$ »Tednik« izhaja pod tem skrajšonim ime- s { nom ad 24. nov. 1961 dalje na predlo«? ^ ^ Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormo! f [zdaja »Tednik« tavod s samostojnim finansiranj^m SOdjfovorni orednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptui. Larkov« S f Telefon 156, čekovni račun pri \arndni banki Ptuj J št 604-19-1-206 A Rokopisov ne vračamo A Tiska Mariborska tiskarna Maribor i Celoletna naročnina za. (»•»•m^tvo 1000 din. za inozemstvo ^ 1500 din ŠTEV. 17_PTUJ, 11. MAJA 1962_CENA 20 DIN_Letnik XV. Oragi gostje iz bratske Srbije Danes, v petek, 11. maja 1962, ob 15.50, bo v Ptuju na železni- ški postaji sprejem 25-članske skupine izmed okrog 250 go- stov iz 18 občin v Srbiji, ki prispejo ta dan v Slovenijo na 3-dnPvni obisk z vlakom »Brat- stva in enotnosti«. Ta obi?k dragih gostov iz Srbije je za naše prsbiralstvo posebno dragocen, saj pridejo na o.bisk predstavniki družin iz Srbije, ki so v času vojne spre- jele pod svojo streho, v svoj družinski krog, ne glede na vojne težave in nevarnosti, iz- gnance tega dela Slovenije, ki jih je fašistični okupator ob pomoči domačih izdajalcev pre- gnal iz njihovih domov in na- silno preselil v bratsko Srbijo. V času vojne je nastalo med gostitelji v Srbiji in našimi iz- gnanci nepozabno bratstvo in prijatelTstvo._ Lansko leto je odpeljal >\lak bratstva in enotnosti« mnogo izmed nekda- nrih izgnancev na obisk v Sr- bijo in po vrnitvi smo slišali njihove najlepše spomine in vtise s sprejema in eostitve ter vsesa, kar so naši liudje videli v bratski Srbiii, v ?vobndni, obnovljeni, socialistični Srbiji, kot prisrčno sprejeti gostje. Takrat je bil dogovorjen leto-š- nji povratni obisk gostov iz Sr- bije v Sloveniji. Z enako skrb- nostjo in pozornostjo, z enako vnemo in toplim srcem so or- ganizacije ZB NOV v Sloveniji podpirale in spremljale delo odbora za letošnji obisk dragih gostov iz Srbije v Sloveniji, pri družinah, s katerimi se pozna- jo iz najtežjih dni zgodovine narodov Jugo-lavije. Razumljivo je. da se bomo danes popoldne ob 15."50 zbrali na postaji Ptuj vsi, ki cenimo drage goste, ki prispejo iz Sr- bije na obisk v Ptuj. Tako jim bomo najlepše dokazali, da smo jim vsi skupaj hvaležni za vse. kar so dobrega storili na- šim rojakom, ki jih je med vojno preganjal okupator in da jim želimo, rla bi se pri nas dobro počutili, da bi v teh 1 dneh videli čimveč lepot naših krajev ter spoznali tukajšnje prebivalstvo. >fnngi uaši liudie poznajo njih^^vp kraje in Hudi, ker so se z uiimi spoznali ob raznih nrilikah, v česu vojne, na izletih, pri vojakih, na do- pustih itd. Tekom " dni bivanja dragih | gostov v Ptuju in okolici si bodo gostitelji skupno z orga- nizacijo ZB NOV prizadevali, da bo ostalo dragim gostom bi- vanje pri nas nadvse prijetno in da bo to prvi izmed njiho- vih bodočih večkratnih obiskov, pa tudi obiskov njihovih otrok v naših krajih. V nedeljo. H. maja l'h akcijah in za soodločanje v vseh važuili problemih. Za Občinski odbor SZDL Ptuj se je posvetovanja udeležil pred- sednik Občin.skega odbora SZDL tov. Branko Gorjup, za »Tednik pa podpisani. Na posvetovanju je bilo v re- feratu pa tudi v razpravi poudar- jeno, da im-ijo občani za obvešča- nje na razpolago radio, televizijo, časopisje, dnevno in tedensko, razne biltene in drugi tisk, razna ozvočenja po kolektivih, zbore volivcev, razne sestanke itd., ven- dar je zanimivo ugotoviti, kateri izmed vseh načinov in sredstev obveščanja je ljudem najbližji, naipopolnejši in k^ko so se \'seh teh sredstev posluževali v raznih občinah Sloveni,ie. Marija Vilfanova je v referatu. diskutanti pa" so v svojih tolmače- njih podčrtali, da ie stik z ljud- mi, živa beseda ljudstvu cb vseh , važnih vprašanjih najboljša obli- ; ka obveščanja in da ima glede na j to tudi prednost pred vsemi osta- i limi, vendar tudi njih ne bi sme- ; H podcenje\'ati. Lokalni tisk ima pri obveščanju občanov svoje ve- like zasluge, zlasti ko mu uspe pred dogajanjem obveščati obča- ne o vsem važnem in tako vzbu- diti zanimanje med njimi za so- delov^^nje pri odločanju o \'sem. kar s-^ potem laže izvaja. Ko so ¦ ljudje obveščeni, ko zavestno j sprejmejo svoje naloge, jih tudi I raje in vestno izvajajo. Slabo ob- ! veščanje. po~tavlignj° ljudi pred ' dejstvo, premalo priz-^de\'anje. da ; bi delovni ljudje vse doumeli in razumeli, je povzročalo povsod I dokaj težav in nevšečnrtsti. Druž- ¦ beni plan in proračun v občinah sta toliko več vredna, kolikor več občano\- je razumelo in ju spreje- lo kot operativni plan. čigar iz- vajanje tudi kontrolirajo in išče- jo vedno najboljšo rešitev za iz- vajanje. Tudi v bodoče bo ena izmed glavnih nalog Socialistične zveze, da bo skrbela za pravočasno in pravilno obveščanje občanov o vseh važnih načrtih in ukrepih in o stanju, ki nastaja v zvezi z nji- I hovim izvajanjem. Pri družbenem planu in prora- čunih so v občinah več diskuti- I rali v delitvi dohodkov, manj pa j o tem, kako bodo dohodki ustvar- jeni, kje bodo zbrani. Ko so za- čeli sprejeti družbeni plan in pro- račun izvajati, je začela diskusija med občani o tem. ali je mogoče smatrati zbore volivcev z 10" n udeležbo kot zakonito ali jih je mogoče smatrati kot forum, na katerem se sprejemajo predlogi, ki jih naj pocem sprejme in po- trdi občinski ljudski odbor m ob- veže vse občane k njihovemu iz- vajanju? Ponekod so ostali samo pri zborih volivcev, drugod so razmnožili predloge družbenega plana in proračuna in so jih raz- poslali vsem družinam v občini, drugod so zopet pripravili ves material v zvezi z obema odbor- nikom obeh zborov in organiza- cijam SZDL. Predvsem pa je bilo važno, kako so se povsod potru- dili ljudem pojasniti vsebino in obseg družbenega plana in prora- čuna. Dolgovezno, suhoparno po- dajanje ni imelo uspeha. Z ra- zumljivo besedo, s preglednim tolmačenjem, pa najsi je bilo na- pisano ali povedano, je bilo dose- ženo več kot so pričakov^ali. Poleg dnevnega centralnega in tedenskega lokalnega tiska izhaja, v Sloveniji še 115 listov delovnih kolektivov z naklado 185.000 izvo- dov. Po številu naklade \-isok tisk pa služi toliko manj dobremu obveščanju, v kolikor manj daje bravcem možnost akti\'nega po- seganja v sam.o reševanje proble- mo^-. v samo dogajanje, zlasti pa takrat, ko seznanja bravce s skle- pi, sprejetimi brez vednosti jav- nosti. Taka praksa je bila na po- L\'etovanju zavrnjena in jo bo po- trebno v bodoče zamenjati z ob- veščanjem pred sklepanjem. Obveščanje občanov bo imelo največjo vrednost, ko bo želja čimvečjega števila ljudi v občini, ki vplivajo na občane s svojim zglednim delom, da bi bili pre- bivalci komune o vsem pravoča- sno in razumljivo obveščeni. Brez njihovega prizadevanja in želje pa se bo še vedno dogajalo poleg vseh dragocenih sredstev obveščanja, da se bo z vsemi problemi v občini bavilo le manjše število ljudi. Visoka za- vest občanov se je razvila pred- vsem tam, kjer so jim izkazova- li zaupanje med drugim tudi s pravilnim obveščanjem in z možnostjo sodelovanja in so- odločanja o neštetih problemih, ki obstaja,1o v posameznih in vseh občinah. Referat in diskusija na posve- tovanju sta pokazala, da je ob- čina Ptuj med občinami v Slo- veniji, ki si je na vse načine, s tiskom in živo besedo prizade\-a- la, potom ZSDL in potom orga- nov upravljanja v kolektivihi in na podeželju obveščati delovne ljudi o vseh važnih merah in ukrepih in da je dosegla pri svo- jem delu tudi leF>e uspehe. Vse obveščanje pa tudi v občim Ptuj' ni od"visno samo od nje. ampak v veliki men tudi od zavesti sa- mih občanov in od njiho^v-e do- bre volie. da bi svojo cbčmo in \7Uiario de Noticias- je med drugim napi- sal, da je Jugoslavija pod vod- stvom predsednika Tita umela in uspela izbojevati neodvisen po'ložaj v svetu, razdeljenem na bloke. ^Jugoslovansko ne- odvisno linijo so slednjič vsi priznali. pravi dalje. -.Zato ima odlične odnose tako z ZDA kakor SZ. Obisk jugoslovan- skega go^ta bo pomagal razši- riti mednarodno sodelovanje Brazilije, saj ta dežela želi čimbolj utrditi svoj položaj v tujem svetu. Jugoslavija ko^ dežela zunaj blokov se izredno zavzema za to. da bi dos;?gli čim popolnejšo miroljubno in aktivno sožitje. SPRTI ZAVEZ.MKI \ O tem. da si zavezniki zno-l traj Atlantskega pakta in dru-' gih združevanj ni?o enotni, ni nobenega dvoma. O tem govoril tudi nedavno atensko zasedn- nje. Vekateri. posebno -veHka* zaveznika Francija in Zahr>.Hna Vemčiia. bi na vsak način htv tela drobiti črrv.r-eč inf'">Tmacij o jedrski oborožitvi, pa tudi do- seči, da bi imelo poveljstvo NATO samo, morda celo posa- mezne članice te organizacije, pravico, da odločajo o uporabi lega smrtnega orožja, ne samo neposredno ameriški predsed- nik Kennedv kot doslej. Zgodilo pa se je. da so ZD.\ ¦popustile« le v tem, da bo'.io odslej dajale zaveznikom po- datke o razmestitvi jedrskega orožja v Evropi. Dodelile so tudi pet podmornic z jedrskim izstrelkom .Polaris« oborože- nim enotam NATO. Odločitev o tem, kdaj naj to orožje upo- rabijo, pa bo ostala tudi na- prej pri predsedniku ZDA. Značilno je, da sta Francija in Zah. Nemčija tudi nastopili proti pogajanjem Zahoda s SZ. Nizozemska je obtožila ostale, da ji ne pomagajo pri njeneni sporu z Indonezijo. Podobne pritožbe je izuesel portugalski minister glede Angole. ZDA ni nihče odprto podprl glede nje- ne politike do Kube ... >Oseb- ni« interesi j>osameznih dežel so torej precej prevladovali po- leg resnice, da se zavezniki ne ujemajo tudi v globalnih načr- tih samega pakta. SEGNI - PREDSEDNIK ITA- LIJANSKE REPUBLIKE Šele po devetem glasovanju ¦so italijanski poslanci in sena- torji izvolili dosedanjega zuna- njega ministra Segnija za pred- sednika republike. Kaže, da so krščanski demokrati, katerih član je, pridobili za podporo tudi obe desničarski stranki, neofašiste in monarhi«te. ter si tako zagotovili potrebno veči- no. Tako ravnanje pa je raz- togotilo levico, posebno še. ker je sedanja vlada Fanfanija v biftvu vlada leve sredine. Po vesteh iz šnanije in Por- tugalske vse boli raste odpor proti tamkajšnjim diktatorskim režimom. To velja pcvsebno v Španiji, kjer divjajo delavske stavke, m v Porturalski. kjer so posebno aifilai študenti DPD »Svoboda- \ araždin je prispevala častni delež v letošnjem »Tednu bratstva in prijatelj- stva v Ptuju« v času med 23. in 28. aprilom 1962. in ki so ga organizirali občinski sindikalni sveti Cakovec—Varaždin—Ptuj. Enako srečanje bo v bližnji bodočnosti sledilo v sosednjih obči- nah in takrat bodo nastopali pri njih PtujčanL Slika prikazuje nastop folklorne skupine DPD »Svobode« iz Varaždina v Ptuju. KontaJkt med nastopajočimi ic občinstvom je bil prav prisrčen. Stran 2 E D N I Ki PTUJ. DNE 11 MAJA 1982 Specializirana kmetijska proizvodnja fnl kmetij- skem kombinatu v Ormožu Tov. Alojz Hergula O uvajanju specializirane kme- tijske proizvodnje pri Tomažu smo povprašali obratovodjo osem- najste ekonomske enote Kmetij- skega kombinata v Ormožu, tova- riša Hergulo Alojza. Povedal nam je, da so nekateri obrati kombinata že specializirani po kulturah proizvodnje in da po- sebno vinogradniški obrati v taki proizvodnji dajejo rekordne pri- delke. Področje Tomaža bodo spe- cializirali v dveh kmetijskih pa- nogah. Osnovna panoga kmetijstva pri Tomažu bo sadjarstvo, podre- jena panoga pa živinoreja, ki se rhedsebojno dopolnjujeta. Osnovno težavo predstavlja skromna hlev- ska kapaciteta, ki obsega prostor le za 140 glav govedi. Enota bo za- to že letos začela z gradnjo dveh hlevov v Savcih in v Sejancih, za po 100 glav goveje živine. Z več- jim številom goveje živine bo tu- di več hlevskega gnoja, ki ga ve- dno primanjkuje. V načrtu je ure- ditev sadne plantaže na jugo- vzhodnem pobočju Savec in Go- mile na 200 ha. Delo naj bi bilo opravljeno do konca 1965. leta, plantaža pa zasejana z najkvali- tetnejšimi sortami. Letos naj bi zasadili 83 ha, preostanek pa je potrebno še arondirati in pripra- viti. Pri Tomažu in v bližnjih vaseh se privatni proizvajalci še čvrsto oklepajo zastarelega načina proiz- vodnja na raztresenih zemljiščih, ki dajfejo pičle dohodlce. Takšno! kmetijstvo je v socialističnem- r«zvoju nepomembno. S sodelova- njem z zasebnimi proizvajalci se je močno okrepilo zaupanje kme- tov do obrata, ki jim pomaga s semeni in sadikami, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi ter s svojo kvalitetno