NAŠ ČASOPIS Naslednja, 379., številka bo izšla v ponedeljek, 31. januarja 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 18. januarja. Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVII, 378. številka 20. december 2010 Poslavlja se leto 2010 Verd obiskal Miklavž Moje ime je Ambrož Božični bazar Po praznikih je zadišalo Izdelovali voščilnice Aktualna problematika Sam izdelal kontrabas Posočje Izvolili so komisije Pesem miru Vabilo na drsanje Zima pokazala zobe Izdelava adventnih venčkov stran 2 do 12 stran 13 do 18 stran :žO do 27 stran 25 do 32 stran 33 do 36 Iradicionaltío] VrKniskoL™^, silvestrovanji'^' 31. december - Sodnijski trg na Vrhniki 22.00-2.00 Brencl banda 24.00 - ognjemet Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Žive jaslice 25. in 26. decembra 2010 ter 2. januarja 2011, začetek predstav ob 17. uri. « Na ogled bo tudi maketa v gasilskem domu. KUD Ligojna ^ Qdâ w v Izredna priložnost: Stopimo v novo leto skupaj! Občina Horjul in krajani Lesnega Brda vabijo na SILVESTROVANJE v petek, 31. decembra. Ob 23. uri bo sveta maša v cerkvi na Lesnem Brdu, po sv. maši bomo praznično druženje nadaljevali pred cerkvijo, kjer bomo nazdravili z županovim vinom, za druge dobrote pa bodo poskrbele domače gospodinje. Vabljeni! Novo leto bomo pričakali na zadnji dan starega leta, 31. decembra 2010, v Športnem parku na Logu. Veselo bo od 22. ure naprej. Poskrbljeno bo za živo glasbo, pijačo in ognjemet. e ma poo .^Pgl-hovGradecj^ytobusna postaji T vljuinwvabïjeitiî®^ i-slaDesavieme V primefu-slapega-vremena bo priredltev-pod|o|orom. Za hrano in pijacp-boposkrbijeno. In tudi to še ni vse! A ti govorim! KĐAENI^K ■jCHL ■ DRAČOM Cfl World Cup Bou Id Drinu V-A HVaaip Silvestrovanje z županovim ^inom v 111 Borovnici V Boorovnici vas vabimo na praznovanje 11 novega leta na Molkov trg. ^ o^im vinom bomo nazdravili , nekaj minut č^z polnoč, nato bo krajši og^jf emet. Naj bo novo leto v srečo in zdravje vam odeto saj dan je izgubljen, J če veselja ni v njem. " Naš časopis je vaš časopis! Uredništvo in sodelavci Našega časopi Obračamo nov list Konec leta se neizmerno hitro približuje. Dočakali smo veseli december in prvega dobrotnika, sv. Miklavža. Preostala dva, Božiček in Dedek Mraz, sta še pred nami. Prav teh treh dobrotnikov se najbolj veselio in razveselio naši najmlajši. Kakšno veselje je med njimi, ko odpirajo darila! Ob tem pa se moramo vprašati, če vsi naši otroci doživljajo enake radostne občutke. Vse več je družin, ki si ne morejo privoščiti vsakodnevnih potrebščin za normalno življenje, kaj šele bogatih ali pa tudi skromnih daril. Kje sta pravica in solidarnost? Naših sedanjih družbenih razmer otroci ne morejo razumeti. Vendar je prav v teh decembrskih dneh to najbolj opaziti prav pri njih: dobiti ali ne dobiti darila. Res je tudi, da se celoletne družbene razmere, socialne razlike, brezposelnost, revščina in drugi dogodki nekako seštevajo prav proti koncu leta. Ko bomo odtrgali stare liste in začeli obračati nove v letu 2011, se vprašajmo, ali se bodo žalostni listi oziroma dogodki od nas poslovili za vedno? Prav gotovo ne. Nadaljevali se bodo tudi na nove liste, ki jih bomo spet z žalostjo obračali vsak dan. Vendar ne glejmo tako črnogledo, vsaj ne v teh božično-no-voletnih dneh. Veselimo se tudi drobnih stvari in majhnih sreč ter vseh srečnih dogodkov, ki si jih ustvarimo predvsem sami. Vsaj za trenutek pozabimo na težko prehojeno leto 2010 ter si sezimo v roke, zaželimo si srečo in veliko zdravja. V novo leto 2011 glejmo bolj optimistično, bolj radostno ter bolj pr^ateljsko. Nenazadnje pozabimo na vse razprtje in sovražnosti ter obrnimo nove, lepše liste v našo prihodnost. Ob tej priložnosti želim vsem bralcem Našega časopisa vesele božične in novoletne praznike ter vse lepo v letu 2011. Vsem dopisnikom in sodelavcem glasila pa še dobro in uspešno sodelovanje, mirno roko pri pisanju in fotografiranju vseh pomembnih dogodkov. Naj slogan Naš časopis je vaš časopis živi tudi v prihodnje. Simon Seljak 2 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novoletni intervju Stojan Jakin: Prioriteta bosta varstvo okolja in izgradnja infrastrukture. Po dveh mandatih dr. Marjana Riharja se je na županski stolček vrhniške občine zavihtel Stojan Jakin, direktor Komunalnega podjetja Vrhnika. V drugem krogu volitev so mu volivci namenili 65,55 % glasov. Kot je povedal našemu novinarju, mu bosta prioriteta v mandatu varstvo okolja in izgradnja infrastrukture. 'tmi Volitve so mimo. Ponekod je bila volilna kampanja, predvsem med županskimi kandidati, ostra, padali so tudi nizki udarci. Kako vi kot novi župan ocenjujete volilni boj in kaj najbolj zamerite tekmecem? Predvolilna kampanja na Vrhniki je potekala dokaj civilizirano in uglajeno. Vem, da so bila posamezna trenja med določenimi kandidati, vendar jaz tega nisem občutil. Ves čas predvolilne kampanje sem korektno sodeloval z vsemi tekmeci, enak je bil tudi njihov odnos do mene. Po konstituiranju občinskih svetov so se začele oblikovati koalic^e. Ali je v vaši občini oblikovana vladajoča koalic^a na strankarski ali projektni osnovi. Je vaš županski program, ki naj bi ga z delovanjem v naslednjih štirih letih potrdila »vaša« večina svetnikov, dopolnjen z novimi projekti, ki so jih zahtevale posamezne svetniške skupine? Občinski svet se je na Vrhniki konstituiral 11. 11. 2010. Mogoče je tudi sam datum pripomogel k temu, da je bila seja uspešna in kratka. Stranke so delovale enotno, brez kakršne koli koalic^e, verjetno je zasluga tudi to, da nisem član nobene stranke. Upam, da bo koalic^a štiriindvajsetih (celotni občinski svet) čim dlje delovala in da bomo lahko program, ki je bolj ali manj enak pri vseh strankah, peljali s konsenzom. Kateri so tisti projekti, ki jim boste v naslednjih štirih letih namenili največ sredstev in skrbi? Jih imate kvantificirane, rokovno postavljene in zanje zagotovljeno potrebno večinsko podporo v občinskem svetu? Iz mojega volilnega programa je izhajala prioriteta s strani varstva okolja in izgradnje infrastrukture. Prepričan sem, da bomo v zastavljenih rokih zgradili centralno čistilno napravo in manjkajočo kanalizac^o v skladu z zahtevami državnega in občinskega operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Sočasno pa bomo, če nam bo uspelo pridobiti dodatna evropska in državna sredstva, skrbeli za varstvo okolja tudi v drugih naseljih. Nadalje bomo vložili vse napore za izgradnjo vrhniških obvoznic in prestavitev izvoza z avtoceste na rob naselja. Druge ključne naloge bomo skupaj s strankami občinskega sveta in drugimi zainteresiranimi uskladili v čim krajšem času. Na katerih področjih se kriza najbolj kaže v vaši občini in je zavoljo nje kateri izmed projektov v zaostanku ali pa je nasedel? Bi nam lahko, čeprav zaposlovanje ni med primarnimi nalogami lokalne samouprave, navedli, kaj bo vaša občina naredila za razvoj podjetništva, kjer je to seveda mogoče? Zanimivo je, da so županski kandidati po vsej Sloven^i poudarjal skrb za večjo zaposle- nost v občini. Ste tudi vi ravnali tako? Znano je, da je Občina Vrhnika ena izmed najbolj prizadetih občin v ljubljanski reg^i, saj ji je gospodarska kriza pobrala vsa ključna podjetja, ki so bila v preteklosti ne le v občini, ampak tudi v Republiki Slovenci nosilec razvoja. Zato je ena izmed ključnih nalog tudi pridobivanje novih delovnih mest, saj se v tem trenutku večina dela sposobnih občanov vozi na delo v druge občine. Kot je znano, je že vrsto let predvidena izgradnja obrtno-podjetniške cone v Sinji Gorici, vendar se projekt iz različnih vzrokov ni dokončno razvil. Zadnji dosedanji udarec je cona dobila s širitv^o območja Natura 2000, saj je z zadnjim predpisom države to območje zavzelo tudi pretežni del predvidene cone. Ovira pa izgradnje ni ustavila, pač pa le upočasnila. Občina se bo s svojimi aktivnostmi potrudila, da bo s pridobitv^o nadomestnih zemljišč za Naturo 2000 lahko nadaljevala aktivnosti na predvideni lokac^i POC. Seveda pa ne smemo zanemariti tudi drugih lokac^, kjer je dejavnost potekala že v preteklosti, in na njih zagotoviti pogoje za ponovno oživitev (območje lUV, LIKO Naš časopis obvešča občane o dogajanju na različnih področjih življenja in dela v občinah. Katerim vprašanjem bi po vaši sodbi moralo uredništvo nameniti več pozornosti in jih temeljiteje obdelati v zapisih? Bi moralo uredništvo z organizac^o okroglih miz o temah, ki so aktualne za več občin, omogočiti zbliževanje pogledov in stališč med občinami? Medobčinsko sodelovanje in okrogle mize s tega področja po mojem mnenju niso najbolj problematična zadeva, ki naj bi jo obravnaval Naš časopis. Strinjam se, da je Naš časopis skupni element vseh občin, ki jih povezuje in je zato idealno mesto za informiranje vseh občanov petih občin. Vendar pa pogrešam več uporabnih informac^ s področja lastne občine, zato predlagam, da se dopolni z rubrikami, v katerih bi občane seznanjali o delovanju občinske uprave, upravne enote, krajevnih skupnosti. V teh sestavkih bi lahko obravnavali najpogostejša vprašanja, s katerimi se občani soočajo pri svojem poslovanju z navedenimi instituc^ami. To bi tudi bistveno olajšalo delo organom, občanom pa bi prikrajšalo marsikatero pot in slabo voljo. Enako predlagam, da se nekoliko razširi vsebine Pravo za občane, kjer bi odvetnik občanom lahko svetoval o najpogostejših pravnih vprašanjih. Kaj želite svojim občanom v letu 2011, ki zagotovo ne bo lahko? Želim, da bi se jim uresničilo čim več pričakovanj, ki jih imajo v življenju, in da bi imeli dovolj moči in energie, da premagajo vse težave, ki se jim bodo pojavljale na poti. Jaz in moji sodelavci pa bomo poskrbeli, da bo življenje v vrhniški občini čim pr^aznejše. Marjan Horvat Poslavlja se leto 2010 Od kanalizac^e do novega vrtca Ob iztekajočem se letu smo oddelke Občine Vrhnika prosili, naj nam sporoč^o glavne projekte, ki so zaznamovali njihovo iztekajoče se leto. Članek zato prinaša veliko faktografskih podatkov, zagotovo ja kakšna stvar nehote tudi ušla našemu zapisu. Leto, od katerega se poslavljamo, si bomo med drugim zapomnili tudi po lokalnih volitvah. Za županski stolček so se potegovali štirje kandidati: neodvisna kandidata župan dr. Marjan Rihar in direktor Komunalnega podjetja Vrhnika Stojan Jakin ter strankarska kandidata Vlado Petek (SDS) in Roman Strgar (SLS). V drugi krog volitev sta se prebila Rihar in Jakin, ko je 24. oktobra penino odpiral slednji, in sicer s 65,55-odstotno volilno podporo. Prve volitve 10. oktobra so prinesle tudi nove obraze v občinski svet. Nesporna zmagovalka je bila SDS, ki je dobila sedem svetnikov, je pa občinski svet po novem številčnejši za kar štiri svetnike (vseh skupaj 24). Področje urejanja prostora »Na oddelku za prostor smo v letu 2010 uspešno zaključili tri prostorske dokumente, OPPN za gradnjo stanovanjskih objektov na Mrlah, OPPN za stanovanjsko gradnjo na Raskovcu in OPPN za gradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Potjo na Košace z dostopno cesto do vrtca Žabica. Poleg tega smo dopolnili in spremenili Prostorske ureditvene pogoje za urejanje proizvodnih območ^ LIKO na Verdu, luV na Lošci in Opekarne v Sinji Gorici,« so nam sporočili iz občinskega oddelka za prostor na naše vprašanje, kateri so večji projekti minulega leta. Spremenili so prostorske ureditvene pogoje za Blatno Brezovico in tako pripravili pravno podlago za gradnjo stanovanjskih objektov. »Izdelala in za- ključila se je tudi Štud^a variant obvozne ceste Vrhnika z okoljskim poročilom štirih predlaganih tras obvoznice, tako da se je pridobila najustreznejša trasa poteka ceste, ki smo jo vključili v občinski prostorski načrt.« Glede slednjega pravijo na občini, da so v zaključni fazi priprave Okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka OPN-ja. »Predvidoma bomo zaključili to fazo priprave akta v januarju 2011, ko bomo poslali v potrditev ustreznosti okoljskega poročila in dopolnjeni osnutek na Ministrstvo za okolje in prostor. Po potrditvi na MOP-u bosta javna razgrnitev in javna obravnava OPN-ja predvidoma marca 2011.« Sicer pa so na oddelku pripravili tudi okoljske projekte, tako da so zaključili Štu-djo geološko pogojenih nevarnosti -jlazovitih območj, začeli z izdelavo generalne Študje poplavne ogroženosti za celotno območje občine ter pripravili Elaborat za vzpostavitev nadomestnih habitatnih tipov na varovanem območju Natura 2000. Komunalno področje V prvi polovici leta je občina začela graditi ka-nalizac^o in obnavljati obstoječo komunalno infrastrukturo v cesti na Verdu, in sicer v smeri proti Bistri in gasilskemu domu. Potekala je tako imenovana I. fazo. V sklopu tega projekta je občina gradila tudi pločnik proti Bistri, ki pa je na dveh mestih prekinjen, ker ni mogla dobiti soglasja lastnikov zemljišč. Drug večji projekt v Naj vas -božični tas^'apolni'z^iroffljn vèTOVT^jvlj'eûie ^Vinajajbce -leto pa naj vam prJ^^^veliko lepega. ■Verjemite v srečo ter pazite, dajo^boste znali UjeTT,^: ko-bo stopila na Vašo pot. ■ Blagoslovljen božič, v novem letu pa naj in vse dobro. Občina Vrhnika Občina Vrhnika vas obenem obvešča, da je sredstva za-tis.. križu Vrhnika v humanitarne namene. Tako vsi sodèlUjlmo -potrebnim. ■ř r začetku leta je bila tudi plinifikac^a Lošce, obenem je občina v cestnem telesu obnovila še vse druge komunalne infrastrukture. Jeseni se je lotila obnove ceste, izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in plinovoda na Idrjski cesti od Žita do Elektrona. Dela na tem odseku še potekajo. Doslej je izvajalec naredil oporne zidove in nasipe. Kot pravjo na občini, bodo z deli končali v naslednjem letu. Razveseljiva je novica, da se premika projekt obnove ceste med Drenovim Gričem in odcepom za Lesno Brdo. Cesta je v ravninskem nenaseljenem delu zelo pogreznjena in dotrajana, skozi vas pa je vpeta med objekte in hrib, kjer ni ne pločnika in javne razsvetljave, zato je nevarna in nepregledna za pešce. Predvidena je rekonstrukcja ceste, izgradnja pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacje. Kot pravjo na občini, so za pločnik, ki bo potekal po ravnini od mostu čez Zornico do naselja, že pridobili gradbeno dovoljenje. Pločnik bo potekal po desni strani vozišča, zato bo predvidena širitev ceste. Še v tem letu ali pa takoj na začetku prihodnjega naj bi uredili tudi predobre-menilni nasip, potem pa bodo v nasipu naredili pločnik. Razširitve in obnove je bila deležna tudi povezovalna cesta Bevkah z Občino Log - Dragomer. V sklopu investicje sta bila obnovljena in prestavljena tudi vodovod in tamkajšnji most. Konec oktobra je občina asfaltirala še krajši makadamski odsek med Smrečjem in Šentjoštom (tristo metrov), ki je bil še zadnja tovrstna vrzel na tej relacji. Občina je sodelovala tudi pri asfaltiranju številnih krajših odsekov v Podlipi in okolici (sredstev EU - Agencja za kmetjske trge in razvoj podeželja) ter v sodelovanju s krajevnima skupnostma Ligojna in Zaplana asfaltirala še dve cesti na njunem območju. Občina pa ni le obnavljala cest, marveč je eno tudi zgradila. Od julja do novembra je potekala gradnja nove občinske ceste med Robovo cesto in cesto Na Košace v dolžini 120 m z dostopom do vrtca Barjanček v dolžini 94 m. Nova cestna povezava bo služila za dovoz k vrtcu in za dostop k novo nastajajoči soseski enajstih objektov Na tem koncu je nova pridobitev tudi novozgrajeno parkirišče s tridesetimi parkirnimi mesti, hkrati pa je v sodelovanju z upravitelji vrtca in vojašnice urejena tudi okolica, ki je zdaj varnejša in prjetnejša. Ker je cesta vkopana v hrib, je bilo treba odstraniti veliko materiala, potrebna so bila tudi minerska dela, ki so nekoliko zmotila običajni ritem občanov. Za zaščito izkopanih brežin je bila zasnovana in narejena kamnita zložba. V cestno telo je vgrajena vsa komunalna infrastruktura z odcepi za novogradnje, to je: meteorna in fekalna kanalizacja, vodovod, javna razsvetljava, plinovod in telekomunikacjsko omrežje. Kot so nam še sporočili z oddelka za komunalo občine, so pred časom z DRSC in DARS sklenili sporazum za sofinanciranje ureditve križišča regionalne ceste z avtocestnim priključkom v Vrhniki. Investicjska dela vodi DRSC, izvedba je bila predvidena v tem letu, vendar izvajalec na podlagi javnega razpisa še ni bil izbran. Občina je pristopila še k zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja. V naseljih Lošca, Janezova vas, Turnovše, Zelenica in Mirke so delavci na cestnih svetilkah višine 4 do 5m zamenjali 119 svetilk z novimi PLURIO žarnicami TC-TEL 42W. Večje pridobitve na področju družbenih dejavnosti Zagotovo med ^največje projekte sodi zaključek gradnje vrtca Žabica, v katerem deluje enajst oddelkov oziroma ga obiskuje 191 malčkov. Občina je sofinancirala tudi ureditev dodatnih oddelkov v župnjskem vrtcu. Septembra so odprli dva, kmalu naj bi še tretjega. Poskrbela je tudi za dodatne prostore, knjižnico in obnovo celotnega nadstropja v POŠ Bevke. Kot so nam pojasnili na oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, so omenjene prostore dobili s predelavo nekdanjega stanovanja. Denar je vložila tudi v Zdravstveni dom Vrhnika, ki je bogatejši za nov pljučni rentgen, dodatna parkirna mesta, poteka pa tudi izdelava fasade za preprečevanje toplotne izgube. Poleg tega je občina uredila dodatna neprofitna stanovanja, ki jih je odkupila od MORS in dodelila socialno ogroženim s prednostnega seznama, ki je bil oblikovan na zadnjem razpisu za neprofitna stanovanja. Z obrambnim ministrstvom se je tudi dogovorila za brezplačen prenos zemljišč za novi vrtec, ki ga načrtuje na širšem območju Vrtnarje in za^obstoječe igrišče ter novo cesto do novega vrtca Žabica. Med poletnimi počitnicami so delavci obnavljali OŠ Ivana Cankarja. Na stari šoli so med drugim obnovili telovadnico, na Lošci pa del električne napeljave, obnovili tla v kuhinji _ Občina je skupaj z Unicefom in partnerji vzpostavila varne točke, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski. Naredila je tudi posebno študjo energetske učinkovitosti treh šol in vrtcev in na koncu celo prejela naziv »energetsko najbolj učinkovita občina med srednje velikimi občinami« - natečaj En.občina 010 portala Energetika.NET Zaščita in reševanje Na področju zaščite in reševanja je bil pomemben mejnik sprejetje temeljnega dokumenta, to je »program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva za obdobje 2011 do 2015«. Poleg tega je bilo poskrbljeno za nakup novega gasilskega vozila avtocisterna GVC 16/25 z najsodobnejšo opremo in predano v uporabo PGD Verd. Na Pokojišču, Padežu in Zavrhu je bila ustanovljena gasilska enota, ki je priključena PGD Verd, tako da ima še zadnja krajevna skupnost v občini svojo gasilsko enoto. Sredi septembra je bil dobršen del občinskega sistema zaščite in reševanja aktiviran ob obsežnih poplavah v občini. Takoj po poplavah pa je občinska komisja za oceno škode po naravnih in drugih nesrečah opravila oceno nastale škode po poplavah in jo posredovala Upravi RS za zaščito in reševanje v nadaljnjo obravnavo. Gašper Tominc 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina f« SJ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 W It » Veseli ^^^ j december na Vrhniki ' lÊ^yy./l. 3. — 31. december 2010 Torek, 21. december Četrtek, 23. december Nedelja, 26. december Pa si le prišla, snežinka puhasta! (VrtecVrhnika) ►Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Gastarbajtarja Komedija (KUD Podlipa - Smrečje) ►Cankarjev dom na Vrhniki 8:30 13:30 17:00 18:40 12. spominski pohod po poti Cankarjeve matere ►Vrzdenec Proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti z blagoslovom konj Jaz, baraba Kino predstava ► Cankarjev dom na Vrhniki Obisk Dedka Mraza ► Cankarjev dom na Vrhniki ► TC Mercator, Robova 6 Koncert tenorista Uroša Petrača (KUD Drenov Grič-Lesno Brdo) ►Cankarjev dom na Vrhniki Ponedeljek, 27. december Petek, 31. december 22:00 - 02:00 SILVESTROVANJE z Brencl bando ► Sodnijski trg Avtorska glasba zasedbe Brencl banda je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja 24:00 OGNJEMET Program je informativne narave. Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa. U ZIC Zavod Ivana Cankaija za kulturo> ipcrt in turizem Vrhnika www.zavod-cankar.si Informacije in prodaja vstopnic: TIC VRHNIKA, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika; T: 01/ 755 10 54; M: 051 661 063; E: tic@zavod-cankar.si www.vrhnika.si Decembrske prireditve so podprli: Gostinstvo Dolinar&co d.n.o., Gostilna Cankarjev Hram Vrhnika, Mercator, d.d. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki bodo omogočili bogat ognjemet: t- ^ ^^ i HAMEX i**. ^ MfiERŠMA^tC (toft Inžtotúcli« Pavel BIzJan s p Tel/fax 01 7541 790 V mraku se rodi ljubezen do luči. In mraz po objemu toplote hrepeni. - Ne boj se mraza in lastnega obrazca. * Nasmehni se. Odpri srce. Takrat objamejo te želje. Doživete praznike in srečno 2011! it ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika II OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OZWS VRHNIKA-BOROVNICA PVD SEVER VRHNIKA-LOGATEC PGD VRHNIKA DLNON VRHNIKA Vas vljudno vabimo na slovesnost ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI v nedeljo 26. decembra 2010, pred TC Mercator Vrhnika, Robova 6, ob 13. 30 uri. Program: - himna Pihalni orkester Vrhnika, - kulturni program, - n^ovor župana, - blagoslov konj Konjeniško društvo Vrhnika. Vabljeni tudi na 12. spominski pohod po poti Cankarjeve matere. V imenu organizatorjev: župan Občine Vrhnika Stojan Jakin TIC Vrhnika - popravek V prejšnji številki Našega časopisa se je v članek V Turistično informac^ski center po vstopnice, darila, informac^e, pr^azno besedo ^ prikradel tiskarski škrat. Pomešal je nekaj številk in zapisal napačno telefonsko številko Turistično informac^-skega centra Vrhnika. Prava številka mobilnega telefona TIC Vrhnika je 051-661-063. Za spodrsljaj se vam iskreno opravičujemo. TIC Vrhnika 12. TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD PO POTI CANKARJEVE MATERE Nedelja, 26.12.2010 12. spominski pohod po poti Cankarjeve matere Neže Pivk (Vrzdenec-Vrhnika) je namenjen praznovanju njenega rojstnega dne (29. 12. 1843) in Dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob prijetnemu druženju na pohodu bomo spoznavali kulturno in naravno dediščino Vrzdenca, Žažarja, Velike Ligojne, Stare Vrhnike in Vrhnike. Pohod bomo zaključili z udeležbo na proslavi in s toplo malico ob živi glasbi. Pohod je ob vsakem vremenu na lastno odgovornost. Progrutm 7.30-8.00Zborpohodnikov in odhod avtobusa izpred PGD Vrhnika (Jelovškova 3, Vrhnika). 8.30-8.45Zbor pri Sv. Kancijanu na Vrzdencu (ogled lokalnih znamenitosti). 8.45-9.00 Pozdravpohodnikom in predstavitev lokalnih znamenitosti Vrzdenca. 9.15 Začetek spominskega pohoda od Vrzdenca do Vrhnike. 13.20 Udeležitev proslave ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter blagoslova konj ob prazniku sv. Štefana (prostor pred TC Mercator, Robova 6, Vrhnika). 14.00 Topla malica in drtiženje v Gasilskem domu na Vrhniki. Prijave za pohod in ostale injbrmacije: 051206358 (Marija), 041249576(Valentin). Organizatorji: Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, OZWS Vrhnika-Borovnica, PDV Sever Ljubljana, odbor Vrhnika, Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vljudno vabljeni! 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Da bi leto 2011 vsem prineslo srečo, da bi lepe misli preglasile vse, kar je slabo, in da bi na našo Vrhniko gledali s pr^aznimi očmi vam želi TunsUËiio diuštvo _ ^ JHÍay^f&a tm-goog Turistično društvo Blagajana Vrhnika. V Turističnem društvu Blagajana smo pripravili koledar za leto 2011. Skozi fotografski objektiv smo se ozrli po lepotah Vrhnike in zbrali nekaj utrinkov, ki bogatao življenje Vrhničanov in obiskovalcev. V dneh, ko se poslavljamo od starega leta in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE pridružuje dobrim željam! Vsem svojim članicam, članom in vsem drugim krajankam ter krajanom Bevk, še posebno pa vsem sponzorjem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje v letu 2010. Sedaj, tik pred prihajajočimi prazniki, vam vsem skupaj želimo, da božično-novoletne praznike preživite v miru, veselju in polni meri osebnega zadovoljstva. Leto, ki prihaja, naj bo srečno in uspešno na vašem poslovnem področju pa tudi osebnem! Športni pozdrav! UPRAVA ŠD BEVKE Vsem krajanom Zaplane in lastnikom počitniških hišic želimo vesele božično-novoletne praznike. Naj čarobnost zimske narave zasenči črne misli, naj toplino in iskrenost besed srečujete vse leto, naj vsak poskrbi za čisto in urejeno naravo, tako bo bivanje v prelepi vasici še lepše. Srečno 2011! KS Zaplana Spet prihaja novo leto, v meglo sprva še ujeto. Kaj prinaša, še ne vemo, le tipaje skozenj gremo. Staro leto bo minilo, zadnje dalo bo darilo. Up na lepše, boljše čase, ki le dobro vleče nase! Vsem krajanom Krajevne skupnosti Verd voščimo vesel božič ter srečno, zdravo in veselo leto 2011. Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo in v novem letu si želimo pr^azno sodelovanje. Krajevna skupnost Verd Voščilo Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli, da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo. Ob iztekajočem se letu 2010 se zahvaljujemo za zaupanje, vsem krajanom in poslovnim partnerjem za pomoč pri uresničitvi naših postavljenih ciljev. Srečen in lep božič ter zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2011 Vam želi Svet krajevne skupnosti Vrhnika - Vas. Karol Jurjevčič Prižgejo se praznične lučke sredi bele mrzle zime, pr^ateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Vse, kar slabo je, z novim letom naj zbledi, vse, kar dobro je, naj za vekomaj ostane! Prava pot je pot srca, drugo so le ovinki. Naj vas v božično noč in novo leto popelje lahka pot brez ovinkov in vas v prazničnem miru sreča nežno objame! Srečno 2011. Vse lepo v novem letu Vam želi Svet krajevne skupnosti Ligojna. Spet se božič nam najavlja, blizu je Silvestra čas. Novo leto že pozdravlja tebe, mene in vse nas. Srečne praznike želimo, zdravja Vam privoščimo, smeh naj greje Vas vso zimo, da Vam v srcu bo toplo! Spoštovani krajani Stare Vrhnike! Ob iztekajočem se letu 2010 čutimo dolžnost, da se Vam društva prav prisrčno zahvalimo za kakršno koli pomoč, ki ste nam jo nudili ob izvajanju naših aktivnosti in prepoznavnosti. Brez Vaše pomoči bi mnogo naših načrtov ostalo neuresničenih. V želji, da bi tudi v prihodnjem letu tako uspešno sodelovali in s skupnimi močmi uresničevali naše zadane cilje,Vam želimo mnogo zdravja, sreče in poslovnih uspehov ob prihajajočem božiču in novem letu 2011. PGD Stara Vrhnika, ŠD Povž, KD Stara Vrhnika Ob iztekajočem se letu 2010 se zahvaljujemo vsem krajanom in poslovnim partnerjem za pomoč pri uresničitvi naših ciljev. Srečen in lep božič ter zdravja in osebnega zadovoljstva, v prihajajočem letu 2011 ! To Vam želi Svet krajevne skupnosti Stara Vrhnika Za gasilce iz Podlipe - Smrečja leto 2010 izredno uspešno Podlipski gasilci si bodo leto 2010 zapomnili po syajnem rezultatu na državnem tekmovanju za gasilce v Celju, kjer so člani B premagali vso konkurenco in osvojili naslov državnih prvakov. Leto 2010 se je začelo z letnim občnim zborom konec januarja, na katerem smo si postavili kar nekaj ciljev, ki smo jih čez leto kar lepo uresničevali. S pripravo za državno tekmovanje smo začeli že v začetku marca z vajami v dvorani gasilskega doma, kjer smo izboljševali tehniko spajanja sesalnega voda. Konec marca smo se z dvema ekipama že udeležili tekmovanja v Horjulu, ki ga je pripravilo sosednje Gasilsko društvo Zažar. Ekipi sta dosegli mesti v sredini lestvice, kar pa je bila le še motivac^a za nadaljnje delo. Sredi aprila so začeli z vajami tudi mladinci, ki so se pripravljali za tekmo- nje v orientac^i v okolici gradu Snežnik in osvojile zelo dobro 11. mesto. Člani so do državnega tekmovanja v Celju pridno trenirali in na vajah je preteklo kar nekaj znoja pa tudi kakšen povišan glas mentorja in grdo besedo tekmovalcev je bilo slišati dvakrat na teden na igrišču v Pod-lipi. V Celju se je vse odlično »poklopilo« in na presenečenje mnogih smo zmagali s kar lepo prednostjo in veselje je bilo nepopisno. Pred nami pa je bil že novi projekt: tako kot že nekaj let zapored smo pripravili odseljeniški piknik. Letos nas je uslišalo tudi vreme in veselica je prav lepo uspela, za kar so poskrbeli člani Ansambla Javor vse do jutranjih ur. horju in ekipa iz Nove Cerkve iz okolice Celja. V se leto pa so naše aktivnosti usmerjene tudi v nakup novega vozila. Naš TAM 130 je svoje delo opravljal dobro, ampak začele so se težave, predvsem vožnja v hrib mu povzroča preglavice. Motor je za maso vozila prešibak, dopolnil je že 22 let in čas je za drugo vozilo. Z Gasilsko zvezo Vrhnika smo našli skupni jezik in verjamemo, da bomo v prihodnjem letu imeli v garaži vozilo AC 16-50; kakšne znamke, bomo videli v začetku januarja. Oktobra smo gasilci »šli v akc^o« ter od hiše do hiše zbirali prispevke za novo vozilo. Naleteli smo na Mladinska ekipa na državnem tekmovanju vanje v gasilski orientac^i in državno tekmovanje gasilske mladine v Lipovcih v Prekmurju. Tam so naši mladi fantje in dve dekleti osvojili 15. mesto. V gasilski orientac^i so naše tri mladinke Tina Končan, Nina Zeleznik in Patricia Mer-lak osvojile 2. mesto na občinskem tekmovanju na Drenovem Griču. Prav tako 2. so bile tudi na reg^skem tekmovanju in se tako uvrstile na državno tekmova- Državni prvaki - člani B Konec avgusta smo prvič pripravili tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slo-ven^e. Za izvedbo tekmovanja je bilo veliko dela, pa še vreme nam je zagodlo, ampak tekmovanje smo uspešno speljali do konca. Tekmovanja se je udeležilo 48 ekip iz vse Slovence na čelu z olimp^-skimi prvaki iz leta 2009.^ Zmage so se veselile ekipe Lokvice in Črešnjevcev iz Bele krajine, ekipa iz Šmartnega na Po- veliko razumevanja, kar potrjuje, da gasilci in krajani Podlipe in Smrečja dobro sodelujemo med seboj in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje. Naj se ob tem gasilci Podlipe in Smrečja vsem krajanom in simpatizerjem našega društva zahvaljujemo za vse prispevke in donac^e za nabavo novega vozila in vam želimo srečno ter zdravo leto 2011. PGD Podlipa Smrečje 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [s!^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Srečno 2011 Na koledarju ostal je le še zadnji list, pred nami je le še nekaj tistih prazničnih dni, ki govorno, kako čas hitro beži. To je čas lepih daril, čas iskrenih voščil, ko si sežemo v roko in si novo leto voščimo. Zato gasilci iz Sinje Gorice pošiljamo vsem članom in članicam gasilske organizac^e, krajanom naše vasice, ter donatorjem in sponzorjem naslednje voščilce: Vsem želimo blagoslovljene božične dni, sreča naj vam vedno ob strani stoji, zdravje vse leto zvesto služi in vas ljubezen do bližnjih vedno druži. PGD SINJA GORICA Vse, kar je staro leto zamudilo, naj novi čas prinese, srečo, zdravje in veselje, to so naše novoletne želje. PGD Podlipa - Smrečje želi vsem članom in krajanom vesele božične praznike ter zdravo in srečno leto 2011. PGD LIGOJNA želi vsem svojim članom, veteranom, mladincem, krajanom in sponzorjem lepe božične praznike ter srečno novo leto 2011! ''Na pomoč!'' Novo leto naj prinese Vam darila, ki življenje bodo Vam obogatila: ljubezen, srečo, zdravje, blagostanje, in uresničene vse vaše sanje! Srečno 2011 vam želi Gasilska zveza Vrhnika! PGD Vrhnika želi vsem krajanom in sponzorjem lepe božične praznike in srečno novo leto 2011. Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo Vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi novo Vam leto. Vse dobro v letu 2011 vam žel^o člani PGD Drenov Grič - Lesno Brdo! Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obs^ano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s pr^ateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino. Takih časov - zlatih časov - vsem članom, sponzorjem in krajanom želi PGD ZAPLANA. GASILCI PGD B E V K E želimo krajanom in bralcem Našega časopisa veselje, ljubezen in upanje v prihajajočem božičnem času. Vsem pr^ateljem, krajanom, krajevni skupnosti in društvom v Bevkah, obrtnikom, podjetnikom in drugim ustanovam, sosednjim prostovoljnim gasilskim društvom in GZ Vrhnika, pr^ateljem gasilstva pa želimo veliko uspehov v življenju, obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče V L E T U 2011. Zahvaljujemo se tudi krajanom in sponzorjem za prispevke in pomoč pri našem prostovoljnem delu. PGD BEVKE NADZORNI ODBOR UPRAVNI ODBOR OPERATIVCI Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! (S. Makarovič) Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem članom, krajanom Krajevne skupnosti Verd, občanom Vrhnike vesel božič in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2011. Na tem mestu se še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki ste nam pomagali pri nakupu našega novega gasilskega vozila s cisterno MAN GVC 16/25. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! PGD Verd OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA VRHNIKA ZELI VSEM KRVODAJALCEM, PROSTOVOLJCEM, ČLANOM IN OBČANOM VRHNIKE, BOROVNICE, LOG-DRAGOMERJA TER OSTALIM BRALCEM, VESELE BOZIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2011. NAJ BO NOVO LETO PREPLETENO Z MOSTOVI RAZUMEVANJA, SREČE IN ZDRAVJA. NAJ PREKO TEH MOSTOV PRIDEJO DOBRE ZELJE V VAŠE NAROČJE, KJER NAJ SE URESNIČHO. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogled z leve 1 v teh dneh mineva dve leti, odkar je zače-jr rf- ^ la mandat Vlada RS pod vodstvom Boruta v Pahorja. Ministrska posadka je ugriznila v delo ravno v trenutku vzpona gospodarske in finančne krize, ki je zaznamovala prvi dve leti mandata in prepričan sem, da bo tudi drugi dve. Na začetku se je bilo treba hitro in učinkovito odzvati na nove, vsem neznane krizne razmere. Država na krizo ni bila pripravljena; prejšnja vlada je zatrjevala, da je v Slovenci ne bo, da smo varni, varovalnih ukrepov ni bilo. Ob prevzemu mandata s strani sedanje vlade je bil potreben obrat prioritet in usmeritev vseh sil k reševanju novonastalih težav. Prvo mesto so dobili ukrepi za reševanje socialnega položaja prebivalstva, ki so odigrali pomembno vlogo tudi pri ohranjanju delovnih mest (z raznimi ukrepi smo v državi ohranili najmanj 25.000 delovnih mest). Ob soočenju s krizo so se pokazale vse strukturne in razvojne slabosti Slovence ter pomanjkljiva priprava države na take situac^e s strani vseh poprejšnjih vlad. Protikrizne ukrepe, ki so omilili učinke svetovne krize, je letos vlada dopolnila z izhodno strategco. Doslej je bilo sprejetih že trinajst zakonov od šestindvajsetih, ki tvoryo omenjeno strategijo. Med njimi so zakon o urejanju trga dela, o minimalni plači, o upravljanju kapitalskih naložb, o agencyi za javna naročila, o preoblikovanju Kada in Soda itn. V parlamentarni obravnavi so trenutno trye zakoni: zakon o Darsu, o železniškem prometu in tisti, ki je med najpomembnejšimi, pa tudi med najtežjimi, tako imenovani pokojninski zakon. Ravno spreminjanje pokojninske zakonodaje je podlaga za izpeljavo pokojninske reforme kot ene izmed ključnih strukturnih prilagoditev, ki jih prav tako predvideva izhodna strategca. Poleg že omenjene pokojninske so tu še ureditev trga dela, zdravstvena reforma, kmetyska reforma, napoveduje pa se tudi reforma plač v javnem sektorju. Državni zbor pa se ne ukvarja samo z vladnimi predlogi, ki so namenjeni blaženju krize, ampak v postopek sprejema tudi druge predloge zakonov. Predvsem pa izgublja ogromno energce ob zasedanjih na številnih izrednih sejah. Naj bodo to seje delovnih teles ali pa plenarne seje zbora, razlogi za sklice so različni. Veliko jih je posledica pobud opozicye, ki pač uporabi vsa sredstva, da z demokratičnim načinom predstavlja svoja stališča, nadzira vlado, nekaj med njimi takih, ki so namenjene predvsem javnemu nastopanju in blatenju vsega in vsakogar. Vse to pa zaradi načina podajanja argumentov, besednih dvobojev in izrekanja laži, polresnic in nepreverjenih informace povzroča v javnosti vtis izrednih razmer in že skoraj histerye, predvsem pa ruši ugled politike in državnih instituce. Ko to pišem, se država pripravlja na izvedbo referenduma o zakonu o Radiotelevizci Slovenca, ko berete zapis, pa je rezultat že znan. Novi zakon ima namen občutno depolitizirati javni zavod, saj zmanjšuje vpliv politike na imenovanje vodstva, ki se je začel z veljavo prejšnjega zakona. Ne glede na rezultat referenduma se zavedajmo, da je v vsakem primeru treba javno RTV organizirati tako, da bo služila vsem prebivalcem ter ne bo trošila denarja na netransparenten način ter ne bo plačevala ekscesnih zneskov za pravice prenosov, ne zanemarjala kulturnega programa, ne programa za mlade itn. Po omenjenem referendumu nas čaka v Državnem zboru odločanje o zakonu o pokojninskem in invalidskem zakonu. Enega pomembnejših zakonov, če ne kar najpomembnejši zakon v naboru reformnih ukrepov. Pokojninski sistem je bil vedno občutljiva tema. Že v nekdanji Jugoslavci so se vsi spraševali. kam gre denar iz blagajne, da denar vedno nekam kar "izgine". Ves čas smo imeli nekakšen solidarnostni sistem, ko so delovno aktivni prebivalci vplačevali v blagajno za izplačilo prejemkov upokojenih sodrža-ljanov. Dokler je bilo zaposlenih državljanov bistveno več kot upokojenih, je še šlo. V prihodnjih letih pa lahko pričakujemo, da se bo število upokojencev večalo. Prebivalstvo se stara, zato nas bo situ-acca prisilila, da postorimo vse in še več, kot predlaga sedaj vlada. Ne glede na lepe všečne besede vodje "upokojenske" stranke, bo treba sistem spremeniti. Generacce, ki prihajajo ne bodo zmogle same vsega bremena. Sedanji predlog zakona je velik kompromis. Vlada je prisluhnila in upoštevala vse tiste želje (oziroma velikokrat že kar zahteve, ki so mejile tudi na izsiljevanje), ki so bile še javnofinančno znosne in niso bile take, da bi ogrozile smisel reforme. Kot paradoks naj navedem, da mu (po vtisu v javnosti) najglasneje nasprotuje ravno tisti del slovenske populacce, ki bo imel od njega največ koristi: sedanji upokojenci. S takim pokojninskim sistemom lahko (ob predvidenih demografskih razmerah) v miru, brez pretresov in z optimizmom stopamo naprej. Če novi pokojninski zakon ne bo sprejet, nam v bližnji prihodnosti (po nekaterih izračunih najpozneje v petih letih) grozi kolaps pokojninske blagajne, kar lahko privede do težav pri izplačevanju pokojnin. Nekateri so te besede ministra za delo označili kot odkrito grožnjo. Vendar so to dejstva, preverljiva v izračunih. Z večjimi reformami bi se morala spoprceti že Drnovškova vlada, pa seveda vse poznejše, ko bi bilo to manj boleče in bolj sprejemljivo glede na javnofinančno situacco in gospodarsko stanje. Razen manjših popravkov in kozmetičnih uskladitev je bila to vedno tabu tema. Sedaj je praktično že skrajni čas za resno prilagoditev. Vsako čakanje in poznejša reforma bosta povzročila večji udarec za vse. No, glede na trenutno situacco pa verjamem, da nas preverjanje ustreznosti tudi tega zakona čaka na referendumu. Takrat verjamem, da se boste volivci odločili pametno in trezno ter podprli uveljavitev zakona, saj le-ta zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne, ohranja realno vrednost pokojnin in nadaljuje z medgene-raccsko solidarnostjo. Na koncu vsem bralkam in bralcem teh vrstic voščim vse najlepše ob prihajajočih praznikih. Naj vam božični mir, domoljubna vznesenost ob dnevu neodvisnosti in sproščeno veselje ob novem letu oznanyo pryeten in optimističen vstop v leto 2011! Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS PREJELI SMO Vrhniki veteranski status? Bliža se 20-letnica plebiscita in 20. obletnica osamosvojitvene vojne na Vrhniki. Ni naključje, da je bila Vrhnika ob 15-letnici osamosvojitvene vojne odlikovana s strani predsednika države za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenye z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenye. Kot predlagatelju, da predsednik RS Vrhniki podeli najvišje državno priznanje, so mi letela kar debela polena pod noge, da bi to podelitev preprečili. Nekateri so bili apriori proti, da geografsko ime dobi odlikovanje. Pa sem jim dokazal, da ima to geografsko ime svoje prebivalce, ki so še kako ključno vplivali na potek dogajanj v osamosvojitveni vojni. Nekateri so z dopisi v Urad predsednika RS skušali preprečiti pode itev odlikovanja Vrhniki, kjer se v vsebini razbere zlonamernost pisanja. Predlog, da dobi Vrhnika priznanje za aktivnosti v času osamosvojitvene vojne, sem pisal trikrat. Prvikrat že leta 2001, ki pa je bila bolj pobuda vrhniški politični stranki s ciljem, da se poveže z drugimi. V vednost pa sem jo poslal ministru za obrambo dr. Antonu Grizoldu, županu Vrhnike, Vinku Tomšiču, in predsedniku RS Milanu Kučanu. Odgovor sem dobil samo od ministra Grizolda z obrazložitvyo, da zadevo proučujejo in da me bodo obvestili. Ker do leta 2004 nisem dobil nobenega odgovora, sem začel proučevati predpise in zakone, kjer bi našel podlago, da bi bil predlagatelj sam, kot občan oziroma državljan RS. Podlago sem dobil v sedmem členu Zakona o odlikovanju častnega znaka svobode RS, Uradni list RS, št.13-587/1993, kjer preprosto piše, da predlog za podelitev lahko dajo državni organi, organi lokalne samouprave, organizacye in državljani RS. Takoj sem vedel, to je to; sem rojen Vrhničan in državljan RS. Odločil sem se, da sam napišem predlog. Naloge, ki sem si jo zadal, sem se predobro zavedal. Zavedal sem se, da sam predlog ni problem, vendar dokazovanja vsebine tega predloga v Uradu predsednika države ne morejo biti iz trte zvita. Glede na dejstvo, da sem 80 % invalid, z nezmožnostjo normalnega komuniciranja, sem nujno rabil metodo, kako bom pridobil verodostojne podatke za poznejša dokazovanja predloga. Iz prakse, ki sem jo pridobil v Izobraževalnem sistemu Organov za notranje zadeve, je pridobivanje verodostojnih podatkov in in-formacy prek diplomskih nalog. Zato sva 9. 2. 2004 skupaj z magistrom Zlatkom Halilovičem, znan kot vodja posebnih enot milice v času vojne za Slovenco v bitki na mejnem prehodu Holmec, napisala pobudo za ustanovitev koordinacyske skupine, ki naj bi bila sestavljena iz predstavnikov MNZ, Policye, MORS, GŠSV, Združenja Sever, ZVVS, Univerze v Ljubljani, Mariboru, Kopru in še posebno Fakultete za družbene vede - Katedre za obramboslovje, Filozofske fakultete - zgodovina in Višje policyske varnostne šole. Ko-ordinacyska skupina bi razpisovala naslove diplom- skih in podiplomskih nalog na temo osamosvojitve in procesov samoosvajanja. Diplomanti bi s kritične razdalje s pomočjo metode intervjuja obdelali neposredne dogodke z akterji iz tistega obdobja. Izdelane diplomske naloge bi bile v nadaljevanju uradni viri za zgodovinopisje osamosvojitvene vojne. Osebno sem imel o dogajanjih na Vrhniki zelo veliko podatkov, tudi materialnega gradiva, saj sem dogajanje osamosvojitve na Vrhniki zelo intenzivno spremljal od maja 1990, vendar je to le subjektiven pristop in tega se pri dokazovanju predloga za najvišje državno odlikovanje nisem smel uporabiti. Pobudo o ustanovitvi koordinacyske skupine sva poslala ministru za obrambo dr. Antonu Grizoldu n ministru za notranje zadeve dr. Radu Bohincu. 20 in 26. 2. 2004 sem osebno dobil odgovor obeh ministrov, da pobudo podpirata in da bo tako MNZ kot MORS in GŠSV sodelovala v okviru svojih možnosti. Pobuda je bila obravnavana tudi na letnem občnem zboru Zveze veteranov vojne, ki je bilo marca 2004 na Vrhniki in tudi podprta. Tako sem 24. 2. 2004, lahko rečem brez slabe vesti, napisal na podlagi Zakona o častnem znaku svobode RS drugi predlog predsedniku RS, naj odlikuje Vrhniko z zlatim častnim znakom svobode. Kaj hitro sem se povezal s Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, s predstojnico katedre za obramboslovje dr. Ljubico Jelušič. Določila sva dva naslova diplomskih nalo: Občina Vrhnika v času vojne za Slo-venyo in Trzinska bitka. Vsebinsko delo se je začelo, obe nalogi naj bi vsebovali aktivnosti najmočnejše oklepne brigade, ki je bila nastanjena na Vrhniki. Bralec se bo čudil, kaj pišem, kar nima nobene povezave z naslovom članka: Vrhniki veteranski status. Ja, res je, vendar sem v tretjem predlogu, ki ga še ne omenjam, v dikcyi obrazložitve predloga napisal: Moj namen je, da je v obravnavi za podelitev odlikovanja Vrhnika, ne posameznik, enota ali štab, ampak skupek vseh organiziranih aktivnosti občanov Vrhnike, ki so prek MSNZ, MNZ, TO, Zdravstvo, Civilne zaščite, Gasilcev, občinskih struktur izredno uspešno pripomogli pri osamosvojitvi in uveljavljanju plebiscitarnih odločitev slovenskega naroda, pri pripravi na vo no, v neposredni vojni za Slovenko ter v času do odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovence. Veterani vojne za Slovenya že nekaj let zaporedoma na povabilo osnovnih šol sodelujemo z učenci v razgovorih in odgovarjamo na njihova vprašanja v povezavi z osamosvojitveno vojno na Vrhniki. Nazadnje smo bili v Osnovni šoli Ivana Cankarja. Osebno sem bil zelo presenečen na res vzorno pripravljeno srečanje z učenci. Vsa pohvala učiteljicam. Pri številnih vprašanjih je kar naenkrat učenec vprašal: »Ali ste koga ubili med vojno?« »Opsa,« sem pomislil. To pa je vprašanje. Vprašanje ni bilo provokativno, bilo je globoko vsebinsko. Seveda je bil odgovor: »Ne«. In tu se ta moja zgodba začne; kako smo vojno zmagali, brez ubyanja ^ Kdo je v ohranitvi Vrhnike vse sodeloval, na to bom skušal odgovoriti, in zakaj nekateri nimajo veteranskega statusa.Se nadaljuje Vid Drašček »Bormašina« Bolj se bliža dvajsetletnica samostojne Slovenye, bolj se upravičeno sprašujemo, kam so šle naše sanje o samostojnem, svobodnem in demokratičnem "raju pod Triglavom" Najprej je Boris Pahor, slovenski pisatelj in akademik iz Trsta, simbol slovenskega upora in domoljubja, opozoril na ujetost v kardeljevsko-boljševistični internacionalizem, saj celo v slovenski himni pojemo le sedmo kitico Prešernove Zdravljice, "Žive naj vsi narodi ...", zanemarja pa drugo kitico, ki govori: "Komu najpred veselo zdravljico, bratje, čmo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet ...!" Pahor naprej opozarja na kronično pomanjkanje "nacionalne zavesti, ki pomeni zvestobo svoji kulturi, svojemu jeziku, svoji preteklosti in prihodnosti. To ni nacionalizem, ravno nasprotno". Kot kritičen domoljub je Pahor vstopil v slovensko politično javnost že pred 35 leti, ko je opogumil Kocbeka, da je spregovoril o poboju domobrancev "A tudi Kocbek je čutil potrebo po izpovedi. Jaz pa nisem mogel trpeti, da sem bil v osvobodilnem boju zato, da rešim svojo domovino in da mi ti ljudje razorožene ljudi koljejo", je rekel v svojem intervjuju 18. septembra v sobotni prilogi Dela. V dvajsetih letih samostojne države naše sodstvo še ni bilo sposobno obsoditi največjih zločinov v zgodovini slovenskega naroda ali vsaj zaslišati katerega še živečih sokrivcev omenjenih zločinov Vladna politika ni sposobna sprejeti niti evropske resolucye o obsodbi totalitarnih režimov prejšnjega stoletja, ker ta resolucya med totalitarne režime prišteva tudi komunizem. Nesposobnost obsodbe največjih zločinov, ki ne zastarajo, pa po svoji notranji logiki generira nesposobnost obsodbe sedanjih največjih goljufov in tatov oziroma največjih prevar in kraj, ki pa žal zastarajo, kot je v primeru Satex zastaralo desetmilyonsko ogoljufanje državljanov. Še več! Tako stanje duha kliče iz naftalina nekdanje sodelavce totalitarnega sistema ter jih postavlja na odgovorna mesta sedanje demokratične države. S tem pa Slovenya ostaja ujeta v svojo žalostno preteklost, nekdanja politična (enopartyska) pogoltnost pa dobiva poteze premoženjske pogoltnosti. "Pravosodni sistem je klinično mrtev, zato se je korupc^a kot rak razširila v vse pore. Smo zelo blizu dna, divjega Vzhoda, kjer se zdi, da je pravo le še v funkc^i zaščite močnejših pred zlorabljenimi." Tako pravyo Jože P. Damyan, Igor Masten in Sašo Polanec (v Sobotni prilogi Dela, 4. 12. 2010). Prepričljivo govoryo o izkrivljenosti pravosodja, ki je posledica tega, da skoraj nihče iz pravosodja še ni odgovarjal za malomarnost ali opustitev dejanj in tega, da pravna "akademya" doslej ni izoblikovala ustrezne pravne profesye, ki bi znala presojati po pravu in po razumnih moralnih in etičnih normah. "Ko sankcioniranje ne deluje, tudi moralne in etične norme izpuht^o. In po hudičevi spirali drsimo vedno nižje, v družbo brez morale in demoralizirano družbo," pravyo prej omenjeni. V okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika je neka druga skupina kritičnih intelektualcev (dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, dr. Janez Šušteršič, Rado Pezdir in dr. Marko Pavliha) pripravila zelo obiskano okroglo mizo z naslovom Resetirati Slovenyo. Skupne ugotovitve so bile, da je država v krču in se vrti v začaranem krogu, vlada je brez kompasa, pada iz afere v afero, njeno reformno govoričenje pa spominja na čase nekdanjega predsednika propadle jugoslovanske vlade Anteja Markoviča. Obstoječ politični sistem preprosto ne zagotavlja pogojev za učinkovito izvedbo reform, zato bi potrebovali obsežne politične, ustavne in gospodarske spremembe. Ob vsem tem pa potrebujemo tudi več morale in manj zlorab prava! Kako torej "resetirati" slovensko državo? Tu pa so nekateri nosilci okrogle mize podlegali slepemu pesimizmu. Nezaupanje do določene politične opcye so širili v nezaupanje do vsakršne politike in politične stranke. V takem vzdušju pa se hitro lahko pojavi kakšen "nestrankarski" rešitelj, ki bo znal prepričljivo obljubljati in kaj lahko se zgodi, da bodo volivci ponovno nasedli in usodo svoje domovine zaupali neki "novi" (nepreverjeni) politiki. V Slovenyi že imamo različne in zelo dobro preverjene politične opcye. Imamo tudi jasno izkušnjo, kako je ena in kako druga vodila državo. Tudi še nismo pozabili, kako verodostojne so predvolilne obljube ene in druge opcye. Zaradi jasne politične alternative se nam torej ni treba več zatekati v tvegano kupovanje "mačka v žaklju" Če bo pri volivcih in pri izvoljenih politikih v ospredju skrb za skupnost, ljubezen do domovine, potem se slovenskemu narodu ni treba bati naloge, na katero nas Ivan Cankar še vedno opozarja: "Narod si bo pisal sodbo sam!" Kakih štirideset let je tega, ko sem se pred študentskimi kolegi na frankfurtski fakulteti hvalil, kako sem prek jugoslovanske carine "prešvercal" Boschevo "bormašino". Začudeno so me pogledali in v trenutku sem začutil, da to ni tisto, s čimer bi se lahko hvalil. Skušal sem razložiti, da le tako lahko svojim domačim v Slovenyi preskrbim "bormašino", a v zraku je ostal očitek: "Kako moreš goljufati svojo državo, svojo domovino!?" Bilo me je sram, čeprav je šlo bolj za Jugoslavyo kot za Slovenyo. Če kaj, potem bi svoji samostojni državi Slovenyi ob njeni dvajsetletnici zaželel predvsem to, da bi vsako goljufanje države - od lažnih političnih obljub in zlorab prava za diskreditacyo političnih nasprotnikov do utaje davkov in "plenjenja" države - veljalo za skrajno sramotno početje, ki bi ga javnost na prvih volitvah učinkovito kaznovala. Država namreč ni ne vlada ne parlament, pa tudi sodstvo ne. Država niso inštitucye, ki pogosto delujejo slabo in vsem nam v sramoto. Država Slovenya smo mi, državljanke in državljani, ki nam je Slovenya skupen dom in skupna domovina. Tudi jaz bom za dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, izobesil slovensko zastavo, pa ne zato, ker bi bil ponosen na delovanje vladne politike in pravosodja, ampak ker je to tudi moja domovina, čeprav raztrgana in bolna ter potrebna zdravljenja, in čeprav nam nekateri politično-tajkunski lobyi hočejo ukrasti naše sanje o "raju pod Triglavom". France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora 6 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Državljanke, državljani! Ob novem letu 2011 Vam Občinski odbor DeSUS Vrhnika želi vse najboljše, da bi v letu 2011 živeli v zadovoljstvu, zdravju in veselju brez strahu, da ne bi prejeli zaslužene plače, pokojnine, štipend^e ali bili kako drugače oškodovani. Današnji čas je res turbulenten in poln neznank,upamo pa, da se bo vse dobro izšlo in bomo lažje zadihali, ko bo reces^a mimo. Res je zadnji čas, da začnejo sodišča intenzivneje delovati in se družbeno premoženje povrne, krivce pa obsodi. Če se bo to dejansko zgodilo, bo industr^a lažje in uspešneje zadihala in mi vsi skupaj z njo. DeSUS Občinski odbor DeSUS Vrhnika Voščilo Božič je praznik Jezusovega rojstva. Naj v naše domove prinese mir, pr^ateljstvo in razumevanje. V prihajajočem letu 2011 vam želimo obilo zdravja, osebne sreče ter zadovoljstva. Hf Cs Nom SĚovenija ÊOrSean^mlludsIai stranim Občinski odbor Nove Slovence Spoštovanim občankam in občanom, članicam in članom SDS, simpatizerkam in simpatizerjem voščimo veselo in mirno novo leto, umirjen in doživet božič in praznično preživet dan samostojnosti in enotnosti. OO SDS Vrhnika SPOSTOVANE OBČANKE, SPOSTOVANI OBČANI! Vsako leto mine hitreje, poslavlja se tudi leto 2010. Naj vas prevzamejo decembrski vznemirljivi trenutki pričakovanja, naj vas spremljajo trenutki topline in iskrenosti besede, ki jo ob novem letu največkrat rečemo - Srečno! V prihajajočem letu vam želimo zdravja, da bi uživali vse lepote življenja, imeli dovolj modrosti, ki vas bodo reševale pred dvomi,veliko poguma, ki vam bo preganjal strahove, in veliko sreče, ki jo potrebujemo, da bomo lahko osrečevali druge. Pr^azne in mirne božične praznike v krogu najbližjih, srečno novo leto 2011 ter iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti vam želi OOSNS Vrhnika. Predsedstvo OOSNS Bralkam in bralcem Našega časopisa želimo veselo praznovanje in izpolnitev vseh želja v prihajajočem letu 2011! u « g.