'lircdništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, *— Dopisi se ne vračajo. — Ši pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. -Naročnina za ozemlje SMS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v-Ljubljani. Aeisopls as« trgovino, Industrijo Irt obrt. Ljubijana. | ML Žs«itH!fla plačana i gotovini. IZHA JA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. MrV4’^.-«War«lt —I«———MM—————IWC——■—————■■■■■■—■—■■■■MMMHBIIg«——M LETO vin. Telefon $t. 552. LJUBLJANA, dne 2. junija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 63. Dr. M. Šnuderl: Se smejo zahtevati višje zakonite zamudne obresti (5% in 6%) tudi brez posebnega dogovora? Pod tem naslovom je objavil R. St. v Trgovskem listu št. 55 z dne 12. maja 1925 zanimivo razpravo o tem vprašanju. se je avstrijsko vrhovno so-disce postavilo na stališče, da je up-niku povrniti po zamudnemu dolžniku povzročeno škodo, ki presega zamudne obresti, ako je presojati pogodbeno razmerje, iz katerega ta dolg izvira, po trgovinskem pravu, — je češkoslovaškemu vrhovnemu sodišču vseeno, izvira li dolg iz trgovinskega ali občega civilnega prava. ^ Ni pa točno, da se držijo naša sodišča strogo zakonitih določb § 1833 o. d. z. in čl. 287 trg. zak., po katerem se sme zahtevati za trgovinske stvari le 6%, za splošno civilne stvari pa le 5% obresti. Mariborsko okrožno in okrajno sodišče je že pred letom dni in pol priznavalo tožbene zahtevke, v katerih so se med trgovci zahtevale obresti v presežku nad zakonitimi zamudnimi obrestmi (6%) iz naslova odškodnine, ako je tožitelj dokazal, da posluje z bančnim kreditom, ki ga mora plačevati s toliko višjimi obrestmi iz objektivne zamude dolžnika. Stol sedmorice odd. B v Zagrebu, torej naše najvišje sedišče, pa se je v sklepu z dne 9. marca 1925, Ut. 31/25 (C I 942/24-o okrajnega so-v Mariboru) postavilo na isto stališče kakor na istem materijelnem in formelnem pravu poslujoči sodišči v Brnu in na Dunaju. Tožnik je dobavil tožencu dne 13. •narca 1924 v izvrševanju svoje trgovinske obrti po naročilu različnega irgovskega blaga za Din 37.000; kupnina je zapadla dne 27. marca 1924; višina zamudnih obresti ni bila dogovorjena. Ker pa je toženec plačal kupnino šele 27. septembra 1924 s 6% obrestmi vred, je tožitelj s tožbo zahteval plačilo zneska Din 2590, to je 14% °bresti od zneska Din 37.000 za čas ^d 27. marca do 27. septembra 1924, češ, da bi bil lahko denar vložil v banki, kjer ima kredit, in ne bi bil toženec račun ob zapadlosti plačal, kajti kiedit ga stane 20%. Toženec je vse to priznal, samo trdil je, da po zakonu tožnik ne more več zahtevati kakor 6% in navajal, da je bil v zamudi zato, ker tudi nje-®u niso dolžniki plačali njegovih terjatev. Okrajno sodišče v Mariboru je tožbi ugodilo iz sledečih razlogov: Sicer res pravi § 1333 o. d. z., da se Plača škoda vsled zamude v plačilu na s^Hitiud obrestmi. Toda z ozirom Ste| 81. 283“™ ,7fitZa!V.pi'iho*a -v P<^ stoja tistemu, ki t^a Sevati rfl dolžnik v lahki krivdi, v težki ali v zlobnem namenu zamudil plačilo. Ker Pa toženec ni svoje pogodbene obveze Pravočasno izpolnil, je kriv, ker je ’ahko vedel že pri naročilu, če bo mo-fel kupnino do določenega časa plahti ali ne. Zato je nepotrebno ugo-°viti, če tožencu res niso plačali nje-e°vi dolžniki. Toda na priziv toženca je prizivno sodišče v Mariboru to sodbo razvelja-^o in vsled pomanjkljivosti postopanja vrnilo v dopolnitev prvemu sodišču, češ, da je ugotoviti, ali res niso mzenčevi dolžniki plačali svojih dolgov tožencu. V ostalem pa se pridružuje prizivno sodišče naziranju okrajnega sodišča. Toženec je v prizivu trdil, da pride v poštev edinole čl. 287 trg. zak., ki določa za trgovsko opravilo 6% zamudne obresti. Prizivno sodišče pa smatra, da čl. -287 trg. zak. določa v splošnem visokost zakonitih obresti pri trgovskih opravilih. Ne pravi pa ta člen, da bi se smelo zahtevati v slučaju zamude dolžnika v plačilu zgolj Q% zamudne obresti in da bi bila izključena uveljava škode, ki je poleg tega zadela upnika vsled dolžnikove plačilne zamude. Če bi hotel zakonodajalec izraziti pri denarnih terjatvah 6% zamudnae obresti kot popoln nadomestek za tako škodo, bi to izrazil na točen način. Določbo § 1333. o. d. z. pa derogira čl. 283 trg. zak., ki vsebuje za trgoVske posle glede odškodnine posebno določilo, namreč, da se more zahtevati pri trgovinskih opravilih povrnitev resnične škode in od-išlega dobička. Prizivno sodišče postavlja tedaj načelo, da mora zahtevati upnik pri denarnih terjatvah 6% zamudne obresti, ne oziraje se na to, je-li utrpel kako škodo ali ne, zadene li dolžnika na zamudi krivda ali ne; ako pa presega škoda postavne zamudne obresti, mu pristoja pravica, da uveljvlaja nadaljno škodo proti dolžniku, če je ta zamudo zakrivil. Ta škoda .more seveda obstojati tudi / presežku nad zakonitimi zamudnimi obrestmi, ako je moral upnik radi dolžnikovega zakrivljenja zamude medtem plačevati na kakem drugem mestu višje zamudne obresti. Najvišje sodišče, Stol sedmorice v Zagrebu, odd. B., je sklep prizivnega sodišča razveljavilo in naročilo prizivnemu sodišču, da v stvari razsodi. Pridružuje se naziranju prizivnega sodišča, da čl. 287. trg. zakonika določa zgolj višino zakonitih in zlasti zamudnih obresti, ne rešuje pa vprašanje zastran morebitne nadaljne škode. To vprašanje je rešiti po predpisih o odškodnini v zvezi s čl. 283. trg. zakonika. Ko je po načelu § 1331. o. d. z. v primera zlega namena ali očitne brezbrižnosti povrniti ne le nastalo škodo, nego tudi odišli dobiček, ni domnevati, da je baš pri povračilu škode, nastale vsled zamude v plačilu, hotel zakon ustvariti izjemo v izmeri škode in to škodo brez ozira na dejanske razmere posmezanega primera vset-skozi omejiti na znesek zakonitih zamudnih obresti. Slednje razodevajo marveč zgolj redno in domnevano škodo, ki zanjo ni treba šele dokaza. Nikakor pa zakon ne izključuje z določitvijo zakonitih zamudnih obresti uveljavo morebitne nadaljne škode, čim so za ta zahtevek podane pred-postave. Čl. 283. trg. zak. določa, da