strokovno službo za pospeševanje kmetijstva. . Majšperk Avtomoto društvo Majšperk bo za rojstni dan maršala Tita pri- pravilo parado motornih vozil, ki bo na progi Majšperk—Kidričevo —Ptuj in nazaj. Predvidoma se bo parade udeležilo do 150 motornih vozil. Parade se bo udeležil tudi avtomotokrožek osemletke Maj- Jperk in godba »Svobode«. Življenje in BospoJarski razvoj v občini Ormož Pomembni sklepi gospodarskega značaja Na zadnji seji občinskega ljudsikega odbora v Ormožu so biii sprejeti važni gospodarski skle;pi. Šlo je za priključitev zemljišč agrarne skupnosti Framikovci in Pušenci kmetijske- ftiu kombinatu, za priključitev veterinarske službe h kmetij- skemu kombinaitu ter za sklep o souslanovitjvd Mestne-ga muzeja v Ptuju. Poileg tega so odborniki razpravijali o problemih v kme- tijstvu glede na poročilo sveta za kmetijisitvo. Na področju občine zajema vse površine družbenega sek- torja kmot.ij.ski kombinat. Teh površin je 3332 ha ali 17 "o v.seh kmetijskih površin. Na teh zem- Ijiščin se proizvaja letno po- vprečno 52 vseh tržnih viškov v občini. Poleg tega je o občini še 3845 zasebnih gospodarstev, ki zavzemajo orstalih 87 "n kme- tijskiih površin, ki pa niso spo- sobna dajati toliko pridelkov, da bi dohodek od njih zadrževal milajše ljudi v kmetijstvu. Ti vidijo boljšo perspektivo v in- duistriji zato zapuščajo kmečko delo in življenje na vaseh. Zara- di odhoda najboljših mladih sil iz ikmetijsitva se vasi počasneje razvijajo. Na tem razdroblje- VeterinarsMa služba priključena kombinatu Vse do zadnje seje obč. Ij. od- bora v Ormožu je bila veterinar- sika silužba v občini Ormož or- ganizirana v zavodu, v katerem so biili zaposleni trije veterinar- ji lin boilničair. S sklepom obč. ij. odbora pa je bil zavod od- pravljen in bo v bodoče veteri- narska služba delovala v okviru kmetijskega kom^binata. Vsekakor bo glede na to pri- ključitev mogoče doseči večje uspehe v živinoreji na družbe- nem sektorju in sploh bo vete- rinarska služba lahko mnogo r?"'onalnejše izkoriščena. nem kmetijstvu v občini živi 12.900 proizvajalcev, ki pa pre- življajo še 4788 za delo nezmož- nih olroik, starčkov in bolnikov. Za zdraivljenje in spodobnejše življenje starih ljudi mnogo prispeva tudi sikupnost. Zasebno kmetijstvo zaiposljuje še vedno preveč delovne sile, ki bi jo naj zamenjala strojna, mehani2.ira- na sila, k\ je stposobna v kraj- .šem delovnem .času doseči mno- go \'ečji delovni učinek. Trak- torji izpodrivajo živinsko vpre- go in postajajo vse važnejši in kori.sinejši v proizvodnji. V družbenem sektorju odpade na zapo'slenega 4,4 ha obdelovalnih površin, v zasebnem pa dva in polkrat manj. To kaže na nizki učinek zaposlenega. Zasebnike, ki so v gospodar.^kih težavah .ic: potrebno razumeti in jim poma-; gati k boljšemu gospodarjenju ter jim omogočiti vključevanje v kmetijski kombinat, ki je spo- soben sodobno obdelati in s svo- jo strokovno službo pridelati kolikor je od zemlje moč zahte- vati. Lastnikom zasebnih gospo- darstev in njihovim mlajšim družinskim članom bo kombinat nudi)! potrebno zaipoelitev, sta- rejšim in za. delo nesFK>sobnim pa bo zagotovil taikšno obliko pomoči, da se bodo lahko prež.iv- lj'aili. Na občinskem območju je 28 zaisebnih goispodarstev, ki ni- so več sposobna obdelovali laM- na zemlji.ča iz raznih razlogov. V teh primerih bo potrebno an- gažirati družbena sredstva, da se tudi na teh površinah zago- tovi proizvodnja. Sodelovanju v kmetijski pro- izvodnji bodo morali kmetijski, strokovnjaki in zasebni proiz- vajalci posvetiti vso pozornost posebno v krajih, kjer se posa- mezni kmetovalci krčevito okle- pajo starih načinov proizvodnje, in se upirajo uvajanju novih kultur, kakor je na p. sladkorna pesa. ORMOŽ vanjkovci-turistična točka v ivanjskovsiki dolini in v bliž- njih vaseh se je življenje v zad- njih letih močno spremenilo. Tod se hitro razvija vinogradni- ško-sadjarski obrat kmetijskega kombinata. Kolektiv obrata si je zgradil sindikalno dvorano, ki jo bo uporabljal za seje, predava- nja, sestanke in drugo. Dvorana bo koristila tudi družbenim or- ganizacijam. V obratu zaiposleni delavci in uslužbenci so pri urejevanju dvorane sodelovali s prostovoljnim delom ter so v ta namen žrtvovali 2314 delovnih ur. Sindikalna podružnica Ivanj- kovci pa je prispevala tudi de- narna sredstva, in sicer 94.000 din za električno napeljavo. V novi dvorani je že instaliran te- levizor, kot prvi na ivanjtkov- skem območju. Program radi gledajo mladina in odrasli. Obrat gradi tudi garažo, ki pa bo flograjena šele do jeseni. S tem bo rešeno najvažnejše vprašanje obrata. Ko bodo preuredili tudi skladišča bodo lahko koristneje uporabljali preurejene prostore, ki bodo v celoti ustrezali potre- bam obrata. Za zaposlene v obratu Ivanjkovci bodo v krat- kem odprli menzo za prehrano delavcev, ki bodo prejemali to- pli obrok, dostavljen na delov- no mesto F>o primerii ceni. Od- prli bodo tudi prodajalno mesa in kruba. Prosvetna dejavnost je v Ivanjkovoih v zadnjem času močno oživela, vendar prosvet- nim delavcem še vedno pri- man.jkuje časa za poglobljeno delo na Ijudsko-prosvetnem podiročju. Obrat ima sadno plantažo na 7,5 ha, ki je po mnenju strokov- njakov najlepša sadna planta-i ža v Sloveniji. Leži na jugo- vzhodnem pobočju in je v lan- skem letu bogato rodila. Še po- membnejša sadna plantaža pa je na Hujbarju pri Ivanjkovcih, ki meri 10 ha. Vinogradništvo predstavlja v Ivanjkovcih osnovno panogo kmetijstva. V zadijih letih je obrat obnovil 90 odst. vinoigrad- niških površin, preostanek pa namerava obnoviti prihodnje le- to. Tako bo skupno obnovljenih 28 ha vinogradov, ki bodo .skup- no z ostailimi vinogradniškimi površinami dajali do'Volj gro- zdja za novo vinsko klet v Or- možu, ki bo s pričetkom letoš- nje sezone začela obratovati. Strokovnega kadra je dovolj, vendar bo' moral posvečati več pozornoisti sodelovanju višje ob- like med obema sektorjema, da bi zagotovili čim boljše proiz- vodne uspehe. Babica Francka Majcen odhajn v pokoj Babica Francka Majcenova v Hranjigovcih pri Tomažu ima svoj dom na strmem pobočju Slovenskih goric, med cvetočimi jablanami. Med njenim .šestindvajsetletnim službovanjem v tem kraju so jo prebivalci dobro spoznali, jo ve- seli sprejemali in vrata njihovih domov so ji bila vedno odprta, v veselju, kakor tudi v stiski, ki spremljata družine Slovenskih go- ric v življenju, posebno pa matere in dekleta. V razgovoru nam je opisala svoje delo in skrbi v kra- jih, kjer se prebivalci počasi in za vedno poslavljajo od dokaj za- ostalega načina življenja. Francka Majcenova je do svoje- ga 61. leta starosti marsikaj do- živela ter si nabrala bogate iz- kušnje v svojem življenju. V ta kraj je pri.šla pred 26 leti kot 35- letna absolventka babiške šole v Ljubljani, ki jo je končala kot šti- pendistka Splošne bolnice v Or- možu. Mlajša je končala bolničar- sko šolo in je delala na kirur- škem oddelku bolnišnice v Ko- privnici in pozneje v varaždinski bolnišnici, kjer se je tudi navdu- šila za babiški poklic. K Tomažu je prišla kot diplo- mirana babica, kjer je požrtvo- valno pomagala porodnicam in otrokom. Marsikje je našla po- manjkanje, revno opremo in bor- no posteljnino. Marsikateri porod je minil tudi brez prisotnosti ba- bice. Revščino in zaostalost je na- šla predvsem v vinogradniških krajih, zapuščene otroke in doječe matere. Lani je rodilo na njenem ob- močju 63 žena in deklet, vendar so babico klicali le k 31 porodom. V mnogih primerih še vedno opra- vi vse porodnica sama, ker tako nič ne stane in ni potrebno ni- kogar klicati v hišo. V njej mar- sikje leži porodnica z otrokom brez potrebne pomoči, rjuh in po- krivala. Dogaja se, da mater pija- ni mož še zmerja, kakor da bi bi- la sama kriva takšnega stanja pri hiši. Vendar je tudi na območju babice Francke v zadnjem času vedno več mater, ki se rade po- svetujejo z babico in zdravnikom glede svojega in otrokovega zdrav- ja. Preventivna služba je v teh krajih precej razširjena. Vendar babica ne zmore vsega. V času dru- ge svetovne vojne je bilo v tem predelu po okrog 140 porodov le- tno, kar je precej izčrpalo moči babice Francke. V 26 letih službe je Francka prisostvovala 2180 po- rodom, v tem času je opravila 27.370 hišnih obiskov po raztrese- nih hribih Slovenskih goric. Mno- go je poma.?ala pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni in tu- berkuloze. Po upokojitvi bo Farnca še na- prej pomagala ljudem kolikor bo seveda mogla, ker ji noge niso več tako poslušne Svoje bogate izkušnje bo prenesla na svojo po- klicno naslednico Marijo Kociper. Prebivalstvo ji želi v zasluženem pokoju mnogo zdravja in zado- voljstva. DR Francka Majcen 2elezne dveri z okolico Šolarji v praksi Na področju ormoške občine je deset osnovnih šol, ki so pre- cej neenakomerno porazdeljene IK> terenu in predstavlja odda- ljenost resen problem za otroke iz teh krajev, posebno v dežev- nem in v zimskem času. Ta te- iava se bo še povečala za otroke z Runča in bližnje okolice pri- hodnje leto, ko bo prenehal os- mi razred na osnovni šoli Runeč zaradi premalega števila učen- cev v zadnjem razredu. Učenci ukinjenega zadnjega razreda bo- do obiskovali pouk v treh naj- bližjih šolah v Ormožu, v Veli- ki Nedelji in v Ivanjkovcih. Zadnja leta je obiskovalo na Runču pouk v osmem razredu le 12-14 učencev. Glede na to prihodnje leto na Runču ne bo več osmega razreda in bo potreb- no otrokom nuditi primemo prevozno sredstvo za obiskova- nje sosednih šol. Učenci osmih razredov dese- tih'osnovnih šol na področju ob- čine Ormož so prejšnji teden končali šestdnevno prakso v podjetjih. Predstavniki ormo- š^kih podjetij so učence z vese- ljem sprejeli ter jih že ob pri- č^tku prakse seznanili s tehno- lošik;m postopkom in s proiz- vodnim planom podjetja. Učen- ce so razdelili po skupinah že šole posameznim podjetjem. Največji vpliv na izbor učcn- cvv so imeli učitelji, ki so for- mirali skupine z učenci z istimi željami glede bodr>čeea poklica. Na praksi je bilo 205 učencev, ki so bili razdeljeni v takšna podjetja ?lede na delovna me- sta, da .ie lahko ocenil vsak po- sameznik dobre in slabe strani tvojega bodočega poklica. Neka- terim učenceip ni l^o om^očc ustreči glede njihovih želja. Ne- kateri so namreč želeli delati v industriji, pa ni bilo dovolj pro- stih mest. Učenci so med prakso pokazali posebno zanimanje za način nagrajevanja. Zato so predstavniki pod.jetij učence na posebnih predavanjih seznanili z novim plačilnim sistemom in delitvijo čistih in osebnih do- hodkov v podjetju. Namen praikse ni bilo delo, ampak, da bi se mladina sezna- nila s svojim bodočim poklicem in hitrim gospodarskim razvo- jem. Učenci so v podjetjih so- delovali v vseh fazah proizvod- nega procesa, kar jim je omogo- čilo dober pregled nad proiz- vodnjo izdelkov. Med prakso jC' bilo pri učencih opa^ziti, da živi- jo vaški otroci pod vplivom svo- jih staršev in da ti v največji meri odločajo o izbiri poklica svojih otrok. V takih primerih otroki ne pridejo v poklic po svojih nagnenjih. Starši bi naj upoštevali želje in veselje svo- jih otrok pri izbiranju poklica, ki so enako vredni. Mišljenja, da so poklici, pri kaierih se zapo- sleni umaže, .je mišljenje neka- terih zaostalih ljudi, ki cenijo umsko delo više od fizičnega. Danes ima vsak mladinec veselje do poklica, ki mu bo v življenju ugajal. Odprta vrata srednjih in vajeniških šol že čakajo na no- ve dijake, ki se bodo z veseljem usposabljali v koristne člane na- še družbe, nekatere matere spra- šujejo sosede, kam s svojim si- nom po končani osemletki. So- seda priporoča, naj ostane sin doma. kjer da ima dovolj dela in jela. vendar se sino\-i v zad- njem čoksu 93« zadovoljujejo a, takšnimi nasveti. In pride ce- sto do nesporazumov med starši in oitrooi. Starši bi se naj posve- tovali z učiteljem ali v poklicni poisvetovalnici, kam bi naj usmerili svoje otroke. Učenci so v čaisu prakse bili zelo pridni in poslušni. Prihajali so redno na svoja delovna me- sta in opravljali predvidena de- la marljivo in točno. Hrano so prejemali v podjetjih in tudi tople obroke kosiila, za vloženi trud pa so ob koncu prakse ne- katera ipodjetja podelila učen- cem denarne nagrade in prire- dila ziakusko. Opekama Ormož je imela na praksi 18 učencev, ki so ob zaključni večerji pre- jeli vsak po 2000 din. RD t Mm mM Pretekli ponedeljek so odprli v refektoriju bivšega domini- kanskega samostana v Ptuju II. občasno razstavo z naslovom »Gradivo iz prazgodovinske na- selbine v Ormožu«. Razstava bo odprta vsak dan razen ponedelj- ka do 2C. maja t. 1. Razstavo je odprl predsednik muzejskega sveta tov. Karel Sepec ob na- vzočnosti nad 30 obiskovalcev, kustos ptujskega muzeja arheo- logiinja tov. Bernarda Pere pa je vodila po razstavi, ki jo je uredila s sodelavci muzeja. Ilir- ska naselbina v Ormožu na pro- storu za starim sodiščem, kjer je bil vrt, je bila odkrita leta 1955. V.se do leta 1961 je arheo- loški oddelek me.