito priznal diktotor Mussolini sam v svojem dve in pol ure trajajočem govoru, ki ga je imel preteklo soboto zvečer pred poslansko zbornico. Dal je Italijanom tudi znati, da se naj udajo v usodo, kajti takozvane prosperite-te ne bodo več dočakali; pro-speriteta je postala nekak ideal, ki pa ni dosegljiv. Od leta 1930, je dejal Mussolini, je državni primanjkljaj narastel na 12 miljard lir in vprašanje je še, kje se bo do-! bilo tri miljarde lir, katere potrebuje Italija za svoje izdatke v prihodnjem fiskalnem letu OdpomoČi pa ne vidi Mus- NAPETA MACED0N1JA Pričakuje se nemirov od strani vstašev. Zofija, Bolgarska. — Najtrši oreh, na katerega mora biti pripravljena nova bolgarska vlada, je Macedonija. Ta provinca je že od nekdaj smatrala samo sebe nekako samostojnim in vodja macedonskih vstašev, Ivan Mihajlov, se je smatral j neke vrste kraljem. Te pred-pravice je vlada ukinila z enim VISOKA NAGRADA ZA DILLINGERJA Chicago, 111. — Na pobudo go-vernerja Homerja so poleg lili- j noisa še štiri druge države razpisale nagrado tistemu, ki pripomore, da pride prosluli bandit Dillinger oblastem v pest. Dr-Tokio, Japonska. — V skraj- žave, ki so razpisale vsaka po no ostrem tonu, kakoršnega se $1000 nagrade, so sledeče: Illi-japonski vladni uradniki doslej Jonis, Indiana, Ohio, Minnesota niso posluževali napram sovje- in Michigan. Poleg tega je pa tom, je zunanje ministrstvo opo- tudi federalna vlada ponudila na zorilo sovjetske uradnike, zlasti Dillingerja nagrade $25,000 in tiste na Daljnjem vzhodu, naj se tako bo torej tisti, ki pomore, vzdržujejo v naprej vsakih de- da bo ta nevarni bandit ujet, do-janj, ki bi utegnili izzvati kake bil skupno $30,000. incidente. Ministerstvo je imr 1 novalo sovjetske uradnike na~ I Df 71?M P I/F T* i ravnost lažnjivce, češ, da niso KKlZtM oVtlA držali svoje besede, da bi pre- j __ prečili sovražne čine. Tudi ja- _ Praga) Cehoslovaška. — ponski poslanik v Moskvi je vlo- stoletnico žil pri sovjetski vladi protest. -o-- ZA DOBER VTIS NA POSET ZNAMENJE OBNOVE Gospodarsko obnovo spremlja vedno industrijska vojna. — Položaj v Toledo se ublažil. te Jugoslavije. PRI SV. DUHU NA DOLENJSKEM SO NAŠLI UMORJENEGA MLADEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA ADOLFA PIRCA; ARETIRANI OSUMLJENEC PRIZNAL DEJANJE. — MILIJONSKE PONEVERBE. — NEZGODE IN NESREČE. Washington, D. C. — Po mnenju predsednika Roosevelta, kakor tudi NRA administrator- Umor pri Krškem i Tudi v P>elgradu se vrše pre- Krško, 9. maja. — Prijazno 'iskave zaradi nekih prevar za vas Sv. Duh pri Krškem je v | dobavo nekega železniškega ja Johnsona, je tekom tega po- nedeljo zvečer razburila straš- materijala v znesku 600,000 di-letja pričakovati še število stavk.'na vest o umoru mladega mi-1 narjev. Pristojne oblasti so do-To pa, pravijo, ni nikako slabo zarskega pomočnika Adolfa bile podatke, na p6dlagi kate- NIKE mahom. Provinco je dala razdeliti na dva dela in je enega I Chicago, 111. — V posebenem pridelila Zofiji, drugo pa Plov- proglasu je župan Kelly apeliral divu. Pričaku je se, da mace- pretekli petek na vsa tukajšnja solini v ničemer drugem kakor' (jonski vstaši ne bodo mirovali, trgovska podjetja, naj pomorejo, .? ^orn> da se še nadalje znižu-JeJ° produkcijski stroški italijanske industrije in s tem tudi znižujejo ccne. Za liro, da se jo vzdrži lia njeni višini, pa se bo uporabljalo nekako umetno dihanje. V to svrho je Mussolini objavil, da stopijo s tem Ponedeljkom v veljavo nove drastične odredbe glede denarnega prometa. Po teh odredbah smejo italijanske banke sprejemati le toliko tujezemskega denarja, kolikor je neobhodno potrebno za frgovino. Brez potrebe sploh tega denarja ne smejo sprejeti. Italijanski denar Prepovedano. Te odredbe so v Prvi vrsti v to svrho, da se pre-Preči izvažanje zlata iz Italije. Tekom desetih dni, od 10. do 20. maja, ga je šlo v inozemstvo za okrog 55 milijonov lir. Bavil se je Mussolini v svojem govoru tudi z razorožitve-ttim vprašanjem in ni sploh nobenega upanja izrazil vanj. — besede o razoroževanju so Nesmisel, je dejal, češ, da stalnega miru sploh ne more biti. Prikrito je priznal, da more še edino vojna rešiti Italijo in nje-116 finance, in zato je Italija na tudi pripravljena ter se bo Se v nadalje pripravljala; do 'eta 1940 ima Mussolini v na-Žrtu, da bo zgradil za nadaljnjih 70,000 ton novih bojnih 'adij. Ne pripravlja pa se samo t&lija na bodočo vojno, je po-Vclaril govornik, marveč celi ^Vet je na istem potu in prihaja nazaj v tisto dobo, ko bo ju-^aštvo postalo najvišji ideal °.)na je pričela pomenjati za °ške to, kar pomeni materin-, v° za ženske. Istočasno je Seu^olini opozoril Evropo, naj Zclruži, kajti drugače se bo karala daleč umakniti Ameri-> Predvsem pa se naj pazi Pred Japonsko. je /načilen je bil ta Mussolini-ft()V ®°vor, ker je bil nenavad-pr F^Prost in neformalen. — Vr,? ! 8v°ii n&vadi j6 Mussolini ci etel vanj kako šalo, poslan-Pa »o mu aplavdirali in ga Bržkone se ne bodo spustili v da bodo sto in stotisočeri, ki bo-odprt boj z vladnim vojaštvom, do P^li tekom svetovne razsta-marveč, skriti v gorovju, bodo ve v Chicago, odnesli iz našega od časa do časa izvajali izpade ,mesta čim najboljši vtis. V ta in napadali vladne uradnike. !namen jih je pozval, naj vsa iz-_n__iložbena okna založe z blagom rojstvo je v petek praznoval gen. Johann Schra-mek,7 ki je bil adjutant mehiškega cesarja Maksimilijana in je bil tudi navzoč, ko so cesarja usmrtili. Sehramek, ki je prebival tukaj že ve<* let, dobiva malo penzijo od vlade. — Bukarešta, Romunija. — Nenavadna napetost vlada to-časno v Rumu ni ji in pritakTiJe se, da bo kralj Kari proglasil diktaturo. Neuradne vesti govore, da je min. znamenje, marveč je samo ne- Ph-ca, ki je kakor običajno pre-obhoden del gospodarske obnove/ko nedelje obiskr.l svoj rojstni V preteklosti se je še vedno do-' kraj. gajalo, da so se ob času, ko so se Adolf Pire se je z bratom do- ki utemeljuje kazensko pre-dvigale plače, cene in dobiček in'menil> da bosta prenočevala na, iskavo proti Dr. Mileti Novako- rih so izvršile pri nekaterih vplivnih osebah hišno preiskavo in pri tem našle materijal, ko je zaposlitev rastla, istočasno domačem pojavljale tudi industrijske vojne med delodajalci in delavstvom. Isto velja za sedanji čas in vlada priznava, da je v tem oziru brez moči in da ne more drugega storiti, kakor vršiti vlogo