Glasil« Ja£Ml»wm«ke kmetsko ivczo. - Cena 38 Din za reli> leto. — Za Inozemstvo (!0 Din. — l'osa >«(» Številka t Din. — V Insoratiiera dela vsak* drobna vrstit« «11 nje |>restor 10 Dlu. tffcni Izhai« vsako sredo ob 6 zjutraj. - Spisi In dopisi se jpoSUjajo 1'rednlstvn „Domoljnba", nareSnlna rekltiaaolje ln InseraU pa Upi avnlitvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica štev. 6. Beseda o občinskih volitvah. Vsak naš somišljenik mora pred občinskimi volitvami imeti pred očmi celote, ne ]>a samo svojo ali svoje vasi korist. V občinski odbor morajo biti izvoljeni sami odločni somišljeniki Slovenske ljudske stranke. Ne pustite nikakor na javna metla mož, ki bi bili dvorezen nož. Kdor ni odločno z nami, s tem nikjer no računajte. Povsod moramo priti do tega, da imamo res odločno zanesljive može na vodilnih mestih, može, na katere se da računati tudi takrat, kadar pridejo težke preizkušnje. Varujte se povsod vseh zvijač nasprotnikov- V nekaterih krajih poskušajo nasprotniki naše stranke razbiti vrste naših somišljenikov z raznimi intrigami. Poročajo nam iz nekaterih krajev tole: Sovraž-riki naše stranke pritiskajo, da bi se napravile razne vaške kandidatne liste. Na te liste hočejo vzeti vse, skupaj naše in nasprotnike. Naši somišljeniki iz teh vasi bi potem volili to vaško listo, nasprotniki pa žerjavovsko ali pa radičevsko. Tako bi naši lastni somišljeniki izvolili nekaj nasprotnikov in obenem lastne vrste raztrgali. Svarimo najodločnejše pred kakimi poizkusi raznih samostojno demokratskih ali radiČevskih vaških veljakov. Kjer nasedajo ljudje takim agitatorjem, je to znamenje nezavednosti ali pa precejšnjega ko-ristolovstva. Še enkrat torej priporočamo največjo previdnost. Taki kraji škodujejo sami sebi. Kjer so naši somišljeniki na nejasnem, kaj naj v enem ali drugem slučaju store, naj se obrnejo za nasvete na Tajništvo Slovenske ljudske stranke vLjublja-ni, Jugoslovanska tiskarna. iy s j oblastne skupščine. V zadnji številki smo že podali poročilo o prvem dnevu zasedanja oblastno skupščine. Skupščina s sejami še vedno nadaljuje. Najprvo so zborovali odseki, zlasti finančni, ki je sprejel naslednje sklepe: 1- da se izdela zboljševalni (za uravnavo rek, potokov in hudournikov, osuševanje itd.) in gradbeni (vodne zgradbe, ceste, visoke stavbe) program in skuša zanj zagoto-v'j' s^len državni prispevek; 2. da se pooblašča oblastni odbor, naj najame viseče posojilo do največ 5 milijonov dinarjev za najnujnejše poprave in dela (zlasti v krajin, ki so trpeli vsled poplav); 3. pri nastavljanju uredništva naj postopa oblastni odbor skrajno štedljivo; 4. naj se ustanovi voflno-električni gospodarski urad, ki naj preizkuša razne projekte, da se projektanti obvarujejo gospodarske katastrofe, kakor 80 ,lin je več dogodilo (Žiri, Zagradec itd.). Proračun znaša nekaj čez 52 milijonov m 11 in pol milijona dohodkov, °stalo naj bi krila država. . Veliki župan dr. Vodopivec je odgo-1,1. "a vprašanja poslanca Tratnika (SLS) «»*■» na potvoriena laška vina, ki se ,"tihotapi j,i " renco di ,luje, da je potom onega okr. ekonoma, . -i^jajo pri nas in delajo občutno konkurenco domačemu vinu. Veliki župan po- ln pregleduje kleli in vinotoče, pričel s preiskavo te zadeve. Dolgo se je obravnaval predlog poslanca Kobala (SLS), kako odpomoči krizi našega vinogradništva. Naše vinogradništvo naj bi se dvignilo na čim višjo stopinjo, organizirala naj bi se prodaja grozdja in vina ter zabranila konkurenca banaških in dalmatinskih vin. Predlog je bil soglasno sprejet kot nujen. Občine Motnik, špitalič in Trojane so prosile, da se priklopijo ljubljanski oblasti, ker je skupščina sprejela. PRORAČUNSKA RAZPRAVA. Finančni odsek je predložil proračun, h kateremu je podal načelno pojasnilo profesor Evg, Jarc. Gre za pokritje izdatkov. Možne so tri poti: 1. Država naj da vse tiste doklade, ki jih je svoj čas pobirala dežela. To pa nima pomena, ker bodo po novem davčnem zakonu itak vse doklade odpravljene. Druga pot je, da nam država prepusti vse direktne davke, kar pa bi ne pokrilo niti polovice vseh izdatkov. Vrhu-tega se bodo po izjavi finančnega ministra direktni davki vedno bolj nižali. Preostala je tretja pot: da vlada za vse tiste posle, ki jih bo izročila oblastem, izroči tudi vse dohodke. Tudi to še ni sigurno, koliko bi znedo, toda treba bo dogovora z državo. O proračunu se je nato vnela živahna načelna debata, v katerem so seveda žer- javovski in radičevski govorniki skušali po svoji stari navadi raztrgati vse, kar SLS za ljudstvo dobrega naredi, Naši poslanci so jim naposled tako gorke povedali, da so sramežljivo umolknili. Ko je bil splošni razgovor o proračunu končan, se je začela debata o vsakem členu posebej. Oblastni odbornik dr. A, Mi-lavec je podal o stanju našega kmetijstva, o njega potrebah ter o ukrepih, ki jih je treba polagoma izvršiti, tako temeljito poročilo, da mu je cela zbornica burno pritrjevala, Dr, Milavčevo poročilo bomo v celoti priobčili v posameznih številkah naše priloge »Gospodarja«, Oblastni odbornik dr. Adlešič je poročal o gradbenem programu oblastne skup-' ščine. Omenjal je, da bo oblastni odbor /-boljša! sramotno nizke plače cestarjem ter v svoj program prevzel zgraditev zaslednjih cest: Žiri—Smrečje, Smrečje—Popit, Popit— Sopot, Begunje—Št. Vid, Ljubljana— Vrhnika—Cerknica, Staje—Ig—Rakitna — Begunje, Borovnica—Rakitna. Ligojna— Podčelo, Kostanjevica — Oštre — Budinja, Stara cerkev—Novi berg, Jordantal—Globo-dol, Pirna pot—Sv. Križ, Semič—Kot, Ra-dohova vas—Bred—Št. Lovrenc, Savska cesta—Laze—Radeče, preložitev ceste na Pra-pretnem, pri Goleku in v Kaleali. Za vse to bi bilo treba nekaj nad 52 milijonov Din. Referent je nadalje navajal mostove, za katere je bilo predvideno v proračunu 1 milijon dinarjev. — Podorobneje se je pečal poročevalec s pospeševanjem obrti in trgovine, navajal zlasti obrtno in trgovsko strokovno šolstvo ter obrtno-nadaljevalne šole. Nato je oblastni odbornik dr. Breceli poročal o tistem delu proračuna, ki govori o zdravstvu ter razgrnil zdravstveni program oblastne skupščine. Po daljši debati je zbornica z glasovi poslancev SLS v soboto ob 2 zjutraj proračun sprejela tudi v podrobnem. NEKDANJI DEŽELNI ZBOR — OŽIVEL. Kdor je podrobno zasledoval govore v sedanjem zasedanju oblastne skupščine ter natančneje proučil ves delovni načrt, ki si ga je v proračunu nadela oblastna skupščina, je z veseljem vzkliknil: nekdanji kranjski deželni zbor s svojim ogromnim gospodarskim delom, ki ga danes občudujejo celo nasprotniki, je vstal od mrtvih. Ce bo država pokazala količkaj dobre volje v financiranju oblastnih skupščin, se bo v l1 nekaterih letih pri nas zopet razvilo zi-vahno gospodarsko delo kot nekdaj. Vsi delovni stanovi bodo smeli upati na boljše čase, ker bodo vedeli, da imajo tisti, ki imajo skrbeti za skupni blagor, res srce zanje. Z žalostjo moramo zopet tu ugotoviti, da so zopet žerjavovci tsti, ki pri tem delu kjerkoli morejo, ovirajo naše poslance. Kakor so v Belgradu s svojim centralizmom ter svojim hujskanjem pri odločilnih krogih proti Sloveniji nam povzročili na stotine milijonov škode, tako tudi sedaj poskušajo v Ljubljani. Kako so nagajali nekdanjemu deželnemu odboru, ki ga danes vsi hvalijo! Prav isti so ostali danes. Brez srca, brez vesti, brez čuta odgovrnosti: naj rajši vse vzame vrag, kot pa da bi Slovenija od SI.S kaj dobrega dobila. Odkod imajo ti ljudje svoje satansko sovraštvo proti Sloveniji? skupščina. V seji mariborske oblastne skupščine so poslanci SLS stavili celo vrsto gospodarskih razlogov, ki so splošne koristi za ljudstvo. Oblastni odbornik Marko Kranjec je poročal, da se je zoper metljavost dosedaj izdalo 205.000 Din, izmed tega 115 tisoč bivši minister dr. Kulovec, 90.000 pa oblastni odbor. V mariborski oblasti je 233.723 glav živine, od lega števila je pa obolelo 10.093 glav, poginilo 1007 glav, zaklanih je bilo 2775 glav, ozdravilo 4170 glav, ostalo pa se še zdravi. Oblastni odbor je predložil proračun, ki znaša 50 milijonov Din rednih izdatkov ter 22 milijonov izrednih izdatkov, V debati je zlasti vzbudilo pozornost dejstvo, da je radičevec dr. Odič zelo hvalil delo SLS ter se izjavil, da bo glasoval za proračun. V glavnem obsega proračun isti delovni program za gospodarsko povzdigo ljudstva kot v ljubljanski skupščini. Razlika je le v tem, da so v Mariboru vsi poslanci, tudi žerjavovci glasovali za proračun, dočim so pri nas mislili, da morajo glasovati proti, sicer bi prenehali bili žerjavovci. Za resnico. .Klerikalci niso napram radikalom nikdar poudarjali, naj so končno pripravi načrt zakona o izenačenju davkov.« Hudobna žerjavovska izmišljotina! Za izenačenje davkov je že bilo vse pripravljeno. Tudi je bivši ministrski predsednik v imenu vlade izjavil, da pride tak zakon med prvimi na vrstp, kakor hitro bo proračun sprejet. Danes bi važen zakon državna zbornica že lahko obravnavala, da niste tudi vi z grdimi zahrbtnimi lažmi povro-cah padec vlade. Zato ne vpijte o izenačenju davkov, ko ste vendar ravno vi žerjavovci s svojim osebnim in časopisnim hujskanjem največ krivi, da je ta važen zakon v škodo Slovenije — odložen. ★ »Davčne olajševalno drobtine davkoplačevalci ne bodo nič čutili v svojo korist« »— Kako vendar morete tako lagati? Ali ni 21 davkoplačevalcu v prid, ako bo> plačal zaostali davek v večletnih obrokih, ali ni to olajšava, če plačuje davek z 20 odstotnimi boni, ki so se smatrali že za ničvredne, ali no bo kakih 5000 strank z najmanjšimi dohodki čutilo znižanje dohodnine, istotako telesni delavci, ali ni oprostitev his-nonajenniinskega davka za nove lnse nobena olajšava za davkoplačevalca, in razne znižane takse, ki znašajo v Sloveniji znahie miiijone itd.? — In, ah je 58 milijonov kron, ki jih samo letos prihrani Slovenija vsled odprave carine na modro ga-lico,'poleg znižanih cen na umetna gnojila in druge gospodarske potrebščine, pribor-jene v dvomesečnem delovanju naših poslancev, ali je vse to prazen nič? Kaj ne, kako grdi so žerjavovci v svojem hujskanju in v svojih lažeh! * »Klerikalci so glasovali za dopolnila k finančnemu zakonu, katerih cilj je izločitev sodelovanja narodno skupščine.