oni, ki je upravičen zahtevati odškodnino, lahko zahteva povračilo dejanske škode in izgubljenega dobička. Lahko tedaj zahteva odškodnino v polni me-ri’ a Potemtakem v primeru plačilne ne ^a ^ mu bilo treba do-Y na strani mudnega dolžnika °uče ali cel» dl namen in očitno brezbrižnost. Tega naziranja je tudi prizivna stopnja. Okolnost, da toženec zato ni plačal, ker mu tudi dolžniki niso plačali ter- jatve, ni sposobna oprostiti toženca krivde. Kakor se ne more nikdo z ne-I dostajanjem denarja iznebiti svoje plačilne obveznosti, tako ta razlog ne j drži za opravičenje zamude. Zato ni bilo vzroka, prvo sodbo razveljaviti, ker postopanje I. sodnika ni bilo pomanjkljivo. Vsled naročila najvišjega sodišča je . nato izdalo okrožno kot prizivno sodišče V Mariboru, po zakonu vezano na naziranje najvišjega sodišča, sodbo, ki vsebuje že prej navedeno naziranje prizivnega in revizijskega so-, dišča. Potemtakem se lahko torej tudi pri nas zahtevajo pri trgovskih opravilih višje nego zakonite zamudne obresti brez posebnega dogovora. V toliko sem dopolnil uvodoma navedeni članek v «Trgovskem listo od 12. maja 1925, št. 55. Državna obrtna banka. Pretekli petek, to je 29. maja 1925, je 107 članov poslanskega kluba Narodne radikalne stranke vložilo Narodni skupščini predlog zakona o državni obrtni banki, za katerega so zahtevali nujno obravnavanje. Zakonski osnutek ima samo štiri člene, ki se glase: Čl. 1. Pooblašča se kraljevska vlada, da osnuje pooblaščeno državno obrtno banko, ki naj ima nalogo, da daje obrtnikom čim povoljnejša posojila in pospešuje ustanavljanje drugih naprav s podobnim namenom. Začetna glavnica naj znaša 40 milijonov dinarjev, od katerih prispeva država 40%. Ta kapital naj se plača najpozneje do konca leta 1927., vsled česar naj minister za finance proračuni v državnem proračunu potrebne vsote, v kolikor bi v ta namen ne zadostoval donos državne razredne loterije, ki se stavlja na razpolago ministru za trgovino in industrijo v svr-ho pospeševanja obrti. Ostanek glavnice naj plačajo zasebniki. Način plačevanja te glavnice naj se določi z družabnimi pravili. Čl. 2. Banka naj se imenuje: »Po- oblaščena državna obrtna banka« v Beogradu. Delokrog poslovanja banke se določi s pravili. Banka se oprošča plačevanja vseh državnih in občinskih taks in vseh državnih in avtonomnih pribitkov in doklad. Država se odreka pravici na dividendo, ki bo odpadala na del kapitala, katerega je ona plačala. Čl. 3. Kraljevska vlada vrši nadzorstvo celokupnega bančnega poslovanja potom ministra trgovine in industrije. V ta namen se postavi s kraljevim. ukazom na predlog ministra trgovine in industrije stalen komisar, kateri bo neposredno vršil nadzorstvo in prisostvoval vsem sejam upravnega odbora in zbora delničarjev. Plača komisarja, katero določi minister trgovine, gre na breme banke. Kadar komisar vzpozna, da je kak ukrep upravnega odbora ali zbora delničarjev nasproten družbenim pravilom ali zakonom v državi, ima pravico zadržati izvršitev ter je dolžan o tem takoj obvestiti ministra trgovine in industrije, kateri mora odločati tekom 5 dni. Ministrova odločitev je izvršna. Reorganizacija urada za pospeševanje obrti. (Referat tajnika g. dr. Ivana Plessa na plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice dne 6. maja 1925.) (Konec.) Vprašanje obrtniškega kredita je postalo zlasti v zadnjem času ob ostri krizi zelo pereče in neobhodno potrebno je, da bi se zavod sistematično in intenzivno bavil z organizacijo obrtniškega kredita v najširšem pomenu besede. Tudi bi moral zavod posvečati največjo pozornost javnim dobavam. Ta vrsta obrtniškega pospeševanja bi mogla pri današnjih razmerah roditi največje uspehe. Z ene strani bi moral urad s primernimi akcijami skrbeti za to, da bi se potom zakonskih uredb zajamčilo obrtništvu pri vseh javnih dobavah prednost pred inozemskimi dobavitelji, z druge strani bi bila naloga urada, da bi redno opozarjal obrtništvo na primeren način, eventuelno potom posebnega lista ali pismeno potom zadrug na razne dobave, jim pomagal pri predložitvi ofert in pri polaganju računov. Dosedanji tečaji, ki jih vzdržuje urad bi se morali poglobiti, a poleg že obstoječih tečajev bi se morali ustanoviti še drugi novi. Zlasti bi bil potreben — naj bo to le primeroma navedeno — tečaj za mizarske mojstre, v katerem naj bi se poučevala deskreptivna geometrija in stereome-trija, risanje navadnih in kompliciranih lesnih zvez. V tem tečaju naj bi se izdelovale skice iz pohištvenega iri stavbnega mizarstva, poučevalo bi se naj udeležence o kalkulacijah, o knjigovodstvu, o določilih obrtnega zako- na itd. Posebni tečaji bi se morali vr- šiti za luženje lesa in za finalna dela v mizarskem obrtu. Ravno tako bi se morali vršiti tečaji za kolarje, tesarje, pletarje, mlinarje, specijelni tečaji za soboslikarje, v katerem naj bi se poučevalo poleg risanja, zlasti o barvnih sestavinah, o vrstah, lastnostih raznih barv in še druge tečaje za razne pri nas zastopane stroke. Ti tečaji, naj bi se vršili po vseh večjih obrtniških centrih. Poleg strokovne izobrazbe za vsaki obrt naj bi se reflektante vseh tečajev temeljito uvedlo v vse one ko-mercijelne posle, ki so zvezani s samostojnim izvrševanjem obrta, kajti nezadostno znanje in praksa v kal-kuliranju, pri preračunavanju produkcijskih stroškov, pri določitvi dobička in prodajne cene, je eden izmed glavnih vzrokov, ki povzročata med malimi obrtniki dokaj nezdrave konkurence. Tudi bi se morali pri Uradu za pospeševanje obrti s časom ustanoviti vzorni obrati, kjer bi se naj izdelovali predmeti po najmodernejših tehničnih izkustvih in s prvovrstnimi strojnimi pripomočki. Tukaj naj se obrtniki upoznajo z moderno urejenim obratom, s strojnim delom in ra-cijonelnim gospodarstvom s sirovina-mi. V teh obratih bi se tudi vzgajale med mojstri ali učitelji pripravne osebe za strokovne učitelje, za različne obrtne stroke, ki bi potem z rezultati in izkušnjami, ki so jih pridobili v vzornih obratih, seznanili v mojstrskih tečajih vse obrtništvo