«ftnega muzeja v Ptuju sistematično raziskoval najdišče, ki meri 43 a. Iliri so bi- li naseljeni na teraisi ob reki Dravi, ki je varovala naselbino od juga, na severu pa je bilo selišče utrjeno z nasiipom in jar- kom, kar je še danes deloma ohranjeno. Stavbe *o imele pra- vokoten tloris in bile grajene •-Z brun. Jame. kjer so bila vko- pana bruna. dobro vidijo, Med hxšam: so bile poti, tl*ko-' vane s prodoem. Ognjišča so bila na prostem. Okrog ognjišča so našli velike, do 50 litrske posode za vodo. Te vrče je lepo razstav- riral restavrator Gojkovič. V naselbini so naišli precej ke- ramike, kakor: shrambene po- sode, skodele, čase, vrče, mini- aturne posodice, ki so imele le- po ornamentalno tehniko s pla- sitičnimii, vdolbenimi, vrezanimi in žiigosanimi ornamenti, dalje kozle, pekve, obtežila vretenca. Našli so tudi idolopla.stiko ter predmete iz brona (nakit, orod- je), kamna (sekire, kladiva) in roievine. Zanimiva sta meč iz bronaste dobe, ki sicer ni bil najden v naselbini, ampak na ne- kem podstrešju v Ormožu in n«o!:t.^ka sekira ter predmeti iz gomile na Hard«ku pri Ormožu. O naselbini je bila izdelana vsa jx)'trebna dokumentacija: opisi, »like, tloriisi. profili in fo- tografije, predmeiti p« »o 9e v laiborttoJTijih rešita vrirali. Vs« gradivo hrani muzej v svojih zbirkah. Ilirska naselbina v Ormoiu ?pada \- prehodno dobo med bro- naisito m ielezno, t j. v kuitu- ro t. im. žarnih grobišč (ruška skupina). Naselbina sodi v dobo med X. in IX. stoletjem pr. n. .št. in ima zvezo z najdišči na Ptujskem gradu, Hajdini, v Ve- lemu, St. Vidu, Ripaču, Aran.yu in z grobišči v Rušah, Mariboru, Dobovi, na Bledu ter z več naj- dišči v Avstrijti in na Češkem. Tov. Perčeva je z odkritjem naselbine v Ormožu mnogo pri- spevala k nadaljnjemu spozna- vanju prazgodovine na naših tleh. Izkopavanje bo nadaljeva- la še v Skolibrovi ulici v Ormo- žu. Morda bo našla tam tudi gro- bišče. Razstavo prihajajo gledat šo- le, kolektivi in posamezniki iz raz.nih krajev. Ker bo odprta Iti do 26. maja. ne zamudite prilož-' .nosti in si oglejte zanimivosti or- moiikt ilirike naselbine! V. K. Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega si- 10, ki odslužuje kadrov- ik\ rok v JLA? Prvi mdj na ormoškem območju Na zborovan,iu v Ormožu 30. aprila zvečer je govoril predsed- nik občinskega sindikalnega sveta Miklašič Stanko. Sodelovala je tu- di godba na pihala, medtem ko je bil ognjemet. Interne prireditve so imele sindikalne podružnice, po obratih v kmetijskem kombinatu »Jeruzalem« Ormož, v tovarni pla- stične mase ».lože Kerenčič« in v drugih podjetjih v Ormožu. Ko- lektivi so med prvomajskimi praz- niki priredili tudi krajše in dalj- še izlete. Odhajali so skupinsko v Logarsko dolino, Portorož, Split, in druga večja mesta našega Pri- morja. Kolektiv kombinata je na- redil krajši izlet na obrat »Jeru-' zalem«, ki je najpomembnejša turistična točka na ormoškem po- dročju. Pri Tomažu je bila osrednja proslava 30. aprila v prosvetni dvorani. Sodelovala je tudi godba, ognjemet je bil na Kostanju, ki predstavlja najvišjo točko v obči- ni. Zaposleni na obratu Tomaž so že na predvečer 1. maja odpoto- vali z avtobusom na izlet v Por- torož, Reko m Split. Velikone- deljčani so častno proslavili 1. maj. V prosvetni dvorani je bilo zborovanje, na katerm je govoril pred-sednik krajevnega odbora SZDL Kosi Franc. V Ivanjkovcih so praznovali 1. maj na predvečer. Zborovanje je lepo uspelo. Pred zborovanjem je bila izročena svo- jemu namenu novo zgrajena sin- i dikalna dvorana, ki so jo Ivanj- kovčani zgradili iz prispevkov in s prostovljnim delom. V Središču je bilo na predvečer 1. maja zbo- rovanj ena Gradišču. Govoril je Goršič Drago. Po zborovanju je bilo kresovanje. na dan 1. maja pa splošno ljudsko rajanje. Na Je- ruzalemu je bilo zborovanje na predvečer in so se ga poleg obča- nov udeležili številni gostje-ir.let- niki. Po zborovanju in kresovanju je bila prosta zabava. PTUJ, DNE 11. MAJA 19«2 TEDNIK Strofi 3 Stanko Prefac Stanko Prejac iz Ptuja, giasilski častnik, član ptuj^e gasilske or- ganizacije že 23 let, poveljnik operativne enote že 10 let, več- krat odlikovan, ki je sodeiovai doslej pri gašenju nad 340 poža- rov in pri raznih reševalnih akci- jah, zasluži da ga ob njegovi 30- letnici predstavimo krogiu naših bralcev kot enega izmed občanov, ki je javnosti premalo znan. Ob njegovem jubileju so se ga spomnili njegovi najožji gesadski sodelavci s predsednikom Občin- ske gasilske zveze tov. Marjanom Berličem na čelu s spominskim darilom, čestlitkami in pozivom, naj ostane še naprej v gasilskih vrstah enako aktiven in naj se še delje s tako vnemo zavzema za vzgojo mladine v gasilliskih vrstah kot se je doslej. Stanko Prejac je videl v nesre- či že nešteto ljudi. Poziv sirene na pomoč ga je vedno potegnil na zborno mesto in neštetokrat se je vračal med zadnjimi domov. V reševalnih akcijah je bil orga- nizator in reševalec, je bil član komisije, ki je ugotavljala škodo, ali komisije, ki je ugotavljaila vzroke nesreče. Zgodaj v življe- nju je sprejel svojo obveznost, da bo ljudem v pomoč, ko so v nevarnosti njihova življenja in premoženje in v tej obveznosti je ostal dosleden. Med vrstniki — gasilci nikdar ni pokazal, da jim je predpostav- ljeni, ampak da jim lahko s svo- jimi dragocenimi izkušnjami po- maga pn delu da se bodo hitreje, laže m pravilneje lotijli akcije in da bo nesreča preprečena ali pre- magana ob manjši škodi. Drago- cene so njegove izkušnje zlasti glede na preventivno službo, na varovanje ljudi in premoženja pred nesrečo s pravočasnimi in pravilnimii merami, ob katerib ljudje radi sodelujejo in pomaga- .jo zagotoviti uspeh. Ob njegovi .^O-letnici so mu ne- šteti 'neznanci hvaležni za vso pomoč. Znanci mu skupno z nji- mi želijo, da bi ostal še dolgo čil in zdrav in da bi bil še dolga leta svojim mlajšim gasilskim vrstnikom kot učitel.i in vzor po- žfftovalnega občana, ob čigar de- janjih se odločajo za gasilstvo vsi. ki vidijo v tej službi visoko humano delo v pomoč bližnjemu. Ta služba vedno mnogo zahteva in njene zahteve izpolnjujejo la- hko le tisti ki jim je nadvse dra- ga domovina, vse, kar jo poveli- čuje nad ostale v našem vsakda- njem delu in življenju. Pomoč bližnjemu je del te veličine in nova Jugoslavija potrebuje mno- go takih ljudi saj sloni tudi na njih naša politika, ki jo ceni ves svet. ¦ VJ. V KUNGOTI SO IMELI POSEBMO VISOK MLAi z letošnjim mlajem se je mla- dinska organizacija v Kungoti na Dravskem polju pri Ptuju pose- bej postavila. Na vaškem prostoru se je zbrala na dan 1 maja po- poldne mladina in je ob pomoči starejših moških oh splošnem ob- čudovanju zbranih deklet m žena postavila vi<:ok mlaj z zastavo na vrhu in i 10 močnimi žarnicami barv jugoslovanske zastave. Vse pripravp za nostavitev mlaja je vodil predsednik m'adinske orga- nizacije tov. Martin Panikvar ml. Pod mlajem se je razvilo sploš- no vaško veselje, v katerem so sodelovali mladi m <^rasli. P - votno je bilo praznovanje pod mlajem na vaškem prostoru, po- tem pa So odšle skupine po hišah in so se tam dalje veselile in za- bavale. Iz leta v leto je praznovanje prvega maja v Kungoti množič- nejše in se je razvilo v pravi vse- I ljudski prazn'k, oh katerem je toliko večje veselje, ker se vese- lijo skupno z vaščani vsi njihovi domačini, ki pride.jo iz raznih krajev domov na obisk, kjer so sicer v službi alj v raznih šolah, j Letošnje skupno praznovanje 1. maja je poteklo v skupni želji, da bi imela sčasoma tudi Kungo- ta svojo dvorano za družbene prireditvp in proslave kot Imajo take dvorane že po drugih vaseh Iz leta v leto se družabnost bolj stopnjujp in oovsod radi praznu- .jejo oh dnevih, ko je praznova- nje po vseh krajih naše domovi- ne. Krasen je razgled od Golovih v Gradišču pri Borlu na borlski grad ob Dravi Letovišče Grad Bori je zopet odprto Prvomajski praznični dnevi so bili za letošnjo turistično sezo- no na Borlu dnevi otvoritve in množičnega obiska restavracije grad Bori in njegove krasne oko- lice. Na prostoru pred vhodom na gnaijiako dvorišče je bilo razvr- ščenih mnogo osebnih avtomo- bilov in avtobusov že od nedelje 39. aprila 1961 pa vse dni čez prvomaj^e praznike. Stalni gostje tega letovišča so se vr- nili vanj že v začetkii letošnje sezone, z njimi pa so prišli tudi novi, ki še teh krajev niso po- znani in so se za nje navdušili — že ob prvem pogledu na njem. Marsdkogar je takoj po izstopu iz avtomobila zaneslo k kopal- nemu bazenu, ki je že blizu po- polne zgotovitve. V skupinah so se gostje pomenkovali med se- boj, ali pa jim je upravnik leto- višča tov. Dušan Korenjak tol- mačil vse od zaimisli za bazen pa vse do sedanjega stanja nje- gove uresničitve. Bile so težave in sčasoma jih je kolektiv pre- magoval. Delali so v okviru svo- jih možnosti. Ko je zmanjkalo denarja, se je delo us'tavilo. Mnogi so bili upravi letovišča v pomoč z naisveti ¦ in drugače, vsaikdo pač po svojih možnostih. Zahvalo vsem bodo izrekli ob otvoritvi bazena, ki bo za ta del Haloz, zlasti pa za go^ste, ki bo- do prihajali ob sobotah, nedeljah in drugih dneh. ne>kai izredno važnega in koristnega Sedai. v zadnjem delu del so tu d: ,še znatne težave in ravno sedaj se je tov. Korenjak pomenkoval o njih z uglednimi in vplivnimi gosti, ki so prišli na obisk iz Ma- ribora in Ptuja, v dobri veri, da bo kaj pomoči mogoče doseči tudi iz Maribora, če že Ptuj za- nje nima več možnosti. Po dovršitvi bazena ima upra- va letovišča Bori namen ure- diti še stolp na vzhodni strani gradu, ki je že v zelo slabem sta- nju in ga je res nujno popraviti. To je najbolj pereče vprašanje, ker bi bilo škoda namesto stol- pa streho zravnaitd in s tem spre- meniti podobo gradu. Po izjavi upravnika letovišča tov. Dušana Korenjaka bo le- tošnje leto glede turizma za sam Bori leto novih obiskov in bi- vanj gostov iz domače dežele pa tudi iz zamejstva, saj se slednji že pripravljajo za ne.kaj dnevno bivanje v gradu in njegovi oko- lici. 2e za konec tega meseca imajo napovedanih precej ob- iskov in nekaj nočevanj, sled- njih pa bo potem vedno več, saj je cesta Miaribor—Zagreb še ve- dno zelo važna prometna žila, s katere rad marsikdo zavije na kratek počitek v prijetni senci v grajski jeidilnici ali pa na pro- stem, kjer :so ra'zpo:stavljene mi- ze. Prav radi prihajajo sem star- ši z otroci, saj imaijo otroci za svojo razigranost in zabavo do- volj prostora, pa če hočejo te- kati po ravnem ali pa po str- mem hribu. Ko bo v Ptuju odprt še novi hotel, ker bi naj bilo že za oto- čiinsiM praznik, boido bližnje iz- letne točke, med njimi tudi grad Bori deležne stalnih obiskov Ptuja, saj je tudi slabo obvešče- nemu turistu znano, da je Ptuj lep, še lepša in zanimivej- ša je njegova zelena, prijazna okolica. Bori bo ob vsem tem ostal privlačna vzhodna turi- stična točka, ki je dosegljiva po ajsfaltni cesti med prijaznimi vasmi na Ptujiskem polju, iz ka- terih tudi rada zahaja na Bori mladina in se tam iz srca razve- dri in napleše. VJ. KIDRIČEVO Na 1. seji novoizvoljenega to- varniškega odbora sindikata 23. aprila 1962, je bi! izvoljen za pred- sednika tov. Boris Solovjev, za podpredsednika tov. Frane Kle- menčič in za tajnika tov. Zdravks Turnšek. Novoizvoljeni odbor šteje 15 čla- nov, od tega so 3 članice, 4 mla- dinci, 8 članov ZKS, 7 članov cen- tralnega delavskega sveta tovarne.' Od 15 članov odbora je 11 delav- cev in 4 nameščenci. Od prejšnje- ga odbora so ostali v novem od- boru 4 člani, ostalih 11 pa je no- voizvoljenih iz članstva sindikalne organizacije, ki doslej niso bili v tovarniškem odboru. Na prihodnji seji, ki bo v krat- kem, bo novoizvoljeni odbor izde- lal plan dela po predlogih in pri- poročilih z občnega zbora ter po sprejeti stališčih Med glavnimi nalogami novega odbora bo tudi v bodoče ostala skrb za dosledno izvajanja pravil- nika o delitvi dohodka in za vztrajno odstranjevanje napak in pomanjkljivosti. Nadalje bo sin- dikalni odbor v vsestransko po- moč novoizvoljenim samouprav- nim organom pri izvajanju njiho- vih nalog. >f Dopisujte v TEHNIK Zavezniki slovenjegori- ške čete v Placarju Aktivisti osvobodilne fronte ki so pripravljali .javke in zavetišča slovenjegoriškim partizanom le- ta 1943. so našli tudi v Placarju; pri Ptuiu s\^oje postojanke. Pri I kovaču .Tožetu Frasu sta se zgolj j •snomladi oglasila Lacko in Osoj-i nik in ga pridobila Zc osvobodil- no delo. Od tedaj je .Tože Fras zbiral med zavednimi Slovenri hrano za partizane in druge pri- spevke. Pri njem so se oglašali borci Slovenjegoriške čete, med njimi tudi Alojz Ceh. iz Cerkve- njpka, ki je po bitki pri Mostju izdal okupatorju tovariše, ki so četi pomagali. Nemci so zato nekaj dni po bit- ki pri Mostju pr-šli s kamioni in odpeljali Frasa in njegovo ž'=no Marijo v Maribor. V ječi sta veli- ko prestala in nazadnje so ju v Mariboru ustrelili 4 oktobra 1942, med 143 talci. Zena je bila stara .