posredovalke med obema strankama. Položaj v Toledo, O., za katerega se predsednik posebno zanima, se je tekom nedelje znatno ublažil. Posredovalcu, Ch. P. viču, rednemu univerzitetnemu profesorju, Mihajlu Jovanovi-je ničesar hudega sluteči Adolf |ču, kasacijskemu sodniku in še hodil po vasi. Bilo je okrogjGjorgiju Jevoviču, predsedni- kozolcu. Medtem ko se je brat odpravil k počitku, pol 10. ure, ki je moral v trdi temi nekoga srečati. Neznanec, v katerem so pozneje po srečnem naključju spoznali Stanislava Turšiča, posestnikovega sina od Sv. Duha, je bil morilec, in je to tudi pozneje priznal. Čudno pri vsem tem je, pokojnik ni imel z njim niti ne S kom drugim nobenih osebnih ku trgovskega sodišča. Dalje proti Alekseju Šoškiču, starešini okraja uprave mesta Bel-grada in Mirku Lontkijeviču, načelniku prometnega mini-sterstva ter trem odvetnikom, Kosti Trajkoviču, A. Nedeljko-viču in Miljkoviču. vsaj do ene ure popolnoči. o- TELEFONSKA DRUŽBA SE PODALA Chicago, 111. — Tukajšnja Illinois Bell telefonska družba, proti kateri je sodišče izreklo, da mora lastnikom nekaterih vrst telefonov povrniti del zneska, ki so ji ga plačali tekom zadnjih 11 let, je uvidela, da bi ^provinci. Z vasjo je končalo tu priziv na vrhovno federalno so- jdi 250 njenih prebivalcev. Vsled dišče ostal bržkone brez uspeha močnega deževja so se gorske izvažati je in je zato sklenila, da bo pričela 'plasti razrahljale in velik del go-izplačevati znesek $30 milijonov 're je zgrmel na spodaj ležečo , Tatarescu podal resignacijo m naj puste okna razsvetljena;vlade jn da ge je kra]j izrazil> da jo bo sprejel ob primernem -o- ZEMELJSKI PLAZ ZASUL VAS Hongkong, Kitajska. — Usoden konec je doživela neka vas jo času. — Dunaj, Avstrijo. — Vlada je odredila, da se bodo zločinska dejanja v naprej sodila po prekem sodu, in smrtna ka- dolarjev, za katere je obsojena, j vas. Zemeljska masa je zajezila V to svrho bo organizirala po-itudi celo reko in v razburkanih sebni oddelek osobja, ki se bo valovih se je potopilo več malih pod goro Kaičung v Kwantungjzen se je določila za povzročitev eksplozije, za zločine proti državnim avtoritetam, kakor tudi zo zločinsko poškodovanje telefonskega sistema. — Berlin, Nemčijo. — Tu- bavilo s preračunavanjem. -o- ŽENSKA DOSEGLA PREMIRJE Toledo, O. — V sovražnosti, ki so pretekli petek divjale med ladij. -o— PONAREJEVALEC DENARJA OBSOJEN Chicago, 111. — Na 15 let ječe , , ... . y, . , v federalni kaznilnici v Leaven-stavkarji m vojaštvom, je neka > ^ b}1 y ^ biy_ ženska prinesla za par mmut špecijaUst za srčne bolezni v premirje Ne, da bi se kaj mem- New YorkUj dr y Q Burtan_ la za, streljanje, je ta ženska na- l0bsojen . da je lagtoyal ,n raz. stopila pot preko ceste sredi med jpečal y promet Taf tu, sinu bivšega predsednika, . , , „ , . v.. .... se je posrečilo, da je spravil k * kom drugim nobenih osebmb Stavka v najvecjI mariborskl skupni konferenci zastopnike aP°rov- Rajnki je bil znan kot toVarm predsednik J podjetja Auto-Lite in delavske miren in dober mlademc m ve" Najstarejše ljubljansko pev unije. Med tem, ko so med obe- sten delavec. sko društvo je slavilo med 19. in ma skupinama potekala pogaja-' Na kraiu umora 'e umorje-;21. majem petdesetletnico svoje-nja, je vladal med stavkarji po- nec z obrazom obrnjen i ga dela na pevsko kulturnem po- polen mir in so docela prenehali Proti zemlji in se krčevito dr-jlju. Proslava se je vršila kar krvavi izgredi, ki so še v soboto žal za prsa. Mlake krvi so pri- jnajslovesneje. Pokroviteljstvo zvečer divjali. čale, da je iakravel hitro, če- __________________| prav ga je nekaj trenutkov po KAJ SE NAPOVEDUJE ZA zločinu našel na mestu bližnji BODOČNOST sosed. Vsaka pomoč bi bila Chicago, 111. — Pri nekem tudi zaman, kajti nesi-ečnemu banketu, ki je bil prirejen za od- Pircu je pod vratom zevala ra-lične goste svetovne razstave na v dolgosti desetih centime-pretekli petek, je nastopilo z go-! trov, ki mu je bila zadana, ka-vorom več vodilnih osebnosti v kor se je naslednjega dne ugo-znanstvenem in industrijskem tbvilo, z vojaškim bajonetom. Prerezana mu je bila žila prav kajšnja policija, je določila pro metne predpise tudi za pešce, svetu, ki so napovedale več zani V p.etek je bilo aretiranih o-krog 1000 oseb vsled brezbrižnega korakanja preko cest. Večina jih je bila z ukorom izpuščena, dočim so se drugim naložile nižje kožni. Iv; Ml-T? C| NI KAKEGA SLEDU SOVRAŽNOSTI drugi obtoženec, H. Dechow, ki . , .,_____ . .....— ponarejenega j se je izdajal svoječasno za gro- obema frontama m počasi kova- 'denarja v vrednosti $100,000. ,fa von Buelowa, proti kateremu kala na drugo stran. Obe skupi- Glayna pHča prQti njemu bn sg bo obravnava §e vršila. ni ste ustavili ogenj toliko časa, _____—— da se je ženska odstranila z nevarnega mesta, na kar se je takoj j zopet pričelo streljanje. ! —o— ! IRSKA ODPRAVILA SENAT j' Dublin, Irska. — Irski parla- , ment je v petek odobril predlog, da se senatska zbornica odpravi, i S tem se domneva, da je bil stor-1 jen zadnji korak za popolno od- i ločitev Irske od Anglije, čemur, je senat doslej nasprotoval. Za-' kon stopi v veljavo z marcem 1.935. Da računa na ustnovitev samostojne republike, je pred- ( sednik de Valera v svojem govo- J ru odkrito priznal, ko je dejal: ( "Hočemo, da se Anglija spravi od nas. Nobenega opravka nočemo več imeti z njo. Pozneje, ako bo potrebna kake vrste zveza, bo morala biti taka, da bo služila v obojestransko korist." poslušali, kakor poslušajo u-čenci svojega učitelja. mivosti za bodočnost. Tako se bo na mestu, kjer se odcepita vrat-po njih mnenju dvignila pov- na in podključnična vena. prečna življenjska doba ljudi na Umor ljudstvo splošno obso-70 let. Dalje, da se bo vršil po- ja in sočuvstvuje s pokojnikovi-gon električnih motorjev s po- mi sorodniki. Nadaljnja premočjo solnčnih žarkov. Izločile igkava, ki jo je orožništvo u-se bodo vse nalezljive bolezni, vedlo takoj po umoru, bo goto-Zidale se bodo hiše, katerim bo'iVO odkrila vzrok zločina. • z zemljiščem vred cena $2000. i ___0_ Potovanje preko Amerike se bo! Korupcijske afere skrčilo z vlakom na en dan, Zagreb, 5. maja. — Že ne-aeroplani pa na 15 ur. proslave je prevzel kralj Aleksander. Minister prometa je dovolil za to proslavo 75% popusta na vseh drž. žel. in paro-brodih. Tudi iz drugih držav so prišli številni udeleženci na to