po deželi. Pri zavodu bi morala biti tudi permanentna razstava motorjev, manjših strojev in modernih delavnih pripomočkov, ki bi nudila interesentom priložnost, da se ž njimi upoznajo. Pri uradu za pospeševanje obrti naj Stran 2. TRGOVSKI LIST, 2. junija 1925. ■»mcrai WMBMWiaaa nrrt*i*^&sewuiia*sacm bi se ustanovile permanentne in ambulantne razstave mojstrskih in vajenskih del. Tu naj bi se razstavili vsi izdelki, ki so bili na pokrajinskih ali lokalnih mojstrskih in vajenskih razstavah najboljše ocenjeni. Želeti bi bilo tudi, da bi imel urad primeren fond na razpolago, da bi se moglo poslati tako mojstre, kakor tudi strokovne učitelje v inozemstvo, da si tam ogledajo modeme obrtniške naprave in da bi tam obiskovali strokovne tečaje in se tako usposobili za uspešnejše delovanje med domačim obrtništvom. Da se dosedanje delovanje urada za pospeševanje obrti sistematično nadaljuje, poglobi in razvije, in da se ga razširi na nova polja, je neobhod-no potrebno, da v gorinavedeni proračun postavimo še vsoto za podpore in praktično obrtne-naučne svrhe v iznosu 40.000 Din, tako da bi znašala celokupna vsota, ki bi bila potrebna za personalne in materijelne izdatke povprečno dobro fundiranega urada, okroglo 400.000 Din. Potrebe našega obrtništva, pa tudi gospodarsko in nacijonalno politični momenti govorijo za to, da se mora našemu obrtništvu vsestransko pomagati, da se strokovno in komercijelno usposobi za boj proti inozemski konkurenci in da se tako osvobodi domača obrtniška produkcija od vsakega inozemskega vpliva. Za izvedbo takega programa pa ni pričakovati potrebne gmotne podpore s strani države. Sicer se je v zmislu zakona z dne 19. aprila 1922 o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva ustanovila v Beogradu avtonomna državna uprava, katere namen je pospeševanje domače industrije in obrtništva in ki bo imela tudi oblastne zavode v glavnih krajih in v industrijskih središčih, ki se, sčasoma po potrebi ustanove in organizirajo in ki bodo v administrativnem oziru podrejeni državnemu zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu, vendar ni pričakovati, da bi nam mogla ta institucija pomagati v doglednem času. Tu je potrebna nujna in hitra pomoč. Tudi je dvomljivo, da bi mogel urad kot državna birokratič-na ustanova urediti svoje posle na komercijelni bazi, kakor to zahteva značaj, ki ga imajo posli tega urada. Delovanje urada se mora najtesnejše prilagoditi potrebam naše obrtno-sti, njega vodstvo mora stati v najožjih stikih z našim gospodarskim življenjem, v uradu morajo delovati ljudje, ki so gospodarsko najbolje podkovani. Zato bi bilo v interesu urada samega in v največjem interesu uspešnega pospeševanja obrtnosti, da se urad nasloni na trgovsko in obrtniško zbornico. Upravo naj bi vodil poseben kuratorij, ki bi bil izvoljen iz obrtniških vrst in ki bi tudi dajal smeri za sodelovanje tega urada. Jasno je, da bi zbornica sama ne mogla vzdrževati takega urada iz svojih že itak pičlo odmerjenih sredstev in da bi morala tu reflektirati za pokritje velikega dela vzdrževalnih J stroškov tudi na druge lokalne čini-telje, na mestne občine in oblasti. Predvsem bi pa morala država zajamčiti zbornici vsaj ono vsoto, ki jo daje 1 že danes uradu in ki jo bo dajala tudi v bodoče drugim obrtno-pospeševal-nim ustanovam. Pri sedanji situaciji je upati, da bo našlo stremljenje po reorganizaciji tega urada razumevanje tudi pri vseh ; merodajnih političnih faktorjih. Odsek, izbran v seji združenih odsekov, dne 18. decembra, je po debati na seji dne 5. maja sklenil, da stavi na podlagi referata plenumu zbornice ! naslednji predlog: Trgovska in obrtniška zbornica blagovoli skleniti, da se odsek pooblasti, da podvzame pri ministrstvu trgovine in industrije vse poirebne korake za naslonitev urada za pospeševanje obrti na trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, da ministrstvo za-sigura vsaj za pet let zbornici subvencijo v najmanj isti izmeri, kakor jo uživa urad že sedaj, odnosno, ki bo v bodoče določena za obrtno pospeševalne akcije v drugih pokrajinah. Predlog je bil na plenarni seji dne 6. maja tek. leta soglasno sprejet. Ob nepoškodovanem omotu je tudi primanjkljaj na teži šteti za vnanje nezaznaven nedostatek (§ 97., t. 4. žel. obr. pravilnika). Železnica je dostavila tožitelju po svojem špedicijskem uradu pošiljko manufak turnega blaga v njegovo trgovino. Ker ni tožitelj tega dne imel časa, da bi pošiljatev pregledal, je to storil drugi dan takoj zjutraj in dognal ob fakturi, da manjkajo iz omota trije kosi blaga. Pri tehtanju se je ugotovilo, da je primanjkljaja na teži 16 kg. Vse to se je ugotovilo uradoma tudi po železničnem odposlancu, katero ugotovitev je bil tožnik takoj zahteval, ko je bil opazil primanjkljaj. Tožitelj je bil prevzel blago od voznika tožene železnice le radi tega, ker na bali ni bilo videti nobene poškodbe in se na zunaj primanjkljaj ni dal ugotoviti. — Tožitelj zahteva od železnice odškodnino po navadni trgovski vrednosti na kraju in ob času dopošiljatve. Dognalo se je, da so bili na bali, iz katere je izginil del blaga, le okovi nekaj zrahljani, šivi pa so bili popolnoma v redu in se bali od zunaj prav nič ni poznalo, da je bila oropana- Železnica se je uprla odškodninskemu zahtevku, češ da gre za primanjkljaj na teži, ki se je ugotovil še le po prevzemu pošiljke s tožnikove strani, ko je bila voznina že plačana. Torej je po 1. odstavku § 97. železniškega obratnega pravilnika ugasnil vsak zahtevek '/oper železnico, ker ne gre za primanjkljaj po štev. 4., odstavka 2. istega paragrafa. To določilo ne velja za izgubo na teži, ki se da takoj dognati, marveč le za spremembo notranje kakovosti pošiljatve. Pravdno sodišče je ugodilo tožbe-nemu zahtevku. — Ugotovilo je, da se nedostatek od vnanje strani ni mogel zapaziti. Ob nepoškodovanem omotu je pa tudi primanjkljaj na teži smatrati za nedostatek po § 97, t. 4. žel. obr. prav. in torej tožiteljev odškodninski zahtevek ni bil izključen s prevzemom blaga po § 97., 1. odst. žel. obr. prav. Prizivno