^3 let, mož pa !^4. Oba sta bila že pred okupacijo naprednega miš- ljenja, bravca Liudske pravice in po^'ez^na s komunisti. Za svoje prepričanje, za bolišo bodočnost svoippa naroda sta darovala svoje življenje. Portizanske postojanke V Slrmcu Aprila 1942 so prvi partizani Slovenjegoriške čete stanovali precej dni v prazni hiši v Strm- cu .šte^-ilka 30. K njim sn hodili in vodili politične sestanke poli-1 tični akti^^sti OF. predvsem Jože Lacko. V hiši so imeli tudi svoje skladišče orožja, municije in hra- ne. Iz hiše so se umaknili, ko jih je opazil viničar iz sosednje hiše. Drugo postojanko so imeli v Strmcu pri Kocmutovih. V hiši so imeli večkrat sestanke in druži- na je borce gostoljubno sprejema- la. Večkrat so partizani prespali tu- di pri kmetu Ozmecu v Strmcu, k'' je partizanom dal nekajkrat hrano in prenočišče v svoji kleti Od njega je skupina partizanov pod vodstvom Vinka Reše odšla 7. junija 1942 v Vintarovce, kjer je napadla orožniško postajo. Med prebivalci v Strmcu niso bili vsi na strani partizanov, saj je moral nekdo javiti, da se pri Kocmutovih zbirajo partizani. Ze na koncu julija so se pripeljali v Strmec gestapovci po Janeza Kocmuta Zaprli so ga v ptujske zapore, nato odpeljali v maribor- ske, kjer so ga ust •'=lili 4, novem- bra 1942 med 97 talci. Avgusta so odpeljali v Maribor še druge Kocmutove, Janezovega očeta Franc? in mater Marijo ter njegovo ženo Otilijo. Janezovi starši niso preživeli gorja v tabo- rišču, oba sta tam od hudega umr- la; najhuiša od vsp,s;a je bila smrt njunega 28-letnega sina Janeza. Zena Otilija je v internaciji v Nemčiij rodila sina in se je vrnila po osvoboditvi v domovino. Se nekje v Strmcu so imeli par- tizani svojo postojanko, v gozdu Tjisčnjaku ob cesti Desternik— Strmec, kjer so si zgradili bunker, da bi se vanj umaknil ob hudi ne- varnosti. Res so se vanj večkrat zatekli. Včasih pa so se oglasili tudi pri Vodovi družini, ki so jo N°mci tudi odpeljali v interna- cijo. Borci v Trnovskem vrhu Osojnik in Lacko sta tudi v Tr- novski vasi pridobila nekaj zaved- nih družin za osvobodilno fronto. Med najbolj požrtvovalne za\'ez- nike štejemo Frasovo in Slodnja-' kovo družino. Slodnjak in njegova žena sta pomagala partizanom ce- lo pri njihovih akcijah. Gestapovci iz Ptuja so zvedeli za sodelavce Osvobodilne fronte v Trnovskem vrhu. Na koncu julija 1942 so že iznenadili Slodnjakove gestapovci, ki so vdrli v hišo in jih odpeljali v Ptuj, nato pa v Maribor, nazadnje pa v Celje, kjer so Stanislava Slodniaka ustrelili med 70 talci že 30. julija 1942. Kdo ie bil kriv tudi te smrti mladega, komaj 28 let starega zavednega slovenskega kmeta? Vemo, da' je bil temu zločinu kriv poleg okupa- torja tudi izdajalec. Leta 1943 je v internaciji umrla Slodnjakova žena Terezija, stara 31 let. Slodniakova sta zapusti- la dva otrrpVn - partizan- ski siroti Partizani so se ustavljali tudi pri Frasovih v Trnovskem vrhu. Nekdo jih je izdal in gestapovci so prišli ponje 19. julija 1942. Ob- kolili so domačijo. Fras je bil'ra- vno v hlevu. Poskušal je zbežati, a na begu so ga ranil in ujeli. Oba. Genovefo staro 32 let in nje- nega moža Franca, starega 28 let so ustrelili v Mariboru med 143 talci, 4. oktobra 1942. Njihovi otroci — partizanske sirote so s« vrnili po osvoboditvi iz in''''-na» cije v Nemčiji. (Dalje prahodnjič) V. R. Zahvala za pomoč Dalmaciji Odbor za pomoč in obnovo v Trpanju ( pretresno podroKJe t Dalmaciji) je pred kratkim poslal na naslov Občinskega odbora SZDL v Ptuju zahvalno pismo naslednje vsebine: Ko smo si nekoliko opomogli po posledicah težke elementarne nesreče se čutimo dolžni najpri- srčneje zahvaliti se za vaš pri- spevek. Zahvaljujemo se vam v prepričanju, da je- tudi ob tej priložnosti priSla do polnega izra- za solidarnost vseh naših ljudi kot, rezultat veličastno dosežene pri-j dobitve. To dejstvo nas je krepilo, ko nam Je preostala le še moralna sila, ki edina zagotavlja obvla- danje čefto na pogled neprehod- nih preprek. Naši napori, ki ste jih vi mo- ralno In materialno v mejah svo- jih možnosti ublažili, prispevajo k zaželjenemu cilju- Pred kratkim smo odprli promet na popravlje- ni cesti, kmalu bo tudi pritekla voda po novem vodovoda. Z ure- ditvijo obale, kopališča in ostalih objektov bosta Trpanj in gos*«- Ijubni Pelješac pripravljena m>- pet nuditi svoje tradicionalno go- stoljubje. Za vašo skrb, pozornost in ra- zumevanje ter prispevek 8e en- krat najlepša hvala in topel tova- riški pozdrav. Odbor za pomoC in obnov« Trpanj K članku -Pretirii inml v članku v ^>Tedn'ku« št. 12, sem bil na 3. strani pod naslo- vom »Pretirana sebičnosti prika- zan javnosti. kot brezobziren m nasilen stanodajalec Voda Kata- rine, proti kateremu je moralo na«top!ti celo Okrožno sodišče v Mariboru in me obsoditi na po- gojno, vzgojno kazen. Izzvan sem, da se moram jav- nosti pKDtožiti zaradi težav, ki se že zdijo Vodovi kot tudi meni in moji družini nerešljive in ne- vzdržne Vodova ne dobi drugega primernega stanovanja, da bi se izselila iz dela hiše, ki sem qa ku- pil s svojimi prihranki in kredi- tom, mo.ja družina in jaz pa bi končno po 6 letih radi uporabljali celotno stanovanje, ki nam v celoti tudi pripada in ker ga potrebu- jemo. Zaradi teh p'ohlem-iv se zdi Vodovi v tem stanovanju rav- no tako neprijetno kot nam, ke-- sva tako dve družini v zasinih stanovanjih, iz katerih očividnn ob dosedanjem prizadevanju m , težkem medsebojnem vzdušju ifi ' izhoda. Ne bi rad za nazaj prikazoval javnosti, kakšne težave nastane- jo in so nastajale med#ami zara- di prisilnega bivanja v tem sta- novanju, rad- pa bi vedel za bodo- če, kdaj in kako bo to naše vpra- šanje rešeno Zdi se mi. da smo že obojni vso dozo upanja in po- trpežljivosti izčrpali do dna in da to tudi temeljito občutimo. Kot vozač motornega vozila — tovor- nega avtomobila nimam mirnega dne. ker se zavedam, da se bom po delu zopet vrnil v hišo, kjer se ne morem spočiti ob zavesti, da bom kmalu imel stanovanje kot sem S' ga želel, ko sem se odločil za nakup dela hiše. Ob takem sta nju sem postal, enako žena m otrok, skrajno občutljiv m raz- dražljiv m enako je pn Vodovih Ni čudno, če pnhaja do nevšeč- nosti, ki jih tudi sorodniki Vodo- ve ne morejo odobravati. Ob vsem tem bi rad vedel sa- mo eno, kdaj bodo imeli Vodovi srečo dobiti tako stanovanje, ki se bodo vanj voljni vseliti ? S tem bo rešeno tudi moje vpraša- nje in s tem dnem se bo za nas začelo novo življenje, življenja v miru, brez sporov in vsega, če- sar si nikdo ne žpH. Mnogo družm je že v Ptuju ku-j pilo stanovanje, v katerih so bilfl stanovalci in malo je takih, ki b| še po 6 let'h im'=li težave z v.se-^ 1'tvijo. Upam. da ho k^^nčno tudii meni naklonjena srpča da se bd to zgodilo v doglednem času. S tem, da bodo prenphalf težave za Vodove, bodo tudi za me in mi- slim, da bodo vsi vplivi v korist Vodove toliko zalegli, da se bo končno lahko umaknila iz seda- njih težav in da bo prepustila svoj dosedanji prostor naši d'U- žini in celotni del zgradbe v tako upravljanje in vzdrževanje, kakor ga zahteva Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki jp objavljen v Urad. listu FLRJ št. 17 z dne 2i. apri- la 1962. Ivan Majerič MAJŠPERK Center za strokovno izobraže- vanje v »Volnenki Majšperk« skr- bi za člane ZBNOV. ki so nepo- sredni proizvajalci glede njihove nadaljnje strokovne izpopolnitve. 20. maja t. 1. bo Ifi članov ZBNOV in 20 ostalih opravljalo izpite za kvalificirane delavce tekstilne stroke. Strokovno komisijo bo dal Okrajni ljudski odbor Maribor. Taki izpiti so letos prv;č v Maj- šperku. V »Volnenk; Majšperk« je bilo iz Osemletke Majšperk v 5 dnev- i ni praksi 20 učencev in učenk Pod strokovnim vodstvom s-' učenci 8. razreda v t^h nekaj dneh spoznali bistvo proizvodnje in upravljanja« tovarne. Zaposleni so bili v delavnicah, p^': stružni- cah, v elektrodelavni-^i, pri insta- lacijah, v tekstilnem laboratoriju v garaži in skratka povsod, kjer i;m je bilo mogo.čp v tako krat- kem času teoretično in praktične pokazati čimveč. Nekaj jih je de- lalo v upravi. Vsi so prsostvova- li seji upravnega odbora. V času prakse so tudi učenci dobivali malice. Na zaključnem razgovoru se je upraviteljica šoIp tov Ivanka Go- lob zahvalila k'"-|pkt-vu za tako skrb za učencp 'n <;p mu je pn- poročila tudi za v bodoče. ' Podgorci TOVARIŠU V Z.ADNjE SLOVO Dne 20. aprila t. 1.. ip tu- kajšnjo okolico izncnadila tra- gična vest, da je za za vedno preminil naš dober tovariš in agilen sodelavec IZliD v Pod- gorcih Maks Zuran iz Podgorc. — Zvesto in z razumevanjem je vršil dolgo let prosvetno delo rvdrskega igralca, knjiž- ničarja in pevca. Ljubil in po- nosen je bil na svojo narod- nost. — Kot vztrajen sainouk- praktik se je v svoji sposol?no- sti in moški odločnosti tudi nnogo iidejstvoval v prizade- vanju za sodoben tehnični na- predek in preobrazho kmetij- stva. S svojim koristnim zna- njem je rad pomagal vsako- mur, kjer je le mogel. — Mno-- goštpvilna množica ljudstva, ki ga je ob pogrebu, dne 22 t. m. opremljala na njegovi zadnji poti. je dokazala njegovo pri-- ljubijenost in spoštovanje. — Rod i mu ohranjen hvaležen >pomin. Mirna in lahka naj mu bo jubjiort!, slovenska zemlja. -jek. . STRAN 4 TEDNIK frVJ. DNE 11 MAJA 19«2 Mml donCS In jutri i sindikatih obCine mt Med VL in VII. občnim zbo- rom ObSS Ptuj je minilo leto dni in ob obračunu dela ugo- tavljamo, da stt iiajKtn sindi- katov za iiitrejši razvoj gospo- darstva, za izboljšanje živ- ljenjskih pogojev, za nadalj- nji razv()j in utrjevanje delav- skega samoupravljanja ter za utrjevanje novih odnosov med ljudmi, našli potrditev v dose- ženih uspehih. Sindikati ptujske komnne so po VI. (občnem zboru ObSS re- ševali odgovorne politične na- loge pri nresničevanju novega gospodarskega sistema, nada- ljevanju boja za Hoslednejše uresničevanje delitve dohodka po delu in nadaljnjega razvoja ter izpopolnjevanje delavske- ga in družbenega samouprav- ljanja, za poglabljanje odlo- čilne vloge neposrednih proiz- vajavcev in njihovega vpliva na vsa področja na.šega druž- benega dogajanja. DELO PLENUMA IN PRED- SEDSTVA OBČINSKEGA SIN- DIKALNEGA SVETA Plenum ObSS se je sestal na 8 rednih zasedanjih. Predsed- stvo ObSS je imelo 16 rednih sej in 1 izredno. Z uspehom je bila izvršena druga delovna konferenca Zveze sindikatov občine Ptnj, .ki je spodbudno vplivala na povečanje politične aktivnosti sindikalnih organi- zacij, številne slabosti v dehi ObSS in nekaterih vodstvih v sindikalnih podružnicah so bile odpravljene. Zraven tega je ObSS. rla bi nudil čim kon- kretnejšo pomoč sindikalnim podružnicam. organiziral 25 sektorskih posvetovanj za pred- sednike in tajnike sindikalnih podružnic, člane izvršnih od- borov in predsednike delavskih svetov in upravnih odborov. Poleg tega je bilo za sindikal- ni politični aktiv več preda- vanj, da bi se sindikalni de- lavci podrobneje seznanili z najaktualnejšimi nalogami in problemi. ObSS je ^^-krat razpravljal o gospodarstvu in družbenem standardu. 19-krat o organiza- cijsko političnih in kadrovskih vprašanjih in l?