® 11 = çd o « « C g = -D M LDS Občinski odbor Liberalne demokracie Slovence Vrhnika Vsem občankam in občanom ter vsem bralkam in bralcem našega časopisa želimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2011! Območna Organizac^a SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika čestita vsem bralkam in bralcem Našega časopisa ob dnevu samostojnosti in enotnosti in vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 2011! Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika vabi na 54. prireditev Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2011 na osrednjo slovestnost, ki bo v Dražgošah v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 12. uri. Prgave zbiramo v pisarni združenja vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure oziroma na telefonsko številko 750 20 01. Vabljene vse članice in člani ter občanke in občani. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Miklavžev sejem Prvi dobri mož že razveselil najmlajše Vrhnika, 3. in 4. december - Dobri mož se je na vrhniška tla spustil s svojim nebeškim spremstvom v soboto zvečer na Sveti Trojici. Zaradi obilice snega jih je sprejel kar v cerkvi, kjer so angeli med najmlajše razdelili drobne pozornosti, navihani hudički pa so ponagajali temu ali onemu. Miklavž je pohvalil pridnost otrok in dejal, da jim je večja darila pustil na njihovem domu. Poleg obiska sv. Miklavža je bilo posebno doživetje tudi pohod na Sveto Trojico. V Zavodu Ivana Cankarja, ki je bil organizator dvodnevne prireditve, so namreč poskrbeli, da so starši in otroci lahko po simbolični ceni kupili bakle, s katerimi so se podali k »beli golobici«. Sicer pa se je, kot rečeno, dogajanje začelo že v petek po- poldne na Sodn^skem trgu. Dva dni je potekal Miklavžev sejem, prav tako so oba dneva sprejemali v komis^sko prodajo smučarsko opremo člani Športnega društva Vrhnika. Zanimanja za rabljeno opremo je bilo tako kot prejšnja leta zelo veliko, kar v zdajšnjih časih reces^e niti ni presenetljivo. Starši so lahko že za majhen denar opremili svojega nadebudnega smučarja z »novo« opremo. Sočasno so na odru na trgu potekale otroške predstave in glasbeni nastopi. Novost tokratnega uvoda v veseli december pa je bilo krašenje novoletne jelke. Učenci obeh vrhniških osnovnih šol so izdelali okraske, ki so jih obesili na smreko na Sodn^skem trgu.(gt) Krašenje smreke na Sodniškem trgu Najmlajši so se lahko kratkočasili ob otroških Tokrat je na sejmu sodelovalo več stojničarjev Večerni pohod z baklami na Sveto Trojico predstavah. kot prejšnja leta. Miklavž med svojimi najmlajšimi oboževalci v cerkvi sv. Trojice Po dolgih letih Verd obiskal Miklavž V letos novoustanovljenem društvu (MŠKD Verd) se nam je porodila misel da bi bilo dobro po dolgem času v Verdu organizirati miklavževanje. In glej, kako hitro smo začeli z organizacyo, ki je potekala v Parku. Na Miklavžev večer se je ob gorenju bakel in lantern, ki so jih kratek kulturni program, v katerem so punce pisale pismo Mi- otroci izdelali na Miklavževih delavnicah, v soboto svetil ves klavžu in vse želje. Prišel je angelček in želje sporočil Miklavžu. Park. Z malo razsvetljave smo poskrbeli, da je bila idila v Parku Vsi smo pričakovali Miklavža, prišli pa so parklji. Ko so prišli, res neverjetna. V taki idili je Miklavža pričakala kar lepa množica se je kar naenkrat zadimilo in skozi dim so prišli parklji, ki so staršev z otroki, pa tudi starejših je bilo kar veliko . Nato je sledil prav presenetili množico. Za tem so prišli angelčki in Miklavž. Miklavževanje na Stari Vrhniki Tako kot vsako leto je starovrhniške otroke tudi letos obiskal sv. Miklavž s spremstvom. Letos že dvajseto leto miklavže-vanja na Stari Vrhniki so nekaj dni pred obdarovanjem začeli parklji, ki so z rožljanjem in tuljenjem obiskovali otroke in malce povprašali, kako pridni so bili čez leto in ali si zaslužijo Miklavževo darilo. Seveda so pri tem zakrivili marsikatero neumnost, kot se za parklje spodobi. Še posebno všeč jim je bil novozapadli sneg, saj so ga pri izmišljanju neumnosti s pri- dom uporabili, malce manj všeč pa je bil otrokom, ki so jih parklji ulovili, saj jim je velika količina snega nudila odličen način kaznovanja. V nedeljo je starovrhniške otroke obiskal tudi sv. Miklavž s spremstvom zvestega pisarja, angelcev, sv. Antona, za red (in tudi nered) pa so seveda ponovno skrbeli parklji. Najprej so dopoldan prišli na Kuren, kjer je bila Miklavževa maša. Miklavž s spremstvom je vse navzoče pogostil s kuhanim vinom in piškoti, proti večeru pa je na Stari Vrhniki obiskal osem hiš, kjer se je zbralo okrog petdeset otrok s starši. Pri vsaki hiši, kjer se je ustavil, je obdaroval navzoče, pozabil pa ni niti leskove šibe za malo manj pridne! Miklavž je zavpil: »LUCIFER, umiri svoje parklje!« Tako so se parklji umirili. Sledil je kratek Miklavžev nagovor, nato je razdelil darila. Ideja je bila, d bi vsakega otroka posebej fotografirali z Miklavžem, ko mu bo ta izročil darilo. A je bilo toliko otrok in staršev, da je bila to mis^a nemogoče. Ko je Miklavž darila razdelil, so se fotografirali. Vse se je bliskalo, vsak je imel svoj fotoaparat. Parklji so pozirali, angelčki mirili otroke, Miklavž pa je mahal s palico. Malo starejši otroci so parklje izzivali, jim metali kepe snega. Ko so jih začeli loviti, so pa bežali kot za življenje. Hahaha! Na koncu so parklji raznosili darila, kolikor jih je pač ostalo, po hišah, kjer se trudno za Verd in pomagajo ustvariti boljši kraj. »Fajn je blo.! Za pomoč pri organizac^i prireditv, bi se rad zahvalil PGD Verd, Krajevni Skupnosti Verd ter drugim krajanom, ki so nam pomagali pri organizac^i. Zahvaljujemo se tudi: Občini Vrhnika za prostor, KS Verd za pomoč, PGD Verd pri opremi, Bahun, d. o. o. - akustiki, Ireni Petrič - darila, Alenki Gorišek - kostumi, Studiu F - plakati, Mizarstvu Petrič - vile za parklje, kmet^i Pr' Miklč - utrditev snega in nudenje elektrike za prireditev, Anžetu Stržinarju - šank na sankah, Modnemu salonu Mirjam - angelčki, Juretu Krašovcu - darila, Minki Jarc - bonboni, Pekarni Vrhnika - parklji, Tanji Novak - čaj, družinama Svenšek in Kern za doma pečene dobrote. MŠKD Verd, Dejan Novak Na tak način smo še enkrat, letos že dvajsetič zapored, izpeljali ta običaj na Stari Vrhniki. S svojim prihodom je Miklavž pričaral tudi čudovito vzdušje, saj Miklavževo spremstvo na Stari Vrhniki šteje kar petnajst oseb. Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizac^i, vsem, ki so pogostili parklje, ko so rožlja-li okrog vasi, Kulturnemu društvu Stara Vrhnika za podporo, zahvala ob dvajsetletnici pa velja tudi Marku Bogataju, Primožu Ogrinu in Marku Nagodetu, ki so miklavževanje prinesli na Staro Vrhniko. Prav posebna zahvala velja tudi ge. Germani Suša, ki je pripomogla, da je Miklavž tako lepo oblečen. Aljaž Ogrin v Skratovanje na Vrhniki 2010 Škratovanje, ki je bilo organizirano že septembra, je žal odpadlo zaradi nagajivih vremenskih škratov, ki so nam v petek, 26.11.2010, zagodli še z močnim snežnim metežem. Vendar smo bili nanje pripravljeni in Škratovanje pripravili v prostorih OŠ Ivana Cankarja. Zahvaljujemo se Mladinskemu svetu Vrhnika za soorganizac^o prireditve, OŠ Ivana Cankarja ter prostovoljcem in pr^ateljem, ki so omogočili prireditev. Ob tej priložnosti vam vsem voščimo še vesele praznike in veliko barv v letu 2011. DPM Mavrica Tako je torej letošnje Škratovanje potekalo 26. novembra in je obsegalo ustvarjalne delavnice ter športni in zabavni program. Otroci so si lahko naredili svojo škratjo kapico, izdelali gozdnega škrata, gozdno vilo ter barvali in risali pri Tiskarskem škratu. Na Škratovanje sta prišla tudi cirkuška škrata, ki sta nam pokazala, kako vrteti krožnike na palici, kako žonglirati, vrteti diabolo in druge cirkuške rekvizite. Svojih koor- dinac^skih sposobnosti in spretnosti ravnotežja niso urili le otroci, zelo smo se zabavali tudi odrasli, ki smo v primerjavi z otroki potrebovali kar kakšno vajo več. Posebno doživetje Škrato-vanja je bil nastop čarodeja Lenarta, ki je skupaj z otroki pričaral res super popoldne. Pr^etno nas je presenetil številčen obisk prireditve (glede na vremenske razmere) in zelo nas veseli, da ste popoldne preživeli z nami. 8 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [Sj Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 m fenhn Loi. Uii ïi tï tflit tl J« vtiSi, mt jtj J« bUL kl bj^ ' prti droitíBKS Ltf. "fittoo toi tL It Hf n^lbn, frffn^r, (it U A 2iU Tintu) Lij. D» N oiSefK in^. t>j I« OfCc^H xrTílr. it ljtij)€£«b, ta J« iMist ■ ■ Lof bf» ^ zutíi piA. un« ^t j« bd» hïïL Ztt* tom Lot. K-it t* rí«t j»ír»}rtíi. J« • »Zate imam luč!« Vrhniški skavti Že 20. leto zapored poteka mednarodna akcja Luč miru iz Betlehema, v kateri se plamen, ki je bil prižgan v votlini, kjer je bil rojen Jezus, kot znamenje miru prenaša po vsej Evropi. Letos akcja poteka pod geslom Zate imam luč! V Slovenji je glavni nosilec te akcje Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, katerega člani smo tudi skavti in skavtinje iz stega Vrhnika 1. Poleg tega, da bo plamen gorel v cerkvi, bosta v četrtek, 23. 12. 2010, postavljeni tudi stojnici, na katerih bomo delili plamen in sveče. Stojnici bosta stali pri Cankarjevem spomeniku in pred Mercatorjem na Ulici 6. maja. V manjših skupinah pa bomo plamen ponesli tudi osebno v Dom starejših občanov, županu Občine Vrhnika, na Policjsko postajo in drugam. Tudi letos bomo Luč miru prinesli na Vrhniko, kjer bo uradni sprejem plamena v nedeljo, 19. 12. 2010, pri sveti maši ob 10.30 v župn^ski cerkvi spreobrnjenja sv. Pavla. Od sprejema pa do 24. 12. 2010 si boste lahko v tej cerkvi s plamenom Luči miru iz Betlehema prižgali svečo ter tako plamen ponesli s seboj po domovih. Zraven bodo na voljo tudi sveče z logotipom Luči miru iz Betlehema, za katere lahko darujete prostovoljne prispevke, s katerimi bomo poravnali stroške nakupa teh sveč. Na tem mestu se tudi zahvaljujemo Občini Vrhnika in Mladinskemu svetu Vrhnika za finančno pomoč pri izvedbi tega projekta ter Komunalnemu podjetju Vrhnika za izposojo stojnic. Za vas imamo luč! Vzemite jo! Skavti stega Vrhnika1 - Argonavti »Na pravi poti k sreči je tisti, ki skrbi za srečo drugih. Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga prejeli.« (Robert Baden-Powell - ustanovitelj skavtov) Vrhniški skavti skupaj z vami zbiramo plastične zamaške Vrhniški skavti želimo pomagati sočloveku, zato smo se odločili, da bomo z zbiranjem plastičnih pokrovčkov pomagali 12-letnemu fantu iz Dobrepolja. Deček že od rojstva nima obeh nog in zagotovo si lahko predstavljate, kako zelo bi mu nožne proteze olajšale življenje. Nakup protez je za družino velik finančni zalogaj, ki ga lahko z zbiranjem zamaškov vsaj malo omilimo. Iskreno bomo veseli vaše pomoči. Res ni treba veliko, le odviti morate zamaške s plastenk ali druge embalaže (jogurti, mleko, dezodoranti idr.) in jih shraniti. Ko se vam bo nabralo nekaj pokrovčkov, pokličite vrhniške skavte (031-206-453), ki jih bomo prišli iskat. Praviloma bomo zamaške na Vrhniki in v njeni okolici pobirali vsak prvi ponedeljek v mesecu, zato nas za odvoz, prosim, pokličite nekaj dni prej (konec meseca). Morda se vam prošnja zdi »brezzvezna,« le ena izmed mnogih ^ Morda se vam zdi, da nekaj pokrovčkov res ne more nikomur koristiti. Pa temu ni tako! Vsak zamašek, ki ga boste prispevali, je izjemno pomemben. Skupaj lahko namreč naredimo veliko majhnih korakov in tako dečku pomagamo narediti lastne in velike korake v prihodnost. Iskrena hvala. Skavtska skupina Vrhnika1 - Argonavti Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika vabi članice in člane na občni zbor ZŠAM Vrhnika, ki bo v soboto, 22. januarja 2011, ob 18. uri. Srečali se bomo v Gostilni Kranjc na Vrhniki. Po uradnem delu bo poskrbljeno za dobro voljo. Vljudno vabljeni! Odbor ZŠAM Vrhnika Vabilo novim članicam in članom v vrste ZŠAM Vrhnika! Spoštovane občanke/občani Vrhnike in okolice. Naše združenje povezuje šoferje, avtomehanike in ljudi, ki namenjajo skrb za varnost in kulturo v cestnem prometu. Naše uniformirane člane in članice redno srečujete na različnih prireditvah, ko je treba poskrbeti za prometno varnost in ureditev prometa. Posebno skrb namenjamo najmlajšim udeležencem, ki šele stopajo v cestni promet. Skrbjo nas tudi žrtve prometnih nesreč. Povezujeta nas strokovnost in dobra volja. Srečujemo se na ekskurzijah, piknikih, plesih in drugih družabnih srečanjih. Pridružite se nam lahko v soboto, 22. 1. 2011, ob 18. uri v Gostilni Kranjc na Vrhniki. Na voljo smo tudi v prostorih ZŠAM Vrhnika, Tržaška c. 11, in na tel. št.: 041 639 972, Franjo, 031 482 019, Karol. Vljudno vabljeni in srečno vožnjo! Odbor ZŠAM Vrhnika Spomin na žrtve prometnih nesreč Prometna nesreča pusti v človeku trajen pečat; nastane nepričakovano in posledice so dolgotrajne. V to ni vključena le žrtev. S tem, kar se je zgodilo, mora živeti tudi povzročitelj, sorodniki, pri- tudi na problematiko alkohola, ki žal pušča tragično bilanco in podobo. V opomin na dogodke nesreč, ki so se zgodile na Vrhniki, smo člani obiskali lokacje le-teh in vsem žrtvam prižgali svečo. Ï \ jatelji, sodelavci. Prav na take dogodke opozarjamo vsako tretjo nedeljo v novembru, ko je bil razglašen dan Spomina na žrtve prometnih nesreč. Vseslovenska spominska slovesnost je potekala v soboto, 20. novembra, z začetkom ob 17. uri. Člani ZŠAM Vrhnika smo se pridružili akcji prižiganja sveč v spomin žrtvam prometnih nesreč. Osrednjo prireditev s krajšim programom smo pripravili med Picerjo Boter in Trgovino Kara. Člane in mimoidoče sem nagovoril in poudaril pomembnost kulture na cesti, ki se je vsaj glede na število žrtev v Slovenji izboljšala. Opozorili smo Obudili smo spomin na tragične dogodke in se spomnili družin, ki so ostale brez svojih najbližjih. Na koncu moramo poudariti, da se prometna kultura, vsaj statistično glede ponesrečenih in mrtvih na Vrhniki, izboljšuje. Vendar nas to ne sme uspavati. Slednje je poudaril komandir PP Vrhnika, g. Nunič. Na koncu zahvala vsem, ki ste se tisti dan pridružili akcji Spomin na žrtve prometnih nesreč. Iskrena hvala za pomoč pri organizaciji Piceriji Boter in Trgovini Kara. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Obisk tehniškega muzeja v Bistri Lepo novembrsko jutro je nas, člane ZŠAM Vrhnika, spremljalo v Tehniški muzej Bistra. Čeprav nas loči le skok od Vrhnike do Bistre, sem prepričan, da vsebina, ki jo skriva ta muzej, Vrhni-čanom ni prav dobro znana. Grad skriva čudovito arhitekturo in vsebino: lovstvo, gozdarstvo, tehniko, avtomobilizem in še bi lahko naštevali. Prav vsebine skrivajo v muzeju bogato zgodovino. Na vratih nas je pričakal gospod Roman Gabrovšek, ki že vrsto let vodi skupine po Tehniškem muzeju v Bistri. Njegovo slikovito vodenje skozi grad in razstavne eksponate nas je resnično prevzelo. Spoznali smo bogato zgodovino in zanimive podrobnosti. Obujali smo stare običaje in navade naših prednikov, povrhu pa spoznali še narečni jezik za nekatere stare predmete. Posebno težo smo namenili delu muzeja, kjer hranjo vozila maršala Tita, zametke avtomobilizma in transporta. Naši šoferji so obujali spomine na čase, ko so vozili stare tovornjake in srečevali vozila, ki so zdaj preteklost. Dve uri in pol, preži- veti med zelo starimi eksponati, je minilo hitro. Polni prjetnih, nostalgičnih vtisov smo se poslovili in izlet končali ob kavici v bližnjem lokalu. Še enkrat hvala g. Gabrovšku za zanimivo in prjetno predstavitev ter članom za udeležbo. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Vrhniški Rdeči križ Kri je darovalo več kot tristo občanov Vrhnika, 29. in 30. november - Lokalna organizacya Rdečega križa na Vrhniki je v sodelovanju z Zavodom za transfuzysko medicino v osrednjem vrhniškem kulturnem hramu organizirala drugo letošnjo akcyo darovanja krvi. »Odziv je bil dober, kri je darovalo 307 občanov. Še posebno nas veseli, da so prihajali tudi v ponedeljek, ko je bilo zelo slabo vreme. Na tak način so darovalci dokazali, da jih k plemenitemu dejanju ne odvrne niti slaba cesta,« je po koncu akcje povedala vodja vrhniškega Rdečega križa Mojca Marolt, ki se obenem vsem darovalcem tudi zahvaljuje. Občani ki so se odločili za darovanje krvi, so prejeli drobno pozornost že v Cankarjevem domu, toplo okrep-čilo pa jih je čakalo v Gostilni Boter. Na poti med Cankarjevim domom in gostilno so bili ves čas tudi štirje prostovoljci Rdečega Tokrat je kri darovalo 307 občanov občin Vrhnika, Borovnica, Log- Dragomer. križa, ki bi poskrbeli za prvo pomoč, če bi kateremu od darovalcev slučajno postalo slabo.Če ste tokrat zamudili priložnost za to plemenito dejanje, boste spet imeli možnost spomladi prihodnje leto, ko bo v Cankarjevem domu znova krvodajalska akcja. (gt) Društvo zdravljenih alkoholikov z Vrhnike vsem bralcem Našega časopisa vošči vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2011, posebno pa: Občini Vrhnika, MDDSZ, Centru za socialno delo z Vrhnike, Osnovni šoli Ivana Cankarja z Vrhnike, uredništvu Našega časopisa, občinama Log - Dragomer in Borovnica za omogočanje delovanja in obstoja za pomoč ljudem v stiski "alkoholnega primeža". 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Cenjene bralke in dragi bralci upokojenskega kotička Ko boste prebirali te vrstice, bo okoli novoletnih praznikov, zato naj to pot začnem z mislimi Mile Kačičeve, ki bralce nagovarja, naj večkrat podarijo nekaj čisto preprostega in brezplačnega - NASMEH, ki čudežno deluje in obogati vsakogar. Tistega, ki ga poklanja, in onega, ki mu je namenjen. Nihče ni tako bogat niti reven, da si ga ne bi mogel privoščiti ali ga pokloniti! Poklonimo torej to, kar zmoremo. V DU Vrhnika pa poleg nasmeha vsako leto poklanjamo starejšim od 80 let tudi skromna darilca in ročno izdelane voščilnice, ki jih izdelujemo na naših delavnicah. S slikovnim gradivom vam želimo prikazati vzdušje, ki je pred novoletnimi prazniki v društvenih prostorih. Tako so marljive članice in čla- gospo Mar^o. Vsem skupaj in vsakomur posebej iskrena hvala v imenu tistih, ki so prejeli humanitarne pakete, in onih, ki so prejeli novoletna darilca, seveda pa tudi v imenu Društva. Obenem želimo, da tako sodelovanje ostane še naprej! O vseh drugih dejavnostih vas obveščamo večkrat, zato naj bo tokrat več prostora za slikovni material. Kaj bomo počeli v prvih dveh mesecih 2011: Članarino bomo začeli pobirati 10. 1. 2011! Takrat boste dobili tudi koledarček z dejavnostmi za leto 2011 in Zbornik, če ga boste želeli. Intenzivno se bomo ukvarjali s kadrovanjem, saj upam, da nam bo uspelo sestaviti komisije in vsa telesa, potrebna za volilni občni zbor. ni socialne komisije, posebno Malči, Milena, Nada, Mili, Ani, Iva, Ema, Tatjana ob pomoči Nežke in Marjance pripravile kar 380 darilc, ki jih bodo poleg že imenovanih še Dragica in Tone, Grega, Janez in Hinko raznesli po domovih. Ob tej priložnosti se moramo v imenu društva zahvaliti vsem tem neutrudnim članicam in članom za njihovo požrtvovalnost, gospe Sabini za pripravljenost pomagati izbirati in naročati kakovostne stvari, Mileni in Malči za vztrajnost in domiselno kombiniranje ter estetski videz darilc, ki predstavljajo društvo. Zahvala tudi vsem prostovoljkam pri sestavljanju spiska za humanitarno pomoč. Ne smemo pa pozabiti na zelo pozitivno sodelovanje s Karitas in z Decembra 2010 so praznovali naši člani: Anton Sterman, Verd, Vrhnika Anton Stanovnik, Stara cesta, Vrhnika Danica Harej, Delavsko naselje, Vrhnika Ivka Istenič, Petkovškova ul., Vrhnika Ivan Kavčič, Kurirska pot, Vrhnika Ste&a Kolarek, Verd, Vrhnika Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so decembra 2010praznovali rojstni dan. SVIZCI se poslavljamo od leta 2010 Prišel je veseli december, ki za mnoge ni preveč vesel. Vrhnika in Vrhničani zapuščamo staro leto z željo, da bi bilo novo boljše in uspešnejše. Čeprav SVIZCEV slabe razmere v naši občini niso prizadele v tolikšni meri kot tiste, ki si še morajo služiti kruh in so na milost in nemilost prepuščeni razmeram na delovnem trgu. Mi smo upokojeni in zaenkrat nam pokojnine prihajajo redno na naše račune. Samo upamo lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Kakršna je bila naša ekonomija, je bilo to jesen tudi vreme: turobno, megleno in deževno. Kljub temu smo imeli srečo, da smo na naših pohodih in izletih ujeli spodobno vreme in tako brez težav izpolnili program, ki so ga sestavile naše požrtvovalne kolegice in kolega: Zalka Garafolj , Vika Končan, Dragica Smuc, Stanka Grbec, Mari in Franci Zorc ter Sonja Zalar Bizjak, ki se sestajajo enkrat na mesec in pod veščim vodstvom Elice Brelih rešujejo težave glede pohodov in izletov ter načrtujejo nove podvige, za kar smo jim vsi zelo zelo hvaležni. Po poletnem premoru smo se zbrali 26. avgusta in se pod Sonjinim vodstvom odpravili na Vršič in od tam na Sleme. Bilo nas je kar 41, kajti pridružila se nam je večja skupi- vrhov, ki so se razprostirali pred našimi očmi. Pod vrhom Slemena smo posedli po skalah in pomalicali. Nato je bilo treba osvojiti še Slemenenovo špico (1909 m), ki pa ni bila preveč vabljiva, kajti vrh je ves poraščen s koprivami, okrog katerih se je širil vonj po urinu. Kaže, da so si ga ovce spremenile v svoj WC. Na Vršiču smo še malo posedeli pri Erjavčevi koči, kajti dan je bil prelep, da bi se kar takoj odpeljali domov. Na poti v dolino smo se ustavili tudi pri ruski kapelici in se s pesm^o spomnili nesrečnih ruskih žrtev iz 1. svetovne vojne. V dolini smo zavili še k Zelencem, izviru Save Dolinke. V začetku septembra smo se odpeljali na naš zadnji izlet v tej sezoni. To pot smo izbrali južni predel Slovence, in sicer Kočevsko in Kočevarje. Obdelali smo malo znano zgodovino kočevskih Nemcev, ki so se k nam preselili v 14. stoletju. V začetku 2. svetovne vojne pa je nemška okupac^ska oblast preselila z velikega območja Spodnjega Posavja na desettisoče Slovencev na prisilno delo v Nemč^o, da bi pripravila prostor za naselitev Kočevarjev, ki bi drugače prišli pod ital^an-sko okupac^o. Po vojni so se razselili v Avstr^o, Nemč^o in Ameriko. Na naši poti po Kočevskem smo si ogledali Kočevsko Reko, ki je bila nekdaj v zaprtem območju, in novozgrajeno cerkev, kajti stara je bila Zato pozivamo članice in člane, da predlagate kandidate, za katere menite, da vas bodo dobro zastopali v organih društva in morda pripravili kakšno novost za vas. Več ko bo pripravljenih članic in članov sooblikovati dejavnosti, lepše nam bo! Kandidati se lahko jav^o tudi sami. Predstavili jim bomo delo in se bodo lažje opredelili, kje bi lahko sodelovali. Še vedno pa zbiramo dona-cqe za žebljičke (15 evrov), ki bodo umeščeni na palico do občnega zbora v februarju leta 2011. Na drogu je namreč še veliko praznega prostora, ki čaka na vas! E. Brelih Foto: T. Sluga, J. Miklavčič na pohodnikov iz Izole, ki sta jih pripeljala naša nekdanja sokrajanka Mila in njen mož Sašo. V lepem sončnem jutru smo se pripeljali na Vršič in se od tam, opremljeni s pohodnimi palicami, odpravili po stezi prek prodišč in med ruševjem pod Mojstrovko na Sleme. Spotoma smo si nabirali znanje o alpskem rastlinstvu in živalstvu, ki nam ga je zanimivo posredovala Sonja, občudovali razgled in proučevali imena med vojno porušena. V Kočevju smo v Pokrajinskem muzeju sedli v dvorano, v kateri je bil Zbor odposlancev slovenskega naroda, in v kateri je zdaj stalna razstava slik Božidarja Jakca. Ogledali smo si tudi film o življenju in usodi Kočevarjev. Ob jezeru, ki je nastalo iz dnevnega kopa lignita, smo poskusili kočevarsko potico, ki jo je, kot presenečenje dneva, ponudila naša stara znanka iz Novega mesta, vodička Darja, tudi sama potomka Kočevarjev. Po daljši vožnji skozi gozdnato pokrajino smo se ustavili še v Soteski pri Straži, kjer smo si ogledali notranjost Hudičevega turna in depon^o starih vozil Tehniškega muzeja Bistra. Po kosilu v bližnji gostilni smo se zapeljali še do izginule kočevarske vasi Podstenica, kjer zdaj domujejo čebelarji. V njihovem domu smo poskusili in nakupili čebeljih izdelkov. V zgornjem nadstropju so prizadevni člani uredili majhen muzej, ki prikazuje maketo vasi Podstenica, ki jo je, zapuščeno, zdaj preraslo zelenje, in razstavili različne eksponate, ki prikazujejo delo čebelarjev. Že naslednji teden nas je čakal pohod na Trdinov vrh, čeprav smo imeli v načrtu Oglarsko pot, a smo zaradi napovedi slabega vremena v zahodnem delu Slovence raje odšli na vzhod. Po slabi uri in pol hoje od Vahte do Trdinovega vrha - ali Sv. Gere po hrvaško - smo prispeli na 1178 m visok vrh, kjer smo najprej posedli in pomalicali, nato pa smo si ogledali okolico in se postavili za skupinsko fotografijo. Navzdol smo jo mahnili kar po cesti. V planinskem domu nas je čakalo kosilo. Siti in od-počiti smo se šli še "pomladit" s studenčnico iz Gospodične. Kdor je bral Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine, ve, za kaj gre. Oktober nas je spet presenetil z lepim vremenom prav na naš pohodniški četrtek. Tokrat smo se odpeljali na Primorsko, na pohod od Socerba do Tinjana. Kras se je pokazal v najlepših jesenskih barvah. Ruj je rdel in vinogradi so se od daleč videli kot živo oranžne barvne zaplate. Pohod sta vodila Sonja in njen mož Vojko. Oba sta nam postregla z obilico geoloških, botaničnih in zgodovinskih podatkov, da smo jih komaj sproti "registrirali". Začeli smo pri trdnjavi Socerb, od koder je lep pogled na Tržaški zaliv. Od tam smo krenili skozi goščavo do Ospa, kjer smo si ogledali znane pečine nad vasjo, na katerih uživajo slovenski in tuji alpinisti. Nato smo krenili navkreber proti Tinjanu (374 m), ki nam je nudil prekrasen pogled na Kras in zasnežena gorovja, Dolomite in Jul^ske Alpe. V vasi nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do gostilne v Črnem Kalu, kjer nas je čakalo kosilo, ki smo ga požlahtnili s primorsko kapljico. Novembra že tradicionalno obiščemo Logatec in hodimo po logaških poteh. Pohod vsakokrat pripravita kolega Dragica in Kostja. Tokrat smo se odpeljali do Kalc in krenili peš po cesti, ki pelje proti Hrušici. Spotoma smo se ustavili pri grobišču ruskih ujetnikov iz 1. svetovne vojne, ki so izgubili življenje, ko so gradili železniško progo prek Črnega Vrha do Logatca. Pot smo nadaljevali do rimske utrdbe Lanišče, ki so jo Rimljani zgradili v 1. stol. n. š., da bi ustavili pritiske barbarov z vzhoda. Po rimski poti, ob kateri še stojmo obcestni kamni, ki so zaznamovali milje, smo prišli nazaj v Kalce in naprej v Gornji Logatec, kjer smo si privoščili kosilo "na veliko žlico, nož in vilice ter malo žličko". Kljub sivemu vremenu, ki je na poti proti Logatcu postreglo tudi z dežjem, smo dan končali dobre volje. Decembra nas čaka pohod v neznano. Kam nas bo pot povedla letos, je odvisno od vremena. Veseli smo, da se naša skupina veča. Pridružilo se nam je več kolegov, ki so spoznali koristnost takih druženj. Od časa do časa se nam pridružio tudi Primorci iz Izole in takrat smo kar velika družba. Ugotavljamo pa, da zadnje čase izostaja naša kolegica Elica. Elica, upamo, da nas ne boš zapustila! SVIZCI želimo vsem bralcem teh vrstic pr^etne praznike ter veliko sreče in zdravja v novem letu 2011! Napisala: Rada Pišler Fotografiral: Ivan Kalič Spoštovane občanke, občani! V pričakovanju novega leta 2011 Vam Društvo upokojencev Vrhnika želi veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče, da bi vse leto sproščeni uživali dneve, ki so pred nami. Ob tej priložnosti vabimo vse upokojence, da se nam pridružio, saj se društvo ukvarja z raznimi dejavnostmi, tako da ni nikoli dolgočasno. Mnogo tega, kar se dogaja v društvu, lahko spremljate v Našem časopisu pa tudi na internetu http://www.seniorji.info/ Društvo upokojencev Vrhnika Center za socialno delo Vrhnika Srečanje preventivnih skupin Drugega decembra je CSD Vrhnika organiziral srečanje vseh preventivnih skupin, ki jih vodi vse leto. Srečanje je potekalo na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki in se ga je udeležilo okoli 70 povabljenih članov iz različnih skupin. Družba je bila starostno zelo pestra. Udeleženci so bili stari od 4 do 80 let, zato bi lahko rekli, da je bilo to pravo medgeneracisko srečanje. Za vodenje, prietno vzdušje in nemoten potek srečanja je skrbela gospa Slavi Košir Na začetku je vse prisotne pozdravila direktorica CSD Vrhnika g. Lučka Kenk. Voditeljica srečanja je pripravila krajši kulturni program, za dodatno popestritev je poskrbel še mladi Johan Cankar s svojo harmoniko. Glavna nit srečanja je bil srečelov, na katerem so bile vse srečke dobitne. Darila, ki so jih dobili vsi povabljeni, so bila praktična, a hkrati tudi zelo različna, zato so si jih po koncu lahko udeleženci med seboj tudi zamenjali, če so želeli. Ker pa je bilo nekaj daril več, so se zanje lahko potegovali tisti, ki so želeli kaj zapeti ali kako drugače pokazati, kaj znajo. Najpo-gumnejši so bili najmlajši udeleženci, ki so si svojimi nastopi pridobili še dodatno darilo - nagrado za njihov pogum. Po končanem programu so kuharji OS Ivana Cankarja pripravili hladni bife, ki ni bil samo zelo okusen, temveč je bil tudi prava paša za uči. Ob bogati ponudbi in v prietnem vzdušju smo sproščeno poklepetali. Srečanje se je končalo v sproščenem in zares čudovitem vzdušju. Ob koncu bi se radi še enkrat zahvalili voditeljici Slavi Košir, mlademu Johanu Cankarju in OS Ivana Cankarja za gostoljubje in čudovito pripravljen hladni bife. Voditeljice skupin: Marjanca, Andreja, Damjana in Urša 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina pîiSJ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Društvo invalidov Vrhnika končuje leto 2010 Iztekajo se zadnji dnevi tega leta. VDI Vrhnika že načrtujemo dejavnosti za leto 2011. A preden se posvetimo načrtom v novem, naj še poročamo, kaj smo počeli v zadnjih mesecih starega leta. Novembra smo martinovali. Letos nas je avtobus odpeljal najprej proti Žužemberku, kajti odločili smo se, da si bomo ogledali žužemberški grad. Tam smo dobili mnogo podatkov, tudi nazornih, o življenju na gradu v srednjem veku. Po duhovni hrani smo se ponovno vkrcali v avtobus, ki nas je^odpeljal na končni cilj, v Gostilno Štupar v Dvoru, kjer so nas izdatno postregli z martinovim mensem. Dobili smo kosilo in večerjo, oboje okusno, a kar preveč obilno. No, kaj bi stokali! Vseeno smo bili zadovoljni, saj smo vmes hrano lahko pretresli med plesom, za kar je imel zasluge Ansambel Marjana Metelka. Seveda ni manjkal krst vina. Pa še domače sveže in suhomesnate izdelke smo lahko nabavili po zmernih cenah. Decembra so se vrstila prednovolet-na srečanja. Prvega smo pripravili 9. decembra za člane, stare več kot 70 let, in težke invalide, ki se niso udeležili jun^skega izleta. Drugega pa smo organizirali za vse preostale člane 18. decembra, tako kot lani, v Gostilni Godec v Borovnici. VSEM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM Ž E L I M O VELIKO ZDRAVJA IN SREČE V PRIHAJAJOČEM LETU 2011. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem tistim, ki so del dohodnine namenili v korist našega društva in jim želimo še veliko uspehov v novem letu 2011. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Pevski zbor Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika pod vodstvom dirigenta Jožeta Jesenovca je 3. decembra v veliki dvorani Cankarjevega doma Vrh-ničanom pripravil pr^eten koncert. Dogodek je posvetil dnevu invalidov in 110. obletnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna. K sodelovanju je povabil še dva pevska zbora, in sicer Mešani pevski zbor z Drenovega Griča - Lesnega Brda in Ženski pevski zbor delavk Doma starejših občanov Vrhnika. Ob tej priložnosti se MePZ DI Vrhnika prisrčno zahvaljuje vsem, ki so prispevali hrano in p^ačo. To so bili: Gostišče Bajc, Sinja Gorica, DG 69, d. o. o., Drenov Grič, Slaščičarna Breza, Vrhnika, Jože Adamič, s. p. - Pekarna, keksarna, Mesarstvo Blatnik, Vrhnika. Upamo na dobro sodelovanje tudi v prihodnje! Pevci so staro leto končali s koncertom 18. decembra na božič- no-novoletnem sejmu na Sodn^skem trgu. Vsem članom in prijateljem Društva invalidov Vrhnika ter vsem bralcem Našega časopisa želimo prijetne praznike, v novem letu pa obilo sreče in zdravja! Obvestilo Komis^a za rekreac^o in šport ter komis^a za zdravstvene in socialne zadeve pri Društvu invalidov Vrhnika sta pripravili program izletov in ohranjevanja zdravja za leto 2011. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2011 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da izpoln^o pr^avnico najpozneje do 31. 1. 2011. PROGRAM OHRANJEVANJA ZDRAVJA ZA LETO 2011 IZOLA - SIMONOV ZALIV 5. 3. - 15. 3. F-17 14. 5. - 24. 5. F- 17 3. 6. - 13. 6. C- 5 3. 7. - 13. 7. B -26 11. 10. - 21. 10. B -12 ČATEŽ - ZDIS 5. 3. - 15. 3. hiška 126 14. 4. - 24. 4. hiška 171 23. 6. - 3. 7. hiška 171 1. 9. - 11. 9. hiška 107 22. 11. - 2. 12. hiška 171 22. 12. - 1. 1./2012 hiška 171 PTUJ-Terme 1.9.-11. 9. G/03 ČATEŽ.VAL 14.1.-24.1. 13.2.-23.2. 15.3.-25.3. 14. 4. - 24. 4. 14. 5. - 24. 5. 13. 6. - 23. 6. 13. 7. - 23. 7. 12. 8. - 22. 8. 11. 9. - 21. 9 11. 10. - 21. 10 12. 11. - 22. 11. 12. 12. - 22. 12. PROGRAM AKTIVNOSTI DRUŠTVA V LETU 2011 2011.2011.2011 Zbor članov 2011.2011.2011 Izlet v neznano 2011.2011.2011 Kopalni dan na morju z ogledom solin 2011.2011.2011 Srečanje invalidov Slovence v Logarski dolini 2011.2011.2011 Piknik v naravi 3. do 10. 9.2011 7-dnevno bivanje na morju 15.10. 2011 Kostanjev piknik 12.11. 2011 Martinovanje 17.12. 2011 Prednovoletno srečanje Društvo invalidov Vrhnika Ni dolgo še od takrat, ko bil si fantič mlad. Peš si hodil mimo Janešča v dolino in tam opazil brhko si deklino. Jelka bilo ji je ime in kmalu bolj resno začela pogovarjati sta se. Ker pa bližala se je huda zima, sta se odločila in se poročila, saj menila sta da v dvoje topleje vama bo - pa še res je tako! Na poročno potovanje se nista odpeljala, saj ves prihranjen denar za stanovanje sta dala. V Vnanjih goricah dom sta zgradila, in ga z otroškim smehom napolnila. Rodili so se vama tr^e otroci, ki še sedaj drž^o vaju pokonci. Otroci so zrasli, drug za drugim v šolo šli, ata Viktor pa na delo v vrtec odbrzi. Mama Jelka pa rokave zaviha, se v delavnico poda in tam sopiha, kjer šraufa blatnike, haube in odb^ače, da zaslužila za otroške je hlače. Samo ona ve število pravo, koliko je avtov pripravila Viktorju za nadaljnjo obdelavo. Ob vsem delu v delavnici in v hiši, pa je vedno našla čas da na vrtu preganjala je voluharje in miši. Da iz lonca lepo zadiši, gojila je zajce in kokoši. Viktor bil je eden izmed prvih v Kovtrovi žlahti, ki imel je avto v svoji lasti. Če rabili smo prevoz smo Viktorja poklicali in se skupaj z njim kam daleč odpeljali. Če pr Kovtr rabili smo kosce in grabljice smo pošto poslali v Vnanje gorice. Viktor in Jelka sta prišla in pomagala pri spravilu stelje in sena. Ko katrce kupovali smo Viktorja sabo vzeli smo, saj mojstra kot je on ni pretental noben patron. Za konec pa, draga slavljenca, želimo vama še veliko lepega! Bog naj vama obilo zdravja da, da biserno poroko bi še obhajala. Veseli smo da se še vedno rada vračata v podlipsko dolino. Zlata poroka JM V soboto, 20. novembra 2010, sta v krogu domačih, sorodnikov in prijateljev praznovala zlato obletnico poroke Jelka in Viktor Lukančič iz Vnanjih Goric. V spremstvu svatov sta se najprej podala k cerkveni poroki v cerkev sv. Pavla na Vrhniki, po končanem obredu pa smo praznovanje nadaljevali v Gostilni Kranjc. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki in sin, zdaj pa sta ponosna babica in dedek trem vnukom. Glas iz župn^skega vrtca »Pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti.« November, ki se vedno začne s praznikom spomina na mrtve, je bil v naši hiši otrok zelo pester. V začetku meseca smo sodelovali pri zahvalni nedelji s tem, ko je vsaka skupina izdelala nekaj simbolnih izdelkov, ki smo jih že v petek, 5. 11. 2010, razstavili v cerkvi. Blagoslov gospoda Blaža je bil pri tem prava vzpodbuda otrokom in zahvala je dobila svoj pomen. Oltar so krasile košarice s poljskimi pridelki kot simbol dobre letine, afriški bobenčki kot simbol pr^ateljstva, pehar s kruhom kot simbol hrane, sonce z oblakom kot simbol ugodnega vremena, vrtec iz kartona kot simbol vsega vrtca in še bi lahko naštevali. Otroci iz skupine Kapljice so izhajale iz zgodbe Hvaležni medved in jo tudi dramatizirali. Muco Copatarico so spoznali otroci iz skupine oblački in poustvarjali pravljico na različne načine. Tudi otroci iz skupine Angelčkov so preživeli čas ob Muci Copatarici z lutkovno igro in izdelovanjem copatk. Manjkalo ni niti petja pesmic in plesa. Otroci iz skupine Lune so prepevali pesmice o luni, otroci iz Zvezdic pa so spoznavali Afriko in s tem tudi plese in oblačila, živali in afriške hiše. Otroci iz skupine Plameni, Zvončki in Iskre so spoznavali sadje in zelenjavo. Ogledali smo si tudi predstavo Vremenski direndaj v izvedbi otrok iz skupine Mavric. Čutila pa so spoznavali otroci iz skupine Sončki in izdelali razstavo z naslovom Ko sem bil dojenček. Osemnajstega in devetnajstega novembra sta v vrtcu potekala medena dneva. V četrtek smo si ogledali predstavo Čebelica Bin-ca, ki smo jo zaigrale vzgojiteljice. V petek pa smo imeli praznični medeni zajtrk. Mize smo okrasili z raznovrstnimi aranžmaji, ki smo jih sami izdelali. Vzdušje ob slastnem medu in mleku pa je bilo popolno, ko smo na vsaki mizi prižgali še svečke. Sledil je obisk čebelarja, ki nam je povedal marsikaj poučnega o pridelavi medu in skrbi za čebele. Skupina Plameni so imeli na obisku lec-tarko. Otroci so skupaj z njo oblikovali lectova srca. Za zaposlene v vrtcu je bil organiziran duhovni vikend v Stični, kjer nam je predaval gospod Tone Ciglar. S svojimi dolgoletnimi pedagoškimi izkušnjami nam je posredoval mnogo koristnih nasvetov in ustreznih metod za delo z otroki. Ogledali smo si tudi stiški samostan in izvedeli številne zanimivosti o zgodovini in nastanku samostana in življenja menihov. Konec meseca smo se začeli vsi pripravljati na adventni čas. Tako je vsaka skupina izdelala svoj adventni venček, pripravili smo tudi adventno zgodbo in Božično sliko, ki jo bomo sestavljali do Božiča, ko bo sveta družina dobila popolno podobo na zgornjem igrišču. Seveda je to samo delček naših pr^etnih doživet^ v vrtcu. Sedaj, ko je pred nami mesec, poln topline in radosti. bomo v vrtcu pošteno izkoristili in si z vso ljubezn^o izkazali zaupanje, spoštovanje in pr^ateljstvo. Ivan Golob je rekel: »Če se vzgajamo, da bi znali drugemu prisluhniti, nas to pripelje do širokega razumevanja, prenašanja in zdravega sožitja.« Meta Kogovšek 12 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Starši v vrtcu V letošnjem šolskem letu smo se pri Pikapolonicah v Želvici odločili, da bomo v vrtec povabili starše. Naša želja je, da bi z nami preživeli dopoldne ali pa nam prikazali del svojega poklica. Tako so se nam doslej z veseljem pridružili: Ulina babi s predstavo, Enejeva mami s čarodejem Enejem, Robjeva mami z ruterji in mamica Sonja, ki je v vrtec pripeljala poštarja Pavlja. Čarodej Enej nam je prikazal šest trikov, pomočnica mami pa je vodila predstavo. Na koncu sta nam začarala celo presenečenje v garderobi! Robjeva mami nam je pokazala, kako potuje e-pismo k atju v Ameriko. Mogoče bi kdo rekel, da je to pretežko. Pa vendar ni. Otroci so preklapljali kable in žice od ruterja do ruterja in k računalniku. Tako smo si vsi lažje predstavljali pot e-pisma v Ameriko. Mami Sonja nam je v vrtec prinesla plakat o pismu, ki potuje k prjateljem. Prinesla nam je pokazat filatelistične zbirke. Po pogovoru in ogledu je razdelila vizitke, na katere smo vsi pisali domov. Ko smo pismo zalepili, smo nanj prilepili osebno znamko naše skupine. Ker je bilo zunaj slabo vreme, smo poklicali poštarja Pavlja, da je prišel po pisma. Na naše presenečenje je res prišel! Prinesel nam je pobarvanke in svojo pesem, odnesel pa nam je pisma na prave naslove. Otroci se veseljo obiskov staršev. Zelo veliko jim pomeni, da se starši odzovete in pridete. Tisti dan so še na poseben način » ta glavni«. Predvsem pa zelo ponosni, ker vsem pokažejo svoje starše. Imajo vas zelo radi! Mar^a Jereb Moje ime je Ambrož Hodim v 2. razred osnovne šole na Vrhniki. Doma sem v Janezovi vasi, kjer skorajda ni soseda, ki me ne bi poznal. Sem navihanec, namazan s številnimi vragolijami, kar je značilno za moja leta. To pomeni, da sem zdrav in živahen prvošolec. Čeprav sem izredno navihan, nisem hudoben. Sem čisto povprečen otrok, ki rad raziskuje bližnjo in širšo okolico svojega doma. Seveda s svojo navihanostjo povzročam kar nekaj skrbi svoji mamici, očiju in sestri. Nastopam pa tudi kot akrobat. Sem namreč član Gimnastičnega društva Vrhnika. Rad hodim na treninge, kjer se družim s svojimi vrstniki in trenerjem, še raje pa nastopam. Ne zanimajo pa me samo te stvari. Kot sem rekel, raziskujem bližnjo in širšo okolico Janezove vasi in na teh raziskovanjih me redno spremlja moje kolo. Kolo je moj zvesti spremljevalec tudi na poti v šolo. Na svojih raziskovanjih sem odkril že nešteto zanimivih stvari. Poleg nastopov v Gimnastičnem društvu, raziskovanj okolice rad nastopam tudi v narodni noši. Prilagam sliko, na kateri sem fotografiran v narodni noši. 15. maja letos sem bil na poroki Primoža in Jasmine in sem nosil skrinjico, v kateri je bil zaklad za mladoporočenca. Zelo si želim, da bi mojo fotografijo objavili v našem časopisu, da bi me spoznali še drugi prebivalci Vrhnike. Ob bližajočih praznikih želim vsem svojim dragim, sosedom, prijateljem, sošolcem, učiteljem ter drugim občanom Vrhnike lepe praznike in srečno novo leto 2011. Ambrož Teden z gasilci Navihančki smo teden od 11. do 15. oktobra preživeli v družbi vrhniških gasilcev. Vsak dan smo se takoj po zajtrku hitro oblekli in obuli ter se urno odpravili na pot proti gasilskemu domu na Vrhniki. Vedno znova smo bili vznemirjeni v pričakovanju, kaj vse bomo ta dan videli in spoznali. Najprej smo si ogledali in spoznali gasilski dom, gasilska vozila in gasilsko opremo. Bili smo navdušeni, saj smo gasilska oblačila lahko tudi oblekli, si pomerili čelado in škornje. Ogledali in preizkusili pa smo tudi nosila, ki jih gasilci uporabljajo za reševanje ponesrečencev. Spoznali smo, kako pomembno je delo gasilcev, kaj vse počnejo in kako nam pomagajo. Z zanimanjem smo opazovali potek intervencije - od sprejema klica do izvoza vozil. »Jaz se gasilcev sploh ne bojim,« pravi Saša, »ker Plesna skupina Akc^a v Termah Zreče Vsem je dobro znano, da ples in glasba združujeta in razveseljujeta ljudi. To dobro vedo tudi uporabniki Varstveno-delovnega centra Vrhnika, katerim ples in glasba pomenita več kot le veselje in zabava. Ker skupina uporabnikov goji do plesa in glasbe prav poseben odnos, je bilo treba pred štirimi leti stopiti v akcjo. Nastala je plesna skupina, ki izžareva neverjetno pozitivno energjo in veselje. Plesna skupina deluje v okviru Varstveno-delo-vnega centra Vrhnika, kjer tudi potekajo vaje. Napredek skupine je očiten iz treninga v trening, za seboj pa imajo tudi že kar nekaj nastopov. Plesna skupina Akcja januarja 2011 praznuje štiri leta obstoja. Lahko bi rekli, da smo bili za vztrajnost in motiviranost vsi odlično poplačani, saj smo odšli na vikend plesne delavnice. Odhod izpred Varstveno-delovnega centra Vrhnika je bil v petek, 3. 12. 2010. Vožnja je potekala v pričakovanju novega, neodkritega in dogodivščin polnega dogajanja. Pred hotelom nas je prjazni voznik odložil in vselili smo se v naše sobe, ki so bile dva dni naš novi dom. Plesalci so bili v sobah po dva in dva skupaj. Prilagodili smo se kar hitro, zato smo se odpravili na bazen, kjer seveda ni šlo brez plavanja, potapljanja, iger v vodi in masaže v jakuzju. Na večerji je bilo zelo zabavno, saj smo imeli samopostrežne obroke in smo si sami hodili po hrano. Veliko vrst solate, prilog in odlične glavne jedi so napolnile naše »trebuščke«. Piko na i so dodale izvrstne sladice. Ker pa plesalci skrbjo tudi za svojo postavo, smo odvečne kalorje izgubili v telovadnici, kjer smo imeli plesno delavnico z naslovom Ustvarjalni gib. Plesalci so nastopali v različnih pravljicah, sodelovali pri socialnih igrah, oponašali predmete, živali, pojme. Toliko dogodivščin se nam je pripetilo, da ni bilo težko iti v čudoviti svet sanj, sploh v tako prjetnem okolju.V soboto, 4. 12. 2010, smo zjutraj po zajtrku imeli plesno delavnico z naslovom Družabni otroški plesi, kjer smo se učili ples v krogu, medvedkov piknik, polko letkis in kavbojsko polko. Dopoldan smo preživeli tudi na kavici in krajšem sprehodu po Zrečah. Zaslužen počitek po kosilu nam je vsem prav prišel, nato pa smo se odpravili na plesno delavnico z naslovom Ljudski plesi, kjer smo se naučili ples Ob bistrem potoku je mlin, Rašplo in Lepa Anka kolo vodi. Popoldan smo preživeli tudi na bazenu in sodelovali na vodni aerobiki, kjer so plesalci odlično sledili navodilom gospe, ki je vodila aerobiko. Kruljenje v želodcu nam je dalo vedeti, da je čas za večerjo. Sledilo je romantično in za plesalce čudovito prižiganje bakel. Sprehodili smo se okoli jezera in v zasneženih Zrečah pohajkovali z baklami. Dogodek bo vsem ostal v lepem spominu, saj je bilo zares lepo. Po sladkih sanjah smo se zbudili v mrzlo nedeljsko jutro (5. 12. 2010). Zajtrku je sledilo kopanje v bazenih in masaže naših teles. Čakala sta nas še pakiranje in kosilo, nato pa odhod domov. Izkušnja je bila zelo pozitivna za plesalce, saj sem želela, da so čim bolj samostojni, si pomagajo in doživjo čim več lepega. To so jim omogočili tudi spremljevalci, ki so še polepšali naše skupne urice. V imenu plesalcev se želim zahvaliti Vesni, Borutu, Tadeju in Roku. Bilo je kratko, a sladko. Kaja Lenič 5i nam pomagajo, pa še prjazni so.« Res so bili zelo prjazni. V sredo so nam predstavili gorenje ter gašenje različnih snovi, kot so les, papir, lasje in olje. Naučili smo se, da za gašenje ne uporabljajo le vode, ter kako pomembno je, da z vodo ne gasimo olja! V gašenju smo se lahko preizkusili tudi sami. V četrtek smo imeli pravo tekmovanje v gašenju - štafetne igre. Pomerili smo se v nošenju veder vode ter gašenju - ciljanju tarče z vodnim curkom. V petek, zadnji dan našega druženja, so nas gasilci presenetili z vožnjo s čisto pravim gasilskim kombjem ter s podelitvjo priznanj. Bil je prekrasen, nepozaben teden. Od srca hvala PGD Vrhnika, Marjanu, Bojanu in Emi. Nadja Lapajne Stopnišče Noč je in vse stavbe so že zaspale, le jaz se še potikam in iščem tisto stopnišče v tisto skrito klet, kjer stanuje toplina. Morda jo nocoj najdem in jo nežno zbudim, poljubim na lice in ji povem, kako sem jo pogrešal. Potem pa skupaj zaspiva objeta in ob svitu, ko se prebudiva, odgrneva dan. Dušan Šabić TEČAJ PRVE POMOČI ZA BODOČE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, - nudimo brezplačno izposojo literature Prgave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 7502-447, ali na email: rk.vrhnika@siol.net 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 Županova sporočila Odgovori na novinarska vprašanja, ki jih je županom poslal g. Marjan Horvat iz uredništva Našega časopisa: • O volilni kampanji sem se dovolj razpisal v zadnji številki Našega časopisa. • Glede delovanja svetniških skupin in občinskih svetnikov sem zelo vesel dogovora pa tudi stališč svetniških skupin, da je Borovnica premajhna za delitev na koalic^e in opozic^e in da smo vsi skupaj dolžni delovati složno, v dobro kraja in krajanov. Vprašanja o podporah projektom so zato nepotrebna. VESELO V NOVO LETO Z ŽUPANOVIM VINOM V PETEK, 1. 1. 2011, TAKOJ PO POLNOČI (LAHKO TUDI PREJ). KRAJŠI OGNJEMET BO OB 00.30 ZJUTRAJ. VABIM VSE, KI BOSTE PRAZNOVALI DOMA, DA SE DOBIMO NA MOLKOVEM TRGU IN S STISKOM ROK POTRDIMO PRIJATELJSTVO TER NOVOLETNE ŽELJE. Zavedajmo se, da je novoletni dan dan, ko so dovoljene sanje, v sanjah in ljubezni pa ni nič nemogočega. Lep pozdrav Z U P A N Andrej Ocepek Spoštovane občanke in občani! Življenje je kot ogledalo: smeji se ti, če ga gledaš nasmejano. Zato Vam vsem v novem letu želimo veliko srečnih in nasmejanih dni. Naj se vam uresničyo želje in načrti, naj se vam odprejo nove poti. Vsem občankam in občanom voščimo blagoslovljen božič in želimo obilo zdravja in sreče v letu 2011. Občina Borovnica Župan Andrej Ocepek Borovničani prepričljivo proti novemu zakonu Borovničani in Borovničanke so se na nedeljskem referendumu, 12. 12. 2010, odločno izrekli proti novemu vladnemu zakonu o RTV Slovenca. Po prvih neuradnih izidih se je v Občini Borovnica PROTI novemu vladnemu zakonu izreklo 354 volivcev oz. 70,5 %, ZA pa le 148 volivcev oz. 29,5 %. Novi vladni zakon je sicer najvišjo podporo dobil na volišču št. 1 (GD Borovnica) - 63 %, najbolj odločno pa so ga zavrnili na volišču št. 7 (GD Brezovica pri Borovnici) s kar 88,5 %. Volilna udeležba je bila sicer s 16,3 % za polovico manjša kot na podobnem referendumu pred petimi leti (tedaj 33 %). Najvišjo udeležbo je zabeležilo volišče št. 4 (Osnovna šola Borovnica) - 24,1%, najnižjo pa volišče št. 2 (Osnovna šola Borovnica) - 11,7 %. Nizko udeležbo gre verjetno pripisati tudi bornim aktivnostim v podporo oz. nasprotovanje aktualnemu zakonu, ki so bile v Borovnici omejene na spletne debate, elektronska pisma ter peščico plakatov. Zakon o RTV Slovenca, ki tako ostaja v veljavi, so na referendumu leta 2005 Borovničanke in Borovničani podprli s 558 glasovi oz. 54,8 %. Damjan Debevec Vabilo! Konjeniško društvo Borovnica vabi na blagoslov konj 26. decembra ob 13.30 pred Trgovino Jurček - Tuš v Borovnici! Dan po božiču, 26. decembra, goduje sveti Štefan, zavetnik konj. Velja za krščanskega zavetnika konj in druge živine. Kot je navada, je na dan svetega Štefana blagoslov konj, ki ga bomo tudi letos organizirali člani Konjeniškega društva Borovnica. Vse lastnike konj ter druge ljubitelje vabimo, da se nam pridružite! Ob iztekajočem letu in pričakovanju novegaje čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Člani Konjeniškega društva Borovnica vsem Vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, zdravje in srečno novo leto! Karolina Jamnik Cerk Kulturno društvo Borovnica želi vsem mirne praznike in srečno v prihajajočem letu 2011! Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje, vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Trenutki sreče, lepe misli in doživetja naj vas v novem letu pripeljejo do osebnega zadovoljstva, uspehov ^ Mladinska dramska skupina »Ta mlad« VABI na igro za otroke in odrasle »PAVLIHA NOČE V ŠOLO« v petek, 28.1.2011 ob 17.00 v šolski dvorani Vljudno vabljeni! Dramska skupina » ŠOTA« vabi na silvestrsko komed^o »MINISTROV SIN » v petek, 31.12.2010 ob 20.30 v šolski dvorani Prodaja vstopnic od srede, 22.12.2010 v Kocki Al Ženski pevski zbor TONJA iz Borovnice vas vabi na Božični koncert v nedeljo, 2. 1. 