proslavo, tako iz Poljske, Ceho-slovaške, Bolgarije in drugod. -o- Nesreča Med izletniki, ki so se pred kratkim zabavali na Sv. Planini na Štajerskem, je bil tudi mizarski pomočnik Ivan Dežman. Ko so se zabavali na gugalnici, je bil Dežman tako nesrečen, da je padel in so ga morali tovariši na nosilih prenosti v Trbovlje. Zlomil si je nogo. -o-- Žrtve kolesarjev Siri tf AMF.R V Mostah pri Ljubljani je ne-jkaj dni se širijo po mestu govo-,. ženaka povozi]a s svojim ko_ SLOVENCA Ako se more soditi po gornji sliki, ni nobenega vzroka za strah, da bi medi Japonsko in Zed. državami prišlo do vojne. Slika namreč kaže japonskega mornariškega ministra Osumi (na levi) pri zabavnem prijateljskem razgovoru z dvema ameriškima častnikoma, ki sta ga prišla obiskat. ! rice o velikih poneverbah pri j zagrebški mestni blagajni, ki "i gredo v milijone. Mestni blagajniški kontrolor Viktor Mar-janec je že 1. marca izvršil samoumor. Preiskava je potem ugotovila, da je poneveril 253 tisoč dinarjev. Mestno načel-stvo je potem odredilo, da se morajo izmenjati vsi uradniki na vodilnih blagajniških mestih mestnega načelstva. — Blagaj-jnik Ivan Šoštarič, ki je že nekaj let poneverjal mestni denar, je uvidel, da bodo njegove manipulacije odkrite, se je radi tega sam prijavil, da je pone^ '.veril nad dva milijona dinar ' jev. Šoštarič je bil v službi pr mestnem načelstvu že od leta 1899 in je leta 1920 postal glavni pomočnik mestne bla gajne. Baš letos bi bil dovršil 35 službenih let in bi moral biti v kratkem upokojen. Namesto da bi užival -na stara leta pri jetno prostost, je moral seveda v zapor. lesom 7-letnega Vladka KelbiČa, da si je pri padcu razbil lobanjo. Iz Podhoma pri Gorjah je bila pripeljana v ljubljansko bolnico 26-letna Ana Pretnarjeva, katero je neki kolesar povozil in je dobila nevarne poškodbe. -o- Strašno klanje radi koščka zemlje V vasi Velika Solinaj v bližini Petrine na Hrvatskem je prišlo pred kratkim zaradi malega brezpomembnega koščka zemlje do strašnega klanja in pokolja med kmeti ene in iste zadruge. V bitko so posegle tudi ženske. Rezultat bitke je: trije mrtvi in ena hudo ranjena ženska. -o- Sam se je sodil Lovci v Gospiču, kjer razne roparske ptice uničujejo divjačino v veliki meri, so sklenili, da mora vsak član lovskega društva do konca maja ustreliti J10 roparskih ptic, ali pa plačati v društveno blagajno stotak. Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC* AMERIKANSKI SLOVENEC "vi *% hujistarejli eiovenaM list v Ameriki tJotunovljaa Ictk 18» irtutja **»k dan razua ■*d*l), pou»-wijkev in dnevov po pnucnikih. i zda i« (n tiska! tDINOST PUBLISHING CO. Naulov uredništva in »pravu: i »49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin«: U t* U Za The firtt and the Oldest Slovene Newspaper tu Amerie%, KttUbUahsd 1*61, Iiwacd daily, except Sunday. Monday and th» day altar holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cemmak Rd., Chicago Phone. CANAL 5544 Subscription: or one year half a year For three months ft* (» PAS '' Chicago. Canada and Europe: .......$6.00 3.00 1.75 Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko r tednu Je fas do četrtka dopoldne. — Na dopiss brea podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Čudna logika Prominentia angleški kapitan Silverton je dejal pred sodni jsko obravnavo pred kakimi 150 leti: "Nasprotnikom pa hudiču ne morem nikoli ustreči. Ustregel bi samo tedaj, če bi planil i? krova moje ladje v morje, da bi izginil za vedno." Citat je važen zato, ker vsebuje resničen nauk, da političnim nasprotnikom ni mogoče nikoli ustreči. Nasprotnik trdi v odno, da je črno, kar ti trdiš, da je belo, in obratno. Stori karkoli hočeš, nasprotniku nikoli ustregel ne boš. V njem j« .sovraštvo in to mu brani, da bi kdaj priznal kaj dobrega svojemu nasprotniku. Taki dosledni in nepoboljšljivi nasprotniki katoličanstva in katoliške cerkve so tudi naši slovenski socialisti in svobodo-miselci. Zgodovinski slučaj namreč je, da je versaillska mirovna pogodba odrezala skoro tretjino slovenske zemlje in jo dala požrešnim Italijanom v suženjsko oskrbo. To je zabolelo nas vse brez razlike in boli še danes vsakega zavednega Slovenca in zlasti zadnje čase, odkar italijanski fašisti počenjajo neznosne grozovitosti nad našim narodom na Goriškem in Primorskem. Toda, kakor nas vse to boli, se zaenkrat pomagati ničesar ne da, kakor to, da nudimo moralno pomoč zatiranim bratom. Fizično jim pomagati ne moremo, ker smo premajhni in prešibki. Edino upanje je, da pride enkrat zopet čas, ko se bo tudi ta krivica maščevala in da bo pravica končno zmagala. N aš nasprotni tisk pa za vse to neprestano vali in zvrača vso odgovornost direktiio in indirektno na cerkvene kroge v Rimu ! Kakor, da je sv. stolica odločila, da se primorske Slovence zasužnji Italiji. Kakor, da je sv. Oče zahteval tako in odločil tako. Mnogi naši listi delajo neslane opazke, da papež in Mussolini zatirata primorske Slovence roka v roki. ltesnice, da je ravno sedanji papež Pij XI. svoj čas javno protestiral proti preganjanju raznih narodnosti, da je javno obsodil prenapeti nacionalizem — fašizem, in da so mu vsled tega fašisti v Rimu samem delali neprilike in demonstracije, vsega tega nasprotni tisk ni omenil nikoli. Resnice se seveda skozi njihova usta povedati ne sme. Na drugi strani pa so naši načelni nasprotniki tudi taki-le, v čemer se znajdejo tudi s fašisti na skupni fronti proti katoli-č; nstvu in katoliški cerkvi. Namreč, kadarkoli hoče Cerkev ali kak predstavnik Cerkve poseči v razna politična državna vprašanja, pri čemer gre za pravična in poštena načela, tedaj socialisti in svobodomiselci in z njimi fašisti ali kaki nazijci na vsa usta vpijejo proti Cerkvi in duhovščini: Roke proč od države! Duhovniki se v politiko nimajo vtikati! — In čestokrat nastanejo vsled tega resni prepiri med državami in Cerkvijo, ker slednja želi, da se v temelje državljanskega življenja vključijo krščanska načela, ki so edino praktična in res pravična za vse enako. Zlasti pri vzgoji mladine hoče Cerkev imeti svojo besedo in veljavo. Toda nasprotniki jo ovirajo na vse načine ravno tu. Kratko: Cerkev in duhovniki naj nimajo nobene pravice v politiki, to je geslo vseh katoličanstvu nasprotnih taborov. Ali ni tako? ! Torej Cerkev in duhovščina naj nima nobene pravice v politiki! Razumete? Da, razumemo! Toda, tega