« — Čista navadna laž, kajti cilj naših dopolnil k proračunu je bil njegovo izboljšanje in ne odgoditev zbornice. Z dopolnili so se znižale nekatere davčne dajatve, ki smo jih v prejšnjih številkah ? Domoljuba« točno našteli; z dopolnili smo pridobili nied drugim vse premoženje bivšo dežele Kranjske in na podlagi dopolnila bo naš deželni zbor lahko urejal in preurejal vse bivše deželne zakone, n. pr. za kmetijstvo in gospodarstvo naših občin, tako važni lovski zakon in stotino drugih. Dopolnila k proračunu so prinesla slovenskemu narodu že skoro polovico — zakonodajne samouprave. Mi smo ponosni na komaj dvomesečno delovanje naših poslancev in ministrov. A, kaj ste vi, žerjavovci, koristnega naredili za naše ljudstvo, ko ste bili skoraj šest let v vladi? Kakšen je bil vaš cilj? Batine trpečemu ljudstvu in leto za letom večji davki, zalo pišite raje o svojih brez-verskih »ciljih«! Kej plšelo nasprotniki. »Novo vlado tvorijo pretežno Srbijanci, ki bi jim izenačenje — davke samo povečalo,« piše žerjavovski tednik, čemu danes hujskate ljudstvo na one, s katerimi ste sedeli v vladi skoraj vsa povojna leta in zlorabljali njih zaupanje za davčno izže-manje in trpinčenje slovenskega ljudstva, ko je vendar sestavljena sedanja vlada čisto po vašem > jugoslavenskem . programu, ki Slovencev in Hrvatov — ne pozna. Vaše »jugoslavenstvo« je občutil in bo še bridko občutil — marsikateri slovenski davkoplačevalec. ¥ »Ni lepo, kar so radikali napravili s klerikalci,« piše hinavsko žerjavovski tednik. Predrznost prve vrste, ko so vendar ravno žerjavovski časopisi in njih kolovodje dan za dnem blatili za povzdigo slovenskega gospodarstva uspešno delo naših poslancev in ministrov, lažnivo trobili me-rodajnim krogom v Belgradu, da držimo z italijanskimi fašisti, kar da je za našo državo nevarno itd. - Nikar se' ne delajte sedaj lepih, kajti.slovensko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo besed, ki jih je izrekel te dni ugleden žerjavovec: »Kaj, če je vlada brez Hrvatov in Slovencev, saj je boli' kot pa te svinje notri!« Js0» ★ Ni šo vseh dni konec. Slovenski liU(i ski stranki nasprotni časopisi vriskajo v& selja, da naše stranko ni več v vladi h prav je gotovo in priznavajo vsi trezni eo.' spodarski krogi, da jo neudeležba SLS v vladi slovenskemu narodu v veliko Škodo Prepričani smo, da to stanja ne bo dolgo trajalo, zakaj glasilo najmočnejše srbske radikalne stranke, »Samouprava-1, piše <|a so je sodelovanje SLS v vladi le začasno prekinilo. Tudi ogromna večina slovenskega ljudstva bo zopet zastopana .pri vodstvu države, če ne prej, pa prav gotovo tedaj ko bo imel po zahtevi ustave besedo -1 parlament. * lz dopisov v »Domovini«. V Žiberšah agitirajo liberalci za občinske volitve na ta način, da hujskajo volivce radi stroškov za popravo župnišča v Gornjem Logatcu, Hujskanje ne bo imelo uspeha, ker zaveden katoličan ve, kaj je njegova dolžnost in ludi ve, da radi cerkvenih dajatev še ni nihče obubožal, radi propada liberalnih bank pa že marsikdo. — V Oslici nad Škof-jo Loko bi rad liberalni dopisun spravil občane v nasprotstvo z oblastnim odborom, Večina volivcev pa se zaveda, da je v gospodarsko korist občine, če deluje z oblastnim odborom vzajemno, zalo bodo volivci Oslice v svojo korist pri občinskih volitvah, kakor povsod drugod, izbrali v od. bor samo zavedne pristaše SLS. — Pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah jo šel žerjavovski dopisnik celo k spovedi. Pozabil pa je pri tem, da je spoved brez »trdne >a sklepa« neveljavna. Odšel je, kakor pravi, brez odveze in v »Domovini sprašuje: . Kdo je proti veri? Domovina gotovo ne, ker ničesar ne piše proti veri.« Gospod dopisnik, cela debela knjiga bi bila, ako bi Vam navajali vsebino vseh letnikov. Poglejte samo zadnjo številko Vašega vernega časopisa. Prečitajte n. pr. dogodbici »V Kočemajkk in »Razkrinkana ptička in povejte, ali prva, ki smeši moža z "to, ker je šel na željo svoje žene k spovedi, vzbuja po načinu pripovedovanja dolžno resnost in spoštovanje do cerkve in zakramenta in, ali druga povest, ki slika prav nazorno vasovanje in nečistovanje, ne razdira moralnega čuvstvovanja, ki je ena glavnih zahtev vere in cerkve? Saj sc poznamo: več ali manj prikrito hočete liberalci vzeti ljudstvu spoštovanje do vere, cerkve in nje služabnikov in zlasti hočete pohujšati in demoralizirati mladino, potem bi šla vaša žerjavovska pšenica v klasje. Tako je in nič drugače. ★ Rešitev uganke. Pod tem naslovom razpravlja tudi »Kmetski list« o vzrokih zadnje vladne krize. Pravi, da je zato morala vlada pasti, da se Boža Maksimovic, bivši notranji minister, reši obtožnice. P/®' vi pa, da bo ta gospod najbrž zopet in"11"' ster in vodil nove volitve, ker to žeie J»*0 merodajni krogi. — Morda je to resnično, vendar se prava rešitev uganke »KmetsHe-mu listu« ni posrečila. Resnični vzrok zaa-nje in tudi vseh naših pogostnih vladni" kriz je v tem, da nimamo resnično denio- NOVICA (s mestna odredba velikega župana.) Ali ste že videli kdaj prihajati fante k vojaškim naborom (rekrutovanju) ali k nastopu kadrske (aktivne) službe, ali pa pribijati vojaške obveznike na orožne vaje? Priznati moramo, da se jih velika večina prav lei-o obnaša, en del takihle >mož« in bodočih mož pa bi takrat bolj spadal kam drugam kakor pa med ljudi, ustvarjene po božji podobi. A vzrok? — Kaj drugega nego nezmerno uživanje alkohola, vseh vrst opojnih pijač, posebno pa nesrečnega žganja, ki človeka navadno poživini, da ne ve, kaj počne. Nikoli se ne sliši več uma-zanosti in več najgrših kletvin nego takrat, ko gredo taki vojaški kandidatje na nabore, i vojakom ali na orožne vaje. Vsega vzrok pa jc — pijanost. Če je tudi velik del teh obveznikov v srcu in jedru dober — slabi tovariši jih po':jgnejo za seboj. Tuliti morajo — ali vsaj mislijo, da morajo tuliti — z volkovi. Tolo smo morali povedali z vročo željo, da naj dom in cerkev, šola in d ruš h'a delajo na to, da se v bodoče ob takih prilikah preprečijo vsako rogovilenje, pijanost in druga dejanja, ki samo sramote slovenski narod pred svetom.. Prav za prav ie žalostno, da je morala po.-eči tu vmes oblast, dasi y. co vse hvale vredno. Veliki župan v Ljubljani je namreč izdal okrožnico vsem podrejenim političnim oblnstvom (okrajnim glavarstvom), da naj se izreče za kraje in dneve, ko se vrši rekrufovanjo, prepoved točiti ali ponujati v gostilniških in kavarniških lokalih alkoholne pijače rekrutom dotlej, dokler iruja nabor. (To velja seveda za vse dni od jutra do večera.) Ta narodLv. velja ne samo za kraj, kjer so nabori, amj ik tudi za okolico. Prepoved glede točenja pijač ne velja samo za gostilničarje in kavarnarje, ampak tudi za goste, ki rekrutom no smejo ponujati pijač v gostilniških (kavarniških) prostorih. Prav tako prepoved je naročil veliki župan izdati tudi za druge prilike, ko odhajajo vojaki-rekruti v kadrsko služ-: a'j v°ini obvezniki na orožne vaje, k priobčevanju vojnega razporeda itd. Orožništvo in županstva imajo nalog, paziti pa to, da se bodo odredbe strogo izvrševal;). Ker j© izdana naredba na zakon- Optične ustave, kjer bi parlament in narodi naše države ne imeli »odločujoče« besede le na papirju, temveč tudi v resnici. Da take ustave nimamo, so krivi žerjavov-\n samostojneži, ki so za ustavo kakor 3° imamo, glasovali. Zato se daner igračko 3 parlamentom in z ljudstvom poklicani m nepoklicani krogi, in zato tudi gospodarsko nazadujomo. Pa tudi nove volit-' *akor so zaželjene, ne bodo prinesle pravih uspehov. Trajna rešitev našega gospodarstva je tesno zvezana z izpremembo ustave, kakor jo že od sprejetja sem zadevajo narodi te države. •smnvtBfnasii' je s tem že tudi izrečena kazenska sankcija, to so pravi: vsi prestopki, naj jih za-greše pijani vojni zavezanci, ali točilci pijač, ali gostje, ki ponujajo pijačo, bodo kaznovani jk> veljavnih predpisih. Gotovo bi bilo lepše, če bi takih prisilnih odredi) ne bilo treba. A treba bi jih ne b'10, če bi imeli nekateri naši mladi ljudje več čuta in zrni.si a za dostojnost, več | ponosa do samih sebe. Zato naj nastopi I vzgojno vsa javnost, zlasti vsa naša dru-i štva, cerkev, šola, zlasti tudi na«a občina, j da se vzgoji narod poštenjakov, ne pa — j sirovin. F. K_n. j d Romanje na Trsat, izlet v Crikvenico i priredi za binkoštne praznike Prosvetna I zveza. V ta namen prosi vsa prosvetna in izobraževalna društva ter župne urade, da j sprejemajo priglase do 22. maja. Zvezi naj i Pošljejo imena priglašencev in ime vstop-j ne postaje. Odhod je na binlcoštno soboto i okrog osmih zvečer iz Ljubljane preko Kar-i lo\ 'ca. Na b in kostno nedeljo bo ob 7 zjutraj ! sv. opravilo na Trsatu v romarski cerkvi, i Ogledali si bomo grobnico Frankopanov in i njih grad, dalje naše reško pristanišče. Ob i 1 popoldne je odhod posebnega parnika i:; i Sušaka v Crikvenico, kamor dospemo ob j pol 3. V Crikvenicah, našem najlepšem j ofcnorskem letovišču, si bomo izletniki ogledali krasne vrtove in parke, drugi si i bodo privoščili prijetno kopel v morju. Odhod iz Orikvenice bo okrog 6 zvečer a par-nikom na Sušak in odondod nazaj domov po isli progi. Vožnja za vlak iz Ljubljane, vstopnina za ogledovanje Frank »Danskega gradu, vožnja po morju in izkaznica stane skupaj 167.50 Din. Kdor se želi udeležiti tega poučno-zabavnega izleta, naj se priglasi pri domačem društvu in naj vplača 50 Din. S to vsoto je plačana vožnja po morju, vstopnina in izkaznica. Z izkaznico si kupi vozni listek na vstopni postaji do SuŠ3ka. Vožnja po železnici je polovična na vseh progah. Člani in članice društev, priglasite