2011, ob 17. uri v cerkvi sv. Marjete v Borovnici. Gost večera bo Logaški oktet. TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA vabi v petek, 31.12.2010, ob 9.09 na Molkov trg v Borovnico. Ob kozarčku rujnega in klepetu se bomo poslovili od leta 2010. Vljudno vabljeni! v nedeljo, 26. decembra 2010, na tradicionalni v ŠTEFANOV pohod na Pokojišče. Ob 9. uri se bomo zbrali pred Trgovino Jurček v Borovnici. Odpravili se bomo na Pokojišče, kjer bomo lahko nadomestili izgubljeno tekočino s čajem in drugimi napitki, nadaljevali pot mimo Pristave in pohod zaključili na kmet^i Bizjak v Ohonici. Za hrano in p^ačo bo poskrbljeno. Lepo povabljeni! Turistično društvo Borovnica želi vsem članicam, članom, sodelavcem, pryateljem mirne, lepe božične in novoletne praznike, v letu 2011 veliko zdravja, uspehov, zadovoljstva in čim več naših skupnih srečanj. Upravni odbor Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica VABILO Vabimo vas, da se udeležite proslave na Dražgošah, ki bo v nedeljo, 9. januarja 2011 ob 12.00. Odhod avtobusa pred Kocko ob 9.30. Vabljeni! Prgave in informac^e na telefon 041 262 593 Rado. Srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto 2011! Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Spet je za nami leto, ki je vsem nam prineslo nove izkušnje, uspehe, lepe spomine. Novo leto pa nam odpira nove poti, nove želje in načrte in prineslo nam bo nove spomine. Vsem krajanom Brega in Pakega, sosednjim gasilskim in drugim društvom, GZ Vrhnika in vsem pryateljem želimo blagoslovljen božič, poln koš zdravja, zvrhano mero optimizma in širok krog iskrenih pryateljev. Srečno v 2011! NA POMOČ! UO PGD Breg - Pako Čas, ko zvezda se utrne, stare vse poti zagrne, nove, z upi tlakovane, vir so srečenasmejane! Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem, obenem pa se članom in krajanom zahvaljujemo za izkazano pomoč in podporo. PGD Brezovica pri Borovnici^ \ Ko zadnji list na koledarju odtrgan je, prihaja čas, ko novo leto, mlado leto se na saneh pripelje v vas. Naj nam nikdar ne zmanjka časa za srečanje in za pozdav, naj nam nikdar ne zmanjka časa za vedro pesem, svet sanjav. Vesel božič in srečno novo leto 2011. Društvo ženski pevski zbor TONJA Aktivno borovniško leto 2010 V leto 2010 je Borovnica vstopila malce bolj optimistično kot leto poprej, k čemur je pripomogel borovniški občinski svet, ki je proračun potrdil že januarja in tako omogočil začetek vseh težko pričakovanih investic^ v dolini. Poleg večjih infrastrukturnih projektov so vse leto potekali tudi drugi, nič manj pomembni dogodki. Marca je bila proslava za občinski praznik in tedaj sta bili podeljeni občinski priznanji PGD Borovnica ter Dragu Grilcu iz Zabočevega. Sredi meseca je potekala javna razprava o ureditvi starega vaškega jedra. Ves mesec so potekala vzdrževalna dela na občinskih cestah, med katerimi je še posebno pozitivno odmevala sanac^a daril nov kamnit vodnjak. Maja je bil po četrt stoletja od preimenovanja borovniške osnovne šole pred njo postavljen doprsni spomenik dr. Ivanu Korošcu. Borovniški flo-orballisti pa so postali državni prvaki v velikem floorballu. Jun^a so po več desetletjih vendarle začeli z gradnjo novega poslovilnega in servisnega ob- pričakovana rekonstrukc^a ceste v Brezovici pri Borovnici s prepotrebno razširitv^o, preplastitv^o, pločniki ter razsvetljavo. V sklopu tega je asfaltiranih tudi nekaj stranskih cest proti Kopitovemu griču. Konec jul^a je potekala največja turistična prireditev v kraju - Praznik borovnic, ki pa ga je letos, tako kot lani, skvarilo de- volitev, ko smo občani izvolili nov občinski svet ter starega-novega župana. Na Barju je v organizac^i TVD Partizan Borovnica potekal prvi Barjanski tek. Železniško čuvajnico št. 666 je občinski svet razglasil za kulturni spomenik, na tehničnem spomeniku - borovniškem stebru - pa so potekala vzdrževalna dela. V tem me- Bo po 153 letih borovniškega postajenačelnika zamenjala elektronska plošča? Nov prehod za pešce v križišču pri Petriču je bil za projektante (predvsem pa birokrate) trd oreh. V Podstrmecu že izvajajo poskusne vrtine za rezervni vodni vir. Mojstri na poslovilnem objektu na borovniškem pokopališču opravljajo zaključna dela. ceste na Dolu ter na »stari progi«. Konec marca pa je bila velika barjanska čistilna akc^a, v kateri so prostovoljci nabrali več kot 1400 kg odpadkov. Aprila je občinski svet določil nov občinski praznik - 27. jul^ v spomin na odprtje železnice Ljubljana-Trst leta 1857, za spominski dan pa določil 10. marec, ko so leta 1942 v Gramozni jami ustrelili šestnajst talcev. Se najbolj si bomo ta mesec zapomnili po vseslovenski čistilni akc^i Očistimo Slovenko!, v kateri so številni prostovoljci na borovniškem koncu iz narave odstranili več kot 16 ton odpadkov. Kraški zidar je začel z gradnjo novega blokovskega naselja Ob Borovniščici. Konec aprila se je izboljšal tudi sistem javnega alarmiranja v borovniški dolini, saj so na gasilske domove namestili nove sodobne sirene. Ta mesec je prvič ves teden potekala akc^a Na vsako polico cvetlico. Zabočevemu pa je kamnosek Aleš Medle po- jekta na borovniškem pokopališču. V sklopu del, ki do konca leta še niso končana, je še ločilni zid, kolumbar^ ter ureditev poti in parkirišča za pokopališčem. Prav tako so se ob sofinanciranju Službe Vlade RS za lokalno samoupravo začela obsežna dela prenove kanalizac^-skega omrežja na Ljubljanski cesti, vključno z ureditv^o dovozov, pločnikov in prehodov za pešce. Do konca leta dela še niso bila končana, kakovostno urejen pa je bil prehod za pešce v kritičnem križišču pri Petriču. Podjetje Hidrotehnik je uredilo hudournik v Jelah. Na Dolu je končana 1. faza gradnje kana-lizac^e Dol-Laze. Med manjše podvige velikega pomena nedvomno sodi nova streha na hiški MKD Arter^e ter nova igrala na borovniškem igrišču. V garažo PGD Borovnica pa je zapeljalo novo gasilsko vozilo gVc 16/25, ki so ga gasilci prekrstili v Varuha. Jul^a je bila končana dolgo ževno vreme. Julija in avgusta je novo fasado dobil gasilski dom v Brezovici. Čez poletje so gradili tudi prizidek (fitness) k telovadnici TVD Partizan Borovnica, a dela še niso dokončana. Vse do jeseni pa so potekala vzdrževalna dela na poteh v soteski Pekel. Septembra se je v borovniško šolo podala nova generacija prvošolčkov. Z začetkom novega šolskega leta smo se Bo-rovničani zavedli, da bomo po 153 letih ostali brez postajena-čelnika, nadomestila naj bi ga elektronika. Ta mesec sta bila obnovljena spomenika padlim v prvi svetovni vojni v Borovnici ter druge svetovne vojne na Dolu. Na »stari progi« poleg čuvajnice št. 666 so potekala obsežna ureditvena dela. September bo vsem ostal v spominu po katastrofalnih poplavah, ki so povzročile znatno škodo na občinski infrastrukturi ter zasebni lastnini. Oktober je minil v znamenju secu se je začela rekonstrukcija Ul. bratov Debevec, ki bo zaradi vremenskih razmer verjetno končana šele spomladi. So pa Dolani in Lažani dokončali svoj dom vaške skupnosti. Borovnica je oktobra dobila tudi svoj prvi mlekomat, ki je zelo dobro obiskan. Novembra se je končala odmevna borovniška malonogo-metna liga, pokal zmagovalcev je ostal v domači vasi. V Pod-strmecu so začeli z izdelavo poskusne vrtine, ki bo pokazala, ali se pod površjem skrivajo zadostne zaloge kakovostne vode za ureditev rezervnega vodnega vira. Z delom je začel tudi nov občinski svet in novi-stari župan. Da bo mera polna, pa se tudi sneg ni izneveril in ustavil za december načrtovana gradbena dela. Morda je tokrat kakšen pomemben dogodek iz letnega popisa tudi nevede izpadel, a verjemite, da ne namenoma. Damjan Debevec Čebelarsko društvo Borovnica želi vsem svojim članom, drugim društvom in občanom Občine Borovnica blagoslovljene božične praznike, v letu 2011 pa naj vas spremljajo veselje, zdravje in radost življenja. Upravni odbor Novo upanje v srcu se poraja, v prihodnost z željo misel se staro leto novemu roko po ljubezni, sreči in vese^j Lepe božične prazni^ Želi vsem skupaj Društvo podi AJDA Boro 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Občankam in občanom Občine Borovnica želimo v letu 2011 veliko zadovoljstva in A osebne sreče. |{ ^^^ Občinski odbor Borovnica Spoštovane občanke, občani Občine Borovnica Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega časa, ko drug drugemu zaželimo dobro leto, vam želimo lepe praznične dni, osebno srečo, uspeh, zdravje, vse lepo in dobro v letu 2011. Neodvisna lista ZARJA Drage sokrajanke, spoštovani sokrajani, v času decembrskih praznikov vam želimo veliko osebne in družinske sreče ter uspehov. Z letošnjim napredkom v kraju moramo biti zadovoljni. Medsebojno spoštovanje je recept, s katerim bomo svoj ponos na naš kraj ohranili še naprej. Vesel božič in srečno novo leto. SD SD Borovnica Občinski odbor stranke Desus Borovnica želi vsem občankam in občanom mirne in doživete božične praznike, v novem letu 2011 pa veliko zdravja, sreče in uspehov. Praznovanje 20-letnice zgodovinske odločitve slovenskega naroda za samostojnost naj okrepi zaupanje v vrednote, ki edine lahko vodyo v boljšo prihodnost nas vseh. Ko v teh dneh hodimo drug mimo drugega, za hip postojmo. Izrecimo opravi čilo, če smo v iztekajočem se letu koga prizadeli, izrecimo besede hvaležnosti, če jih komu dolgujemo. Dobra dela nas notranje bogatao, zato naj medsebojna pomoč postane sestavni del našega življenja. Božični bazar z dedkom Mrazom V torek, 7. decembra, je pred osnovno šolo v Borovnici in pred njo potekal že težko pričakovani, tradicionalni božični bazar. Pripravili so ga učenci in učenke od 1. do 5. ter 9. razreda ob pomoči staršev in seveda učiteljic. Vreme, kislo kot že nekaj mesecev zapored, žal ni bilo primerno za zunanji bazar, kot so v šoli sprva načrtovali, a tako kislo pa zopet ne, da uvodnega programa ne bi izvedli kar pred šolo. Na vhodni terasi, pred številno množico, so se zvrstile zanimive točke, ki so vključevale nastope mlajših in starejših plesalk, pevskega zborčka in težko pričakovanega gosta - dedka Mraza. Otroci so ga priklicali s tisto staro pesm^o Siva kučma, bela brada ... in kaj kmalu je prihlačal okrog vogala bradati gospod, obložen z bisagami daril, ki so mu jih pomagali nositi mladi škrati in iskri konjič. Armado otrok, ki se je tedaj zgrnila okrog njega, je po krajšem poučnem nagovoru obdaril s sladkimi darilci. Številčna množica se je zatem premaknila v avlo osnovne šole, kjer so se mize že šibile pod številnimi umetelno, praviloma iz naravnih materialov izdelanimi izvirnimi okraski, razglednicami, obeski, obarvanimi stekleničkami, ki so čakali svoje nove lastnike - za primeren finančni prispevek, se razume. Cene razglednice so bile, na primer, od evra do dveh, zgornja meja pa je bila zgolj v domeni dobrohotnosti kupca. Po besedah organizatorice bazarja, učiteljice Deše Stojanovič, je izkupiček bazarja namenjen nakupu družabnih iger za otroke razredne stopnje, deveti razredi pa že zbirajo denar za končni izlet. Obiskovalci so se poleg čaja lahko posladkali tudi z nekaj sto čokoladnimi palačinkami, ki so jih prav ustrežljivo ponujali devetošolci in devetošolke. Damjan Debevec Dedek Mraz je letos prišel s pomočniki in konjičem. Devetošolci so poskrbeli za sladek večer. Mize so se šibile pod številnimi izvirnimi izdelki. Voščilo Vsem občankam in občanom Občine Borovnica, našim družinam, pryateljem, bolnim in trpečim, oblikovalcem Našega časopisa in rojakom doma ter po svetu želimo blagoslovljene božične praznike in domovinsko praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter mirno, zdravo in uspešno novo leto 2011. Naj se z Vami in po Vas po slovenski deželi širita zadovoljstvo in večje veselje do življenja. N- Si Nova Slovenya OO - Borovnica 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Dan medu v Vrtcu Borovnica Kot že nekaj let doslej je tudi letos vrtec obiskal čebelar gospod Bogdan Jereb in za otroke pripravil medena presenečenja. Na obisku sta bila tudi gospod župan Andrej Ocepek in predsednik Čebelarskega društva Borovnica gospod Tone Hren. V petek, 19. novembra 2010, smo tudi v našem vrtcu imeli medeni zajtrk, saj smo sodelo- vali v vseslovenski akc^i En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Otroci imajo med zelo radi, še najbolj pa jim je všeč, če si ga lahko kar sami namažejo na kruh. Na ta poseben dan nas je tudi letos obiskal čebelar ČD Borovnica, gospod Bogdan Jereb, v prav posebni slavnostni čebelarski opravi. Povedal nam je, da čebelarjenje ni njegova služba, pač pa je to njegov hobi oziroma to počne v svojem popoldanskem prostem času. Prav posebej pa je otroke navdušila njegova predstavitev ob fotografijah na velikem platnu. V dvorani Vrtca Borovnica so se zbrale tri najstarejše skupine otrok: Sovice, Žogice in Žel-vice. Za uvod so otroci najprej poslušali otroško pesmico Čebelica Maja (avtorice Mire Voglar), nato jim je čebelar ob fotografijah na platnu predsta- vil pomen čebel, njihovo poslanstvo, predstavnike čebelje družine, čebelje pridelke in nevarnost onesnaževanja okolja in čebel s pesticidi. Otroci so skozi predstavitev ob fotografijah reševali posamezne uganke oziroma težja vprašanja, g. Bogdan pa je imel za bistroumne otroke tudi sladke nagrade. Srečni bistroumneži so bili še ves dan prav posebno ponosni na svoj dosežek. Ob zaključku nam je čebelar razložil in položil na srce nekaj modrih misli: "Ne piči vsaka čebela, ki okrog glave šum dela," in "Kdor zna s čebelami ravnati, ni treba se pika mu bati." Potem so si otroci lahko tudi od blizu ogledali šolski čebelnjak, ki ga le malokdo opazi. In prav ta v oskrbništvu gospoda Jereba še vedno živi, saj je čebelar tudi mentor čebelarskega krožka v borovniški osnovni šoli. Zato je bil še posebno presenečen nad znanjem malih nadebudnežev, ki so mu obljubili, da bodo čez nekaj let gotovo hodili k čebelarskemu krožku. Naj zaključim takole: pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storno in naredao, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli. Vanje spravno vse, kar vidijo, in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar tako, mravljico, črička ali čebelico, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... Če le imate možnost, opazujte majhne otroke, tiste »nepotvorjene miške«, ki še vse povedo po resnici, ki ne znajo lagati in se smejmo krivemu prstu ... In pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni in smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo. Vzgojiteljica Tina Jereb Vrtec Borovnica Po praznikih je zadišalo Po praznikih je zadišalo na etno-kulturnem večeru borovniških folkloristov 4. decembra 2010. V gosteh pri FS Šumnika se je mudil pevski zbor Katice, glasbeno-plesne točke pa je pospremil prikaz starih ljudskih običajev. Obsežno plesno-pevsko, predvsem pa poučno prireditev Po praznikih diši v osnovni šoli je pripravila Folklorna skupina Šumnik pod vodstvom Sabine Končan, uvod vanjo pa so naznanili zvoki violine Alenke Ošaben in Eve Grmek. Tema večera so bili tokrat božično-novoletni prazniki ter stare slovenske šege in običaji, ki jih spremljajo. V goste vabljene Katice so podajanje vsebin, ki zadevajo praznike, popestrile z naborom starih slovenskih pesmi, kot so: Miklavž, Slišali smo praviti, Svet Jožef in Marya, Hvaljen bodi, Oj, fiole, Mi novo leto pojemo, Na samo jutro svečn'ce ter Glejte, glejte, kaj je tam. Katice so sicer ženska vokalna skupina iz Ljubljane, pevke pa zase pravdo, da jih »druži navdušenje nad pestrostjo slovenske ljudske pesmi in želja po iskanju novih poti, ki povezujejo stare, preproste in lepe pesmi z novimi časi in modernimi okusi. Prepevamo izvirne ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin, še najraje one z obrobja slovenskega etničnega prostora, iz Rez^e, Bele krajine, Istre in Prekmurja, kjer so pod vplivom sosednjih kultur postale še posebej raznolike. Pojemo tudi sodobne priredbe ljudskih Po aplavzu sodeč so Katice še posebno navdušile s koledniškimi pesmimi. pesmi. Velik izziv nam je povezovanje starega z novim, tradicionalnega s sodobnim.« Kadar njihova ubrana pesem ni zapolnjevala dvorane, so se na odru vrteli borovniški folkloristi, ki so tudi tokrat postregli s prenekatero vratolomno točko. Za nastop so si izbrali splet brkinskih, štajerskih in belokranjskih plesov. Rdečo nit večera je bila predstavitev božično-novoletnih praznikov z vsemi tradicionalnimi pritiklinami, ki jim pripadajo. V poltemi dvorane je dogajanje okrog praznikov z žametnim glasom opisoval povezovalec Ambrož Brezovšek, v starinska oblačila napravljena šestčlanska družina igralcev KD Borovnica pa je na drugem koncu odra odigrala prizore kmečkega vsakdanjika, ki jih dandanes bolj ali manj srečamo le še na tovrstnih prireditvah. Zimski del praznovanj se je nekoč začel s praznikom sv. Nikolaja ali po domače Miklavža. Povezovalec je začel z verskim izročilom, ki pripoveduje o tem svetniku, nadaljeval pa z njegovim prihodom v slovenske domove, kjer v spremstvu angelčkov prepodi parklje ter razdeli preprosta darila pridnim otrokom, porednim pa predstavi miklavževko (šibo). Temu je sledil prikaz zimskih opravil na domačni, s kolinami kot osrednjim dogodkom, ki je povezal sosesko. Sem sodi tudi obisk kolednikov. V adventu so ljudje čistili okrog domov, gospodar je vodil molitev in kropljenje po kmet^i. Pomemben zunanji simbol tega časa je adventni venček, vse pa je v pričakovanju največjega praznika - božiča. Skozi običaj izdelovanja glinenih oz. lesenih konjičev je povezovalec predstavil štefanovo, občinstvo pa je izdatno nasmejal prikaz običajev tepežnega dne, ko jih otroci s šibo naložbo svojim staršem. V nasprotju s prvim vtisom je jedro tega dejanja pravzaprav blagoslov za vso družino. Počasi se tako približamo koncu starega leta, silvestrovemu - po godovanju papeža Silvestra - s katerim so povezane nekatere navade, ki obljubljajo srečo v novem letu (seme pod prt, pokrivanje orodja Zadnjič je praznično za Sv. tri kralje, ko gospodar hiše na podboje vrat zapiše njihove začetnice (GMB) in tri križe, pri hiši pa se znova oglasno koledniki, ki v zameno za pesem nabirajo darila. Šumnikovci tudi tokrat niso mogli brez akrobatskih vragol^. Pr^eten in poučen večer so nastopajoči sklenili s skupno pesm^o Dober večer, Bog daj. Po koncu prireditve so obiskovalci pri izhodu presenečeno ugotovili, da se je tam v vmesnem času ustavil sv. Miklavž in prav vsem pustil priložnostna darilca v obliki sladkega parkeljčka. Damjan Debevec I ^k 1 w t» A" - Idilični prizor tradicionalne slovenske družine Tako so jih nekoč na tepežni dan oče dobili po zadnji plati. 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 À! Baletnika Joško in Marko bi balerinam pomagala pri preoblačenju. Se Borovnici obeta ustanovitev hribovske mornarice? Dr. Čoličeva: »Se ne pogovarjam s takimi primitivci, to ni moj nivo.« S. Fox: »Jaz sem svobodna umetnica in cele noči dežuram namesto vas.« Odprli izpostavo zavoda za zaposlovanje v Borovnici V Borovnici so 27. novembra 2010 odprli prvo izpostavo Zavoda za zaposlovanje. Vsaj tako so se nas trudili prepričati igralci dramske skupine Šota. Slavnostnemu dogodku na rob je nastopil še Ansambel Cepon. Morda bo Zavod za zaposlovanje - glede na vedno večji trend brezposelnosti - nekoč zares moral odpreti uradno izpostavo v Borovnici, a do tedaj nam bo v spominu ostala le kot posrečena parodia dramske skupine KD Borovnica Šota, ki so jo prejšnji mesec uprizorili na odrskih deskah borovniške osnovne šole. Glavni krivec za veseloigro o hipohonderski goljufinji (Milena Škulj), ki na stara leta po manjših krajih odpira en dan trajajoče izpostave Zavoda za zaposlovanje, pri tem pa revežem računa mastne administrativne stroške (50 EUR/osebo), je nihče drug kot režiserka Slavica M. Ošaben. V komed^o značajev, kjer se na lažnem Zavodu zglasi kar deset kandidatov, so posrečeno vpletene tudi vse tiste neuresničene obljube borovniške politike, ki že vrsto let pogrevajo občane. Med prvimi sta na »zavodu« iskala službo občinstvu dobro znana baletnika Joško (Franci Stražišar) in Marko (Ciril Košir) Trdonja, ki imata za seboj bogato karierno pot iz Boljšoj teatra. Zdaj bi morebiti nastopila v novem borovniškem kulturnem domu, kjer bi igrala v baletni predstavi Romeo in Jul^a - zadnjo točko, v kateri glavna junaka umreta. Ker pa nista izbirčna, bi lahko tudi čistila copatke balerinam in jim pomagala pri oblačenju. Za baletnikoma je na »zavod« prišel Janez Povzpetnik (Jani Bolarič), ki si je izobrazbo pred tem nabiral s hojo mimo Filozofske fakultete, delovne izkušnje pa na Zavodu za pogozdovanje cest, sončni upravi, s prodajanjem avtov, »novo za staro«, bil je predsednik društva za uničevanje mrčesa in druge golazni, član uprave banke »Mar^a k sebi«, ustanovil pa je tudi neodvisno stranko Vsi zame, jaz zase. Bogato izkušeni Povzpetnik si seveda ne želi biti nič manj kot Hodić zna vse: »Znam jedninu, dvojinu i troji-nu.« župan, saj da je že uspešno »preplonkal« program, branil pa se ne bi niti službice premiera. Andrej Kmetič (Tomo Garin), »kmet po duši, lovec po srcu, gozdar po potrebi, osemenjeva-lec za hobi, živinorejec za denar,« je na »zavod« prišel z načrti, kako bi postal »velepocestnik«. Najprej bi pokupil vse njive v dolini, nato spremenil zazidalni načrt in jih zatem drago prodal. Gozdove bi »zlistal v piko«, za petdeset goved pa tako pričakuje državne subvenc^e. Kratko malo pa bi bil kar direktor Kmet^ske zadruge Borovnica. V pisarno »zavoda« se je v konspirativni tišini priplazil tudi neimenovani zasebni detektiv (Slavko Pristavec), ki je pred tem delal na pro-tikorupc^ski komis^i. Od »zavoda« želi le pomoč pri invalidski upokojitvi, zatem pa bi prek študentske napotnice prodajal sendviče pod stebrom viadukta, tržil pogled nanj, šival gobeline in sploh skrbel za razvoj turizma. Prav nič dela, zato pa službo z dobrim zaslužkom, malico in kilometrino, da dolgih dvomesečnih počitnic sploh ne omenjam, pa si je zaželel »gimnaz^ski maturant brez mature« Dejan Markič (Domen Debevec), ki bi po novem v Borovnici ustanovil sindikat. Slednji bi po potrebi malce protestiral na igrišču, sicer pa zbiral prispevke za nov avto svojega predsednika. Z malce bolj megalomanskimi načrti je na »zavodu« nastopila vojakinja (Polona Kržič), ki bi v borovniški dolini ustanovila 500-glavo »hribovsko mornarico« s centrom na Trebelniku ter vadbiščem na Mahu. Po potrebi bi dodali še pristanišče za podmornice, varnostno službo ^ Denar bi podarila kar EU in NATO. Prišli pa so tudi kandidati z bolj eksotičnimi idejami, npr. Samantha Fox (Erika Verbič), ki si je zaželela odpreti nočni klub v Stari pošti. Pri tem bi zaposlila nekaj Borovničank in Borov-ničanov, predvsem pa oživila nočno življenje v kraju. Precej bolj vzvišeno je nastopila Lili Zdravko-vič Čolič (Liljana Kogovšek), prof. dr. asist. ra-kalne medicine, dela in uspeha, ki si je zaželela službe v domu za ostarele v Borovnici. Ko pa je izvedela, da ga še ni, je zelo skromno, prav po zdravniško, od »zavoda« terjala le: »Potne stroške mi plačate, polovico dnevnice in eno nočno.« Prav izgubljeno je delovala znanstvenica Ana Mar^a Grossmann (Eva Bezek), ki je na »zavod« prišla z informac^o o prostem delovnem mestu v novi borovniški knjižnici. Ponudila se je za bralko časopisov v nočnem času. Poleg nje pa bi zaposlili še nekoga, ki bi podnevi obračal liste. Nenapovedan je ob koncu dneva na »zavod« priletel še »podjetnik« (Tomo Garin) s težko iz-govorljivim imenom in »trojinskim« znanjem slovenščine. Predstavil se je kot mojster za vse ter lastnik podjetja Muši Ruši. Nazadnje je bojda rušil nekega direktorja, pa je slednji prej nagnal njega ^ S svojim družinskim podjetjem bi rad skrbel za novo borovniško blokovsko naselje ali pokopališče, a je že vnaprej opozoril, da le kot šef, saj ima vrsto zdravstvenih težav: »Lenori-tis, delosmrditis, popizditis, revmatitis, vodo v kolenu, zlato žilo v zadnjici Izkazal se je za zvitega možaka, saj je celo našo pretkano golju-finjo na »zavodu« po hitrem postopku olajšal za nekaj evrov. Damjan Debevec Opravičilo Na koncertnem listu našega letnega nastopa, ki je bil 4. 12. 2010, nam je zagodel tiskarski škrat. V zahvali se zahvaljujemo Vil^u Mev-cu, ki nam je pomagal pri organizac^i nastopa. Opravičujemo se za napako. Vsem bralcem Našega časopisa voščimo lepe praznike! FS Šumnik 'IZ ZGODOVINE »IZZGODOVINE »IZ ZGODOVINE »IZZGODOVINE »IZ ZGODOVINE »IZ ZGODOVINE »IZ ZGODOVINE »IZ ZGODOVINE Borovniški most. (Nadaljevanje in konec.) Zopet je zakipelo delo. Razkopali so razvaline, zbrali zmečkane in raztrgane telesne ostanke ponesrečenih delavcev, ter jih na inženirjevo povelje pokopali na kraju nesreče - potem pa dalje stavili most. Divji mož je bil premagan, žrtve nesrečnih delavcev so odvzele moč njegovi oblasti, most nad barjem se je dvigal vidno od dne do dne in še preden je bilo konec leta, je že stal v vsej svoji višini, obok vrh oboka, vse trdno vezano, kakor da bi bilo zidano za večno. Tako je stekla železnica, čudovito delo človeškega uma in človeških rok, ki veže sever z jugom in prevaža bogastvo narodov. Stekla je po žrtvah delavcev. Prižvižgal je vlak, ponosno in brez-ozirno je pridivjal, kakor konj, ki nosi zmagovalca prihajajočega v novoosvojeno mesto. In pred mostom se je vstavil ter pogledal s svojimi žareči-mi očmi na mogočno stavbo, kakor da bi hotel reči: »Jaz sem gospodar te pokrajine, samozavestni zmagovalec, ki vlada svet.« »Zvonenje zvonov te je doslej budilo iz sna, vabilo tvoje prebivalce k molitvi ter jim napovedovalo praznik. - Drdranje koles, hropenje in žvižganje stroja bo odslej tvoja pesem.« »Pila si solnčni žar in se zibala v mesečnem s^aju, odslej te bodo obsevale luči drdrajočih vlakov in tihih stražnic.« »Zginila bo pesem in umolknila pravljica, veljala bo samo trda resnica življenjskega boja. Pesem gozdov in pravljica barja postala boš enaka spominom otroških let. Leta teko, a mladost se ne vrne nikdar več.« »In vi prebivalci, sinovi barja in gozda. Kadar ste dovršili delo življenja, ste se odpočili okrog cerkvice v senci križa. - Kot se razkrope orli iz skalnega gnezda po širnem svetu, razkropili se boste sedaj vi iz vaše tihe doline po božji zemlji, v znoju in v bolesti boste delali v tujini in tuja zemlja vas bo sprejemala k večnemu počitku.« Tako je grmel vlak, ko je prvič dr- dral čez borovniški most. Pod mostom pa je ječalo in stokalo, kakor da se oglašajo duše nesrečnih žrtev. Na eni strani bučanje sinje Adr^e, po kateri se zibljejo ladje prihajajoče iz zamorskih mest in odhajajoče v daljne pokrajine, a na drugi strani mogočni cesarski Dunaj, vladajoč narodom in deželam - a med njima teče in ju spaja železnica. Vlaki drče, bogastvo se prevaža in množi na obeh straneh, tuji imenitni obrazi gledajo skozi okna vozov in ta ali oni zamr-mra pri borovniškem mostu: »Kako čuden svet!« »Kakor da bi bil pogreznjen v velik, začaran sen!« »Premostili smo barje, a premagali ga nismo in prevrtali smo hribe, a uklenili jih nismo.« Medtem se je vlak spustil na most s krikom zmagovalca, a odgovarjalo mu je samo ječanje in stokanje izpod mostu. Tujec v vlaku se je prestrašil, a gospa je pomirjevala svojo hčerko: »Ne boj se. Mrtvi ne vstanejo!« Železniški čuvaj je šel ponoči pogledat okrog mostu, ter je drugega dne pravil tovarišem čudno povest: »Sedem luči je brlelo pod mostom iz zemlje in slišalo se je ječanje in stokanje, kakor ihtenje glasov prosečih rešitve.« Tovariš je neverjetno zmajal z glavo, a drugo noč, ko je sam imel službo, je skusil isto. Črnovojnik stoji pod mostom na straži. Luči prisvet^o iz tal, ječanje se raz-leže do stražnice, črnovojnik dvigne puško: »Halt, wer da?« A duhovi se ne boje orožja in njihovo ječanje ne umolkne do belega dne. Divji mož se približa ponoči po barju borovniškemu mostu, a do njega si ne upa. Samo od daleč mu grozi v beli mesečni noči in njegov grozni glas se razlega v nočni tišini. Odgovarja mu tovariš^ iz gozda in Škrat se smeji s planine. Šele, ko zazvoni dan, izginejo duhovi in se pomire trpeče duše. * * * Tako je pri borovniškem mostu! To je povest o trpečih dušah ljudi, ki so nekoč delali in trpeli, da po-stavbo most, po katerem bo hitelo življenje in se kopičilo bogastvo in so bili žrtvovani, da zlom^o vražjo moč. To je povest naših žrtev in trpljenja. Samo noč in mrak sta priča naši bolesti, samo hladna zemlja nas sočutno objemlje in tolaži. Mi ječimo in trpimo noč za nočjo in vzdihujemo, dokler ne zapoje zvon in ne napove belega dne. Toda žrtve trpe s trdnim pričakovanjem, da bo prišel nekoč veliki dan vstajenja njim in vsem sinovom rodne zemlje. Komentar: Pravljica Borovniški most, ki jo je v Slovencu 9. januarja 1915 priobčil teolog, filozof in novinar dr. Leopold Lenard (1879 Svibno pri Radečah - 1962 Beograd), je lep primer, kako se starodavno ljudsko izročilo prepleta s sodobnim - v našem primeru Divji mož in Škrat z gradnjo železniške proge Ljublja-na-Trst v letih 1850-1856. Graditelji proge in viadukta so sicer res imeli neizmerne težave zavoljo barjanskega terena in drugih okoliščin, a borovniške mrliške knjige iz tistega obdobja ne potrjujejo podatka o nesreči, v kateri bi v enem dnevu umrlo sedem delavcev. Umirali so sicer tudi zaradi nesreč pri delu, a neprimerno več zaradi tifusa in kolere, ki sta tod razsajala v sredini 50. let 19. stoletja. Zbral Damjan Debevec K- K- K- 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si ÍÍiKNJIZNICAIDRIMARJEIBORSNIKIBOROVNIG\ V knjižnici smo izdelovali v v« t • voscilnice V petek, 3. decembra 2010, smo ure vseživljenjskega učenja v knjižnici preživljali malce drugače. Pozabili smo na učenje računalniških veščin, na angleščino in nemščino ter se posvetili izdelovanju voščilnic. Med nas je kot ponavadi prišla Špela s CDI Univerzuma, s seboj pa pripeljala profesorico likovne vzgoje Uršo Jurak, ki je iï-î i; .. . predstavila izdelovanje papirja v tehniki marmoriranja. Najprej smo izdelali papir, iz njega pa izstrigli različne motive za voščilnice. Navodilom in nasvetom mentorice Urše smo pozorno sledili, ob resnem delu pa našli čas tudi za sproščen klepet. Da se v knjižnici dogaja res nekaj posebnega, so opozarjale nenavadne vonjave delovnih pripomočkov in marsikdo, ki je prišel po knjige, je radovedno preveril, kaj počnemo. Ustvarjalnost in znanje izdelave voščilnic v tehniki marmori-ranja bomo preizkušali tudi doma. Simona Stražišar Osma dežela je brez meja in to je v njej najlepše. Sovražim meje, ki ločujejo, in imam rada mostove, ker družbo. - ^ Osma dežela je jutrišnja dežela tenko■ vp 'etih, nevidnih mostičev in brvi od človeka do človeka. gf': " Kristina Brenkova ' ■ »it - ^ •■Tri December je čas, ki je vedno nekaj posebnega. Številne želje, tihaupanja In mnoga pričakovanja so v srcih vseh nas. Želimo vam, da v novem letu tudi vi najdete tiste drobne poti in mostiče, ki vodyo do razumevanja, sreče, zdravja in veselja. _ f Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica . Pravljične ure preveva decembrsko vzdušje v Knjižnici dr. Marje Boršnik vsak teden potekajo pravljične ure, na katerih otroci od štirih let naprej prisluhnejo izbrani pravljici, svojo kreativnost pa pokažejo v minutah potem, ko ustvarjajo izdelke, povezane s temo prebranega: jadrnico iz orehove lupine, naprstno lutko, pisan škorenj, stensko sliko, kosmato ovčko, ven-ček, ki lahko služi tudi kot namizni ali stenski okras ... Zadnji mesec v letu je zaradi pričakovanja, migetajočih lučk in prazničnega vzdušja zmeraj prav poseben. Tako so v ponedeljek, IS.decembra, otroci izkusili malce drugačno uro pravljic. Obiskala sta nas Nina Ilič in mešanček Rik, terapevtski pes. Otroci so se ob njem takoj sprostili, zanimalo jih je vse v zvezi z obiskovalcem - kaj nosi v torbi, čemu služi kateri pripomoček, kaj rad je - in z navdušenjem so opazovali, kako se psu umije zobe. Pogovorili so se o različnih nalogah oz. poklicih, ki jih opravljajo psi (terapevtski psi, psi reševalci, psi, ki pomagajo slepim in gluhim ...). Nina je povedala, da z Rikom obiskujeta tudi otroke v bolnišnicah in starejše v domovih, nato pa so otroci prisluhnili dvema pravljicama o psih. Ko je Rik nakazal, da katere besede ne razume, so mu jo morali otroci razložiti. Za konec so štirinožca še počesali in iz fine dlake oblikovali kroglice, ki so preverjeno odlične igračke za mačke. Tina Korošec Mostovi so spet na svojem mestu V drugi polovici novembra je borovniška prostovoljna udarniška brigada v veliki meri končala popoplavno sanac^o poti v spodnjem delu soteske Pekel pri Borovnici. Čiščenju struge pod štirimi manjšimi mostovi in utrjevanje brežin, ki jih je dodobra zdelala septembrska "huda ura", je v soboto, 20. novem- bra, sledil še najvišje ležeči "švelerski" most pod prvim slapom. Trojica udarnikov se je sanac^e plazišča, ki je septembra odnesel dele mostu celo pred Gostišče Pekel, lotila že v zgodnjih dopoldanskih urah. Najprej je bilo treba znova odkopati strugo, ki jo je plaz tokrat zasul že drugič, zatem pa znova namestiti »švelerje« - kar se precej lažje zapiše, kot pa stori (uff!). Močnim hrastovim brunom se začuda sploh ni poznalo, da jih je odnesel plaz ... Bolj ali manj je bila repriza jul^ske akc^e, ko je bil most saniran prvič. Le da je bila tokrat globina struge pod mostom podvojena in most naknadno pritrjen z jeklenico. S tem in prihodom zime so letošnji posegi v soteski bolj ali manj končani, trdnost mostov pa bo verjetno znova na preizkušnji že ob prvem taljenju snega. Ob zaključku uspešne delovne sezone želimo vsem »pubom« in drugim prostovoljcem srečno in delovnih uspehov polno novo leto 2011! Damjan Debevec Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 0 Splošno Račnik, Marjan: Postani najboljši vodja 1 Filozofija, etika, okultizem, psiho-logqa Carter, Christine: Vzgajanje sreče Kharitidi, Olga: Ples v krogu Kržišnik, Robert: Starši nove genera-c^e 3 Družbene vede Karlin, Alma M.: Uroki ljubezni -uroki smrti Restoux, Pauline: Življenje z drugačnim otrokom Sander, Peter J.: Afera Madoff Schneider-Flaig, Silke: Veliki novi bonton 5 Naravoslovne vede Bentley, Peter: Knjiga o številih 6 Uporabne vede Cramm, Dagmar von: Velika kuharica za nosečnice, dojenčke in malčke Elliot, Charles H.: Premagovanje ank- sioznosti za telebane Gorjak, Robert: Vinski vodič Lane, Rachel: Zlata knjiga - slaščice Sanjska kulinarična potovanja Sevčnikar, Stane: Zdrava sol 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, šport, glasba Grošelj, Viki: Gola gora Kelby, Scott: Digitalna fotografija 1-3 Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Slovenci. Zgornja Vipavska dolina Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Slovenci. Srednja in spodnja Vipavska dolina Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Slovenci. Območje Nove Gorice in Gorice Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Slovenci. Gorenjska Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Slovenci. Dolenjska. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Slovenci. Bela krajina 81 Jezikoslovje Lowndes, Leil; Umetnost pogovarjanja 82 Književnost Burgess, Melvin: Nicholas Dane Cain, James Mallahan: Dvojno zavarovanje Canfried, Jack: Božič Christie, Agatha: Zlovešča plima Diamant, Anita: Rdeči šotor Dunker, Kristina: Vrtoglavica Flisar, Evald: Na zlati obali Hage, Rawi: De Nirova igra Heinichen, Veit: Spokoj močnejšega Karlin, Alma M.: Doživeti svet Karlin, Alma M.: Japonske novele Karlin, Alma M.: Svetlikanje v mraku Littell, Jonathan: Sojenice Ludlum, Robert: Bournova izdaja Marias, Javier: Tvoj obraz jutri. Ples in sen Marias, Javier: Tvoj obraz jutri. Strup in senca in zbogom Martin, George R. R.: Pesem ledu in ognja. Vihra mečev Noel, Alyson: Za večno Potzsch, Oliver: Rabljeva hči Quisc, Amanda: Alkimist Roberts, Nora: Postelja iz vrtnic Tikkanen, Marta: Veliki lovec Vitas, Marko: Vetrovi stepe Zlobec, Ciril: Tiho romanje k zadnji pesmi 9 Domoznanstvo, zgodovina, zemljepis Atlas sveta za osnovne in srednje šole Velušček, Anton: Koliščarji Žiberna, Marjan: Posavje Knjige za otroke in mladino 3 Družbene vede Duša, Irena: Vzgoja staršev Korenjak Marčun, Petra: Mali ustvarjalci Mala knjiga za velike starše 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Avberšek, Kaja: Pojoči grad 82 Mladinska književnost Buscaglia, Leo F.: Jesen listka Tim^a Drevo pravljic Gen^i z nasmehom Grafenauer, Niko: Avtozaver Knister: Učenjakinja Lili. Dinozavri Makarovič, Svetlana: Svetlanine pravljice McGee, Marni: Najboljši božič! Melis, An: Medvedka Metka. Srček za mamico Melis, An: Medvedka Metka. Zvezdica za očka Naj babica še pripoveduje? Paolini, Christoper: Brisinger Schneider, Antonie: Mislili bomo nate, babica Simončič, Vilma G.: Mala muca v knjižnici Štampe Žmavc, Bina: Popravljalnica igrač Štampe Žmavc, Bina: Roža v srcu Thomas, Valerie: Winnie šaljivka Thomas, Valerie: Winnie mini Zorec, Marjeta: Kobilica in polžek Zorec, Miha: Murenček in mravljice lirilimiiihliriMilHiHMlirilimii/hliilMiMaMlli^^ 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina P P Horjul NAŠ ČASOPIS 19 Novoletni intervju Janko Jazbec: »Največji projekt bo čistilna naprava.« Janko Jazbec se je po izteku mandata še enkrat odločil, da se poda v boj za župansko lento. Za zmago v prvem krogu volitev mu je zmanjkal poldrugi odstotek glasov. V drugem krogu se je pomeril z Andrejem Zelnikom in dobil volitve z »zloveščim« številom glasov: 666 oziroma 57,31%. Volitve so mimo. Ponekod je bila volilna kampanja, predvsem med županskimi kandidati, ostra, padali so tudi nizki udarci. Kako vi kot novi župan ali ponovno izvoljeni ocenjujete volilni boj in kaj najbolj zamerite tekmecem? Osebno nisem imel nobene volilne kampanje, zato mislim, da je moje delo v prejšnjem mandatu volivce prepričalo, da so mi zaupali vodenje občine še za nadaljnja štiri leta. Imel sem še dva županska protikandidata, ki sta imela zelo veliko predvolilno kampanjo in bilo je tudi povedanih precej neresnic, vendar se sam s tem nisem obremenjeval. Po konstituiranju občinskih svetov so se začele oblikovati koalic^e. Ali je v vaši občini oblikovana vladajoča koalic^a na strankarski ali projektni osnovi. Je vaš županski program, ki naj bi ga z delovanjem v naslednjih štirih letih potrdila »vaša« večina svetnikov, dopolnjen z novimi projekti, ki so jih zahtevale posamezne svetniške skupine? Doslej v občinskem svetu ni bilo nobenih političnih delovanj in na seji sem jasno izrazil željo, naj bi tako tudi ostalo. Pri nas je občinski svet sestavljen tako, da ima vsaka vas svojega svetnika, katerim je primarna stvar razvoj in dobro vasi ter občine. Čeprav so nekateri svetniki v občinskem svetu predlagani s strani strank, političnih ambic^ ni. Kateri so tisti projekti, ki jim boste v naslednjih štirih letih namenili največ sredstev in skrbi? Jih imate kvantificirane, rokovno postavljene in zanje zagotovljeno potrebno večinsko podporo v občinskem svetu? Največji projekt, ki zadeva celotno mandatno obdobje, je izgradnja čistilne naprave v Horjulu, kana-lizac^e v Podolnici in projektov za kanalizac^e v drugih krajih občine. Glede na složnost občinskega sveta v preteklosti ne vidim razloga, da ne bi tako ostalo tudi vnaprej in bi delovali v skupnem duhu sodelovanja. Na katerih področjih se kriza najbolj kaže v vaši občini in je zavoljo nje kateri izmed projektov v zaostanku ali pa je nasedel? Bi nam lahko, čeprav zaposlovanje ni med primarnimi nalogami lokalne samouprave, navedli, kaj bo vaša občina naredila za razvoj podjetništva, kjer je to seveda mogoče? Zanimivo je, da so županski kandidati po vsej Slovenci poudarjali skrb za večjo zaposlenost v občini. Ste tudi vi ravnali tako? Kar zadeva velikih projektov, lahko rečem, da imamo vse glavne projekte rešene, vendar pa stvari še nadgrajujemo. Brezposelnost zaenkrat ni problem, za kar velja pohvala podjetjem, podjetnikom in obrtnikom horjulske občine, ki uspešno skrbjo za svoja podjetja in zaposlene. Razmišljam o razvoju podjetništva, saj sem v tem poslu že skoraj 20 let, vendar je v tem težkem času težko pričakovati, da bi se še kaj bolj razvilo. Sam se zelo dobro zavedam in tudi občani bi se morali, da lahko vsi dobro živimo samo od uspešnega gospodarstva in turizma. Naš časopis obvešča občane o dogajanju na različnih področjih življenja in dela v občinah. Katerim vprašanjem bi po vaši sodbi moralo uredništvo nameniti več pozornosti in jih temeljiteje obdelati v zapisih? Bi moralo uredništvo z organizac^o okroglih miz o temah, ki so aktualne za več občin, omogočiti zbliževanje pogledov in stališč med občinami? Menim, da je naš časopis dober in pokriva vse aktualna vprašanja v vseh občinah, tako da so občani seznanjeni z vsemi dogajanji v svoji občini in drugih. Kaj želite svojim občanom v letu 2011, ki zagotovo ne bo lahko? Občankam in občanom se najprej želim zahvaliti za izkazano podporo in zaupanje na volitvah. V letu 2011 pa želim vsem občankam in občanom veliko zdravja, sreče, optimizma in medsebojnega razumevanja. Marjan Horvat Aktualna problematika v Občini Horjul V novembrski številki Našega časopisa so bili predstavljeni novo izvoljeni občinski sveti, ki so z decembrom že polno začeli s svojim delom. Začetek decembra se je na svoji drugi redni seji sestal tudi Občinski svet Občine Horjul, saj se je nabralo kar 13 točk dnevnega reda gradiva, med drugim tudi sprejem občinskega proračuna za prihodnje leto. Zadovoljen sem, da v Občinskem svetu Občine Horjul sedyo ljudje, ki so tam zaradi želje po sodelovanju pri izboljšanju občine in ne zaradi raznih političnih ali osebnih ambicy. Me je pa v prejšnji številki Našega časopisa zmotil članek, v katerem avtor sicer posredno, vendar precej nediskretno obtožuje delovanje oz. nedelovanje občine. Ob tem nisem mogel ostati ravnodušen, zato sem se odločil, da vam objasnim delo na izpostavljenih tematikah iz članka. Strinjam se, da sta poplavna varnost in sana-c^a plazov ena pomembnejših nalog, na katerih občina že intenzivno dela, kar pa zadeva izgradnjo doma za starejše občane, menim, da je bila v članku predstavljena neresnica, ki je bodisi posledica avtorjevega nepoznavanja tematike bodisi namerno zavajanje javnosti. Dom starejših sicer načrtuje svojo nadgradnjo, vendar ne na račun zemljišča, rezerviranega za širitev pokopališča. Širitev je nujno potrebna, saj z obstoječo kapaciteto ne zagotavlja ekonomičnosti poslovanja. Tako se bosta izboljšala delovanje in finančna stabilnost doma, ki je še kako pomembna za dolgoročen obstanek in razvoj. V nasprotnem primeru tvegamo stečaj, za katerega pa vsi vemo, da ni zaželen ne za prebivalce doma pa tudi ne za kraj sam, bodisi z vidika izgub delovnih mest kot tudi propadajoče infrastrukture. Kar zadeva preobremenjenosti infrastrukture, občina intenzivno išče zemljišče za izgradnjo nove čistilne naprave v Horjulu, ki je dejansko preobremenjena, vendar ne le za število uporabnikov v domu. Problematika pomanjkanja vode pa je na strani prevelikih vodnih izgub, ki jih vodovodni odbor Horjul v sodelovanju z občino odkriva in odpravlja. Glede poplavne varnosti naj objasnim, da občine in posamezniki žal nimamo pristojnosti in ne dovoljenja, da kakor koli posegamo v površinske vode. Pristojnost v celoti pripada Agenciji RS za okolje in prostor, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor. Smo pa pred jesenskimi poplavami in po njih na za to pristojne instituc^e poslali kar nekaj prošenj in urgenc s konkretnimi kritičnimi lokac^ami, potrebnimi za čiščenje. Za nekatere je bil posluh, za druge pa žal še ne, vendar je velik problem tudi posameznikovo umetno, nekontrolirano in neodobreno poseganje v vodotoke. Glede gradnje zadrževalnikov Občina Horjul od vsega začetka zavzema stališče, da so nepotrebni in škodljivi, v ta namen je bilo tudi zbranih toliko podpisov, da bi zadostovalo za referendum, ki pa potem ni bil potreben. Še vedno zagovarjamo to mnenje in se bomo borili za drugačno rešitev. Pri obilnih padavinah v septembru so se pokazala številna plazovita območja, nekatera od njih so že poprej nakazovala svoj značaj, zato so se tudi že pred tem začela dogovarjanja glede najustreznejše sanac^e. Večji del pa se je pokazal šele po velikih količinah padavin, ki so dodobra namočile območje. Moramo se zavedati, da je sanac^a plazu zelo obsežen projekt, ki terja štud^e različnih strokovnjakov. Naj pa omenimo, da so bile posledice plazov odstranjene takoj, učinkovita rešitev in preprečitev nadaljnjega plazenja pa je potrebno tehtno in preudarno načrtovati z ustreznimi strokovnjaki, nekateri postopki za večje plazove pa že potekajo. Upam, da sem vam s tem vsaj delno dal vpogled v delovanje Občine Horjul. Ob tem bi apeliral na vse občane, naj raje, kot da blatno ime občine v javnem časopisju, aktivno sodelujejo z občino, najsibo prek vaških odborov ali pa neposredno, saj se trudimo biti odprti za vse konstruktivne predloge, ki niso le posledica osebnih interesov, ki bi izboljšali koristi občanov Občine Horjul. Župan Občine Horjul Janko Jazbec V prihajajočem letu 2011 želim vsem občankam in občanom obilo zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Župan Občine Horjul Janko Jazbec Letos sredstva, namenjena za čestitke in poslovna darila, poklanjamo v humanitarne namene v Občini Horjul. V a b i l o Vabimo vas na Božično-novoletni koncert, ki bo 30. decembra 2010 ob 18. uri v cerkvi svetega Urha. Vaški odbor Podolnica OBČINA HORJUL in VAŠČANI LESNEGA BRDA vabijo na SILVESTROVANJE v petek, 31. decembra. Ob 23. uri bo sveta maša v cerkvi na Lesnem Brdu, po sv. maši bomo praznično druženje nadaljevali pred cerkvijo, kjer bomo nazdravili z županovim vinom, za druge dobrote pa bodo poskrbele domače gospodinje. Vabljeni! Naj praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, sreče in veselja v letu 2011! PGD Žažar želi vsem svojim članom, krajanom in darovalcem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljuje za vso vašo pomoč in podporo. Staro leto že od nas odhaja, novo roko nam podaja. Energie nove nam bo vlilo, čar življenja znova nam odkrilo. Naj podari zdravje vam, veselje, izpolni najgloblje vaše želje! PGD Horjul se vsem občanom Horjula zahvaljuje za vso pomoč in prispevke ter vam želi lepe praznike in srečno v letu 2011! 20 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 21. december 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Spoštovane občanke in občani! Želimo vam srečen božič, ter srečno in uspešno novo leto 2011. KORK Horjul Društvo kmečkih in podeželskih žena želi vsem občanom vesele božične praznike in srečno novo leto. Društvo kmečkih in podeželskih žena občin Dobrova - Polhov Gradec - Horjul Voščilo ob prazniku samostojnosti in enotnosti Vsem občankam in občanom iskreno voščimo ob prazniku samostojnosti in enotnosti. Naj nas spominja, da smo Slovenci leta 1990 kot pokončen in samozavesten narod izglasovali svojo samostojnost in neodvisnost. In samo kot taki si lahko z gotovostjo krojimo svoj jutrišnji dan, za nas in naše otroke. Vabimo vas, da ob tej priložnosti 26. decembra s ponosom izobesimo slovensko zastavo! Voščilo za božične in novoletne praznike. Vsem občanom in občankam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem novem letu 2011 pa vse tisto, kar si sami iz srca najbolj želite! Poslanska pisarna v Horjulu Kot smo zapisali že v prejšnji številki Našega časopisa, se bo v Horjulu odprla poslanska pisarna, ki jo bo vodil g. France Cukjati. Odprtje bo v ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri v občinski sejni sobi, prvo nadstropje. Pisarna bo odprta ob ponedeljkih od 17. do 18. ure. Spodaj so pripisani predvideni datumi prisotnosti g. Cukjat^a do poletja 2011 v pisarni: 10. 1. 2011, 24. 1. 2011, 7. 2. 2011, 21. 2. 2011, 14. 3. 2011, 21. 3. 2011, 4. 4. 2011, 11. 4. 2011, 9. 5. 2011, 23. 5. 2011, 6. 6. 2011, 20. 6. 2011, 4. 7. 2011. Zaželeno je, da svoj obisk ali vprašanja, o katerih se želite pogovoriti, nekaj dni prej sporočite na elektronski naslov: france.cukjati@dz-rs.si Pridružite se nam Pridružite se nam pri obisku slovenskega parlamenta v začetku februarja (imamo organiziran prevoz) in si v živo ogledate parlament, notranje prostore ^ Za udeležence ogleda imamo pripravljeno tudi pr^etno presenečenje. Zbiramo tudi predpri-jave za obisk parlamenta EU. Za več informacq in prgavo pokličite: 041/437-568. Včlanite se v SDS Izpolnite pristopno izjavo, jo izrežite ter pošljite na naslov: SDS Horjul, Slovenska 20, 1354 Horjul, ali SDS Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana. OO SDS Horjul Andrej Zelnik Miklavž na obisku stojnice cvetličarke Mance Buh z bogato izbiro daril in okraskov za praznike Miklavžev sejem V nedeljo, 28. novembra 2010, je Turistično društvo Horjul v športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu organiziralo Miklavžev sejem, na katerem je sodelovalo 12 prodajalcev. Na sejem je prišel tudi Miklavž s spremstvom, ki je obiskal vsako stojnico. Pozdravil je vse prodajalce in obiskovalce ter otrokom delil bombone. Na prireditvah kulturni program vedno popestr^o mažoretke. Udeležbo na prvem Miklavževem sejmu v Horjulu je prijavilo sedemnajst sejmarjev, vendar zaradi močnega sneženja niso prišli na sejem. Tudi suhorobar iz Ribniške doline, ki je sicer s svojim komb^em prišel v Horjul, se je zaradi močnega sneženja že okrog dvanajste ure odpravil domov. Na sejmu so predstavili svoje izdelke in jih tudi ponudili v prodajo: Kozjek - Lenart s Korene suhomesnate izdelke, Orešnik iz Šentjošta kozji sir, Binca iz Butajnove domače dobrote, Cvetličarna Manca z Loga aranžmaje in adventne venčke, Zdenka Stržinar vitraje, Ivanka Praprotnik otroške kape in šale, Jerca Škof in Špela Zdešar kvačkane prtiče in nogavice, Vesna Banka tekstil, Leyla Korenjak iz Celja zeliščna mazila, Julči iz Horjula pecivo, Primož Bizjan je skuhal fižolovo mineštro. Kot na vsakem sejmu doslej je Gostilna Hlebček TD Horjul ponudila vroče hrenovke, čaj, kuhano vino in druge p^ače. Zaradi močnega sneženja je bilo v dopoldanskem času bolj malo obiska. Več krajanov je prišlo na sejem ob 14 uri, ko so pripravili kulturni program in In za zaključek se je zbrala skupina nastopajočih na prvem Miklavževem sejmu. športne igre. V kulturnem programu so nastopile domače mažorete in pevska skupina Trlce iz Ligoj-ne. Za popestritev programa so se pomerili otroci in tudi dva odrasla krajana v skakanju v vreči. Zmagala je Lea Čepon. Moški in ženske so se pomerili v vlečenju vrvi; Horjulke so bile boljše od Vrzdenčank. Pri moških so slavili zmago Krampi, drugo mesto so osvojili Neverjetni in tretji mesto Podo-lničani. Zmagovalke in zmagovalci so za nagrado prejeli kraški pršut, prvi tr^e skakalci v vreči pa vrečko s hlebčkom kruha in klobasami. France Brus Miklavž si ogleduje stojnico sirarja Grešnika iz Šentjošta. Vokalna skupina Trlice iz Ligojne po nastopu na spominski fotografiji z Miklavžem Domače klobase, potica, domače p^ače z Lenartove kmetje odpr- Veliko veselja ob vlečenju vrvi, prva nagrada za Horjulke. tih vrat so teknile tudi Miklavžu s spremstvom. Primož Bizjan s pomočnico e kar pred vhodom pod streho kole- Pri moških so bili zmagovalci Krampi iz Horjula, ki so si prislužili sarnice v kotličku kuhal fižo ovo mineštro. kraški pršut s stojalom. 