le ne razumemo, namreč logike naših nasprotnikov v tem oziru. Ti namreč pridejo izza drugega vogala in sarkastično delajo opazke, češ^ zakaj se pa papež v Rimu ne postavi za preganjane Slovence na Primorskem? In potem mu očitajo, da dela roko v roki s fašistom Mussolinijem. — Ali ni smešna ta logika? Na eni strani odrekajo cerkvenim predstavnikom vmešavanje v politične zadeve, na drugi strani pa vprašujejo: zakaj se papež ne postavi za preganjane? Da, prav taki so! V eni in isti sapi socialisti in svobodomiselci zahtevajo, da se naj duhovščina drži proč od politike in ji to tudi prepovedujejo. Na drugi strani pa zahtevajo na vsa usta in vprašujejo: zakaj se Cerkev ne vtakne v politiko in se ne postavi za preganjane. To je več kot dvorezna logika! Kljub temn pa je in ostane resnica, da se je Cerkev za preganjane še vedno potegovala in se bo. Tudi za preganjane Slovence na Primorskem se je Cerkev že potegnila, ko je papež Pij XI. javno obsodil fašizem pred nekaj leti, radi česar je imel oster spor s fašizmom. To je storil papež kljub temu, da vsi načelni nasprotniki katoličanstva neprestano kričijo Cerkvi: Roke proč od politike! Ako pa fašisti nočejo poslušati svarila Cerkve, pa ni kriva ne Cerkev ne papež, po to krivdo pa naj gredo načelni nasprotniki katoličanstva na drug naslov! VESTI IZ PUEBLO Pueblo, Colo. Pri nas smo imeli na binkošno nedeljo prvo sv. obhajilo otrok in sicer pri sv. maši ob 9. uri. Prav lepo število dečkov in deklic je prejelo prvikrat Telo Gospodovo v svoja čista srca. Kako srečni so bili ti naši malčki, kar z obraza, z oči jim je sijala sreča in veselje. Da bi jim le ta sreča in veselje ostalo v I srcih vse življenje in da bi ne pozabili lepili nuakov, katere jim je polagal v srce naš č. g.' župnik Rev. Ciril Zupan. Res, i krasen je bil dan prvega sv. ob hajila. Te dni sem tudi dobil vzorce različnih oglasov in zahval ter njih ceno od Amerikanskega Slovenca, kar je res praktično, da vsak lahko ve, kaj naročiti in koliko treba plačati od oglasa ali zahvale. Menim, da bo na ta način mnogim vstreženo pri na-ročbi oglasov, a,li kaj podobnega, zlasti društvom in trgovcem. — Amerikanskega Slovenca sem pa vselej vesel, kadar ga dobim in ko bi mi bil ta list ustavljen, bi bil to za me hud udarec, ker ga silno rad prebiram vsaki dan od prve do zadnje strani, da se kdo včasih še obregne na me, češ, da nimam drugega dela kot brati. Zadnjič enkrat mi je celo eden rekel, da sem profesor, dasi menda sam ne ve, kaj je profesor. Jaz mu pa lahko povem kaj je, ker sem, ko sem izdelal 6 razredov ljudske šole, bil potem na višji šoli v Ljubljani in tudi tam izdelal dva razreda. Potem sem pa moral domov, ker mi je umrl oče, ki je bil zidarski mojster. Ker nas je bilo 7 otrok in mati, oče ni imel kdove kakšnih prihrankov, sem potem ostal doma in si začel sltižiti kruh. Seveda, takim nevednežem je naš list A-merikanski Slovenec nazadnjaški, zato pravi, da ima raje neki tukajšnji angleški list, katerega prebira. Ko pa takega vprašaš, kaj je bral novega, ti ne ve nič povedat. Jaz na take ljudi ne dam veliko, ki nočejo prebirati časopisa ki je tiskan v njih ma- terinem jeziku, ampak segajo po tujem listu, dasi ga bore malo razumejo. Temu bi tudi povedal, da naj mene In mojo ženo s svojimi očitki kar lepo na miru pusti in naj raje sam sebe prere-šetuje. — Seveda, takim učenjakom je tudi cerkev deveta briga in kjer le morejo udarijo po duhovniku .Nič čudnega, ko se ni za drugega izšolal, kakor za krave pasti. Potem pa še reče takšno teslo, da je boljši katoličan kakor tisti, ki hodimo vsako nedeljo v cerkev. Ne vem po kom se taki merijo. Po darovih za cerkev ali za druge dobre namene že ne, ker v knjigi letnega poročila ni njegovega imena. Jaz tudi ne dam veliko, ker že štiri leta ne delam, svojo dolžnost pa po svoji moči opravim. Poleg tega pa imam tudi družino, štiri sinove in eno hčer, za katere tudi skrbim, da živimo katoliško. Taki izgubljeneci pa menda imajo sami sebe za najodličnejše modrijane, pa ne zna drugega kakor zabavljati. Še to bi povedal, da naj, če se mu godi kaka krivica kar k meni v hišo pride, pa se bova pogovorila, ker niti lepo, niti olikano ni, da se na človeka kar čez cesto vpije. Poročevalec. -o- NE CITATI TEGA! Johnstown, Pa. Ako se cenjeni čitatelji Amer. Slovenca nečete dolgočasiti, kar preskočite ta dopis, ker vam imam samo to povedati, da se odpravljam na obisk v Bridgeville, Pa. — Nikakor pa ne morem poprej na pot, da vam povem kam grem. Vse je že pripravljeno za odhod razen tega pisma, o katerem boste najbrž rekli: Kaj)nas pa briga, kod in kam gre johstownski zastopnik. Vendar boste vi cenjeni čitatelji, ki si boste prizadevali najti izgubljenega johns-townskega zastopnika, če se u-resniči napoved moje bridge-villske prijateljice. Če se torej na tem svojem potovanju zgubim, mi boste morda postavili kak spomenik, tako kakor so po zadnji svetovni vojni države postavljale spomenike neznanemu vojaku. — Ne morda ra-jdi zaslug, ki si jih je pridobil i za dotično državo, pač pa, ker j se je nepoznan žrtvoval. Tako j tudi jaz ne bom dobil spomenika kot zaslužen mož za katoliškega Amer. Slovenca ali sploh za slovenski narod, pač pa, ker sem se zgubil. Nič ne stresajte z glavo. Micika, vi bi bila prva, ki bi začela zbirati prispevke za izgubljenim johnstown-skim zastopnikom. — Čimbolj j študiram nasvete moje prijateljice, v večji zmedi se nahajam. Pisala mi je namreč, da je njeno celo ime NRA. Sedaj pa premislite, da grem na primer v trgovino vprašat, kje stanuje , NRA. Smatrali bi me za držav-inega agenta in mi pokazali pla-jvega orla češ, da mi smo zadostili dolžnosti. Ali naj zopet vprašam moža postave, kje stanuje NRA? V najboljšem slučaju bi me morda vprašal, kje spim ves čas, j kar je demokratska stranka na i krmilu, da ne vem, kaj je NRA. | Lahko se pa tudi pripeti, da me I aretira za deportacijo, češ, da I nisem prišel postavnim potom , v Ameriko, ker drugače bi po-! znali postave, posebno še NRA. Številka telefona bi mi morda prav prišla, če bi ne imel vedno kadar kličem po telefonu smolo, da namreč vedno dobim wrong number. Te pa cenjena prijateljica ni poslala, ki bi mi izmed vseh najbolj koristila. — Vprašam vas, kako bi vse to ne spravilo človeka v zadrego. Rad bi vam radi večje varnosti poslal svojo sliko, a se bojim, da bi naš list A. S. zgubil preveč