-krat o vpra- šanjih izobraževanja proizva- javcev. kulturno prosvetni de- javnosti, športu, letnem oddihu in drugih vprašanjih s področ- ja prizadevanj pri razvijanju čim boljših oblik koriščenja prostega časa. IZ DELA ŽIVLJENJA SINDI- KALNIH PODRUŽNIC Na območju ObSS deluje 88 sindikalnih podružnic. Na ob- močju občine je po zadnjih po- datkih zaposlenih 11.08" delav- cev in uslužbencev, od teh pa je včlanjenih v članstvo sindi- kata 10.617 ali 95,76 "/o vseh za- poslenih. Lani je bilo na novo sprejeto v članstvo sindikata 446 novih članov. Razveseljivo je, da so v večini sindikalnih podružnic 100''/n vsi zaposleni včlanjeni v sindikatu. V izvršnih odborih je v pre- tekli dobi aktivno delalo 658 članov, od tega 224 žena in 99 mladincev in mladink. V 60 odborih sindikata v ekonom- skih enotah aktivno dela 329 voljenih članov, od tega 90 že- na in 10 mladincev in mladink. Po manjših oddelkih ali delo- viščih je bilo izvoljenih 90 predsednikov ozir. poverjeni- kov sindikalnih grup. od teh pa je 45 .'•ena in 22 mladincev in mladink. V nadzornih odborih je delalo 279 članov, od tega 10" žena in 26 mladincev in mladink. Pri izvršnih odborih deluje 129 <,tn1nih komisij kot pomožni organi i7vrsnih odbo- rov v katerih je 411 imenova- nih članov, od tega in,prosvetni de- javno^sti. tisku, športu, letnem oddihu in po;lobno. Glavno središče politične ak- tivnosti sindikalnih podružnic je bilo usmerjeno na urestiiče- vanje novesra gospoda rsk'M:H sistema, oblikovanje politike notranje delitve dohodka in nadaljnje poglabljanje oblik neposrednega delavskega sa- moupravljanja. Zelo pomemb- no vlogo so sindikalne podruž- nice odigrale pri izvedbi de- centralizacije delavskega sa- moupravljanja in decentraliza- ciji sindikalne organizacije. Letošnji občni zbori sindikal- nih podružnic so bili med naj- boljšimi in najuspešnejšimi v večini sindikalnih podružnic, predvsem zato. ker so dejan- sko obravnavali najaktualnej- še probleme s področja gos|)o- darjenja, delitve dohodka, no- tranjih odnosov, vlogi in nalo- gah proizvajavcev in upravlja- nju in njihovih pristojnostih v ekonomskih enotah in podob- no. Sindikalne podružnice so se v glavnem že uspele uvelja- viti v delovnih kolektivih, kot polilična organizacija vseh za- poslenih delavcev in uslužben- cev, postale so tribuna, preko katere delavci svobodno izna- šajo svoje probleme in pred- loge kakor tudi kritične pri- pombe do raznovrstnih vpra- šanj. Kljub vsemu temu pa še obstajajo nekatere sindikalne podružnice, ki jih ni čutiti v delovnih kolektivih, kar velja predvsem za manjša obrtna podjetja. Ugotavljamo tudi še vedno pojave nerazumevanja upravnih vodstev in delovodij do dela v sindikalni organiza- ciji. Sindikalne podružnice so na področju družbeno ekonom- skega izobraževanja proizva- javcev izvedle 145 predavanj o novem gospodarskem siste- mu, delitvi dohodka in o po- menu ter pristojnostih eko- nomskih enot. Na teh predava- njih je sodelovalo 3489 članov. V delavsko športnih igrah je v letu 1961 sodelovalo 621 čla- nov, od tega 49 žena. V šport- nih klubih in sekcijah pri sin- dikalnih podružnicah pa aktiv- no dela 360 članov. Zelo slabo je razvita v delovnih kolekti- vih kulturnoprosvetna dejav- nost, saj obstoja le 7 manjših sekcij, v katerih deluje le 91 članov, izven delovnih kolekti- vov pa se delavci udejstvujejo v sekcijah DPD Svobod« in kulturnoprosvetnih društev,' vendar v vse premajhnem šte- vilu. DPD »Svobode; bi morale zajeti v svoje sekcije čim širši krog delavstva ter se čim bolje s svojim delom približati de- lovnim kolektivom. SINDIKALNE KONEERENCE Med nove oblike dela ObSS so se po sklepu VI. občnega zbora ObSS uvrstilo sindikalne sektorske konference po go- spodarskih panogah, ali bolje rečeno, zasedanje občnega zbo- ra ObSS v obliki sindikalnih konferenc. Na teh konferencah je sode- lovalo nad "50 delegatov iz vrst izvršnih odborov in delavskih svetov. Pomembnost konferenc je tudi v tem. da «0 udeleženci razpravljali in odločali o kan-1 didatih za člane novega ple- nu m a ObSS. Prve sindikalne sektorske konference so se pokazale kot izredno uspešna oblika za re- ševanje problemov na posa- meznih področjih in bi se naj v bodoče bile takrat, ko bo za- to na posameznem področju potreba. PRIJATELJSKO SODELOVA- NJE MED SINDIKATI VA- RAZDINA CAKOVCA- PTUJA -Spomladi leta 1961 se je pri- čalo razvijati sodelovanje med Občinskimi sindikalnimi sveti občin Varaždina. Cakovcn in ''tuja. ki je v 1-lelneni obdob- ju ustvarilo iskreno prijatr-lj- stvo med delovnimi ljudmi vseh treh občin. Rezultat dosedanjega sodelo- vanja pa je bil ^eden brat- stva in prijateljstva delovnih ljudi občin Varaždina. Cakovcn in Ptuja/, ki je bil iiosvečen mednarodnemu delavskemu prazniku 1. maju v času od 23 do 28. aprila 1962 v Ptiiiu. Pri izredno kvalitetnih kulturnih prirt^ditvah je sodelovalo nad 250 nastopajočih. DELAVSKO IN DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE Najbistvenejše, pri čemur so bile v preteklem letti angaži- rane vse politične sile v komu- ni, predvsem pa sindikati je boj za nadaljnji razvoj socia- listične demokracije za zgradi- tev in utrditev novih družbe- nih odnosov in nadaljnje zbo^lj- šanje dela organov delavskega samoupravljanja. Z uresničevanjem novega go- spodarskega sistema je bil stor- jen nadaljnji odločilni in po- memben korak k decentraliza- ciji delavskega samoupravlja- nja v naših gospodarskih or- ganizacijah. Samoupravljanja in politično življenje v kolek-j tivih se je razvilo do tiste raz4 gibanosti, ki je zahtevala te-| meljitejše razpravljanje med| proizvajavci o organizaciji podi jetja, ustvarjanju dohodka irf njegove delitve ter o decen-* tralizaciji delavskega samo-j upravljanja, predvsem pa pre-| nosom pristojnosti na nepoj sredne proizvajavce v ekonom-^ sko ali proizvodno enoto. Da bi usposobili čimveč ka-^j dra za uspešno politično delo v. delovnih kolektivih je lani na* daljevala z delom .Sindikalno, politična šola v Pttiju in Majš-^ perku. I GIBANJE GOSPODARSTVA ] IN^^PRORACUNSKE POTROšJ NJE Za razvoj gospodarstva f ptujski komuni sta v povoj-i nem času značilni dve obdobji, Do leta 1954 je še vedno pre- vladovala kmetij.ska proizvod- nja, ki je ustvarila 42 ",'o skup- nega narodnega dohodka. letu 1955 pa se je na prvo me-j sto pozpela mlada — večinoma! po vojni zgrajena industrija, kf je že v tem letu ustvarila 53 "/o .skupnega narodnega dohodka. Ta skok v industriji in kako- vostni preskok v proizvcninji na podlagi družbene lastnine 3roizvajalnih sredstev je od- očilno v|)lival tudi na spre- membo socialne strukture pre- bivalstva. V tem obdobju se je na novo zaposlilo v komuni in izvein nje nad 7000 oseb. Zaradi zapo^slitve in i)reselitve v me- sta in industrijska središča se je število kmečkega |)rebival- stva zmanjšalo od 80 "/o na 58 "/o, število industrijskega prebivalstva pa se je povečalo od 20 Vo na 42 »/o, t. j. za 22 »/o. Drugo značilno obdobje se je uspešno zaključilo leta 1960, ko je bitla na glavnih gospo- dairskih področjih eno leto pred rokom dosežena tista raven proizvodnje, ki je bila predvi- dena po 5-letnem planu za leto 1961. Zaradi intenzivnega razvoja gospodarstva v preteklem ob- dobju se je močno povečal skupni narodni dohodek. Na- rodni dohodek na enega prebi- valca se je povečal od 88.000 din v letu 1956 na 17".000 din v letu 1960. t. j. za 100 "/n. V preteklem 10-letneni ob- dobju se je v ptujski komuni zelo okrepil družbeni sektor gospodarstva, na katerega je v letu 1950 odpadlo le 50 "o druž- benega bruto proizvoda, med- tem ko je v letu 1960 ustvaril že 80'/o vsega družbeuega bru- to proizvoda. Tudi leto 1961 pomeni nadalj- nji korak v gospodarskem raz- voju komune. Družbeni bruto proizvod se je povečal od 28 milijard 163 milijonov v letu 1960 na 30 milijard 331 milijo- nov v letu 1961 ali za 7,7'/o. Vzporedno s tem je sledil tudi porast narcxlnega dohodka od 11 milijard 493 milijonov v letu 1''60 na 12 milijard 403 milijone v letu 1961 ali za 7.9 "/o ozir. se je narodni dohodek na enega prebivalca povečal od 180.829 din v letu 1960 na 195.009 din v letu 1961. t. j. za 7,8 «/o. Kljub velikemu napredku in hitremu gospodarskemu raz- voju, ki je bil dosežen v pre- teklem obdobju, spada ptujska občina še vedno med področja z razmeroma enostavno struk- turo gospodarskih dejavnosti in v vrsto manj razvitih komun. Zato družbeni plan za leto 1962 opravičeno poudarja, da je raz- voj gospodarstva osnova raz- voja ostali dejavnosti, kar po- meni, da bo razvoj družbenega standarda odviisen od material- ne proizvodnje. Zaradi tega se kot najpoglavitnejše naloge te- ga leta postavljajo: proizvod- nja, izvoz in varčevanje. Glede na to postavlja družbeni plan v letu 1962 take naloge, ki bo- do pospešile gospodarsko aktiv- nost do take stopnje, da se bo povečal družbeni bruto proiz- vod za 9,5'/«, narodni dohodek pa za 9,6"/o v primerjavi z le- tom 1961. Poglejmo na kratko še delo sindikatov na ostalih področ- jih našega družbeno politične- ga življenja. Noviteta splošnega družbene- ga dogajanja in sprememb družbenih orlnosov v naši eko- nomiki je narekovala tudi pre- cejšnje spremembe kakor v go- spodarstvu tako tudi v javni upravi. Težnja jirincipov novih oblik gospodarjenja je bila. da se tudi v javni upravi uvede do- ločene oblike delitve sredstev po delu. V tem organu sta se posebna komisija in pa sindikat teme- ljito pripravila za izvedbo ana- litične ocene delovnih mest. ki je bila predpogoj za čim real-j Ugotavljamo, da se je v go-- spodarstvu povečal osebni do-l hodek povprečno za 12.2 "/o M primerjavi z letom 1960. ; Ce bi primerjali naraščanja osebnih dohodkov z narašča-^ njem narodnega dohodka ali dohodka, bi videli, da so. kakop kaže indeks za osebne dohod- ke, ti narastli za 12.2 <"n, dočini sta narodni dohodek in doho-i dek ostala na istem nivoju ka-^ kor v letu 1960. i To nam pove. da se v go\ spodarstvu še niso uveljavila; Kakor vidimo, je največji odstotek zaposlenih, ki preje-: majo osebne dohodke od lO.OOd do 20.000, in sicer 53,6 "/o. Od- stotek zaposlenih, ki so prejelij osebne dohodke v razponu od^ nejšo osnovo nadaljnjega iz- popolnjevanja sistema nagra- jevanja in decentralizacije. V skladu s temi principi so orga- ni tiprave začeli reševati vpra- šanje notranje delitve sred- stev, ki bo popolnoma samo- stojna in brez kakršnih koli omejitev. Glede na takšen sistem for- miranja in delitve sredstev se bo bistveno spremenila vloga delovnega kolektiva, s tem pa se bo tudi funkcija sindikata na določenih področjih pove- čala. Kaže, da sta s tem komisija in pa sindikat opravila precej težavno in odgovorno nalogo s vso objektivnostjo ter tako ustvarila pogoje za prehod na novi sistem urejanja sistema nagrajevanja. Prav je, da se v zvezi s temi ugotovitvami dotaknemo tudi na kratko politiko osebnih d6- hodkov in prikažemo, kako *o se ti gibali t letu 1961. načela nagrajevanja po dela, in sklepamo, da oblikovanje osebnih dohodkov ni vezano na uspeh gospodarskih organiza- cij, ki bi se morali kazati predvsem v večji produktivno- sti, večjem dohodku in čistem dohodku. Posebno zanimiv je prikaz gibanja števila zaposlenih m njih osebnih dohodkov po raz- ponih. Povprečni osebni dohodki so se gibali v letu 1961 v sledečih razponih: 10.000 do 20.000. je bi^l v prvi polovici padel v glavnem zara- di korektur osnovnih obračun- skih postavk z novimi pravil- niki. Ugotavljamo, da so najbolj narasli ]>ovp rečni osebni do- hodki v razponih od 25.000 do 50.000. Tudi v razponih od 50 tisoč do 80.000 je opaziti nara- ščanje osebnih dohodkov. Število zaposlenih, ki so pre- jemali osebne dohodke v vi- šini od «0.000 pa od 100.000. pa je v lanskem letu nihalo zelo različno, in sicer je oTiaziti pa- dec v prvih in zadniih mesecih leta. To je razumljivo, če po- mislimo na to. da gospodarske organizacije ali v trome«ečju ali pa ob polletju obračunavajo presežke. Presežki, ki se obra- čunavajo koncem leta. pa niso zapopadeni v evidenci. Zanimivo je tudi. kciko «o se oblikovali osebni dohodki. Ze v letu 1959. ko so gospo- darske organizacije izdelale nove tarifne pravilnike na pod- lagi določenih predpisov. s.o te morale upoštevati načela na- grajevanja po učinku d-^U že (N«daJjev4r.ie na 5 strani) Ob dnevu Osvobodilne fronte SlovenUe je nastopilo 27. aprila 1962 v gledališču v Ptuju v okvi- ru »Tedna bratstva in prijateljstva« 30 članov in članic sekcije »Seljačkc sloge« Iz Nedeljiiča, občina Cakovec in sicer z narodnimi plesi in pesmimi. Vodil jih