se takoj, ker je število omejeno radi parnika! d Precej odgovorov nam je že došlo na naše vprašanje: Kako sodite o »Domoljubu«. Za vse dane nasvete smo hvaležni in jih bomo po možnosti upoštevali. Po 31. maju, ko bodo vsi odgovori zbrani, se bomo z njimi podrobneje pečali. Prosimo še nadaljnje naše naročnike, naj nam pošljejo odgovore na zgoraj omenjena vprašanja, kakor so natisnjena v velikonočni številki. d Somišljeniki! Opozorili smo že in znova opozarjamo na tole: Kdor piše na tajništvo naše stranke, naj napiše cel naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Kdor krajša, je sam kriv, če pismo zaide v kake napačne roke. d Kaj je z vojsko? Med ljudstvom se širi novica, da bo prišlo do vojske z Italijo in da prav zato hočejo Srbi sami imeti vlado v rokah. Da ne bo nepotrebnega strahu! Nevarnosti za vojsko zaenkrat ni prav nobene. Razmere so radi italijanske požrešnosti po naši zemlji res zelo napete, toda tudi italijanska drevesa ne segajo do neba. Vojska med Italijo in Jugoslavijo bi pomenila nov evropski požar in v to pač Francija in Anglija, ki imata v Evropi prvo in odločilno besedo, ne bosta šli. Zato se prav te dve državi prizadevate, da bi se spor med nami in Italijo mirnim potom poravnal. d Pozni sneg. V noči od bele nedelje na beli ponedeljek je aneg 10—15 cm na debelo pobelil naša zelena polja. Bilo je pravo zimsko jutro. Vendar pa je solnčtia toplota čez dan snežni plašč raztopila in je bil torek zopet čisto pomladanski. Le precej občuten mraz še vedno veje z zasneženih gora, d Kongres jugoslovanskih mest se bo vršil 7., 8. in 9. maja v Zagrebu. Povabljenih je 75 mest. d 14.000 izletnikov ie že naznanjenih iz Nemčijo, Francije, Švice, Švedije in Amerike v Dalmacijo. d Vsak dan gre iz naše države v Ameriko povprečno 8000 navadnih in 3000 priporočenih pisem. d Kmetska revolucija v Bosni. V vasi Kurmica okraj Zvornik v Bosni je naseljenih veliko število kmetov nedomačinov. Okoliški kmetje so bili zelo hudi nanje in te dni so se kmetje vseh okoliških vasi zbrali, šli nad Kurmico ter jo do tal požgali. Orožništvo je seveda takoj napravilo red in bo za okoliške kmete stvar precej draga. d Pomladansko porotno zasedanje se začne v Ljubljani 16. maja in bo trajalo en reden. Sporod še ni objavljen. d Prvi roj. Sporočam, da sem imel zgodnji čebelarski roj, namreč 20. aprila. — Ignac Podobnik, čebelar, Stična. d Cele sode vina v kanal. Dalmatinskih kleti se je zadnji čas v Ljubljani nabralo izredno veliko število, tako da se domači gostilničarji vedno bolj pritožujejo. Ker je cena dalmatinskih vin razmeroma nizka, je popolnoma razumljivo, da so tako zvane dalmatinske kleti skoro ves dan napolnjene. Da pa se ne toči povsod pristna kapljica, je znano. V petek je pa sodišče izvedlo preizkušnjo vin in preizkušnja dalmatinskega vina je bila za nekaj trgovcev odnosno dalmatinskih gostilničarjev usodna. Izkazalo se je, da so nekateri prodajali fabricirano vino in baje mešano s pokvarjenim italijanskim vinom, ki je menda prispelo v Split. Nekemu takemu so spustili v kanal kar pet sodov, drugemu pa štiri. Poleg tega bosta pa morala plačati čedno globo. Nekaj drugih pa je bilo obdarovanih z manjšimi in večjimi kaznimi, d Je razlika med jajcem in jajcem. Pretekli četrtek je napravilo tržno nadzorstvo v Ljubljani nepričakovano kontrolo jajc in to največ zato, ker sedaj kokoši že kolcajo in se prodajajo hote ali tudi nehote večkrat tako zvani »podložki«. Kontrola se vrši z rdečo električno žarnico. In res je dotični mestni tržni uradnik zalotil več starih jajc, ki so pokazala v rdeči ltiči že prve obrise pišk. Jajca so bila seveda zaplenjena in uničena. d Obisk Amerilianskili Slovencev. Poročila potovalne pisarne »Cosulich-Linija, Simon Kmetec« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, naglašajo, da je pripravljenih veliko število amerikanskih Slovencev za Izlet v njih staro domovino Jugoslavijo z brooparnikom »Presidente Wilson« preko naših za Slovence najbližjih luk »Dubrovnik in Trst. Prvo izkrcanje bode dne 24. maja t. 1., drugo dne 7. julija t. L, tretje dne 19. avgusta t, I. v Dubrovniku; v Trstu vsa-kikrat 1 dan pozneje. Vsa druga pojasnila daje brezplačno omenjena pisarna. d Požar. Od Sv. Gore pri Litiji se nam poroča: V noči od Velikega ponedeljka na torek so v Ljubljani opazovali velik požar, ki se je videl v smeri proti Štajerski. Zgorela je vas Roviše, ki je najbližja Svetogorski cerkvi. Goreti je začelo ob 1. uri ponoči. K sreči je domači fant Franc Ocepek ogenj ugledal in hitro zbudil speče ljudi. Ker je pihal močan veter je bil ves zahodni del vasi naenkrat v plamenih. Sredi noči so ljudje komaj sami ognju utekli in rešili samo svojo kožo in nočno obleko na sebi. Vse je zgorelo, tako da prej dobri posestniki sedaj nimajo ne obleke, ne hrane, ne semena in ne orodja za novo obdelavo. Tudi več živine je spečene in opečene. Ogenj je podtaknil zožigalec ali pa je nastal po neprvidnosti ponočnega kadilca. — Darove za pogorelce sprejema Odbor za pogorelce na Rovišah ali Župni urad Sv. Gori pošta Vače. d Požar. Ko se je družina posestnika g. Ivana Prislana v Gabrskem pri Trbovljah ob pol 12 spravljala h kosilu, zakliče neko dekle, da gori streha, Ogenj se je ob močnem vetru z naglico širil ter so prihiteli bližnji sosedje mogli rešiti samo pohištvo, medtem ko je obleko, obutev in še več drugih stvari, ki so jih pred dnevi radi bdenja spravili pod streho, upepelil ogenj. Rudniški gasilci so prihiteli h požaru ter so s sodelovanjem že tarn se na-hajajočih gasilcev iz trga preprečili, da se ni razširil ogenj na v bližini stoječa gospodarska poslopja. Gospodar je bil zavarovan le za malenkostno vsoto ter je popolnoma uničen, ker je posestvo že itak zadolženo. Dolžnost nam je pa pohvaliti sosede, ki so neumorno pomagali gasiti, dokler niso stopili v akcijo rudniški gasilci, ki so v teku 20 minut prihiteli z brizgalkami k požaru in rešili, kar se je rešiti dalo. d Pežar v Rušah. Na velikonočno nedeljo ob devetih zvečer je začela goreti lesena baraka, ki stoji v bližini ruške tovarne za dušik in je služila revnejšemu delavstvo v stanovanje. Kljub gašenju od strani požarne brambe jo je ogenj upepelil, ker je bila iz lesa, Požar je izbruhnil radi neprevidnosti ravnanja z ognjem. d Požar v Ormožu. Na veliki ponedeljek popoldne je zgorelo vse trgovsko bla-go v trgovini Rado Polak v Ormožu. Nekaj škode je krite z zavarovalnino. (1 Požar. Iz Sv. Jakoba ob Savi se nam poroča: Dne 13. t. m. je bila vas Pešata v veliki nevarnosti. Pogorel jc kozolec posestnika Franceta Urbaneiča št. 20. Požar je povzročil 7 leten otrok, ki se je neprevidno z ognjem igral. Ker jo bilo v kozolcu veliko stelje, je bilo naglo vse v plamenu. Le gasilnemu društvu na Pešati, ki je S1 z vso naglico prihitelo na kraj nesreče in ogen omejilo in gasilnemu družlvu lz Beričevegn, ki je tudi prišlo na pomoč, vsa čast in hvala, da se nI ogenj dalje razširil, in da ni vsa vas pogorela. d Ogromen požar. Te dni Je začela v New Yorku goreti 38 nadstropij visoka palača. Visoki ognjeni steber se je videl 55 km daleč. 50 gasilskih brigad je gasilo hišo. Rešile so 20 spodnili nadstropij, 18 jo bilo uničenih. d Avtomobilska nesreča. Z avtom sta se pripeljala v Jurlclošter neki trgovec iz Zagreba in neki mesar iz Vidma. Hotela sta se vrniti po oesti čez Planino na Sevnico. Pred prvim mostom, imenovanim pri Sv. Janezu, je šoferju odpovedal volan. Avto je zletel čez poldragi meter visoko Škarpo na spodaj ležečo graščinsko njivo. Šofer, ki jo bil trgovec sam, je ostal nepoškodovan, mesar pa je dobil več lahkih poškodb. Prenočil je pri Gradu, drugi dan pa so ga odpeljali s popravljenim avtom na njegov dom. d Smrt pod vozom. Nepričakovana smrtna nesreča je zadela obitelj Cerenak na Dobrni pri Celju. Rezika Cerenak in njen brat Francek sta se odpravila z vozom po smrekovo steljo v gozd, ki jo oddaljen od domačij dobre četrt ure. Naklesti-la in naložila sta steljo na veliki voz. Francek je vozil, Rezika je držala voz, da so ne bi radi slabega kolovoza prevrnil. Deklo 'e bilo prešibko, da bi moglo obdržati težki voz, ki se je nagnil v kolovozno kotanjo, zagrabil nesrečno Reziko za vrat. Dekle : e imelo še toliko moči, da je zavpila brat- i cu: »Francek, pomagaj mik Francek je , sicer priskočil na pomoč s smrtjo se boreči sestri, a kako bi naj dvignil voz 16 letni i fant, ko mu ne bi bili kos 4 močni moški! Uboga Rezika je izdihnila pod vozom v , starosti komaj 20 let. d Otrok padel v žerjavico. Za kurilnico glavnega kolodvora v Ljubljani se je 10 letna deklica Mihaela Šorlijeva, hčerka železniškega kovača v Novem Vodmalu, \ igrala ter brskala po leščevju, ki raste tam okoli. Pri tem pa je zašla v jamo, kamor . odlagajo stroji iz kurilnice razne odpadke i premoga, pepela in izgorelega koksa. Dc- i klica je neprevidno stopila na mehko žerjavico, ki je še tlela. Pri tem se ji je udrlo j do kolen globoko v žerjavico. Deklica je ' bila radi toplega vremena bosa. Tleča žerjavica je deklici dobesedno sežgala lio^i do kosti. V strašnih bolečinah so jo bližnji i delavci rešili iz žerjavice, jo prenesli k ha- i raki ter ji pričeli polagati prve obkladko ' na pekoče rane. Deklica je bila ves čas pri i zavesti. Vse navzoče je presunil pogled na n,tene rane ter njeno obupno tarnanje in i jok. Rešilna postaja, ki je že po nekaj mi- i nu ah prispela na kraj nesreče, je nrene- I ljala nesrečno deklico z rešilnim avtom v I deželno bolnico. d Stekel pes obgrizel osem oseb Ve- ' liki teden se je pritepel bogzna odkod v vas Šmiklavz pri Hočah stekel pes ki ie obgrizel samo v Šmiklavžu šest oseb, eno osebo v Dobrovcah, eno v šikolah in ra-zen tega napadel še več psov v Šmaklavžu. Meklega psa se je posrečilo slednjič ven. darfe ustreliti na Vidovičevetn posestvu v Smiklavzu, Obgrizene osebe 80 poslali v Pasleurjev zavod v Celje. v d Težka železniška nesreč« pri J. kovcu. V petek ponoči sta blizu postat Jankovac trčila osebni in tovorni vlak y let je bil tuko močan, da sta se pri obTh vlakih razbili lokomotivi ln službena vo zova. Včeraj še ni bilo znano, koliko j« ju veškili žrtev. Oba vlakovodje in strojnika sta bila takoj mrtva. 