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 21 Miklavž v Horjulu Letos je Miklavž prvič obiskal Horjulce na sejmu v športni dvorani pri osnovni šoli v nedeljo, 28. novembra 2010. Sprehodil se je med sejmarji in njihovimi stojnicami ter otrokom delil bombone. Zvečer istega dne se je z angeli in parklji po vasi odpravil mali Miklavž, ki je obiskal vse predele Horjula. Njegov prihod so naznanjali z rjovenjem in rožljanjem verig številni parklji. Po pripovedovanju starejših Horjulcev je kmalu po končani drugi svetovni vojni nova oblast prepovedala Miklavžev sprevod po vasi in za neupoštevanje prepovedi denarno kaznovala kršitelje. Da bi odlok vestno izvajali in da bi Miklavža nadomestil iz Sovjetske zveze uvoženi dedek Mraz, je v horjulski dolini skrbel takratni uslužbenec Ljudske milice, ki je imela svoj sedež na Dobrovi; to je bil miličnik, imenovan Paradajzar. Ta se je s kolesom znamke Diamant z Dobrove vozil na inšpekc^o v Horjul. Ime je dobi zaradi velikega rdečega nosu, ki je spominjal na zelo zrel velik »paradajz«. Horjulci so v tistem času na skrivaj organizirali Miklavžev sprevod teden dni prej, tako da Paradajzar ni bil pripravljen nanj, zato se je s krepko zamudo s kolesom pripeljal v Horjul, vendar en teden prepozno. Od takrat imajo samo v Horjulu dva Miklavža: malega en teden prej in potem še Miklavža. Na predvečer Miklavža se je le-ta letos s spremstvom sprehodil po Horjulu in obiskal otroke po domovih. Miklavž s spremstvom in vsi, ki so sodelovali pri igrici Janezovo obdarovanje. Pred tem je bilo popoldne v Prosvetnem domu v Horjulu miklavževanje, ki ga je organizirala horjulska občina. Prispevke za darila so zbirali po posameznih krajih občine. Za prva dva otroka je znašal sedem evrov, za vsakega nadaljnjega iz iste družine je darilo prispeval Miklavž. Miklavževanje v Prosvetnem domu se je začelo s pr^etno igrico za otroke, Janezovo obdarovanje, ki jo je napisala in zrežirala Barbara Seliger, s katero so igralci ter Miklavž s spremstvom poželi aplavz staršev in otrok. Za tem je Miklavž ob pomoči angelov in nagajivih parkljev otrokom razdelil darila. France Brus Prehod na digitalni televiz^'ski sprejem v skladu z veljavnim zakonom so prvega decembra 2010 izklopili analogne in vklopili digitalne oddajnike. Zaradi »belih lis« območ^, ki ne bodo zajeta z digitalnimi oddajniki, je vlada sprejela dodaten zakon, ki omogoča oddajanje analognih pretvornikov tudi po 1. decembru 2010. Tako so preprečili, da bi nekatera zaokrožena geografska območja ostala brez televiz^skega signala programov javne TV. Tako bodo v utemeljenih primerih V Ho^r'TvU jena .fTtrehah le še podaljšali dodelitev rad^skih malo RTV-anten. Najveća je na i ^ > občinski stavbi, ki služi le se za frekvenc za analogno televiz^o okras ali morda na ponovni pre- najdlje do 30. jun^a 2011. hod na stari analogni sistem. France Brus Miklavž je razdelil 89 daril otrokom iz vse horjulske občine. Mali Miklavž s spremstvom pred občino Popravilo dvoriščnih vrat V soboto, 20. novembra 2010, je skupina delavcev Janeza Marolta s Korene na vratih ob vstopu na dvorišče Metrela, d. d., Merilna in regulac^ska tehnika v Horjulu, utrjevala vodila drsnih vrat. Številni viličarji in tovornjaki, ki vsak dan voz^o v Metrel, so dodobra zamajali vodilo, zato avtomatsko odpiranje in zapiranje vrat ni več delovalo. Zasebnik Marolt se je lotil vodil drsnih vrat v soboto, ko v podjetju ni prometa. Tokrat so drsna vodila med drugim utrdili s posebnim hladnim asfaltom, ki ga je treba politi z mrzlo vodo, da se vodilo bolje oprime podlage. gj.yg Zlati znak Zveze lesarjev Slovence Gregor sam izdelal kontrabas V sredo, desetega novembra 2010, so ob odprtju pohištvenega sejma Ambient na Gospodarskem razstavišču podelili Zlete znake Zveze lesarjev Slovence za najboljša zaključna dela in izdelke dyakov in študentov vseh programov izobraževanja lesarjev v letu 2010. Namen projekta je promoc^a in spodbujanje izobraževanja ter informiranje širše javnosti in delodajalcev z vsemi programi izobraževanja ter dosežki d^akov, študentov in predavateljev posameznega programa. Vsa priznanja in nagrade za leto 2010 so bila podeljena na posebnem dogodku v okviru pohištvenega sejma. vrste posebnega lesa in sicer javorja, smreke, ebenovine in palisandra. Pravilen izbor kvalitetnega lesa je namreč pri lesenih instrumentih sila pomemben za čist izrazit in močan zvok. Kontrabas je ne le največji med vsemi godali temveč tudi tehnološko zelo zahteven izdelek, ker nima nobene ravne površine. Gregorjev kontrabas Devetnajstletni Gregor Trček iz Vrzdenca, diplomant programa srednje strokovnega izobraževanja - lesarski tehnik, je zlati znak prejel za projektno nalogo »Kontrabas«, ki ga je izdelal na Srednji lesarski šoli v Ljubljani pod mentorstvom Jerneja Grma in Aleša Likarja. V razgovoru je Gregor povedal, da je deloma izdeloval glasbilo, za katero je potreboval skoraj 400 ur ročnega dela tudi doma. Le nekaj malega si je lahko pomagal z manjšimi stroji. Za izdelavo kontrabasa je potreboval štiri Gregor Trček s kontrabasom za katerega je prejel Zlati znak Zveze lesarjev Slovence. Kontrabasu je Gregor priložil obširno tehnično dokumentacijo in opis vseh stopenj obdelav kakor tudi orodja, ki ga je potreboval pri izdelavi. Vsa ta dokumentacija je zahtevala celih 200 ur natančnega dela na računalniku. Za svoj izdelek - kontrabas je poleg diplome in Zlatega znaka Gregor Trček prejel še 300 evrov denarne nagrade. Od oktobra je Gregor študent Visoke šole za dizajn v Ljubljani. Bolj kot izdelovalec godal je poznan kot solo kitarist pri ansarnblu Mladi godci v katerem igra že šesto leto. Če je treba, pa poprime tudi za kontrabas, ki ga je sam izdelal. Kot trd^o strokovnjaki, godala z leti pridobe tako na kakovosti kot vrednosti. France Brus Pošteno so se spopr^'eli z obilico snega Sneg, ki je konec novembra in v začetku decembra vzdrževalcem cest v naši državi povzročil veliko preglavic, je v Horjulu in bližnji okolici naletel na pripravljene delavce, ki so se pošteno spoprijeli z obilnimi snežnimi padavinami. Vaški odbor je priskočil na pomoč z rolbo za čiščenje snega s pločnikov. Zasebnika Franc Lončar iz Horjula, ki skrbi za čiščenje cest v Horjulu, Zaklancu, Podolnici, na Lesnem Brdu in Vrzdencu, ter Janez Marolt, ki je odgovoren za čiščenje cest na Koreni, Samo-torici in Žažarju, sta bila s svojimi delavci na Za pluženje dvorišč in pločnikov je primeren tudi štirikolesnik. delu tudi ponoči v največjem metežu. Čeprav so Lončarjevi delavci letos prvič čistili sneg, so se kar dobro znašli pri pluženju in posipanju cest pa tudi pri odvozu snega. Letos so v Horjulu kmalu očistili tudi večino pločnikov, česar prejšnja leta ni bilo. Pri čiščenju pločnikov z rolbo so pomagali tudi nekateri člani vaškega odbora. S kidanjem snega s platnene strehe na Športni hali na Vrhniški cesti in čiščenjem odtočnih cevi se je ukvarjalo tudi trinajst gasilcev PGD Horjul, ki so na pomoč poklicali vrhniške gasilce, da so jim na pomoč prišli z dolgo lestv^o, ki omogoča dvig do 30 metrov. Ponekod so delavci pri pluženju naleteli tudi na veje in posamezna debla na cesti, ki so jih morali odstraniti. Zima se je komaj začela, pa sta sneg in poledica povzročila že kar precej škode. Upajmo, da vendar ne bo preveč snega na cesti v letu 2011, vendar dovolj na smučiščih za tiste, ki uživajo na urejenih belih strminah. France Brus Delavci Elektro Brenčič z Vrhnike so novoletno okrasitev in razsvetljavo namestili na zasneženo drevje. Kupi snega v Horjulu in zameteni avtomobili 22 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Mednarodno srečanje učiteljev v Horjulu Od četrtka, 3. decembra, do nedelje, 5. decembra 2010, je v okviru projekta Comenius - colour of magic Osnovno šolo Horjul obiskalo petnajst učiteljev iz Poljske, Grčye, Turčye in Litve. V slovenskem jeziku bi ta program poimenovali Program Evropske un^e - čarobne barve, ki vzpodbuja mednarodno sodelovanje šol. Osnovna šola Horjul že drugo leto sodeluje v tem programu, zato se je pet učiteljev te šole z vodjo domačega programa, Tadejo Drašler, marca 2010 udeležilo projekta Comenius v Vilnusu v Litvi. Poleg programa, povezanega s pe- dagoškim delom, so si ogledali mesto in grad Trakai. Projekt je v prvi vrsti namenjen spoznavanju evropskih držav, njihovih geografskih, zgodovinskih in kulturnih posebnosti, zajema menitimi freskami ter staro župnijo s črno kuhinjo, muzej, posvečen Cankarjevi materi, Janezovo delavnico, kjer izdeluje harmonike, in muzej harmonik. Tam je učitelje pozdravil Gostje z gostitelji pred osnovno šolo v Horjulu Nastopil je čas kolin Pred leti, ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, je bilo pa zato več prašičev v domači reji, so ljudje pri klanju prašičev upoštevali vreme, zlasti luno in mrzle dni, da so klobase obstale čim dlje. Tako vreme je bilo po navadi okrog Miklavža in takrat so se začele tudi koline. To je bil res pravi domači praznik in včasih si je kakšen nabrit fantič pri svoji učiteljici ali učitelju izgovoril prost šolski dan. Sedaj je takih domačih praznikov, da bi doma zaklali prašiča, le še za vzorec, saj vse Pogostitev z domačimi dobrotami: potico in ocvirkovco. Domači praznik - krvavice pri Čeponovih - Kalendrovih mesnate izdelke od klobas do prekajenih krač, suhih rebrc in vratovine lahko vsak dan kupimo v trgovini. Vendar kljub vsemu temu pravih domačih krvavic in pečenic z vonjem in okusom domače pristnosti ni mogoče kupiti. V petek, 2. decembra 2010, je ob močnem sneženju kamera pod lopo pri stari Čeponovi hiši, po domače Pr' Kalendrovih, zabeležila, kako so se pravkar pripravljali na razkosavanje drugega prašiča. Prvi dan so naredili krvavice in pripravili meso, ki ga bodo naslednji dan porabili za izdelavo mesenih klobas, salam in za sušenje. France Brus Delavni gasilci Prostovoljno gasilsko društvo Horjul in še preostala štiri društva v občini zelo lepo skrbijo in vzdržujejo svoje gasilske domove. Po potrebi marsikaj sami popravijo in dogradijo. Letos Gasilci pri betoniranju tal v sanitar^ah je Občina Horjul, ki je bila doslej lastnica gasilskega doma, uradno predala dom PGD Horjul. Morda so prav zato člani gasilskega društva dobili še večjo voljo in zagon za delo pri svojem dobro vzdrževanem domu, kjer pa je treba vedno kaj postoriti. Tako je kamera v soboto, 20. novembra letos, zabeležila domače gasilce, ki so betonirali tla v sanitarijah. France Brus I * Fotografirali so posebnosti v stari Mežnarjevi domačni. Pri pouku v šestem razredu učiteljice iz Turč^e. pa tudi spoznavanje praznovanj, običajev in razmišljanja o dobrih dejanjih, ki marsikomu lahko polepšajo dan. V ta namen je v šoli shranjena knjiga dobrih del, ki jih varuje škrat, čarobna ura pa šteje praznične dni za vsak mesec posebej. Ob prihodu v Horjul je goste, učitelje iz tujih držav, v angleškem jeziku pozdravil ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol in jim zaželel pr^etno bivanje v Horjulu pa v krajih, ki jih bodo obiskali. Nato je sledil kulturni program, v katerem so nastopili mladinski in otroški pevski zbor, Orfova skupina, Ansambel Kva dej, pripovedovalca pravljice o Povodnem možu in Kako je Pavliha Kukca prodal in za konec še rev^a čipk, ker imajo le-te pri nas že stoletno tradic^o. Tuji gostje so se v spremstvu ravnatelja in domačih učiteljev napotili v Vrtec Marjetica, kjer so jih lepo sprejeli. Ogledali so si urejene prostore, od igralnic do telovadnice, kjer so jim pripravili pr^eten in pester program. Ob koncu so gostom postregli z domačimi specialitetami - orehovo potico, ocvirkovco (špehovko) in še z nekaterimi drugimi dobrotami. V popoldanskem času so si gostje ogledali cerkev svetega Kanc^ana na Vrzdencu z zna- podžupan Franci Pišek, jim postregel s suhimi kranjskimi klobasami in hudički iz kruha, ki jih je^nalašč za srečanje pripravila Železnikova gospodinja. V petek so gostje imeli nastope v razredu, in sicer v angleškem jeziku, prevajali pa so domači učitelji. Tako so pod vodstvom učiteljice iz Poljske v 4. a razredu izdelali božično drevo z okraski, v 4.b pod vodstvom grške učiteljice so sestavljali slike po legendah iz Grč^e, v 5. razredu so pod vodstvom učiteljice iz Litve izdelali izdelke iz slame, še prej pa jim je predstavila zgodbo o žitu, v 6. razredu so pod vodstvom turške učiteljice izdelali ornamente. Druga dva dneva so se učitelji gostje z gostitelji odpravili na ogled dveh slovenskih biserov, Postojnske jame in Bleda, ki ju prav gotovo ne bodo pozabili. Večina gostov je imela s seboj fotografske aparate in z njimi marljivo beležila vse v Horjulu, v šoli in še več na Bledu in v Postojni. Horjul, horjulsko osnovno šolo in učiteljev, s katerimi so sodelovali v tem projektu, prav gotovo ne bodo nikoli pozabili, saj so se izredno potrudili, da bodo o našem kraju in naši državi doma poročali v najlepši luči. France Brus Projekt Comenius združuje raznolikost kultur Jan Komenský ali po angleško John Comenius, veliki reformator šolstva, velja za utemeljitelja sodobne pedagogike. Že v prejšnjem stoletju je zagovarjal idejo, da je treba vsem otrokom omogočiti osnovno izobraževanje in predlagal spremembe šolskega sistema. Po njem se imenuje mednarodni projekt Comenius, ki povezuje učitelje in učence različnih evropskih držav. Z vključevanjem Slovence v EU so se namreč začele odpirati različne možnosti izmenjav s področja izobraževanja med šolami EU. Poleg projekta Comenius obstajajo še drugi programi, Socrates in Erasmus Vindus, ki zajemajo celoten potek izobraževanja od vrtcev do doktorskega štud^a. V projektu Comenius otroci raziskujejo folkloro in etnografijo svoje države, zbirajo pravljice, legende iz ljudske zakladnice in jih predstavljajo vrstnikom iz drugih držav. Raziskujejo vraževerje. Čarobni škrat varuje knjigo dobrih del, ki jih naredao učenci vseh sodelujočih šol. Na naši šoli ta projekt poteka že dve leti. Vodi ga gospa Tadeja Drašler, pomagajo pa ji še Alenka Krušič, Sonja Krvina in Tomaž Kern. Naši učitelji so se že udeležili srečanja na Poljskem in v Litvi, prejšnji teden, od 2. do 6. decembra, pa smo štirinajst učiteljev iz Litve, Poljske, Grč^e in Turč^e gostili na naši šoli. Prvi dan smo jim s krajšimi prireditvami predstavili šolo in vrtec, nato pa so jim naši učitelji, ki so organizirali to srečanje, na Vrzdencu pokazali cerkev in muzej pri Železnikovih. Ogledali so si črno kuhinjo in delavnico harmonik. Ob domačem kruhu in suhih klobasah so poslušali poskočne viže Mežnarjevega Janeza. Zahvala za izjemno topel sprejem in pr^etno vzdušje velja Francku in Heleni Pišek. V meglenem in deževnem popoldnevu so jih peljali tudi na Koreno. Pogled na Horjulsko dolino ni bil jasen, zato pa je dobri volji botrovalo odlično kosilo Pr' Janš. Drugi dan so učitelji organizirali delavnice v razredih. Izvajali so predvsemdejavnosti, prek katerih so predstavili svojedržave. Po popoldanskem ogledu Ljubljane smo zvečer v Gostilni Šestica pripravili Slovenski večer. ZaogledSloven^enibilovelikočasa.PopeljalismojihvPostojn-sko jamo in na Bled. Oba kraja so namreč že spoznali iz legend. Naši učenci so z gosti iz tujine opravili intervju in izvedeli, da večina poučuje različne predmete predvsem na razredni stopnji. Vsi so povedali, da imajo radi svoje delo, ker imajo radi otroke in radi poučujejo. Na vprašanje, naj primerjajo našo šolo z njihovimi, so odgovorili, da so učenci v Grč^i bolj živahni in manj ubogljivi in da je njihova šola mnogo manjša kot naša, medtem ko so turški predstavniki povedali, da delajo na veliko večji, kot je naša, saj je na njihovi šoli kar 1100 otrok. Povedali pa so, da jim je naša šola bolj všeč ravno zato, ker je manjša. Predstavniki Poljske so predvsem pohvalili našo telovadnico in vrtec in povedali, da delajo na manjši šoli. Predstavniki Litve so opazili, da so učenci na naši šoli bolj sproščeni kot pri njih, da so bolj ustvarjalni in da je več časa namenjenega glasbi. Všeč jim je bilo, da pri nas učenci ne nos^o uniform kot pri njih. Gostje iz Grč^e in Turč^e niso kaj dosti vedeli o Slovenci, preden so prišli, medtem ko so Poljaki vedeli, da je naša dežele majhna, da imamo dobre ceste in pr^azne ljudi ter da imamo Slovenci dobre smučarje. Vsem gostom so bile všeč naše naravne lepote in pr^azni ljudje, gostje iz Litve pa so pohvalili slovenske voznike, ki so previdni in strpni in veselili so se, da bodo videli Blejsko jezero, saj so si že prej ogledali nekaj fotografij. Gostje iz Grč^e so mislili, da bodo v Slovenci opazne posledice vojne, ki je pred leti divjala na Balkanu. Navdušeni so bili nad snegom, saj ponavadi nimajo možnosti doživeti belega božiča. S tega potovanja si bodo zapomnili predvsem staro mestno jedro naše prestolnice, delavnico gospoda Želez-nika z Vrzdenca, ki jim je pokazal, kako izdeluje harmonike. S sinom sta potem zaigrala še eno domačo, da je bilo veselje popolno. V spominu jim bodo ostali pr^azni in gostoljubni ljudje. Človek je bogat na različne načine. Največje bogastvo je njegovo dobro srce in topla beseda. Da imamo vse to, učenci in učitelji, smo dokazali ob obisku kolegov iz držav, sodelujočih v tem projektu. Odprli smo jim svoja srca in jih toplo sprejeli, hkrati pa občutili tudi njihovo hvaležnost, da so bili lahko naši gostje. Seveda velja posebna zahvala Tadeji, Alenki, Sonji in Tomažu, ki so bili nosilci tega projekta, in tudi drugim delavcem šole, ki smo se potrudili, da so dejavnosti v času obiska gostov iz tujine potekale uspešno in da so na tak način lahko dobili najboljšo predstavo slovenske šole in življenja v naši dolini. Anka Delalut 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Dan odprtih vrat OŠ Horjul V četrtek, 25. novembra 2010, je osnovna šola Horjul pripravila dan odprtih vrat in božično-novoletne delavnice, v katerih so sodelovali vsi učenci in učitelji, pa tudi številni starši učencev horjulske šole. P Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Prireditev se je začela s kulturnim programom, za katerega sta poskrbela pedagoška delavca Anka Delalut in Imre Farkaš. Povezovalca programa, Martina Marolt in Matjaž Pleste-njak, sta za uvod pozdravila vse starše, učitelje, učence in goste, ki so jih povabili na dan odprtih vrat. Poudarila sta, da šola ni le učenje, temveč se v njej dogajajo tudi zanimive stvari, ob katerih se tudi izobražujejo in nabirajo izkušnje za življenje. »Danes je tak dan, bolj vesel, čisto drugačen kot drugi dnevi. Medse smo povabili starše in goste, da bomo počeli kaj lepega in koristnega. Bližajo Nastop glasbene skupine Kva - dej, ki nastopa že 10 let, čeprav se vsako leto v njej zamenja kakšen član. Srečanje gasilcev veteranov Gasilska zveza Horjul vsako leto konec novembra ali v začetku decembra organizira tovariško srečanje gasilcev veteranov. Letošnjega srečanja veteranov na turistični kmet^i Pr' Hlipč na Samotorici se je udeležilo trinajst gasilcev, starih več kot 63 let. Veteranom so se pridružili tudi predstavniki Gasilske zveze Horjul in horjulski podžupan Franci Pišek. Gasilci veterani, udeleženci letošnjega predprazničnega srečanja Pr' Hlipč na Samotorici Udeležence srečanja je najprej pozdravil predsednik občinske gasilske zveze Horjul Lado Prebil. Spregovoril je o izobraževanju v gasilskih vrstah, pa tudi o zdravniških pregledih gasilcev operativcev. Vse navzoče je seznanil tudi z delom gasilcev ob letošnjih poplavah in boju z zemeljskimi plazovi, ki so letos pošteno ogrozili tudi določene predele v horjulski občini. Podžupan Franci Pišek je pozdravil vse veterane in jim zaželel še veliko takih tovariških srečanj, predvsem pa zdravja, ki ga je z leti vedno manj. Tudi podžupan je izrekel vse priznanje gasilcem iz vseh gasilskih društev v občini, ki so sodelovali pri saniranju plazov. Zatem je bilo okusno kosilo s kozarcem p^ače, ob tem pa so obujali spomine iz mladih let pa tudi o vsakodnevnih težavah, ki pestjo male ljudi. France Brus se nam namreč prazniki. Le-te nam vedno popestri glasba, ki nas spremlja vse življenje. Zato smo v kulturni program vključili otroški in mladinski pevski zbor, glasbeno skupino Kva dej in učence glasbene šole.« Za tem sta voditelja predala besedo gospodu ravnatelju, ki je spregovoril zbranim na proslavi dneva odprtih vrat šole: »Dragi otroci, učenci, starši, sorodniki in naključni obiskovalci. V prazničnem času pričakovanj, upanja in novih začetkov si želimo, da bi tudi vi skupaj z vašimi otroki, brati, sestrami, sorodniki in pr^atelji z našimi učenci doživeli nekaj pr^etnih trenutkov, ki bodo te dni zaznamovali šolsko dogajanje. Vabimo vas k praznično obarvanemu druženju dnevu odprtih vrat Osnovne šole Horjul. Otroci vam bodo s ponosom predstavili delček svoje glasbene nadarjenosti na kratki kulturni prireditvi. Zatem pa si želimo, da bi ob skupnem druženju na božično - novoletnih delavnicah z vašimi otroci preživeli pr^etno popoldne še pred časom decembrskega vrveža, ko nam čas zaradi preobilice praznovanj pogosto kar polzi Nastop mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Horjul z zborovodjem Imretom Farkašem. Najštevilnejši obiskovalci so se vključili v izdelavo adventnih venčkov. Ravnatelj Primož Garafol je pozdravil vse udeležence dneva odprtih vrat horjulske osnovne sole. skozi prste.« Za ravnateljevim govorom so se zvrstile glasbene točke učencev glasbene šole: Klara Lavriša in Aneja Kumar, flavta, s skladbo V somraku; Teja Nagode, flavta, in Petra Nagode, klavir, s skladbo Dva veseljaka; ter harmonikarja Aljaž Nagode s skladbo Pastirček in Primož Drašler s skladbo Bela obleka. Kot zadnji je v kulturnem programu prvič nastopil ansambel v sestavi: Petra Nagode - klavir, Urban Bastarda - kitara, Dominik Rus - bas kitara in pevka Teja Nagode s pesm^o iz filma Titanik; poželi so buren aplavz. Za ansambel še izbirajo ime. Kulturnemu programu je sledilo delo v delavnicah po posameznih razredih, v katerih so učenci, učitelji in starši izdelovali vse od voščilnic, sveč, makramejev do adventnih ven-čkov. Poglejmo, kaj so izdelovali v delavnicah učenci od prvega do devetega razreda pod vodstvom svojih učiteljev - mentorjev: 1. a, Marina Kovač in Mojca Potrebuješ, božični čeveljčki; 1. b, Andreja Kobetič Basta in Alenka Krušič, čarobne lučke in snežak; 2. a, Helena Lesko-vec, darilne vrečke; 2. b, Irena Leskovar, angelček na oknu; 3. a, Marjeta Oblak, angelček in smrečica; 3. b, Irena Cadež in Alenka Krušič Lj., svečnik in darilne vrečke. 4. in 5. razredi: Helena Logar, Sonja Krvina, Tadeja Drašler, Mateja Poženel, Barbara Zelnik, Marja Smrekar, adventni ven-čki; 6. a, Regina Zavec, božična nogavica; 7. aAnka Delalut, prav posebni venčki; 7. b, Saša Kopač Jazbec, svečke; 8. a, Helena Rozman Pišek, makrame; 8. b, Mateja Istenič, kaligrafija 9. a, Janja Haler, metulji; 9. b, Jure Bojan Končan, odbojka. OPB:Jelka Mihajlovska,voščil-nice. Ob zaključku obiska šole ob dnevu odprtih vrat sem nehote pomislil na besede, zapisane na hrbtni strani vabila, kjer so zapisali: »Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa. Naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli. Naj toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetl^o jutro kot zarja izza zasneženih gora. Naj sreča šepeta neizpeto melo-d^o o pr^ateljstvu.« France Brus Dan odprtih vrat na OŠ Horjul, 25. november V predprazničnem času so na dan odprtih vrat potekale božič-no-novoletne delavnice. Najprej so učenci pripravili glasbeni program, potem pa so bile ustvarjalne delavnice po razredih. Nastalo je pravo bogastvo izdelkov: od božičnih čeveljčkov, čarobnih lučk, snežakov, darilnih vrečk, angelčkov, smrečic, svečnikov do adventnih venčkov in čestitk. Učenci so se lahko učili tudi kaligrafije ali tehnike makrameja, športni navdušenci pa so se pomerili v odbojki. V šolski knjižnici so otroci prisluhnili zgodbam iz mišjega mesta.Tisto popoldne sta nas domišlj^a in veselje popeljali v čarobno vzdušje. Simona Felic^an Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetlyo jutro kot zarja izza zasneženih gora. Naj sreča šepeta neizpeto melodyo o pryateljstvu. Iz delavnice čebelarja Staneta Jurca pri vlivanju sveč iz čebeljega Ob dnevu šole so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili več- voska namenski prostor v šoli. f "M Obisk v delavnici izdelave čarobnih lučk in snežakov Izdelali so voščilnice in adventne venčke, ki so jih ponudili v prodajo. 24 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev Pod tem geslom že četrto leto zapored poteka akcya Čebelarske zveze Slovence, ki je poskrbela, da čebelarska društva po vsej Slovenci prispevajo med za otroke v vrtcih pa tudi v osnovnih šolah. ^ Tej akc^i se je letos že četrtič zapored odzvalo Čebelarsko društvo Dolomiti, ki združuje čebelarje iz Horjula, Dobrove in Polhovega Gradca. Čebelarji ČD Dolomiti so bili prvi pobudniki in darovalci medu vrtcem na svojem območju. Letos so podarili 60 kilogramov medu, in sicer vrtcu v Horjulu, Polhovem Gradcu, na Dobrovi, Vrhovcih, Brezjah ter osnovnim šolam v Horjulu, na Dobrovi, v Polhovem Gradcu in podružničnima šolama z vrtcem v Šentjoštu in na Črnem Vrhu. V petek, 19. novembra 2010, sta predsednik Čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil in čebelar Stane Jurca obiskala otroke v Vrtcu Marjetica v Horjulu in na Dobrovi, kjer sta otrokom spregovorila o življenju in delu marljivih čebel, jim razdelila lične barvaste brošure o čebelah, in jim omogočila pokušnjo različnih vrst medu. Čebelarja med otroki v horjulskem vrtcu Pokušnja različnih vrst medu je pritegnila prav vse otroke. Novo leto je topel stisk vaše in naše dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrjene poti. Srečno, zdravo in veselja polno leto 2011 Vam vsem skupaj želimo ravnatelj Primož Garafol in delavci OŠ ter VVE Horjul. V horjulskem vrtcu se jima je pridružil tudi ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol, ki je po programu kot izbirni predmet uvedel tudi čebelarstvo in organiziral čebelarski krožek. Gospod ravnatelj je poskrbel tudi za panj - seveda brez čebel, ki so si ga otroci v horjulskem vrtcu z zanimanjem ogledali. Po končanem pogovoru o čebelah sta horjul-ska čebelarja vrtcu podarila deset sadik gorskega javorja, ki jih bodo posadili pri vrtcu. France Brus Posočje Osmega novembra sta nas ga. Regina Zavec in ga. Barbara Filipič za tri dni odpeljali na družboslovni tabor v Posočje. Zjutraj smo izpred šole odšli ob 7.00 uri. Že pri »pakiranju« kovčkov v avtobus se ja zataknilo, saj ni bilo dovolj prostora, pa smo se znašli in jih pospravili kar na zadnje stopnice avtobusa. Prvi postanek smo imeli na bencinski črpalki, kjer smo si kupili kaj dobrega in seveda pojedli šolsko malico. Najprej smo si ogledali muzej Kluže, kjer so nam štirje vojaki zaigrali smešno igro, ki je prikazovala življenje vojakov med 1. svetovno vojno. Pogostili so nas tudi s čajem, ki so ga servirali v pravih vojaških skodelicah. Pot smo nadaljevali v Kobariški muzej, kjer smo videli veliko zbirko orožja ter maketo in zastave takratnih držav. Ogledali smo si pripovedovanje nekega mladega vojaka, ki je svojim domačim pisal pismo. Po končanem ogledu, ki je na nas pustil močan vtis, trpljenja ljudi med vojno, smo se odpravili proti Tolminu, v katerem smo preživeli tri zanimive dni. V naš novi začasni dom smo prišli premočeni, saj je dež takrat že zelo močno padal. V domu so nas zelo lepo sprejeli, nas razdelili in napotili v sobe. Tam smo razpakirali, potem pa odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli odmor, zato smo odšli nazaj v sobe in jih do konca uredili. Seveda smo si ogledali tudi sobe ostalih. Edina slaba stran naše sobe je bila ta, da je bila tik ob sobi učiteljice. Sledile so že popoldanske dejavnosti - pouk angleščine in zgodovine. Učiteljici sta nas že v Horjulu razdelili v dve skupini in smo imeli predmeta izmenično. Ko se je pouk končal, smo zopet imeli težko pričakovan odmor. Sledile so večerne igre, še pred njimi pa večerja. V tem družabnem večeru smo se igrali nekakšno IMPROLIGO - pantomima in podobno ter bili skupnega mnenja, da je bil večer super. Zmagala so dekleta, fantje pa smo bili poraženci - morda nismo imeli pravega imena PAPRICIRANI ČIPSKI. Po končanih igrah smo se pripravili za spanje, luči so se ugasnile ob 22.00 uri, dom je počasi tonil v spanec, naša soba pa je bila še kako živahna do.....In jutro je prišlo čisto prehitro. S sošolcem sva zbujala ostale po sobah. Ko smo vsi poskakali iz postelj, smo se uredili in odšli na zajtrk. Nato smo imeli športne dejavnosti. Nekateri so odšli v fines, drugi na lokostrelstvo. Po zaključku športnih aktivnostih je bil že čas za kosilo, potem pa ponovno pouk angleščine in zgodovine po vrstnem redu kot prvi dan. Dan nam je zelo hitro mineval, prišel je večer in čas za ples. A še preden je iz zvočnikov zabučala glasba, smo imeli še predstavo. Prva je nastopila Maša s plesom, kot drugi in tretji pa smo nastopili fantje, ki smo zapeli dve pesmi. Prva, z žal aktualnim naslovom »Kuča -posao« (Hiša - služba) avtorja Ehrema Evrića, druga pa je bila slovenska že skorajda ponarodela »Na Roblek«. Ko smo s predstavami zaključili, pa se je začel žžuuuurrrrrrrrr z že prej omenjenim plesom, ki se je zavlekel do 21.00 ure. In počasi je prišel čas za zadnjo noč v Tolminu. Jutro je ponovno čisto prehitro zmotilo sladek spanec. Po zajtrku smo odšli na ogled Tolminskega muzeja, nad katerim smo bili zaradi odlične predstavitve zaposlenih v njem čisto navdušeni. Ogledali smo si tudi nemško kostnico. Bilo je zanimivo, ampak vsi smo si želeli čim prej na suho in toplo, saj je močno padal dež. Ko smo se vrnili v dom, smo pospravili svoje sobe, spakirali svoje osebne stvari, odšli na kosilo in okrog 14.00 ure zapustili Tolmin. V domači kraj smo se vrnili okrog 16.30 ure. Tabor mi je bil zelo všeč. Izvedeli smo veliko novega ter bogatili besedni zaklad v angleškem jeziku. Imel je samo en črn madež - bil je prekratek. Gžbej Petrovčič, 9.a PREJELI SMO •PREJELI SMO •PREJELI SMO • PREJELI SMO •PREJELI SMO •PREJELI SMO •PREJELI SMO •PREJELI SMO •PREJELI SMO Iluminiscenca Ali se ti, živ človek, kadar se ozreš okrog sebe z odprtimi očmi, ne počutiš kakor v temnih sanjah? Kaj se dogaja z nami? Ne bom našteval, ker je podob preveč. In zli vrtinec meša kolobocyo napredka v zamrklost in perfidno sužnost najbolj sramotnim sferam človeške narave. Morda ne razumeš najbolje, o čem govorim? Poskusimo povedati po doma- v če ... Krasni novi svet, kot nam je serviran v idealiziranih reklamah proizvodnje in politike (in naj bi ga uživali tudi v dragi Slovenci), se ponuja kot vrhunec človeške superiornosti nad naravo in samim seboj. Pred nakovali soočenja s samim seboj smo se umetno zavarovali z protezami in blažilci najraznolikejših oblik in kategor^. Zadnjega pol stoletja nas je vzneseni val intelekta dvignil v neslutene višine ... In tukaj smo obstali, nekje v megli oblakov, počasi odpiramo oči in se poskušamo orientirati, kje smo. In v prebujenju se počutiš kot v nočni mori. Slovenca, tista mati domovina, se topi pred tabo kot novembrski sneg, z njo pa vsa njena stara omika. Nezadržno se utaplja v stanje, ki je mešanica potrošniškega totalitarizma, Orwello-vega Velikega brata, filma Matrica in proletarske bede zgodnjega kapitalizma. Kakor preostali zahodni svet in vse, kar mu sledi, se oddaljuje od pozitivne in zdrave človeške notranje biti ter ga tira v neravnotežje, garanje, izgorevanje, bolezni. Odpreš časopis, gledaš televiz^o in izveš danes in jutri, kako je ta ali oni pobasal mil^one denarja, ki ga ti in mnogi tebi podobni dajete od rok državi, jupi, in bogvaruj, da bi komu padel las z glave, zakaj pa imamo odvetnike in sodstvo, če ne za to, da se lažje ribari v kalnem. Izvrstno je zdaj pri nas. Zgrabiš z obema rokama in ko se opozic^a spomni nate in ti pošlje komis^o za vrat, najameš Čeferina ali Senico, kradeš naprej hote in nehote denar in čas državi, poznajo se tako vsi med sabo, kdo pa komu kaj more, mešamo mešamo, pa se pozabi na vse, na orožje, tovarne, Kram-bergerja, lopate, holdinge, posojila, izplačila, rope in barab^e vseh kalibrov, pasje in oslovske org^e, vse se pozabi, ker mi, mali pošteni bedaki nimamo moči in vpogleda v kolesje in se nam tudi gnusi kopati po dreku, ker moramo živeti to svoje malo garaško pošteno življenje, saj nekdo mora zaslužiti za davke, da lahko drugi bašejo torbe, saj nekdo mora zbolevati, da se prodajajo tablete, saj nekdo mora v slepem vzgibu po naučenih občutkih sreče kupovati vso to nevredno plastično kitajsko šaro in misliti, da bo zato božič! Lahko se smeješ ali jokaš, vse je dovoljeno, saj smo v demokracii, vladavini ljudstva. Vse je dovoljeno in zaželeno, da garaš in se voziš po sivih cestah vsako jutro in ob koncu šihta ves živčen in raje sploh ne razmišljaš, da goltaš plastično hrano in raje sploh ne misliš, da kupuješ otrokom vse zahtevane reči samoumevno, da se jeziš na sosede, politike, Hrvate in Cigane, kot vsi, da hodiš k maši, ker se spodobi, p^eš vodo z okusom umetne divje češnje (itak), požiraš lekadole, plačuješ telovadbo, vodo, zrak in tisti kvadratni meter azbestno stiropornega brloga, pošiljaš sebe v duhovno samomorilno službo in otroke v šolo, postajaš zagrenjen ljudomrznik, poln samogrizočega, nemega besa, ja, vse to je dovoljeno in zaželeno. Le to, da bi se ustavil in imel čas razmisliti, kdo v resnici si in kaj hočeš, to pa ne. Ker bi se lahko zgodilo, da bi doumel nepotrebnost in škodljivost tega blaznega tempa. Postal bi izgubljen za vrtiljak po- trošništva. Začel bi opažati lepoto preprostih reči. Iz umetnega sveta, ogrevanega, oslajenega in zadrogi-ranega bi se začel prebujati nazaj v svet, kakor je od zmeraj. Tisti svet, kjer smo si ljudje enaki med seboj in sorodno povezani z vsem, kar biva, v čarobno lepo celoto. Pa recimo, da se ti to zgodi in odpreš oči. Verjemi, da bi jih želel včasih zapreti, kjub lepoti, ki jo je resnični svet poln zastonj. Takrat šele se ti razgrne, kako nizkotna in zlovešča je postala konstrukc^a naše civilizac^e in kako strahotno ceno plačuje zanjo Življenje na modro zelenem planetu. Pred tabo se zjasni globina človeške slepote in puhle samozaverovanosti. Tiktakajoče tempirane bombe industrie, bioinžiniringa, sodobne medicine, religioznih fanatizmov vzhoda in zahoda, sprenevedave politike, ki jo gnoji razprodaja načel in etike. Zjasni se ti, da smo vsi skupaj ujetniki lastne narave, ki smo si jo podaljšali v umetni svet. Da nam situ-acia uhaja iz rok. Da nas je strah. Da nihče več pravzaprav ne ve, kaj se dogaja in kako stvari ustaviti. In, če se ti odpre pregled nad dogajanjem, se presneto čudno počutiš, ti, Homo sapiens, koncentrat živega. Krivec za množično izumiranje, podnebne spremembe, onesnaženja oceanov, izginjanja zelene barve ... No, če preživiš ta šok in ti nagon po preživetju pomaga, se napetost sčasoma nekoliko sprosti in najbrž spoznaš, da ne moreš tovoriti bremena krivde za cel svet na ramah. Staroveška modrost ti bo prišepnila, da ni greh biti vesel niti v teh časih in naj razumeš vendar, kako velik je čas v primerjavi s hipom, ki ga živimo. Na koncu bo vse v redu. Vse ima svoj smisel, čeprav je videti še tako slabo. Ostane ti le, da varuješ svoja intimna glasbila, svoje čute, dušo in srce. Šele ko se boš umiril, se bo pred teboj pokazal pravi način, kako lahko pomagaš. Nam, ki smo navajeni, da moramo v vse stvari vlagati napor in denar, se zdi prav bogoskrunsko, kako preprosto je lahko biti srečen. V zmedenem in prebogatem svetu manjka preprostih luči. Narava, kar je je ostalo, je še vedno polna kristalne modrosti. Vidi in razume jo lahko vsak, če je miren in pripravljen slišati brez napuha. Ni lepšega, kot v duši začutiti ponovno prelivanje v sorodsveno sobivanje z vsem, kar živi in je. Kaj te potem brigajo reklame in simboli! Tvoj zaklad je živ in sam si del njega. Moj brat, moja sestra. Primož Bizjan, Horjul 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 Novoletni intervju « Franc Setnikar: »Najprej bomo dokončali športno dvorano. Franc Setnikar z Babne Gore je bil v prejšnjem mandatu podžupan in svetnik, zato mu županovanje ni tuje. V drugem krogu volitev se je pomeril z Andrejo Grabner in dobil boj s 63,85 % glasov. Kot je povedal v svojem intervjuju, občino čaka še veliko dela na področju urejanja komunalne infrastrukture. Volitve so mimo. Ponekod je bila volilna kampanja, predvsem med županskimi kandidati, ostra, padali so tudi nizki udarci. Kako vi kot novi župan ocenjujete volilni boj in kaj najbolj zamerite tekmecem? Volitve so za nami, sedaj nas čakajo nove naloge. Volilni boj je bil, kar je navsezadnje tudi prav. Vsi smo se želeli čim bolje predstaviti volivcem, volivci pa so se odločili in izbrali. Po konstituiranju občinskih svetov so se začele oblikovati koalicije. Ali je v vaši občini oblikovana vladajoča koalicija na strankarski ali projektni osnovi. Je vaš županski program, ki naj bi ga z delovanjem v naslednjih štirih letih potrdila »vaša« večina svetnikov, dopolnjen z novimi projekti, ki so jih zahtevale posamezne svetniške skupine? Konstituiran je občinski svet in imenovali smo delovna telesa. Kot župan si želim delati z vsemi svetniki v korist vseh občanov, ne potrebujemo prav nobene koalic^e in je tudi nimamo. Mislim, da je program vseh dokaj podoben, zato se bomo morali prav vsi potruditi, da ga bomo uresničili. Kateri so tisti projekti, ki jim boste v naslednjih štirih letih namenili največ sredstev in skrbi? Jih imate določene, rokovno postavljene in zanje zagotovljeno potrebno večinsko podporo v občinskem svetu? Najprej nas čaka dokončanje športne dvorane pri osnovni šoli Polhov Gradec in ureditev njene okolice. Seveda ne smemo pozabiti tudi obeh podružničnih šol, načrtujemo zamenjavo strehe, obnovo fasade in ureditev dostopne ceste na šoli v Šentjoštu, v Črnem Vrhu pa nas čaka še ureditev igrišča in okolice šole. Ze dolgo je načrtovana izgradnja mrliških vežic v Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu in Šentjoštu. Potem so tu vrtci, trudili se bomo zagotoviti dovolj mest za vse otroke. Prav tako že dolgo ostaja nerešen problem trgovin, poskusili bomo najti trgovca, ki bo postavil primerno trgovino na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. Potem je tu širitev kanali-zac^e, vodovodi, asfaltiranje cest, gradnja pločnikov itn. Malo zgodaj je še govoriti o večinski podpori v občinskem svetu, sem pa prepričan, da bodo svetniki projekte podprli, če bodo le-ti dobro pripravljeni. Na katerih področjih se kriza najbolj kaže v vaši občini in je zavoljo nje kateri izmed projektov v zaostanku ali pa je nasedel? Bi nam lahko, čeprav zaposlovanje ni med primarnimi nalogami lokalne samouprave, navedli, kaj bo vaša občina naredila za razvoj podjetništva, kjer je to seveda mogoče? Zanimivo je, da so županski kandidati po vsej Slovenci poudarjali skrb za večjo zaposlenost v občini. Ste tudi vi ravnali tako? Pravzaprav je v občini še veliko stvari, ki bi morale biti že narejene. Če pomislimo samo na kanalizac^o. To so projekti, ki terjajo velika finančna sredstva. Veliko je še cest, ki sp potrebne rekonstrukc^e in asfalte. Tu je tudi regionalna cesta Ljubljana-Polhov Gradec, ki je v celotni Vesel božič in srečno novo leto 2011! Božič, najlepši dnevi, ki prihajajo, prinašajo luč, ljubezen, mir in upanje. Preživite jih lepo! Naj Vas vse to razveseli, veselje, sreča in zdravje pa spremljajo vse dni v novem letu 2011 Vam in Vašim najdražjim želim župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. dolžini potrebna rekonstrukc^e, in dokončanje del ob Mali vodi naprej proti Ljubljanici. A to je v pristojnosti direkc^e za državne ceste. Glede zaposlovanja pa: veliko jih je res obljubljalo razvoj podjetništva in zagotavljanje novih delovnih mest, vendar moramo biti realni. Občina s prostorskim načrtom lahko nekaj pripomore k urejanju prostora za obrt in podjetništvo, pa še tu smo odvisni od države in lastnikov zemljišč. Ze kar nekaj let se trudimo, da bi bil sprejet prostorski načrt, v katerem je opredeljen tudi prostor za obrt in podjetništvo, a pokazalo se je, da je glavna ovira pri sprejetju le-tega država, saj vedno znova postavlja nove zahteve in nove pogoje. Vsekakor bomo imeli posluh za vse, ki so pripravljeni na novo ali s povečanjem števila zaposlenih zagotavljati nova delovna mesta, kolikor je v pristojnosti občine. Lega, bližina Ljubljane, pa ponuja tudi kar nekaj možnosti pri razvoju turizma in pridelavi kakovostne zdrave hrane. Naš časopis obvešča občane o dogajanju na različnih področjih življenja in dela v občinah. Katerim vprašanjem bi, po vaši sodbi, uredništvo moralo nameniti več pozornosti in jih temeljiteje obdelati v zapisih? Bi moralo uredništvo z organizac^o okroglih miz o temah, ki so aktualne za več občin, omogočiti zbliževanje pogledov in stališč med občinami? Prednost Našega časopisa je v tem, da bralci lahko spremljajo dogajanje svoje občine, pa tudi širše. Menim, da je delovanje same občine kar dobro predstavljeno, mogoče bi malce več pozornosti lahko namenili še dogajanju na »terenu«, med ljudmi. Okrogle mize o problematiki, aktualni za širše področje, so že bile. Po navadi so jih pripravile organizac^e, za katere je bila tema aktualna in jih je zadevala. Kaj želite svojim občanom v letu 2011, ki zagotovo ne bo lahko? Vsaka beseda, dejanje, nasmeh, lahko prinese srečo drugemu. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Združimo to, sprejmimo vse, kar nam prinaša božič, in skupaj stopimo v novo leto 2011, želim Vam in Vašim najdražjim. Marjan Horvat Leto 2010 se počasi poslavlja Novi oddelki vrtca, metri asfalta, prenova šole ^ Letošnje dogajanje v občini so zaznamovale predvsem volitve, na investicyskem področju pa obnova polhograjske športne dvorane in gradnja tamkajšnje športne dvorane. Ker se je večina denarja stekla v omenjeni projekt, so bili zato drugi projekti nekoliko okrnjeni oziroma ne potekajo s tako hitrostjo, kot bi sicer. Polhograjsko šolo so odprli že tedne pred tem, preden so vanjo sedli učenci. Na področju družbenih dejavnosti so letos večino investic^ namenili za izboljšanje šolske infrastrukture. Kot je pojasnila Sandra Nartnik iz občinske uprave, se je občina lotila obnove osnovne šole v Črnem Vrhu, kjer so zamenjali pohištvo, prenovili streho in fasado ter postavili nova igrala na otroškem igrišču. V vrtcu v Brezjah so obnovili ograjo otroškega igrišča in dobrovsko osnovno šolo priključili na plinovod. Zaradi slednjega je bila treba napeljati notranjo plinsko instalac^o za kuhinjo ter predelati kotlovnico. Investic^a je stala okoli 60 tisoč evrov. Občina se je tudi potrudila, da je letos odprla štiri nove oddelke za najmlajše, s čimer je 56 otrok na novo dobilo otroško varstvo. Občina ima tako od jeseni osemnajst oddelkov (po sedem na Dobrovi, dva^v Brezju, sedem v Polhovem Gradcu in dva v Šentjoštu). Zagotovo pa je največji projekt gradnja športne dvorane pri polhograjski šoli, zatem obnova šole in prizidek za vrtec ter šolo. Temeljni kamen so tedanji župan Lovro Mrak, ravnateljica Albina Jerman Slabe in predstavnik izvajalca gradbenih del položili 27. novembra lani. Načrtovano je bilo, da bodo otroci sedli v nove prostore že s prvim septembrom, a se je zalomilo. Šola je bila veliko slabše grajena, kot so pričakovali, Jesenske poplave za nameček je za šolo drsel proti gradbeni jami od telovadnice še razmočeni hrib. Vse skupaj je naneslo toliko dodatnih ur dela, poleg tega so bili še zapleti med podizvajalci in izvajalci del, da so otroci sedli v šolske klopi šele 25. oktobra. Sicer pa so slavnostni trak prerezali že en teden prej, preden so se vanj preselili otroci, kar so nekateri zaradi bližajočih se volitev označili kot volilni golaž. Kljub dobremu letu pa gradnja telovadnice še vedno poteka. Kot pravi trenutni župan Franc Setnikar, naj bi - če ne bo ponagajala zima - bila zgrajena do konca januarja. Na področju komunale je občina vložila na območju KS Dobrove skoraj sto tisoč evrov. Jeseni je zgradila šestometrski pločnik na zahodnem delu Dobrove, v Podmsreki položila 750 metrov asfalta in še okoli 150 metrov v Razorih (Lampret-Alič). Pol več ga je vložila v ceste na območju KS Črni Vrh. Tam je čez Potrebuježev graben zgradila nov most, sofinancirala asfaltne povezave na Smolniku, v Pečovju in na Buhovem (Rovt-Alič-Buh). Tri tisoč evrov je namenila še za klorirno postajo za vodovod Črni vrh-Smolnik in Srednji vrh-Rovt. Skoraj pol mil^ona evrov je šlo za ceste na območju šentjoške krajevne skupnosti: 271 tisoč za asfaltiranje šestkilometrskega odseka Suhi Dol-Planina-Zameja in 200 tisoč za asfaltiranje Smrečje-Suhi Dol. Asfaltirali so še krajši odsek v Butajnovi in razširili cesto Lučine-Zaj-lar-Lamovec. V Polhovem Gradcu je skoraj sto tisoč evrov stal pločnik in postavitev dvajsetih javnih svetilk na relaciji Srednja Vas-Polhov Gradec. Občina je pomagala pri asfaltiranju krajšega odseka javne poti Podgan ter obnovila mostove in^asfaltirala odcep proti Petačeve-mu grabnu. Čez leto je potekala tudi gradnja kanalizacije v Polhovem Gradcu. Trenutno je v procesu izgradnje krak proti gradu in Pristavi. Občina je pridobila tudi gradbeno dovoljenje za kanalizac^o v Brezju. Kot vsako leto je občina tudi letos jun^a praznovala občinski praznik in obenem razglasila občinske nagrajence. Slovesnost je zaradi slabega vremena potekala v Polhograjski graščini, kjer je po dolgem času razglasila častnega občana, to je prof. dr. Jože Trontelj. Zlati grb je prejel dobrovski župnik Alojz^ Golob, srebrnega črnovrški župnik Marjan Arhar ter Anton Potočnik, bronastega pa Viktor Čeligoj. Druga polovica leta je bila predvsem v znamenju volitev. Zupan Lovro Mrak se je po dveh letih poslovil, za njegov županski stolček se je potegovalo pet kandidatov: Andreja Grabner, Anton Potočnik, Franc Bradeško, Franc Setni-kar in Marjan Plestenjak. V drugi krog sta se prebila Andreja Grabner (SLS) in Franc Setni-kar (NL Napredek). 24. oktobra je s 63,85 odstotka slavil slednji. Volilna udeležba je bila 47,66 %. Novi občinski svet se je prvič sestal 3. novembra. Vmes so nižinski del občine prizadele še hude poplave (od 17. do 21. septembra), ko je voda zalila nekaj kleti, odtrgalo se je nekaj zemeljskih plazov (tudi večji: Mala voda, Šent-jošt, Plenk), pri čemer so največ požrtvovalnosti znova pokazali gasilci. Na objektih in komunalni infrastrukturi ni bilo veliko škode, še največ je je bilo na kmet^skih zemljiščih. Kdaj bodo oškodovanci dobili povrnjeno škodo, si ne upa napovedati nihče.(gt) Novi metri asfalta na Smolniku Lovro Mrak se je kot župan poslovil po dveh mandatih. 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si Na podlagi 17. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur.l. RS, št. 106/99, 131/2003) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99, 351/2008) je Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 2. redni seji dne 01.12. 2010 sprejel S K L E P o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2011 znaša 0,002212 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. Št.: 0011-0023/2010- 13 Dobrova, 1. decembra 2010 Župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Franc SETNIKAR I.r. Praznično voščilo Novo leto, ki prihaja, naj bo za vse leto novega upanja in priložnosti, ki jih bomo znali izkoristiti v skupno korist. Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in pryetno ter mirno novo leto 2011. Občinski svet in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec 2. redna seja občinskega sveta Zimska služba Za učinkovito opravljanje zimske službe so tako kot vsako leto zagotovljeni izvajalci, ki skrbyo za izvajanje zimske službe na celotnem območju občine. Za prevoznost glavnih lokalnih cest in javnih poti skrbi CPL, d. d., Ljubljana, za druge ceste pa skrbyo naslednji izvajalci: KS POLHOV GRADEC IZVAJALEC TELEFON VS Babna Gora - Dvor - Dolenja vas M1LKO OBLAK, s. p. 041/ 034-036 Ostalo ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 KS ŠENTJOŠT IZVAJALEC TELEFON VS Šentjošt CPL, d. d. 01/ 23-64-500 VS Butajnova VS Planina ANDREJ TROBEC, s. p. 041/ 735-767 KS DOBROVA IZVAJALEC TELEFON VS Šujica, VS Stranska vas JERNEJ R1HAR, s. p. 041/ 718-382 VS Brezje VS Gabrje MILAN CELARC 031/ 621-904 SV Stranska vas (Cesta Utik 1. In 11.) PER1, d. o. o. (Klemen Dolinar) 041/ 640-293 VS Osredek, VS Hruševo, vS Žirovnikov graben, VS Selo DUŠAN PODOBN1KAR, s. p. 041/ 637-497 VS Dobrova - zahod, VS Podsmreka, Draževnik, Komanda, Razori in Sp. Razori CPL, d. d. 01/ 23-64-500 KS ČRNI VRH - preko KS, posip madakamskih cest (delno) Andrej Trobec, tel. 041/ 735-767, in delno KS, Rovt - Vinko Buh, 041/279-116 Če bodo med izvajanjem zimske službe nastale spremembe med izvajalci, bomo spremembo objavili na spletni strani občine in v prvi prihodnji številki Našega časopisa. MS Izvolili so komisme in odbore Dobrova, 1. december - Na drugi redni seji je bila osrednja točka dnevnega reda izvolitev novih odborov in komisy, ki bodo delovali kot pomožno delovno telo občinskemu svetu. Poleg tega so svetniki obravnavali še vrednost točke NUSZ in spremembe akta o ustanoviteljskih pravicah Javnega holdinga Ljubljana ter na koncu postavili še vrsto vprašanj novemu županu. Še pred začetkom seje so svetniki in svetnice prejeli namizne računalnike, s pomočjo katerih bodo poslej lahko do-stopali do spletnega strežnika, kjer bo shranjeno gradivo za vse prihodnje seje. Takoj zatem so se lotili glavne teme večera, to je oblikovanje odborov in komis^. Poimenske sezname delovnih teles občinskega sveta in drugih organov je sestavila Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: predsednik Bojan Demšar in člana Stane Dvanajščak ter Ana Zorc. Kot je dejal Demšar, niso imeli lahkega dela, saj je bilo zelo veliko kandidatov in s tem navzkrižnih interesov. »Sestali smo se trikrat, pri oblikovanju seznamov pa smo upoštevali tri kriter^e: geografski izvor kandidata, volilni rezultat in želje svetnikov,« je pojasnil Demšar. A s poimenskim seznamom niso bili vsi zadovoljni. Andreja Dolinar in Ha-rison Kirinčič sta med drugim imela pomisleke, češ da so nekateri odbori podhranjeni z dobrovskimi krajani. Demšar je odgovarjal, da ima Dobrova od skupno 54 članov odborov 21 članov, res pa je, da niso številčno enakomerno razporejeni po odborih. Marko Jo- če bodo zmogli kakovostno opravljati delo. Nekaj pomislekov so imeli svetniki tudi glede izkušenj Ane Žerovnik, ki naj bi prevzela predsedu- vič je zahteval, naj predvideni predsedniki odborov predsta-v^o svoje dosedanje izkušnje in viz^o vodenja odborov. Er-land Košec pa je med drugim opozoril na dejstvo, da so nekateri ljudje v številnih odborih in se posledično spraševal, joče mesto Komisme za nadzor proračuna. Na koncu so svetniki podprli predlagane sezname odborov z desetimi glasovi za in štirimi proti. Druga točka dnevnega reda je bila obravnava vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine. Župan Franc Setnikar je predlagal, naj višina točke v tej kriznih časih ostane nespremenjena: 0,002212 €. S takšnim predlogom so se strinjali vsi svetniki. Nekaj več razprave je bilo pri tretji točki, kjer so govorili o spremembah akta o ustanoviteljskih pravicah občin, povezanih v Javnih holding Ljubljana. Župan je pojasnil, da ne gre za vsebinske spremembe akta, marveč zgolj za njegovo uskladitev z zakonom. Vse preostale članice holdinga so omenjeni akt že zdavnaj sprejele, čakajo le še na dobro-vsko. Več pomislekov je imel v glavnem le svetnik Nove Slovence, Robert Grdadolnik. Kljub temu so na koncu akt potrdili soglasno. Pod zadnjo točko dneva so bila še vprašanja in pobude svetnikov. Obojih je bilo za kar dobro uro, zato je župan svetnike opozoril, naj poskušajo nekatere manj pomembne težave razčistiti že prej z občinsko upravo in ne na sami seji. Gašper Tominc Po zdravje v Polhov Gradec! Polhov Gradec lahko prav kmalu računa na novo pridobitev v dobro krajanov, saj bo do jeseni leta 2011 poleg Gostilne Prat-kar zrasel nov zdravstveno-zobozdravstveni center, ki bo zaposloval več medicinskih strokovnjakov in zdravnikov, ki se bodo menjali po določenem turnusu in potrebah. V centru bo tudi del alternativne medicine. To bo trietažni poslovni objekt s 100 m2 talnega tlorisa; v pritličju bodo ambulante, v sredini zobni laboratory, na vrhu pa bo predavalnica in določene specialistične ambulante. Oba investitorja sta zobna tehnika in že dvanajst let zaposlena v zasebnem zobozdravstvu. Odprtje je načrtovano za jeseni l. 2011. S. V. Pluženje pločnikov je breme občine Konec novembra oziroma v začetku decembra je zapadlo kar precej snega, pod odejo katerega so se poleg cest znašli tudi pločniki. Kot so nam pojasnili na Občini Dobrova - Polhov Gradec, je njihova naloga, da z njih odstranio sneg. »Očistiti jih moramo v roku 48 ur po koncu vseh padavin,« je pojasnila Mojca Sečnik iz občinske uprave. Vendar se to ob padavinah v začetku decembra ni povsem uresničilo iz praktičnih razlogov: napovedana sta bila odjuga in dež. »Pločnike čistita pogodbeni izvajalec Cestno podjetje Ljubljana in naš rež^ski obrat.« Po prioriteti odstranjevanja snega najprej začnejo čistiti pločnike okoli šol in tiste, ki so del šolskih poti. Obenem čistijo tudi avtobusne postaje. »Trudimo se, da bi plužne skupine poskrbele za odstranitev snega tudi pred gasilskimi domovi, vendar ne trdim, da to drži za vse domove. Če je slučajno še kakšno dvorišče gasilskega doma nespluženo, naj se gasilce obrnejo na lokalno zimsko službo, da jim bo na stroške občine to tudi postorila.