sodišče je sodbo potrdilo. Pridružilo se je pravnemu nazoru izpodbijane sodbe, da je bil ob ugotovljeni kakovosti doposlane bale primanjkljaj na teži zunanje nevidna hiba. Kajti v prizivu se ne izpodbija prvosodna ugotovitev, da je bila bala v redu zamotana, da so bili zlasti ši- vi popolnoma v redu in da zunanje na njej ni bilo videti, da bi bila oropana. Ko toženka trdi, da so zunanje nevidne hibe po zmislu § 97., t. 4. žel. obr. prav. samo kakovostne kvarne izpreinembe na blagu v notranjščini omota in da semkaj ne spadajo po tehtanju ugotovljeni primanjkljaji na teži, ji ni pritrditi. Zunanje neopaz-ljive so marveč tudi hibe na teži blaga, če je omot nepoškodovan. Kajti železniški obratni pravilnik zahteva od naslovnika le, da pošiljatev pred prevzemom zunanje preizkusi in pregleda, ne nalaga pa mu dolžnosti, da pošiljko pretehta, če zunanji pregled in preizkus izkažeta blago za nepoškodovano. To zlasti tudi sledi, če se primerjajo sedaj veljavne določbe § 97., t. 4. žel. obr. pravilnika z določbo § 90., t. 4. prej veljavnega žel. obr. pravilnika z dne 10. decembra 1892., drž. 207. Ta slednja določba je izvzemala odškodninske zahtevke Ta-di zunanje nezaznavnih hib iz preklu-zije pod istimi uveti kakor § 97., t. 4. sedanjega žel. obr. pravilnika, toda le z daljnjim pogojem, da ugotovitev stanja pošiljke na namembni postaji ni bila možna in da se železnica ni izrekla, da je pripravljena to ugotovitev tam sprovesti. Ta omejitev je torej v Sedanjem pravilniku odpadla. Za nje obstoja bi bilo toženkino stališče utemeljeno; ker pa ta omejitev ne velja več, tudi toženkin nazor nima zakonite podlage. Tudi revizijsko sodišče ni pritrdilo toženkinemu nazoru, da je primanjkljaj na teži šteti za hibo, ki jo je spo- znati že na zunaj in da je s tem, da je tožitelj blago sprejel in plačal terjatve glede blaga (§ 97., odst. 1. žel.'obr. pravilnika), ugasnila vsaka zahteva proti železnici iz prevozne pogodbe. To pravno naziranje tožene stranke ne ustreza zmislu in namenu citiranega § 97., št. 4. žel. obr. pravilnika. Res, da je bilo tožitelju slobodno, da je mogel dati pretehtati blago ob sprejemu (§ 77., odst. 1. žel. obr. pravilnika). Ako tega ni storil, pa ni še izgubil, cb drugih za to danih pogojih, pravice do odškodnine. Sprejel je bil blago brez prigovora, ker ni opazil na zavitem blagu nobene hibe. Nedostatek na teži bi bil mogel ugotoviti le s tehtanjem, torej z uporabo pripomočkov, in ne naravnost in neposredno takoj ob zunanjem ogledu. Na zunaj zaznavne napake pa morejo biti le take, ki jih je takoj ob pregledu zapaziti, ne da bi z blagom v to svrho bile potrebne še kakšne manipulacije. Še le ako vidne hibe obrnejo pozornost odjemnika na morebitne nedostatke, se more govoriti o hibah, zaznavnih na zunaj, in samo, ako bi odjemnik navzlic takim nedoslatkom opustil natančneje preiskati, eventu-elno pretehtati blago in bi ga sprejel, kakršno mu je bilo oddano, bi se moglo govoriti, da ni postopal kakor vesten gospodar in trgovec, oziroma, da je odstopil od eventualne zahteve do odškodnine, radi česar bi odpadla obveza železnice po § 97., 1. odst. žel. obr. pravilnika. R. St. ^sasaa>naegj9«y >3u dc!sa< czzzzL— ,_3 ^tini&nZSHU! 'RACE MMK t ^ Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za politični okraj Kranj vabi k G. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v torek, dne 9. junija 1925 ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma v Kranju z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva; 2. odobritev računskega zaključka za leto 1924 in proračuna za leto 1925; 3. določitev sprejetnnine in vajenskih pristojbin; 4. določitev doklade za 1. 1925; 5. sprememba pravil; 6. volitev: a) 3 članov načelstva in 2 namestnikov, b) 6 članov'in 3 namestnikov v razsod-niški odbor, c) 10 delegatov za občni zbor Zveze; 7. predlogi; 8. slučajnosti. — Ako bi ne bilo občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — V Kranju, dne 25. maja 1925. — Načelnik. LISTEK. Dr. Metod Dolenc: 0 denarnih krizah v preteklih in dsnašnjih časih. (Nadaljevanje.) IV ZAKONODAJA V NEMČIJI PO SVETOVNI VOJNI. Ker smo ravnokar govorili o splošni valorizaciji, ki jo zahtevajo mnogi gospodarski krogi iz upniških vrst, bodi še pokazano, kako so se v Nemčiji lotili problema glede zvišanja vrednosti terjatev, ki so vsled raz-vredbe marke utrpele veliko škodo. Mirne duše lahko rečemo, da je bila denarna kriza po vojni baš v Nemčiji najhujša, da pa so se baš tamkajšnji državljani izkazali za največje orga-nizatorične talente. Oni so ubrali — na eni strani — zakonodajno pot, da od-pomorejo najbolj kričečim krivicam, ki jih je rodila valutna katastrofa; na drugi strani pa so tudi v pravosodju samem na podlagi svojih starih zakonov priskočili oškodovanim krogom na pomoč. Naj predvsem pokažem čisto na kratko, kaj so storili na polju zakonodaje. Dočim je ostalo v Franciji staro pravilo, da je papirnati frank jed-nak zlatemu; v Rusiji zlat rubel jed-nak sovjetskemu; dočim sta angleški in avstrijski najvišji sodni dvor izdajala svoje sodbe v istem smislu; dočim v Italiji in na Holandskem ni bilo govora o zvišanju vrednosti terjatev vsled razvredbe denarja; je Nemčija že od leta 1922 dalje vsestranski razpravljala o vprašanju, kako bi se dalo zakonitim potom krivično stališče, da je papirnata marka enaka zlati, — opustiti. Da pokažemo gospodarski položaj Nemčije, naj čisto na kratko omenimo najvažnejše povojne podatke: Nemčija je imela že 1. 1920 za 73 milijonov mark papirnatega denarja v obtoku, a vrednost papirne marke je pala na lU„ svoje predvojne, zlate kupne moči, sorazmerno pa so se seveda dvigale cene. Ali to je bil šele pričetek poplave s papirnatim denarjem! Sledile so nove emisije in meseca novembra 1923 je bilo za IV2 kvadriljona papirnatih mark v obtoku. En dolar, za katerega se je plačalo pred svetovno vojno okoli 4 marke, je bil koncem oktobra 1923 kotiran na 7 milijard mark, indeksna številka življenske draginje pa se je dvignila na IV2 milijardo, to znači: za 15 milijonov krat. Potreba po ureditvi valute je postala živi jensko vprašanje za Nemčijo. Izvršila se je valorizacija valute s tem, da se je valuta stabilizirala in uvedla namesto stare razveljavljene valute nova papirnata, toda draga. Oktobra meseca 1. 