je Lenart Znidarič, Mnogo zA- slug za to srečanje v Ptuju ima tudi Vinko Lisjak, upravnik ljudske univerze v Cakovcu. Člani in članice DPD »Svobode« Varaždin so pod vodstvom Milana Jadrožiča nastopili na slav- nostni kademiji v Titovem domu z narodnimi, umetnimi in partizanskimi pesmimi. Obisk na akademiji je bil presenetljiv in gostje so bili deležni po svojih izvajanjih burnega aplavza. Šo- lo je pel Fran jo Vučenik, na klavirju ga je spremljal Anton Vrbanec. _ Ob zaključku sindikalne politične tole v Ptuju. PTUJ. DNE 11 MAJA 1982 TEDNIK STRAN 5 Kje se Do šoifiia m mladi v leseni? Pestri lepaki so nas v aprilu opozarjal,, da je bil mesec po- svečen usmerjanju mladme v po- klice. Cas je posrečeno izbran, saj se šolsko leto nagiba h koncu. Bolj kot kdaj koli se vprašuje- mo, kje bo delala aii se učila mladina v jeseni. Posebno živo se zanimajo za to tisti, ki končujejo osnovno šolo. Lepo število jih je: skoraj 1200 na območju obeh ob- čin spodnjega Podravja Se bolj zavzeto pa razmišljajo verjetno starši. Zavod za zaposlovanje delavcev in komisija za u.smerjanje v po- klice, ki dela pri tem zavodu, se vedno trudita, posebno pa še v mescu poklicnega usmerjanja, da bi bili mladina, starši in naposled vsa javnost obveščeni, kakšne so možnosti za zaposlitev, za vklju- čevanje v poklice, za šolanje in nadaljnje izobraževanje mladine. Na sestankih s starši, na predava- njih in v razgovorih z mladino pojasnjujejo člani Zavoda in nje- ne komisje, katero pot lahko ubere mladina. Temu namenu služijo tudi članki v časopisju. Tudi naslednjim izvajanjem je kumoval isti namen: seznaniti javnost 7. dvema ptujskima sred- njima šolama, gimnazijo in uči- teljiščem, z njunim dosedanjim razvojem in perspektivami. Nagli razvoj družbe v novi Ju- goslaviji, prehod od pretežno agrarnega značaja našega gospo- darstva k agrarno-industrijske- mu tipu ekonomije, pa tendence, ki se uveljavljajo ne samo v Ju- goslaviji, marveč skoraj po vsem svetu, da je namreč treba posta- viti šolstvo na sodobnejše, na- prednejše temelje, so povzročili, da se jg že pred leti sprožil re- formni plaz, ki naj vskladi ves naš šolski sistem z novo družbeno stvarnostjo. Ta stremljenja so kompleksna, zato je razumljivo, da je reforma šolstva najprej za- jela prvo stopnjo, to je osnovno šolo. Preobrazba osnovne šole je v glavnem zaključena. Sledila je preobrazba strokovnih in visokih šol. Zadnje so dobile obliko tri- stopenjskega študija. Zanimivo je, da smo se lotili reforme naše tradicionalne splošno'zobraževal- ne šole druge stopnje, to je gimnazije šele zdaj, ko so ostale šole že v glavnem krenile na no- vo pot. Ta okoliščina postane ra- - zumljiva, če -upoštevamo, da je gimnazija splošnoizobraževalna šola, da je v tradiciji močno uko- reninjena in da je bilo najtežje najti formulo, po kateri bi se ta vrsta šole vskladila s praktičnimi potrebami družbe. Po mnogih razpravah, ki so tra- jale nekaj let, je Ljudska skup- ščina LRS pred nekaj mesci spre- jela resolucijo o gimnaziji V njej so podani smotri gimnazije za današnje prilike in ji je okvirno določeno mesto v šolskem siste- mu glede na potrebe naše družbe. Ta resolucija terja, da mora ostati gimnazija splošnoizobraže- valna šola druge stopnje .še na- prej, ker nam je tudi taka po- trebna. Približati pa jo je treba družbeno-ekonomski stvarnosti s tem. da ji damo značaj zaključne šole, katere absolventi se bodo lahko takoj vključili v produkcijo ali javne službe, če bodo to želeli. To bo mogoče doseči s tem, da bodo v programu učnovzgojnega dela poleg splošnoizobraževalnih predmetov vključen! še tehnična vzgojna s proizvodnim delom, praktični izbirni predmeti in pro- ste dejavnosti po izbiri dijakov. Omenjena resolucija naroča, da je treba, do začetka prihodnjega šolskega leta izdelati predmetni^ in učne načrte za reformirano gimnazijo. Te učne načrte mov4 Svet za šolstvo LRS verificirati. Le tista šola, katere učni progra-' mi bodo verificirani, bo imel^ pravice javne šole in bo lahko iz- dajala pravnoveljavna spričevalaJ Potrebe po obstoju gimnazije V Ptuju danes pač ni treba uteme-' Ijevati, vendar je primerno, da se, ob tej priložnosti spomnimo naj nekaj dejstev, ki utegnejo biti, zanimiva. 2e samo zgodovinsko dejstvo narekuje, da ta instituci-^ ja nadaljuje s vojim izobraževal-i nim delom in kulturnim poslan-i stvom na območju nekdanjega' ptujskega okraja oziroma seda-; nje komune. Ta njena dejavnost je res že stara, saj' je bila nižja; gimnazija v Ptuju ustanovljena^ leta 1869, proti koncu preteklega^ stoletja, to je leta 1899 pa jej prerasla v popolno gimnazijo, ki; dela od takrat dalje brez preki-i nitve. Tudi v izjemnih okoliščinah' v času okupacije njeno delo ni zastalo, po osvoboditvi pa je za-! vod seveda krepko zaživel. I Še bolj zanimiv in poučen pa je številčni pokazatelj frekvence,! ki nam ponazarja vpis oziroma| obisk v posameznih šolskih letih.' Ta pokazatelj se omejuje samo na; višje razrede nekdanje gimnazije,, ker ima ta šola po pripojitvi; nižjih razredov osnovni šoli leta^ 1958 le štiri razrede. Obisk se je gibal takole: šolsko leto 1928/29 95 dijakov -šolsko leto 1929/30 128 dijakov | šolsko leto 1937/38 157 dijakov; šolsko leto 1939/40 153 dijakov j Po osvoboditvi je število dija- kov, ki so obiskovali višje razrede,, počasi in postopoma naraščalo, in sicer takole: Jeseni leta 1950 so začeli z de- lom pri gimnaziji v Ptuju oddel- ki učiteljišča, ki je imelo najprej en letnik, letos pa i,ma že tri let- nike s petimi oddelki. Prvo leto je bilo na teh oddelkih 61 dija- kov, drugo leto 121, letos pa jih je že 169. Te dijake je treba kaj- pak prišteti k številu gimnazij- cev, saj gre za en zavod z dvema področjema učno-vzgojne dejav- nosti. Letos je na zavodu 368 di- jakov in dijakinj. Število učencev torej ne pada, marveč zdržema raste, in to kjub okoliščini, da delata v Ptuju od jeseni 1960 dalje še dve srednji šoli: Ekonomska srednja šola, ki bo letošnjo jesen že popolna, in Administrativna šola, ki je dvo- letna. Tako gibanje je povsem razum- ljivo, saj se v novih družbeno- ekonomskih pogojih vedno več mladine, ki absolvira popolno osemletno osnovno šolo, vključu- je v redno šolanje na srednji stopnji. To je zakonitost našega časa in družba mora mladini nu- diti možnost za izobraževanje, (Nadaljevanje prihodnjič) Volili so na vseh deloviščih Podjetje »Pleskar« Ptuj je ime- lo volitve v delavski svet 28. apri- la 19o2, na dvanajstih deloviščih v Sloveniji in v Hrvatski ter Bosni in je bilo od 2.5 kandidatov izvo- ljenih 21 članov kolektiva, ki so bili tekom volilnih priprav pred- lagani za kandidate ne glede na n hovo delovno sposobnost in dose- danje udejstvovanje v upravlja- nju podjetja. Posebnost podjetja »Pleskar« Ptuj je v tem, da ima svoje ljudi zaposlene na raznih deloviščih, in v raznih vejah gospodarstva, kot n. pr. v gradbeništvu, v metalur- ški industriji, v brodarstvu, in drugod, kjer je potrebna antiko- rozijska zaščita vseh obstoječih objektov in naprav. Tudi način dela je različen, ker gre za za- ščito proti raznim toplotnim vpli- vom. Zato zaposluje podjetje tudi kader vseh vrst kvalifikacij sli- karske, pleskarske in antikorozij- ske stroke. Glede na vse to ima tudi upravljanje podjetja svoje posebnosti. Do ustanovitve obratnih delav- skih svetov po delovISčih, bo imel centralni delavski svet ogromno odgovornega dela ob vseh obsto- ječih predpisih in številnih pripo- ročilih in predlogih članov ko- lektiva iz vseh delovišč. Novoiz- voljeni delavski svet se bo mora! glede na to sestajati po potrebi in po zbranih problemih. Dose- danji delavski svet, si je že do- slej prizadeval ob krepki pomoči odbora sindikalne organizacije re- ševati glavne probleme, ni pa se mogel toliko po.svečati vsem de- loviščem in tamkajšnjim proble- i mom. To pa mu tudi ni bilo dru- i gače mogoče, ker je bil sestavljen predvsem iz članov, ki so bili za- posleni na najbližjih deloviščih. ki so obstajala v času volitev. Delovišč je bilo vedno več in s tem se je širila tudi potreba po po povečanju števila članov de- lavskega sveta in po njihovi iz- volitvi na vseh deloviščih. Novoizvoljeni delavslci svet gra- di mnogo na pravilnem in pravo- časnem obveščanju članstva ko- lektiva. Zato bodo vsi člani dobili z vabilom na sejo delavskega sve- ta tudi predlog dnevnega reda z obrazložitvijo posameznih točk. Tako bo mogoče članom dclavske- da sveta na deloviščih in sindi- kalnim pododborom tamkajšnje člane kolektiva pravočasno sezna- niti s problemi, ki bodo obrav- navani na seji in bodo lahko obe- nem zbrali zamisli, pobude in predloge za najboljšo rešitev pro- blemov. Po seji bodo člani delav- skega sveta dobivali ciklostilno razmnožene zapisnike in izvlečke iz zapisnikov. Vsekakor bodo ime- li ob tem načrtu dela sindikalni pododbori precej odgovornega de- la, če bodo želeli, da bi bil vsak član kolektiva seznanjen z delom delavskega sveta, s celotnim po-| slovnjem in razvojem ter uspehi podjetja. V novoizvoljenem delavskem sve- tu je večina delavcev vseh kva- lifiltacij, manj pa nameščencev. Med člani je precej mladino, čla- ni ZKS in sindikalnih funkcio- narjev ter nekaj žensk. Nekateri so že bili v delavskem svetu in so bili z volitvami ponovno potrjeni. Prva seja novoizvoljenega sveta bo predvidoma II. maja, ko bo izvoljen predsednik in upravni odbor s predsednikom. Da so volitve na vseh delovi- ščih in v samem Ptuju lepo po- tekle, ima mnogo zaslug sindikal- na organizacija z odborom, ki mu predseduje tov. Maks Maroh, ter sindikalni pododbori, ki so se re- sno zavzeli za pravočasno izvedbo 12 predvolilnih zborov in so tudi seznanili vse članstvo kolektiva z uspehi dosedanjega upravljanja podjetja, z njegovimi problemi in načrti za bodoče. V. M. Na volišču v Ptuju (Foto Simonič) Dekle v tujini (Pismo iz tujine) Mlada sem, stara šele 19 let in sem pred dvema mesecema za- pustila domovino ir odpotovala v Nemčijo, v milijonsko mesto Miinchen. K temu me je prignala nenehna želja spoznati svet in življenje v njem ter se prepričati o tem. kar ljudje govorijo. Ali je res vse tako lepo' Doživela sem razočaranje. Pre- den sem odšla, se nisem, v toliki meri zavedala, da zapuščam star-3 še, eno sestro, prijateljico irt znanke. Toda sedaj, ko sem sa-J ma in tako daleč, daleč od naš« lepe domovine, se zavedam vsega' tega. Oh, doma je bilo vse tako lepo, skromno in mirno, tu pa je vse veliko, mesto napolnjeno z močnim truščem in neprestanim vrtenjem. Vse to, kar se mi tu dobrega nudi, je prekrito s tančico domb- tožja, ki je pa nad vse močno in ga bom le s težavo premagala. Dnevi sreče .so le, ko sprejmem kakšno pisemce iz domovine in pa ob sobotah, ko pride zaželeni ča- sopis »Tednik«. S pozdravom, Marica S. MAJŠPERK V naslednjem šolskem letu bo v Majšperku v okviru izobraže- j Vilnega centra šola za življenje, šola za starše II. stcpnje ter splošna izobraževalna šola za ob- močje Majšperka, Narapilj in Sesterž. Predavatelja za vse navedene šole bosta dala Majšperk pa tudi Delavska univerza Ptuj. ¦ V soboto. 5. maja 1962, je kon- čala z delom sindikalna politična šola v Majšperku, ki jo je uspešno vodil tov. Maksimilijan Serdinšek. Solo je obiskovalo 16 slušateljev ir obeh tovarn. S to drugo sindi- kalno politično šolo je pridobil ta industrijski kraj v Halozah 48 sin- dikalnih političnih delavcev, za kar jim je šola posiedovala po- Včeraj, danes in jutri v sindikatih občine Ptuj (Nadal.jevan.ie s 4. strani) takrat se je močno poudarjalo, da se morajo osebni dohodki postaviti v (Klvisnost od d(>h>- čenih uspehov, tembolj pa bi moralo biti uveljavljeno to tia- čelo z novimi pravilniki o delitvi čistega dohodka. {'odatki kažejo, da dejansko stanje oblikovanja osebnih dn-^ liodkov ni prav nič razveseljiv vo. ker ti kažejo, da so v velik^ večini osehni dohodki oblikut jejo in obračunavajo le na pod-^ iapi oibračiinskih postavk in časa prcbitpfca na deln in le v manjši meri po individualnem ali skupinskem učinku, kar bi bilo vsekakor bolj objektivno. PROBLEMI S PODROČJA HTV IN DELOVNO PRAVNIH PREDPISOV Stanje v po^rledii higiensako tehnične zaščite in varnosti pri j delu 2 sm, HA ]aatiui^k» to izboljšalo predvsem v indu- strijskih podjetjih ter nekate- rih podjetjih oi)rtnega sek- torja. Izboljšanje se jo poka- za,l(> v frradheništvii predvsem v pog^ledii resnosti poškodb pri delu. KIjiil) številu nezgod pri delu še vedno naletimo v jio- spodarskih organizacijah na osebe, in to predvsem vodilno osebje, ki se no zanima za var- nost človeka ter smatra var- nostne ukrepe kot oviro v pro- izvodnji. V letu 1961 jo bilo 'skupno 9% nesreč pri delu. Od skup- nega števila nesreč pri delu je bila 1 smrtna nesreča. Skupni odstotek ne.sreč pri delu znnša z ozir. na število zaposlenih na območju občine Ptuj 11.22 "/'o, kar je za 0.34."