« Tudi za širjenje križišč mora skrbeti izbrani izvajalec zimske službe, odvoz odvečnega snega pa pomeni dodaten strošek za občino, zato se slednja za to možnost navadno ne odloča. »Zaenkrat večjih pripomb na delo izbranih izvajalcev zimske službe nismo prejeli. Rada pa bi pohvalila tiste občane, ki so sami skidali sneg s pločnika pred svojo hišo,« je še dejala Seč-nikova. (gt) Vabilo na drsanje Tudi letošnjo zimo Občina Dobrova - Polhov Gradec za vse ljubitelje drsanja odpira montažno zimsko drsališče na športnem igrišču ŠRC Gabrje. Vabimo vas, da se prepustite športnemu duhu in skupaj z najbližjimi stopite na ledeno ploskev. Čas obratovanja, animac^ski programi, novosti, urnik in ceniki so objavljeni na občinski spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si. Občina Dobrova - Polhov Gradec Drsališče bo obratovalo tudi letos Dobrova - V Športno-rekreac^skem centru Gabrje je Občina Dobrova - Polhov Gradec tudi letos postavila šotor in ledeno ploščad. Ob zaključku redakc^e ploščad še ni bila nared, proces zaledenitve pa je že potekal. Ledena plošča mora biti debela okoli sedem ali osem centimetrov. Na občini pravdo, da je zanimanje za drsanje kar veliko, še zlasti med vikendi in ob praznikih. Sploh prihajajoči bo-žično-novoletni prazniki naj bi bili kot nalašč za tovrstno rekreac^o. Večkrat se na njej preskusno tudi taki, ki še nikoli niso obuli drsalk. Tudi zato, ker si je slednje mogoče izposoditi na drsališču. Sicer pa je ledeno ploskev mogoče tudi najeti za čas po koncu uradnih ur, torej po 19. uri. Navadno to možnost s pridom izkoriščajo hokejisti. Drsališče bo odprto do konca februarja, da ga bodo med zimskimi počitnicami izkoristili tudi otroci.(gt) 15. BOŽIČNI |V1«aj4neg)t fievKkef^ ^hort llnlomiti )>ahjnnva Ponedeljek. 27, IL 3010 ob 19. uri Dobrova, farna cerkev Dvajset let mineva od odločitve za samostojno Slovenko. Vsako leto se na ta dan slovesno oglasi PESEM MIRU Tudi letos bodo prepevali vsi zbori iz Polhograjske doline. Prireditev bo povezoval Marjan Bradeško. Vabljeni v Polhov Gradec v kulturni dom Jakoba Trobca v nedeljo, 26. decembra 2010, ob 18. uri. Turistično društvo Briše 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Obrtne cone v občini Volitve so mimo, čas teče naprej, delo se nadaljuje, včasih hitreje, včasih počasneje, včasih po željah ljudi, včasih v nasprotju z željami. Podobna dejanja in stvari so se dogajale tudi v času mojega mandata. Ocenjevala so se opravljena dela in kritizirala neopravljena, vse to je človeško in normalno. Nekomu je všeč nova cesta, nekomu so všeč lepo obnovljeni objekti, izgradnja novega vodovoda, novega pločnika, nove javne razsvetljave itn. Vsak si želi, da bi se v njegovem kraju čim več postorilo ali žal je zmeraj in skoraj vse povsod omejitev pri količini denarja, saj ga ni nikoli dovolj. K pisanju tega pisma pa me je spodbudil članek v Našem časopisu, ko nekdo ugotavlja oz. se je zapisalo, da v prejšnjem mandatu ni bilo za obrtnike v naši občini storjenega prav nič in da bež^o v druge občine. Popolnoma se strinjam, da res odhajajo obrtniki v druge občine, za kar je lahko žal vsakemu županu, saj s postavitv^o novih delavnic, tovarn občina pridobi veliko delovnih mest in s tem prispeva, da so delovna mesta delavcem dostopna kolikor mogoče najbližje svojemu domu. Vendar moram žal ugotoviti, da moji predhodniki na področju urejanja prostora in priprave obrtnih con v naši občini ni bilo storjenega nobenega dobrega koraka, žal. Ob prihodu na občino, leta 2002, smo takoj pristopili k izdelavi prostorskega reda in vanj že vključili kot obrtne cone prostore ob Hor-julski cesti od bencinskega servisa do prvih stanovanjskih objektov na omenjeni cesti, 1. lokac^a, 2. lokac^a povečava že pozidanega dela pri odcepu za Katarino, 3. lokac^a pri Lesnini v Polhovem Gradcu in na depon^i lesa Hoja. Postopek izdelave prostorskega reda je izvajal g. Birsa, končal pa ga je LOKUS iz Domžal v jun^u 2003. Od tega datuma smo v občinskem prostorskem redu imeli možnost pozidave obrtne cone na omenjenih mestih. Žal je v tem času nastalo vsiljevanje izgradnje vodnih zadrževalnikov in tako je Ministrstvo za okolje in prostor onemogočilo vsakršno gradnjo na vseh prostorih. Večkrat sem bil na ministrstvu, da bi nam omogočili vsaj izgradnjo trgovskega centra na Dobrovi, vendar tudi tega nam niso dovolili. Omeniti moram tudi to, da je takoj po sprejemu prostorskega reda prišlo na podlagi novega zakona o urejanju prostora, da morajo vse občine izdelati prostorski red, in to najpozneje do leta 2010. Začelo se je zbiranje vlog za nov prostorski red. V razpisnem roku je prispelo več kot 300 vlog. Za izdelovalca je bil ponovno izbran LOKOS iz Domžal. Na podlagi sprejete zakonodaje ni bilo možnosti hitre izdelave prostorskega reda, saj je država zamujala z podzakonskimi akti, tako da se je izdelava zavlekla do volitev leta 2006. Takoj po izvolitvi novega občinskega sveta je le-ta zaradi interesov posameznih svetnikov zahteval podaljšanje razpisa še za šest mesecev. V podaljšanem roku je prispelo še 200 vlog, ki jih je bilo treba upoštevati in vključiti v prostorski red. Država pa je sprejemala nove podzakonske predpise, na podlagi katerih smo morali na občini za obrtno cono in izgradnjo trgovskega centra naročiti protipoplavno štud^o. Omeniti moram, da je izdelovalec z izdelavo zelo pohitel, vendar minevali so dnevi, minevali so meseci in nazadnje tudi leta. Na prostoru, ki je bil predviden za obrtno dejavnost in trgovski center, pa lepo še naprej raste trava. V namenu, da ugotovimo, koliko zainteresiranih obrtnikov obstaja, da bi gradili na tem mestu, smo pozvali vse obrtnike, naj izrazno svoj interes. Moram priznati, da se je javilo toliko interesentov, da bi omenjeni del v celoti pozidali. Da pa ne bi bilo težav s prodajo zemljišč, so bili sklicani na sestanek na občini tudi vsi lastniki parcel, ki so se tedaj strinjali z odprodajo zemljišča. Žal moram še enkrat ugotoviti, da obrtna cona ni zgrajena, je izključno krivo Ministrstvo za okolje in prostor zaradi pogojevanja izgradnje zadrževalnikov na Dobrovi in v Brezjah. Upam, da se bo za zadrževalnike našla kakšna druga rešitev in da Ministrstvo za okolje in prostor Občine Dobrova - Polhov Gradec pri takih projektih ne bo ovirala, ampak priskočila na pomoč za čim hitrejšo izvedbo. Ob tej priložnosti tudi županu želim čim več posluha in konstruktivnega sodelovanja pri vseh projektih. Lovro Mrak, nekdanji župan 20. nočni pohod na Grmado Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec prireja že 20., tradicionalni nočni pohod na Grmado. Pohod bo v petek, 14. januarja 2011. Vpis in plačilo startnine 2 evra bo v Gostilni Pratkar v Polhovem Gradcu od 19. do 22. ure. Pohodniška oprema naj bo prilagojena vremenskim razmeram (čelna svetilka, palice in dereze po potrebi). Informac^e: Stane Dvanajščak (041-514 397) PD Blagajana v Ženske stopimo dlje v soboto, 20. novembra, je v prijetnem kraškem okolju v Lipici potekal 4. redni volilni kongres Ženske zveze Nove Slovenije pod geslom Stopimo dlje. Udeležilo se ga je veliko udeleženk iz različnih koncev Slovenije, tudi iz Občine Dobrova - Polhov Gradec in sosednjih občin. Vse smo v zelo veselem in pozitivnem vzdušju pokazale, da verjamemo v Slovenijo in v spremembe, ki jih Slovenija potrebuje na svojem političnem in gospodarskem področju, za kar se bomo zavzemale s svojim programom. V izjemnem predavanju gospe Eveline Umek, zamejske Slovenke, smo se potrdile v prepričanju ohranjanja osebne in narodnostne identitete, iz katere je mogoče črpati samozavest za dejavno vključevanje v družbeno življenje. Kongres Ženske zveze se je končal z volitvami, kjer smo vse delegatke za svojo predsednico izvolile gospo Mojco Kucler Dolinar in tako še podkrepile svoje teze, da morajo ženske v Sloveniji postati bolj vidne in stopiti iz ozadja. Pogled skozi zgodovinski čas nam slika številne pomembne ženske osebnosti, ki so krojile usodo sveta, kot so bile: Marie Sklodowska-Cu-rie, Marija Terezija, Margaret Thatcher, Mati Terezija in druge. Ženske imajo posebno vlogo v družini pa tudi v družbenem življenju in prav je, da jo kot tako tudi negujemo. RO ŽZ NSi »Čas je za DeSUS« DeSUS Smo uspešna parlamentarna stranka. Naši poslanci so geslo »DeSUS za vse generac^e« in politični program kot samostojna in koalic^ska stranka uspešno uresničevali in veliko obljubljenega tudi spremenili v resničnost. Podpirali smo in bomo politiko socialno pravične države. Usmerjeni smo k stabilni gospodarski rasti in največjo mogočo mero moči smo namenjali boju proti pritiskom, da niso bile načete temeljne pravice upokojencev, invalidov ter zavarovancev. V svoji državi hočemo suvereno soodločati o prihodnosti Oktobra smo samostojno nastopili v večini občin na volitvah, kjer se kroji in odloča o našemu položaju. Prvič smo nastopili tudi v Občini Dobrova - Polhov Gradec, v Horjulu žal ne. HVALA vsem, ki ste nam dali svoj glas, žal pa vas je bilo premalo, da bi dobili mandat v občinskem svetu. Ampak bomo in želimo to na naslednjih volitvah čez štiri leta, vsekakor pa se že sedaj pripravljamo na državnozbor-ske volitve čez dobro leto in pol. V prejšnjem mandatu je DeSUS prepričljivo dokazal, da bi brez poslancev DeSUS v državnem zboru in svetnikov v občinskih svetih naše življenje in stvarnost še globlje tonila v krizo, ki jo nos^o in občutno predvsem delavci, nezaposleni in upokojenci Danes starejša generac^aje veliko prispevala Pristopna izjava k razvoju države. V njej hočemo biti udeleženi zaradi deleža, ki smo ga prispevali v državno blagajno. Gre za pošteno zaslužene pokojnine, urejeno zdravstvo, za pomoč starejšim na domu, za možnost bivanja v domu starejših občanov, čisto okolje in zdravo življenje. Čaka nas delo pri zaščiti pravic na področju socialno-zdravstvenega zavarovanja, ki se iz meseca v mesec krč^o in dražbo, na škodo in breme vsega prebivalstva. Na podlagi vsega tega upravičeno pričakujemo vzpon stranke na volitvah: vaše glasove, glasove vaših sorodnikov, znancev in pr^ate-ljev. Samo s tako podporo gre lahko DeSUS uspešno naprej. Naša politika bo še naprej brez žaljivk in zmerjanj ali polresnic. Stranko smo ustanovili, ker smo bili nezadovoljni s politiko do upokojencev in socialno ogroženih. Demokratično se bomo borili ne le za nas, ki imamo pokojnine. Nam si jih niti ne upa nihče vzeti. Skrbi nas za tiste, ki imajo do upokojitve še pet, deset ali več let. Skrbi nas, če bodo imeli kolikor toliko solidne pokojnine in da ne bo prevladal najbolj grobi liberalni kapitalizem - da bodo pokojnine sploh imeli. Za naše sinove in hčere ter vnuke nam gre. Zanje se je vredno boriti in mi se bomo. Pridružite se nam! Pošljite nam svoj naslov na e-naslov: desus.ljubljana@siol.net ali preprosto izrežite spodnji kupon in nam ga pošljite na naslov: DeSUS Kersnikova 6,1000 Ljubljana v SREČNO 2011 in predvsem zdravja vam želi Pokrajinski odbor DeSUS LJUBLJANA. /ime in priimek/ /leto rojstva/ /naslov/ /poklic/ / telefon/ Vstopam v stranko DeSUS. Datum: Podpis:- December Že smo v zadnjem mesecu tega leta in mnogi že odštevajo dneve in ure, ko g se bomo poslo- Slovenska ljudska stranka vili tudi od leta 2010 in začeli pisati novo. Vendar z decembrom ne gre tako na hitro. V njem nas čaka še mnogo dela, pa upam, tudi mnogo lepega. V december smo si Slovenci pred 20 leti, poleg praznikov in zaključka leta, zapisali še en pomemben datum. Tako bomo letos 26. decembra praznovali že 20. obletnico plebiscita, na katerem smo se Slovenke in Slovenci jasno in odločno opredelili za svojo državo. Dvajset let ni več tako zelo kratka doba. V tem času bi lahko pričakovali, da bo tudi naša mlada država prerasla vse svoje začetniške težave in se uspešno podala na pot uspeha in razcveta kar na vseh mogočih področjih. Pa je res tako? Mnogi pravdo, da smo si od nove države najbolj obetali svobodo, demokrac^o in večjo blaginjo. Lahko v državi, v kateri vsak dan beremo o krizi pravne države, govorimo o svobodi? Se vam korupc^a in elitizem, v katerega so vključeni mnogi ključni ljudje naše države in tudi lokalne skupnosti, in nemoč večine, ki vse to ve, pa ne more prav nič, zd^o demokratični? O večji blaginji v tem obdobju težko govorno tudi v drugih državah z veliko daljšo zgodovino, a vendar so prihodnje napovedi izhoda iz krize za Slovenko manj optimistične kot za mnoge druge. Da gre zares, so nam pred dnevi povedali tudi mnogi strokovnjaki, kulturniki in politiki, ki so se udeležili okrogle mize z naslovom Re-setirati Slovenko. Po mojem mnenju ena prvih pravih potez na poti iz krize, v kateri smo se znašli. Na prvem mestu je bilo iskanje pravih poti in rešitev in ne le kritiziranje. Skupaj so ugotovili, da rešitev ni lahka, ker so »mreže«, v katere je ujet vedno večji del družbe, tako zelo razširjene. Na državnem in lokalnem nivoju, pa tudi še marsikje drugje. Zato bo treba »resetiranje« začeti na najnižjem nivoju. To pomeni pri sebi! To pomeni, da sem jaz prva, ki se borim proti korupc^i, zavračam privileg^e, se zavzamem za pravičnost - ne le tam, kjer je korist moja, ampak povsod, kjer čutim, da je potrebno; da se zavedam, da je treba družbi tudi kaj prispevati in ne le pričakovati, kaj bomo od nje dobili. Se vam zdi nemogoče? Ljudje smo po naravi takšni, da se za stvari, ki nam res veliko po-men^o, tudi zelo potrudimo. Meni naša Slovenca zelo veliko pomeni. V njej doživljam hvaležnost in dolžnost do svojih prednikov, ki so jo skozi stoletja oblikovali, razv^ali, se zanjo žrtvovali in borili. In v njej čutim še večjo odgovornost do naših zanamcev, ki imajo vso pravico od nas prejeti dediščino naših prednikov v najboljšem mogočem stanju. In čutim veliko željo in potrebo, da ohranimo ta naš prelepi biser pod Triglavom tudi s strani vseh vas. Tudi tistih, ki na glas govorite, kako ste nad Slovenko razočarani, in se delate, da vam je vseeno, a s tem le izražate svojo bolečino. Ker vsi potrebujemo svojo državo, državo, na katero bomo lahko ponosni. Svojo odločitev o samostojni državi smo Slovenci sprejeli dan po božiču. To je dan, ko smo po stari slovenski navadi iz svojih domov, v katerih smo v družinskem krogu in v miru praznovali božič, odšli na obisk k svojim sosedom, sorodnikom in pr^ateljem, da smo jim voščili in se z njimi poveselili. To je bil dan, ko smo držali skupaj in vsem iskreno želeli dobro. In na zunaj se ni prav nič spremenilo, da ne bi moglo tako tudi letos 26. decembra. Vesele, v miru in toplini vašega doma preživete božične praznike vam želim. Smelo praznovanje našega državnega praznika! V novem letu pa obilo zdravja, veselja in sreče! Andreja Grabner ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si (Za)kaj praznovati? Da misel odrine na plitvo? Da brbončice in mehur začut^o polnost? Ali da čas namenimo najbližjim? Da se zahvalimo za vse dobro? Da sprejmemo nove odločitve? Mi smo se odločili: usode naroda ne bomo prepustili »znajdljivcem«. v Čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter zdravja in radosti v novem letu. llf. Ci Nova SÊovenÊia m^m^i^^rS ĚíríSČUĚiSĚtttfiWĚtítOS^Uitíttt OO NSI Dobrova - Polhov Gradec Voščilo V teh dneh prejemate mnoga voščila: ena so romantična, druga bolj stvarna, ena izvirna, druga uradna in suhoparna Kaj naj Vam zaželi SDS? Ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje ... ter veliko sreče in lepih sanj, naj prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solza in skrbi v letu 2011 vam vsem skupaj SDS želi. Naj bo leto 2011 leto zdravja, delovnih uspehov, dobrih odnosov, ustvarjalnosti in zadovoljstva ob tem! Srečno! SD SOCtAlNI DEWOKRATI Obiinski ixibor PabravarPoíhov Gmdec V ospredju pletenine Francke Plestenjak s Črnega Devetošolci so prodajali čestitke in druge izdel- V Luciferjevem baru je dišalo po suhih mesni- Neža Plestenjak in Uroš Zupančič Vrha in čipke Mimi Trobec iz Rovt. Zadaj stojnica ke, izkupiček od prodaje pa bodo namenili valeti nah in kuhanem vinu. Jožo Božnar iz Hruševega z adventnimi venci. in končnemu izletu. Miklavžev sejem v Polhograjski graščini Polhov Gradec, 27. in 28. november - Polhograj-ska graščina je že dvanajstič gostila Miklavžev sejem, kjer je bilo mogoče najti tradicionalna in izvirna darila za prvega dobrega decembrskega moža. Čisto v pritličju je dišalo po mesninah, sladkem medu, piškotih, zdravilnih čajih in siru, nadstropje višje pa je bilo mogoče kupiti pletenine, čipke, glinene izdelke, adventne venčke in podobno. Drugo nadstropje je bilo rezervirano za stojničarje z unikatnim nakitom, igračami, mod- nimi dodatki in podobnim. Svoji dve stojnici so imeli tudi učenci podaljšanega bivanja in deveto-šolci polhograjske šole. Vzporedno s sejemskim dogajanjem so oba dneva potekale tudi otroške delavnice in predstave, ogledati si je bilo mogoče tudi Muzej pošte in telekomunikaci, ki je nastanjen v grajskih prostorih. Kot po navadi je bilo tudi tokrat poskrbljeno za otvoritveno slovesnost s kulturnim programom, oba sejemska dneva pa tudi za dobro kapljico in razvajanje brbončic. Za slednje so poskrbeli v Luciferjevem baru v grajski kleti. Organizator prireditve je bil Javni^ zavod Polhograjska graščina v sodelovanju z OŠ Polhov Gradec. (gt) Otroške delavnice in predstave so bile oba dneva dobro obiskane. Večni nagelj - izdelan iz kvačkanega blaga - Mi- V pritličju graščine je dišalo po suhih mesninah Dražgoški medeni kruhki rele Kleč z Blejske Dobrave. in piškotih. Miklavžev sejem poudaril slovenske unikate Sveti Miklavž na Dobrovi Miklavžev sejem je - zelo praktično za nakup daril - odprl grajska vrata vikend pred Miklavžem, 27. do 28.11.10. Presenetili so nas že na vhodu, saj si za vsega en evro vstopnine (otroci brezplačno) dobil tudi vstop v Muzej pošte in telekomunikac^. Ni čudno, da si je med prvimi ogledal in okušal razstavljene dobrote in predvsem čudovit svet Miklavževih daril naš novi župan z družino! Z ogledom je končal po dobri uri, ko so začeli »sestankovati« v baru Lucifer v kleti graščine. Se pa je med obiskovalce in razstavljavce pomešal tudi pravi črni Lucifer, ki je prišel iz Tržiča. Skupaj s svojo peklensko tovariš^o je pripeljal na ogled unikatne lesene obeske in zapestnice; vse je sam ali s peklenskimi pomočniki izrezljal v s^u večnega peklenskega ognja! Ob odprtju ob 10. uri so nas zabavali otroci folklorne skupine Nagajivčki in pevski zbor OŠ Polhov Gradec, ki je bila skupaj z Javnim zavodom Polhograjska graščina tudi organizator sejma. V preostalem delu programa se je s humoristično predstavo predstavilo gledališče KU-KUC, v nedeljo pa TEATER ZA VSE. OŠ je oba popoldneva vodila ustvarjalne delavnice, svojo delavnico je imel tudi poštni muzej. Organizirano je bilo vodstvo po krajevnem muzeju. Mar^a Nartnik je že nekaj let predstavnica javnega zavoda Polhograjska graščina. Obiskal sem jo v kulturnem domu Jakoba Trobca, kjer si deli občinsko pisarno (več na: www.grad-polhovgradec. si), z nami pa je delila naslednje mnenje; s pripra- vo sejma je bilo stroškov več kot prihodkov, saj je graščina poravnala stroške predstav osnovni šoli, ki je pripravila pester program in delavnice. Velja pa zahvala Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki nas sofinancira na letni ravni. Že dvanajsto leto so z nami tudi naši zvesti razstavljavci, katerim smo letos celo malo znižali najemnino za stojnice. Zahvala velja tudi Helgi Kucler, ki je v okviru Turistične zveze Dolomiti pred dvanajstimi leti začela z zdaj že tradicionalnimi Miklavževimi sejmi in še vedno je pripravljena dati primeren nasvet. Letos je bilo nekaj manj obiskovalcev kot lani, ko je prišlo 450 odraslih in seveda še več otrok, za katere pa ne vodimo evidence, saj je bil zanje tako kot letos vstop brezplačen. Letos nam je nagajalo vreme, bilo je mrzlo in mnogo snežnih padavin. Kot zanimivost: razreda 9. a in 9. b sta sama predstavila zanimive izdelke, OŠ Polhov Gradec pa je imela tudi svojo stojnico. Pri izbiri razstavljavcev želimo poudariti domačo obrt domačih ljudi naše občine. Udeleženci z Gorenjske so nas pa kar sami poiskali, tudi hudiček je bil že drugič letos tu; njegovi rezbarski izdelki so prava umetnina. Skratka, sejem bil je živ, zadostil je mladini in odraslim »Miklavžem«, ki s(m)o še pravočasno kupili čipke, adventne venčke, novoletne aranžmaje, ročno izdelan nakit, sire, pecivo, čebelarske izdelke in še marsikaj. Sebastjan Vehar Kot je obljubil že lani, je tudi letos prišel na Dobrovo v dvorano obdarit pridne otroke sveti Miklavž. V soboto, 4. decembra, se je zato tam zbralo več kot 180 otrok s svojimi starši. Da so ga otroci lažje pričakali, smo jim v okviru članic Kulturnega društva Črni Vrh pripravili kratko, preprosto in veselo igrico z naslovom Zrcalce (G. Vitez). Otroci so z zanimanjem spremljali odkrivanje lastnika ogledala, nato pa ^ Najprej se je slišalo klicanje daleč naokrog: »Miklavž, Miklavž. ...« V spremstvu angelov in parkljev je vstopil Miklavž, ki je otroke najprej pr^azno nagovoril in pozdravil, z njimi malo poklepetal, nato pa je odhitel naprej, saj je moral obiskati še veliko pridnih otrok. Krajevna skupnost Dobrova Dobrotniku so bili v veliko pomoč naslednji sponzorji, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Občina Dobrova - Polhov Gradec, SILIKO, d. o. o, KOGOVŠEK inženiring, d. o. o., PROSET, d. o. o., PLEVNIK, d. o. o. Pripis: Objavljeni so vsi tisti, ki so darovali do 8. 12. 2010. V primeru poznejšega nakazila boste objavljeni v naslednji številki Našega časopisa. Hvala za razumevanje. 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova IJIJ - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Osel pokleknil pred sv. Miklavžem Polhov Gradec, 5. december - Tudi letos so prizadevni člani KD Gregor Rihar v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu pripravili sprejem za sv. Miklavža. Tega je poleg angelcev in parkljev tokrat spremljal še osliček, ki mu je pomagal tovoriti darila za pridne otroke. Nebeški dobrotnik pri obdarovanju seveda ni pozabil na župnika, župa- biti dober, kot pa delati neumnosti, ki današnji zdolgočaseni mladini vse preveč pogosto roj^o po glavi. Otroška folklorna skupina z Viča je v svojem nastopu pokazala, da so bili otroci nekdaj drugačni in da so sv. Miklavža namesto pred računalnikom pričakali s pesm^o, rajanjem in molitv^o. Po koncu prireditve je sv. Miklavž v spremstvu dveh na, ravnateljico šole in predsednika krajevne skupnosti. Še prej je vsakemu postavil vprašanje iz Svetega pisma ter mu nato tudi pomagal odgovoriti nanj, da ne bi katerega odnesel parkelj. Vsi navzoči v prepolni dvorani so si v pestrem programu lahko ogledali igrico, katere nauk je bil, da se v življenju bolj splača angelcev in v parklje preoblečenih polhograjskih fantov obiskal še številne domove v Polhovem Gradcu. V imenu občinstva in vseh obdarjenih velja zahvala članom KD Gregor Rihar, režiserju Mohorju Nart-niku, angelskemu pevskemu zboru pod vodstvom Eme Nartnik, otroški folklorni skupini z Viča, angelčku Romani Jankovec, Žulovi kmetiji, ki je posodila oslico Nežo, vodji oslovske vprege Juriju Oblaku, tonskemu mojstru Jožetu Malovrhu, lučkarju Andreju Malovrhu, avtorju filma Maticu Oblaku ter vodstvu trgovine Mercator in polhograjske graščine, ki so omogočili snemanje. Posebna zahvala pa velja tudi občini, obrtnikom in podjetnikom za denarno pomoč pri izvedbi programa in nakupu daril. Matic Oblak ^^ MD PODSMR Žďů' vsem krajanom, cianom^ podpornim ciano tđr spûnzûtjem iepe božičneprazn^^ in srečno n&vo le^. Stcai je eSno, ^r se poavoji če jo dciimo. ÍJiíSírtJfjSiíiirtrífJ SpoštovaHí ćrai^ in írdJři spařtovane in oěčani, čknke in ííhn TCfe^rs^f^a. društvđ ÍViÍW vam ÉeíiniD 6íagúsíÍDv(jcn ^Sožićin. srsčno íwvo íetů 201L Miklavževanje v Šentjoštu Šentjošt, 5. december - Tudi Šentjošt je obiskal prvi dobri decembrski mož, in sicer so ga otroci skupaj s straši pričakali pred cerkvijo sredi vasi. V soju bakel, nebeškega in peklenskega spremstva se je nato sprehodil med zbrano množico, nato pa so se vsi skupaj odpravili v lokalni kulturni dom. Kot je že dolga leta navada, tam nebeška in peklenska druščina pripravita krajšo predstavo, ki navadno vsebuje tudi moralni nauk: kaj te čaka, če boš tak in tak ... Vse zbrane je nato nagovoril sv. Miklavž, ki je v svojem govoru spomnil na dosežke v vasi, otroke pa pozval, naj ubogajo svoje starše. V drugem delu večera je sledilo klasično obdarovanje, ko so angelci pridno prinašali darila Miklavžu, parkeljci pa čakali na ugodno priložnost, da bi koga odvlekli v večno pogubo, (gt) Društvo kmečkih in podeželskih žena želi vsem občanom vesele božične praznike in srečno novo leto. Društvo kmečkih in podeželskih žena občin Dobrova - Polhov Gradec - Horjul Društvo upokojencev Dobrova želi vsem članom in članicam ter krajanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2011. Vesel božič in srečno, uspehov polno leto 2011 Vam želi Svet Krajevne skupnosti Dobrova. Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi postali in pomislili na pr^atelje, se nasmehnili, spomnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 2011 Vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Črni Vrh. Voščilo Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec želi vsem članom društva in drugim občanom obilo zdravja ter sreče v letu 2011, vsem pohodnikom pa varen korak. Planinski pozdrav! ^ PD Blagajana ^ >1 Naj čas nikoli ne mineva tako hitro, da ne bi postali in pomislili na pr^atelje, se nasmehnili, spomnili in občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 2011 Vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Črni Vrh. VESEL BOZIČ IN SREČNO NOVO LETO 2011 Božični prazniki prinašajo luč, ljubezen, mir in upanje. Naj Vam ti darovi osrečujejo vaše srce vse praznične dni in naprej vse leto 2011, v katerem naj vam bo dano trdno zdravje, moč in vedrina, da bo življenje lepše, pr^aznejše želimo vsem svojim članicam, članom, krajanom in vsem pr^ateljem. Prostovoljno gasilsko društvo DVOR Upravni odbor Društva upokojencev Polhov Gradec želi vsem članicam in članom vesele božične praznike, novo leto 2011 pa naj bo zdravo, mirno in polno osebnega zadovoljstva. Vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto želimo tudi županu in občinski upravi, KS Polhov Gradec in Črni Vrh, članicam in članom sosednjih društev upokojencev, balinarskim ekipam, donatorjem in vsem krajanom. ^^^ ^OPIS Občina Dobrova LSJ - Polhov Gradec 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odlok o čiščenju snega velja tudi zate! Naj v uvodu pohvalim snežno službo Polhov Gradec, saj ima naša občina stranske, nedržavne ceste bolje splužene od sosednjih! To si upam trditi, saj sem kot posrednik veliko na cesti, in to ne glede na vreme. Sicer pa je Občina Dobrova - Polhov Gradec na redni seji 30. 6. 2010 sprejela Odlok o ureditvi zimske službe, ki ureja organizac^o in izvajanje čiščenja snega z javnih poti, parkirišč, in-tervenc^skih poteh, avtobusnih postajališč in drugih javnih površin. Občina sklene pogodbo z izvajalcem snežne službe za največ štiri leta na podlagi javnega razpisa. Naloge izvajalca so, če skrajšam: vzdrževanje in nabava naprave za čiščenje, skladiščenje posipnega materiala in soli, posip cest po prednostnem vrstnem redu ko je nevarnost poledice ali ko zapade 10 cm snega, 24-urna dežurna služba in priprava poročila in analize zimske službe za minulo sezono. Kot zanimivost: izrecno je navedeno, da snega ne smemo odmetavati s cest na pločnike, da ga je treba v takem primeru odvažati, ter da se sneg pluži na mesta, kjer je prostor, ne glede na lastnika zemljišča. V primeru škode zaradi nesreče, zdrsov ali poškodb odškodninsko odgovarja izvajalec zimske službe in ne občina. Odlok v 13. členu določa tudi obveznosti posameznih lastnikov zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovih najemnikov, saj moramo sproti odstraniti s strehe in žlebov ledene sveče, čistiti žlebove, da voda ne teče na pločnike, namestiti snego- brane na streho, ki je obrnjena na ulico, ter očistiti sneg z dovoznih površin in funkcionalnih zemljišč do 7. ure zjutraj, podnevi pa sproti, ko zapade 10 cm snega. Posebej 4. točka 13. člena določa, da morajo vsi lastniki odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervenc^e in požarno varnost. Če zimska služba ugotovi, da svojega dvorišča niste očistili, kot piše zgoraj, lahko naroči to zimski službi, a na vaš strošek! Posebej je prepovedano površine za pešce posipati s pepelom ali žaganjem ali smetmi, kar se tudi dogaja v centru vasi. Za vse kršitve navedenih členov je posameznik v primeru prijave kaznovan s kaznijo 150 EUR. Za nadzor je pristojen medobčinski inšpektorat s sedežem na Vrhniki. Tisti, ki lovi prehitre voznike s stacionarnim radarjem v rdečem cliu, je ujel tudi mene, in to sredi Dvora, na parkirišču okrepčevalnice so stali, pa tudi v Hrastenicah jih vidiš ali pa na klasični postojanki v Sujici. Pobrane kazni, pa naj bodo snežne ali prometne, se stekajo naravnost v občinski proračun. Če imate pripombe na načrt pluženja ali morda mislite, da se določena javna površina ne pluži (kar se dogaja na Potoku v Polhovem Gradcu že vrsto let), lahko podate pripombe na načrt cestne mreže zimske službe; z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze) je na vpogled na občini. SebastjanVehar Dramska skupina Neptun zaigrala in nasmejala slovenske izseljence Letos je dramska skupina Neptun iz Polhovega Gradca ponovno gostovala pri slovenskih izseljencih v Nemč^i. Tako smo od 15. do 17. oktobra potovali po Bavarski. Dolga in utrujajoča vožnja proti nemški prestolnici nas je v petek, večino, popeljala le še v posteljo, nekateri pa so noč prebili kvartopirsko. Sobotni dan smo, ne glede na slabo vreme, izkoristili za izlet in ogled najlepšega in zares pravljičnega gradu Neue Schweinstein, Ludvika Bavarskega. Popoldan nas je čakala predstava pred Slovenci v Munchnu. S komedi- jo avtorja Neila Simona Zares čuden par smo zatresli tla tamkajšnjega pastoralnega centra in raztegnili smejal-ne mišice našim gledalcem. Druženje po predstavi, ob kozarčku slovenske kapljice in prigrizku, nas je upeljalo v petje slovenskih pesmi, ob katerih se mnogim slovenskim izseljencem še vedno stoži po domovini. Naslednji dan smo obiskali nekoliko zahodnejši del Nemč^e, mesto Ulm, kjer prav tako živ^o veseli in gostoljubni Slovenci. Udeležili smo se slovenske svete maše, po njej pa ponovili igro Zares čuden par, komed^o o težavah in zapletih dveh ločenih moških, ki se s pomočjo nasvetov svojih kvartopirskih pr^ateljev preb^ata skozi težavno življenje ločencev. Največ težav so jima povzročali povsem različni pogledi na to, kako naj bi samsko življenje sploh potekalo. Občinstvo ni skrivalo navdušenja, ne med predstavo ne po njej; tako smo si že zagotovili povabilo za naslednje leto. Dramska skupina namreč že pripravlja novo predstavo, ki jo bo postavila na oder naslednjo sezono, drugo pa naj do takrat ostane skrivnost. Nadja Prosen Ljubezen do starih dvokolesnikov Tudi moped ima dušo Po odsluženju vojaškega roka, leta 1965, sem kupil moped TOMOS - COLIBRI T-12. Kupil sem ga v trgovini VOLAN v Ljubljani, in to po zelo hudih vezah. Tisti čas je tovarna TOMOS v Kopru delala s polno paro, kajti skoraj vsa njihova vozila, ki so jih izdelovali tisti čas, so v glavnem skoraj zastonj romala v Afriko in okoliške dežele. Takrat so delovale tako imenovane neuvrščene države in mi kot najbolj razvita Jugoslavia smo jih podpirali, seveda po politični lin^i, na tak način, da smo v tiste kraje veliko pod ceno izvažali naše izdelke. Ne bi vedel za to, če mi takratni šef omenjene trgovine ne bi povedal, da bi za denar, ki je tak moped stal pri nas, dobil, npr., v Egiptu kar tri. Tako je pač bilo; bil sem zelo vesel, da sem ga sploh dobil. S tistim mopedom sem se vozil nekaj let vsak dan v službo in kamor koli je bilo potrebno, dokler si nisem kupil fička. Potem bolj po redko, bil pa je vseskozi pri hiši. Po približno sedemnajstih letih ga je dobil v roke moj sin Primož. Zanj je bil v najstniških letih premalo športen, zato ga je popolnoma »razmontiral« in priredil po svoje, kolikor se je dalo. Mene je bolelo srce, a tega nisem hotel pokazati, privoščil sem mu veselje. Po nekaj letih je tudi njega minilo, ko je prišel v zrelejša leta. Moped je ostal pri hiši. V glavnem sem vozil vnuke v bližini hiše. Pred dvema letoma sem na internetu videl tak moped obnovljen. Stisnilo me je pri srcu, pomislil sem: »Sedaj, ko sem v penz^i, bi lahko počel kaj takega.« To sem zaupal sinu, ki se je z vnemo strinjal z mano. Srečal sem se s prvimi težavami, kje dobiti manjkajoče dele. Sinu Primožu je bilo žal, da je pred leti vozilu popolnoma spremenil prvotni videz. Čez nekaj dni me je povabil, naj grem z njim v bližino Šoštanja po moped, takšen kot je moj, le da je bil dve leti mlajši. Zvečer je bil že doma. Plačal ga je sam in se tako nekako opravičil za svoje početje v najstniških letih. Motor je bil malo zapuščen, ampak vozen in, kar je bilo najpomembnejše, deli, ki so manjkal, so bili še v dobrem stanju. Takoj sem se lotil dela. Do zadnjega vijaka sem »razmontiral« svoj moped. Manjkajoče dele ali ne orginalne sem »od-montiral« od drugega mopeda: rezervoar za gorivo, ščitnik za noge, kasete za orodje, pločevinasto zaščito na zadnjem blatniku in še nekaj drobnih stvari, ki so manjkali ali so bili slabi. Dela sem imel za kar vso že predlansko zimo. Po vzorcu sem pri Mavrici naročil originalno barvo, kupil originalne nalepke za na rezervoar za gorivo, Primož mi je poiskal mojstra, ki je znal pretapicirati sedež. V galvano sem dal obnoviti vse kromane dele. Ko sem končno moped spet sestavil, sem kot starodobnika brez težav registriral. Rešilo me je to, da sem imel shranjeno prvo prometno dovoljenje kot dokaz, da je vozilo že od nekdaj v moji lasti. S ponosom sedem nanj in se počutim kot pred 45 leti in sem vesel, da ima moj starodobnik zopet dušo. Janez Zadnikar, Hruševo V graščini stalna razstava miniatur? Janez Širok je začel sestavljati in rezljati miniaturne replike in modele iz naravnih materialov 1.1985, ko mu je partnerica kupila model ladje Santa Maria. In kakor je Krištof Kolumb odkrival Ameriko, je Janez začel odkrivati in razkrivati svet kulturne dediščine nam in našim zanamcem! V njegovi delavnici v domači garaži rastejo čudovite in izredno realne podobe vozov iz prejšnjih stoletý, portali in oboki, kozolci in toplarji. Navdih in vzor mu je kar njegova bližnja okolica, v njego- Voz »truga« s kmetje v Dvoru, kjer je zdaj okrepčevalnica Pr' Andrejc, je bil najmočnejši v okolišu in je služil za prevoz peska in drv. S premikanjem vzdolžnih nosilnih tramov navznoter je bilo olajšano stresanje peska na stran, dva moška sta se uprla z ramo ob strani in zadevo nagnila ^ Horuk! Za izdelavo miniaturnih replik znamenitih občinskih vratnih portalov uporablja poleg stružnice, ščipalnika in več brusilnih strojev tudi peč za glino, vse lesene dele pa izrezlja ročno. Na foto-fiji Veharjev portal, ki ga je dal postaviti po- (iob£ii obar Simon Rupnik l. 1846! Gasilski voz iz l. 1888 iz Polhovega Gradca je bil eden prvih v Slovenci. Zavore je imel spredaj, brez cisterne, a sta dva gasilca gnala ročno črpalko na vso moč in še dva s cevjo z vodo iz bližnjega potoka ali »štirne« gasila požar. vih delih se zrcalno vsakomur dostopne podobe vrat pograjskih znamenitih hiš, celo grb graščakov ter glineni grb Neptunovega vodnjaka, vozovi, ki so jih uporabljali domačini v njegovi okolici ^ Po naročilu izdeluje tudi druge miniature, recimo na »ponku« ima staro črno belo sliko kmečkih opravil in le po tej sliki mora izdelati maketo kmečkega voza - lojtrnika! Hkrati izdeluje ser^o lesenih sa-mokolnic kot darilni program manjšega podjetja, ptičje hišice ^ Povpraševanja je veliko doma in v tujini, kjer je že večkrat razstavljal. Njegov oče je bil kolar; kar je pr^el v roke, mu je uspelo, pa naj je bilo to furmansko kolo, samokolnica ali koš, tako da jabolko res ne pade daleč od drevesa. 1z-delava miniatur je iz enakega materiala, kot so originali; jesen je dovolj prožen za kolesa, preme in sore, kostanjeve so »štange«, ker je les odporen proti vlagi, hrast za zagozde in oje, za mazanje koles vozov so rabili kubid in »šmer«, kotalni ležaji so prišli šele po vojni. Več inf. na http://janezsirok. webs.com. Sebastjan Vehar 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Zbrano slovstveno ljudsko izročilo iz naših krajev Folklorne pripovedi iz Polhovega ^Gradca, Dobrove, Horjula, Šentjošta, Črnega Vrha in okoliških krajev. Tako je Milka Bokal podnaslovila knjigo Jaz sem višje kot Mar^a, ki je kot osemintrideseta enota izšla v zbirki Glasovi. Avtorica Milka Bokal je tako po več letih obiskovanja ljudi, po številnih pogovorih in napornem zbiranju uredila, kar je slišala oziroma, kar so zapisali nekateri njeni sodelavci, pomagale so tudi osnovne šole. Kar 746 enot (povedk, pripovedi, zgodb, anekdot) se je nabralo v obsežni, 350 strani dolgi knjigi. Gotovo se bodo knjige najprej razveselili tisti, ki so prispevali svoj delež - svojo pripoved - in tako dodali nekaj v etnološko, folklorno in nenazadnje jezikovno (dialektološko) dediščino krajev na pragu prestolnice, z zahodnega obrobja Ljubljane. Ko človek lista po knjigi in prebira, najprej opazi, da so nekateri zapisi v knjižni slovenščini, večina pripovedi pa v "narečju". Narečje sem namenoma postavil v narekovaj, ker to delo predvsem prinaša in ohranja vsebino, pripovedi same, jezik je šele drugotnega pomena. Na obravnavanem območju - od Podsmreke na navzhodnejšem delu do Smrečja na najzahodnejšem ter od Lesnega Brda na najjužnejšem do Svete Barbare na najsevernejšem delu - se namreč prepleta vrsta nareč^. To najlepše pokaže prav zadnja pripoved, ki stavek "Je bela marela zgorela pa je bil črn pepel" zapiše na skoraj vse mogoče načine, kot jih je mogoče slišati po naših krajih. Druga stvar, ki jo opazi bralec, je, da so pripovedi zapisane včasih drugače, kot bi jih sicer kdo izrekel v svojem pravem narečju. Verjetno je za to več vzrokov. Ljudje se pri pripovedovanju ne sprost^o povsem in kakšno besedo povedo bolj knjižno. Nekateri so določene narečne izraze že pozabili, saj se jezik vse bolj meša in - žal - postaja bolj poenoten, s tem pa tudi revnejši za marsikateri redek izraz. Prav ta knjiga poskuša zaobjeti čim več te dediš- iiWii-rnrihiifkitMniriia Milka Bokal: Jaz sem višje kot Mar^a. Strokovna urednica: dr. Mar^a Stanonik. Ilustrac^e in zemljevid: Edo Dolinar, Celjska Mohorjeva družba. čine, pri vsaki enoti avtorica manj znane izraze dodatno na kratko pojasni. Razumljivo pa je, da so bili pogovori posneti v različnih okoliščinah, niso pa mogli biti posneti prav vsi. A vrnimo se k vsebini. Pripovedi (oziroma povedke) je Milka Bokal razdelila v enajst sklopov: pravljice, bajčne, vražljive, strašljive, legendne, razlagalne, zgodovinske in šaljive povedke, etnološke pripovedi in anekdote. Vsak sklop je po svoje zanimiv, morda so čustveno najmočnejše prav vražljive in strašljive povedke, ki bralcu - in poznavalcu krajev - včasih razburkajo domiš- lj^o in celo zbud^o malo nela-godja: "Si bom upal naslednjič tam mimo, kjer menda straši?" Zanimivo je ugotavljati, kako so bile nekatere vraže še pred kratkim zelo ukoreninjene, po drugi strani pa spoznavati, da je bila, denimo, ekološka ozaveščenost prisotna že davno. Pripovedke pojasnio tudi marsikatero zgodovinsko dejstvo, odstrnejo navade krajev, zanimive osebnosti in življenje v preteklosti. Ker je bila zapisana večina zbranega gradiva, je tako več različic oziroma več pogledov (ponavadi zelo enotnih) na isto stvar. To kaže na dejstvo, da pripovedi izhajajo iz zelo opr^emljivega zgodovinskega dogodka - ali pa so, velja za tiste, ki so plod ljudske domišlj^e, verno prehajale iz roda v rod in iz kraja v kraj. Knjiga, katere izvršna urednica je Alenka Veber, je opremljena tudi s strokovnimi besedili Milke Bokal, ki razložio nastanek in vsebino knjige, dodan pa je še slovarček manj znanih in narečnih izrazov. Na koncu je seznam pripovedovalcev (nekateri niso želeli biti imenovani) in enot, ki so jih prispevali, sledi pa še obsežno kazalo. Milka Bokal, po poklicu lek-sikografinja, je tako v knjigi Jaz sem višje kot Mar^a združila svoje strokovne izkušnje z lju-bezn^o do domačih krajev in njihovega folklornega izročila. Svoje so dodale še lepe ilu-strac^e in pregledni zemljevid akademskega kiparja Eda Do-linarja, doma z Briš pri Polhovem Gradcu. Bralcu preostane le, da bere, lista, išče, prepoznava - in spoznava, kar knjiga ohranja. Dragoceno folklorno dediščino naših krajev. Marjan Bradeško Po Prešernovih stopinjah Pred dnevi smo na OŠ Dobrova z osmimi razredi doživeli prijeten kulturni dan. Odpravili smo se po Prešernovih stopinjah. Program je izvajala uslužben- bezen svojega življenja in pesniški navdih - Primičevo Jul^o. ka CŠOD. Popeljala nas je v tri slovenske kraje, ki so najbolj zaznamovali pesnikovo življenje: obiskali smo Ljubljano, Kranj in Vrbo. Najprej smo se sprehodili po slovenski prestolnici, kjer je Prešeren preživel leta šolanja do odhoda na Dunaj ter do leta 1846 tudi obdobje službovanja. Tukaj je srečal tudi Iju- Ob Prešernovem spomeniku so učenci deklamira i kitico Povodnega moža ter tako obudili spomin na v prejšnjih šolskih urah usvojeno učno snov. Vodička jim je predstavila tudi nekaj zanimivosti o Ani Jelovškovi, materi pesnikovih treh otrok, slušateljem je pri- Med prvimi v Slovenci zagnali smučarske naprave Šentjošt - V Športnem društvu Šentjošt, ki je lastnik in upravljavec smučarskih naprav na smučišču, so nad začetkom sezone navdušeni, saj tako hitrega začetka sezone ne pomnjo. Prvi smučarji so se spustili po belih strminah že 27. novembra, kar smučišče uvršča med prva v Slovenji, ki so začela obratovati. Seveda je še vse odvisno, kako se bodo vremenske razmere obrnile v nadaljevanju sezone, a začetek je sladek. Miklavževa nedelja, ki je bila ena Smučišče Šentjošt je bilo eno prvih, ki je začelo obratovati. redkih v zadnjem času, ki je postregla s soncem že zarana, je na smučišče privabila veliko smučarjev. Marsikdo od njih sprva sploh ni pričakoval, da bo smučišče obratovalo. »Predhodno smo imeli kar nekaj dela s pripravo smučarskih površin, sedaj pa načrtujemo, da bomo postopoma začeli tudi z umetnim zasneževanjem. Za to potrebujemo nočne temperature okoli minus štirih stopinj. Letos se nadejamo še boljši rezul- Poučno in okusno predavanje tatov pri zasneževanju, kajti dosedanjo črpalko zasneževalnega topa smo zamenjali z zmogljivejšo, zato bomo lahko v krajšem času izdelali več snega,« je pojasnil vodja smučarske sekc^e društva Robert Oblak. Pojasnil je še, da so pred začetkom sezone načrtovali tudi nakup novega teptalnika snega, a je naključje hotelo, da se jim je »ogledani« model nekako izmaknil. »Zato smo morali popraviti našega dosedanjega, ki je letos dopolnil že 28 let. Ker smo za letos načrtovali nabavo novega teptalca in ker bo to v kratkem zahtevala tudi zakonodaja, je pet naših članov opravilo tudi izpit za njegovo upravljanje.« Kot je še dejal Oblak, bo verjetno prvi tečaj za otroke tik pred koncem letošnjega leta, sicer pa verjetno v prihodnjem letu. Tedaj naj bi potekala tudi glavnina načrtovanih tekem. Smučišče, ki premore vlečnico Kogeljč (visokovrvna vlečnica - sistem na krožnike) in otroško vlečnico (90 m), ob zadovoljivih snežnih razmerah obratuje vse dni v tednu: med tednom po 16. uri, med vikendom pa od 9. do 16. uro. Sicer pa si lahko aktualne smučarske in vremenske razmere na smučišču ogledate na spletni strani društva http://www.stjost.si/~sd/ (vreme si je mogoče podrobneje ogledati na http://sentjost.zevs.si/ vreme.html). Smučišče ima namreč tudi kamero, ki v živo prenaša dogajanje na smučišču na splet. (gt) Na prireditvi, ki jo je Kmet^ska svetovalna služba KGZs Zavoda Ljubljana organizirala in izvedla na turistični kmet^i Pri Mehačk, so bili udeleženci seznanjeni s sonaravno rejo živali, postopki zorje-nja mesa po zakolu ter pravilno pripravo rdečega mesa. Cilji sonaravne reje so: visoka proizvodnja s krmo z lastne kmetje (vključujoč pašo živali), zdrave živali z dolgo življenjsko dobo in izboljšana kakovost mesa in mleka. Kakovostno meso oziroma meso pašnih živali ima manj skupnih maščob (samo 20 do 25 % škodljivih), Pred Prešernovim spomenikom v Kranju povedovala še o življenju in delovanju Prešernovih najboljših pr^ateljev Mat^e Čopa in Andreja Smoleta, poleg tega pa so si udeleženci kulturnega dne lahko ogledali še druge pomembne učne točke, kjer je pesnik ustvaril svoje najlepše pesnitve. Prešernove stopinje so nas popeljale v Kranj, kjer smo postali ob pesnikovem spomeniku na mestnem pokopališču, pogledali še v muzej ter nada-jevali v Vrbo. Tam smo obkrožili najstarejšo znamenito lipo, obudili spomin na nekdanje veljake ter si ogledali notranjost Prešernove rojstne hiše. Učenci so bili s potekom vzgojno-izobraževalnega in kulturnega dneva zadovoljni in polni novih spoznanj. Zdi se, da so med poukom usvojeno učno snov o pesnikovem življenju in delu ter umetniškem ustvarjanju tudi doživeli, videli in občutili ter tako združili pr^etno s koristnim. Znova smo se lahko le še prepričali v ustreznost trditve, ki pravi, da brati, videti in doživeti pomeni usvajati v celovitem pomenu besede. Manja Žugman Širnik, prof. slovenščine OŠ Dobrova, mentorica novinarskega krožka Priprava zorjenega mesa manj kalor^ kot meso živali, ki jih krmimo v hlevu, več vitaminov E, A, D in beta-karotena (varuje pred boleznimi srca in ožilja ter rakom). Zorenje (žlahtnjenje) mesa po zakolu je postopek, ki traja od 1 do 8 tednov na temperaturah od 0 0C do 5 0C. Pri višjih temperaturah - krajši čas zorenja. Optimalni čas za zorenje mesa je 4 do 5 tednov pri temperaturi 1 0C do 2 0C. Namen zorenja je izboljšanje mehkobe in arome. Po navadi se zori boljše kose mesa. Po predavanjih je bil prikaz pravilne priprave zorjenega mesa in organoleptično ocenjevanje pripravljenega mesa. Rdeče meso je ob pravilnem postopku ob klanju, po njem in ob pravilnem zorenju, kar je v naravi mehčanje mesa, vrhunska kulinarična surovina, ki pa ni uporabna samo za juho in golaž, ampak tudi za zrezke (steake), pečenke, rulade idr. Prireditev je bila namenjena rejcem pa tudi predstavnikom gostinskih lokalov, kamor spadajo tudi »turizmi« na kmet^ah, in seveda potrošnikom. Skratka vsem, ki še ne poznajo prave »žlahtnosti« zorjenega rdečega mesa in njegove uporabnosti, s ciljem, da bodo takšno meso zahtevali pri ponudnikih oziroma, da bi zaradi enostavne priprave in krajšega časa pečenja tudi sami pripravljali in uporabljali tovrstno meso. Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. Zbiralna akc^'a starega papirja Novembra smo na OŠ Polhov Gradec organizirali že tradicionalno akcjo zbiranja starega papirja. V akcjo so bili vključeni vsi učitelji, učenci od 1. do 9. razreda, vrtičkarji in učenci z učiteljicami POŠ Črni Vrh, pridno pa so pomagali tudi starši. Zaradi gradnje nismo imeli možnosti izvesti akc^e na šolskem območju, prav tako se je čas izvedbe premaknil iz oktobra na november in tako so se pojavile vremenske težave. Že drugo leto so nam na pomoč priskočili v Kmet^ski zadrugi Polhov Gradec. Odstopili so nam prostor in pomagali pri sami izvedbi akc^e. Med akc^o so nastale tudi nevšečnosti, pri katerih so nam pomagali zaposleni na Kmet^ski zadrugi. Za pomoč in potrpežljivost se iskreno zahvaljujemo g. Bernardu Tomincu in drugim zaposlenim . Upamo, da bo gradnja čim prej končana in bo naslednja akcija zbiranja starega papirja na šolskem prostoru in se bomo lahko izognili takim zapletom. Zbranega je bilo 28.460 kg papirja. Največ so ga zbrali v 9. a razredu ( 2.944 kg), sledil jim je 5. b (2.265 kg), na razredni stopnji pa so največ zbrali učenci 4. a razreda (1.728 kg). Vsi oddelki vrtca so zbrali 3.253 kg papirja. Zbiralno akc^o papirja bomo ponovili v spomladanskem času in upamo, da bo odziv učencev staršev in celotne lokalne skupnosti prav tako dober, če ne še boljši. Marko Vojvoda, PolonaKohne, Simona Mihalic in zaposleni na OŠ Polhov Gradec 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 20. december 2010 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Japonska osebno, čipke in krokodili za Tatjano (prvi del) Drage bralke in spoštovani bralci Našega časopisa, z vami bi rada delila lepe spomine z mojega desetdnevnega izleta na Japonsko. V to daljno in nam precej skrivnostno deželo je bil oktobra letos povabljen moj soprog kot predavatelj in učitelj. V Kobeju so se na mednarodnem kongresu zbrali številni nevrofiziologi in nevrologi. Dva dni sem sodelovala kot nevrofi-ziološka asistentka pri demonstrac^ah mikro-elektromiografije (to je merjenje posamičnih mišičnih vlaken, diagnostična metoda, ki je bila razvita v Akademski bolnišnici v Uppsali na Švedskem in v Kliničnem centru v Ljubljani in se je uveljavila po vsem svetu). Ob vstopu v kongresni center me je presenetil neki Japonec z vprašanjem, ali še imam avto Honda. Pokazalo se je, da je bil eden od treh japonskih zdravnikov, ki sem jih pred tremi leti peljala v Postonjsko jamo, potem ko so zamudili kongresni avtobus. En dan sem uživala v družbi dogoletnih prijateljic iz raznih dežel, ki jih srečam le od časa do časa na kakšnem kongresu. Skupaj smo raziskovale Kobe in se poučile o nošnji kimona, vezanju širokega traku ob^a, obredni pripravi in pitju čaja ter o umetnosti furošik^a, to je spretnega načina zav^anja česar koli v kvadraten kos blaga, ki lahko nadomesti plastično nakupovalno vrečko. Preostali dnevi so bili namenjeni odkrivanju lepot in čarov dežele vzhajajočega sonca, kot tudi pravimo Japonski. S soprogom sva obiskala Naro, starodavno japonsko prestolnico, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Obiskala sva šintoistič-no svetišče Kasuga. Na kilometrski poti proti glavni stavbi stoji ob robu na stotine kamnitih svetilk višine odraslega človeka. Tam sva si ogledala tudi največjo leseno stavbo na svetu, zgrajeno leta 752 - tempelj Toda^i (zdaj je za tretjino manjši kot prvotno, ker ga je dvakrat zajel požar). V njem stoji ogromen bronast kip Bude, za katerega so tedaj porabili ves bron v državi. Posebnost tega kompleksa so črede prosto živečih japonskih srn, ki se mirno sprehajajo med množico obiskovalcev in prosto za piškote, ki jih prodajajo prav zanje. Ko te srne zagledajo, da jih kupuješ, so takoj okrog tebe in če piškotov ne deliš dovolj hitro, te začno vleči za obleko. V Kyotu sva videla zlati paviljon, tempelj Rokuon-ji Kinkaku. Prvi pogled na elegantno stavbo ob obali čudovitega jezerca je bil pravljičen. Čeprav je bil oblačen dan, je stavba žarela, saj je vsa oblečena v zlate lističe, pokrite z lakom. Stavba je bila postavljena leta 1220, leta 1394 pa jo je tretji šogun Yoshimitsu spremenil v svoje bivališče in tempelj. Sredi prejšnjega stoletja jo je prizadel požar, ki ga je podtaknil duševno moten menih, a so jo popolnoma obnovili. Če sem prav slišala, je nova pozlata stala 8 miljonov $. Sprehodila sva se tudi po nikoli osvojenem, ogromnem gradu šogunov - N^o-jo. Tu je ena od znamenitosti -»slavčkov« hodnik. Stari inženirji in tesarji so pod tlemi dolgih hodnikov namestili poseben varnostni sistem, ki po več stoletjih še vedno Pogled s hotelskega okna na Kobe deluje. Ob vsakem koraku se pod masivnim lesenim podom prek posebnih vzmeti in žebljev sproži glas, podoben slavčkovemu petju. Tako se nihče ni mogel prikrasti neopažen do šogu-na. Grad obdaja velik, čudovit park in vodni jarki. Povzpela sva se še k budističnemu templju Kiyomizu, od koder je panoramski razgled na Kyoto; tisti dan žal deževen. Stanovala sva v hotelu na umetnem otoku sredi zaliva pred Kobejem, ki so ga zgradili v letih od 1966 do 1981. Že prvo jutro sva lahko uživala v izbranem japonskem zajtrku. Kruh, vilice in noži so se sramežljivo skrivali na odmaknjenem pultu, v centru bogate ponudbe sta bila velik lonec riža in fižolova juha. Takoj sva sklenila, da bova ves čas od pribora uporabljala le palčke in žlico (za juho, čeprav bi šlo tudi brez, saj ni nevljudno juho posrebati iz skledice). Na ulicah okrog hotela sva srečevala le malo ljudi. Le kje so desettisoči, ki bi jih moralo biti mesto polno? Prvi jutranji pogled proti centru mesta iz hotelske sobe v 14. nadstropju me je ponovno presenetil. Redko posejane visoke stavbe, očem pr^azna sodobna arhitektura, mestni vlak na stebrih visoko nad tlemi, lep park z velikimi skalami in potočkom. Ob pol osmih še nikjer ni bilo žive duše. Ob pol devetih, ko sva se vrnila z zajtrka, pa je bil pogled povsem drugačen, mrgolelo je ljudi, ki so hiteli v novi dan. Kobe je 17. januarja 1995 stresel silovit potres jakosti 7,2, s plitvim epicentrom pod otokom Awaji v bližini Kobeja. Bilo je veliko mrtvih, mesto pa zelo porušeno. Zdaj je Kobe eno od najlepših japonskih mest. Ima malo več kot milion in pol prebivalcev, je šesto največje mesto v 127-miljonski državi, v njem živi veliko Nejaponcev. Stoji na spodnjem delu Japonske v pokrajini Kansai, razpotegnjen med obalo in vznožjem hribov, malo višjih kot naša Grmada. Že od nekdaj je bilo pristaniško mesto. Pogled iz hotelske sobe v drugo smer je razkril del tovornega pristanišča z ogromnimi žerjavi. Vse je bilo tako lepo urejeno kot na kakšni maketi. Prvi dan soprog še ni imel kongresnih obveznosti, zato sva se s hotelskim miniavtobusom odpeljala v center mesta. V mislih sem imela seznam stvari, ki so mi jih pr^atelji našteli kot obvezne, ki bi jih morala videti, okusiti in doživeti na Japonskem (v bližini Kobeja); poleg znamenitega zlatega paviljona in templjev še suši, rámen, sake, kobe niku, vožnja s shin-kansenom, onsen - naravne vroče kopeli, vsaj en manjši potres. Najprej sva za kosilo želela pojesti juho z rezanci ramen. To so rezanci, ki jih zames^o s posebno alkalno tekočino. Vsaka Zlati paviljon Proti templju Kiyomizu pokrajina ima svojo različico recepta. Ramen so tako posebni »nudlci«, da imajo v Jokoha-mi celo svoj muzej. Tu je nastala prva težava - kako poiskati pravo restavrac^o ramen. V eni od dolgih podzemnih ulic pod glavno železniško postajo je bilo na desetine majhnih restav-rac^, na prvi pogled zelo podobnih. A pogled v izložbeno okno je pokazal neskončno število variac^ japonskih jedi in šele natančnejši pogled nama je razkril, da so razstavljene natančne plastične replike jedi z jedilnikov. Za pomoč sva sklenila zaprositi mimohiteče ljudi. Nastala je druga težava: najino popolno neznanje japonščine in skoraj enako neznanje angleščine domačinov. V tretjem poskusu sva imela srečo: mlajši moški v strogi uradniški obleki je razumel najino željo, ni pa znal odgovoriti. Zato se je obrnil s svoje poti in naju pospremil na drugi konec ulice do restavrac^e, ki je bila tam najboljša. Pred vhodom, ki ga z vrha do sredine obraza zakriva zavesica z znakom restavrac^e, se je vljudno poklonil, midva pa sva se mu zahvalila z edino japonsko besedo, ki sva jo poznala - domo arigato - hvala vam. Ob tem moram napisati anekdoto, ki jo je povedal soprogov japonski pr^atelj, prof. Jun Ki-mura leta 2007, ko je Inštitut za klinično nevro-fiziolog^o, kjer sva oba zaposlena, organiziral mednarodno konferenco o kvantitativni elek-tromiografiji. Bilo je na svečani skupni večerji udeležencev na ljubljanskem gradu, profesor Kimura pa je imel slavnostni nagovor. Prejšnji večer sva s soprogom imela na večerji v najinem domu v Polhovem Gradcu najuglednejše udeležence, profesorje z ženami, cvet svetovne klinične nevrofiziolog^e. Pred večerjo smo jim s pograjskim mešanim cerkvenim zborom pripravili krajši kulturni program v dvorski cerkvi. Takole je začel profesor: »Rad bi izrekel zahvalo za čudoviti včerajšnji večer. A najprej moram narediti malo uvoda. Japonska je bila dolga stoletja izolirana dežela. Prvi tujci so bili portugalski trgovci. Prinesli so nam dve slabi stvari in eno dobro. Slabi sta bili smodnik, ki je kriv konca samurajev, in sifilis, zakaj, ni treba pojasnjevati. Dobra stvar pa je bila beseda hvala, ki je Japonci do takrat nismo poznali - »obrigado«. To smo nekoliko predelali v »arigato«. Pred časom, ko sem živel v Ameriki, me je znanec prosil za pomoč. Naslednji dan je imel pomemben obisk poslovnih partnerjev iz Japonske. Kazalo je, da bo sklenjen velik posel. Znanec je želel narediti na obiskovalce posebno dober vtis, in je pomislil na kakšno pr^azno japonsko besedo. Potožil pa je, da je zelo nenadarjen za jezike. Zato sem mu svetoval, naj jim reče samo »hvala« po japonsko. Arigato bo povsem dovolj, sem mu rekel. Pa se mu je še to zdelo prezapleteno. Ti reci kar aligator, zvenelo bo čisto podobno, sem mu svetoval. Ko sem ga čez nekaj dni srečal, sem ga vprašal, kako je speljal posel. Skrušen je povedal, da je vse propadlo in da sem bil morda celo jaz kriv za polom, zdi se, da je prav japonska beseda razjezila partnerje. Vprašal sem ga, kako jo je izgovoril. Tako kot si me naučil, krokodil, je bil njegov odgovor. Zdaj pa zahvala naši sinočnji gostiteljici - many crocodiles to Tatjana - mnogo krokodilov Tatjani.