1923 je Nemčija uvedla rentno marko, 1. 1924 pa zlato marko, ki ima vsled omejene emisije paritetno vrednost. Vzporedno s temi stremljenji glede valute so šle izpremembe glede gospodarske zakonodaje. Z zakonom z dne 23. junija 1923 so bile ustvarjene hipoteke neizpremenljive vrednosti (wertbestandige Hypotheken). Vsota, za katere plačilo naj jamči zastavljeno zemljišče, se določa po gotovi množini čistega zlata ali pa žita, kajti tu je vrednost določljiva uradoma. Taka hipoteka je bila v pravnem smislu po svojem bistvu priznana za enakovredno vsaki drugi hipoteki navadne vrste. Dne 14. februarja 1924 pa je izdala vlada na podlagi nekega pooblastilnega zakona, en sam dan, preden je izgubil svojo moč (t. j. 15. februarja 1924), takozvano tretjo davčno prisilno naredbo. S to naredbo je bil napravljen odločilni korak glede valorizacije terjatev, vendar so bila njena določila • utesnjena le na — imovinske' nalož-| be (Anlagen), osobito na hipoteke, zemljiške in rentne dolgove, realna j bremena, hipotekarno zavarovane terjatve, zastavna pisma, rentna pisma, zadolžnice, dobroimetja pri hranilnicah, zahteve iz zavarovalnih pogodb 1 za življenje, — in to le v toliko, v kolikor so te terjatve vsled propasti valute prišle tako zelo ob pravo vrednost, da je njihova vrednost zdrknila izpod 15% prejšnje vrednosti. Načeloma je zvišanje vrednosti dopustno le do 15% prejšnje vrednosti. Toda dolžnik sme zahtevati znižanje te postavke, če bi bilo to potrebno z ozirom na njegov gospodarski položaj, da se prepreči huda neprimernost in krivica. Dotični predlog se je moral staviti do 31. decembra 1924 pri posebnem oblastvu. Tistih 15% prejšnje vrednosti pa je bilo izračunati različno po času, kdaj so bile imovinske naložbe pridobljene. Pri pridobitvah pred 1. januarjem 1918 se je vzela za podlago izračunana iftmi-nalna vrednost v zlatu. Pri pravicah, ki so bile po 1. jan. 1918 pridobljene, je bil za izračunanje merodajen dan pridobitve, a za vrednost naj se preračuni s primerjanjem kurza dolarjev. Pri zadolžnicah, ki so bile izdane po 1. jan. 1918, je bil merodajen dan izdaje; tudi tu se izračuna zmanjšanje vrednosti po kurzu dolarjev tistega dne. Izplačilo vrednosti zvišanih (t. j. valoriziranih) terjatev pa se ne sme zahtevati pred 1. januarjem 1982. V toku tega »zakonitega moratorija« za zahtevke v prvem letu 1924 sploh ni obresti; v letu 1925 znaša obrestna mera 2%, vi. 1926 3%, vi. 1927 4%, v nadaljnjih 4 letih (1928—1931) pa po 5%. (Dalje sledi.) Trgovina. Češkoslovaška trgovinska politika. Trgovinski odnošaji med Češkoslovaško in Švico so doslej še urejeni na bazi stare trgovinske konvencije, sklenjene med Švico in bivšo Avstro-Ogrsko; dela se na tem, , obratovale so pa s 58.410 konjskimi sila-5 mi. Izvozila so ta podjetja v inozemstvo ! 749.453 m3, 50.817 komadov, 7.268 vaji gonov in 374.110 kvintalov svojih proiz-) vodov, v vrednosti 491,034.533 Din. Vsa | podjetja so uživala pri Narodni banki ’ samo 26,833.000 dinarjev kredita! — V na tem, da se jih uredi z novo trgovin- j ]eta 1Q24 -e bUo pri trg0Vskih so-sko pogodbo. Švica namerava povišati j Hrvatske in Slavonije protokoli svojo carinsko tarifo; v krogih interesi- | ranih ^ ljeUj indu8trijskega značaja rančev se vprašuje, ali ne bi bilo bolje, w - , -. 1.1 . . - j in to 10 lesne, 9 železne in metalne, 4 ako b se za sedaj opustilo pogajanja za • mične 2 kožarske in čev- cannsko pogodbo in bi se ostalo raje pri j S^^bene in 5 raznih drugih v veljavi v obeh j £^^41 podjetij se je osnovalo Bajanj kiTe bodo v e ®0Vinv j ^ j 20 na delniški osnovi, z glavnico v -tajanj, ki se oodo v kratkem začela med i , KnnnfV1 p:,, WmMtS,-°Jaa¥° i"1 Ju80slaviju’ zahtevaj0 1 “petrolejska industrija v Baku lastniki češkoslovaških tekstilnih tovarn ' ureditev 1Z- jugoslovanske uvozne tarife, j Zlasti poudarjajo, da carinijo jugoslo- j vanske carinarnice kot volnene tkanine tkanine iz bombaža, katere vsebujejo malenkostno množino volne. Ratifikacija . češkoslovaško-italijanske trgovinske po- ' godbe, sklenjene v letu 1924., bo olaj- { sala ureditev tega vprašanja, kajti v tej > je izrecno določeno, da je bombažne tka- i nine, ki vsebujejo do 5% volne,, smatrati • za tkanine iz bombaža. Izvoz sadja in zelenjave iz Vojvodino. Na intervencijo trgovsko-obrtne zborni- j ce je ministrstvo saobračaja dovolilo, da j se priključi brzovlakom nekoliko tovor- j nih voz za izvoz sadja in zelenjave v inozemstvo. Blago se izvaža v Budim- ; pesto, na Dunaj, v Gradec in Berlin, kamor se je doslej uvažali z zadovoljivim uspehom. Nemško-španska trgovinska pogodba ’ ratificirana. Dne 27. maja je bila v nemškem državnem zboru po dolgi debati in po tretjem branju sprejeta trgovinska pogodba s Špansko. s Ustavljeno poravnalno postopanje, i Potrditev poravnave dolžnika Franca i Glažerja, posestnika in trgovca z živino < in konji v Dragoviču, je odklonjena in poravnalno postopanje ustavljeno. — Potrdila se je pa poravnava, ki jo je sklenil zadolžnec Alojzij Rabec, pekovski mojstr v Strnišču, z upniki za 35 % njih terjatev, plačljivih v petih enakih obrokih. — Istotako se je potrdila poravnava, ki jo je sklenil Vekoslav Po-stržin, trgovec v Stari vasi pri Vidmu, z upniki za 52 % njih zahtevkov na glavnici, plačljivih v dveh obrokih. Avstrijska zunanja trgovina po deželah uvoza in izvoza. V letu 1924. je par-»ticipirala na avstrijskem uvozu Češkoslovaška s 22.6 % in je tako zavzemala prvo mesto. Za njo je participirala na avstrijskem uvozu največ Nemčija s 15%, nato Madžarska s 11.7%, Poljska s 7.5% in talija s 7.2%. Zedinjene severoameriške -države so participirale na avstrijskem uvozu s 5.6%, Jugoslavija s 4.4%, An-?bja s 2.8%, Rumunska s 2.5%, Franci-• I® s 2.3% in Bolgarija s 2.2%. Nasled->,vene države uvažajo tedaj v Avstrijo _s or° 50% celokupnega