1 Ka d Uscdepolni zajutrek, Železniški de j lavec v Lazah Franc Petrovšek je prostj | čas izrabil zato, da je pomagal nekemu ; kmetu spravljati hlode s hriba. Ob 8 zju. j traj se je vsedel h progi in pričel zajtrko.' j vati ter ni opazil bližajočega se tovornega I vlaka. Lokomotiva je tako nesrečno opit : žila Petrovška po glavi, da se je ta zgrudil j nezavesten na tla. Petrovšek ima prebito ! črepinjo in je rnalo upanja, da bi okreval d Tri smrtno obsodbe. Javnosti ja še j v živem spominu slučaj Markuzi, ki se je ; obravnaval lansko leto dvakrat pred mariborsko poroto. Pri celi zadevi je šlo za roparski umor, ki se je doigral pred 6 leti v Slov. Goricah. Bil je umorjen nek neznan prekupec s sadjem in so našli truplo v Be-i nediškem gozdu v Slov. Goricah. Na ob-| tožni klopi so bili: Zakonca Ivan in Ana Markuzi, Ivanov brat Jožef Markuzi in pose tnik Mihael Žemljic od Sv. Jakoba v Slov. Goricah. Zaslišanih je bilo 48 prič in je druga porotna obravnava trajala tri dni in šele v nedeljo 19. septembra 1926. jo bila izrečena obsodba. Vsi obtoženci so'ta< jili dejanje in v celo zadevo se tudi potoni izpovedi prič yi moglo posvetiti z javnostjo ter gotovostjo. Ta nejasnost je zelo otežfeo-čala potek razpravo in kljub trodnevneniii razpravljanju si niso mogli ustvarili porotniki popolnoma jasne slike. Stavljenih jo bilo na porotnike več vprašanj in raz oN ba se jo glasila: Ivan Markuzi jc bil obsojen na smrt na vešalili, njegov brat Jože! in Mihael Žemljic na dosmrtno ječo in Ana Markuzi na 3 leta težke ječe. Proti tej razsodbi je bil vložen priziv na stol sedmo« rice in v petek je prišla rešitev priziva iz Zagreba. Stol sedmorice je potrdil smrtno obsodbo glede Ivana Markuzija, obsodil pa tudi Jožefa Markuzija in Mihaela Žemljica na vešala, le obsodbo Ane Markuzi je potrdil. d P ref rigati goljuf. V Radmožancih in okolici v Prekmurju se je pojavil neki tujec, ki se je predstavljal kot zdravnik za vsako bolezen. Ker jo obenem naglašal, da daje recepte za malenkoslnih 10 Din in da predpisuje samo taka zdravila, ki jih lahko vsak sam doma naredi, a katera vkljub temu gotovo pomagajo, se je našlo mnogo ljudi, ki so iskali pri njem pomoči. In je pisal recepte zoper človeške in živalske bolezni. Po zatrdilu očividcev jih je napisal na dan do 150. Nazadnje se je seveda ugotovilo, da je čudodelni zdravnik navaden slepar, ki je hotel dobro služiti na račun lahkovernega ljudstva. SS8 ^mvdjeMmm dolinsko cikorijo Kolesarski uzmoviči. Na velikonočno nedeljo je bil aretiran v Ljubljani neki fan-talin radi suma tatvine dvokolesa, katerega je ukradel stavbeniku Spindlerju na V6liko soboto popoldne na Slomškovem trgu. V torek in sredo je bil zaslišan in izdal je še nadaljnje tatvine koles. Izdal jo tudi imena dveh pomagačev, ki sia mu pomagala pri delu in nato sta bila aretirana še dva. Eden izmed njiju je znan v mariborskih predmestjih kot >pravi indijski fakir«, zna si prebadati ustnice z iglami ter se ne straši niti pojesti živo žabo in krastačo. Priznali so sedem tatvin. Kolesa so kradli po celem mestu ter jih prodajali kar na ulici za ceno 100—300 Din. Imajo pa na vesti najbrže še več sličnih tatvin. Kolesarji bodo policiji hvaležni, da je spravila na varno tako ne-varne uzmoviče. d Alkohol in njegove žrtve. Na velikonočno nedeljo je prišlo do spora med spla-varji iz Bupleka in drugimi gosti iz Sv. Martina pri \ urbergu. Neki gost je pognal v nekega spla.arja prazen vrček in izginil. Kitalu nato je vstopil v gostilno trgovec Pajman, ki je baje podoben dotičnemu, ki je pognal vrček. Kakih pet vinjenih spla-varjev sc ga je lotilo in f.e nebistvena. Oblika je zelo praktična 17 X 11 cm, torej skoro žepna, oprema elegantna, celo platno, tisk jasen in pregleden, papir prvovrsten in trpežen, ^a vse te naštete vrline je cena vprav niz.ka, slovarček bo izvrstno služil uči-'pu, učencem, obrtniku, uradniku, kmetu, skratka prav vsakomur. d Senzacija! Kdor naroči dve srečki za postavitev novega doma kat. del, prosv. društva na Jesenicah ter v štirinajstih dneh Plača, dobi eno srečko povrhu zastonj, »sto ve]ja 2a one^ k} so sreCke že prejeli, a Ph plačajo v dveh tednih. To velja od Pil PO DOAAOVINHIf^il -------int^rtrmim ii........... i ..............m.....m............................j POGORJE PRI KAMNIKU. Oblastmi poslanci Mazovec, Novak in Poznič so stavili oblastni skupščini naslednji predlog: Vas Perovo apada v občino Kamnik. Mesto Kamnik ima svoj vodovod in o priliki občinskih volitev vedno obljublja okoličanom podaljšanje vodovoda v okolico. Dosedaj bo te obljube ostale samo obljube. Vas Perovo se preakrtjlja s pitno vodo iz odtoka Kamniške Bistrice, kt teče skozi mesto Kamnik za Malim grabnom, kjer se perejo v vodi živinske kože, kamor se mečejo dan za dnem nepotrebne tn večkrat nečedne stvari. Voda je potemtakem nehigijeuična in povzroča med okoliškim prebivalstvom različne bolezni. Vas Podgorje leži v neposredni bližini Kamnika, je pa samostojna občina. Podgorci so zaradi preskrbe pi tne vode še v večjih težavah kot Perovlja.nl. Navezani so samo na vodnjake in kapnice, ker je v Podgorju zelo razvita živinoreja, Je preskrba potrebnih napajališč za živino nujno potrebna; številno prebivalstvo samo pa tudi nujno rabi dosti zdrave pitne vode. Kadar nastane suša, morajo Podgorci v sodih in drugih posodah dovažati potrebno vodo, ki jo pridejo iskat v že zgoraj omenjeni odtok Kamniške Bistrice. Kaka zamuda časa, kako škodljivo tratenje moči vprežne živine, ki jo poleti kmet že tako ali tako na polju nujno in izčrpno porablja. Zalo predlagamo podpisani: Oblastnemu odboru so naroča, naj prouči, kako bi se omenjeni dve vasi preskrbeli s pililo vodo, bodisi s podaljšanjem kamniškega vodovoda, bodisi z lastnim vodovodom. Predlog naj se odkaže odseku za javna dela. JEŽICA. Požar je uničil v petek 22. t. m posestniku g. Verbiču i/, Stožic kozolec dvojnik. Zažgal je neki otrok, ki se je igral z ognjem. Gasilci iz Stožic in Jezice so z velikim trudom preprečili, da se nt ogenj razširil tudi na ostala gospodarska poslopja in hišo. — Hrošče že prav pridno zatiramo. Nabiralci dobe znatne nagrade — za vsak liter t Din. Uničene hrošče prevzamejo in takoj izplačajo nagrado sledeči obč odborniki: Lovro Sever v Klečali, Lovro Kos v Savljnh. Vinko Ahlin na Ježici, Jože Šlterlep v Mali vasi, Franc Sitar v Stožieah, Ignac Plevniik v Tomačevem in Miha Dimnik v Jaršah. Starši, pošiljajte otroke na lovi S tem st bodo na lahek način zaslužili marsikak dneva te objave. Hitite z naročili, da srečk ne zmanjka, kajti 17, maia bo že žrebanje, Dobitki so vredni 106.000 Din. — Loterijski odbor za zgradbo novega katoliškega doma na Jesenicah. 3222 d Ženske in moške nogavice najfi-nc."'? kvalitete dobite po solidnih cenah pri Francu P a v 1 i n u , Gradišče št. 3. d Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno Dr, Jvan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. ik Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Peka te te«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. d Ribiške priprave, orožje in strelivo ter vsa popravila pri puškarju F. K. Kai-ser, Ljubljana. dinar. — V okrajni cestni odbor je bil Izvoljen v nedeljo kandidat SLS g. Lovro Kos. — Občina je zopet stopila v stik z Ljubljano radi napeljave elektrike DOLENJA VAS. Pretekli teden smo imeli pri nas izredno slovesen in žalosten pogreb. Naš rojak župnik v Rušah na Štajerskem g. Janko lic je prišel pred 3 tedni kropit svojega umrlega očeta g. Janeza lica. Težko bolan je legel pri svojih sorodnikih v Prigorici, da se pozdravi. Pa mu ni bilo usojeno — 14 dni po pogrebu svojega očeta se je moral uleči tudi on na mrtvaški oder dne 21. t. m., daleč od svoje ruške župnije. Pogreb se je izvršil zelo slovesno. Bog bodi blagemu gospodu večen plačniki POLJANE PRI TOPLICAH. V Poljanah pri Toplicah na Dolenjskem smo imeli na velikonočni ponedeljek po več letih zopet Šolsko prireditev. Učenci in učenke so peli in de-lclamirali, ponavljalci celo igrali na citre in violine. Za tem sta prišli na vrsto veseloigra »Adam in Eva« ter »Damoklejev meč«. Končno nam je mali piskrovezek zapel svoj kuplet ln s tem prav posvečeno zaključil prireditev. Ker Je tu večina Kočevarjev po narodnosti, je bilo polovico sporeda nemškega. STUDENEC PRI DOBU. Mi3el ustanoviti pri nas prepotrebni odsek gasilnega društva, je našel med nami samimi tako] mnogo odmeva. Našemu mnenju so se pridružile sosednje vasi dobske in moravške fare, katerim bo isto tako dobrodošlo novo gasilno društvo. Pridno smo zbirali med seboj prispevke in se obračali na sosede, da nam pomagajo. Vendar so stroški previsoki, naše gmotne razmere preslabe, da bi zmogli vse naenkrat. Da damo Izraze naši skupni želji, da misel postaviti nov dom in si nabaviti potrebno orodje čimprejo uresničimo, v ta namen priredi odsek svojo prvo veselico. Vršila se bo v nedeljo 1. maja na vrtu g. Svetlina na Studencu. Tovariši od sosednjih društev so nam že obljubili, da nas pridejo polnoštevilno obiskat, da vzbude v nas še večje zanimanje in nam pomagajo z nasveti. ARTICE. Odkar so naši poslanci dosegli prav lepe uspehe za nas slovensko ljudstvo, so naši samostojneži čisto iz sebe. Odprava carine na galico, znižanje desetaka pri kupnih pogodbah (Jaz sem ga dne 13. aprila že samo po 4% plačal), da ne bo treba vina v jeseni prijavljat financarjem Itd., vse to jim ni povolji, ter nekateri bolj brihtni govorijo, da je vse to g. Urek dosegel. Ali ni to velika budalost? Samostojneži, to vam ne gre v glavo, da so naši ministri in poslanci to dosegli, kar bo tudi