« Dvorano je zajel vsesplošni smeh in navdušeno ploskanje. V naslednji številki Našega časopisa boste lahko prebrali drugi del mojega poročila. V njem bom opisala svoj obisk pri japonski klek-ljarici in nakupovanje sestavin za japonsko kosilo v Polhovem Gradcu. Tatjana Trontelj Soprog hrani srne. Trajno sveža ponudba v izložbi 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 33 Novoletni intervju Sumina: Želja je za petnajst mil^onov evrov Mladen Sumina je bil edini županski kandidat od občin, ki so zastopane v Našem časopisu, ki si je župansko lento nadel že po prvem krogu volitev. Kot je pojasnil v intervjuju, je med občani ogromno želja, proračunska blagajna občine pa je omejena. Razgovoril se je tudi o možnosti vpliva občine na zaposlovanje in o splošnem vzdušju v državi, kjer jih nepridipravi zlepa ne dobyo po prstih. Volitve so mimo. Ponekod je bila volilna kampanja, predvsem med županskimi kandidati, ostra, padali so tudi nizki udarci. Kako vi kot novi župan ali ponovno izvoljeni ocenjujete volilni boj in kaj najbolj zamerite tekmecem? Zmagal sem v prvem krogu, dostojno, brez pri-tlehnega pisanja in govoričenja o drugih. Z moje strani ni bilo nikakršnih nizkih udarcev. Po konstituiranju občinskih svetov so se začele oblikovati koalic^e. Ali je v vaši občini oblikovana vladajoča koalic^a na strankarski ali projektni podlagi. Je vaš županski program, ki naj bi ga z delovanjem v naslednjih štirih letih potrdila »vaša« večina svetnikov, dopolnjen z novimi projekti, ki so jih zahtevale posamezne svetniške skupine? Neposredno po volitvah sem imel z vsemi predstavniki svetniških skupin pogovore o delu in sodelovanju. Vsi so izražali voljo po sodelovanju, tudi koalic^e so mogoče. Pri programih med nami ni razlik. Lahko špekuliramo, kdo jih je sposoben hitreje uresničiti. Iz projektov, ki jih pripravljamo, kaže, da so naše potrebe po različni infrastrukturi ovrednotene na 15 mil^onov evrov, naša razpoložljiva finančna sredstva za investic^e so na leto 800 tisoč evrov in se iz leta v leto manjšajo. Kateri so tisti projekti, ki jim boste v naslednjih štirih letih namenili največ sredstev in skrbi? Jih imate kvantificirane, rokovno postavljene in zanje zagotovljeno potrebno večinsko podporo v občinskem svetu? Največji projekti so odpadne vode, odpadki, pitna voda, cestišča, pločniki, razsvetljava, civilna zaščita, kultura, šport, zdravstvo itn. Rokovno jih žal še ni mogoče opredeliti, ni vse odvisno od nas. Ker gre pretežno za eksistenčne potrebe in projekte, menim, da večinska podpora ne bo vprašljiva. Na katerih področjih se kriza najbolj kaže v vaši občini in ali je zavoljo nje kateri izmed projektov v zaostanku ali pa »nasedel«? Bi lahko, čeprav zaposlovanje ni med primarnimi nalogami lokalne samouprave, navedli, kaj bo vaša občina naredila ra razvoj podjetništva, kjer je to seveda mogoče? Zanimivo je, da so županski kandidati po vsaj Slovenci poudarjali skrb za večjo zaposlenost v občini. Ste tudi vi ravnali tako? Kriza je splošna. Morda jo mi čutimo manj, kot jo v mnogih drugih občinah. Evropska in državna politika sta za povprečnega človeka nepr^az-ni. Dokler bomo dovoljevali, da peščica bogatih legalno krade, država pa z davki dokapitalizira banke, se nam slabo piše. Županski kandidat, ki zagotavlja nova delovna mesta, se na podjetništvo prav gotove ne spozna, in gre ponavadi za predvolilna natolcevanja, ki jim žal mnogi nasedejo. Vzvode za podjetništvo ima v rokah, skoraj v celoti, republiška oblast. Visoki davki in prispevki, zapleteni birokratski postopki in nedelovanje pravne države - to so ovire za razvoj. Pomoč skozi razpise je le pesek v oči. Na lokalni ravni je treba ustvarjati le prostorske možnosti za umeščanje lokalnim danostim primernih dejavnosti. Naš časopis obvešča občane o dogajanju na različnih področjih življenja in dela v občinah. Katerim vprašanjem bi po vaši sodbi moralo uredništvo nameniti več pozornosti in jih temeljiteje obdelati v zapisih? Bi moralo uredništvo z organizac^o okroglih miz o temah, ki so aktualne za več občin, omogočiti zbliževanje pogledov in stališč med občinami? Če ostanemo pri načelu, da Naš časopis pišejo ljudje, je to dober časopis. Če bi želeli, da bi poleg golega informiranja v večji meri skrbel za poglobljeno obravnavo družbenih, gospodarskih in zlasti okoljskih tem, bi bil potreben nov pristop, ki pa ne bo preprost. Sam si bi želel čim več, vendar krajših informac^ in več poglobljenega tematskega pisanja. Kaj želite svojim občanom v letu 2011, ki zagotovo ne bo lahko? Svojim občankam in občanom ter vsem drugim želim vse najlepše ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno novo leto. MH Številka: 014-7/2010, Datum: 9. 12. 2010 JAVNI POZIV ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA ZA VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN Spoštovane občanke in občani! Svet je ustanovljen za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki se zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, kot so: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - vzdrževanje občinskih cest in javne razsvetljave, - gasilska služba, - urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost, itn. Svet ima predvsem naslednje pristojnosti: - usklajuje, varuje in zastopa interese uporabnikov javnih dobrin v razmerju do izvajalcev gospodarskih javnih služb, - daje organom Občine Log - Dragomer pripombe in predloge glede izvajanja gospodarskih javnih služb z namenom, da le-ti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva uporabnikov javnih dobrin. Svet mora biti sestavljen tako, da člani zastopajo vsa tri naselja v občini. Glede na določilo 5. člena Odloka o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Log - Dragomer, da je treba imenovati 5 članov, pozivamo vse občanke in občane, da predloge za kandidate za člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin posredujete Komis^i za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve najpozneje do ponedeljka, 10. 1. 2011, do 12. ure na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici. Upoštevali bomo predloge, ki bodo do navedenega datuma prispeli na naslov komisme. Na kuverto s predlogi je treba pripisati: »Ne odpiraj - imenovanje kandidatov za člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.« Kandidati bodo naknadno pozvani, naj izpoln^o pr^avni obrazec. Predsednik Komisme za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve Marko Popit, l.r » T** »v» - v r|-i* 1 • Liparjev gric naj postane nas Tivoli« Dragomer, 9. december - Civilna iniciativa je na sestanku z izdelovalcem OPN in drugimi povabljenimi, ki ga je organizirala Občinska uprava, izrazila jasen interes, da se območje Liparjevega griča izloči iz območja pozidave. Na sestanku so pobudniki civilne iniciative predstavili svoje trdne argumente, ki govorijo proti zazidljivosti tega območja. Predstavniki Kaliope, izdelovalca Občinskega prostorskega načrta, so kot edini argument za ohranitev zazidljivosti predstavili vidik interesa lastnikov. Lahko interes zasebnega zmaga nad javnim oziroma ali bo kapital povozil jasno izražene želje krajanov? V prostorih občine je na predlog sklepa, ki ga je septembra sprejel še stari občinski svet, Občinska uprava organizirala sestanek o problematiki zazidljivosti Liparjevega griča, ki so se ga udeležili predstavniki civilne pobude in njegovi strokovni sodelavci, predstavniki Kaliope - izdelovalca OPN-ja, predstavnik pristojnega odbora ter občinskega sveta, župan in direktor občinske uprave. Sodelujoči so se na sestanku pogovorili o problematiki Liparjevega griča, se dotaknili prejšnjega spreminjanja tega območja v zazidljivega in se ob tem seznanili z zakoni, ki bi jih morali upoštevati tisti, ki so bili takrat zadolženi za to območje. V razpravi so med drugim ugotovili, da v preteklosti stvari niso bile vodene dovolj strokovno, takrat ko bi bilo tu nujno, pa niti zakoni niso bili spoštovani. Problematika Liparjevega griča je resna Vsi sodelujoči so se strinjali, da je problematika Liparjevega griča občutljiva tematika, ki se je je treba lotiti izjemno resno. Že v uvodu je župan Mladen Sumina pojasnil, da so se ob pripravi vprašanja urejanja prostora ter izdelavi Občinskega prostorskega načrta (OPN) izpostavila različna vprašanja, med drugim tudi možnost pozidave Liparjevega griča. Sumina je povedal, da so zato začeli razmišljati o tem, kakšni bi bili negativni vplivi na okolje, če bi pozidali Liparjev grič. Ob tem je opozoril, da je to območje precej ogroženo: »Zaradi neustreznega odnosa tako načrtovalcev kot tudi graditeljev do okolja smo v smislu poplavljanja, vdiranja brežin in plazenja terena kar precej ogroženi. To je en element, ki prav gotovo ne govori v prid pozidavi takih območ^.« Župan je izpostavil tudi neprimerno cestno infrastrukturo: »Mi smo na tem območju imeli že kar nekaj posegov zaradi posedanja brežin, drsenja zemljine in tako naprej.« Da je to območje občutljivo, so morali priznati tudi predstavniki izdelovalca OPN: »Po ogledu terena je vsakemu laiku hitro jasno, da je to območje občutljivo,« je povedala Irena Strupeh - Papež. Naj ob tem še spomnimo, da je prizadevanje civilne iniciative, da bi se območje Liparjevega griča izvzelo iz zazidljivosti, podprlo več kot 99 odstotkov vseh krajanov Dragomerja. Argumenti proti zazidljivosti In kateri so tisti razlogi, zaradi katerih si civilna iniciativa tako zavzeto prizadeva za spremembo tega območja v nezazidljivega. Stojčo Tasev, koordinator civilne iniciative, je na sestanku izpostavil nekaj bistvenih argumentov, ki so proti pozidavi. Tasev kot enega izmed pomembnejših argumentov proti gradnji na Liparjevem griču vidi obstoječo infrastrukturo, ki je dotrajana in bi jo bilo treba sanirati, obnove je potrebna vodovodna, električna, telekomunikacijska, pa tudi druga življenjsko pomembna infrastruktura. V občini bo v prihodnjih letih treba zgraditi tudi novo infrastrukturo, kot sta kanalizacija in čistilna naprava. Na sestanku v prostorih občine so razpravljali o problematiki Liparjevega griča in njegove izločitve iz območja pozidave. Obstoječi dostopni poti Ob Snešaku in Ob gozdu nista primerni, saj ne ustrezata standardom, določenim v zakonodaji, neprimeren pa je tudi tere, po katerem potekajo trase. za katero bo potrebnih nekaj prihodnjih občinskih proračunov. Zato civilna iniciativa meni, da je najprej treba urediti obstoječe težave v občini, ki jih ni malo. Kot drugi argument je Tasev navedel tudi dostopnost do Liparjevega griča, ki po sedanji zakonodaji ni mogoča, saj ta predvideva cesto, široko okoli sedem metrov Oceno morebitnih dostopnih poti do predvidene novogradnje na Liparjevem griču je za civilno iniciativo opravil Danilo Beden, ki je ugotovil, da nobena izmed sedaj obstoječih ali na novo zgrajenih dostopnih poti ne bi bila primerna, in sicer zaradi neprimernosti terena pa tudi visokih stroškov gradnje cestne infrastrukture, ki ne bi opravičila stroškov novogradnje. Civilna iniciativa kot tretji vidik proti novogradnji na Liparjevem griču vidi v novopriseljenih prebivalcih, saj bi v kraj prišlo okoli 500 ljudi, tolikšne obremenitve pa ne bi prenesla šola in vrtec, ki nimata prostora za 120 novih otrok. Na sestanku so se razgovorili tudi o drugi problematiki, povezani z Liparjevim gričem, problematiko podzemnih in meteornih voda, plazenja terena ter drugih geomehanskih vidikov je izpostavil Zvone Mencej, strokovnjak s tega področja. Koordinator civilne iniciative opozoril še na zakonsko varovanost tega območja: »Varovano območje povozi zazidalnega in ne obratno, ker se Liparjev grič nahaja v varovanem območju - zelenem pasu.« Razgovorili so se tudi o vidiku solidarnosti ter javnem interesu. Kaj pa argumenti za? Svoje argumente za ohranjanje tega območja kot zazidljivega pa so predstavili tudi predstavniki Kaliope, ki so povedali: »Območje je stavbno, interes tam nekaj zgradit se je pokazal skozi pobude. Skozi mnoge razprave smo prišli do zaključka, da območje za enkrat obdržimo kot stavbno,« je povedala Irena Strupeh - Papež. Pojasnila je, da bodo to območje obremenili z dodatnimi zahtevami, in sicer pripravo strokovnih podlag in štud^ v okviru OPpN, sanac^o območja pred gradnjo, gostota pozidanosti pa bo zmanjšana na individualne stanovanjske hiše. »To je bilo naše stališče, da se poskuša vsem stranem ugoditi. Da bo to dodatna obremenitev za obstoječe prebivalce tega se tudi zavedamo. Vendar se je treba zavedati, da če se pravilno pristopi do tega dokumenta, če to območje ostane stavbno, je možno, da se obstoječe probleme, ki so danes na tem že pozidanem območju, tudi sanira,« je še dodala Strupeh - Papeževa. Politično odgovornost bodo prevzeli svetniki Predsednik Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, član občinskega sveta, Domen Cukjati, je povedal, da bo on in preostalih dvanajst svetnikov moralo prevzeti politično odločitev: »Ko poslušam, vidim deset zelo težkih argumentov proti zazidljivost in ne vidim nobenega za.« Cukjati je še dodal: » Mi tukaj zastopamo interese ljudi, ki tukaj živijo in so nas izvolili.« Ob koncu sestanka je župan povzel glavne zaključke razprave. Ugotovil je, da je bil izražen jasen interes civilne iniciative, da se območje Liparjevega griča izloči iz pozidave. » To zahtevo bomo zasledovali v nadaljnih postopkih priprave OPN in na ustrezen način informirali občane v fazi javne razgrnitve. V kolikor bi iz kakršnegakoli razloga to območje, v fazi po javni razgrnitvi, ostalo v območju pozidave, potem je treba določiti pogoje pozidave v skladu z interesi na tem sestanku in predpisi, vključno s tem, da so stroški posegov v to območje stroški investitorja,« je razpravo strnil župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina. Vesna Erjavec 34 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Letos so na občini predstavili tri idejne projekte Letos so investitorji začeli z gradnjo dializnega Dobili smo občinsko simboliko in praznik. za izgradnjo kanalizac^e, v naslednjem letu pa centra, ki bo že v prihodnjih mesecih odprl svoja bosta predstavljena še projekta kanalizac^e za vrata. Log in čistilno napravo. Občina Log - Dragomer v letu 2010 Log - Dragomer, 8. december - Leto 2010 si bomo v Občini Log - Dragomer občani najbolj zapolnili po izgradnji novega dvooddelčnega vrtca v Dragomerju, izbiri občinske rumeno zelene simbolike in praznika. V tem letu se je začelo tudi projektiranje kanalizacye, gradnja manjkajočega dragomerskega vodovoda in asfaltiranje nekaterih občinskih cest. Leto 2010 je bilo v znamenju občine presežkov ter volilnega boja, na katerem smo izvolili novega starega župana Mladena Sumino ter novi občinski svet, ki bo odločal in glasoval naslednja štiri leta. Leto 2010 se poslavlja in novo leto 2011 že trka na vrata, zato smo v uredništvu preverili, kaj je bilo postorjeno v minulih dvanajstih mesecih. Leto se je začelo precej burno, saj smo že v januarski številki pisali o problematiki zazid-ljivosti Liparjevega griča, o kateri je razpravljala civilna iniciativa, seji sprejeli občinsko simboliko. Potrjen je bil občinski grb zeleno rumene barve, ki ga v zgornjem delu na zeleni podlagi krasno tri rumena kolesa, na spodnjem delu grba pa na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir. Za občinski praznik je bil izbran 31. maj. Ta mesec sta nas presenetila informac^a komunale enega izmed največjih projektov letošnjega proračuna. V tem delu so začeli tudi z vgradnjo kanaliza-c^ske infrastrukture in postavljanjem novih hidrantov. Domstan, izvajalec gradnje, je začel z gradnjo dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Dragomer. Ta mesec so v Drago-merju s prestavljanjem jaškov vi- tos, in sicer dvooddelčni prizidek Vrtca Dragomer. Ta mesec je bil v znamenju trdega volilnega boja in vnovične izvolitve Mladena Sumi-ne za župana Občine Log - Dragomer. Občani so na volitvah izvolili tudi nove občinske svetnice in svetnike. Novembra so svetniki na seji Aprila so prostovoljci čistili okolje. mudili smo se tudi glede ustavitve projekta stanovanjsko-trgovskega centra v Dragomerju ter se razpisali o obilnih snežnih padavinah in nizih temperaturah. Januarja je bila podpisana tudi pogodba z izvajalcem javno-zasebnega partnerstva o gradnji športnega objekta v Dragomerju. Februarja so na občini začeli z nizom javnih predstavitev kana-lizac^e, in sicer sprva za vzhodni del Dragomerja. V tem mesecu nas je razveselila tudi informac^a o začetku postopka javnega naročila protihrupnih ograj, ki pa se je čez dober mesec izkazala le za prazne obljube. Huda zima, ki še ni popustila, je pustila posledice tudi na šolskem objektu, kjer so zaradi dotrajane strehe, ki je puščala, podstavljali vedra. Februarja so začeli uresničevati obljube o pridobitvi novih mest v vrtcu, saj je bil na razpisu izbran izdelovalec projektne dokumentac^e za gradnjo dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Dragomer. Marca so svetniki na občinski Letošnja zima je bila rekordna. Ložane so poleti razjezili količki na cestišču. o začetku štirinajstdnevnega intervala odvoza ostankov komunalnih odpadkov in začetek meritev stacionarnega radarja v vseh treh naseljih, ki je prekrškarje dobro udaril po žepu. April je bil v občini v znamenju dveh čistilnih akc^, ki so se ju občani udeležili v velikem številu in naravo olajšali za skoraj 10 ton odpadkov, ter negotovosti glede gradnje dializnega centra, saj investitorji skoraj eno leto niso uspeli urediti vse dokumentac^e, potrebne za začetek gradnje; dolge mesece so namreč čakali na ARSO-vo vodno soglasje. Na občini so nadaljevali s projektom prizidka k vrtcu z izbiro izvajalca gradnje. Razveselili so nas tudi mali občinski nogometaši, ki so v zimski ligi Rad igram nogomet zasedli odlično drugo mesto in dokazali, da v občini vzgajamo odlične športnike. Maj je bil v znamenju začetka gradnje vseh letošnjih večjih projektov. Na Dragomerski cesti, Kratki in Kotni poti ter Ob Snešaku so začeli z gradnjo javnega vodovoda, soke cone zagotovili boljšo oskrbo z vodo. Maja smo praznovali tudi prvi občinski praznik, župan pa je podelil občinska priznanja. Poletje v Občini Log - Dragomer je bilo v znamenju obnavljanja občinskih cest ter asfaltiranja. Pri šoli so začeli graditi dializni center, v občini pa so kriminalisti odkrili la-borator^ nelegalne droge konoplje. Poleti so se Ložani potili in se jezili zaradi postavitve količkov na Cesti Osvobodilne fronte, ki pa so bili s cestišča odstranjeni še pred koncem poletja. Septembra so Občino Log - Dra-gomer prizadele katastrofalne poplave, sprožili so se tudi številni plazovi. S svojo požrtvovalnostjo pa so se izkazali občinski gasilci, ki so z vrsto ukrepov preprečili še hujše posledice poplav. Na občini so predstavili projekt kanalizac^e za osrednji in zahodni del Drago-merja. Tej je v oktobru sledila še predstavitev projekta kanalizac^e na Lukovici. V Dragomerju so odprli največjo pridobitev občine le- imenovali delovna telesa in nadzorni odbor, končano pa sta bila tudi asfaltiranje nekaterih občinskih cest in gradnja opornih zidov. Novembra so na občini tudi naročili izdelavo OPPN-ja Snešak. V letu 2010 je občina odkupila zemljišče, na katerem je del šolskega igrišča, zemljišče v neposredni bližini Šipca bara, ki je primerno za umestitev objektov družbene dejavnosti, med drugim je v teku nakup zemljišča za potrebe vo-dohrana, na občini pa potekajo tudi pogovori z lastniki morebitnih lokac^ za odkup zemljišča za zbiralnico odpadkov. Naj ob tem omenimo še nekaj projektov, ki so še vedno v teku. V zaključni fazi je projekt za odstranitev mežnari-je, manjkalo naj bi le še soglasje ARSO. Ko bo PGD narejen v celoti, bodo na občini dali vlogo na Upravno enoto Vrhnika za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelani so tudi že projekti za kolesarsko stezo in pločnike ob regionalni cesti, vendar trenutno še ni znana dinamika izgradnje. Vesna Erjavec Jeseni so tudi Občino Log - Dragomer prizadele poplave. Oktobra je bil slavnostno odprt dolgo pričakova- Poletje je bilo v znamenju asfaltiranja in obnove ni dvooddelčni prizidek k vrtcu Dragomer. cestišč, v Dragomerju pa so gradili vodovod. Pregled dela občine v letu 2010: Januar: - podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z investitorjem športnega objekta v Dragomerju Technocommerce, d. o. o Februar: - povišanje enkratne denarne pomoči novorojencem na 213,70 evra - javna predstavitev kanalizac^e vzhodnega dela Dragomerja - izbira izdelovalca projektne dokumentac^e prizidka k Vrtcu Dragomer Tomori arhitekti. Marec: - sprejem Odloka o dejavnosti sistemskega operaterja distribuc^skega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer - sprejem Odloka o grbu, zastavi in občinskem prazniku Občine Log - Dragomer - ustanovitev Varnostnega sosveta Občine Log - Dragomer - povišana cena socialne varnostne storitve pomoč družini na domu - Občina Log - Dragomer razglašena za občino presežkov - začel meriti radar - imenovanje volilne komisme April: - dopolnitev in sprememba Odloka o oskrbi s pitno vodo - čistilni akc^i Stop divjim odlagališčem na Barju in Očistimo Slovenko - izbran izvajalec Domstan za gradnjo prizidka k Vrtcu Dragomer Maj: - začetek gradnje javnega vodovoda v Dragomerju - Dragomerska cesta, Ob Snešaku, Kratka pot in Kotna pot, vgraditev kanali-zac^ske infrastrukture - postavitev osmih novih hidrantov - prestavljanje jaškov visoke cone iz Rožne na Vrtno pot v Dragomerju - zagotovitev boljših tlakov začetek gradnje prizidka k Vrtcu Dragomer podelitev priznanj: 1. priznanje občine: PGD Dragomer - Lukovica, 2. priznanja župana: Franc Rus, starejši, Katarina Andlovic, Lorin Moscha. Jun^: - začetek gradnje dializnega centra v Drago-merju - sprejem Programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega obdobja za obdobje 2011-2015 - sprejem strategie razvoja javne razsvetljave v Občini Log - Dragomer - predstavitev poplavne štud^e Avgust: - asfaltiranje odstavnega pasu pri Mlinčku - ureditev uvoza na Rimsko in Vrhovčevo cesto - delna ureditev Rimske ceste - preplastitev in razširitev dela cestišča, ureditev muld - ureditev uvoza v Dolino - prilagoditev pločnikov ob Šolski cesti invalidom September: - postavitev novih oglasnih panojev - predstavitev projekta kanalizac^e za osrednji in zahodni Dragomer Oktober: - predstavitev projekta kanalizac^e na Lukovici - obnova obelež^ NOB - obnovljen mozaik z napisom Tito - odprtje dvooddelčnega prizidka k Vrtcu Dragomer - vnovična izvolitev Mladena Sumine za župana Občine Log - Dragomer - izvolitev novega občinskega sveta - Obnovitvena dela v šoli: prenova oken in strehe nad malo telovadnico, vgradnja strešnega okna nad svetovalno služno, izolac^a in zamenjava strešne kritine nad šolskimi pisarnami November: - imenovanje delovnih teles in Nadzornega odbora - asfaltiran del Stare ceste in ceste Pod Lovrencem ter gradnja štirih opornih zidov - asfaltiranje Poti na Ferjanko - izbran izdelovalec OPPN Snešak - Kosec - ustanovitev gledališke skupine - projekt razširitve igralnih površin v ŠP Log in gradnja opornega zidu 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 35 Novoletna voščilnica Vsem članom, sponzorjem in ljubiteljem planin želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2011 ter še veliko lepih in varno prehojenih poti. PD REGA Vsem prebivalcem občine LOG-DRAGOMER, vsem sosednjim GASILSKIM DRUŠTVOM in članom GASILSKE ZVEZE VRHNIKA želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2011 ter dobrega zdravja, osebne sreče in veliko delovnih uspehov. Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica Čestitka Vsem bralcem in bralkam Našega časopisa želimo vesele božične praznike in srečno ter uspehov in zdravja polno novo leto 2011. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa iskrene čestitke z željo, da bi tudi v prihodnje lepo sodelovali na spomladanskih čistilnih akc^ah in pri urejanju našega domačega okolja. Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj Ludvik Rožnik Čestitka Vsem občankam in občanom Občine Log -Dragomer želimo vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspehov polno novo leto. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa iskrene čestitke. Občinski odbor SLS Ludvik Rožnik Slovenska ljudska stranka Prikaz izdelave adventnega venčka V našem Odboru za ohranjanje kulturne dediščine in prikaz starih običajev smo se odločili, da bomo letos prikazali izdelavo adventnega venčka. V Rimskokatoliški cerkvi ta običaj sega še v čas iz leta 1839. K nam so ga prinesli duhovniki iz Nemč^e. Prvi venčki so bili primerno dragi. Zdajšnji venčki so veliko manjši in cenejši, službo pa istemu namenu. Vsak venček ima vstavljene štiri rdeče sveče, ki se po ena prižiga vsak teden do božiča. Takrat je tudi največji cerkveni praznik, rojstvo Božjega deteta s slavnostno polnočnico. Z našimi dekleti in ženami smo se dogovorili, da se bomo dobili 25. novembra v gasilskem domu v Dragomerju. Dogovorjeno je bilo, kaj vse naj bi dekleta in žene prinesle s seboj, da bi potem delo potekalo nemoteno. Kot mentorici pri izdelavi venčkov sta bili Marina Kokalj in Andreja Kavčnik. Na prikazu se je zbralo petnajst naših članic. S seboj so prinesle vrbove veje, srobot ali leskove palice za izdelavo oboda, ki so ga obdale s smrekovimi vejicami. Dodale so še vejice bršljana, pušpana in drugega zelenja. Vse je bilo odvisno od njihove iznajdljivosti in tudi kančka domišlj^e. Tako so venčki dobivali svojo pravo in res lepo podobo. Po opravilu so jih udeleženke okrasile s štirimi svečkami in še z raznim drugimi lepimi okraski. Ta večer je bil res zelo pr^eten. Naša dekleta in žene pa bogatejše za znanje, kako lahko doma naredao lep adventni venček. Bilo je resnično lepo in pr^etno druženje. Ludvik Rožnik Vsem članom OODESUS Log -Dragomer, vsem volivcem, vsem občanom, mladim in starim, želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto, polno veselja in osebnega zadovoljstva. OO DESUS Log -Dragomer DeSUS Božični čas je čas, ko se ustavimo, umirimo, premislimo minulo leto ter kujemo načrte za naprej. V upanju, da je bilo v tem letu več dobrega kot slabega, Vam vse dobro želimo tudi v prihodnje. Blagoslovljen božič in srečno novo leto! OO NSi Log - Dragomer N Sii^'SSSSSSSL Zima pokazala zobe Log - Dragomer, 8. december - Letos je sneg zapadel že zelo zgodaj in na cesti povzročil kar nekaj težav. Vrhniška komunala je v Občini Log - Dragomer posredovala že desetkrat, v vseh treh občinah pa so porabili že kar okoli 350 ton soli in prav toliko peska. Močno in konstantno sneženje je konec novembra in v začetku decembra po vsej Slovenci povzročilo obilico težav v cestnem prometu. Z vremenskimi razmerami niso bili zadovoljni vozniki, ki jih je sneg na cestah presenetil. Ob prvem letos zapadlem snegu je imela polne roke dela tudi zimska služba JP KPV in njeni kooperanti, ki pa po besedah vodje zimske službe Jožeta Turka z izvajanjem večinoma ni imela večjih težav. Pluženje je bilo nekoliko oteženo le na Dragomerski cesti, ki še ni bila preplastena z asfaltom. » Ker izstopajo jaški, je bilo treba biti previden pri pluženju. Cestišče zaradi jaškov tudi ni tako dobro sčiščeno, a žal nas je prehitela zima in vsa dela na cesti niso bila zaključena,« je razložil Turk. Kot so nam pojasnili na občinski upravi, je po Odloku o občinskih cestah v občini KPV dolžno začeti plužiti sneg, ko ga zapade 10 cm ali manj, če je pričakovati močnejše sneženje. Ob tem so dodali, da višino snega ugotavlja izvajalec zimske službe sam. Jože Turk je povedal, da se je zimska služba odzvala zelo hitro, saj je s pluženjem začela, še preden je zapadlo deset centimetrov snega. Zato je bil učinek posipanja večji. Ob prvem sneženju so bili stroji zimske službe v pogonu neprekinjeno kar 16 ur, na terenu pa so bile vse razpoložljive ekipe. Najprej glavne ceste in klanci, nato preostalo Turk je povedal, da so kooperanti najprej začeli plužiti glavne ceste ter nadaljevali s pluženjem klancev, šele nato so splužili stranske ceste in preostalo. »Nekateri si želijo, da bi bila zimska služba hitrejša. Vendar, če jo primerjamo s pred 5 do 7 leti, je Izvajalci zimske službe so v Občini Log -Dragomer porabili že okoli 60 ton soli. Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer Odprava posledic poplav Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo zloženko Ko narava vzame svoj davek, poplave september 2010, v kateri so kratki nasveti o obnovi po naravni nesreči. V zloženki so glavne informac^e, povezane z odpravo posledic poplav in možnosti pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo poškodovanih objektov za zasebne lastnike. Zloženka je na voljo na spletni strani občine (www.log-dragomer.si). Za informac^e o možnostih in pogojih za pridobitev sredstev državnega proračuna posamezniki lahko pokličejo tudi na brezplačno številko Ministrstva za okolje in prostor: 080 25 50. Skupaj v novo leto Letos ste vse občanke in občani, ki nameravate vstop v leto 2011 pričakati doma, vabljeni na prvo mini občinsko novoletno srečanje, ki se bo na zadnji dan starega leta, 31. decembra, od 22 ure naprej v Športnem parku na Logu. Prireditelji obljubljajo obilo dobre volje in zabavo, poskrbeli bodo za glasbo, ples, karaoke, ognjemet, napovedujejo pa tudi presenečenje. Brezplačno se boste lahko okrepčali s čajem, vinom ter drugimi plačami, bolj lačni naj s seboj prinesejo kaj za pod zob, za nazdravljanje pa naj si priskrbio penino. Organizatorji pravdo, da srečanje še ni silvestrovanje, lahko pa vanj preraste v naslednjih letih. Bodo adaptirali lani kupljeno hišo v Dragomerju? Občina Log - Dragomer je objavila javno zbiranje ponudb za oceno možnosti adaptac^e hiše v neposredni bližini dragomerskega vrtca, ki jo je občina odkupila lani. Ponudniki bodo ocenili možnosti adaptac^e hiše in oceno predvidenih stroškov dokumentac^e, dovoljenj in vseh gradbenih posegov ter možnosti pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja. Občina od ponudnikov pričakuje, da bodo pripravili tudi oceno možnosti spremembe namembnosti hiše iz stanovanjske stavbe v stavbo za javno rabo. Če bo adaptac^a mogoča in njeni stroški upravičeni, naj bi v hiši svoje prostore dobila lokalna društva. Vesna Erjavec takrat to delo opravljal samo en izvajalec, danes pa so tr^e. Takrat se je nekako izšlo in ljudje so bili strpni,« je še povedal Turk. Ob tem je še povedal, da bi bili stroški za najem še enega kooperanta previsoki in zato prosi vse, ki so ali bodo v naslednjih zimskih mesecih morda še imeli zametane dovoze do hiš zaradi napluženega snega, za strpnost in potrpljenje. »Zimska služba se trudi po najboljših močeh in izvaja dela po predvidenih prednostnih seznamih,« nam je še zaupal Turk. Z njim se strinjajo tudi na občinski upravi: »Potrebno je upoštevati, da izvajalci zimske službe ne morejo vsega očistiti naenkrat in da kdaj ob močnem sneženju le zimske pnevmatike brez npr. verig niso dovolj, še posebno za vožnjo v klanec. Ker se Občina Log - Dragomer nahaja v podnebju, kjer so vse zime pretežno mrzle in zasnežene, so take razmere predvidljive in pričakovane, zato morajo biti nanje pripravljeni poleg zimske službe tudi vozniki.« V Logu - Dragomerju okoli 60 ton soli V prvih sneženih dneh je zimska služba porabila velike količine soli in posipnih materialov. V vseh treh občinah skupaj so porabili okoli 350 ton soli in prav toliko posipnih materialov, samo v Občini Log -Dragomer pa naj bi po cestah raztrosili kar 60 ton soli ter enako količino peska. Jože Turk je povedal: »Porabili smo ogromno soli, saj smo predvidevali, da bo ta količina zadostovala za polovico običajne zime, sedaj pa smo jo toliko porabili že v enem tednu.« Če se bo sneženje nadaljevalo tako, kot se je začelo, bo letošnja zimska služba zelo draga, morda še bolj kot lani. Lanska zima je bila glede na stroške rekordna, saj so v celotni zimski sezoni porabili kar 1500 ton soli. »Lanska zima je bila zelo draga, kajti pogoste in močne padavine in stalne nizke temperature so od JP KPV, d. o. o., in njihovih kooperantov terjale veliko naporov, od občine veliko denarja, od občanov pa potrpežljivost,« so nam pojasnili na občinski upravi. Soli je dovolj Jože Turk je še pojasnil, da so se letos s posipnimi materiali zelo dobro založili. »Letos smo že v začetku pripravili večje zaloge soli, saj je bilo lansko leto nekoliko kriza. Soli je lani primanjkovalo povsod po Slovenci, imeli pa smo srečo s temperaturami, saj so bile pri temperaturah okoli ledišča učinkovite že slabše mešanice soli.« Letos te težave naj ne bi bilo, saj zaloge soli sproti obnavljajo in jih takoj, ko jih porab^o, spet pripeljejo. Vesna Erjavec 36 NAŠ ČASOPIS Občina Odpadki niso smeti - uspešno ločevanje KPV Lani je bila vrhniška komunalna služba najuspešnejše komunalno podjetje na področju ločevanja odpadkov, saj so v vseh treh občinah skupaj ločili kar 53,37 odstotka vseh odpadkov. V Občini Log - Dragomer je KPV zbrala skoraj 50 odstotkov ločenih odpadkov. Čeprav občani pridno ločujejo, pa še vedno nastane veliko odpadkov, ki jih je na Logu - Dragomerju, Vrhniki in v Borovnici kar od 351 do 400 kilograov na prebivalca. Ministrstvo za okolje in prostor je 26. novembra na Gospodarski zbornici Slovence organiziralo posvetovalno delavnico Odpadki niso smeti, kjer so prikazali dobro prakso seznanjanja in ozaveščanja glede ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Kot so pojasnili na mOp, obveščanje sodi med pomembne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, saj brez sodelovanja posameznikov pri ločevanju odpadkov na njihovem izvoru, torej že v gospodinjstvih, uspeh ni mogoč. Na delavnici so bile predstavljene posamične ak-c^e ozaveščanja, ki jih organizirajo komunalna podjetja, strokovnjaki z ministrstva pa so predsta- Odlično kulturno doživetje sredi Dragomerja Dragomer, 26. november 2010. Po mnogih letih se kultura vrača tudi v središče Dragomerja, v gasilski dom. Umestitev tako pomenljive zgodbe Levstikovega Martina Krpana, 2. del, prav v obdobje začetka priprav na božične in novoletne praznike, skorajšnji kulturni praznik, pa tudi v povolilno obdobje je dala ponoven razmislek o naši slovenski identiteti, pogumu in samozavesti. Močno sneženje ni odvr- je mnogim neznana, saj se je ki so jo preuredili v Kulturni v času njenega nastanka v takratni Avstriji ni smelo izvajati. Zdajšnja slovenska nilo po kulturi hrepenečih krajanov, da se ne bi naužili kulturnih utrinkov prav na Prizor iz kabareta Martin Krpan II v izvedbi PGD Borovlje z av-str^ske Koroške pragu njihovega doma. Tudi nastopajoči ansambel Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj na avstr^skem Koroškem ni želel izpustiti priložnosti, da se v takem vremenu predstavi krajanom Loga, Dragomerja in Lukovice s svojim kabaretom. Zgodba o Martinu Krpanu, 2. del, problematika na avstr^skem Koroškem pa je tej zgodbi dala povsem aktualen pomen. Pod vodstvom Melhiorja in Romana Verdela je Slovensko prosvetno društvo Borov-lje, katerega začetki segajo že v leto 1870, leta 1989 kupilo hišo na Trati blizu Borovelj, dom. Gospoda Verdel imata velike zasluge tudi pri ustanovitvi dvojezičnega vrtca, zasluge za uspešno delovanje društva in samega kulturnega delovanja v Borovljah. Velik obisk je potrdil naša pričakovanja. Seveda brez pogumnih prostovoljcev Janeza Jalševca, Slavka Armi-ča, Pavle Prah in brez vseh krajanov, ki so nam pomagali s prostovoljnimi prispevki, prireditve ne bi bi o. Vsem udeležencem prireditve se še enkrat zahvaljujem, da ste se prireditve udeležili, vsi drugi pa boste imeli nove priložnosti v prihajajočem letu, saj se bomo trudili, da bodo podobne prireditve večkrat in da bo dogajanje v gasilskem domu Dragomer zaživelo znova in znova. Darovalci: Občina Log - Dragomer, Fitnes center Peter Klepec, Grič, d. o. o., in Gut-nik, d. o. o. Tjaša Kastelic V nedeljo je tudi otroke na Logu in v Dragomerju obiskal prvi od dobrih treh mož, sv. Miklavž. Otroci so ga pričakali v gasilskem domu v Dragomerju, od koder je krenil še k pridnim loškim otrokom v gasilski dom na Logu. Otroci Popravek: Svetniki imenovali občinska telesa v št. 377 z dne 29. novembra 2010 V novembrski številki glasila Naš časopis, št. 377, pri objavi prispevka Svetniki imenovali občinska telesa na 35. strani, avtorice Vesne Erjavec, je prišlo do nepravilnihnavedb. Kot je bilo navedeno, bodo delo v nadzornem odboru prevzeli Igor Pirnat, Ivan Klenovšek, Ratomir Vidakovič, Tjaša Kastelic in Gregor Pečko. Napačno je bilo navedeno ime predsednika nadzornega odbora, saj je svet na seji imenoval le njegove člane. Ti pa bodo na svoji seji predsednika nadzornega odbora izvolili izmed sebe. Za napako se opravičujemo.Vesna Erjavec Log - Dragomer 20. december 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si vili nekaj vsebin, ki so pomembne pri gospodarjenju z odpadki. Med komunalnimi podjetji z dobro prakso se je predstavilo tudi vrhniško komunalno podjetje. Pridni občani ter uspešno ozaveščanje ključ za uspeh Komunalno podjetje Vrhnika, dandanes eno najuspešnejših komunalnih podjety na tem področju, ki po rezultatih sodi tudi v vrh EU, je z ločevanjem odpadkov začelo že pred 15 leti. Že dve leti po začetku ločevanja so prešli na tedensko zbiranje organskih odpadkov, istega leta pa so začeli tudi z intenzivnimi akc^ami ozaveščanja občanov. Leta 2007 so začeli nadzorovati ločevanje odpadkov, ki so ga v letu 2009 intenzivirali. Letos pa je komu- Komunalno podjetje Vrhnika sodi med najuspešnejša podjetja na tem področju, s svojimi dobrimi rezultati sega v sam vrh v EU. nala v želji po čim več zbranih ločenih odpadkih prešla na 14-dnevni odvoz ostankov komunalnih odpadkov, prav tako so zamenjali skupinske zbiralnice na odročnejših območjih ter namestili nove ekološke otoke. KPV je z uspešnimi akc^ami ozaveščevanja in sodelovanjem občanov pri ločevanju izjemo uspešno. Kot je povedala Jožica Rupnik s KPV, so bili na delavnicah z njihovim delom zelo zadovoljni: Na Logu - Dragomerju pridni občani loč^o skoraj polovico odpadkov, ki pa jih je treba odložiti v posamezne zabojnike na ekoloških otokih. »V živo smo bili deležni velike pohvale,« je zapisala Rupnikova. Na KPV so še dodali, da je bilo pri uvajanju ločevanja odpadkov sprva nekaj težav. Kljub temu pa so jih pri njihovem delu spodbujale pohvale, ki so jih bili deležni s strani občanov, ki so videli njihov trud in rezultate v svoji okolici. Na KPV so prepričani, da je ozaveščanje ključno, saj menijo, da je z njim v relativno kratkem času z relativno malo sredstvi mogoče veliko narediti. (ve) Miklavže van je v Dragomerju Kot že vsako leto je tudi letos vse pridne otroke obiskal Miklavž z angelčki, za poredne otroke pa so ga spremljali parklji. Na svojem obhodu v nedeljo, 5. 12., se je ob 16. uri ustavil in pozdravil otroke v gasilskem domu v Drago-merju. Med nadaljevanjem poti pa se je ob 18. uri ustavil še v gasilskem domu na Logu. Angelčki in parklji so za otroke pripravili in zaigrali igro Kdo je Miklavž?, ki jo je napisal ne- kdanji kaplan Aco Jerant. Po igri so angeli pomagali Miklavžu razdeliti darila in bonbone, parklji pa so ponagajali otrokom. Zahvala za Miklavžev prihod velja vsem, ki so nam omogočili obisk, predvsem pa angelsko-peklenski ekipi, ki si je vzela čas za priprave in izvedbo, da smo lahko razveselili otroke. Marina Kokalj Iz Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Miklavž obiskal otroke na Logu in v Dragomerju Log, Dragomer 5. december - Miklavž je razveselil številne majhne in malo večje otroke. Svetega moža so spremljali prijazni angelčki in seveda tudi črni parklji. so nanj nestrpno čakali, še preden pa so se srečali s svetim možem, so jim angelčki povedali zgodbo o sv. Miklavžu. Pri tem so jim nagajali črni parklji. V dvorani je bilo slišati nekoliko joka in vreščanja mlajših otrok, ki so se parkljev nekoliko zbali. Ob pogledu na svetega moža z darili pa so se opogumili, saj je z manjšimi darili obdaril prav vse majhne in malo večje občinske otroke, ki so prišli v gasilska domova. Angelčki in parklji, ki mu v izjemnih primerih tudi pomagajo, so med otroke razdelili sladke bonbone. Miklavž je tisti dobri mož, ki ga Slovenci in mnogi narodi po svetu poznamo najdlje, saj je v naše kraje začel zahajati že mnogo prej, preden sta pot med nas našla tudi Božiček in Dedek Mraz. Včasih je otroke obdaroval predvsem s suhim sadjem, nogavicami, kapami ter šibo, zdaj pa so darila po navadi bogatejša. (ve) Staro leto se čedalje hitreje bliža svojemu slovesu, kot da se mu zelo mudi. A svojega poslanstva še ni dokončalo, kot tudi odbor društva ne, saj nas v tem letu čaka še kar nekaj nalog, ki jih moramo opraviti. Najprej nas čaka organizacja prednovolet-nega srečanja, ki bo 19. 12. 2010., to bo že pred izidom tega glasila. Ne bomo pozabili na predbožično obdaritev in voščilo članom, starim več kot 75 let. Obiskali in obdarili bomo tudi nekatere občane nečlane, starejše, ki so bolni, in take, pomoči potrebni. Te dni končujemo z obiski občanov, starejših od 69 let. Veselimo se srečanj z vami, saj bomo v letu 2011 nadaljevali z delom pri projektu Starejši za starejše. Pričakujemo, da boste tudi vnaprej radi sodelovali z nami, saj projekt vodi ZDUS. Najprej bi radi izrekli novoletno voščilo našim članom in prjateljem, občankam in občanom naše lepe občine, s katerimi se letos morda ne bomo več srečali. Želimo uspešno in zdravo leto, ki prihaja, in naj vam nameni več časa za druženje z vrstniki, upokojenci, prjatelji in sosedi. Življenje je pač takšno, da se nenehno spreminja. Vsak lep trenutek, ki ste ga doživeli v tem letu, lepo zavjte in ga shranite, potem pa naj gre z vami v nove izzive in preizkušnje, v lepa doživetja in vesele dneve, v naslednje leto. Vse najlepše in najboljše naj se vam zgodi v letu 2011. SREČNO! Radi bi vas spomnili Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob bodo v letu 2011 potekale po usta- ljenem urniku. Vsak drugi delovni torek v mesecu od 9. do 10. ure vas pričakujemo v Kotičku. Ugotavljamo, da vam skrb za zdravje veliko pomeni, saj je bilo v tem letu, do vključno novembra, opravljenih 186 meritev. Hvala za zaupanje. Uradne ure v društvu V društvu so uradne ure vsak torek od 10. do 12. ure. Glede na to, da so na naši občini uradne ure ob sredah, bi vas radi povprašali, če morda želite uradne ure na ta dan tudi v DU. Pričakujemo vaše predloge. Sporočamo razpored, po katerem bo mogoče vplačati članarino za leto 2011: ponedeljek, 10. januar, 2011 od 9. do 13. ure torek, 11. januar, 2011 od 9. do 13. ure sreda, 12. januar, 2011 od 13. do 17. ure četrtek, 13. januar, 2011 od 9. do 13. ure Za zamudnike: Torek, 18. januar, 2011 od 9. do 13. ure Navajeni ste že, da pomagate pri plačilu članarine svojim prjateljem in sosedom, ki jim vaša pomoč prav pride. S seboj prinesite članske knjižice. Sprejemali bomo nove člane DU. Za vpis potrebujemo samo osebne podatke. Članarina za leto 2011 znaša 10.00 evrov, vzajemna samopomoč pa 10.00 evrov V letu 2011 se bo povečal znesek izplačila vzajemne samopomoči, ki bo znašal 235.00 evrov. Prejme ga eden izmed svojcev, ki je priglašen na pristopni izjavi. Pričakujemo vas v Kotičku, povabilo pa bo tudi na oglasnih mestih. Angelca Svete 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 37 UPRAVNA ENOTA VRHNIKA REPUBLIKA SLOVENDA www.upravneenote.gov si/vrlinika/ e: ue.vrhnika®gov.si Ttžaška cesta 1,1360 Vrhnika t: 01 7507 850, f: 01 7507 880 O b v e s t i l o Upravna enota Vrhnika obvešča svoje stranke, da v sprejemni pisarni Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ter v prostorih Krajevnega urada Borovnica, Zalarjeva 22, Borovnica, lahko pridobio naslednje listine: 1. geodetske izpiske, in sicer: - potrdila o parceli: - prikaz parcele; - načrt parcele; - potrdilo o parceli; - potrdilo o stavbi in o delih stavb; - lastninski list; - potrdilo o naslovu. 2. zahtevek za pridobitev spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za fizične osebe. Listine, navedene pod točkama 1 in 2, so proste takse. 3. zemljiškoknjižni izpiski (taksa v višini 10,47 EUR). 4. overitve (taksa v višini 1,16 EUR): - podpisov; - kop^ dokumentov; - garantnih pisem). Uradne ure v sprejemni pisarni na Upravni enoti Vrhnika so: - ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure; - sreda od 8. do 18. ure; - petek od 8. do 13. ure. Uradne ure v prostorih Krajevnega urada Borovnica so vsak četrtek, in sicer od 8. do 12. ure. Ko se leto spet od nas poslavlja, nas nagovarja, da se od njega poslovimo in si v novem vse lepo zaželimo. Preživeli smo ga skupaj z vami in za vas, trudili se, da bi na vse vloge odgovorili, vaše prošnje vse rešili... Kar smo mogli, vse smo postorili, vaša čela kdaj tudi razvedrili, vam življenje popestrili... In tako bo še naprej: tudi v letu 2011, ki prihaja, mi bomo z vami in za vas postopke vse speljali, vam do izpolnitve vaših vlog pomagali, se vseh rokov čim bolj držali in s pryaznostjo vam pot tlakovali. Vsi, ki smo v Upravni enoti Vrhnika zbrani, vam želimo zdravja, sreče in miru in vam sporočamo: Tudi v letu 2011 za vas smo tu! Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. Pot na Tojnice 40 1360 VRHNIKA www.kpv.si e-pošta: info@kpv.si ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV NA 14 DNI Obveščamo vas, da bomo v tednu od 13. decembra 2010 do vključno 27. februarja 2011 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev na 14 dni. Urnik odvoza organskih odpadkov bo po urniku potekal vsak drugi teden. Prilagamo vam datume za december 2010 ter januar in februar 2011. Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. Podeljeni »viktorji« za ljubitelje vrtnarjenja V Cankarjevem domu na Vrhniki se je v četrtek, 18. novembra 2010, trlo vrtnarskih navdušencev. V slavnostnem vzdušju je bilo podeljenih skoraj 100 priznanj v številnih kategorijah. Organizator prireditve, podjetje Unic-hem, d. o. o, s svojim klubom Gaia z veseljem ugotavlja, da se kultura vrtnarjenja iz leta v leto povečuje. Da je ljubiteljsko vrtnarjenje in vzgoja rastlin med Slovenci ena najbolj priljubljenih pros-točasnih dejavnosti, priča tudi število udeležencev, ki so se letos udeležili štirih nagradnih natečajev v organizac^i Unic-hem-a in največjega slovenskega kluba ljubiteljev vrtnarjenja, v katerem se združuje več deset tisoč članov, Kluba Gaia. S fotografijami svojih vrtov se je od aprila do septembra letos za priznanja potegovalo več kot 800 ljubiteljev rastlin iz vseh koncev Slovenije. Vsak natečaj je podpiral svoj medijski pokrovitelj. V reviji Jana so se udeleženci potegovali za častni naziv največje vrtne zmage, v rev^i Naša žena so bralci izkazovali, kako uživajo v cvetju in zelenju, v rev^i Rože in vrt so izbirali najlepši ribnik, v klubski rev^i Gaia pa so imeli ljubitelji vrtnarjenja priložnost, da se izkažejo v kar trinajsth različnih kategor^ah - od najlepšega balkona do najbolj zavzete otroške pomoči v vrtu. Od mladih do starih, od Ko-gra do Lendave Ce je v preteklosti veljalo, da je vrtnarjenje bolj ali manj domena starejših ljudi s podeželja, pa včerajšnji pogled na slavnostno Cankarjevo dvorano na Vrhniki dokazuje drugače. Skupina vrtnarskih izbrancev Na Vrhniki je tudi najlepši Gain ribnik Ladke in Ludvika Stanovnika. Rev^a Gaia na leto objavi več sto fotografij vrtov svojih članov, v Cankarjevem domu na Vrhniki p, agrade podelila najbolj zvestim in najbolj aktivnim pripadnikom, ki so svojo ljubezen do rastíii azovali v trinajstih različnih kategornah. je nag dokazovali' ina trinajstih različnih kategor^ah. Odstranjevanje snega ob zabojnikih Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo komunalni odpadki, morajo izvajalcu zagotoviti dostop do prevzemnega mesta tudi pozimi, in sicer tako, da poskrb^o za redno odstranjevanje snega ob zabojnikih in za čiščenje njihovih pokrovov. Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. je bila zares pisana - od mladih družin z otroki do predstavnikov zrelih let, ki imajo za vrtnarski konjiček največ časa. Priznanja in nagrade za finalne uvrstitve so odšle v najrazličnejše kraje po Sloveniji. Na ta način smo se lahko prepričali, da je zavest o lepo urejeni okolici doma na visoki ravni med vsemi Slovenci, kar gotovo pripomore tudi k splošni lepoti naše dežele. S priznanji do še lepših rezultatov Organizator prireditve Unic-hem, d. o. o., je s pokroviteljstvom priznanj in nagrad za najvišja mesta poskrbel, da bo v prihodnjih letih Slovenca še lepša in bolj zdrava. Z visoko-kakovostnimi izdelki za pre- Med nagrajenci so bili tudi vrhniški obrazi. V Gaini kate-gor^i »naj grmovnica« sta zmagala Sonja in Jože Malovrh iz Smrečja. hrano in varstvo rastlin blagovne znamke Plantella bodo nagrajenci na svojih vrtovih želi še večje rezultate, s pomočjo ekoloških izdelkov za organsko prehrano in varstvo rastlin Bio Plantella pa se bodo v boj s škodljivci in rastlinskimi boleznimi uspešno podali tudi na naravi pr^azen način. Na slavnostni prireditvi so si udeleženci lahko ogledali tudi elektronsko razstavo vseh prispelih fotografij, poslušali smo kratke nasvete strokovnjakov Kluba Gaia, slastna pogostitev ob koncu pa je bila odlična priložnost za pr^eten klepet in izmenjavo izkušenj. Za še bolj svečano vzdušje so poskrbeli tudi mladi umetniki in neverjetni talenti iz Glasbene šole Logatec in Glasbene šole Vrhnika. Špela Korinšek 38 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINE Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika Odvoz organskih odpadkov - na 14 dni (a, b, c, d, e) Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s smetarskim vozilom - na 14 dni (A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K), Odvoz ostankov komunalnih odpadkov s komb^em - na 14 dni (L, M, N) Odvoz ločenih frakcq - pogodbe - vsak teden (STEKLO, PAPIR, EMBALAŽA), Odvoz kosovnih odpadkov (vsako prvo soboto) opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje DECEMBER 2010 PON TOR SRE CET PET SOB NED 13.dec 14.dec 15.dec 16.dec 17.dec 18.dec 19.dec 1.TEDEN A,B E F,G I L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 20.dec 21.dec 22.dec 23.dec 24.dec 25.dec 26.dec 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e PRAZNIK PRAZNIK pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 27.dec 28.dec 29.dec 30.dec 31.dec l.jan 2.jan 1.TEDEN A,B E F,G I L M N PRAZNIK PRAZNIK pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) JANUAR 2011 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 3.jan 4.jan 5.jan 6.jan 7.jan 8.jan 9.jan 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e odvoz kosovnih odpadkov pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 10.jan 11.jan 12.jan 13.jan 14.jan 15.jan 16.jan 1.TEDEN A,B E F,G I L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 17jan 18.jan 19.jan 20.jan 21.jan 22.jan 23.jan 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 24.jan 25.jan 26.jan 27.jan 28.jan 29.jan 30.jan 1.TEDEN A,B E F,G I L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) FEBRUAR 2011 PON TOR SRE ČET PET SOB NED 31.jan l.feb 2.feb 3.feb 4.feb 5.feb 6.feb 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e odvoz kosovnih odpadkov pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) Zfeb 8.feb 9.feb 10.feb 11.feb 12.feb 13.feb 1.TEDEN A,B *E *F,G *I PRAZNIK *L *M *N *pogodbe (PVC) *pogodbe (STEKLO, PAPIR) 14.feb 15.feb 16.feb 17.feb 18.feb 19.feb 20.feb 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 21.feb 22.feb 23.feb 24.feb 25.feb 26.feb 27.feb 1.TEDEN A,B E F,G I L M N pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 28.feb l.mar 2.mar 3.mar 4.mar 5.mar 6.mar 2.TEDEN C,D H,K J BIO a b c d e odvoz kosovnih odpadkov pogodbe (PVC) pogodbe (STEKLO, PAPIR) 1.TEDEN 2.TEDEN BIO naselje o ni odvoza ponedeljek a JANEZOVA VAS, LOG, LOG -vas. JORDANOV KOT, del Vrhnike (od Vrtnarje do Petrola), Pod Hruševco iŽ <2 ni odvoza torek b VRHNIKA, VRHNIKA - klanci, VERD, PODLIPA, LIGOJNA ni odvoza sreda c BOROVNICA, BISTRA ni odvoza četrtek d DRAGOMER, LUKOVICA, Robova, Partizanski tabor, Delovsko naselje, STARA VRHNIKA ni odvoza petek e BEVKE, BLATNA BREZOVICA, SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO 1.TEDEN 2.TEDEN NEKORISTNI ODPADKI naselje ponedeljek A VRHNIKA - Idr^ska, Betajnova, Notranjska, Gabrče, Grilčev grič, Turnovše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Močilnik, Kolesarska, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vrtnarja, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska-del ponedeljek B BOROVNICA, DOL JD ponedeljek C VRHNIKA - klanci - Dobovičnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Čuža, Petkovškova, Vas, Tičnica, Stara cesta, Cankarjev trg, ZAPLANA IS O > O ponedeljek D VRHNIKA, Mirke, Lošca, Prečna pot, Pot v Mnočilni, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišču, Robova (od Loke do Mantove), Tržaška cesta (desna stran smer Logatec do Gradišča), Voljčeva, Na klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6.maja, Na Zelenici, Krožna, Poštna, Krpanova,Cesta gradenj, Tržaška cesta (desno smer Ljubljana do priključka avtoceste) -M torek E JANEZOVA VAS - vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIČ sreda F SINJA GORICA, DRENOV GRIČ, LESNO BRDO sreda G LOG, JORDANOV KOT sreda H BEVKE, BLATNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA, VRHNIKA - Delovsko naselje, Partizanski tabor, Robova četrtek I VERD, BISTRA četrtek J DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico sreda K BOROVNICA - Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro, OHONICA, BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIŽEVEC, ZABOČEVO, PAKO, BREG torek L STARA VRHNIKA-del, TROJICA, TANKOVSKA, STAR MALN, LIGOJNA-del, MIRKE, BEVKE, BLATNA BREZOVICA ^ O sreda M BOROVNICA-CERKOVA, POT V JELE, POKOJIŠČE, DRENOV GRIČ-del. LESNO BRDO-del, LOG-del četrtek N PODLIPA-del, SMREČJE-del, O ^ r-, U ^ T;^ -iS N ^ četrtek četrtek pogodbe (PVC) Občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika petek petek pogodbe (STEKLO, PAPIR) občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 39 Odprli prostore Krajinskega parka Ljubljansko barje Notranje Gorice, 25. november - V zadružnem domu v Notranjih Goricah je končno odprla svoja vrata pisarna Krajinskega parka Ljubljansko barje, kjer bo nastanjena uprava parka. Dogodek so popestrili še z razstavo o Barju in predavanji o njem. Direktorica zavoda Barbara Zupane je ob odprtju dejala, da upa, da krajinski park ne bo le črka na papirju, marveč da bo tudi dejansko zaživel. Za naslednje leto je celo napovedala kandidaturo parka za uvrstitev na Unescov seznam naravnih znamenitosti. Krajinski park Ljubljansko barje pokriva območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. V zavodu parka je trenutno za- J . 1 -I- 1 J-1 1-1 poslena le direktorica Nedavno tega so postavili tudi table, Í, , ^ i , kje so meje Krajinskega parka Ljub- Barbara Zupanc, kateri ljansko barje. se bosta v kratkem pri- družila še poslovni sekretar in višji naravovarstveni svetovalec. Zupančeva si želi, da bi v prihodnje zaposlili še dva dodatna svetovalca.(gt) Imamo sedemnajst novih turističnih vodnikov Novi turistični vodniki na pohodu Z letošnjo jesenjo smo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika začeli z usposabljanjem novih lokalnih turističnih vodnikov. Skupin, ki si žel^o ogledati Cankarjevo spominsko hišo, se sprehoditi po poti, kjer so se selili Cankarjevi, ali pa zaviti v skrivnostni Močilnik, je vse več in zgodi se, da je turističnih vodnikov premalo. Prav tako je potreba po lokalnih turističnih vodnikih tudi v občinah Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. S finančno pomočjo Evropskega kmet^skega sklada za razvoj podeželja in občin Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer se je projekt lahko začel. Dvaindvajset udeležencev tečaja, ti prihajajo iz šestih različnih občin, je najprej poslušalo predavanja iz osnov turizma, nato pa so sledila predavanja iz zgodovine, etnolog^e, geologie, narave in arheolog^e občin Ljubljanskega barja. Pod Udeleženci tečaja in članici strokovne komisme na Cankarjevih brkih (sobota 13. 11. 2010, ko je potekal drugi del izpita o življenju in delu Ivana Cankarja). vodstvom dr. Antona Veluščka smo se odpravili tudi na ogled kolišč po Barju. Sledil je še dodatni del tečaja, in sicer o življenju in delu našega pisatelja Ivana Cankarja, ki pa ni bil obvezen za vse udeležence. Po predavanju je sledil obisk Cankarjeve spominske hiše na Klancu in pohod po Literarni poti. Za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika so morali tečajniki napisati seminarsko nalogo in imeti nastop - simu-lac^o vodenja na terenu. Z nastopom so tečajniki pozitivno presenetili drug drugega pa tudi člane komisme; kar sedemnajst kandidatov je preizkus uspešno opravilo. Prav gotovo so Vrhnika in okoliške občine bogatejše za nove poznavalce kulturne in naravne dediščine naše okolice, ki bodo z zanosom posredovali svoje znanje vedoželjnim obiskovalcem in turistom. Špela Novak Mikić, koordinatorka projekta Peugeot RCZ - jekleni zapeljivec leta Vrhnika, 29. november - V salonu Avto Lev na Vrhniki so za najbolj zapeljiv avto leta razglasili peugeot RCZ, ki je pritegnil največ ženskih pogledov in odpeljal največ glasov. Tako kot vsako leto so pri izbiri desetih finalistov sodelovale znane Slovenke. Na razglasitvi zapeljivca leta so podelili tudi glavno nagrado, polletno uporabo peugeota RCZ, ki je razveselila Anito Rak iz Slovenske Bistrice. Anita Rak, srečna nagrajenka, ki bo pol leta vozila črnega zapeljivca, je ključe prejela iz rok Albérica Chopelina, generalnega direktoria Peugeota Slovenne. torja Peugeota Slovence Zadnji ponedeljek v novembru smo v salonu Avto Lev na Vrhniki izvedeli, da je najbolj zapeljiv jekleni lepotec po izboru nežnejšega spola peugeot RCZ. Jekleni zapeljivec - avto po izboru žensk - je akcija, ki poteka pod okriljem revije Jana, ocenjevanje in izbor avtomobilov pa sta prepuščena izključno nežnejšemu spolu. Kot vsako leto doslej so tudi letos pri izbiri finalistov sodelovale znane Slovenke. Letošnjim jeklenim zapeljivcem so se tako pustile osvajati Erika Fabjan, Lorella Flego, Lucienne Lončina, Maja Šta-mol, Marika Savšek, Mateja Duhovnik, Saša Einsiedler, Severa Gjurin, Vesna Pernar-čič Žunjič in Žana Povše. Še pred razglasitv^o jeklenega zapeljivca so obiskovalci salona z Neisho poleteli na Krilih njenega novega albuma. Lorella Flego, ena izmed V salonu Avto Lev na Vrhniki je naziv Jekleni zapeljivec - avto leta po izboru žensk - dobil Peugeot RCZ. Na razglasitvi je s svojim novim albumom na Krilih navdušila Neisha. desetih znanih Slovenk, ki so letos ocenjevale finaliste izbora Jekleni zapeljivec, pa je povedala, kako je zmagovalni avto zapeljal njo: »Mene je peugeot RCZ osvajal že poleti v izolski marini. Bil je ravno prav športen in prav nič ni grob. In čeprav so ga izbrale ženske, se odlično prilega tudi moškim. Odlikuje ga odlično ravnovesje med športnimi elementi in elegantnimi lineami, hkrati pa združuje občutek varnosti in hitrosti. Vozi tiho, s presenetljivo majhno porabo bencina.« Peugeot RCZ je na prvi pogled očaral tudi Anito Rak iz Slovenske Bistrice, srečno nagrajenko, ki bo pol leta vozila črnega zapeljivca, katerega ključe je prejela iz rok Albérica Chopelina, generalnega direktorja Peugeota Slovence. Ljudje se bodo za Anito nedvomno obračali, saj je, kot je povedala Lorella Flego: »Peugeot RCZ je avto, za katerim se vsak obrne.« Ob razglasitvi so podelili še dve nagradi. Drugo nagrado garmin nuvi 1350 je podelil Jure Mohorič, direktor podjetja Geoset, prejela ga je Irena Povalej iz Ljubljane, wai thai vikend paket razvajanja v Hotelih LifeClass za dve osebi pa čaka Marto Ivačič iz Radencev. Vesna Erjavec Horoskop za januar Oven (21. 3. - 20. 4.) Vaša ambicioznost ne bo poznala meja! Osredotočili se boste na pomembne nove delovne naloge - ali celo menjavo službe. V ljubezni precej sreče. Bik (21. 4. - 20. 5.) V novo leto najbrž ne boste vstopili kot najsrečnejše bitje, ker je vaša Venera v izgonu. Po sedmem pa se bosta pri vas prebudila optimizem in upanje. Tudi telesna energ^a in storilnost bosta zelo povečani. Dvojčka (21. 5. - 20. 6.) V prvi polovici meseca boste živahni in nemirni, pozneje pa se boste zresnili in se povsem posvetili poslovnemu in finančnemu področju. Ljubezen? Spogledljivo bo! Rak (21. 6. - 22. 7.) Sončni mrk vam lahko uvede novo poglavje na partnerskem področju. Lahko gre za osvajanje ali spor. Služba? Preti konkurenca. Lev (23. 7. - 22. 8.) V novo leto boste vstopili z viz^o lepše prihodnosti in začeli uresničevati načrte, povezane z delom in podobno. Vendar bo vzdušje precej tekmovalno, treba se bo boriti. Devica (23. 8. - 22. 9.) Stopali boste po novih, neznanih terenih in iskali priložnosti za razvoj. V sebi boste sicer negotovi, vendar boste imeli veliko energie! Tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Novo leto vam lahko prinese spremembe na globalni ravni - v povezavi z domom, družino ali drugimi temelji. Ne zahtevajte preveč in prehitro! V ljubezni lepše obdobje po 13. r^ HSTBOKLUB I"; ^ňiÍROLOGUfl* ; . ,,nnGELSHEKURTE . • ^UEDEŽEUflLSHERflRTE mL0CINJ{)l1]0J(4]mjJ]N(l((.P (■fiN^mTj^c i.m)\m Škorpion (24.10. - 22. 11.) Lep začetek meseca! Venera bo skrbela za romantično vzdušje, tudi Mars vam bo dajal energio in pogum. Čisto vse bo šlo po vaše. Strelec (23. 11. - 21. 12.) Zgodil se bo pomemben premik. Jupiter bo vstopil v harmonični aspekt z vašim znamenjem in vi boste živahni, veseli in uspešni. Kar cveteli boste. Kozorog (22. 12. - 20. 1.) Drzno novo leto! Mars vas bo spodbujal k maksimalni angažiranosti in delavnosti. Pohitite z načrti, kajti dogovori in projekti vam bodo odlično uspevali. Vodnar (21. 1. - 18. 2.) V prvi polovici meseca se bo življenje od-vialo mimo vas, po 15. pa boste postali silno živahni. Začelo vas bo razganjati in pognali se boste v boj za nove zmage. Ribi (19. 2. - 20. 3.) Prieten vstop v novo leto. Prehod blagega Jupitra in vznemirljivega Urana vam bosta prinesla zanimive novosti. Novosti boste uvajali tudi v svojem zasebnem življenju. Voščilo! Vse dobro, slabo, kar doživeli smo, se pomnilo bo ali pozabilo. Priaznost vsem naj novi čas prinese, kar staro nam je leto zamudilo. Božični mir in srečo v srcih, naj moje novoletno bo voščilo. Astro klub 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si m ■iiL Debatni klub Prispevek študentov k pravni državi Študenti Pravne fakultete v Ljubljani so 30. 10. 2010 organizirali debatni klub na temo: »Odvetniški monopol za zastopanje - da ali ne?« Na domiselno debato so povabili štiri govorce za pro in štiri govorce za contra.1 Spiritus movens debatnega kluba PF, Urška Derganc, absolventka PF, je začela s predstavitv^o udeležencev v obeh skupinah (pro et contra). Pojasnila je »pravila igre«, kar pomeni, da gre za slog »disku-s^e britanskega parlamenta«.2 Uvodničarka je na kratko predstavila problematiko odvetniškega monopola3. Poudarila je, da gre za predlog reforme Zakona o ustavnem sodišču, kjer se že dalj časa omenja uvedba obveznega pravnega zastopanja po odvetniku. V priloženem gradivu ni razlikovanja med odvetniškim monopolom (če stranka izbere pooblaščenca mora biti ta odvetnik ali oseba z državnim pravniškim izpitom) ter eks-kluziviteto odvetništva (kot je pri nas že v veljavi pri izrednih pravnih sredstvih - npr. reviz^a). Kot nam je znano (minister za pravosodje in premier na Dnevih slovenskih odvetnikov na Bledu letos), pa se predvideva, da bo obvezno odvetniško zastopanje uvedeno tudi v vseh civilnih postopkih, kar ima daljnosežen vpliv, upoštevaje, da je ZPP pogosto v zakonodaji predpisan kot smiselni ali subsidiarni procesni predpis. V skupini »pro« smo bili: (od leve) doc dr.^A. Teršek, odv. doc. dr. B. Kukec ter dva študenta (M. Lavrinc, Ž. Žveplan). Uvodno besedo je podal prof. dr. M. Cerar. V skupini »contra« so bil: enta (Ž. Lipa ustavni sodnik in odv. V. Began. dva študenta (Ž. Lipar, G. Janžek), mag. M. Krivic, nekdanji Prof. dr. M. Cerar je poudaril, da se ne more opredeliti enosmerno za ali proti odvetniškemu monopolu. Nagiba pa se k profesionalizac^i. Imamo strokovnjake, ki ne izpolnjujejo formalnih pogojev za zastopanje, nekatera področja pa obvladajo bolje kot odvetniki (npr. mag. M. Krivic, ustavno in azilno pravo). Še posebno barviti so bili debatni vložki študentov, ki so govorili o »šalabajzerih«, ki bi radi nudili odvetniške storitve, do »kačin« (denar), ki naj bi bil vodilni motiv odvetnikov. Ko sem bil na vrsti, sem v tistih šestih minutah lahko povedal zgolj evidenčni stavek odvetništva: »Naši glavni interesi so interesi naših klientov,« ter vprašal občinstvo: ali ve, kako prezahtevna je naša pravna ureditev (na primer dvanajst primerov novele ZPP), ki zaostruje procesno disciplino. Kdo od laičnih ljudi bi brez pomoči odvetnika to obvladal? Mag. Krivic je poudaril, da je zelo malo odvetnikov veščih upravnih sporov, delovnih in socialnih, da o pravicah tujcev ter azilu sploh ne govorimo. Opozoril je, naj bi se odvetniki ne spoznali na azilno pravo, saj je bilo pred petimi leti naših kolegov, ki so se ukvarjali s tovrstnimi zadevami, trideset, zdaj pa sta ostala samo še dva. Eden izmed študentov se je vprašal: zakaj bi hodil v šolo štiri leta, če lahko vsak zastopa stranko pred sodišči. In še nekoliko ostro dodal: »Naredite državni pravniški izpit, pa boste imeli monopol.« Doc. dr. Teršek je zadevo pojasnil v svoji znani maniri: »Igram vlogo.« Bistvo vsega (je bilo razumeti, op. p.) je, da v kakovostnih stvareh ni vprašanje odvetniškega monopola. Gre za sistemske poti kakovosti in etike ter na koncu pravnega reda. In zaključil je, da se ne moremo vtikati v sfero, kjer ne izpolnjujemo pogojev. Odvetništvo je po Ustavi samostojen in neodvisen pravni poklic, v katerega se ne sme posegati. Vprašanje kakovosti odvetniškega dela se rešuje drugače (na primer z reformo pravnega štud^a in kakovostjo). Odvetniški kolega V. Began pa je izpostavil svoje stališče, ki je znano že nekaj časa (tudi v gradivu za debatni kljub je bilo predstavljeno), da svoboda po 35. členu Ustave RS predpostavlja, naj država ne sili posameznika za najem odvetnika. Če pa že, pa naj ga plača država. Skratka: debatni klub (ki naj bi postal tradicionalen (vsak torek), je bil odlično obiskan4. V razpravi so, razen nekaj vprašanj študentov, sodelovali tudi takšni ljudje, ki so predstavili svoje stališče o temi (npr. o pravni državi), ki pa je bila širša, ne zgolj odvetniški monopol; zaradi česar ga je voditeljica zaprosila, naj se omeji na dogovorjenih šest minut. Zanimiva izkušnja^ V razpravi je bilo kar nekaj vprašanj. Mag. Krivic je pojasnil svoja stališča, enako dr. Teršek, pa tudi sam sem povedal prisotnim, da glede BPP niso stvari tako enoznačne, kot jih prikazujejo med^i. Kdor je videl odvetniške pisarne od znotraj, bo vedel, da vsak od nas opravi veliko pro bono odvetniških storitev. Doc. dr. B. Kukec, odvetnik na Vrhniki 1 Obširneje o tem v Derganc U., Pravna praksa 18. 11. 2010 v članku »Odvetniški monopol za zastopanje na sodiščih. 2 Doslej še nisem doživel, da ti v prvi vrsti nekdo na prste roke kaže koliko minut imaš še za svojo diskus^o. Nedvomno dobra praksa, ki bi jo bilo treba uporabiti še kje drugje ^ 3 Referenti smo gradivo že prej prejeli in ima veliko pomanjkljivosti, da ne rečem nepoznavanja odvetništva. Ker je bilo (očitno) gradivo pripravljeno s strani študentov, jim ne gre zameriti tovrstne nedoslednosti, na tiste, ki so najbolj napačne, pa se je bilo le treba odzvati; npr.: »Odvetniki so zaščiteni kot severni medvedi.« 4 Ko smo se dogovarjali za udeležbo na debatnem klubu, je bilo rečeno, da bo udeležencev 20-30, na koncu pa je bila rdeča predavalnica PF v Ljubljani polna, saj je bilo prisotnih (po mojem štetju) vsaj 140 ljudi, med njimi tudi profesorji (na primer prof. dr. C. Ribičič). Obvestila kmet^ske svetovalne službe POTRDILA O UDELEŽBI NA PREDAVANJIH IN PRIREDITVAH ZA UKREPE KOP Od letos naprej bodo kmetje prejeli potrdilo o udeležbi na predavanjih KOP na koncu izobraževalne sezone (konec avgusta). Prejeli bodo le eno potrdilo za vsa izobraževanja KOP, ki jih bodo opravili v izobraževalni sezoni. Vsa izobraževanja, ki jih za svoje slušatelje pripravi Kmet^-ska svetovalna služba, niso namenjena za izvedbo obveznosti KOP, zato vas opozarjamo, da se poprej pozanimate, ali je predavanje oziroma prikaz namenjen za izpolnitev obveznosti KOP in seveda o priznanem času prireditve. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMUO - III. obdobje Januar, 2011 Zakol (biki, voli) v času od 1. oktobra do 31. decembra 2010 VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI Januar, 2011 Telitve v času od 1. avgusta do 10. decembra 2010. Pravočasno si zagotovite termin za izpolnjevanje zahtevkov! Naročanje na tel. št.: 256-57-92 (Nada Gabrenja) Nadomeščanje v času odsotnosti: 256-57-91 (Franc Palčič) 256-57-93 (Zlatko Krasnič) OKVIRNI DATUMI IN LOKACyE TEČAJEV FFS V LETU 2011 Osnovni tečaj (3-dnevni) marec - MEDVODE april - DOBRUNJE maj - GROBLJE Obnavljalni : 18. 1. 2011 - Vrhnika (Borovnica) 1. 2. 2011 - Cerknica 22. 2. 2011 - Domžale 15. 2. 2011 - Ivančna Gorica 5. 4.2011 - Lit^a 15. 3. 2011 - Velike Lašče 1. 10 .2011 - Dobrunje Več informac^ pri kmet^ski svetovalni službi in na spletnih straneh http://www.lj.kgzs.si/ (izobraževanje), kjer so vam na voljo tudi druge informac^e in obvestila. PRENOS PLAČILNIH PRAVIC Rok za vložitev zahtevkov na ARSKTRP je do 31. 1. 2011. Obrazci in navodila so na spletni strani ARSKTRP: http://www.arsktrp.gov.si/si/e_poslovanje_obrazci_ forum/obrazci_in_navodila/obrazci_2010/zbirna_vlo-ga_2010/ Vse, v kar upate, naj se izpolni, kar iščete, naj se odkrqe, in kar si želite, naj se uresniči. Srečno 2011! Kmet^ska svetovalna služba Nada Gabrenja, univ. dipl. inž. agr. Jože Marolt Spomini na starše in zahvale nekdanjih vojakov i 6. nadaljevanje O takratnem delovanju Židov v Nemč^i so naši predniki vedeli veliko povedati, pa tudi napisano je bilo veliko o tem. Pozneje mlajši o tem niso imeli priložnosti brati, zanimanje se manjšalo, zato se je veliko tega pozabilo. Za ustavitev slabljenja nemške države, za povrnitev samozavesti temu prebivalstvu je bilo treba ukrepati. Bujenje zavesti v Nemcih, da so boljši od preostalih narodov je rodilo uspehe in nasilje. Za izhod iz takega stanja so začeli Žide s strogimi kontrolami odkrivati, izganjati, uspešni so bili šele, ko so jih začeli uničevati. Rečeno je bilo, da so jih morili vedno v najblažjih oblikah (kakršnih se poslužujejo samomorilci). Do takrat se je govorilo o nemških posegih brez žrtev. Zaradi takih ukrepanj se je začelo nemško gospodarstvo hitro krepiti, tudi industr^a in vojna indu-str^a. Težko je bilo verjeti in zaupati miroljubnemu nemškemu delovanju v državi in širše brez orožja, ker so v tak namen z bombardiranjem uničili Angležem vojno industr^o, zaplenili oborožitev Poljakom in podobne stvari. Taki začetni genocidni ukrepi nad Židi so bili pretveza, pa vendar vzrok, da so dobili sovražnike na skoraj vseh svojih mejah. Ker se agressa vedno stopnjuje, so evropske vojne sile bombardirale nemško industr^o in blokirale njihova ^mesta. Tudi agressa Nemcev nad Židi se je za izpeljave načrtov morala in smela zaostrovati in se je zato širila v okoliške države, tudi na Romane, Rome in Slovane (npr. Romov si nikoli ni želela nobena država). Z odseljevanji avtohtonega prebivalstva so bili do temeljev uspešni. Ali je zato Nemč^a, čeprav ne edini krivec za vojno, utrpela od evropskih vojnih sil največ žrtev in škode? Zaradi pomanjkanja hrane in mraza na vzhodnih frontah in še posebno blokade dovoza hrane v njihova mesta je Nemč^o takrat prisililo k udaji. Iz nastalega pekla so jih rešili Ame- rikanci, ki v njih le niso videli tolike nevarnosti. Že pred začetkom najhujšega je bil za vrhovnega vodjo Nemč^e načrtno izbran Avstr^ec Hitler. Lahko se reče, da je v svojem narodu uspel obdržati voljo in pokončnost ter pripeljati premagano državo do ponovnega razcveta, čeprav ni dočakal konca vojne. Večkrat je bilo slišati o njegovem bolezenskem stanju in še večkrat, da je bil žrtveno jagnje za Nemč^o. Nemci, posebno pa Avstr^ci ga še danes hvalio, pa tudi v Slovenci še srečamo ljudi, ki občudujejo njegov pogum, sposobnosti in uspehe. Neverjetno koliko gorja, koliko škode je bilo storjene v tej Il. svetovni vojni zaradi njegovih vrlin, vendar pa so bili žrtve le tujci. Naš oče, ki je razumel nemško, nam je povedal, da so mu ob odhodu nemški vojaki dva meseca pred koncem vojne povedali, da gredo domov in da je bila ta vojna začeta zaradi njihovih notranjih težav in poštenih načrtov; vsiljena, in še to, da Nemč^e, čeprav je poražena, ne bo konec, zagotovo bo nastala nova, boljša in sploh drugačna Nemč^a. Prišla je svoboda, za Slovence ne prava, ne vesela, z mnogo bolečine, če so bili na eni ali drugi strani, saj je v znani zgodovini zahtevala največ žrtev med civilnim prebivalstvom. Čemu to in zakaj tako, če vse to ni bilo nujno in če je toliko gorja nastalo zaradi nemorale, strahu itn. Danes se lepo govori, da so takrat pač morali mrtve pokopati. Dokazi pa kažejo, da so pokopavali žive. Enako velja obsojati tudi domobranske vojake, če so bili iz kakršnega koli vzroka povzročitelji žrtev. Veliko Slovencev ne more pozabiti in še želi logično pojasnilo za nastalo vojno in povojno katastrofo, za kar naj bi bil vzrok le ne .primeren sprejem prihajajočih. Pravi zločinci (kar jih je še) se tega sramujejo, želja nas vseh pa je, da se laži o domnevni takratni izdaji postavi slovensko inteligenco v pravo luč, želja nasprotnikov pa, da se o takratnih najkrutejših dejanjih razprave ustavno. Zgodovina uči, da je samo pogled v preteklost lahko prava usmeritev v prihodnost. Danes nikogar ne moti učenje dodatnih sosednjih ali tujih jezikov in uporaba angleščine oziroma mešanice tega jezika, ko ima vsak narod svojo angleščino. To bi bila pri nas lahko tudi nemščina, ki nam je bližja in je lažja, pa smo se je „morali" tako bati. Znanje več jezikov pa danes, kakor takrat, pomeni višjo kulturo posameznika in naroda, saj bi se med seboj drugače sprejemali, in se že tedaj bližali Evropi in EU. Tedanji slovenski izobraženci so zagovarjali učenje sosednjih jezikov, pa so to nekateri plačali z življenji (znani ravnatelji šol), zato so mlajši izobraženci pozneje take želje za dolgo opustili. Problem nastane že, ko se stanovalci v bližini ali v isti hiši premalo pogovarjajo. 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Katarina Vozelj: Nekaj uporabnih ital^anskih besed in izrazov za NAROČANJE HRANE IN P^AČE LE BIBITE E GLI SPUNTINI P^AČE IN PRIGRIZKI Buongiorno. /Buona sera. Dober dan./Dober večer. Posso avere il listino (prezzi), per favore. Lahko dobim cenik, prosim. Posso ordinare? Lahko naročim? lo prendo: - un caffè /due caffè - un cappuccino / due cappuccini. / tre cappuccini. - un caffelatte. - una coca cola /due coca cole. - un succo di frutta: -di arancia -di fragola - un'aranciata. - una spremuta di arancia. - un tè (caldo) con limone / con latte./ senza zucchero. - un tè freddo. - un cacao. - un bicchiere di latte. - una birra in bottiglia. / in lattina. - due birre alla spina. - una bottiglia di acqua (naturale) / minerale. Naročim: - kavo/dve kavi, - kapučino/dva kapučina/tri kapučine, - belo kavo, - kokakolo/dve kokakoli, - sadni sok: - pomarančni, - jagodni, - oranžado, - sveže stisnjeni pomarančni sok, - (topel) čaj z limono /z mlekom/brez sladkorja, - ledeni čaj, - kakav, - kozarec mleka, - pivo v steklenici/v pločevinki, - dve točeni pivi, - steklenico naravne vode/mineralne, - un cornetto / una brioche. - tre cornetti. / tre brioche. - un panino con formaggio. - un panino con prosciutto. - una pizzetta. - un toast. - un gelato (di cioccolata). - una torta di cioccolata. / tre torte. - rogljiček, - tri rogljičke, - sendvič s sirom, - sendvič s pršutom, - košček pice, - toast, - sladoled (čokoladni), - eno čokoladno torto/tri torte. TAVOLA CALDA Posso avere: - una milanese. / tre milanesi. - le patatine fritte - due milanesi con patatine fritte - gli spaghetti alla bolognese - una pizza / tre pizze - una pizza Quattro stagioni TOPLE JEDI Lahko dobim: - dunajski zrezek/tri dunajske zrezke, - pečen krompirček, - dunajski zrezek s pečenim krompirčkom, - špagete na bolonjski način (z mletim mesom), - eno pizzo/tri pizze, - pico štirje letni časi. Quanto costa la coca cola? / il cappuccino? lo pago gli spaghetti e la birra. Quanto viene tutto assieme? Koliko stane koka kola? / kapučino. Jaz plačam špagete in pivo. Koliko stane vse skupaj? Il cappuccino costa/viene un euro e 50 (centesimi). Gli spaghetti e la birra costano 10 euro. Kapučino stane en evro in 50 (centov). Špageti in pivo stanejo 10 evrov. Pagare, prego. Plačati, prosim. Il conto, prego. Račun, prosim. Pagare alla cassa. Plačajte pri blagajni. Lo scontrino Blagajniški listek Il prezzo Cena NUMERI - ŠTEVILKE 1 uno 2 due 3 tre 4 quattro 5 cinque 6 sei 7 sette 8 otto 9 nove 10 dieci 11 undici 12 dodici 13 tredici 14 quattordici 15 quindici 16 sedici 17 diciassette 18 diciotto 19 diciannove 20 Venti 30 trenta 40 quaranta 50 cinquanta 60 sessanta 70 settanta 80 ottanta novanta 100 cento 200 duecento Mille 40 quaranta 41 quarantuno 42 quarantadue 46 quarantasei 68 sessantotto 123 centoventitre 559 cinquecentocinquantanove 3000 tremila 2391 duemilatrecentonovantuno w t ■ř ■ / .If - P ■ i.} - . I ■. i f --- Katarina Vozelj: Nekaj uporabnih italqanskih besed in izrazov za NAKUPOVANJE V TRGOVINI Z OBLAČILI Buongiorno. /Buonasera. Dober dan./Dober večer. Posso vedere le scarpe in vetrina, per favore. Lahko vidim čevlje v izložbi, prosim. Posso guardare un po'? Lahko malo pogledam? Posso provare: -questi pantaloni? -questa giacca? -questa camicia? / camicetta? -questa gonna? -questo maglione? -questa maglietta? -questo jeans? -questo vestito? -questi stivali? -questo cappotto? -questo abito da sera? Lahko pomerim: - te hlače? - to jakno/suknjič? - to srajco? - to krilo? - ta pulover? - to majčko? - te kavbojke? - to obleko? - te škornje? - ta plašč? - to večerno obleko? Che numero porta? / Che taglia porta? -Il numero 38. Katero številko nosite? - Številko 38. Vorrei (provare) il numero 39. Rad bi (pomeril/a) številko 38. Avete il numero 39? Imate številko 39? Quanto costa / viene: -questo maglione? -questa tuta sportiva? Quanto costano queste scarpe? Koliko stane: - ta pulover? - ta trenirka? Koliko stanejo ti čevlji? La gonna costa 75 euro. Gli stivali costano 190 euro. Krilo stane 75 evrov. Škornji stanejo 190 evrov. Avete questo maglione in nero? Avete questi pantaloni in marrone? Imate ta pulover v črni barvi? Imate te hlače v rjavi barvi? Questo vestito è troppo grande. / piccolo. Ta obleka je prevelika./premajhna. Questi pantaloni sono troppo grandi. / piccoli. Ti čevlji so preveliki./premajhni. Avete un numero più grande? / più piccolo? Imate večjo številko?/manjšo številko? Cerco un vestito elegante per me./per mia figlia/mio figlio. Iščem elegantno obleko zame./za mojo hčerko/ za sina. Questa giacca è molto bella. / bellissima. Questo vestito mi piace molto. Ta jakna je zelo lepa. Ta obleka mi je zelo všeč. Il cappotto è molto caro. / troppo caro. Plašč je zelo drag. /preveč drag. Avete lo sconto? Imate popust? Abbiamo lo sconto di 10 percento. Il prezzo è già scontato. Imamo 10 % popust. Cena je že znižana. Mi dispiace, non abbiamo il numero 40, ma soltanto il numero 42. Žal mi je, nimamo številke 38, ampak samo številko 39. Posso pagare con (questo) bankomat? Posso pagare con la carta di credito? Lahko plačam s (to) bančno kartico? Lahko plačam s kreditno kartico? Grazie, arrivederci. / Buonanotte. Hvala, na svidenje. / Lahko noč. COLORI BARVE bianco bela nero črna grigio siva blu temno modra azzurro modra rosso rdeča giallo rumena verde verde scuro verde chiaro zelena svetlo zelena temno zelena marrone rjava arancione oranžna rosa roza viola v^olična MATERIALI cotone bombaž lana volna seta svila cuoio, pelle usnje NUMERI - ŠTEVILKE 1 uno 2 due 3 tre 4 quattro 5 cinque 6 sei 7 sette 8 otto 9 nove 10 dieci 11 undici 12 dodici 13 tredici 14 quattordici 15 quindici 16 sedici 17 diciassette 18 diciotto 19 diciannove 20 venti 30 trenta 40 quaranta 50 cinquanta 60 sessanta 70 settanta 80 ottanta 90 novanta 100 cento 200 duecento 1000 mille 40 quaranta 41 quarantuno 42 quarantadue 46 quarantasei 68 sessantotto 123 centoventitre 559 cinquecentocinquantanove 3000 tremila 2391 duemilatrecentonovantuno 42 NAŠ ČASOPIS Kultura 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Društvo invalidov Vrhnika Pevci so pripravili že 13. letni koncert Vrhnika, 3. december - Ob svetovnem dnevu invalidov in veselem dnevu kulture je Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika v osrednjem kulturnem hramu poskrbel za še en prijeten večer. Pevci so v okviru trinajstega letnega koncerta predstavili lasten repertoar, v goste pa povabili še pevski zbor z Drenovega Griča in pevke iz Doma upokojencev Vrhnika. Celovečerni koncert je potekal v treh delih. Najprej se je na odru predsta- vil MePZ Društva invalidov Vrhnika, njemu je sledil gostujoči Mešani pev- ski zbor Drenov Grič - Lesno Brdo, nato pa je sledil še sklop solo točk oziroma sta proti koncu oba zbora združila svoje glasove. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik, ki je s Prešernovimi verzi med posameznimi nastopi poskrbela za ustrezno kulturno noto, ki pritiče veselemu dnevu kulture. Mešani pevski zbor Društva invalidov z Vrhnike je med drugim zapel več pesmi, katerih avtorji so bili člani zbora: Frančiška Celarc, Lučka Štebal in Jože Jesenovec. Prijetno popestritev prireditve je dodal še Jaka Jerina na klavirju in solo nastopi pevcev, ki so izbrali pesmi z močnimi čustvenimi naboji, ki občinstva niso pustile ravnodušnega. Tik pred koncem koncerta se je s pesm^o predstavil še Ženski pevski zbor Upanje, ki ga sestavljajo delavke Doma starejših občanov Vrhnika. Vsi tr^e zbori so večer zaključili s skupno pesm^o Tretji december, ki je nastala izpod rok zborovodje zbora invalidov Toneta Jesenovca. (gt) Proti koncu večera sta svoje glasove na odru združila mešana pevska zbora Drenov Grič - Lesno Brdo in društva invalidov. Ženski pevski zbor Upanje Razstava ročnih del in starih predmetov Kulturno-umetniško društvo Drenov Grič - Lesno Brdo je v soboto, 21., in v nedeljo, 22. novembra 2010, v gasilskem domu na Drenovem Griču organiziralo že četrto razstavo ročnih del, ki so jo letos popestrili z razstavljanjem starih, nekoč uporabnih predmetov na kmečkih domačjah. Žene so se predstavile predvsem s čipkami, Na razstavi je s svojimi izdelki sodelovalo več kot trideset članov in članic društva. Pogled na razstavljene stare predmete kvačkanimi in pletenimi izdelki, božično-novo-letnimi voščilnicami in okraski za jelko ter figurami za jaslice. Otroci, ki obiskujejo uro pravljic, so predstavili like iz pravljic z risbami, izdelki iz gline, papirja in kartona. Med izdelki mož je najvidnejše mesto zavzemal zapravljivček z letnico 2006, ki ga je v celoti izdelal in postavil na ogled 82-letni upokojenec Franc Petkovšek. Razstavljali so tudi slikarji in na stene obesili svoje zadnje stvaritve. Na razstavi ni manjkalo pletenih ročnih košar do naramnega koša, ki še vedno prav pride na podeželju. Med starimi predmeti smo videli lesen kolovrat, stare likalnike, pletene peharje in košare, lončeno posodo, stare stenske ure, svetilke na petrolej, punkelj s kleklji in še nekaj drugih starih, še vedno uporabnih predmetov. France Brus Pepca Pižmoht ob svojih izdelkih Vse za okrasitev novoletne jelke in jaslic je izdelala Stanka Koprivec. Skd JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Vrhnika želi vsem članom kulturnih društev in ljubiteljem kulture SREČNO IN USTVARJALNO NOVO LETO 2011! VABIMO VAS na DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV KULTURNIH DRUŠTEV v petek, 28. januarja 2011, ob 19. uri v Cankarjev dom Vrhnika! Pripravljamo kulturni program v izvedbi KD Ligojna, pogostitev in druženje ob glasbi. Vstop bo prost. Prometni oddelek bogatejši za zbirko koles Bistra, 3. december - Tehniški muzej Slovenje je bogatejši za novo stalno razstavo o zgodovini koles. Dosedanja zbirka je bila namreč dokaj neurejena. Leta 2008 je muzej najprej pripravil začasno razstavo Dve kolesi in par nog. Odziv je bil dober, razstava je zaokrožila po nekaterih slovenskih mestih, na koncu pa je zopet pristala v tehniškem muzeju, a tokrat kot dopolnitev obstoječe zbirke oziroma kot stalna razstava. Razstava prikazuje razvoj koles od tekalnega stroja, ki si ga je leta 1817 zamislil nemški baron, do enega najhitrejših koles na svetu - prototip Eive I, s katerim je Damjan Zabovnik leta 2003 v Nevadi postavil evropski rekord. Kot je pojasnil Boris Brovinsky, avtor razstave, je imel Tehniški muzej Slovence zelo bogato zbirko koles, še posebno tistih iz konca 19. stoletja in začetka 20. Vendar je bila zbirka neobdelana. »Zato smo morali za kolesa zbrati Mogoče si je ogledati tudi velocipede. .mtMú^' Razstava med drugim ponuja tudi kronološki pregled in razvoj Rogovih koles. S posameznimi primerki koles od sredine 19. stoletja pa vse do današnjih dni so na razstavi predstavljene skoraj vse ključne faze v razvoju enega dandanes najbolj priljubljenih prevoznih sredstev in pripomočka za rekreac^o in prosti čas. Posebno mesto zavzemajo kolesa slovenske tovarne Rog od najstarejših modelov do sodobnih športnih koles. Razstavo odlikuje možnost praktičnega preizkusa številnih elementov koles, na primer različni zavorni sistemi (zgodovina jih pozna kar nekaj), lahko potežkamo, koliko je nekoč tehtalo platišče in kako lahko kot peresce je dandanes (pri tekmovalnih modelih), v roke lahko poprimemo tudi različne okvirje koles od železnih do karbonskih. Nekaj je tudi prototipov in eksotičnih primerov, ki verjetno službo bolj za burkanje domišlj^e kot za praktično uporabo. ' - ^ J Prenekateri tehnični element kolesa je mogoče potežkati ali kako drugače preskusiti. Na tak način najlažje spoznamo, kakšen preskok je naredila tehnika na področju kolesarstva v slabih dvesto letih. potrebne podatke, zgodovinsko ozadje in podobno. Nekatera kolesa smo morali restavri-rati, druga konzervirati. Skratka bilo je veliko dela, preden smo leta 2008 pripravili začasno razstavo.« Tedanja razstava ni imela spremljajočega kataloga, za kar so v muzeju poskrbeli tokrat. A katalog je več kot le spremno besedilo k razstavi, saj so v njem zbrani tudi številni obširni članki o pomenu kolesa za družbo nasploh. Na razstavi za prikaz tega namreč ni prostora. Novo razstavo prometnega oddelka muzeja si boste lahko ogledali šele spomladi, kajti muzej je čez zimo zaradi neogrevanih prostorov za javnost zaprl vrata. (gt) 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 43 Bansissîff?'! ireditevzajanuar2011 nika Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Razstava bo odprta do 10. januarja 2011. VRTEC VRHNIKA PA SI LE PRIŠLA, SNEŽINKA PUHASTA Razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 8. 1. 2011 1. koncert ob 17. uri Vstopnina: 10 € otroci: 5 € 2. koncert ob 20. uri Vstopnina: 10 € ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA, MePZ MAVRICA VRHNIKA 23. NOVOLETNI KONCERT z gosti: MePZ dr. Frančišek Lampe s Črnega vrha nad Idrijo in tenorist Martin Sušnik. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 11. 1. 2011 ob 18. uri Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNI PARK VRHNIKA Arhitekturno urbanistični natečaj Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Razstava bo odprta do 15. januarja 2011 SOBOTA 15. 1. 2011 ob 16. uri Vstopnina: 5 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN FRU - FRU Ela Peroci MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Marionetna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 15. 1. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 6 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IMPRO LIGA Kok Drago! / Banda Ferdamana Vseslovensko prvenstvo v gledališkem improviziranju 2. krog Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK 18. 1. 2011 ob 18. uri Vstop prost JSKD OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA MED BESEDO IN PODOBO Regijska razstava odraslih likovnih ustvarjalcev Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Razstava bo odprta do 30. januarja 2011 SREDA 19. 1. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 15 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in za IZVEN Mestno gledališče Ljubljana Miro Gavran VSE O ŽENSKAH Komedija Režija: Barbara Hieng Samobor Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 21. 1. 2011 ob 20. uri Vstop prost ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK LETA 2010 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA 22. 1. 2011 ob 20. uri Vstopnina: 7 € Vincenci in Vinkoti vstop prost (z osebnim dokumentom) DRUŠTVO BIG BAND VRHNIKA ZIMSKI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK 28. 1. 2011 ob 19. uri Vstop prost JSKD OI VRHNIKA DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV KULTURNIH DRUŠTEV Kulturni program: KUD Ligojna Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9; Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure; Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Do 10. januarja 2011 si v Galerii še lahko ogledate razstavo vrhniškega Vrtca PA SI LE PRIŠLA, SNEŽINKA PUHASTA. V avli bo do konca januarja na ogled razstava izbranih likovnih del, ki so prispela na natečaj Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Zavoda Ivana Cankarja in Našega časopisa: PODOBE REVŠČINE IN SOCIALNE IZKLJUČENOSTI. Zavod Ivana Cankarja vas vljudno vabi na odprtje razstave arhitekturno urbanističnega natečaja ŠPORNI PARK VRHNIKA. Odprtje bo v torek, 11. januarja 2011, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma. Prispela dela bodo na ogled do sobote, 15. januarja 2011. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in JSKD OI Vrhnika vas vljudno vabita na odprtje razstave: MED BESEDO IN PODOBO, reg^sko razstavo odraslih likovnih ustvarjalcev. Odprtje bo v torek, 18. januarja 2011, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma. Razstava bo odprta do 30. januarja 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vljudno vabi na odprtje razstave akademskega slikarja in grafika Darka Slavca SPREJEMANJE IN ODDAJANJE SVETLOBE. Odprtje bo v torek, 1. februarja 2011, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 27. februarja 2011 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vse razstave si je mogoče ogledati tudi ob prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 15. januar 2011, ob 16. uri. Ela Peroci MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Marionetna predstava FRU-FRU, KUD France Prešeren Priredba in rež^a: FRU-FRU Nastopata: Irena Rajh Kunaver, Marjan Kuna-ver Deklica Jelka izgubi novo žogo. Pred jeznimi obrazi mame, očka in dedka se skr^e pod dežnik in odleti v čudežno deželo Klobučar^o. Marionetna predstava temelji na privlačnosti otroške risbe, njeni lahkotnosti in sproščujoči igrivosti. Poetična zgodba Ele Peroci tako dobi ustrezen okvir. Da je otroška risba izboren temelj, se izkaže že ob preprostem prehajanju iz dvodimenzionalnega v tridimenzionalno, še bolj pa v njunem medsebojnem dopolnjevanju. Moj dežnik je lahko balon je predstava, ki spodbuja in najmlajše občinstvo tudi vabi k ustvarjalni igri. Poleg nagrade za animac^o na festivalu Klemenčičevi dnevi leta 1997 je prejela tudi pet zvezdic kot najboljša predstava za otroke na festivalu FRINGE v Edinburgu leta 1999, gostovala je na številnih festivalih v Ital^i, Francki in Veliki Britanci. Lutkovna predstava za otroke od 3. do 10. leta traja 30 minut. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 15. januar 2011, ob 20. uri IMPRO LIGA Tekma 2. kroga predtekmovalne skupine med ekipama Kok Drago! in Banda Ferdamana Impro hga je projekt KUD-a France Prešeren, v katerega je letos vključenih več kot 120 ljubiteljev improvizacije: od improvizatorjev samih do moderatorjev, tehnikov, glasbenikov in preostalega podpornega osebja. Predstave Impro lige so zasnovane po načelu anglosaksonskih Theatresports, avtorja Keitha Johnsto-nea. Jedro predstav so krajši, 3- do 4-minutni prizori ali impro discipline, ki so omejeni z določenimi pravili, znotraj katerih se morajo gibati igralci. V predstavo je aktivno vključeno tudi občinstvo, saj s podajanjem predlogov (prostor prizora, žanr prizora, čustva po-skrb^o, da so prizori res improvizirani. Prizori so večinoma komične narave, vsebujejo pa tudi elemente drugih žanrov. Posebnost žanra je preprostost izvedbe, saj improvizatorji pri igranju ne uporabljajo zahtevne scenografije ali kostumografije. Pri komunikac^i igralci - občinstvo ima pomembno vlogo tudi moderator večera, ki skrbi za predstavitev koncepta večera, improviza-torjev, disciplin, pobiranje predlogov, hkrati pa z improviziranim stilom komedie »stand-up« ohranja splošno dobro vzdušje med gledalci. V soboto, 15. januarja 2011, se bosta v 2. krogu Impro lige, vseslovenskega prvenstva v gledališki improvizaciji, v Cankarjevem domu na Vrhniki pomerili ekipi Kok Drago! in Banda Ferdamana. Kok Drago! je kolektiv osmih improvizatorjev, ki je v sezoni 2009/10 osvojil naslov prvaka Impro lige. Njihova glavna vrlina je urejena kaotičnost, kar pomeni, da v mnogih trenutkih ne občinstvo ne oni ne vedo točno, kaj se dogaja na odru. A že v naslednjem trenutku se lahko vse spremeni in kaos se spremeni v popoln red. Gledalce nasmeji predvsem njihova iskrenost, pa tudi zanimivi značaji, ki jih vsakič iznajdejo na novo. Ekipo sicer sestavljajo: - najboljši improvizator Impro lige 2009/10 Juš Milčinski, - kapetan Jan Kok, Kranjčana Rok Bohinc in Sašo Stare, - alpinist Matic Kozina, - bodoča doktorica fizike Ana Hočevar - ter improvizatorja z zapletenima priimkoma: Sašo Weilgoni in David Andrej Francky. Banda Ferdamana je edini avtohtoni štajerski improvizac^ski tim. Odlikuje jih pretirana pijanost v zasebnem življenju, na odru pa predvsem ekipni trud, ki ga z različnimi kratkimi dovtipi gradio vsi improvizatorji ekipe. Trden kolektiv je vsako leto na pragu stopničk tekmovanja v Impro ligi, a jim vedno zmanjka kakšna malenkost, da bi osvojili medaljo, če ne celo naslov vseslovenskega improvizac^skega prvaka. Je pa za gledalce na Vrhniki morda pomembno, da Banda Ferdamana vedno bolje igra v predtekmovanju kot v izločilnih bojih. Ekipo sestavljajo: - najboljša improvizatorka Impro lige 2009/10 Metka Majer, - bratranca Vid in Jani Šumak, - Jernej Jerovšek - in eden najbolj obetavnih improvizatorjev Impro lige Petko Čakrevski. Predstavo bo povezoval priznani improviza-tor in standuper Boštjan Gorenc - Pižama. Več na spletni strani: www.impro-liga.si 44 NAŠ ČASOPIS Kultura 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in Lahkotna »ženska« komed^a priljubljenega i turizem Vrhnika hrvaškega dramatika Mira Gavrana bo zago- ; Gledališki abonma in IZVEN tovo všeč vsem, ki si v gledališču žel^o razve- i Cankarjev dom Vrhnika drila in sprostitve po napornem vsakdanjiku. i Sreda, 19. januarja 2010, ob 20. uri Tri igralke, vsaka v vlogi petih, po značaju in í težavah zelo različnih žensk v starosti od treh mo vsem ženskam, ki bi rade podrobneje spo- lili, saj ne gre pozabiti, da je v vsaki komedii znale vzvode svoje psihe, pa tudi vsem mo- vedno vsaj kanček resnice. Vendar vam zago-škim, ki bi želeli globlje prodreti v večno jim tavljamo, da ob iskrivih in duhovitih dialogih uganko - žensko dušo. Tisti, ki boste želeli, lekc^a ne bo prenaporna, za smeh pa vseka-se boste ob gledanju lahko tudi malo zamis- kor jamčimo. Miro Gavran do dvaindevetdesetih let, bodo v najrazličnej-VQF n yFMQT^AH življenjskih situacijah razkrivale ženski V5ÍÍ U princip sveta. Spoznali jih boste kot dobre Komeaija jj^ malo manj dobre prijateljice, posesivne in n r-T rr^ a t jčňr t tt tot t a ^TCT^r^ požrtvovalne matere, hvaležne in nehvaležne MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO jj^^eče in sovražne sestre, zveste in nezveste žene, preračunljive in opeharjene Iju-Rezija: Barbara Hieng Samobor užaloščene in poskočne vdove, povsem ali pa tudi ne povsem zakrknjene samske ženske, iskrene in zahrbtne sodelavke, bolj ali Lada, Greta, Nena, Karolina: Karin Komljanec manj spretne karieristke, pa tašče, svakinje, Anita, Dubravka, Marija, Agneza: Jette Ostan tete, babice, prababice ... Cela paleta ženskih Vejrup likov, čeprav ne gre pozabiti, da se vse vrti Stela, Olga, Jasna, Luiza: Bernarda Oman predvsem okrog - moških. Ogled priporoča- Spoštovani abonenti in obiskovalci gledaliških predstav v Cankarjevem domu na Vrhniki! Zaradi prezasedenosti igralcev MGL bo komed^a VSE O ŽENSKAH namesto v petek, 14. januarja 2011, na sporedu v sredo, 19. januarja 2O1I, ob 20. uri! Prav tako je prestavljena predstava SNG Drame KO SEM BIL MRTEV:; namesto 11. marca bo pri nas gostovala v četrtek, 10. marca 2011. Hvala za razumevanje in vljudno vabljeni na ogled! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika •Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon Delavnica analogne fotografije Lani je v klubu Zakon potekala delavnica digitalne fotografije, letos pa bomo čas zavrteli za vsaj 50 let nazaj. Organiziramo namreč tečaj analogne fotografije in razv^anja črno-be-lih fotografij. Tečaj bo vodila Jasna Režonja, študentka fotografije na VIST-u. Na delavnici od vaših prispevkov, se moramo skupaj čim bolj potruditi! Nedeljski filmski večeri Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer s projekcijo in dobrim ozvočenjem poustvarjamo kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizijci nimajo posluha. Z glasovanjem na forumu [www.kvs-Uub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film! KVŠ-jev nogomet in rekreac^a KVŠ-jeve rekreac^e s poudarkom na nogometu se lahko udeležiš vsako nedeljo od 17.00 do bomo izvedeli vsa temeljna dejstva o analogni fotografiji, naučili pa se bomo tudi razvrati filme. Končni izdelek vsakega tečajnika bo pet črno-belih fotografij. Za tečaj potrebuješ fotografski aparat, preostala oprema za razv^anje fotografij pa je v klubu. V tečaj je vključeno predavanje o analogni fotografiji, prioriteta pa bo teor^a dela v temnici, skupinsko fotografiranje v naravi ter razv^anje filmov in fotografij v temnici. Na koncu bomo pripravili fotografsko razstavo. Tečaj se bo začel predvidoma 15. januarja. Cena tečaja je 10 € na osebo; člani KVŠ-ja bodo dobili na uvodnem predavanju film, preostali tečajniki pa bodo izvedeli, kakšen film morajo kupiti. Za več informac^ se lahko obrnete na Jasno (041/987-450). Prgave na tečaj bodo mogoče od 13. decembra 2010 v klubu Zakon. Število tečajnikov je omejeno, zato pohitite s pr^avami. Sodeluj pri nastanku pesniške zbirke! V okviru Kluba vrhniških študentov pripravljamo zbirko pesmi mladih talentov z Vrhnike in okolice - vse, ki radi izlivate svoja občutja na papir, vabimo, da prispevate svoj košček. Svoje stihe in podatke (ime, priimek in/ali psevdonim ter kontaktno informac^o) nam do 31. decembra 2010 pošljite na e-pošto pesniska. zbirka@gmail.com, v FB-predal skupine Vrhniške pesmice ali pa na poštni naslov: klub Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom »za pesniško zbirko«. Sprejemamo pesmi, v katerem koli širši množici razumljivem jeziku (slovenščina, angleščina, hrvaščina, srbščina, ljubljanščina ...), zaradi lažjega izbora pa lahko avtor/-ica pošlje največ deset pesmi. Pridržujemo si tudi pravico do oblikovanja (izjema so likovne pesmi). Po e-pošti smo dosegljivi tudi za vsa vaša vprašanja in za sponzorje ali donatorje. Lahko tudi pokličete na št. 070/220-850 (Hana). Ker bosta obseg in kakovost zbirke odvisna tudi 19.00 v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Če ti zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu je ne bi še ti? Tvoja udeležba je zaželena in ^ brezplačna! Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je čisto zares pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Dan boja proti AIDS-u Štirje dijaki KVŠ-ja - Ana, Jošt, Jan Ažbe in Nik - smo 1. decembra v vrhniškem trgovskem centru Loka mimoidočim brezplačno delili rdeče pentljice in kondome. Odziv ljudi je bil precej različen, nekateri so ponujeno z veseljem sprejeli, drugim pa je bilo nekoliko nerodno in so le potihoma odšvedrali naprej. To nas ni ustavilo, pri svoji stojnici smo vseeno vztrajali do poznega popoldneva. Ob tej priložnosti bi se v imenu Kluba še enkrat zahvalil upravi Loke. Upam, da bomo sodelovali še kdaj! jj Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla vljudno vabi na tradicionalni Božični koncert z mašo v nedeljo, 26.12. 