/n večji kakor* v letu 1960 (10,88»M. Glavni vzroki nesreč pri delu so neustrezni delovni prostori, nezavarovani stroji, pomanj- .s-tev, jiomanjkanje navodil inl drugih oblik propagande nd področju \ urnosti pri deluJ utriijciiost itd. | DELAVSKA UNIVERZA - SINDIKALNA POLITIČNA . .ŠOLA \ dvoletnem obdobju obstoja je Dfdavska univerza Ptuj do- kazala,^ da je potrebna, da pa ji bo ])otrebno dati vse več opore i)ri njenem delu in da se jo bodo morale sindikalne or- ganizacije, organi delavskega samoupravljanja oklepati bolj kot so se jo doslej ter jo prav njihova naloga, rla dajo bi- stveno vsobino njenemu dolu. Doisodanjo ugotovitve kaže- jo, da so podjetja vse premalo skrbeila za družbeno-ekonom- sko izobraževanje proizvajav- rev, saj so v glavnem pošiljale na seminarje le predsednike dji^^skiii fti^toi itt upravnih odborov, dočim šir.šomu krogu članov delavskih svetov in iz- vršnih odborov ni bila dana niožno.st izobraževanja. SINDIKALNI POLITIČNI ŠOLI V PTUJU IN MAJŠPERKU V okviru družbeno ekonom- skogu sektorja Delavske uni- verze Ptuj z uspehom delujeta Sindikalna politična šola Ptuj, ki je bila ustanovljena po skle- pu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. 5. febr. 1960 v čast 10. obletnico delavskega sai. o- iipravljanja in Sindikalna poli- tična šola Majšperk. ki je bila na pobuflo ObSS in željo sin- dikalnih podružnic Tovarne volnenih izdelkov in Tovarne strojil Majšperk ustanovljena v jeseni leta 1960. Doslej je z uSipehom zaključilo šolanje v Sindikailni politični šoli Ptuj 119 slušateljev in v Sindikalni politični šoli *v Majšperku 52 slušateljeT, Ob zaključku sindikalne politične šole v Majšperku. (Foto Langerholc) Svečanost v ptujski pionirski knjižnici Kakor smo že poročali v 15. številki »Tednika«, je ])rojola ptujska pionirska knjižnica ob tekmovanju mladinskih knjiž- nic v okviru jPI za loto 1961 tretjo nagrado (prva si>loli ni bija podeljena, drugo jo dobil Kranj, tretjo pa Ptuj). Ob tej priliki je priredila uprava Ljudske in študij,s,ke knjižnico Ptuj mladim bravcom majhno svečanost. 26. aprila smo so zbrali v či- tailnici pionirji-bravci, delovni kolektiv knjižnice in predstav- niki družbenih in političnih or- ganizacij: načelnik za družbe- ne službe Frido Klančnik, se- kretar ZKJ občine Ptuj Janko Vogrinec. sokrotar Občinskega odbora SZDT^ Ptuj l"'>anc To- tičkovič, znana družbena de- lavka in vodilna fnnk('onarka Občinsko zveze DPM Ptuj jul- ka Kanclorjpva. predsednik Okrajnega sveta .Svobod in prosvetnih društev Maribor Lojze Štofanič. tajnik Rožo Ci- toršlagor in tehnični sokrotar Zoran Lomajič. Uvodoma jo predsednik sve- ta Ljudsko in štiulijske knjiž- nice tov. Rudolf Čeh pozdravil zbrane gosto in spregovoril o namenu svečanosti. Nato jo pio- nir Aleksander Farazin reciti- ra! Toneta Pavčka »Poscin za prvi maj«. Upravnik knjižnico tov. Dra- go Ilasl jo v svojem govoru na kratko orisal razvoj pionirske knjižnice in med drugim po- vedal naslednje: Ob ustano- vitvi (lota 1955) jo knjižnica štela 1726 knjig in v tom lotu ovidontiraJa 3585 obiskov in 83"9 izposojenih knjig. V lui- slodnjih lotih jo kniižnica si- cer do,polnjovalii knjižni fond. \ondar no v toliki mori. kot bi bilo potrebno, kljub iomu pa jo obis-k mladih bravcov z lota v loto naglo naraščal. V teko- čem šojskoin letu (do H. aprila 1962) jo bijo v knjižnici /o 7534 obiskov in so si bravci izposo- dili i r.4H8 knjig. Od 1. T. do 15. TV. 1962 se jo vpisalo 113 novih bravcov. Vsestranski po- rast, porast štoviln mladih bravcov in števila izposojenih knji.g. nas opominja, dn pove- čamo skrb za to knjižnico in ji priborimo novo. ustrezno prostore, kjer bo lahko uspeš- neje f>pravljala vso mimgošio- vilru^ nalogo, ki so postavljajo prod mladi/nsko oziroma pionir- sko knjižnico. Tov. upravnik jo sporočil tui- vzočini, da sta prejšnji dan oi)- iskalii pionirsko knjižnico |)i- satolj in ljudski poslanec Ivan Potrč in direktorica Mladinsko knjigo v Ljubljani Zorka Por- šičova z obvestilom, da pokla- nja MK uaši knjižnici 261 knjig, in da je predsednica Ob- činskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzka Stropnik dodelila knjižnici iz občinskih sredstev 20.000 din za nabavo knjig ter se v imenu zbranih zahvalil za poklonjene darove. K iispohoin in prejeti nagra- di so vsekakor pripomogla pri- zadevanja naših knjižničarjev. Z enoininutnim molkom smo počastili spomin umrlega tov. Rudolfa Ritonca, ki se je s po- sebno vnemo lotil preureditve pionirsko knjižnice po sodob- nih načelih, a mu je nenadna smrt prekrižala delovne na- črte. Knjižničarki tov. Nežka Vaupotičova. ki jc ob ustano- vitvi pionirske knjižnice opra- vila vse težko pripravljalno delo in jo s prizadevnostjo in ljubeznijo vodila vse do fe-. briiarja 1961. in ujiokojena predmetna učiteljica Mila Pla- ninšok. ki jo vodi sedaj, sta sprejeli cvetice v znamenje priznanja za vestno delo. Ob tej priliki smo se spom- nili tudi nekaterih bravcov. Spominske knjižne nagrade so sprejeli: 1. Boštjan Rihtar — najmlaj. ši bravec. ki si zaenkrat lahko ogleduje le slike, medtem ko inu pravljico prebirata še očka in mamica, 2. Milica Podpečan — priha- ja najpojrostojo v knjižnico. 3. Stanko 7jtnik - se med bravci najbolj zanima za po- učno knjigo. 4. Božo Krušič — obiskuje knjižnico nepretrgoma od nje- no ustanovitve. Predstavniki družbenih in političnih organizacij (tov. Fri- do Klančnik. Franc TetičkoviČ in Lojze Stefanič) so čestitali k prejeti nagradi, poudarili po- tnembno kulttirno-vzgojno na- logo pionirske knjižnice in za- /ol(>li, da bi kolektiv knjižnice tudi v prihodnosti tako priza- devno opravljal svoje Holo. Z odlomkom govora Rožidara Rorka Hvala vam. knjige!-, ki gd je imel v Ljubljani ob od- prtju knjigarne SKZ leta 1955 (prebrala ga je učiteljiščnica \ežka Jornejšek) smo zaklju- čili to skromno, a prisrčno sve- čanost. M. .\. STRAN 6 TEDNIK PTVJ DKE 11 MAJA 19«2 PRODAM PRODAM DVE STAVBENI PAR- CELI v bližini hajdinske želez- niške postaje. Kranjc Jožefa, Mejna cesta 9, POSESTVO S HIŠO in gospodar- skim poslopjem prodam. Jir- ševci 76, p. De&temik. 5 ha ZEMLJE s hiso in gospo- darskim poslopjem, prodam. Belec Ignac, Destemik 29. DOBRO OHRANJE.N STABILEN MOTOR 5KS prodam za ,50.000 dinarjev. Naslov v upravi. HLADILNIK 160 lit., originalni švedski, ugodno prodam. Naslov v upravi. POCENI PRODAM DOBER RIDIO- APARAT. Vprašajte pri Skaza Petru, frizerju, Ptuj, Trg svo- bode 4. PRODAJAMO lastni pridelek: kvalitetno vino in jabolčnik od 5 litrov naprej, razne vr- ste žganja — provrstno sli- vovko, droženko in tropinov- ko od enega litra naprej. Ce- ne nizke, kvaliteta prvovrstna s solidno postrežbo. Se pripo- roča Kmetijski kombinat Ptuj. ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi, ki nas je zadela s smtjo naše nepozabne žene, matere in hčerke Rezke Tetičkovič se zahvaljujemo vsem, ki so po- kojnico spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvet- je- Ptuj, 27. aprila 1962. Užaloščeni mož Franc, hčerki, mati Marija, sestra Micka in ostalo sorodstvo. mmmmmBmmasmsmasmmammsiS PREKLIC Preklicujem račun štev. P 355-258, izdan od trgovskega podjetja »Merkur«, Ptuj, gla- seč na ime Ivan Kurež. Zg. Haj- dina 29, oziroma prosim najdi- telja, da ga proti nagradi vrne T upravi lista. PREKLIC Podpisani Dominko Valentin, posestnik, Hajdoše. preklicujem in obžalujem žaljivke, katere sem izrekel o Žumerju Janezu, pos. Hajdoše. ter se zahvaljujem, da je odstopil od pregona. P tu j, dne 17. 4. 1962 Dominko Valentin Prodam njivo, primerno za gradbeno parcelo bhzu tovarne Kidričevo in radijski aparat. Na- slov v upravi. Hišo prodam za 400.000 din. Starošince 5, p. Cirkovce. Zaradi selitve prodam kuhinj- sko opremo. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM ENOFAZ- NI MOTOR, primeren za brus ali kaj podobnega. Naslov v upravi. RAZNO GOSPODINJO sprejmem, poznej- ša poroka ni izključena. Simon Robar, Vrhole 57, p. Laporje. Iščem gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi. Vzamem najemnika na Hajdini. Naslov v upravi. POSTREZNICO za nekaj ur dnevo iščem. Vičavska pot 7. OTROKA vzamem v oskrbo. Naslov v upravi. OBVESTILO Obveščamo vse najemnike vr- tov in ostalih zemljišč na ob- močju občine Ptuj, ki še za leto 1961 in 1962 niso plačal: najem- nine, da jo plačajo najpozneje do 20. 5. 1962. pri Občinskem od- boru Ptuj, soba štev. 34TI. V pri- meru, da najem.niki do zgoraj navedenega dne ne plačajo na- jemnine, je s tem datumom pre- nehala veljati najemna pogodba. ' Ftuj, dne 9. ma,ja 1962. Oddelek za finance ObLO Ptuj RAZPIS Po sklepu Izvršnega odbo- ra Občinskega odbora SZDL Ptuj. z dne 7. aprila 1962 RAZPISUJEMO DELOVNO MESTO TEHNIČNEGA SEKRETARJA (KE) '>b sledečih pogojih. 1. Dokončana srednja šola in 3 leta službene prakse: 2. Obvladanje stenografije in strojepisja; 3. Nastop službe takoj ali po dogovoru; 4. Prejemki po dogovoru. OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ RAZPIS Lovska družina »Boris Kidrič, Kidričevo razpisuje mesto lov- skega čuvaja s takojšnjim nasto- pom. Plača Po dogovoru. Zaže- Ijeni so lovci mlajših let. Združenje šoferjev in arto- mebanikov Ptuj in Avto-moto društvo Ptuj vabita na predava- nje: Vožnja v križišču Predavanje bo v nedeljo, dne 13. maja 1962, ob 8. uri, v dvora- ni ObLO Ptuj, Miklošičeva ulica 14. (Bivši komite.) Vabljeni! Združenje šoferjev in av- tomehanikov — podružni- ca Ptuj Kino Zovrč predvaja 11 maja t 1. poljsld film »MATI IVANA ANGEL- SKA«, 12. in 13. maja t. 1. ame- riški barvni (viatavisdon) film »GRAJSKI NOREC«. 15 in 16. maja t. 1. ameriški film »V ZNAMENJU ZORROJA«. 17. maja t. 1. mehiški film »NAZARIN«. Mestni kino Ptuj predvaja 13. maja t. 1. ameri- ški banmi (vistavision) film »TRIJE HRABRI« Kino »Ruda Sever« predvaja 12. in 13. maja t. 1. nemški film »VRTNICE ZA DRŽAVNEGA TOZiLCA«. Avto-moto društvo Ptuj AA^o-moto društvo Kidri- čevo bo dne 13. maja 1962 na javni licitaciji s pričetkom ob 8. -uri pred garažo AMD prodalo osebni avto »Opel 01ympia« v voznem stenju. Prednost imajo gospodarske organizacije, od 10. ure da- lje pa privatni sektor. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju m^itičnega uraila Ptuj Hlupič ManjA, Mariborska 5 a — Alenko; Kolednik Teren ja, Paradiž 42 — Antona; Pušnik Rozalija, Zlatoličje 65 — Zdenko; Petek Terezija. Cvetkovci 30, Ormož — Stanka; Lebar Ange- la, Polenšak 29 — Ivana: Sa.ško Anka, Bro 45, Krapina — Nado; Sakelšek Jožefa, Zakl 14 — de- klioc; Vek Daniela. Pangerci 31 — Daniela; Medik Kristina, So- dinci 70 — Danico; Sirec Marija, Cermožiše 72 — Milico, Dragico; Knianič Matilda, Markovci 38 — Milana; Tili Marija, Podvin- cd 83 — Marijo; Rogina Marjeta, Budina 53 — Ireno; Kokol Tere- zija, Polenšak 53 — Majdo; Bra- ček Marija, Hvaletinci 13 — Marjanco; Ilek Silvestra, Mako- le 1 — Ivana; Rakuša Ana, Sa- farsko, Ljutomer 1 — Majdo; Strbal Marija, Zabovoi 3 — Maj- do; Matjašič Marija, Paličjak 24 Radenci — Ivana; Kozel ^^ngela. Mali Okič 47 — Franca; Komel Silvestra, Bezjakova 1 — Brani- mira; Panikvar Hilda, Gerečja vas 37 — Dragico; Kokol Vera, Zabjak 40 — dečka; Krivec Ana, Cermožiše 40 — Stanka; yogrinc Marlčka, Kajžar 23 — dečka; Kozenburger Milica, MaribO'rska 1 — Leona; Vinter Hilda, Vini- ca. Varaždin — Dušana; Vogrinc Marija, Mošikanjci 89 — Jožefa; j Gmajner Katarina, Dragonja vas 7 — Ireno; Alt Justma, Pobrež- je 32 — deklico; Janžekovič Ma- rija, Bresnica 37 — Janeza; Kralj Neža, Pristava 1 — Jako- ba; Lašič Ana, Godeninci 2 — Anico; Viher Elizabeta. Meje 4 — Majdo: Zajko Marija, Zetale 79 — Ančko; Dr. Dolenc Biljana, TrstenJakova- 6'a — dečka; Dr- venšek Marija, Pobrežje 96 — dečka; Pere Veronika, Jastrebci 39 — Jožeta; Kocmut Marija, Tr- novska vas 39 — Stanka. Janže- kovič Mstrija. Novo naselje 15 a — dečka; Golob Katanna. Dor- nava 105 — Marijo; Kocjan Ma- rija. Lača \-as 32 — Mirana; Kramberger Katarina. Lovrenc na Dravskem polju 27 — Silvo; Verdenik Ana, Majšperk 46 a — Majdo; Mlakar Dragica. Mar- jeta na Dr, Pclju 32 — Mirana; Vaupotič Manj a. Mala vas 24 — Majdo; Zebec Jož.ca, Ljutomer- ska 3 — dečka; Tcš Elizabeta, Zupetinci 3 — Ivanko; Fegui Katarina. SedlašeU- 12 — Petra. POROKE: Mernik Anton. Volkmerjeva 2 in Belšak Marija, Volkmajerje- va 2; Skok Boris, Orešje 23 m Kmetec Liljana, Stuki 3; Koder- man Henrik, Zagrebška 70 in Juršič Terezija, Spolenjakova 4; Zupanič Franc. Grajena 8 in Ze- lenik Stanislava, Krčevina 39; Lešnik Zvonimir, Jadranska 18 in Kovač Martina, Ciril-Meto-j dov dr. 1. SMRTI- Tetičkovič Terezija, Kidričevo 3, roj. 1924, umrla 25. 