vam v korist, pa še v največji meri, kaj pa vaš g. Pucelj, ki je bil skoro 8 leta minister? Zato pa čas je, da spregledale in greste pod prapor SLS. — Kmet. KRIŽE PRI TRŽIČU. Z našim kolodvorom zopet ne bode nič, zopet odbito. Sedaj je potreba se združiti in »kupno z občino Kovor započett akcijo za kolodvor. — Našo pošto hočejo zmanjšati tako, da bi Kovor-Pristavo dali Tržiški pošti zopet, Senično, oba Ve-tema, Golnik, Novake, pa priklapili novi pošti na Golnik, zakar že tam prostore pripravljajo. A pri- Stran 270. zadeti so ogorčeni nad tem, ker ee je težJto pridobilo, a sedaj naj M se zmanJSalo. To ne smo biti. Vašfiuii h Sinkevega turu«. Nenadoma je nnul dne 18. aprila mladenič Stanko Verbič v starosti 19 let. Zvečer ob S mu je postalo slabo, a zjutraj ob 8 je preminul. Zadela ga je kap. Svetila mu večna luči — Občni zbor kmetijske podružnice se je vršil 8. aprila in izkazal, da podružnica pridno deluje. V preteklem letu si je nabavila 2 travniški brani, ki sta v veliko korist našim mahovitim travnikom, ln 1 čistilnik za čiščenje žita. Članov ima 41. — Gasilno društvo pripravlja materijal za stavbo gasilnega doma. V ta namen priredi večjo prireditev v Kosezah 1. maja. Q PO 5VETU Kusi proti vojski. Predsednik sovjetske Rusije Rikov je imel na zborovanju ruskih poslancev velik govor, v katerem je naglašaJ, da Rusija ne mara vojske, čeprav bi jo nekateri krogi radi zapletli v vojsko proli Kilajsld. Društvu narodov je očital, da ne vrši svojih dolžnosti, ampak da je vedno na strani močnejših držav. Tudi Rusija jo pripravljena z razorožitvijo pokazati voljo za mir, oe bodo to napravile tudi druge države, ki se še neprestano obo-rožujejo. Naš spor z Italijo. Ker je Italija odklonila vsak razgovor o Albaniji, ki jo je spravila pod svojo oblast, so pogajanja med našo državo in Italijo, ki jih je nasvo-tovalo Društvo narodov, čisto brezpomembna. Francozi, ki so se v tem sporu odločno postavili na našo siran, to v svojem časopisju poudarjajo in čisto upravičeno dol-že Italijo, da je ona kriva, da vlada med njo in našo državo tako napeto razmerje. Angleži pa so kar naenkrat utihnili in izjavljajo, da ne bodo v tem sporu več posredovali. Videti je, da na tihem drže z Italijani. Madžarski ministrski predsednik pride k nam. Predsednik ogrske vlade, ki jo nedavno sklenil z Mussolinijem prijateljsko pogodbo, bo obiskal v maju tudi našo državo, da dobi dovoljenje za prevažanje blaga iz Ogrske preko naše države v Eeko. Volilve v Avstriji. Volitve v avstrijski državni zbor, ki so se vršile v nedeljo 24. t. m. niso bistveno spremenilo moči posameznih strank. Vodilna bo še nadalje oltala krštanakosocialna stranka pod vodstvom prelata dr. Seipla, ki je rešil Avstrijo finančnega poloma. Scoijalni demokrati, ki so na več krajih nastopali proti kršč. socijalistom na fašistovski način, niso zato dosegli uspehov. V nekaterih mestih imajo sicer večino, toda dežela je po veliki večini v vrstah kršč. socijalistov. Podrobneje bomo o volitvah poročali prihodnjič. Pred novo angleško-francosko zvezo, V majniku bo predsednik francofke republike obiskal Anglijo, V Londonu se vrše velike priprave za njegov sprejem, ki bo zelo slovesen. Z njim pride tudi francoski zunanji minister in bosta ob tej priliki sklenila z angleško vlado celo vrsto 6l (Konec.) 3. Družba treznosti. l'o tem važnem pouku pa pride vprašanje, kaj naj storimo, da resno prizadevanje za treznost poslane med nami splos-no, da grdo pijančevanje popolnoma za- tremo? . No, kaj? Človek prepuščen sam sebi težko vztraja, navadno kmalu opeša, posebno ako ima pred seboj in okoli sebe bolj slabe, nasprotne zglede. Ti ga zama-mijo. Bolj močan pa je človek v društvu z enukomislečiini to ariši. Drug drugega nosijo, izpodbujajo, varujejo. Mora pa biti društvo dobro zasnovano. S tega razloga naj staro društvo treznosti zopet oživimo. Da bo pa bolj uspešno, naj ima več oddelkov. Posebej naj bo društvo treznosti in posebej društvo popolne zdržnost i. V društvu treznosti se udje zavežejo, da bodo opojne pijače uživali zmerno in se nikdar ne bodo upijanili, zlasti pa, da bodo delali zoper pijančevanje povsod, v družini, v soseski, v celi župniji. To naj si štejejo v čaist, pijanost pa v veliko sramoto. To društvo ima dva oddelka in sicer posebej za moške, posebej za ženske. Vsak oddelek ima svoje načelništvo, ki naj društvo vodi in poživlja. Za popolne abstinente je posebno društvo. Le-ti se zavežejo, da ne bodo nikdar pili ne vina, ne žganja. V to društvo vabim vse one mladeniče in može, ki so tako nesrečni, da pijančujejo in jih alkohol hitro premoti in premaga. Zdramite se in skrbite ne le za svojo nenmrječo dušo, ampak tudi za telesno zdravje, za srečno družino in za lastno dobro ime. Dvojno društvo za treznost in ono za popolno zdržnost naj se ustanovi prav v vsaki župniji. Ako bi bilo pa popolnih zdržnikov premalo, se imen;' dotičnih pošljejo društvu »Sveta vojska« v Ljubljani. Za »troke pa naj ostane društvo Mladi junak«, ki naj že šolske otroke pouči o nevarnosti aikohola in .jim v dno srca zasadi trdni sklep, da se bodo sedaj zdrževali od prijateljskih pogodb, tako da bo zveza med cbema državama kar najtesnejša, Slrcga obsodba zarotnikov zoper Musso linija. V Rimu so se pretekli leden vršile kazenske obravnave proti visokim italijanskim osebnostim, ki so svoječasno sklenili spraviti Mussolinija na drugi svet. Ker pa so jim pravočasno prišli na sled! ie Mussolini odnesel zdravo kožo, a zarotniki. so pa morali v ječo, Na zatožni Klopi je sedel poslanec Zaniboli, ki je bil vodja zarotnikov, general Capello in več visokih uradnikov, Posebno sodišče, ki so ga ustanovili po zadnjem napadu na Mussolinija, je v petek razglasilo strogo obsodbo. Poslanec ZannihoH, general Capello in še eden zarotnik so bili obsojeni £ let ječe. Ostali pa so dcbU1' od vsake opojne pijače, pozneje pa vsaj '/.mer. nost v polnem obsegu držali. Sedaj pa na nogel Mladeniči, posebno Orli in možje, posebno oni od Apostolska mož, vsfopiie v eno teh društev in za vstop spodbujajte drug drugega I Dekleta, poseb, no one iz, Marijine družbe, pa žene in m,i, tere, vstopite v čim večjem številu v druž. bo popolne zdr/nosti, vse pa v družbo treznosiii Potrebno navodilo vam bodo dali vaši duhovni pastirji, katerim pri tem prevaž-nem delu radi pomagajte. Sedaj vas pa vse izročim varstvu svetega Janeza Krstnika, ki naj bo varuh vseh naših treznostnili društev. Pozdrav in blagoslov vsem! V Ljubljani, na pepelnico 1927. f Anton Bonaventura. Škof, Občni zbor Ljudske posojilnic v Celja se je vršil v nedeljo dne 3, t. m. Iz poročila načelstva razvidiino, da je ta denarni zaved tudi v minulem letu 1926. vsestransko prav lepo napredoval. Vsi sloji prebivalstva sc Ja z zaupanjem oklepajo, nalagajo pr< njem svoj denar ter iščejo v potrebi posojila. Hranilne vloge so znašale koncem I. 1926, 52,306.405.32 Din in so zrastlc v letu 1926. za 14,734.401.62 Din. P rast hranilnih vlog js predvsem pripisovati dobri hmeljski letini Stanje posojil pa je znašalo koncem iefa ia sicer na hipoteke 9,414.727.86 Din, na menice 6,091.615.68 Din in v tek. računu 21,741.365 Din tako, da je bilo skupno stanje posojil koncem leta 1926 37,247.708.54-Din iu sc je torej zvišalo za 13,347 811.87 Din. Naloženega denarja je bilo koncem leta 1926. 14,321.713.04 Din znak velike likvidnosti zavoda. Čistega dobička izkaže Ljudska posojilnica 143.955.91 Din, ki sc v celoti pripiše rezervnim zakladom, ki se s tem prepisom zvi< šajo na 557.?23.57 Din. Število zadružnikov je narastlo v 1. H26, za 514 in znaša koncem leta 2681 med temi tri četrtine kmečkih posestnikov. Ako pomidimoi da je Ljudska posojilnica v Celju zadruga z neomejeno zavezo, si lahko predstavljamo, kako ogromno jamstvo nam nudi zgorajšaj« število zadružnikov, Vsled tega priporočamo osobito našim kmečkim posestnikom, da svoj denar liala-. gajo le pri Ljudski posojilnici v Celju, ozir. po potrebi iščejo pri njej posojila. Naš kmetski denar lc v naše kmetske posojilnice. Ljudska posojilnica Ima svoje uradne prostore na Cankarjevi cesti št. 4, poleg davkarije. 'isrno nsSožiie swl denar v ^ Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union'. Odštevanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ooroštvo i. t. d. h življenja katol&Mh mož. Krej)ka volja. Zlitini nemški škof Viljem pJ. Kctteier jo bil v svoji mladosti strašno 'hude jeze. Še kot dijak je šel nekoč na lov. Nad nekim jezerom ustreli divjo raeo. Pes jo sicer gre v jezero iskat, pa jo, prišedši na suho, raztrga pred Kettelerjevimi očmi. To mladega (ijjaka tako rnzkači, da psa močno kanuje. Pa pes se ne poboljša: Ko lovec ustreli drueo raco, mu jo pes prav tako raztrga in je seveda znova še hujše kaznovan. Pa pes si ne da dopovedati: kot prvo in drugo teko raztrga tudi tretjo ustreljeno raco. Tedaj pa Ketteler nameii puško na psa in ga ustreli na licu mesta. Ves razkačen jo lovec pobere domov in vrže togoten puško in lovsko torbo v kot svoje sobe. Potem se začno sezuvati; pa glej, ko mu mokri čevlji ne gredo radi z nog, vzame nož in razpara go-lenice od vrha do tal in vrže podobno kot puško in torbo tudi čevlje ves razkačen v kot. Za tem so minula leta. Mladi dijak postane duhovnik, župnik, prošt in nazadnje škof. l'a z leti je postal ves drugačen. Dan za dnem je krotil in premagoval svojo to-goto. In resi Z desetletji se je njegova nekdanja besnost izprevrgla v pravo krot-kost, kar nam lepo pojmuje sledeči dogodek. Bilo je revolucionarno leto 1848. Hudobni kolovodje se povsod podžigali ljudske strasti zoper duhovsko in svetno gosposko in tako tudi zoper škofa Kettelerja. Nekega dne gre škof ravno iz stolne cerkve. Tu mu pride nasproti otrok, ki se vede, kakor da hoče škofu poljubiti roko. Ko pa mu škof ponudi roko v poljub, mu deček grdo pljune na roko. Škof ostane krotak in ves ljubezniv vpraša: »Dečko! Povej mi, koliko i-o ti dali za ta čin?