avstrijskega Uvoza. Glede Jugoslavije vidimo, da za-yz®ma pri avstrijskem uvozu komaj . nio mesto. Soudeležba na avstrijskem «vo2lJ ZIiaga; Nem£ija Češkoslo- vaška 11%, Jugoslavija 10.4%, Italija 0.2%, Poljska 9.9%, Madžarska 8.8%, V prvem tečaju zadnjega poslovnega leta (od oktobra 1914 do marca 1915) se je produciralo v Baku 131,137.000 pudov nafte, od katerih se je dobilo 12.6% od izvirkov in 87.4% se je izvleklo iz jam. Ruska bombažna industrija. Produkcija državne bombažne industrij,e je izdala v prvem semestu poslovne dobe 1924-1925 celokupno 4.4 milijonov pudov preje in 1.200 milijonov pudov tkanin. Predelalo se je v celem 4.9 milijonov pudov bombaža. Za drugi semester se predvideva porast produkcije za 17%. Mlinska industrija na Madžarskem. Že delj časa se vodijo med budiinpeštan-skimi velemlini pogajanja za ustanovitev kartela. Ta pogajanja, ki niso še dovedla do končne pogodbe, so vendar rodila nekatere pozitivne rezultate. Kalkulacija cen za moko se izvrši že na eni sami podlagi. Tudi s prodajalci postopajo mlini solidarno ter obveščajo eni druge vzajemno o prodanih količinah moke. Pogodba, slična kartelu, bo izdelana tudi za predstoječi nakup žita. Obrt Krediti za male obrtnike. Ker nam prihaja v uredništvo mnogo vprašanj glede obrtniških kreditov, objavljamo v naslednjem ponovno glavna določila za pridobitev posojil iz kontingenta, določenega za maloobrtniška posojila. Pogoji za podelitev teh posojil so: 1. Obrtnik, ki želi posojila pri Narodni banki, mora imeti vpisano svojo firmo pri zbornici in more samostojno izvrševati obrt najmanj tri leta. 2. Prosilec se ima obrniti s pismeno prošnjo na Narodno banko, po-^ družnico v Ljubljani odnosno v Mariboru, v katerem področju se pač nahaja. V prošnji morajo biti navedeni sledeči podatki: a) katero obrt izvršuje in od ke-daj; b) navedba in opis premoženjske-; ga stanja; c) zakaj potrebuje posojilo in . koliko (največ 5000 Din) in d) imena in natančnejši naslov dveh porokov, ki bosta menico podpisala. — Prošnje je oddati svoji zadrugi, ki ima podati k prošnji svojo izjavo in nato poslati tr-i govski in obrtniški zbornici. Zbornica bode odpravila prošnjo na podružnico Narodne banke z izjavo o tem, ali je prosilcu odobriti posojilo ali ne. — Pripo-j min ja se, da je kredit za področje mariborske podružnice Narodne banke že izčrpan in da se prošnje, v kolikor smo ! informirani, ki bi se sedaj vlagale iz ! pedračja mariborske oblasti, zavračajo. Policijska ura v mariborski in ljub- TRGOVCI! Postrezite svojim odjemalcem samo s prvovrstnim ZLATOROG MILOM če želite, da si odjemalce ohranite in pridobite novih! Izvoz in uvoz. Pospešitev izvoza češkoslovaškega piva. Izvoz češkoslovaškega piva je v zadnjem času narastek Z ozirom na ugodno vreme je inozemstvo povečalo nakupe. Z druge strani pa je tudi sklenitev trgovinskih pogodb omogočila izr-voz zlasti v Avstrijo in na Poljsko. Češkoslovaški pivovarnarji pričakujejo pa, da se bo izvoz v Poljsko še povečal z ratifikacijo češkoslovaško - poljske trgovinske pogodbe. Kar se tiče izvoza če-j škoslovaškega piva v Nemčijo, je tu ome-| niti, da se je ta izza leta 1923 rapidno pomnožil, da se je pa tu bati zastoja zbog projektiranega povišanja carinsle tarife s strani Nemčije. V prvem trimesečju leta 1925 je dosegel izvoz češkoslovaškega piva 88.156 kvintalov v celokupni vrednosti 9,600.000 češkoslovaških kron. Olajšave za uvoz v Češkoslovaško. Soglasno dekretu češkoslovaškega trgovinskega ministra z dne 25. maja t. 1. je uvoz strojev za izdelovanje cementa, kakor tudi strojev za tekstilije izza 16. maja prost uvoznega dovoljenja. Uvoz v Rusijo iz Avstrije. V lanskem letu je Avstrija izvozila v Rusijo blaga v vrednosti 12.5 milijona zlatih kron, v letu 1923. pa 6.2 in v letu 1922 2.1 milijona zlatih kron. Iz Rusije pa je uvozila Avstrija lansko leto blaga v vrednosti 7.6 milijona zlatih kron, v letu 1923 2.9 milijona zlatih kron in. v letu 1922 pa 1.6 milijona zlatih kron. • i . •» I u p ca in Rumunska 6.6%, Anglija 4.3%, j ijanski oblasti. Uradni list razglaša: Kot *'rancija 2.5%, Zedinjene države 21.1%. i policijska ura po § 1. min. naredbe z dne ^ri avstrijskem izvozu vidimo tedaj Jugoslavijo na tretjem mestu. Industrija. Nekaj številk o naši industriji. Iz let-•nega porogii3 »Zemaljskega saveza in-savez* v Za8rebu je posneti, da je podjetij. OdPtetatnkeH°r 155 industriiskih ni 8 mlinski in d j priPade 21 les' n ’ in o adbeni VoV°VarSki’ 14 cement-ni in giaaoem, 8 kozarski, 13 tekstilni 15 železni in kovinski, 3 papirni, l6 ke mijski, 5 milarski, 12 rudarski, 4 alkoholni, 4 pohištveni, 3 življenskih potrebščin, 2 sladkorni in 17 raznim drugim industrijam. Od teh 155 industrij je vloženega kapitala: 457,306.070 Din, 7500 *nntov in 300.000 franc, frankov, medtem ko znašajo vidne rezerve teh podjetij 192,016.243. V teh industrijah je zaposleno 28.405 moških in 4.882 ženskih delavcev, 3.334 uradnikov in nameščencev. peh 155 podjetij je izplačalo v letu 1924 niezd v iznosu 335,«88.761 Din, a na ' davkih 32,498.993 Din, med tem ko so za trošarino in monopolne takse plačali 152,537.613 Din, za vozarino in potrosila 122,827.660 Din. Vsa ta podjetja so pokosila 2,517.085 kvintalov premoga, 3. aprila 1855 se določa: 1. v mestih Ljubljani in Mariboru za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura; 2. v zdraviliščih Bledu, Rogaški Slatini in Dobrni (med se-zijo, t. j. od 1. junija do 30. septembra) za gostilne 24. ura, za kavarne 1. ura. Izven sezije, t. j. od 1. oktobra do 81. maja veljajo za te kraje določila točke 4. 3. V krajih, kjer so sedeži okrajnih glavarjev, za gostilne 23. ura, za kavarne 24. ura. 4. Za vse druge kraje: a) poleti, t. j. od 1. aprila do 30. septembra, za gostilne in kavarne 23. ura; b) pozimi, t. j. od 1. oktobra do 31. marca, za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. 5. Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti Pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro. 6- Točilnice (vinotoči, vštevši vinotoče Pod vejo), ki ne spadajo v kategorijo rednih gostiln, zapirajo in odpirajo svoje obrate ob času, ki velja za druge trgovske lokale. Za posamezne izjemne prilike dovoljujejo podaljšanje policijiske ure policijska oblastva prve stopnje. Železniške restavracije smejo biti odprte v krajih, kjer ni dovoljena kasnejša policijska ura, čez policijsko uro do odhoda zadnjega železniškega vlaka pred polnočjo. iiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliitiililiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iii Razno. Davki !n takse. Kolkovanja železniških reklamacijskih vlog. Železniške reklamacijske vloge so kolka proste, ako so utemeljene. Ako. se pa strankina zahteva kot neutemeljena zavrne, pobere železniška uprava v zmislu čl. 36. pravilnika k tarifni postavki 5 taksnega zakona takso za izdano odločbo in prošnjo naknadno. — Dokler reklamacija sni rešena, jo torej ni treba kolkovati, potem ko se reši, je pa v zmislu zakona kolkovati le zavrnjene reklamacije. Promet. Naše prometne razmere v očeh tujca. V Beogradu se je te dni mudil delegat društva narodov g. Sammerwell, da prouči prometne razmere v Jugoslaviji. Sestal se je s prometnim ministrom g. Radojevičem. Sanunenvell je izjavil, da je dobil o prometu v Jugoslaviji zelo dober vtis. Promet je boljše organiziran kakor v marsikateri drugi državi, ki jo je Sam-mervvell obiskal. Mednarodna železniška konferenca na Reki. Dne 4. junija se ima vršiti na Reki mednarodna železniška konferenca, ki je za Reko ter za vzpostavitev njenih trgovskih odnošajev velike važnosti. — Glavni predmet te konference bo akti-vacija »jadranske tarife«. Na konferenci bodo sodelovali: Italija, Madžarska, Jugoslavija, budimpeštansko društvo »Donava—Sava—Jadran«, dunajsko društvo »Donava—Sava—Jadran«, direkcije železnic Baob — Oldenburg — Ebenfurt v Šopronju, direkcija železnice Muhač— Pečuh v Budimpešti in parobrodarske družbe: »Lloyd Triestino«, »Adria«, »Cosulich«, »Jadranska Plovidba« in »Dubrovačka Plovidba«. Do sedaj se je, kakor znano, uveljavljala jadranska tarifa med talijo in Avstrijo in med Italijo in Češkoslovaško. Med Italijo in Madžarsko, kakor tudi med Italijo in Jugoslavijo ni doslej enotne tarife. Ena izmed najglavnejših težav dosedanjega trgovskega razvoja Reke je bila baš v tem, ker ni bilo vsestranskega železniškega tarifnega sporazuma v korist Reke, a to mora izposlovati in urediti re-ška konferenca, ki se začne 4. junija. Radovedni smo, kdaj se napove kaka konferenca med našo državo in Italijo, kjer se bo šlo za vprašanje, s katerimi bi se pomagalo našemu gospodarstvu, naši trgovini in industriji! — Anketa zastopnikov gospodarskih krogov o vzredbi naložbenih vrednosti v bilancah in knjigah gospodarskih podjetij se je vršila pretekli petek v Beogradu ter na podlagi uvodnih izvajanj g. dr. Frana Windischerja razpravljala izčrpno in temeljito o tem važnem problemu ped predsedstvom načelnika g. dr. Radosa-ljeviča ter ob prisotnosti generalnega direktorja neposrednih davkov g. dr. Stojanoviča in ob odličnem sodelovanju generalnega direktorja poštne hranilnice g. dr. Nedeljkoviča. Sprejeti so bili različni predlogi o tem predmetu, koji se predlože merodajnim ministrstvom financ in trgovine. Italijanski list o naših razmerah. Rimski »Giornale dTtalia« ugotavlja, kako se v Italiji na podlagi netočnih elementov, splošnih in površnih informacij če-sto sodi, in to tudi od avtoritativnih oseb in poznavalcev balkanskih stvari, da je jugoslovanska država v razsulu. Ni sedaj trenutek — govori list — da bi govorili o tem, kako so taka kriva in pristranska opisovanja položaja v Jugoslaviji vplivala na smer notranje politike Italije in koliko so ji škodovale. Gotovo pa je, da v Italiji obstojajo in se širijo nesporazumljenja in iluzije, ki jih je treba razpršiti. Kajti preveč interesov je, sedanjih in bodočih, ki spajajo Italijo z Jugoslavijo, da bi smeli Italijani .še nadalje gledati na Beograd, Zagreb, Ljubljano kakor na daljnje in odtujene dežele in jih presojati po hipnih improvizacijah, ki so često še odmevi strasti in polemičnih nasprotstev in ki so v teh petih povojnih letih vplivali na italijansko politiko od prevratov jadranskega vprašanja pa do rapallske pogodbe. Tudi površen opazovalec, ki prihaja v Beograd, četudi se omejuje le na oficijozne stike, opaža dejstva, ki so zelo poučna. Gospodarsko delovanje,' ki se razvija varno in naglo. Borba med strankami; napeta pozornost, s katero vsi politični ljudje, dijaštvo in vojaštvo, zasledujejo mednarodne dogodke. Slednjič kulturna stremljenja. Vse to so pojavi, ki dokazujejo moč te dežele, njene možnosti za naraščanje, njene ambicije, njen ponos na svoje bogastvo in njene ,slabqstL Predvsem je treba, tako piše nadalje italijanski list, imeti pred očmi naslednje enostavno dejstvo: da ima Jugoslavija šele šest let življenja za seboj! Ko vidimo, koliko se je storilo v tako kratkem času, podlage, ki so se postavile, prve zidove, ki so se zgradili, če preglodamo težave, ki jih je že premagala mlada država: potem moramo priznati — piše list — z vso iskrenostjo, pa tudi s nekoliko občudovanja, da je bilo to delo ogromno ter da obeta še več za bodoči- nost! Nato slika pisec tudi razlike med Srbi na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani, ki izvirajo iz različne pro-šlosti, tradicij, vzgoje, socialnih običajev, duševnosti in vere, čeprav so plemensko enaki. Sedaj pa je treba najti formulo edinstva, ki bo prežeta od resničnega in tvornega edinstvenega duha. To je najvažnejša in tako kočljiva naloga, da se ne da hitro rešiti. Treba je urediti, razmerje med ljudmi, ki se sicer ne razlikujejo po plemenu, pač pa po tradicijah in veri. Zastoj pogajanj med nami in Grško. Vladno glasilo >Hestia< odgovarja v uvodniku na poročila jugoslovenskih listov o vzrokih zastoja pogajanj med Grško in Jugoslavijo. »Hestia« izjavlja, da Grška jugoslovenskih zahtev za odkup obligacij železniške proge Solun— Djevdjelija nikakor ne more vzeti v razpravo. Javno mnenje Grške ne bi trpelo, da bi se Solun pretvoril v