4. 1962; Belšak Franc, Hvaietinci 8, roj. 1893. umrl 27. 4. 1962; Majcen Slaviko, Hranjivovci 8. roj. 1960, umrl 1. 5. 1962; Kmetec Alojzija, Strmec 43, roj 1887, umrla 29. 4. 1962; Kelc Vid, Brezovec 38, roj. 1883, umri 1. 5. 1962; Skaza An- tonija. Stuki 4. roj. 1905, umrla 3. 5. 1962. OBVESTILO Avto-moto društvo Ptuj ob- veišča mopediste, da prične te- čaj za mopediste v torek, dne 22. maja 1962. Tečaj je tridne\rni, v popoldanskem času. Avto-moto društvo Ptuj ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage mame in babice MARIJE MAJHENIČ iz Pobrežja pri Vidmu niže Ptuja se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti na pokopališče v Vidmu, Posebna zahvala zdravnikom in vsem osebju kirurškega in transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice, ki so ji bili naklonje- ni ob zdravljenju, enako pa tu- di govornikom, č. duhovnikom in gasilcem za poslovilne bese- de in pevcem za pesmi ob odpr- tem grobu. Videm, 23. aprila 1962. Žalujoči: sin Jože, hčerka Betica, vnuki in ostalo sorodstvo. Mladinski akti\' »PLESKAR, priredi v soboto, 26. maja 1962, od 20. uri v Mestnem gledališču javno mladinsko oddajo PRED JAVNOSTJO IN MIKROFONOM Prijave sprejema aktiv cd 12. do 23. maja 1962, soba 3/1, Lackova 5. K čimvečji udeležbi vabimo pevce, recitatorje, ansamble in ostale. Mladinski aktiv »PLESKAR« Ptuj AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ RAZPISUJE licitacij-sko prodajo osebnega avtomobila FIAT 1100 ki bo dne, 19. maja 1962 v AMD Ptuj, Cvetkov trg 3. Vozilo je v voznem stanju, registrirano za iefto 1962 in za varo^'¦ano. Izklicna cena 1,200.000 Javna prodaja se prične ob 8. uri za družbeni sstetsor in od 10. ure dalje za privatni sektor. Avto-moto društvo Ptuj RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razme- rij pri trgovskem podjetju »LES«, Ptnj, razpisuje delovno mesto ... - KVALIFICIRANEGA ZIDARJA Plača po pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Na- stop službe takoj. Prijave sprejemamo do 15. maja 1962. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 19. aprila 1962, so darovali kri krvodajalci iz Bukove: Segula Ivana, Kukovec Franc, Cuš Mar- jeta, Lesjak Neža, Horvat Liza Kočevar Albina, Kočevar Edita in Kranjčič Ivana. Dne 24, aprila so darovali kri krvodajalci iz Polenšaka: Segula Marija, Megla Jožefa, Smigoc Kristina, Štuhec Liza. Vornekar Ana, Erhatič Marija, Kosec Mari- ja, Suflej Marija, Slana Franc, Megla Marija, Cuš Irena, Janže- kovič Ana in Stebih Franc. Dne 26. aprila 1962 so darovali kri krvodajalci iz Hajdine: Vido- vič Marija, Plajnšek Ana, Stum- berger Herta, Repič Katica. Kajič Anton, Pal Rozalija, Veronek Te- rezija, Košar Marija. Lozinšek Amalija. Habjanič Liza. Sagadin Marija, Zajtl Ana, Galun Veroni- ka, Cestnik Antonija, Jakomini Marija, Šolar Marjeta, Jeza Ma- rija, Svenšek Štefka, Ogrizek Ma- ri^ja, Kornik Marija. Polajžer Iva-, na, Sprah Jera. Kampl Marija,^ Mlakar Liza, Gojkošek Marija,! Rajh Elizabeta, Vratič Franc ini Lozinšek Kvirin. \ Medtem so darovali kri tudi po-: samezni krvodajalci: Meško Mag-j da, Lesjak Franc. Lesjak Marija.i Potočnik Gabrijela, Klanečeki Leopoldina, Bombek Anica, Cer-I melj Vilka, Majcen Ivan, Levaniči Štefan, Lašič Vekoslav, Bezjaki Marija, Voda Konrad. Gerdak Fe-| liks, Marčič Katica, Knez Jakob.i Peklar Viktor, Obran Marica,; Kojc Andrej, Jerič Marija, Do-j Vsem organizatorjem in krvo-j dajalcem se v imenu bolnikovi brun Jožef, Zajdela Marija, Kosj Katarina, Horvat Lizika. Pintarič: Srečko in Horvat Cecilija. ; najiskrenejše zahvaljujemo za' vso požrtvovalnost — prav poseb-i na hvala pa vsem krvodajalcem, ki so se odzvali v nujnih prime-i tm.j. .____.....____________________________: iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 13. MAJA 6 00—8.00 S sprejemniiccm na nedelj- ski izlet. —vmesob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6,3.5 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa. poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 .Mladinska radijska igra. 8.50 »Stari moj- stri — mladi umetniKi«. 9.00 Poročila, 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.49 Zdravo, tovariš' in.00 Se pomnite, tovariši... ii.so Nedeljska reportaža. 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda, 13.15 Obve- stila in zabavna glasba, 13.30 Za našo vas, 1400 Anton Ngele — slovenske na- rodne v priredbi za glas in klavir. 14,15 Naši poslušalci čestitajo in nazdravljalo — II, 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Zabavna ruleta, 15.30 .Mario del Monaco v Verdijevih ope- rah, 16.00 Humoreska tega tedna, 16,20 .Melodije za nedeljsko popoldne. 17 oo Po- ročila. 17.05 Vedri intermezzo. 17.15 Ra- dijska iera. 18.11 »Poletni čas« in drugo od Georga Gershwina za violino in klavir. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Obvestila 19.05 Iz albuma orkestrov Bob Sharples, Erwin Halletz in Dalibor Brazda 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Izberite melodi- jo tedna 20 4 5 Klavir v ritmu. 21.00 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 21.20 AntoBin Dvofak: Moravski dvospeti. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, 22,15 Ansambli in solisti RTV Ljub- ljana 23.00 Poročila, 23,05 Zadnji ples pred polnočjo. 23.45 Ko se ritem umiri. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. POVEDELJEK, 14. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar, 8,00 Poročila, 11,00 Igra pihalni orkester LM p, v, Ru- dolfa Stariča, 11,15 Naš podlistek — Tito in umetniki — I, 11,35 Tri uver- ture Carla Marie von Webra. 12.00 Poro- čila. 12.05 Slovenske narodne poje Ro- man Petrovčič. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega cpore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Majhna prodajalna plošč. 14.00 Or- kestralna paleta plesnih ritmov, 14,35 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljato. 17,00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubi- telje operne glasbe, 18.00 Poročila — i aktualnosti doma in v svetu 18.10 Por- treti jugoslovanskih skladateljev zabarae , glasbe — II. 18,45 Radiiska univerza. 19.00 Obvestila 19.05 Naši pianisti. ! 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Pojoči mO' zaik. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Sim- fonični koncert orkestra Slovenske fil- harmonije. 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 15. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. 6,00—6,10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved In obvestila, 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Igra grški violinis tByron Cola«- svs, 11.15 Napredujte v angleščini — 12. lekcija (ponovitev). 11.30 Milan Ristič; Tretja simfonlia. 12.00 Poročila. 12.05 Gorenjski vokalni kvintet poje slovenske narodne. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega spored.i. 13.1,' Obvestila in zabavna glasba. 13 30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 13,50 Trio Hor*edel, 14.05 Radiiska šola za višjo stopnjo — Pitaeora. 14 35 Skla- datelja Risto Savin in Mihael Romanc. 17.00 Poročila. 17.05 Izbor iz Caikov- skega. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in T svetu. 18.10 Kotiček za mlade Hubi^elie glasbe. 18.45 S kniižnega trea 19.00 Obvestila. 19.05 Za staro In mlado, 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Iz zhor'^-- skega'opusa VasiHia .Mirka. 20 30 Radij- ska igra — Limanica. 21.30 Alvtn Etler Sonata za fagot in klavir, 21.45 Ob me- diteranskih obalah, 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 16. MAJA 5,00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 7,00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar, 8,00 Poročila, 11,00 Trije odlomki iz opere »Romeo in Julija-. Charlesa Goudona, Arija Romea — Valček — Duet Romea in luljie iz 2, dej, 11,15 Človek in zdravje, 11,25 Od pastorale do tokate, 11,45 Zabavni orkester .Mfred Scholz, 12,00 Poročila. 12.05 Zadovolini Kranjci s pevci. 12,15 Kmetijski nasveti, 12,25 Melodije ob 12.25 13,00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 S slavnimi so- pranistkami. 14.05 Radiiska šola za srednio stopnjo, 19.00 Obvestila. 1905 Antonin Dvcrak: Serenada v dmolu op 44. 19.30 RadMski dnevnik. 20.00 Naš variete 21.00 Heinrich Suttermeister: Se- rafina. 21 50 Medigra po tipkah. 22.00 Napoved asa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednii dan. ČETRTEK. 17. MAJA 5 00—8 00 Dobro jutro' (pisan glas beni spored) — vmes ob 5 05—5 10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved In obvestila. 7.00—7,15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 11,00 Nekaj sovjetskih popevk, 11,15 Ruski tečaj za začetnike — 52. lekcija (ponovitev). 11.30 Impresije pomladi in poletja. 12.00 Poročila. 12.05 Trlo Sveč- nik iz Maribora 12.15 Kmetiiski nasve- ti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevne-1 ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna] glasba. 13.30 Napevi izpod zelenega Po-^ horja. 13.50 Radi bi vas zabavah. 14.15! Pri skladateliu Srebotnjaku. 14.35 Našli poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 19.00i Obvestila. 19.05 Malo Chopinove glasbe. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 CetrtkoT večer domačih pesmi In napevov. 20.45 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljub- ljana, 21.00 Literarni večer. 31.40 Pri- mož Ramovž: Suita za dve violini, vio- lončelo In godalni orkester. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 18. MAJA 5.00—8.00 Dobro iutro! ipisan glas- beni spored) — vmes nb 5 0.5—5 10 Po- točila m dnevni koledar 6 00—6 10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila 7 00—7.15 Napoved časa. poročila vremenska na poved in radijski koledar g 00 Poročila 11.00 Anton Lajovic: Pet pesmi iz Ki- tajske lirike. 11,15 Naš oodlistek — Tito in umetniki — 11 11 35 S prijetni- mi melodliami vam želimo dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Vaški kvintet t Seziko in Sonio. 12.15 Kmetiiski nasve- ti. 12.25 Melodije ob 12.25 13 00 Napo- ved časa poročila. ¦'Temenska nanoved. prireditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Dva hrvatska komponisU. 13,50 Rulet za zabavo, 14,05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 19.00 Obvestila, 19.05 In- termezzo in II. slika opere Cavaleria rusticana, 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Veliki zabavni orkestri tega tedna. 20.15 Tedenski zunanje politični oregled. 20.30 Johannes Brahms: Sonata za violončelo In klavir Štev, 2, 21.00 Plesni ritmi. 21.15 Oddala o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednj« dan. SOBOTA. 19. MAJA 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5 10 Po- ročila In dnevni koledar «00—6 in Na- poved časa. poročila, vremenska napoved, pregled tiska in obvestila. 6.30—6.35 , Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved I časa, poročila, vremenska napoved in i radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Oodala in vokalni ansambli. 11.15 Se- znanite se s Parkerjevimi. 11.30 Štirje popularni dueti. 12.00 Poročila. 12,05 Makedonske narodne pesmi 12 15 Kme- tiiski nasveti. 12 25 Melodije ob 12,25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava ¦ dnevneea sporeda 13.15 Obvestila in za- i bavna glasba, 13.30 Izberite si svojo I melodijo. 14.05 Isaac Albeniz Iberia — : simfonična suita. 19 00 Obvestila 19,05 Sobotni domači intermezzo 19 30 Radij- ski dnevnik 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.00 Napoved časa. poročila vre- menska napoved ir. pregled sporeda za naslednn dan 22 15 Oddala za naše iz- seljence 23.00 Poročila. 23 05 Želimo vam criietno ;aba^a 24.00 Zadnja po- I ročila m zaključek oddaje.