« »Dva feniga,« se odreže fantič. »Na! Tu jih imaš deset,* od-\rne škof, ampak za naprej ne stori \eč kaj takega.« S. Postajni načelnik bo prištet blaženim. V ta namen so se že izvršile v Rimu potrebne priprave, da proglasijo blaženim 1 avla Perazzo, ki je sredi šumnega sveta >ivel in umrl pred'15 leti kot svetnik. Bil je uslužbenec državne italijanske železnice. Kot tak je bil nekaj časa postajenačelnik v nnerolu, pred svojo smrtjo pa v Turinu. Veliko se je pečal zlasti kot vnet tretjered-fuk z obnovo Frančiškovega duha potom tretjega reda. Mnogo zaslug si je stekel za ustanovitev in razširjanje katoliških ljud-£ m knjižnic in delavskih društev. Umrl je M- novembra ]. 1911. Fantovski večeri v pismih. XVIII. O županu in županih. Jesenskega večera lanskega leta me Jc po dolgih letih bilo zopet enkrat zaneslo v f-oinr.čo vas, Ravno je šlo solnce za ro-, ."? Core< ko sem sredi ceste kot tujec brez '»'znjili sorodnikov razmišljal, kam bi šel Prenočit. Že sem sklenil, da si poiščem Prenočišče pri daljnem sorodniku na podu v mrvi Tedaj pa se ojur.ačim in jo krenem vaškemu županu, češ, morda me le sprejme, saj sva si znanca izza Šolskih let. Tako sem stal pred mogočno enonadstrop-no hišo sredi vaškega grička, ravno ko je moj znanec Francelj, sedaj župan, prišedši s svojo družino s polja, odmolil; Ave Marijo, Prijateljsko sva si segla v roko ln ne-i dolgo nato smo sedeli v njegovi družinski | sobi; on, gospod župnik, gospod šolski i upravitelj in jlz. ! Prvo namreč, kar je storil župan Francelj, ko sva stopiia pod njegov krov, je bilo to, da je poklical tudi gospoda žup-! nika in tSaj sem vedel,« je rekel škof, ki je bil zelo bled. Obraz se je zganil in oči so rahlo vztrepetale. Visoko je potegnil odejo. »Ne vem, kako mi je,<: jc rekel. »Tako vesel sem, in vendar mi je nekoliko tesno. Mraz pustite solnca v sobo!; mi jc sobo Župnik je odprl okno, da so se vlili v solnčni žarki kakor topla, zlata reka. Bil je večer, šolnee se je nagibalo k zatonu. Poplavilo jo nebo z rdečim, zlatim sijajem, posadilo goram na glavo zlate krone in jih ogrnilo z bliščečim škrlatnim plaščem. V njihovih žarečih gubah so dremali tihi gozdovi. Srebni potočki so prihajali iz njihovega naročja in metali bleščeč, biserni dež v topli, duhteči zrak. V kraljevskem blesku so pozdravljale gore bolnega škofa in zazdelo se je, kot da se klanjajo pred njim, kot pred velikim in mogočnim bitjem ... Škof se je smehljal. Njegove oči so se odprle kakor oči otroka, ki zre v daljno, čudovito, pravljično deželo »To je kakor sen,« je rekel s tihim glasom. »Bleščečo dolino vidim, žarečo v lepoli in rodovitnosti. Veseli srečni ljudje stanujejo v njej. Boji in viharji leže za njimi, njihove oči so globoke in jasne, na ni novi h čelih stoji velika beseda: mir! Cvetoč vrt vidim, poln svežosti in ljubkosti, v pomladnem blesku zan kakor obljubljena dežela. Tema in blodne misli so izginile, tu gori kraljuje luč! Angel Gospodov, sv Mihael, stojf ob odprtih vratih in čuva s sveLm mečem svojo mirno dolino. Moje drage gore, moja ljuba vas: bodi blagoslovljena v božjem imenu ...!« Škof je s težavo dvignil roko, njegov glas je šepetal od veselja, iz njegovih oči so kapale solze. Hkrati pa se je dvignila njegova roka k ustom -rdec, topel curek je omočil belo rjuho. »Za božjo voljo - moj škof,« je zaklical župnik in objel njegove rame. 1 fovaSalif T1'-1 ŽUpmxk> fTo ie sr5na kri' Ško dodeE !a ri?g0V(> čred0- Velika milost mi je uouelena. ob pogledu na nebo in v rokah Driiatelta smem umreti. Ne jokajte... ne žal os U te »e P hte mi sveto poslednje olje!. « P nimi ro0kaSP,iŠČ^^S?-je zbral° U"**™- S sklenjenimi rokami so klecali na cesti, bledi in prepadih Morsi, a sol. Čc bi iz. hlapela vsa morska vodit, bi ostalo na dnu toliko soli in drugih slanih snovi, da bi pokrili z njimi vso zemljo lahko 40 do 50 metrov na debelo. Naprej pa sam lahko računaS. Vsa zemlja meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, Jugoslavija 250.000, Slovenija 16.000. Kako visok bi bil slani stolp nad tema dvema? Nnprsfnili je izumil okoli lota 1686. Holnndec zlatar Nikolaj Bcnschoten. V začetku je bil samo krnsiliii predmet, tako kot danes prslim; Sele lelconi časa so Rpoiinli njegov praktični pomen. VoIIram. Tako sc imenuje zelo trda kovina, ki je 19krat težja kot voda, torej skoraj tako težka kot zlato. Z jeklom skti-paj jo uporabljajo za izdelovanje oklepnili plošč, puškinih kopit itd. >'e pa ta kovina zeh draga, in je to ovira za njefio splolno uporabo, Steklo, ki je zavarovano proti vplivu ognia in v katerem lahko pc-leš kruh in meso, Izstavlja neka ncmSka tovarna. Stari Fimliam so pa znali Sc več. Naprav-ljali so iz stekla nezlomljive posode; če so dobile bule, si jih s kladivom spet laliko izravnal. V naSih časih so vse poskusili, da bi zopet odkrili ta način izdelovanja stekla, pa se jim doslej ni posrečilo. Berativo. Včasih se beračenje zelo splača. Najbolj menda v Avstraliji. V mestu Melbourne v avstralski državi Viktorija je cela vrsta hišniH posestnikov, ki so postali bogati z beračenjem po ulicah. Zvon sv. Mihaela, čigar jezik jc razvezal škof, je tiho, tesnobno zapel: 2Škof umiral« Župnik mu je prinesel sv. poslednjo olje, ljudje s opovesili glave, zvon je umolknil, culo se je samo cintdjanje ministrantov iz sobe, kjer je ležal umirajoči škof: »Agnus Dei, qui lollis peccata mundi...« Ljudje so so prekrižali, tolkli na prsa in ponavljaj svete besede. Dih jim je zastal, hkrati pa je kakor blisk razsvetlila njihovo dušo velika pretresljiva misel tako mogočna in vzvišena, da so jo komaj mogli dojeti: škof jo prišel h grešnikom, da bi jih rešil prekletstva. Razgnal js temo in sedaj bo svetlo pri Sv. Mihaelu 1 Svetloba in mir! Človek je šel iz ljubezni v smrt: pastir je dal Sivljenje za svoje ovce!... Škof je sklenil roke na prsih, njegovi voščeno-bledi prsti so oklepali križ. Potuj, krščanska duša...« je molil škofov spremljevalec, ki jo klečal ob vznožju postelje. Nje-pov glas je zastajal, vedno tiše in tišo je molil. Pred veličnstvom smrti so omolknilo tudi njegove ustnice. Župnik je podprl z rokami trudne škofove rame. Škof je težko dihal. Bleda glava je počivala na bratovih prsih ... Škofove oči so bili široko odprte in gledale skozi odprto okno ven v solnce, Id je stalo nad gorami kakor ognjena krogla. Rožnat moten sijaj je legel n*. obraz umirajočega škofa. -Prihajam, Gospod,< je rekel. »Bedi mi mUo tljiv sodnik! Vedno sem zaupal vato in se trudil, da bi bil dober pastir. In sedaj, ko vračam pastirsko palico v Tvoje roke, trepetam in -?e bojim!... D t i ml svojo roko, brat, vedi me do temnih vrati... Tvoja roka jc tako zvesta, tvoje oči tako jasne!... Dobro je tako!... Sedaj je tiho... tako dobro mi je ... Ale-luja!-' Srce je zastajalo, škofova glava je težko počivala na prsih zvestega duhovnika. Še enkrat ie odprl škof ustnice, ki so tolikokrat blagoslavljale. Cisto tiho, kot dih iz večnosti, je zvenelo: 0 lepi dan!... O sveta dežela! ..« Nato je glas umolknil, dih zastal... In solnce je zašlo, zlata svetloba je legla na gore, nebo je odprlo svoja zlata vrata. V tem trenutku jo ugasnil pogled starega nad-pastlrja. Blažen, nadnaraven smehljaj je ležal na njegovem obrazu... njegova duša jo stala na pragu raja... v <• * Zvonovi ev. Mihaela so spremljali mrtvega škofa, župnik in vsa občina je žalostno šla za krsto. Uboga gorska vas je videla množico odličnih pogrebnih gostov. In vsi so se jezili na uporno vas kjer jo našel škof smrt pri izvrševanju svojega visokega poklica. Svet je zaničeval in preklinjal. Toda župnik je nosil sramoto potrpežljivo in vdano. On, ki Je držal umirajočega škofa v svojih rokah, je bolje vedel: ni so srdil visoki pastir, temveč blagoslavljal Mrtvaški voz, okrašen s stoterimi venci in šopki bo je premikal po dolini kakor cvetoča cvetlična košara. konji so bili v srebrni vpregi, dva kanonika ter množica duhovnikov in uradnikov je sla za krsto — 111 šele daleč zadaj je šel župnik Sv. Mihaela s svojo zaničevano župnijo. Na meji vasi so stali tiho in gledali za mrtvaškim vozom. Nobeden izmed odličnih visokih gospodov se ni zmenil za ubogega, vaškega župnika, nihče mu ni stisnil roke v slovo. A ni mu bilo zato hudo. Tj od-Jični ljudje so imeli brez dvoma več pravice do ško/a kot on, preprost hribovski župnik. Pogledal je proti nebu, kjer je žarelo solnce in zdelo se mu je, da ga Ga iz nekega srebrnobelega oblaka gledajo mile škofove oči. In dvignil je roke ter si rekel: »Vzeli so nam Pač zemske ostanke pastirjeve: njegov duh in njegov blagoslov pa je ostal pri nas. Blagor ti, Sv. Mihael, škofov blagoslov počiva na tebi!... .Vse bo dobro! Sledimo ti, ti vzvišeni škof, mučenik svete ljubezni! Prisegamo ti zvestobo do smrti!« Še vedno so doneli zvonov!, žalni sprevod se je pomikal dalje in daljo... Župnik in ljudjo od Sv. Mihaela so slali s sklenjenimi rokami na cesti in s solznimi očmi. Gledali so in gledali, dokler ni izginila krsta v zlatem oblaku, kakor za bleščečimi vrati, skozi katera je mrtvi škof odšel a smehom in blagoslovom ... 2. poglavje. Grofu Hugonu sta stregli Julija in Čiska. V njem in okoli njega so jo mnopo Spremenilo. Ljubezen, ki ga je obdajala in 'catoro j« toliko let pogrešal, ga je napravila milega in popustljivega. Videl je pred seboj novo, lepo in mirno življenje* flote! je osrečiti vse, ki so mu bili dragi. In včasih je smehljaje stisnil Julijino roko ter ji pošepetal: »Počakaj, da bom zdrav — potem naju ne bo nič več ločilo.