svojih naročnikov radi mojega kislega obraza. Veste, kadar stopim pred fotografski aparat, tako neznansko spačim svoj že itak čmerni obraz, da fotograf pri najboljši volji ne more pogoditi slike, ki bi bila za v javnost primerna. Moja draga ženica se je izrazila, da bi me bil mogel videti g. Blaz-nik v Ljubljani, ko je, iskal primeren obraz za označbo pusta v pratiki. Rekla je, da bi gotovo jaz, oziroma moja slika, zavzemala to častno mesto v pratiki. Da se to ni zgodilo, se moram zahvaliti moji materi, ki me je takrat skoro gotovo v krilce oblačila. Pust pa, kakor veste, je moškega spola. Pust pa v kikli — ha, kdo bi si ga mogel predstavljati in ženske so pa tudi bolj prijazne, posebno slovenske. Kakor vidite, včasih prav pride, če se kdo za krilo skrije. Ko boste to brali, bom morda že v Bridgeville, v gosteh pri zastopnici Amer. Slovenca, ali pa mogoče že zopet, doma med svojci, če mi Bog nakloni srečo. V nasprotnem slučaju pa zgubljen kje v hribih Alleghe-nije, kar menda ne bo veliko škode. Potem boste rekli: sedaj bomo imeli vsaj mir, ki ga nam johnstownski zastopnik poprej ni dal. — Ako sem žalil vaša čustva, ni moja krivda, pač pa vaša. čemu ste pa čitali? Zatorej najlepše pozdrave vsem cenjenim čitateljem tega lista. M. K. TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE VESTI IZ INDIANE Indianapolis, Ind. Kakor se nam vidi, čas zelo hitro beži. Še predno smo se 'dobro ogledali okoli, smo že v lepem cvetočem mesecu maju. !Ni pa moj namen opisovati prijetno duhteče majevo cvetje, naj ga opisujejo in opevajo pesniki in pisatelji, ki imajo za to nadarjenost in sposobnost. Pač pa hočem po svoji skromni zmožnosti opisati nekaj važnih pripetljajev, ki so se pred kratkim zgodili v naši slovenski naselbini. ! Podružnica št. 5 SŽZ. je obhajala dne 13. maja pomenljivo slavnost. Ta dan se je namreč vršil blagoslov in razvitje njihove nove zastave. Obredi so se nekako takole vršili: pri prvi sv. maši so se članice podružnice udeležile skupnega sv. obhajila, kar je napravilo na vse pričujoče jako lep utis, zlasti še zato, ker se je ravno omenjeno nedeljo praznoval tako imenovani Materin dan. — Na proslavo, ki se je vršila popoldne, so bila povabljena vsa sosednja podporna društva. Obred razvitja iii blagoslova zastave se je vršil v farni dvorani slovenske cerkve pre-sv. Trojice. Obred blagoslovitve zastave je izvršil Rev. Jos. Somes. Zastavi so kumovali sledeči: Mr. in Mrs. Ule, Mr. in Mrs. Praprotnik in Mr. in Mrs. Karol Turk. Povabljena društva so se polnoštevilno odzvala povabilu. Po končanih obredih razvitja in blagoslovitve zastave se je vršil za to slavnost pripravljeni banket, katerega so pripravile članice omenjene podružnice. Pri banketu je bila velika udeležba in je bil tudi izvrstno pripravljen: Banket je bil spremljan s petjem, godbo ter raznimi govori, med katerimi je govoril tudi Rev. Father Somes, Rev. Father Aug. Fich-ter in razni drugi govorniki. Vsa slavnost se je vršila v lepem redu in, v vsesplošno zado-voljnost. ; Druga redka slavnost, o kateri sem slišal, da se je vršila, se pa tiče družine Mr. in Mrs. Martin in Rozalija Cesnik, ki sta obhajala 251etnico svojega zakonskega življenja. Slavnost se pa ni vršila javno. Le članice podružnice SŽZ. so jubilantoma pripravile surprize party in darovale primeren dar. — 25 let ni ravno tako dolga doba, vendar jih je veliko več takih, ki te dobe ne dočakajo, kakor pa teh, ki jo dočakajo. Vsakdo, ki to dobo dočaka in živi družinsko življenje kot ga živi družina Česnik, so priznanja in časti vredni. Prava ugledna katoliška družina je to. V tem svojem dopisu jima izrekam iskr eno častitko in obenem izražam željoi da-bi srečno in zadovoljno učakala še zlatega jubileja, to ie petdesetletnice zakonskega življ.enja. Nadalje bodi omenjeno, da se tudi botrinje prijavljajo. — Dne 12. maja sem imel priložnost biti pri taki prireditvi in sicer pri John in Mary Radež. Krstili so namreč novorojenega sinčka in so za to priliko priredili vesel in prijeten sestanek. Botri so bili Mr. in Mrs. Karol Turk. — Iskreno častitko. Poročevalec. OB DESETLETNICI MOJE SREBRNE POROKE Pueblo, Colo. Mojim umrlim prijateljem in prijateljicam v spomin, posvečam te vrstice. — Dan 29. maja 1924, dan pred kinčanjem grobov mi ostane za vedno v spominu. Precejšnje število mojih prijateljev in prijateljic že krije črna zemlja. Ne morem več najti tistega veselja kakor sem ga našla poprej med vami dragi prijatelji. Prvi si nas zapustil ti Matiček, kakor sem te klicala po imenu, ali Math Jerman, kakor so te klicali drugi. Kjer se je Oglasila tvoja harmonika, tam je bilo gotovo veliko veselja. Igral si pri prvi moji poroki pred 35 leti in igral tudi pred 10 leti, na moji srebrni poroki. Živo se te spominjam Matiček ko si mi dal v roke srebrno darilo in rekel; Kadar boš obhajala zlato poroko, ti bom prinesel pa vse zlato. — Da Matiček, vsa tvoja dela so bila zlata. Kako te pogreša tvoja dobra soproga in tvoji otročiči; kako te je pogrešala tvoja osivela mati in kako te pogrešamo vsi tvoji prijatelji. Kamor si šel ti smo hoteli vsi biti v tvoji bližini, ker le v tvoji bližini smo se počutili vesele in zadovoljne. — Saj bomo prišli kmalu za teboj. — Dosti mojih prijateljev (jic) ti je že sledilo. Prvi je šel za teboj Joe Egan, tvoj prijatelj že od mladih let, potem so šli še sledeči; Mihel Papež, Alojz Ahačevčič, Franca Križman, Tina Kastelc, Jun Kn-stelc, Frank Štofoc, Frank Šin-derman, Louiza Sinderman, J. Jalovec, Sam Varrd, Mary Oki-čič, Agnes Prelesnik, Tony Pre-lesnik, tvoja mati Katarina Jerman in v stari domovini moja ljubljena mati Marija Blatnik. Moja mati se ni z nami udeleževala tukajšnjega veselja, pa je bila z nami v duhu, kakor mi je pozneje pisala. Dragi umrli prijatelji moji, vedno sem vam hvaležna in so vas spominjam v molitvi. Dal Bog, da se tam vsi skupaj snidemo nad zvezdami, tam, kjer lepše solnce sije, kjer mrzla burja več ne brije. Na dan kinčanja grobov bom pohitela na vaše gomile in bom v duhu z vami po-kramljala, ker je srce tako težko in polno lepih spiminov na vas dragi pokojni. — Kmalu, kmalu pridemo za vami tudi mi. — Vi pa ljubljena mati moja, ker ne morem obiskati vašega groba, ga obm okrasila s cvetlicami sv. rožnega venca. — Vi vsi živeči prijatelji moji, tudi vas se vedno spominjam in vedno sem pripravljena povrniti, kar ste nam (Dalje na 3. strani.) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 'WsSjf 41031, by EilgJi Rice Burroughs, Inc. Alfrijfit« reserve'.). 1-1-77 Po precej časa trajajočem potovanju, jc vsa družba prispela iz temnega gozda na planoto. Jason jc' jasno videl, kako jc nepremakljivo pel-lucidarsko solnce odsevalo v velikem jezeru. Ko so dospeli do jezera, so obstali in poskakali raz goroborov. Kakor js Jason opazil, se niso Iio-ribi, razun svojega vodnika, veliko zmenili za jetnike. Le nekaj jih je pristopilo k Jasonu ir. Tfraarvi, ki 50 jima pomagali razjahati. Postavili so jih potem ob jezeru, na precej visoko obrežje. Jason je bil v strahu nad tem, kar je imelo še priti nadenj. Popolnoma ničesar si ni mogel domisliti, kar bi ga naj rešilo. Tedaj je Honb, ki je pazil na Thoara tega prijel, mu nalahko zamašil usta in nos ter se nato potopil v vqdo, noseč jetnika Thoara s seboj. Enako so napravili drugi Horib.i s tremi Korsari, katere so tudi potopili v jezero, da je nazadnje Jason ostal sam. Mislil je že, da bodo morda njemu prizanesli s to nenavadno smrtjo, kakor je mislil. Ko je tako premišljeval, ga je že zagrabila mrzla roka, ga objela čez prsa in mu objela usta in nos precej trdo. Ni preteklo po tem več kot par trenutkov, ko je začutil, da se je nad njim zagrnila topla jezerska voda. Poskušal je na vse načine, da bi se oprostil in prišel zopet na površje, a Horib ga je držal trjlno in plaval z njim čedalje bolj v globočino. V silnim naporih da bi se otresel strašnega objema se je Jason ves tresel. Pljuča so zahtevala zopet zraka in ker tega ni bilo, je za trenutek padel v nezavest. Končno so železno mrzle roke popustile od njegovih ust in zopet se je zavedal ter spoznal, da ni utonil. Znašel se je na precej suhem prostoru, a v oopolni temi, kjer je zopet lahko dihal. Videl ni v temi ničesar, pač pa je čutil, da ni sam. Tudi voda je zopet zašu-mela, nakar je bilo zopet vse tiho. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolarjih: Za $ S. pošljite....? 5.75 Za $10. pošljite....$10.85 Za $15. pošljite....$l6.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $24.00..........1000 Din Za $40. pošljite....$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Dinarji: 2.70.......... 100 Din 200 Din 400 Din 500 Din Tore*:, 2!L maja 19.34 'AMEftikCANSKI SLOVENEC Stran 8 Tvoj nedeljski tovariš. iiiiiM»imnmiimiiinn'iiiiii OCE IN SIN V JEČI TEDENSKI KOLEDAR 3 Nedelja — Klotilda, kraljica. 4 Ponedeljek — Franc Rarač. 5 Torek — Bonifacij, muč. Sreda -— Norhert, škof. Četrtek — Robert, op. Petek — Srce Jezusovo. Sobota —- Srce Marijino. -o- DRUGA NEDELJA PO BINKOŠTIH Kdor je bil kedaj navzoč pri posvečevanju kake katoliške cerkve, aii pa vsaj pri posvečevanju kakega novega oltarja, je lahko občudoval krasne obrede pri tej slavnosti. Kako pomenljive so ceremonije pri posvečevanju glavnega oltarja! škof 6a poškropi, ga pokadi, mazili z oljem in krizmo, potem pa Prižgo na štirih oglih in v sredi sveče v spomin na petero O.dre-senikovih ran. Videli, čutili smo pri taki slavnosti, da je v katoliškem veroizpovedanju oltar v cerkvi prvo in najpoglavitnej-se» najsvetejše, ker je kraj daritve in kraj nebeške gostije. Je središče' cerkvenega bogoslužja. Od njega izhajajo milosti odrešenja, svetosti in veselja in se pretakajo v duše vernikov. Okoli oltarja se zbi^a staro in mlado, ker jih kliče vsak dan k nekrvavi daritvi in k sv. obhajilu. Ravno na praznik sv. Rešnjega Telesa in v njegovi osmini se pomena oltarja v naših cerkvah šele prav zavedamo. Gostija, h kateri nas kliče Cerkev to osmino, prihodnji petek na Praznik Jezusovega Srca in potem celi mesec junij, ki je posvečen temu srcu, je gostija oltarja! "Pridjte k meni vsi, ki ste obteženi, in jaz vas bom okrepčal." Tako se glasi ta poziv na osmino, posebno pa še prihodnji mesec: Pridite vsi! Kakor se je pa godilo takrat — kakor nam opisuje to današnji evangelij —tako se godi še dandanes: pozemske, svetne, malenkostne skrbi so večje kakor pa skrb za življenje duše. Posveten dobiček je človeku več kakor pa dobiček na duhovnem življenju. Minljivo veselje posvetnih zabav jim je ljubše kakor notranja blaženost in sreča posvečenega srca. Povabljeni na gostijo se izgovarjajo mlačneži, brezbrižneži s prav ničevi-nii izgovori. Kako žalostno je to v življenju tolikih kristjanov, l'i so kot katoličani povabljeni k nebeški gostiji presvete Evha-ristije! Pred leti smo čitali v ameriških listih, kako je moralo umreti v neki bolnišnici 96 otrok, ker so pri nekem zdravilu zamenjali težo posameznih ingredijenc! Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov ni bilo mogoče rešiti niti enega otroka. Malenkostna usodepolna pomota je imela grozovite posledice. Kdor gleda z očmi Gospodovega učenca na človeško živ-'jenje in je opazuje, tega mora pretresti mnogokrat opazovanje, kako ljudje segajo mnogokrat po napačnih sredstvih, da bi si ustvarili življenje veselo in srečno. Smatrajo stvari za Važne, ki so docela ničeve. Zmotijo se v teži in meri, ko precenjujejo dobrote tega sveta. Časne stvari so jim več kot večne. Telesna skrb jim je več kot skrb za dušo. In tako nepravilno urejeno življenje vede k duševni bolezni in dušni smrti. Zgodovina o gostiji, h kateri povabljeni niso hoteli priti, vedno in vedno ponavlja. Neumni, blazni izgovori, slepo računanje jih spravi ob najvišje blago, ob notranje milosti, notranjo srečo in blaženost. Res da ostanemo, če smo verni in zvesti svojemu Gospodu, z milostipolno življenjsko reko v tesni zvezi. Toda koliko časa bo pa to trajalo, če ne bomo z večkratnim prejemanjem Te-'esa in Krvi Gospodove te zveze ohranjali žive? Če odbijem Povabilo svojih prijateljev, dobrih prijateljev, ki mislijo dobro 55 menoj — potem bodo to smatrali za nehvaležnost, neolika-nost, smatrali morda celo kot zasramovanje. Kristus nas pa vse tako prijazno in ljubeznivo vabi k svoji Sostiji, vabi nas k prejemanju Presv. Rešnjega Telesa — ni li to, če prav premislimo, grozna nehvaležnost, grozno zaničevanje Najsvetejšega, če smatramo malenkostne zadeve in skrbi v našem življenju za bolj važne kako pa ljubeznjiv klic Gospo* f'°v, da bi pristopili k njegovi mizi? Nezgoda 1 Ivan Strmšek, 25-ietni posestniški sin iz Podlehnika pri Ptu-Iju, je padel po stopnjicah tako | nesrečno, da so vsega poškodo-| vanega morali oddati v ptujsko bolnico. Domač izum Patentni