Esen
Kukavica v gozdu
•V gorah kuka kukavica:
Kuku, kuku — — — —
Že macesni zelenijo,
z njih oej zelene čipke oisijo,
na polju zibljejo smaragdne  iitne bi
spomladne sapice,
pred kmetskimi hišami
so zagoreie d mladem zelenju smrek
kot mogočne suetilke,
potočki lahni šumijo
v temne grape,
aad grapami pa sanja Brležnik,
— stari hrib —
in bore samotarji na njem
med skalami žioijo
in sioi stari kameni, skromni mahovi
se klica »fcufcii« veselijo.
Kukii, kuku------
Jablane cveio —
a iam za tretjo goro
že češnje v Vipuoi
so odcvetele,
bodo kmalu zardele
o zlatem solncu
na dobrani.
Češenj pa ni na planini
ne zelenih trt,
in hijacintoD ni tu
ne narcisoo    —
te gore dolgo časa s snegom
n prijateljstou žiuijo.
Kuku, kuku------
smaragdna trava  zeleni,
prijateljica ptic
in hrana oočic.
Tihx>. sanja njiva
in ob zidu zaničenana. kopriua
otožna se solnca veseli.
Vijolice so prinesli o šolo
otroci, plave — —
Skozi odprto okno
prihajajo pomladne sapice s&njaoe,
objemajo tablo in klop,
božajo giauice otrok,
iz temnega gozda pa se glasi:
Kuku, kuku —
nigred je tu!