« Tedaj je Julija zardela od veselja in tihe, skrivne sreče. V dolgih tetinih svoje bolezni je imel grof Hugo dovolj časa, da je premišljeval o svojem položaju in o svojem razmerju do prebivalcev pri Sv. Mihaelu. In marsikaj je videl sedaj z drugačnimi očmi kot prej. Ona grozna noč v gradu in cerkvi mu je odprla oči ir> prinesla spoznanje, da nosi sam velik del krivde na nesreči, ki ga je zadela. Leta in leta je stiskal in dražil te uboge ljudi, dokler niso planili kot divje zveri po njem, da bi ga raztrgali. Sovraštvo je sejal — hi sovraštvo žel. Sedaj mora biti drugače. Sklenil je, da bo popravil, kar je zagrešil: pozabil in izbrisal bo, kar so ,je zgodilo ter sklenil z vaštani zvezo na podlagi krščanske ljubezni, zgrajeno na medsebojnem zaupanju, ljubezni in pravičnosti. Dolga leta je bil Sv. Mihael pekel — sedaj mora biti zslenica miru, kjer zelenita palma in oljka in plavajo v zraku beli golobi miru. Nekega dne je poklical grof Hugo k sebi župnika, da bi govoril z njim, kaj je treba storiti, in kako bi se dalo zbo^gati stanje prebivalcev pri Sv. Mihaelu. »Ljvdje niso baš slabi,« je rekel župnik, »toda revščina in beda jih je zagrenila. Ljubezen in sočutje jih bo poboljšalo. Dati jim moramo roko, ter jih s slabih poti, kamor 30 zašli, pripeljati na boljšo pot... Hrepenijo po tem, da bi bili rešeni. In pomoč je res potrebna, sicer bo vsa vas uničena. Družine, katerih reditelji sedijo v ječi, trpe pomanjkanje, lakota stoji pred vrati. Možje so storili grozno dejanje, ko so bili pijani in. nahujskani od Rabenhausa. Poleg tega so mislili, da i maj« pravico, in ko je prišlo poročilo, da jo pravda zanje izgubljena, je bilo razočaranje in jeza tako velika, da niso nič vedeli, kaj delajo. Bili so blazni. To jim sicer ne izbriše krivde, vendar jo omili. Prosim Vas, gospod grof, odpustite krivcem.« »Odpustil sem in pozabil,« je rekel grof. »Vem, da sem tudi sam mnogo zakrivil — s trdostjo in strogostjo sem skušal doseči, kar se lahko doseže samo z dobroto. Vi, gospod župnik, ste mi kazali takrat pravo pot, toda nisem vas poslušal. Sedaj bom z veseljem šel po tej poti, če ni prepozno.« »Ni še prepozno, gospod grof! Za dobroto ni nikdar prepozno. Vi, gospod grof, in ljudje pri Mihaelu ste vezani drug na drugega. Delo naj bo trdna vez, ki bo vezala obe strani. Velika škoda je va vas, gospod grof, da leže kamnolomi kot mrtev kapital, dočim bi prineslo premišjeno delo vsej vasi srečo in blagostanje. Žalostno in hudo je, da morajo možje zapustiti dom, da si prislužijo zunaj v svetu kruh, dočim je tu v kamnolomih dela v izobilju, kjer leži ogromen, mrtev kapital neizrabljen v zemlji. Napravite tej nesrečni stvari konec, gospod grof. In zato vas prosim za to, kar edino lahko reši vas in osreči njene prebivalce: prosim vas za delo za mojo ubogo župnijo!« Grof Hugo je molče poslušal. Sedaj je ponudil župniku roko. »Vem, da plemstvo nima samo pravic, Akumulator. Odkritja akumulatorja, ki zbira; električno energ jo, pripisujejo nem. zdravniki Viljemu Rittcrju. Prvi akumulator je napravil leta 1882. Kajenje, Na Japonskem velja od leta 1900. naprej postava, da mo-5ki pred 20. letom ne sme kaditi. Ribe, Do 30 metrov, globine se poznajo najmočnejši morski viharji, naprej ne. Do 65 metrov globine gre svetloba, naprej ne, in vlada večaa tema. Nekatere ribe v globinah imajo svetilne naprave, kot nekakšni; električne svetilke. Z njimi razsvetljujejo fc-mo, da zagledajo svof plen. So pa med njimi velikani, ki so več metrov dotgi. Mečariea. Večkrat vidimo sliko velike ribe, z nastavkom spredaj, ki jO čisto meču podoben. To pa ni nič nevarno; riba ae ga poslužuje samo, du trga mah od skal ter da rije po tleli, kjer iščo majhne iivali, služeče Ji za hrano. Etna na Siciliji ni tak ognjenik kot je Vezuv pri Neaplju. Poleg glavnega žrela, ki se dviga 8300 m' nad morjem, je na Etni še okoli 2B0 stranskih žrel. Donava. V deželah, akoa katere teče Donava, 60 govori 52 raznih jezikov m narečij. Obleka iz pepela. V indijski deželi Kašmir, kjer je večkrat zelo mraz, si pomagajo ljudje s tem, da nosijo pod srajci podobnim plnščom posodo t vročim pepelom. Cilinder je prvi nnpra* vil in nosil londonski klobučar John Hcthering-ton leta 1797. Ko se Je prvič z njim pokazal na londonskih ulicah, da jo delal reklamo zanj, so sa ljudje ustrašiti in so padali v nezavest. Nastopila je policija in je kaznovala Hetlieringlona s 50 lunti denarne kazni, za tiste čase ogromna vsota. To je še sedaj veliko, skoraj 14.000 dinarjev. Islandija, Na Islandiji no stanuje niti 100.000 prebivalcev, pa bi lahko preredita 1 milijon ljudi. Rejkjavik ima prav tako cestno železnico, banke itd. kot naša večja mesta. Stari ljudje. Španska se lahko imenuje dežela starih ljudi. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 22.150 moških in 86.295 žensk, ki so bili nad 80 let stari; 355 oseb ie bilo nad 100 let starih. In sicer 96 moških ln 250 žensk. V glavnem mestu, Madrid, ki velja za naM zdravo, so našteli 11 iium škili ln 24 žensk, nad 10$ let starih. temveč tudi dolžnosti,« jo rekel. »In kot človek in kristjan bom prvi ponudil roko za spravo. Da nimajo pravio do gozda in kamnolomov, to bodo ljudje menda že uvideli. Toda krenil bom po poti, ki bo za obo stranki pravična: dal bom občini kamnolom za nizko ceno v najem, tako, da bo imela lep dobiček. 2.\ delom lahko začno takoj. Najprej morajo odstraniti grušč, napraviti nova pota, izgotoviti vozove iu orodje. Povejte to ljudem, gospod župniki Bodito posredovalec med menoj in njimi!« • Z veseljem bom sporočil to radostno vest,« je zaklical župnik. »Seveda so še marsikatero težave: ljudje morajo dobili zopet zaupanje, in potem hujskači in požigalci — ti bodo seveda kaznovani.«: Ne bo prehudo. Glavni krivec je že kaznovan. Vsled požara povzročena škoda pa tudi ni tako velika, kot so sprva mislili. Skušal bom, kolikor se bo dalo, da bodo ljudje oproščeni, ker se mi zdi to pravično. Dejstvo je tudi, da je Alban ljudi svaril in nje-jovo delo pri gasitvi požara govori v njegov prilog, ji poleg tega bo težko ugotoviti, kdo jo pravi poži-galec. Torej ne bo tako hudo. Alban bo dobil prav majhno kazen ... In prav tega sem izbral, da bi vodil delo v kamnolomih. Kako mislite?-,, »Sijajen človek! Ne morete dobiti boljšega. Mi- ! elim, da je za vedno ozdravljen svojih prevratnih 1 idej. Grof je prikimal. -In Rika — tej sem dolžan ' pruv posebno hvalo. Ne bi pričakoval toliko poguma ! od Sv. Mihaela, najmanj pa še od takega preprostega ! dekleta. To mora biti poplačano! In da bosta oba, i Alban in Rika srečen par, bom kot prvi pomagal ja;. ! Rika zasluži to!. Mnogo grenkega je doživela v življenju. Zato i ji od srca privoščim srečo,« je rekel župnik. >In ne ! samo njej — vsem jo privoščim — vsem! Vse mora biti zopot dobro, veseli, srečni časi morajo priti —« * Grof Hugo je hitro okreval. Njegova lica so postajala rdeča, vesel žvljenjski ogenj je žarel iz njegovih oči. Vsak dan je šol v spremstvu svojih dveh strežnic k lopi na koncu parka, obdani z divjo trto, odkoder je bil lop razgled na jezero in v dolino. Ko je Čiška skakala po travniku in trgala cvetice, jo sedela Julija ob njegovi strani in govorila sta o njeni sreči. >Jeseni bom zdrav,v je rekel grof Hugo. »Tedaj bo poroka. In stari grad bo zopet videl srečne ljudi.« Julija ga jo hvaležno pogledala. Vsa njena ljubezen je gorela v tem pogledu. Zdelo se ji je, kot da se je odprla pred njenimi očmi pravljična dežela, kot bi gledala skozi pestro okno veselja nov, blažen svet. Čist, močen zrak je premaga! bolnika. Lotil se ga jo osvežujoč sjianee in naslonil se je na lopo. Da bi ga kdo ne motil, je ostala Julija v njegovi bližini in se izprehajala po parku. Mislila je na oni čas, ko je prvič srečala grofa kot temnega, zagrenjenega človeka. In sedaj je prišlo tako — popolnoma drugače, kot si je ona mislila. Zatopljena v svoje misli, ni pazila na pot in približala so je gradu. Tedaj je zaČula glasne korake, sladek, rezek smeh ji je zadonrl nasproti. Kot prikovana jo obstala. V modrikasti senci dreves ji je prihajala nasproti neka dama, lepa ženska z očarljivimi očmi. Na njenih prstih so se bleščali dragoceni »rstani. šon krvavordečih makov je kimal na široko-krajnem klobuku in pri vsakem koraku je zašumola svila njene obleke. T.) ji, živi 00 t1; p** ThHng. & ^Vi dosU na poli, h, 0nii£ korenjak vsako Mo' berUna na Dunaj 500 km dal.-«, v s.-dnih dneh S dan preteče okoli 70 km Tudi letos je tekel i„ prispel na cilj ves 6V| in dobre volje. Ta se ia pa res obranil. Egipet Šteje 14 railij nov prebivalcev in ie osemkrat tako gosto „,. sel jen kot Kranjska. Deželi jezer I>vo Jp. želi sta na svetu, kj ju ^ pravici imenujejo Jr-že]| jezer. Ena je Finska na severu Evrope, »dežela tisoč jezer« imenovana, •pa jih je na lUoče in tj. soče. Druga jc pa otok Nova Fundlandija v Se. verni Ameriki, na katerem so naiteli okoli -redom. Popoldne ob 8 se bo igrala velika bojna tera na prostem »Kalvarijat I. dejanje na dan mo-NUzaege 1914, II dejanje pri kadru, III. dejanje na gališki fronti, IV. dejanje na fronti na Dober-pobu, \ dejanje pa v fašistovskem robstvu. Vsak kdor hoče poseliti Petrovče, ima polovično vožnjo Ba katero legitimacijo zahtevajte pri Vaših župnih ura.: n. r 11 »Krekov« mladina« t Preski uprizori za proslavo delavskega praznika in v pozdrav novemu Bosp. kipnlku v nedeljo, dne 1. maja, ob 3. uri fegoMne v Društvenem domu v Preski igr0 ^^ 80deIuje društveni DrugI $®sfsrskS tečaj na 3ssenic<*?i. I V nedeljo. 