jugoslo-vensko pristanišče, kakor se zdi, da hoče to Jugoslavija. Vsi Grki upajo, da pride do zveze med Grško in Jugoslavijo. Toda če Jugoslavija ne želi te zveze, ima Grška pred seboj druga pota. Grški ofi-cielni krogi ne skrivajo nekega pesimizma glede dobrega izida pogajanj za primer, da bi Jugoslavija vztrajala na svojem stališču. Potek pogajanj v Firenci. Pogajanja v Firenci potekajo, kakor se doznava, zelo dobro, tako da so člani naše delegacije uverjeni, da bo vse delo končano v najkrajšem času. Opazilo se je, da so Italijani sedaj veliko bolj popustljivi, kar ugodno vpliva na potek konference in pospešuje rešitev vseh vprašanj. Konferenca se je te dni bavila s carinsko-tarifnimi vprašanji v zvezi s prometom preko basena Thaon di Revel na Reki. To vprašanje je popolnoma rešeno. S tem v zvezi je stavljeno z dnevnega reda tudi vprašanje ureditve prometa pre- Domobilizocija bolgarske vojske. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je vlada odredila odpustitev prvega kontingenta 3000 mož milice, ki so bili poklicani pod orožje' vsled dovoljenja posla-niške konference^ Odslovitev drugega kontingenta 10.000 mož bo odvisna od odgovora, ki ga bodo dale zavezniške vlade vsled korakov, ki jih je bolgarska vlada v poslednjem času storila v Londonu, Parizu in Rimu. Prenašanje slik na daljavo. Inženir Avgust Voss, rodom iz Gadevvuscha, je te dni izvršil v Schvverinu konstrukcijo aparata, s katerim je omogočeno prenašanje slik v velike daljave. Ta izum je še važnejši, kakor pa izum brezzičnega brzojava. S pomočjo teh aparatov v zvezi s telefonsko napeljavo je mogoče slike prenašati iz kraja na drugo mesto. Poskusi na daljavo 50 km so izborno uspeli. »llankarstvo«. Izšla je junijska Številka »Bankarstva« s sledečo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Privrcdnici sebi! — Dr. Slavko Šečerov: Ekonomski program i smernice Ju-goslovenske Demokratske Stranke. — Dr. Melimed Spaho: Ekonomski program i smer-1 nice Jugoslavenske Muslimanske Organiza-i cije. — Ing. Jovo Popovič: Ekonomski program i smernice Zemljoradničke Stranke. — ■ Avgust Praprotnik: Razvitak i sadašnje stanje gospodarske krize. — Ing. Živojin Pra- : štalo: Ekonomski program i smernice Jugo-' slavenske Muslimanske Organizacije. — Al. \ Tykač: Poslovni rezultati privrede v Kralje- ■ vini Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Dr. Iv.-I Krajač: Pismo iz redova llrvatske. Zajednice. i — Ing. Konstantin Cutukovič: Političke I stratike i privreda. — Dr. Adolf Čuvaj: O Din; prodalo se je 256 komadov. Mesne cene za 1 kg: volovsko meso I. in II. vrste 12—20 Din; telečje meso I. 20 do 22.50 Din, II. 15—17.50; svinjsko meso, sveže, 13—30 Din. Sladkor, kava, riž in moka na trgu v Trstu. Sladkor. Ugodna poročila za naslednjo kampanjo in povečane cenitve tekoče sladkorne kampanje povzročajo, | da je razpoloženje za nakupovanje na i vseh svetovnih tržiščih slabo. Na trža- 5 škem tržišču kupčija popolnoma počiva, j Boljšega razpoloženja ne ustvarjajo niti j padajoče cene. Cene se nagibajo med | Lsfg. 15—18 po kakovosti tovornine prosto Trst per 1000 kg. — Kava. Cene, ki so močno padale, so se pred dnevi na vseh svetovnih tržiščih zopet popravile. Tržaške terminske cene dne 28. m. m. so bile za Rio good: september 860—892, december 800—220, marec 765—785. — R i ž. Tržišče čvrsto. Povpraševanje v zadnjem času zaradi povečanih cen ponehava; tržaške cene: Brillato extra 245—250, II. 225—230, III. 215—220: Carolina 300—370. — M o ka . Ameriška moka je čvrsta, kar pa ne vpliva na italijansko tržišče. Kolikor so se v Italiji cene povečale, izvira od padca lire. Povpraševanje malo. . ‘ riala za pomorski arzenal v Tivtu (železni in elektrotehnični material, material za mašenje, kemikalije, šamot, smirkovo platno, čopiči itd.); pri direkciji drž. železnic v -Sarajevu glede dobave razne opeke. — Dne 1-1. julija t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave kQnopnenih Cevi. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. | našim privrednim komorama, II. P % % IN IN 4 w ► oduk » ni«>» lireiataCen. Veiletna carancl)*, n«ta«njica »a poprmvlla Na veliko. laM« SfiS Na malo. GUEMIJ TRGOVCEV ZA POLITIČNI OKRAJ KRANJ. VABILO k 6. rednemu občnemu zboru ki se vrši v torek, (lne 9. junija 1925 ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega (loma v Kranju z naslednjim dnevnim redom: Potožilo načelništva. • . Odobritev računskega zaključka za leto 19‘-4. in proračuna za leto 1925. Določitev sprejeinnine in vajenških pristojbin. Določitev doklade za leto 1925. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev: a) 3 članov načelstva in 2 namestnikov; b) 6 članov in 3 namestnikov v razsodniški odbor; c) 10 delegatov za občni zbor Zveze. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, vrši se eno uro pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. V Kranju, dne 25. maja 1925. NAČELNIK. 'TBsajssss'’- TISKARNA MERKUR - Trg.-ind. d. d. —- LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica št. 13 ttuiffliHMiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinu Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica IIIIIUIIIIHIIUIIIIIIIHIIIIIIUIIIHHIIIUHHH Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zavodu št. 13.108 Josip Peteline, Ljubljana H, T^nrol (bUn fnlwown »poacnIU) Ob VOdt No malo! frti mu-- polrebicine bo 11tI1|», krojaCe, C«vIJor|e, sedlarje, - blaoo nlatenlne, £ep»« rob««, tCelk«, tukane«, lonlelno blago. Telefon 913 dreto in vse vrs-te vrvarskih izdelkev ter v to-stroko spadajoče biauo dobite v skladišču KGNOPJUTA Ljubljana Gosposvetska X ▼ IJubtjani I Originalne potrebščine za OPALOfiftflPH (Fisat, Pressrvat) Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih shojev. Barvne trakove - Carbon - indigo - povoščen papir - kopirni hektografični zvitki. LudovikCBaraga, Ljubljana, Selenburgovaj -mIIco Gl. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijskn d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Ti»k tiskarne »Morkurt, trgovsko-industrijske d. d.