urad v Berlinu na Nemškem je izdal urarju Ivanu Ravnikarju v Ljubljani patent! za varnostno napravo, ki onemogoča tatvino, odpeljavo ali zlorabo koles (bicyc-kle.) Novost prekaša vse dosedanje varnostne priprave te vrste in je zelo praktična. Na podlagi tega izyma se lahko izdelujejo tudi specijal-ne ključavnice za stavbe, pohištvo, blagajne itd. Na desni stoji bivši senator Luke Lea in na levi njegov sin. Oba sta zaprta v kaznilnici v Raleigh, N. C., obsojena vsled poloma neke banke v Asheville, N. C., pri čemer je bilp izgubljenih 17 mili jo,nov dolarjev. upajo na skorajšnjo zaposlitev,'Časopisih kako bodo nam far-dasi bo vse to trajalo morda le marjem vse izboljšali, pa je vse nekaj tednov. Je na papirju. Mi tukaj v Pueblo -o------| še prav nič ne opazimo, da bi Pastir kot kiparski umetnik bilo kaj boljše, pač pa je ravno V Splitu j,e bila nedavno nasprotno. — H koncu želim otvorjena razstava kiparja-sa- vsem čitateljem, da bi nas to leto mouka, katerega je odkril Dr. dovedlo do boljših časov kakor oblasti osumile, da so organizi-; Soče. Širi pa se govorica, da na-rali "upor", so polovili in jib'meravajo tudi od Sv. Lucije do spravili pred sodnike. Ker je sila velika, se ljudje ne Pomanjkanje Pri rudniku Lauš pri Banj.a-luki v Bosni je rudniški čuvaj neke noči streljal na brezposelnega delavca Musiča, ki je tam okoli pobiral raztresen premog. Musiča, kater ga je pomanjkanje prisililo k temu, so našli zjutraj na pol mrtvega, čuvaja pa zaprli. -o-- Kože so mu ukradli Franc Mihelič iz Šolnika je v bližnjem Kavranu kmetje organizirali pred pustom novo "zaroto" proti davkom. Sklenili so, da ne bodo plačali davka na klanje prešičev, zaklali so 22 ščeti-narjev in niso nič obvestili o tem oblasti, dasi je to predpisano. Vonj po gnjati in klobasah je pa le prodrl tudi oblastvom v nos in so radi tega poslali ka-rabinersko ekspedicijo proti Kav-rancem .Prišla je v vas četa ka-rabinerjev in par dni je bila vsa vas terorizirana. Popisali so vse kmete ter jih tožili sodišču. Postopanje oblastev je izzvalo še večje ogorčenje, ki se je začelo širiti še na sosednje vasi in je že izgledalo, da so bo radi kav-ranskih ščetinarjev pubunila vsa okolica. Puljskim oblastem se je najbrž zdelo, da bi to ne bilo preveč prijetno, pa so radi tega sporočile kavrancem, naj se pomirijo, ker da jih ne bo zadela noben« kazen; v najslabšem slučaju da bodo plačali samo davek, a da jim bodo najbrž še tega tako znižali, da se ne bodo mogli pritoževati. --o-- Razne nesreče V Bukovici, pri Gorici sta bila ranjena radi eksplozije dina-mitne patrone Emilij Pavšič, st^ar 10 let in Ivan Pire, star 7 let. Na Sv. Mihaelu je granata ubila Petra Cerniča, starega 20 let, iz Opatjega sela. Šel je pobirat staro železo pa je pri tem u-daril ob skrito granato, ki ga je razmesarila. V Grahovem se je ubila Ka-11 ari na Kos, stara 50 let. Ko je in več drugih kož, da jih tam nov lir. Zelo verjetno je, da ima!proda. Ko se je pa ustavil v ne- Kanala izpeljati cesto ob levem bregu Soče in da so stroški zato nesel v Ljubljano šest lisičjih dajo prestrašiti niti od groženj | cesto preračunani na 15 milijo in kazni. Iz Pule poročajo, da so' ta govorica resno podlago, kajti'ki gostilni, so" mu bilev.se kože italijanska država zelo skrbi za ukradene'. Kože so bile vredne to, da so vse važnejše ceste čim-!llad 3oao Din. bolj strateško izpeljane. —r—o Stari trg pri Ložu Do tal je zgorela »svinjska kuhinja Jerneja Dimica, obra-to vod je na Marofu. S>r,eča, da ni bilo hudega vetra in da je požar nastal podnevi, drugače bi bila nesreča neprimerno večja. ---o-— Gozd gori Kakor poročajo, je v Bosni na dosedaj neznan način velik i gozdni požar, in sicer v .tajniškem okraju, kjer je 2,400,000 kv. metrov gozda v plamenih. Škoda gre v milijone dinarjev, j Na čuden način se rešij Pri Š-ibeniku se je pred nedavnim na čuden način rešil smrti neki voznik. Zavozil je s konjem in vozom na progo, ko se je ravno bližal vlak. V zadnjem hipu j,e skočil z voza, potegnil konja za rep in posrečilo se mu je, da je konja tako obrnil, da je šel vlak mimo. -o- Metlika Novi most čez Kolpo dobro napreduje. Vse izgleda, da bo imel novi most res monumental-no obliko in bo liekaj posebnega za Metliko. Kolpa, ki je nekoliko narastla je nekaj časa ovirala dela. Voda je prišla od drugod, ker v okolici Metlike vlada suša in ljudstvo prosi dežja. Njive Glavan Vidovič, med planinskimi pastirji. Pastir umetnik je namreč izdeloval iz gline razne kipe z najprimitivnejšimi sredstvi. Njegova žena je pa te kipe prodajala po mestu. Kipe so ocenili razni umetniki in jim pripisujejo veliko umetnost. Zalostn.a stava V neki gostilni v Šenčurju pri Kranju se je zbrala večja družba fantov, ki so, ko so se napili vina, začeli staviti, kdo popije največ žganja. Stavo je dobil 22-letni posestnikov sin edinec Janez Mohar, po domače Jerebov. Alkohol je fanta tako zdelal, da so ga morali fantje odnesti sko-ro nezavestnega iz gostilne. Drugo jutro je bil mrtev. -o-- Otroci-vlcmilci Poročajo, da so neke noči vlomili 12 do 14 letni dečki v veliko skladišče filmov v Zagrebu. Mladi vlomilci so odprli vrata z|v Ely, Tower in Soudan! — Se-vitrihi .Pokradli so več filmov, J daj je čas, da imamo odprte oči nekatere so prodali nekemu sta- in gledamo v prihodnost, za rinarju, veliko so jih pa potrgali naše življenje in ob tanek, za in zažgali. ' naše nedorastle in nedolžne o- troke. Dne 18. junija imamo priložnost pokazati, če smo e-dini in složni, ali hočemo sami r.ebi dobro ali ne. Take priložnosti še nikoli nismo imeli, ka-pred desetimi leti naredili tolik« '.Hor 39 imamo ob letošnjih pri- so ti v katerih živimo. Mary Heglar. -o---- ZANIMIVE ŠTEVILKE Pomožni odbor za lajšanje svetovne bede v Bostonu objavlja poročilo, iz kateregi posnemamo samo par številk: Lani je umrlo od lakote na svetu 2.4 milijona ljudi. Zaradi bede je izvršilo samomor 1.2 milijona oseb. Da bi se obdržale visoke cene, pa so uničili: 2.5 milijona l;g shdkorja, 400.000 vagonov p5cnice, 144.000 vagonov riža, 2(57.000 vreč kave, 1.4 milijona kg mesa itd. Samo z uničenimi živili bi se dalo rešiti dve tretjini obupanih žrtev! VOLILCEM IN VOLILKAM Ely, Minn. Pozcr voJ.ilci in voliike slovenskega in hrvatskega naroda -o - IZ tov. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. stran« • veselja. Se vedno hranim vsa lepa darila ki ste mi jih poklonili, kot .drag spomin na vas. Prisrčna vam hvala. V avtomobilski nesreči se je močno pobil na glavo slovenski svetličar Joe Fabjan ki se nahaja v bolnici. Zdravje se mu polagoma vrača. — Radi hudega mamili volitvah, da si lahko izvolimo svojega slovenskega kandidata za County commissioner j.a, o,d katerega bomo lahko pričakovali, da bodo naši otroci dobivali vsaki dan nekoliko bornega kruha. — Na nas volilcih je ležeče, ali bomo v bodočnosti gledali v zmago ali Kako lahko bi bilo naše življenje srečnejše, čistejše, hladnejše, ko bi bili bolj pogosto navzoči pri evharistični gostiji pp brvi čez Koritnico se ji je dse cerkve! i spotaknilo in je padla v reko na *""" ------josjter kamen, ki ji je prebil lo- l banjo. V Biljah je zgorel senik kmetu Fr. 2,nideršiču. I V Gorici bodo spremenili ime I ulice Sv. Petra v Via Vittorio j Veneto. i -o——• IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Kljub te,mu, d.a je gasilo nad 1 ofum , • - , „ .iso sicer zorane, a ne posejane. 8000 ljudi, požara ne morejo ... , . , , 'Zemlja je suha in trda, toplo pa pogasiti. Roko mu je odrezalo 36letni hlapec Janez Feral-žin v Veliki Pirešici je pripravljal krmo za živino. Med delom na slamoreznici je bil tako ne- kakor poleti. -o- Kranjski dekan — 751etnik Kranjski dekan Franc Doli-nar, 44. župnik velike župnije .Cerklje na Gorenjskem je pred kratkim praznival v Cerkljah 75 P.1-eI. ga je1slu:morezni-[letnico rojstva in 30 letnico žuo- ,nikovanja v obširni cerkljanski ižupniji. Po letih župnikovanja I so v vrsti cerkljanskih župnikov Morfij je z&vžila j samo trije, ki presegajo njegova V Kranju je 211etna tiskar- ileta. niška delavka Jožica M. zavži-la večjo količino morfija. Nezavestno so pripeljali v bolnico. Ni znano, ali se je zgodila nesreča, ali se je hotela zastrupiti. ca zagrabila za roko in mu v zapestju odrezala -o- revmatizma se nahaja na bolni-' padec, katerega, mislim, d.i ški postelji že šest mesecev F.'malokdo želi. Zato, zbudimo Tekavc, tukajšnji farmar. Tudi j se sedaj v teh kritičnih časih, njegovo ženo Ano je revmatism, ua uv.b.oiM 1.& junija položili položil na bolniško posteljo. — j v grob slovensko politično po-Pred nekaj dnevi so nas pre-jlj,e. Ako se zgodi, da prop.ade-strašili klici na pomoč, da umira mo, bomo mi in naši otroci Mrs. Jager. Hitro poklicani | bridko obžalovali še mnoga pri-zdravnik jo je rešil hujšega trp-' hodn ja leta, a bo prepozno, ljena. Žena je namreč že precej Zato dne 18. junija vsi na vo-jv letih in ko je okopavala celi lisce in oddajno vse naše glasbili na njivi, kjer se je preveč .Sove vrlemu rojaku Josephu • pripogibala pri delu k tlom ji Verant, potem se nam ni bati, 'je kri udarila v možgane. Zdrav-'da bo tako kot je sedaj, ko kaj nik ji je pomagal in je sedaj iz-; potrebujemo, da. nas pošiljajo I ven nevarnosti. J od Kajfa do Pilata, tako da ! Tukajšnje farme prav lepo'v..0 obiščemo, drugi dan pa je kažejo. Le Hoover jeve prosperi-| ys(! kakor poprej, da zopet vo-itete še noče biti konca. Cene far-jgalc podpiramo. Seveda, sedaj. ,marski.m pridelkom so še -vedno , ge gre /a uradnftki stolček, pod ničlo. — Vedno berem po|flam ponujajo zlate gradove, Izgledi na boljše Kakor poročajo je dobila hrastniška steklarna spet večja naročila iz Orienta. Delavci, ki so bili že dolgo časa brez dela . 1 -m. Um udi imena tvrdk morajo biti italijanska Alnogi tržaški trgovci, ki so 0cl svojih očetov podedovali slo- v^n.ski priimek, so se vdali faši- ' lcnemu pritisku ter spremenili , e v italijansko obliko; mnogi • so se morali ukloniti, ko so •lih to uradno prekrstili s prefek- v Vltn dekretom. Trgovci pa so Nadalje rabili nepopačeno ime ,v°jih tvrdk, kar fašistom nika-. ni bilo po volji; tako so na "ner trgovca Uršiča spreme- Di-i "ili v Je bil Orsija, tvrdka, katere član . - je pa še nadalje poslovala ^ imenom '-'Ursich & Comp." g°vci so se izgovarjali, da so ^jih irrie °ve tvrdke znane pod starim n°m ter da bi trpeli škodo, če tudi tvrdko'prekrstiti. cati ' Pa 86 n'so PrePri-if.,,..111 ^er tako hudo skrbijo za '.lanstvo novih In odločitev je prišla; prišla je I iz Rima, torej z najvišjega me-J sta. Po pisanju tržaškega "Po-1, pola di Trieste" je razvidno, da Nove ceste ob Soči Soška dolina je vse do Gorice se je ministrstvo'za korporacije izdo ozka> PP nekod l)a se ZQŽi v obrnilo v tej prevažni zadevi na|tako tesno sotesko, zlasti od Ro-samega duceja, ki je končno raz- do Sv- Luciie» da 8V°iča8 sodil, da se morajo tudi tvrdke lni'so mo®li sPelj^i ceste P° njej- prekrstiti za to, da bo prišlo do izraza "italijanstvo osvobojenih pokrajin." -o- Upor proti davkom Tudi v ubožni Istri pritiskajo inala) deloma Današnja državna cesta, ki pelje iz Sv. Lucije v Gorico, je speljana v velikem ovinku do Roči-nja ter gre od tu dalje proti Gorici deloma ob desnem (do Ka-ob levem bregu Se obi r pokrajin, so ''ndi na ministrstvo za kor-°dločiio' Poracj. , naj bi končno veljavno davki neusmiljeno na ljudstvo,1 ki iz svoje zemlje itak komaj toliko iztisne, da životari. Sila kola lomi, pa se zato včasih zgodi, da se ljudje uprejo. Lani so prišle v svet vesti o velikih demonstracijah proti davčnemu pritisku, ki so se izvršile v osrednji Istri in v Koprščini. V vseh teh slučajih so karabinerji i.n miličniki navalili na lačno ljudstvo ter ga z nasiljem prisilili k molku; nekatere ljudi, ki so jih i 23 LET IZKUoNJE ' Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN i. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. imjMFmmrm Slovenci iz Chicage, Jolieta in drugih okoliških naselbin se vabijo na Veliki otvoritveni PIKNIK ki ga priredi Tony Kegl na svojem znanem KEGLOVEM VRTU V WILLOW SPRINGS, ILL. na Spominski dan, 30. maja 1934 1 i i s PROSTA VSTOPNINA IN BREZPLAČEN PRIGRIZEK ZA VSAKEGA UDELEŽENCA. Rojaki, ki ste nas obiskovali tokom zadnjega poletja, prjhitite zdaj, da se prvikrat letos skupno zabavamo v 'mladi pomladanski naravi. Zabave bo dovolj jjSjj za vsakogar. ' 1 Igra John Kochevarjev orkester. VSI PRISRČNO DOBRODOŠLI! lil PRODA SE po jako ugodni ceni in na jakp ugodnem prostoru Turistični hotel potem bo pa toliko vzrokov, da ni mogoče in ni mogoče pomagati. Pomnimo, da tujec bo pomagal najprej svojim, ne pa drugo,rodcem. —- lyaj bodo pa rekli naši skakali, to je tisti, ki so danes tukaj, jutri zopet drugje, k.K'.r jim pač bp.lj nese V Takim Slo venčen,i, ki a-gitirajo z 2