10. aprila, se je vršil na ' Jesenicah v občinski dvorani drugi pastirski tečaj, katerega je priredil radovljiški planin s k i odbor. Tečaja se je udeležilo preko 100 planinskih pastirjev in nad eo zastopnikov srenj, kmetijskih podružnic in raznih kmetijskih organizacij ter gospodarjev. Prvi je predaval okr. kmet. ref. Josip Sustič o pastirstvu in o dolžnostih planinskih pastirjev. Predavatelj je ugotovil da se pastirstvo kot stan oziroma poklic pri nas vse premalo uvažuje, da ga žal omalovažuj o navadno sam gospodar, oziroma srenja, enako tudi sam pastir. Taka gospodarska nezrelost 111 pa cela vrsta drugih gospodarskih nedostatkov imajo za posledico splošno revščino kmeta v planinskih krajih. Namen rednih pastirskih tečajev je privesti g o s p o d a r j a (s r e n j o) t e r p a s t i r -j a do takega izpolnjevanja dolžnosti ene»a napram drugemu, da bosta oba deležna cimvečjih gospodarskih koristi. Predavatelj je v podrobnem naštel in obrazložil vsa dela, katera bi moral vršiti pastir med pašo, — ali vsaj nekatera! Sledilo je nazorno podano predavanje g. okr. zivinozdravnika SI. Zamik a o zdravstvu pri živini, prvi pomoči pri oboleli živini na pasi in o postopku pastirjev ob pojavu kužnih bolezni. Predavatelj e po-SL ° k?ristnih i" praktičnih m- vil tudi meKljavosti. - Kot tretji predavatelj je nastopil znani planinar g. Anton C v e n k e 1 iz Ljubnega! ki je predaval o g o v c j e m z o 1 j u in nje- .sliko živ- g.nem zatiranju. Podal ie jasno ........ Ijenjskera razvaja in velike škodljivo: ti tega ne- amega živalskega zajedavca. Orisat jo organiziran boj nroti govejemu zoliii s strani gospodarskih organizacij v Nemčiji, ki je iinel najlepše uspehe. Le pri nas se nikdo ne zgane, tu li gospodarji in 1 astirji ne stori o takorekoč nič zoper to nadlogo, ki sc vsled tega hitro širi in povzroča velike gof podarske škode. Znano je, d.i so kože, preluknj ne od ličink zolja, veliko manj vredne, ker so navadno poškodovane najboljše partije istih. Po predavanjih so se razdelile nagrade vzornim pastirjem, ki so bili predlagani «1 posebnih občinskih komisii Razdeljenih je bito 18 prvih nagrad po 100 Din, 20 dru pili po 80 Din in 24 tre tjih nagrad jx> .50 dinarjev. Skupaj je bilo nagrajenih 68 pastirjev, katerim je bila pogrnjena tudi polovica železniških stroškov. V celoti je odbor razdelil 5.585 Din 50 p. Prihodnje leto se vrši nn Jesenicah enak tečaj. Meh za smeh. »Imejte vedno naš patentirani kit pn roki in vsaka ubita skleda vam bo napravila veselje.« ★ »Čudno, kako ste vendar gospodu Pircu podobni?« -<.Na kakšen način pa?« >1 no, ta mi je tudi 50 dinarjev dolžan.« * >Hi, le naprej, ti stara pokveka ti.- —' Dama: »Toda, kako morete vendar tako zmerjati?!« — Voznik: »Saj nisem vam ro kel, pač pa le konju.« No Jakec, ali si pri večerni molitvi Bogcu potožil, kako noreden si bil danes?« »Ne mama, nis>em ne, me jo preveč sram. Zato sem si mislil, da ni potreba vsakemu vedeli za to.« •k No, ali ste kasirali denar pri Podkraj-šl;u?:< »Ne. V oni hiši stanuje pet družin, ki se pišejo Podkrajšek. Štirje so mi rekli, da nič ne dolgujejo pri nas, a peti me je pa ven vrgel.« »Takoj pojdite k temu nazaj, ta je pravi.« * Moja žena je čudna. Oni dan sem ji nekaj rekel in od takrat ne govori z menoj/ — :>0 prijatelj, ali se ne moreš spomniti, kaj si ji rekel? Jaz bi svoji rad isto povedal.« ir Nekdo z dežele je prišel prvikrat v ljubljansko opero: »Na, zdaj pa imaš. Dva kovača sem plačal vstopnine, sedaj pa kar dva likralu pojeta, samo da bo preje konec. ..v..- 3ITi.l'- • p« :j«T-.H«rj| Pil—I Ii 'H CSSL9 tC ■ ost .v TAi-a-a ('/{ai/Ci Podpisani Izjavljam, da nisem plačnik iza morebitne dolgove, ki bi jih naredila moja žena Frančiška roj. Mcglič. - Sp. Veterno, 23. aprila 1927.___KAROL MALI, posestnik. ^ sprejema ter najsolidneje izdela ' kmetsko pšenico Elektrovaljčni »lin.Iv. Zakotnik na Trati (kolvodv. Skofja Loka). Najpopolnejši šivalni streli za livilje, krojuče in čevljarje ter ta vsak dom. Preden ti nabavite •troj, oglejte si lo izrednost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. Ml. 6/1. Brezplačen potili. 15 letno janutvo. Bili kakršnikol časi brez - življenje OTnoEf iiSs o v" MU€£l®snfIc Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din Naročniki »Domoljuba" plačajo samo pole ■ .-co, ako kupujojo kmet. potrebščine ali pro .-jajo svojo pridelke cli iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Sprej- ygnca za mirnem ' Tnrakn obrt. — Jožef KunčiS, Podgora »t. 0, St. Vid nad Ljubljano. Hišo cnotir|'ž'nsko _!_ piodain, z vrtom in elektr. razsvetljavo. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Poizve se v trgovini Kušar, Dravlje, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Fletilni strnj l\uJZ. ben št. 8/40. Ponudbe z navedbo sistema, opisa in ceno na: Ana Baliun, Maribor, Ob železn. 4/11. flpbif 15 do 'et za "BHIj kmetsko delo takoj sprejme Matija Oven, Dravlje 18. Moderen ČEliSllljali in Žnidsršižesi panji naprodaj. — Naslov: Mrkun, llompc, p. Radomlje. CE^OUfij!,-rokodelec, dobrimi spričevali išče službe. Ivan Hrezovar, Ilmelčec, p. Mirna peč. Išče se dekle spravljanje sob k boljši družini v Ljubljani. — Dekleta, ki znajo nekoliko šivati, imajo prednost. — Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 3120. feaiPepo°dai POSBSfUO, kjer se redi H glav goveje živine. Vse obdelano. Poslopje v najboljšem stanju. Poizve se pri Janez Anzelj, I31ato pri Trebnjem. A.; »Jaz načelno ne pijem vode.« B »Zakaj pa ne?« A.: »Jaz sem namreč železnega zdravja in od vode bi se me lahko rja prijela.« r AS«o imate bolečine t*— - kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči„ElsafIuid". Nadrgnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam Elsnfluid ublažuje bolečine. Ce ste zdravi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in bosto hvaležni ter ostali zvesti Elsafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišica in zdravo spanje. — Ze naši očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Fellerjev pravi blasodi •"oči Elsafluid v poizkusnih stekleničicnh po (i nin, v dvojnalih steklenicah po 9 Din, aH spoeial-nih steklenicah po Din. — Po pošti priilc tem co-noj.?e, čim več so naroči naenkrat, z zuvojmuo in poStnino stano 9 poizkus. aH 6 dvoj. ali 2 speeijalni stekl. 61'- Din 27 .. 13 „ „ K „ „ 133— „ 51 ,, 30 „ „ 12 „ „ 850-- „ Naročila nasloviti razločno takole: Eli (JEN V. EELLER, lekarna v Stublet DonJI, Elsa- trjf br. 10. Hrvatska. .J NA PLiTVISKIH 3EZERIH Dnevna oskvba tO do 66 dinarjev. Šole in izletniki znaten popust. —i Pri vsakem vlaku čaka avtomobil. noJveCJo, naiii Irejia tn naJrazUoi-nejSa motorna ladjo sveta 24.000 bruto registrirnih ton, 21 morskih milj. Prva vožnja v Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos Aires iz Trsta 21. septembra f. 1. iz Neapla 23. septembra t. 1. iz Marseille 24. seplembra t. 1. Oceansko vožnja ireja 9 (devet) dni Pojasnita daje in naročila sprejema pisarna COSMLECH-ORIIJA Simon Kmelec Ljubljana, Mlltlo^lCeva cesta St. 13 REVMATSZEM! HevmaUzem? Kostofooljc? Bodlfaje? v jjlavl Sira asolseli? Omotico ozdravite z zdravilom Vsaki steklenici je priloženo točno navodilo o uporabi. Naslov za poštna naročila je: S.«atooraiSoriJ WAL6A", Sušak 12. V ceni je uračunjena poštnina, zabojček in zavojnina. 4 steklenice za 77 Din, steklenic za 205 Din. WALGA", 8 steklenic za 131 Din. za 205 Din^ 25 steklenic za 320 Din. JAVNA ZAHVALA. r.n. LABORATORIJ ..ALGA" Sušak 12. Oprostite, dA sc Vam nisem takoj zahvalila za Vašo dobro zdravilo »Alga.'. Storim to sedaj. Moja hčerka je bila 5 todnov zelo bolna, ila lil mogla opravljati niti najlažjih hišnih tlel; vso to vsled reviuatlzma. »Algo«, ki sto mi jo poslali, som prejela žc po 8 dnoh v redu in Vum sporočam, da se je hčerka žo s par steklenicami popolno pozdravila in daneH ne čuti več nlkakih bolečin. Zahvaljujem se Vam vnovič, in morem vsem toplo priporočiti Vaše dobro zdravilo »Alga«. Pošljite ml šo 8 steklenic za nekatero znance, ker jo to največji dar, lil ga jim morem podati za zdravje. Moravče-Sv. Križ pri Litiji 12/1. 1927. Zahvalna Antonija Korbar. HISA i velikim vrtom zraven kolodvora v Novem raestn. - HISA r manjšim posestvom v Ju.kavasi pri Straži. — Naslov v upravi lista pod Stev. l^UV. Denar Si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zato, ker najdete v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini g}. Hiklauc „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA Eelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za Ženske Obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga.--Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. Istrsko BRINJE, SLIVE h FIGE dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU t Ljubljani, Dunajska cesta itev. 36. PRIPOROČAM VELIKO ZALOGO niodrocev vsake vrste mrcic, divane. Velika izbira žime in airika vedno v zalogi in najceneje prodaja RUDOLF SEVER. LJUBLJANA Marijin trg 5t. 2 — n<a primer z goUarai obolele ljudi celih krajev oprojlilj te nadloge. Qr« tu z« povsem neškodljivo zelo utinku-jočo zdravljenj« s piljera, ki prav posebno Izborno vpliva tudi na sploSni počutek. Nate zdravilne soli io ze tisoče osvobodile gotse in d^bek^a vratu. Zahtevaj'- na;i ro-roJita o zdravljenju in vpora I, kateri bo zelo rad pritrdil vsak zdravnik. Osnovali anio razooiiljalnlce v vseh driau!. popolno m a lasionj ca* popis, ki Vas bo zanimal. Dopisnica zado'ča in takoj Vam ga Jofo.Ijemo. flijflust tfšrzke, Ssrtin-Wiimers:*off Bruchsalerstr. 5. abt. 623, Ogrlejie si cove Jtofe in cajge ter žensko blago za poletne obleke ki jih dobite po zelo nizkih cenah v ir.anufak.urni trgjvini J ©sap Šliba? Ljubljana, Stari trg Z1 poleg Zenita vsakovrstno, nudi najceneje tvrdka L KNEZ -Ljubljana, Gosposvetska cesta štev, 3. Amerikanske žage Atkins - Savvs velika zaloga vseh velik --ti. Ru-doli DER2AJ, Ljubljana, SlonJkova ulica SI, 1. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živin« ie brczdTomno »MASTI N« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednesti Mastina so brezštevilna zahvalni pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Linbliana, Mestni trg 4 Zadružna gospodarska banka d. d. cesta 'o tt.w V lastni palači (vts h vis hotela „Unlon") Kapital Ui r^zervesk upnonad^Di n ooo"^0r'Ekspozitura: Bled Amerikanskl oddelek« Direktne 2vez0 z amerlškl J h^ 'ransakdic r°d pr„rt° t J=a^erlškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapuščin. »ečk Državne razredne ^terlfe Tsa IedajatelJ: Dr. Franc Kulovee. 1' Urednik: Franr Zabret. Za Jugoelovansko tiskarno: Karel C'««.