2010, ob 18. uri v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Izvajali bomo misso brevis in b kv 275 Wolfanga Amadeusa Mozarta ter izbrane božične pesmi. Dirigentka: Janja Dragan Gombač ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA Mešani pevski zhor MAVRICA Vrhnika Mešani pevski zhor dn FRANČIŠEK LAMPE Črni Vrh Solist: MARTIN SUŠNIK - tenor Dirigent: MARKO FABIANI Zborovodkinji: DARINKA FABIANI, KATJA BAJEC FELC Koncert povezuje: Barbara Rednak Robič VRHNIKA, Cankarjev dom. Sobota, 8,jan, 2011 ob 17, in 20, uri LJUBLJANA, Slovenska filharmonija. Sobota, 15,jan, 2011 ob 17, in 20, uri Prodaja vstopnic: TIC Vrhnika, Tržaška c. 9, Vrhnika - za Vrhniko (10 €) PAV, Cankarjev trg 1, Vrhnika - za Ljubljano (14 €) Popoldanska otroška vstopnica - 50% popust Občina Vrhnika, Društvi MePZ Mavrica in Orkester Simfonika Vrhnika 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 45 Dostop do svetovnih podatkovnih zbirk iz domačega naslonjača V Cankarjevi knjižnici Vrhnika uporabnikom omogočamo oddaljen dostop do podatkovnih zbirk, kjer lahko najdete podatke z naslednjih področ^: humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti, glasbe, umetnosti, najpomembnejših oseb sveta, mode in oblačil ter geografije. Knjižne novosti v novembru 2010 Dostopate lahko do naslednjih zbirk: Berg Fashion Library (moda), Grove Music Online (glasba), Grove Art Online (umetnost), Who's who (najpomembnejše osebe sveta), Encyclopedia Britannica (ena svetovno najbolj priznanih in cenjenih encikloped^ ) in EBSCO HOST Research Databases (humanistika, kultura, izobraževanje Spletne povezave, slike, pojasnjevalni zemljevidi, računalniške animac^e, video- in avdiodatoteke ter celotno/polno besedilo člankov so vam na voljo 24 ur na dan 7 dni v tednu, kadar koli jih potrebujete. Podatkovne zbirke so dostopne na www.ckv.si. Elektronske zbirke so dostopne od doma. Za dostop potrebujete številko vaše članske izkaznice in geslo, ki ga dobite v naši knjižnici. Še posebno vabljeni k raziskovanju in lovu na zanimive podatke vsi, ki pišete seminarska, diplomska ali doktorska dela. Knjižnično-muzejski MEGA kviz Letos smo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika začeli reševati MEGA kviz, ki pod okriljem Pionirske knjižnice - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo poteka na spletu že peto leto. V kvizu najstniki spoznavajo slovensko kulturno dediščino in znane Slovence, ki so pustili bogat pečat v naši zgodovini. Novembra smo z osmošolci OŠ Ivana Cankarja reševali prvi sklop vprašanj o Žigi Zoisu. Kviz smo reševali v računalniški učilnici OŠ, reševali ga bomo tudi v knjižnici, lahko pa se ga lotite tudi sami doma. Dobrodošli na mladinskem oddelku, kjer vas bomo z veseljem spodbujali k reševanju. Dostop do kviza: http://www.koz.si/megakviz/ 0 SPLOSNO:KNJIZNICARSTVO-,ENCIKLOPEDnE,ZBORNIKI... BELHAR, K.: Povej & pokaži MIHALIČ, R.: Kako upravljam znanja MUSIS amicus 1 FILOZOF^A.ETIKA.OKULTI-ZEM.PSIHOLOG^A. BRADEN, G.: Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja DOMAR, A. D.: Bodite srečni, čeprav niste popolni JARC, I.: Zmaj ali kraljična JEROMEN, T.: Sproščanje MUNC, M.: Nemoč nasilja ON živi : 25 vprašanj o bioetiki SALECL, R.: Izbira SIMONIČ, B.: Empat^a SOUPIOUS, M. A.: Deset zlatih pravil STARC, R.: Zdravje in poslovna uspešnost skozi meditac^o 2 VERSTVO BUTTET, N.: Evharist^a, ljubezen svetnikov NIEMIER, R.: Po Frančiškovih in Klarinih stopinjah SATPATHY, C. B.: Sirdi Sai Baba in ostali pravi učitelji VIVEKANANDA, S.: Karma joga 3 SOCIOLOG^A.POLITIKA. EKONOM^A.PRAVO.VZGOJA. ETNOLOG^A. BUSH, R. A. B.: Obljuba medi-ac^e DVORŠAK, J.: Kontroling v zavarovalništvu FRIC, L.: Premoženjska zavarovanja GENTILE, E.: Fašizem KAČAR, T.: Osnove zavarovalništva KAČAR, T.: Zavarovalna ekonomika LEWIS, B.: Smeh in kladivo MOČIVNIK, P.: Osnove aktuar-ske matematike OSNOVE gospodarskega pogodbenega in statusnega prava PANZA-Frece, T.: Trženje zavarovalnih storitev TOMŠIČ, A.: Statistika ne laže TUDI mi smo bili tukaj VIRŠEK, M.: Pravo v zavarovalništvu 5 OKOLJE.MATEMATIKA. ASTRONOM^A.FIZIKA.KEMI-JA.BIOLOG^A. GILPIN, D.: Skrite živali JONES, W.: Živali v safar^u JONES, W.: Živali v tropskem deževnem gozdu LOXTON, D.: Evoluera ROSS, S.: Ledena doba TAYLOR, B.: Živalska bivališča 6 MEDICINA.TEHNIKAKME-T^STVO.VODENJE.INDUSTRI-JA.OBRT. ČOTAR, D.: Domače sirarstvo za zabavo in zares GROBOVŠEK, B.: Praktična uporaba toplotnih črpalk HENSHAW, P.: Osupljivi traktorji ROLLÉ, D.: Električni smog RUGELJ, S.: Za vsako besedo cekin? SQUIRES, C.: Trženje literature ŠKOF, J.: Kozjereja 7 UMETNOST.ARHITEKTU-RA.FOTOGRAF^A.GLASBA. ŠPORT. GROŠELJ, V.: Gola gora PÉREZ Testor, S.: Glasba za otroke ŠKULJ, E.: Križmanova orglarska delavnica 81 JEZIKOSLOVJE VR DRALLE, A.: Solski slikovni slovar Vabilo na knjižno čajanko V četrtek, 20. januarja 2011, ob 9. uri prirejamo četrto KNJIŽNO ČAJANKO te sezone; njen naslov je BIBLIOPREVENTI-VA. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti knjige, ki so nam lahko v pomoč. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar NEMŠČINA na poklicni maturi ŠTEPIC, L.: Make your English perfect 1 82-1 POEZ^A. PESME bratstva, detinjstva & potomstva : antolog^a ex YU rok poezie ZORE, S.: Podest življenja 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BAJAJA, A.: Po volčje CAPOTE, T.: Drugi glasovi, druge sobe DENEMARKOVÁ, R.: Denar od Hitlerja FLISAR, E.: Na zlati obali GLAVINIC, T.: Delo noči HAGE, R.: De Nirova igra HYVERNAUD, G.: Kost in koža KURJA juhica za dušo. Božič LAURENS, S.: Skandalova nevesta MAALOUF, A.: Taniosova pečina MAKINE, A.: Življenje neznanega moškega MARÍAS, J.: Tvoj obraz jutri. Strup in senca in zbogom MLINAR, R.: Šepetanje lip MORTON, C.: 2012. Skrivnost kristalne lobanje NOVAK, H.: Radeče, moj drugi dom ali Učitelj s šestimi razredi osnovne šole PASOLINI, P. P.: Nafta PATTERSON, J.: Odštevanje v katedrali PEARSON, A.: Mislim, da te ljubim REZMAN, P.: Pristanek na kukavičje jajce SOMOZA, J. C.: Votlina idej ŠEDIVY, M.: Samo luč ugasnem ŠMAJS, V.: Mama, rad te imam WOLF, C.: Razdeljeno nebo 82-4...9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. JEREB, B.: Moje Bajže VALETIČ, Ž.: Humoreske 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BAGRI in traktorji BARRIE, J. M.: Peter Pan BIHAR, D.: Mavrično mesto CASALIS, A.: Mišek Tip. Strah me je! DODLEK, T.: Tričetrt na počen lonček DOWLEY, T.: Božična knjiga s šablonami FRENCH, v.: Princesa Hana in črni mucek FRENCH, v.: Princesa Izabela in snežno beli samorog KESIČ Dimic, K.: Skrivnost X 4 KOREZ Korenčan, D.: Dogodivščine vrtnih pr^ateljev KOS, G.: Grdavši KOZINC, D.: Kraški palčki, kamniti malčki MCKAIN, K.: Zvezda sem! MENNEN, P.: Zmajček in Trmica MLAKAR, I.: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo MOJA prva božična knjiga MOORE, C.: Čarobne božične sanje MORONEY, T.: Sola NAGARAJA, D.: Buda za lahko noč PIRC, T.: Mišek Luki PIRC, T.: Tukaj sem Frančiška von Bolha SAGE, A.: Iskanje ŠKOBERNE, B.: V deželi barv ŠTEPIC, L.: Vampirček Rudi VIDMAR, J.: Kebarie 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRA-F^A.ZGODOVINA.BIOGRAFHE. NABOKOV, V. V.: Govori, spomin Najbolj iskane ali izposojene v novembru 10 1. Woodiwiss, K.: Shanna 2. Woodiwiss, K.: Pepel v vetru 3. D'Alessandro, J.: Polnočno zapeljevanje 4. Varna vožnja : priročnik za voznike 5. Cankar, I.: Zbrano delo 6. Woodiwiss, K.: Zimska vrtnica 7. Woodiwiss, K.: Vreden ljubezni 8. Zgodbe Svetega pisma 9. Dodd, C.: Tesno ob tebi 10. Sophocles: Antigona Več podatkov dobite na spletnem naslovu www.ckv.si v Cisto navadna zgodbica Marjeta je odšepala do odprtih hišnih vrat; z levico se je oprla na podboj, z desno roko pa si je masirala razboleli kolk. Poznopomladni dan se je prevesil v večer; na nebu so zaspale prve zvezde. Kakšen ljubi mir! Še bi stala tam na pragu in uživala, če se ne bi od nekod priklatil stari mačkon in zateglo zamyavkal. Marjeta mu je nasula v skledico porcyo wiskasa in mu zamenjala vodo, vendar je maček zaničljivo pogledal nastavljeno hrano in vodo in spet myavknil. Ženska je pryela metlo in zamahnila proti mačku, ki se je pravočasno umaknil z dosega metle in še glasneje zategnil: »Myaaaaauuuuu!« Marjeta je zabrisala metlo proti mačku, ki se je jadrno pognal na bližnjo jablano in se od tam zadrl: »MIII^AAAAAUUUUU!« Marjeta se je obrnila, zatresnila vrata in z bolečim kolkom odstokala k računalniku. Njen Jur je odšel k sosedu po nekakšnih opravkih, zato je imela mir in se je lahko posvetila kmetovanju na facebooku. Pridobila si je že precej znanja in spretnosti z delom na farmi; v začetku je imela le zaplato zemlje v najemu, drugi igralci na facebooku so ji podarili nekaj sadik, dobila je tudi nekaj posojila na virtualni banki in kmetovanje se je začelo. Prodala je prvi pridelek, kupila nekaj njiv in pridelala še več zelenjave. Sedaj je imela že kar precej premoženja; širila je kmetyo, sezidala hleve in vanje naselila več krav molznic. Skratka: biznis je cvetel! Ampak ta zadeva je imela svoje kaveljce; moral si namreč pravočasno pobrati pridelek, sicer je računalnik uničil letino in si lahko skrahi-ral, če nisi disciplinirano skrbel za svojo kmetyo. In se je zgodilo, da je Marjeta v skrbi za farmo pozabila na tazaresni zrezek v tazaresni kuhinji. Šele vonj po zažganem jo je zdramil. »Ježešna! Šnicelj!« jo je prešinilo. Jur ji je pozneje večkrat oponesel zažgan »šnicelj« in uničeno »ka-strolo«; da bi se ženska njenih let morala brigati za druge stvari, ne pa da čepi ob računalniku, je še zabrusil. Ni mu ostala dolžna: »Računalnik sem kupila s svojo penzyo, ti tudi hodiš v oštaryo na svoj štuc, pa se v to nič ne vtikam! Si pa lahko zadovoljen, da ne zapravljam denarja za lepotne operacye, lahko bi si dala popraviti oprsje in s kolagenom napolniti ustnice, da bi bile kot mini hrenovke. Ja, pa sedaj je v modi, da hodyo starejše gospe v bolnišnico na hormonske terapye, da lahko zanosyo. Bi bil zadovoljen, če bi si tudi jaz omislila dojenčka? Bi vstajal ponoči, če bi jokal?« Jur je obstal kot solni steber in se debelo zazrl v ženo. Hotel je nekaj reči, pa so mu iz odprtih ust prišli samo neki čudni glasovi. Obrnil se je, v veži potegnil kapo z obešalnika in se pognal iz hiše. »O, ljubi Bog, tega si pa res nisem zaslužil na stara leta!« je bilo še slišati, preden je izginil za vogal. Marjeti je zasyal obraz v blaženem zadovoljstvu. Zdaj bo imela nekaj časa mir pred Juryem. Vseeno pa je bila od tiste »kuhinjske nezgode« bolj pazljiva pri kuhanju. Se je pa zato zgodilo, da je v čisto pravi kuhinji pripravljala čisto prave češpljeve »knedeljne« za kosilo, medtem pa je v računalniku deževalo na pravkar posušeno seno, ki ga ni utegnila pravočasno pospraviti in je šlo seno v »maloro«. In je morala prodati nekaj krav molznic, da je z izkupičkom dokupila prepotrebno krmo za preostale krave, kar je bila precejšnja škoda. Namreč, to s prodajo. Res so bile krave virtualne, vendar so bile rodovniške frizyke in vsak, ki se količkaj spozna na krave, bo potrdil, da človeka lahko taka zadeva spravi s tira. Sploh pa je bila škoda toliko večja, ker je Marjeta pravkar uredila sirarno, saj je pričakovala večjo količino mleka od svojih krav. Sedaj pa to!!! Tako je, če je ženska sama za vse! Frančiška Celarc 46 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreacija 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupina senior dance v Žabice na prvem tekmovanju sezone ponovno med najboljšimi! V soboto, 4. decembra 2010, je v bazenskem kompleksu s tropsko atmosfero blizu Berlina, imenovanem Tropical Islands resort, potekalo mednarodno tekmovanje cheerleding in cheer plesnih ekip - VI. Elite Beach Cup 2010. Tam smo bile šestič zapored tudi Žabice in osvojile kar pet pokalov! Na pot proti Berlinu smo se odpravile v četrtek zvečer. Tri-najsturno potovanje z avtobusom smo večinoma prespale, ob dopoldanskem prihodu v Tropical Island Resort pa smo hitro skočile v kopalke in uživale v kopanju in vožnji po toboganih, odbojki na mivki, ležanju na plaži ^ Malce smo seveda tudi še potrenirale, nato pa polne pričakovanj zaspale. Sobotno jutro v parku je bilo podobno mravljišču: 3000 tekmovalcev iz štirinajstih držav!!! Tako je videti eno največjih tekmovanj za evropske cheerleding in cheer plesne ekipe. Žabice smo se na tekmovanje pripravljale že vse od septembra, zato je bilo pred tekmovanjem kar veliko treme. Predstavile smo se v sedmih kategor^ah - petkrat kot cheerleaderji in dvakrat kot cheer plesalke. V kategorii članskih partnerskih dvigov sta se z odličnim nastopom predstavila ida Grom in Matevž Remškar in za las zgrešila pokal za 3. mesto. Dve 2. mesti smo Žabice dosegle v kategorii mladinskih in članskih mešanih skupinskih dvigov. Prvič smo se predstavile tudi v kategorii otroških skupinskih dvigov. Mirela Nrecaj, Lana Nartnik, Anja Vidmar, Uršula Jušič Piber, Tjaša Miklič in Lara Meglen so nas zelo pozitivno presenetile in nas razveselile s prvo zmago. Eva Kržič in Luka Samotorčan pa sta ponovila rezultat iz lanskega leta in ponovno prepričljivo zmagala v kategorii mladinskih partnerskih dvigov. Po enoletnem premoru smo se predstavile tudi v plesnih kategor^ah: med otroškimi skupinami smo se veselile pokala za 4. mesto, članska plesna skupina pa je z odličnim nastopom prepričale sodnike in premagala vse druge ekipe iz Nemč^e, Češke in Rus^e. S petimi pokali smo Žabice zopet dokazale, da spadamo v vrh Evrope, saj je bil ŠŠD Log - Dragomer s tremi zmagami v che-erleading kategor^ah najuspešnejši od vseh društev, ki so se predstavila na tem velikem tekmovanju. VI. Beach Cup je bilo za Žabice zadnje tekmovanje v nadvse uspešnem letu 2010. Upamo, da bomo tudi v prihodnje s svojimi zanimivimi nastopi in izjemnimi tekmovalnimi dosežki razveseljevale vse tiste, ki spremljajo našo športno pot, vsem bralcem Našega časopisa pa želimo zdravo, uspešno, razigrano in veselo novo leto! Vanja&Matevž Velkavrh podprvak v pokalu Yugo Posadka Andrej Velkavrh/Marko Štirn je letošnjo sezono končala kot druga v Yugo pokalu in tretja v razvrstitvi divizije I. Pred njima sta se zvrstila le tekmovalca z WV Polom. Andrej je za vso sezono strnil vtise in povedal: »Sezona se je začela dobro z zmago v Avstriji ter nato z drugim mestom na reliju Satumus. Nato je sledil reli Velenje, kjer sva dosegla drugo mesto v diviz^i I, ter tretje mesto v Yugo pokalu. Na sredi sezone sem vodil v skupnem seštevku Yugo pokala ter držal odlično drugo mesto v diviz^i I. Sledila je dirka v Mariboru, na kateri sva z Markom začela zelo hitro, saj sva po četrtem odpe- Ijanem brzincu vodila v diviziji I. Na peti hitrostni preizkušji, kakih dvesto metrov pred ciljem, se nama je odlomila poloso-vina in želje po novi odlični uvrstitvi so odšle po zlu. Pred zadnjima dvema dirkama sem kupil menjalnik z ravnimi zobmi, da bi bil še bolj konkurečen ostalim avtomobilom. Menjalnik sem preizkusil na gorskohitrostni dirki v Lučinah. De- loval je povsem brezhibno. V Idrijo sem odšel z velikim optimizmom, vendar je že po drugem odpeljanem brzincu, ko sem se vračal v servisno cono, odpovedala sklopka.Tako sva z Markom izgubila prvo mesto v Yugo pokalu. Na zadnjo dirko v Ajdovščino sva tako odšla kot druga, z zaostankom petnajst točk. Dirka je bila res dobra, borili smo se vse do zadnje hitrostne preizkušnje in le 1,9 sekunde mi je zmanjkalo do zmage ter tako osvojitve državnega prvaka v pokalu Yugo. Zahvalil bi se rad svojim mahani-kom Bojanu Velkavrhu, Marjanu Hrenu, Andreju Velkavrhu ter Miru Jurcu. Poleg tega gre še velika zahvala pokroviteljem, ki so mi omogočili nastopanje na vseh teh dirkah: (SALKON, TERMOTOM, PSC LOGATEC, DIVINOL, VR Elektronika, PROSAF Vrhnika, Karoser^a Novak).« V Sest medalj na Ljubljana Open 2010 Ekipa malčkov 3. v Pokalu Slovence 2010 V začetku decembra se je končalo tekmovanje za Pokal Slove-n^e za leto 2010, kjer se je ekipa malčkov Karate kluba Vrhnika (Bine Cvetković, Nejc Cvetković in Edin Čehić) uvrstila na odlično 3. mesto! Mesto na lestvici sta si med posamezniki zagotovila tudi Tinkara Sluga z 11. mestom in Andraž Peklenk, ki je osvojil 6. mesto. Čestitke vsem tekmovalcem! (mp) Vrhniški karateisti so v soboto, turnirju Ljubljana Open 2010, 27. 11. 2010, merili moči v bor- ki ga je organiziral Karate klub bah in katah na mednarodnem Olimp^a. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 600 tekmovalcev iz dvanajstih evropskih držav. Karate klub Vrhnika so zastopali: Brina Arsić, Sara Arsić, Katarina Mole, Bine Cvetković, Nejc Cvetković, Gašper Teršar, Tinkara Sluga, Andraž Peklenk, Darja Gorjup, Toni Krašovec, Sabina Burjak, Aleksandra Radović, Kristjan Buh, Anže Pečar in Mateja Pe-klenk. Mesto na stopničkah so si tokrat priborili: Tinkara Sluga - 3. mesto (kate), Andraž Pe-klenk - 3. mesto (kate), Darja Gorjup - 3. mesto (kate), Toni Krašovec - 2. mesto (kate), Mateja Peklenk - 3. mesto (kate) in Aleksandra Radović-- 3. mesto (borbe članice). Vsem skupaj iskrene čestitke! M. P. Obilica zapadlega snega v dolini nam daje misel na smučarske užitke Zaključek leta na snegu Skoraj vsa večja smučišča v Slovenci so že odprla svoja vrata, zapadli sneg pa nam daje pravo decembrsko idilo in misel na zimske radosti, med katere spada tudi smučanje. Da pa bo na snegu in na smučkah zabavno in tudi varno, saj je le-ta na prvem mestu, naj vas spomnimo na pravilno izbrano smučarsko opremo, ki terja okviren objektiven pogled na naš nivo znanja smučanja. Poleg tega je priporočljivo, da se seznanimo s pravili 10 FIS. Lahko se pr^avite tudi na našo mini delavnico, šolo varnega smučanja. Torej: smučanje mora biti predvsem užitek in zabava na snegu, kar tudi je, če vsaj malo upoštevamo nasvete, ki jih morda še prevečkrat slišimo v medlih. Naša šola se je že resno pripravila na smučarko sezono. Opravili smo tudi tridnevni seminar na Rogli v lastni rež^i in tako seznanili z najnovejšimi metodami učenja in novostmi na področju smučanja tudi učitelje, ki delujejo v naši šoli ter širše. Na Krvavcu so nas letos razveselili z dvema novostma, to je proga ski-cross ter nočno sankanje ob vikendih. Za progo ski-cross v naši šoli ponujamo tudi učenje ter vas tako seznanimo s podrobnostmi in tehničnimi postopki vožnje po progi ski-cross. Še vedno je aktualen novoletni tečaj za otroke in mladino od 27. 12.-31. 12. V prihodnjem letu pa napovedujemo vikend tečaje za otroke in mladino ter organizac^o enodnevnih smučarskih izletov v tujino. Aktualne informac^e lahko spremljate na naši spletni strani www.ski-race.net. za dodatne informac^e pa po telefonu: 041-497-514, Mario, ali 041714-802, Gregor. Ob koncu leta vam želim vesele praznike ter uspešno in veselo novo leto 2011. Mario Blagojevič Modelarji in padalci v slovenskem vrhu V eni od preteklih številk smo že pisali kako je četverica jadralnih padalcev znotraj Kluba letalcev Vrhnika že četrto leto zapored dokazala, da sodi v sam slovenski tekmovalni vrh jadralnih padalcev. Tokrat pa njihove uspehe dopolnjujejo člani modelarske sekcye kluba. Voščilo Klub letalcev Vrhnika želi ob prihajajočih praznikih uresničitev vseh skritih želja, v novem letu pa čim več sreče, zdravja in zadovoljstva. Modelarji so namreč pred kratkim zaključili s tekmovalno sezono Slovenskega pokala, to je najvišjega tekmovanja med modelarji pri nas. Najboljši seštevek je imel Miha Jakopič, ki je med juniorji v kategorii manjših jadralnih modelov osvojil končno drugo mesto in četrto me- sto med jadralnimi modeli. Veteran Janez Oblak je v kategorii modelov s pogonom na gumico (FIB) pristal na petem mestu Slovenskega po- Miha ga po ič - prvo mesto na tekmi Slovenske-ila v Bovcu. Gašper Šubic - prvo mesto na tekmi Slovenske- Janez Oblak s svojim največjim »modelom« ga pokala Društva modelarjev Pomurja v Mat- letalom pegaz lastne proizvodnje med ogreva-jancih. njem motorja. kala, Gašper Šubic pa v kategorii jadralnih modelov na nehvaležnem četrtem mestu. Zaradi dobrih rezultatov sta Šubic in Oblak prejela povabilo krovne letalske organizacije, da sodelujeta na svetovnem prvenstvu v Argentini prihodnje leto kot člana slovenske reprezentance. Vendar sta oba povabilo zaradi previsokih stroškov odklonila. »Z rezultati sem izredno zadovoljen, ker dokazujejo, da sodimo v vrh slovenskega tekmovalnega modelarstva. Med najboljšimi našimi člani in pokalnimi zmagovalci so minimalne razlike, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi bil ponosen na naše uspehe,« je dejal Janez Oblak, vodja modelarske sekcije v klubu. Sicer pa v klubu delujeta še sekciji pilotov motornih in jadralnih letal. Vsi piloti so tekom leta opravili vse potrebne tečaje za varnost in obnovili svoje znanje s področja letalstva.(gt) 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Šport in rekreacia NAŠ ČASOPIS 47 • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • STRELSKI KOTIČEK • Državni prvaki pri veteranih in dva državna rekorda v enem dnevu PNK LIGA (primorsko-notranjsko-kraška liga) 5. kolo PNK lige so organizirali strelci iz SD Vremščica. Mlajši pionirji: Žan Žuber, 1. Pionirji: Klemen Penko, 2. Mladinci: Bojan Lampreht, 2. Člani: Bojan Lampreht, 2, Vincenc^ Kovač, 15 Veterani nad 50: Miran Omerzu, 1., Vladimir Ravnikar, 2. Veterani nad 60: Mat^a Japelj, 6. Članice: Mojca Rus, 2 Člani ekipno: 2. Veterani ekipno: 1. Pištola: Bojan Lampreht, 14, v kombinac^i, 3. 6. kolo PNK lige so organizirali strelci iz SD Kovinoplastika Lož. Mlajši pionirji: Žuber, 1. Pionirji: Penko, 2. Mladinci: Lampreht, 2. Člani: Lampreht, 1, Kovač, 10. Veterani nad 50: Omerzu, 1., Ravnikar, 5., Dušan Breščak, 7. Veterani nad 60: Japelj, 11. Članice: Rus, 5. Člani ekipno: 3. Veterani ekipno: 1. Pištola: Bojan Lampreht, 15, v kombinac^i, 3. Skupna razvrstitev PNK lige: Mlajši pionirji: Žan Žuber, 1. Pionirji: Klemen Penko, 2. Pionirke: Anja Dedjanski, 1. Mladinci: Bojan Lampreht ml., 2. Člani: Bojan Lampreht ,1, Vincenc^ Kovač, 10. Veterani nad 50: Miran Omerzu, 1., Vladimir Ravnikar, 3., Dušan Breščak, 10. Veterani nad 60: Mat^a Japelj, 8. Članice: Mojca Rus, 2. Člani ekipno: 2. Veterani ekipno: 2. Pištola: Bojan Lampreht, 22., v kombinac^i 13. (brez prvih treh kol) Pokal Slovence in mladinskih lig Pokal pr^ateljstva, kot se imenuje državna liga za pionirje in mlajše kategorije, je najštevilčnejša državna liga v Sloveniji. V tej ligi nastopajo šte- Državni prvaki vilni mladi strelci, ki si žel^o priti v vrh slovenskih strelcev, hkrati pa je z dobro pozic^o odprt prehod v državno mladinsko reprezentanco, kjer pionirji tudi zamenjajo ser^sko orožje za orožje mednarodnega programa oz. standardno zračno orožje. Točke prejme prvih petnajst tekmovalcev, ki se potem razvrščajo v skupni plasma. 5. kolo je bilo v Ptuju, kjer je med pionirji nastopil Žan Žuber in osvojil 35. mesto, Bojan je z Vrhniški strelki - veteranki Mojca in Benjamina novimi točkami na 11. mestu. V skupni razvrstitvi po štirih kolih je najvišje uvrščen Bojan med kadeti na 8. mestu z 68 točkami, Žan jih je v kategorii pionirjev zbral 10 in je na 39. mestu, Klemen pa 2, kar zadošča za 48. mesto. Finale državne dopisne lige - »dva rekorda v enem dnevu« Končana je 33. dopisna državna liga, ki je bila tokrat za Vrhniko izredno dobra, saj smo na tem finalu v enem dnevu postavili dva nova državna rekorda v streljanju s ser^sko zračno puško. Po dobrem začetku smo se po končanih 6. kolih skoraj vsi strelci, ki smo se pr^avili v ligo, uvrstili v polfinale, kjer smo prav tako blesteli in tako v isti zasedbi prišli v finale. Standardna zračna puška: Med kadeti je Bojan Lampreht osvojil 5. mesto, med člani je ekipa Vrhnike osvojila 3. mesto, pri članicah je zmagala Benjamina Rudolf. Z medaljami sta nadaljevala Ravnikar za 1. mesto med veterani, Lampreht mu je sledil na 2. mestu, Rudolfova je zmagala med veterankami, ekipno smo osvojili 1. mesto. Nato je sledila naša paradna disciplina, in sicer ser^ska zračna puška: Ekipa članov z novim rekordom na 1. mestu, posamezno Omerzu 2., Lampreht 4. in Ravnikar 5., med članicami Rudolfova na 2. mestu. Drugi rekord je postavila ekipa veteranov v sestavi Ravnikar, ki je bil posamezno 2., Lampreht 3 in Omerzu 4. Prav tako je bila 4. tudi Rudolfova med veterankami. Državno prvenstvo za pionirje Letošnje državno prvenstvo za mlajše katego-r^e je bilo v organizac^i Mestne strelske zveze Ljubljana Pionirji, posamezno: 10. Žan Žuber 52. Klemen Penko Na DP za mlajše kategorie, predvsem v kategorii ml. pionirjev, so bili rezultati zelo izenačeni, tako da je Žan Žuber za prvouvrščenim zaostal samo štiri kroge in kljub temu osvojil šele 10. mesto, kar je odličen uspeh. Državno prvenstvo za veterane v Ljubljani - Vrhničani »državni prvaki« Letošnje DP za veterane je organizirala MSZ Ljubljana. V kategorii nad 50 let je Miran Omerzu zasedel 2. mesto, Lampreht 9. in Ravnikar 17. Ekipno smo postali državni prvaki v kategorii nad 50 let. V kategorii nad 60 let je tekmoval samo Matia Japelj, ki je osvojil odlično 19. mesto. Prav tako se je s pištolo v konkurenci pria-vil tudi novopečeni »pištoljaš« Bojan Lampreht in zasedel 17. mesto. Odlično sta se izkazali tudi obe veteranki, in sicer je Mojca Rus zasedla 6. mesto in Benjamina Rudolf 7. Poleg naštetih smo se udeležili še 3. odprtega kontrolnega tekmovanja v Trzinu, Mednarodnega tekmovanja za Pokal Borisa Paternoste v Trzinu, DP za člane, članice in mladince v Portorožu, 2. državne lige, Regiskega prvenstva upokojencev, DP Študentov in diakov - Univerzitetno DP in še nekaj drugih tekmovanj. Vabimo vas, da si nekaj utrinkov ogledate tudi na naši spletni strani www.strelskodrustvo-vrh-nika.si. Trenutno je v prenovi, tako da vsi rezultati in aktivnosti še niso ažurirani. Zbral Bojan Lampreht Namiznoteniški igralci so aktivni Po tekmovalno napornih prvih mesecih in vedno večji zagnanosti za treninge je vrhniške namiznotenisače v novembru pričakalo Občinsko prvenstvo Vrhnike. Na prvenstvu, ki je potekalo v nedeljo, 21. 11. 2010, se je zbralo kar 39 igralcev vseh starosti iz Občine Vrhnika, večinoma članov Namiz-noteniške sekcie ŠD Vrhnika in ŠD Sinja Gorica. Tekmovalci so tekmovali posamezno (v šestih kategoriah) ter v dvojicah. Vsi tekmovalci so se v svoji kategorii sprva merili po predtekmovalnih skupinah po tri, štiri ali pet igralcev, nato pa so igrali na izpadanje (turnir- ski sistem). Tekmovanje je bilo organizirano na osmih mizah v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška v sodelovanju med NTS ŠD Vrhnika in ŠD Sinja Gorica. Najboljši štirje v vsaki kategorii so dobili medalje. Med zanimivimi in tudi težkimi dvoboji za zelenimi mizami smo se igralci in gledalci lahko posladkali tudi z izvrstnimi jabolki, ki so nam jih priazno priskrbeli iz trgovine s sadjem in zelenjavo, DG 69, za kar se jim najlepše zahvaljujemo! Po končanem turnirju smo dobili naslednje razvrstitve (štirje najboljši v posamezni kategorii): učenci od 1. do 5. razreda OŠ: 1. Teo Ponikvar 2. Nejc Japelj 3. Darko Savič učenci od 6. do 9. razreda OŠ: 1. Izak Oberčkal Pluško 2. Jan Vrhovec 3. Teo Ponikvar 4. Nejc Nagelj člani od 15 do 35 let: 1. Matic Kaiser 2. Rok Semič 3. Rok Grasselli 4. Jernej Ogrin člani od 36 do 50 let: 1. DamjanJMiklavčič 2. Marjan Šurca 3. Peter Gutnik 4. Simon Petrovčič člani nad 50 let: 1. Jože Miklavčič 2. Jože Berginc 3. Mitja Španger 4. Janez Čekada ženske: 1. Nina Pejič 2. Kesič Sonja 3. Kovač^Teja 4. Mira Čekada dvojice: 1. Kaiser-Semič 2. Surca - Miklavčič 3. Granda - Ogrin 4. Berginc - Gutnik Decembra je na koledarju turnirjev le 3. Odprti turnir za pokal Alpe-Adria, ki se ga je prielo kar ime Predbožični turnir, saj je sedaj že tradicionalno organiziran v Tržiču nekaj dni pred božičem. Vseeno pa naši igralci ne bodo mogli ravno počivati, saj se bo pod okriljem Medregiske namiz-noteniške zveze začelo tekmovanje v novoustanovljeni kadetski ligi, v kateri bomo med desetimi priavljenimi ekipami Vrhničani sodelovali s kar dvema ekipama kadetov ter mlajših kadetov (NTS Edigs I, NTS Edigs n, PPK Rakek, NTK Preserje, NTK Logatec, Dobitniki medalj v kategorii učence 1.-5. razreda OŠ, od leve proti desni: l.Teo Ponikvar, 2. Nejc Japelj, 3. Darko Savič. Najboljši v tekmovanju dvojic, od leve proti desni: Šurca, Gutnik, Berginc, Miklavčič, Kaiser, Semič, Granda, Ogrin. NTK Olimpia, NTK Ljubljana, NTK Krka, NTS Vrhnika I, NTS Vrhnika II). Za konec znova objavljamo razpored preostalih ligaških tekem v 3. SNTL, ki bodo na Vrhniki v telovadnici Partizan: sobota, 8. 1. 2011: Vrhnika - Šternmatik Cirkovce Vrhnika - Ljutomer sobota, 5. 2. 2011: Vrhnika - Hrastnik Vrhnika - Krka sobota, 26. 2. 2011: Vrhnika - Iskra AE Vrtojba Vrhnika - Logatec sobota, 12. 3. 2011: Vrhnika - Preserje Vljudno vabljeni k ogledu tekem! Vsi, ki bi si želeli igrati namizni tenis, se pridružiti kateri koli igralni skupini (osnovnošolci, starejši osnovnošolci, rekreativci) nas lahko obiščete na treningih: ponedeljek, torek, četrtek ali petek od 16.30 do 19.30. Nekaj informaci lahko najdete tudi na naši spletni strani www.ntenis.si, seveda pa nam lahko pišete tudi na elektronski naslov: nts.vrhni-ka@gmail.com Žiga Perović 48 NAŠ ČASOPIS N/ Sport in rekreac^a 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 000 speG ' 1 Pot v neznano je za nami KDO? ____Otroci stari med 6 in 15 let. CENA? Cena petdnevnega programa znaša 50,00 EUR, posamezni dan pa 12,50 EUR. PRIJAVA? Prijave lahko posredujete preko elektronskega naslova: sent@gmail.com, kjer lahko prejmete tudi informacije o vklopu, ali pa osebno dostavite na naslov: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, (strokovnemu sodelavcu za šport, Danijelu Cukjatiju) in sicer vsak delovnik med 9. in 14. uro. Lahko pa nas pokličete tudi na gsm: 041/939 867. KAJ BOMO POČELI? Znanim dejavnostim iz Poletnega vklopa smo dodali kopico novih programov, med katerimi velja izpostaviti lokostrelski turnir za darila, obisk božička, vklopov Big Brother, snežna vojna, gradnja snežnih gradov, zimska orientacija, v četrtek pa namesto v Atlantisa odhajamo na bowling. Ob vsakodnevnih likovnih in kulturnih delavnicah bo zagotovo največji povdarek na športnih aktivnostih (nogomet, košarka, namizni tenis, florball, borilni športi, itd ...). Frank in Katrin Hecker, Živali in rastline v Alpah. Dodatek minerali in kamnine. Prev. Majda Nosan. 1. izd. Kranj, Narava, 2010. 93 str., fotogr. (Vodnik po naravi) žepni vodnik Živali in rastline v Alpah je priročna in uporabna knjižica. Čeprav je ta gorski svet precej bogatejši z živalstvom in rastlinstvom, kot ga predstavlja ta mala knjižica, smo je vseeno lahko veseli. Opisuje 150 najpogostejših vrst živali in rastlin v alpskem svetu, zato je med njimi večina takih, ki jih že poznamo. Znanega in domačega pa se človek najbolj razveseli. Knjižica je razdeljena na osem poglavij. V prvem so predstavljeni sesalci. Zakaj je med njimi na prvem mestu ravno divji prašič, namesto kakšnih lepotcev, kot so jeleni ali srnjad, kozorog ali gams? Tudi krvoločne zveri ne manjkajo, kot so medved, lisica, jazbec, ris. Med manjšimi lahko najdemo tudi podlasice, veverice, svizce in zajce. Med najmanjšimi pa različne sorodnice mišim. Med ptiči so najzanimivejši na prvem mestu orli in sokoli. Sledijo jim »kure«: jereb, petelin in ruševec. Posebna stran je namenjena različnim vrstam sov, ki jim sledi še dolga vrsta »navadnih« ptičev, kot so detel, škrjanec, lastovka, kos, sinica, krokar, vrana, kavka, vrabec in drugi. Koliko let je avtor zbiral lepe fotografije živali, ki ne čakajo na človeka s fotoaparatom? Pri plazilcih se zdrznemo, čeprav so gadi in belouške, kuščarji, martinčki, močeradi in žabe le na fotografijah. Zanimiv in pisan je svet žuželk, od kobilic do kuščarjev, med katerimi s pisanimi barvami izstopajo različni metulji. V petem delu so predstavljena drevesa in grmi, na katerih so zanimivi različno oblikovani storži; tudi cvetovi niso redki. Med njimi sta najbolj znana dlakavi sleč ali rododendron ter različne vrste rese in volčina, s plodovi pa borovnice in brusnice, med najlepšimi sta šipek in alpska velesa. Naslednje, najobsežnejše poglavje obravnava gorske cvetlice, med katerimi je več splošno znanih, kot so pogačica, črni teloh, potonika, avrikelj, rumeni in modri svišč ali enc^an, planika ali očnica, arnika, bodeča neža, zlati klobuk ter pasji zob. Sledjo še razne vrste preobjed, zlatic, makov, kamnokrečev itn. Le na kratko so predstavljene še štiri vrste lišajev in po šest mineralov ter drugih kamnin v Alpah. Na začetku knjižice je tudi lepa perorisba gorskega vršaca s podnožjem na 1000 m nadmorske višine. Shematično so prikazani višinski in vegetac^ski pasovi. Od 1000 m do 1500 m je hribovski pas, na katerem raste iglasti gozd. Od 1500 m do 2000 m je gorski pas, na katerem je drevesna meja, raste pa ruševje s skrivenčenimi vejami. Od 2000 m do 2500 m je visokogorski pas, kjer rastejo le pritlikavi grmi, nad to mejo pa je snežni pas, kjer rastejo le blazinaste cvetoče rastline ter mahovi in lišaji. Ljubitelje gorske narave in cvetja vabim, da si na teh višinah podrobno ogledate svet pod nogami, kjer boste našli veliko lepega. Pri Domu Planika pod Triglavom in tudi drugod na višini 2400 m raste prečudovita triglavska roža, ne le posamezni cvetovi, pač pa kar v preprogah. Ciril Velkovrh Na Martinovo soboto je avtobus 48 planincev odpeljal na pohod v neznano. Pot nas je vodila proti Ljubljani, kjer nas je Roman s svojimi namigi že vzpodbujal k rešitvi vprašanja, kam smo namenjeni. Kljub trudu z različnimi junaki iz teh krajev, kot so gozdna vila Firi, razbojnik Guzaj, omembi, da imajo kraji nekaj skupnega z našo Vrhniko, rešitev ni bila prav lahka. Zdelo se je kot, da je vožnja po avtocesti prek Trojan še zanimivejša, ker je bil cilj neznan. Po konkretnejši pomoči z omembo Antona Martina Slomška, razglednega stolpa in Ipavcev pa je bil Janez tisti, ki si je s pravilnim odgovorom krajev našega pohoda prislužil simbolično nagrado. Pri kraju Sentjur prav gotovo ni mogoče prezreti znamenitosti, ki jih je med našo vožnjo podrobno predstavil Roman: arheološko najdišče Rifnik, kjer so že pred 6000 leti začeli davni predniki bivati na hribu nad Sentjurjem, imenovanim Rifnik. Omenja se tudi gozdna vila Firi, ki naj bi prebivala prav tam. Rodbina Ipavcev, ki predstavlja v Šentjurju vrhunec slovenstva, je znana rodbina nadarjenih skladateljev, izvrstnih zdravnikov in predvsem zavednih Slovencev, ki je ustvarila pesem Slovenec sem, prvi slovenski balet in drugo. Blaženi Anton Martin Slomšek, ki se je rodil leta 1800 na Slomu pri Ponkvi, je edini slovenski svetnik. Zapuščina tega zavednega Slovenca in pesnika je neprecenljiva za vernike, pa tudi za ves slovenski narod. Najbolj znana njegova pesem je En hribček bom kupil. V sončnem in rahlo vetrovnem jutru smo si pred začetkom pohoda na izhodišču v Sentjurju ogledali lepo ohranjen slovenski kozolec. Nato smo krenili po označeni poti na Resevno (682 m). Pot nas je vodila skozi gozd, čez travnata pobočja mimo manjšega zaselka po makadamski cesti in kolovozu. V gozdu je prav pr^etno šumelo listje pod našimi nogami. Pod vrhom je kar strm vzpon v hrib in že smo pred seboj zagledali 20 m visok kovinski razgledni stolp. Z njega je zelo lep razgled po celotni Celjski kotlini, lepo sta vidna celjski grad in mesto Celje, v daljavi smo opazovali Donačko goro in Boč. Po kratkem ogledovanju štajerske pokrajine z višin smo si vzeU čas nik je tudi izletniška točka domačinov in drugih obiskovalcev, ki žel^o videti, kako je bilo tod pred davnimi časi. Rifnik privablja tudi arheologe, saj je tod še vedno bogato nahajališče ostankov življenja izpred več tisoč let. Na Rifniku 44 b je bila zanimiva predstavitev kmeta Ac^a Urbajsa, ki se ukvarja z biodinamično pridelavo vina. Ogledali smo si obnovljeno staro leseno kmečko hišo in klet na prostoru pod njo, v kateri lastnik skrbno hrani svoja ekološko pridelana za okrepčilo v planinski koči šentjurskih planincev. Nato smo pot nadaljevali proti Rifniku. V gozdu ob poti so še cvetele ciklame in bilo je toplo kot spomladi. Za kratek čas smo se ustavili na turistični kmet^i, kjer so nas pr^azno pogostili z domačimi dobrotami. Tudi domači pes čuvaj se je razveselil številne družbe. Pot smo nadaljevali prek travnikov, kjer so nas začudeno opazovali mali islandski konji. Na kmet^ah ob poti so se pasle tudi ovce in koze. Z vrha Rifnika je lep razgled. Na njem so lepo vidni obnovljeni ostanki rimskega svetišča in lesena koča s stenami, pletenimi iz šibja, krita s slamnato streho. Rif- vina. Biodinamična pridelava je sonaravna metoda kmetovanja, ki upošteva ekološke metode kmetovanja in zakonitosti naravnega gibanja zemlje in letnih časov. Kot zanimivost nj omenim konje v vinogradu, ki so se pasli med trtami. Ac^ Urbajs je v Sloveniji prvi biodinamični vinogradnik in prvi, ki je dobil za vina najzahtevnejše priznanje na tem področju, pravico do uporabe blagovne znamke Demeter. Po priložnostni pokuši-ni vin je sledil še spust s hriba v dolino. V večernih urah smo se po odlično organiziranem pohodu, za kar velja zahvala našim vodnikom, srečno vrnili na Vrhniko. Jana Fabjan 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si N/ Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Smučarska sezona v Smučarskem društvu Vrhnika Pozdravljene smučarke in smučarji! Nova smučarska sezona se je zopet začela in čaka nas vrsta pr^etnih smučarskih dni na naših domačih smučiščih pa tudi smučiščih v sosednji Avstr^i. Tudi letošnjo sezono boste lahko, tako kot nekaj sezon doslej, spremljali aktivnosti članov našega društva, za katere pa se je nova smučarska sezona začela že konec poletnih počitnic. Skupaj s svojimi trenerji so tekmovalci obiskali ledenike v sosednji Avstr^i, kjer so do konca oktobra opravili že več kot 25 dni smučarskih treningov na snegu. Kondic^o so vse leto vzdrževali po programu, ki ga vsako leto skupaj s trenerji pripravno ob koncu smučarske sezone. Ta v poletnih mesecih poteka v naravi, oktobra pa se ponavadi začne intenzivna vadba tudi v športni dvorani. Intenzivnejši treningi na snegu potekajo v oktobru, novembru in decembru. Ker so prve smučarske tekme že pred vrati, so smučarske priprave iz tedna v teden intenzivnejše. Prve tekme Notranjsko primorske re-g^e se bodo začele že 26. tega meseca, državne tekme in tekme državnega prvenstva pa takoj za tem, v začetku januarja. O rezultatih tekem naših tek- movalcev vas bomo obveščali sproti, lahko pa jih spremljate tudi na spletnih straneh Smučarske zveze Slovenije. Jesenske priprave na snegu na Moeltallu v Avstr^i V Smučarskem društvu Vrhnika nismo pozabili na rekreativne smučarje, ki bi radi izpopolnili svoje znanje, in tudi tiste, ki še ne znajo smučati. Ob vikendih bomo za vas v smučarskih središčih v Slovenci organizirali alpsko šolo smučanja. Pridružite se nam! Da pa boste dovolj dobro pripravljeni in vas po spustih po belih poljanah ne bodo preveč bolele noge, pridite na naše kondic^-ske priprave, ki potekajo vsak četrtek v športni dvorani Partizan na Vrhniki od 17. do 18.30. Več informac^ lahko dobite vsako sredo v prostorih pritličja Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem (Partizana) na Tržaški 9 na Vrhniki od 19. do 20. ure ali po telefonu: Alojz Prek 041 754 435 - otroški tekmovalni program/trener Leon Marjan Možina 041 667 452 - predsednik društva Damjan Rupnik 041 780 867 - alpska šola/trener Smučarski pozdrav! SD Vrhnika Ob bližajočih se praznikih, člani Smučarskega društva vsem bralcem in prijateljem smučanja želimo prjetno praznovanje Božiča in obilo smučarskih uspehov, zdravja in zadovoljstva v letu 2011. MNC Vrhnika - Dren Na Vrhniki se piše nova nogometna zgodovina. Projekt MNC Vrhnika Dren je zaživel kljub mnogim pomislekom nejevernežev. Zdaj v centru trenira in tekmuje 80 otrok v otroških selekcjah na Drenovem Griču, 90 otrok v mladinskih selekcjah na Vrhniki in dodatno še prvo A-člansko moštvo. Pa začnimo najprej z njimi. iz tretje v 2. ligo, kar je ekipi po Po kar treh spodrsljajih so se vrhniški člani končno ujeli. Igrajo na oko zelo lepo in zanimivo igro, polno kombinatorike in občutka. Morda jim manjka zgolj pika na i v pomenu večje srčnosti nekaterih posameznikov, kar pa se iz tekme v tekmo izboljšuje. Člani trenutno zasedajo odlično 2. mesto in so edino moštvo, ki je premagalo trenutno pr-vouvrščeno ekipo NK Litija. Začrtana pot za nadaljevanje spomladanskega dela je jasna: spletu nekaterih okoliščin tudi uspelo. S tem pa so apetiti nekoliko poskočili. Pokazala se je možnost, da bi selekc^a napredovala v eni sezoni kar za dve ligi, kar pa glede na rezultate zadnjih krogov postaja vse prej kot lahko. Očitno je, da je ekipa v svoji želji preprosto »pregorela«. Manjkata večji zanos in večja želja po golu, napredovali pa sta kombinatorika in povezanost vezne linije z obema drugima, pri čemer napadu manjka kreacije in za- NASLOV PRVAKA in KONČNO napredovanje v višjo ligo. Moštvo pod strokovnim vodstvom trenerja Zorana Pejo-viča v marsikaterem pogledu doživlja preporod, kar morda komu niti ni všeč, je pa to edina prava pot, ki vodi k zadanim ciljem in uspehu. Fantje le tako naprej. Selekc^a U-14 ali drugače imenovana selekc^a starejših dečkov je po uvodnih krogih napovedovala pravo senzacijo, saj je bila še po 4. krogu na prvem oziroma drugem mestu. Ekipa, ki je podobno kot kadeti sestavljena iz igralcev, ki so svoje znanje pridobivali na Drenu, in igralcev, ki so se kalili na Vrhniki, še ni povsem uigrana. Prvi mož ekipe, trener Sebastian Zalar (ki je mimogrede tudi vodja mladinskega pogona MNC Vrhnika Dren in s tem posledično vodja vseh trenerjev), si je za primarni cilj zadal napredovanje ključka. Torej se ve, na čem je treba delati in kaj je tisto, kar lahko prinese rezultat. Pozimi se ekipa seli v telovadnico OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, kjer bosta poglavitna poudarka - poleg tehnike -predvsem uigranost in zaključek v napadu. Ob dejstvu, da je ekipa zelo obetavna in dobra, upravičeno lahko pričakujemo bistveno boljše rezultate v spomladanskem delu sezone. Mlajši dečki pod taktirko trenerja Jasmina Muratagiča dosegajo zadane cilje in preprosto suvereno »drž^o« prvo mesto v svoji ligi. V letošnji sezoni sta se prav tako podobno kot preostale starejše selekc^e združili tudi selekc^i mlajših dečkov (U-12) ŠD Dren in NK Vrhnika in posledično se je zato zelo povečalo število otrok v sami selekc^i. Na začetku sezone je selek- c^a združevala 30 otrok, tako da smo se s strokovnim kadrom odločili, da bomo v letošnjo sezono pr^avili igralce glede na nogometno znanje v 3. in 4. ligo mlajši dečki. Nekaj otrok je v nadaljevanju sicer prenehalo z vadbo, vendar pa so z začetkom šolskega leta otroci kar »kapljali« v klub, tako da se je število zopet povečalo nad 30. V tej sezoni si delo z otroki delita glavni trener Jasmin Muratagič in njegov pomočnik Gorazd Gomboc, ki sta se zelo dobro ujela in z nasveti eden drugemu pomagata uresničevati postavljene cilje. V 3. ligi smo si zadali cilj priti ligo višje in upam, da nam bo z dobrimi predstavami na igrišču to tudi uspelo. Fantje so jesenski del sezone zasluženo končali na prvem mestu, vendar se bodo morali zelo potruditi, če bodo v nadaljevanju sezone hoteli ostati na vrhu in si s tem tudi zagotoviti prestop v ligo višje. V 4. ligo smo fante prijavili zato, da le igrajo tekme in rezultat ni v ospredju. Otroci so sezono sicer končali na 12. mestu, vendar so na mnogih tekmah prikazali več kot solidno igro, a jim je na koncu vendarle zmanjkalo, da bi dosegli vidnejši rezultat. Da teh fantov ne »zanemarjamo«, je jasno, saj na treningih pridno delajo, vendar eni pač napredujejo hitreje, drugi nekoliko počasneje. Po pogovoru z njimi tudi ni videti vidnejšega razočaranja, saj so zelo veseli, da neprestano igrajo in se družbo z drugimi vrstniki. Trenirajo pa vsi igralci (tako tisti, ki tekmujejo v 3. ligi, kot tisti, ki tekmujejo v 4. ligi) skupaj in pod enakimi pogoji, zato je tudi napredek viden iz dneva v dan. »Pohvalil bi jih rad vse, saj so kot selekcija zelo povezani med seboj in po številčnem obisku na treningu se tudi zelo dobro razumejo in jim je na treningih všeč. Prav tako gre pohvaliti tudi naše starše, ki nas v tej sezoni zelo spodbujajo in so naš osmi igralec na igrišču,« je ob koncu članka povzel trener Jasmin Murata-gič. Med otroškimi selekc^ami je najstarejša zagotovo selekc^a U-10, ki trenira na Drenovem Griču. Trener Rok Ciuha se zelo trudi, da bi ponovil uspehe zadnjih dveh let, kar mu tudi kar dobro uspeva. Ekipa v družbi najboljših ekip, kot so Interblock, Olimp^a, Bravo Publikum in podobni, trenutno zaseda 4. mesto. Glede na zaostanek vsega štirih točk, je tudi možnost letošnjega vidnejšega uspeha povsem realna. Malčki le tako na pre!. Selekc^o U-9, torej otroke, letnika 2001, vodi izkušeni trener Tomaž Urbančič. Selekc^a vidno napreduje in niza uspeh za uspehom. Trenutno zaseda odlično 2. mesto v svoji ligi. Pozimi predvideva še izpiliti svoje znanje in v spomladanski del sezone vstopiti še bolje pripravljena in še bolj »našpi-čena«. Tekmovalni del otroških se-lekc^ predstavljata obe ekipi U-8, ki jih vodita trenerja Jan Zaletel in Iztok Gruden. Obe ekipi zasedata odlično 2. mesto v ligah, z dobrimi možnostmi za uvrstitve na zaključni turnir. Malčki obiskujejo treninge dvakrat na teden, pozimi pa se preselio v telovadnice. Selekc^a je dodobra izpopolnjena, saj v njej vadi skoraj 30 otrok. Najmlajša selekcija MNC Vrhnika Dren je zagotovo se-lekc^a Vrtca. Slednja ima v svojih vrstah več kot 20 otrok, ki vad^o v dveh terminih pozimi v dvorani na Drenovem Griču, poleti pa, kot je že znano, tako na igrišču ŠD Drena na Drenovem Griču, pa tudi na igrišču NK Vrhnika na Vrhniki. Vadba poteka pod budnimi očmi dveh trenerjev, in sicer Branka Bizjaka in Andreja Lebna. Zelo pomembno je tudi do- gajanje v samih športnih parkih, in sicer na Drenovem Griču pa tudi na Vrhniki. Na Drenu pripravljamo nove kabine za rezervne igralce, na Vrhniki pa smo zabetonirali in postavili stebre za lovilno mrežo žog za obema goloma na glavnem igrišču, obnovili kabine za rezervne igralce in prebarvali garderobe. Dela nam nikoli ne manjka, zato če kdo želi pomagati, je vedno več kot dobrodošel. MNC Vrhnika Dren Novičke Športne zveze Vrhnika Prireditev Športnik Vrhnike za leto 2010 bo v petek, 21. januarja 2011, ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Do roka, ki smo ga postavili v objavi poziva, smo prejeli precej predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem. Na podlagi poznavanja uspehov naših športnikov pa ugotavljamo, da še zdaleč nismo prejeli vseh predlogov za podelitev priznanj, zato rok podaljšujemo do 24. decembra 2010. Za vse nadaljnje informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika-@gmail.com. Na zvezo se je obrnilo kar nekaj športnih društev z vprašanjem, kdaj bo objavljen Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2011. Zaradi volilnega leta ta razpis v tej številki še ni objavljen, saj je objava odvisna od sprejetja občinskega proračuna. O datumu objave razpisa bomo člane zveze obvestili takoj, ko bo le-ta znan, ter jim po potrebi nudili pomoč pri pripravi prgave. Zveza je na javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti posredovala vlogo Fundac^i za šport za program množične športno-rekreativne prireditve, ki jo bomo, če bomo pridobili sredstva, skupaj z našimi člani izvedli v maju 2011. Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan. Za konec pa še: Vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno leto 2011 želimo vsem našim članom ter ljubiteljem in pokroviteljem športnih dejavnosti. Športna zveza Vrhnika 50 NAŠ ČASOPIS Oglasi 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Revija Kluba Gaia Qaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) Ohranimo blišč sobnih rastlin Mrzli zimski dnevi nas prisilno, da v notranjih prostorih preživimo več prostega časa, toplino doma pa nam lahko polepšajo domače zelene ljubljenke - prelepe sobne rastline. Prihod zime zanje pomeni velik šok, zato je prav, da se na spremembe odzovemo pravočasno. Zimski meseci so za sobne rastline velika preizkušnja. Zaradi pomanjkanja svetlobe se pogosto srečamo z rume-nenjem listov. Če je le mogoče, take rastline prestavimo na južne in zahodne police ter jim tako omogočimo boljšo osvetlitev. V sodobnih stanovanjih Nagradno vprašanje: Kako se imenuje specialno gnojilo v obliki šumeče tablete, s katerim zagotovimo optimalno prehrano sobnih rastlin? Pred izidom nove izdaje Našega časopisa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, in jih obdarili s praktičnim darilom Odgo vor : PLA _ TE__A TA__ Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik rev^e Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov rev^e Gaia. Vabljeni tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! Ime in priimek _ Naslov _ Pošta in poštna številka _ Želim postati član Kluba Gaia: DA NE Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. NAJBOLJŠE k. ■ a ^^ ^^ PRIDE NA KONCU. BOŽIČNIBONUS ^ 1000 EUR ^ â SAMO DO 31. DECEMBRA, SAMO PN CITKOENU. CITROËN prlponATOTAI. Leto 2010 se bo kmalu odpeljalo in z njim Citroenov božični bonus v višini 1000€*, ki velja samo do 31. decembra. Ponudba velja za celotno paleto osebnih avtomobilov, ki jih vedno odlikuje kreativna tehnologija in nadčasen slog. Ne prestavljajte svojih želja na leto, ki prihaja, temveč pohitite v najbližji Citroënov salon in si jih izpolnite še letos. CRÉATIVE TECHNOLOGIE CITROËn *»Božični bonus» 1000 € velja v primeru financiranja Citron Credit & Leasing ob nakupu novega osebnega vozila Citroen r^zen za vozila DS3. Dvs leti pogodbene garancije, Citron Kredit & Leasing. Ugodna ponudba velja do 31. Decembra za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih pr^ajalcih Citr^novih vozil, ki sodelujejo v akciji. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Citron C3 (Attraction 1.4i BVM) - mesečno odplačevanje; malopr^ajna cena z DDV in vključenimi popusti 8.490 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 102,25 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 26.11.2010 znaša 7,57% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,08%; financirana vrednost 5.943 EUR; skupni znesek za plačilo 9.697 EUR. ^raba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 5,0 do 7,3 l/100 km. Emisija COj: od 134 do 172 g/km. Za podrobnosti o natančni ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroen. Slike so simbolične. Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; qsm: 031/643 597; avto.meriak@qmaii.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-C Ta po navadi povzroča sušenje listov in v skrajnem primeru celo propadanje rastline, zato jih od okna odmaknimo za vsaj 15 cm. Izogibamo se tudi bližine vzhodnih vrat, kjer tempe- navadno zanje ni nikoli premrzlo, občutno prenizka pa je skoraj vedno zračna vlaga. Težavo rešimo tako, da rastline razporedimo čim bližje viru vlage; dobra rešitev je, če na radiatorje postavimo z vodo napolnjene posode ali vlažno brisačo. Pomagamo si lahko tudi tako, da rastline postavimo v plitev pladenj s prodniki, ki ga napolnimo z vodo, v pomoč pa jim bo tudi pršenje po listih, za kar poskrbimo v zgodnjih jutranjih urah. Rastlin ne smemo »prehladiti« Ko rastline zaradi večjih potreb po svetlobi postavimo blizu oken, ob tem hitro pozabimo na hladen zunanji zrak, ki jim lahko poškoduje liste. ratura zelo niha, pozorni pa bodimo na prepih, ki ga večina rastlin ne prenaša. Ne pozabimo na dognojevanje V centralno ogrevanih prostorih sobne rastline zaradi visokih temperatur rastejo tudi pozimi. Rast je zaradi krajšega dneva nekoliko šibkejša, zato je dovolj, če jih s specialnim gnojilom v obliki šumeče tablete Plantella Tabs za zelene rastline dognojujemo enkrat na mesec. Rastline, ki cvetko tudi pozimi (božična zvezda, božični kaktus, vitezova zvezda, kamelja, azaleja, ciklama, kalanhoja in v^olice), dognojujemo pogosteje, najbolje enkrat na teden. V ta namen uporabimo gnojilo v obliki šumečih tablet Plantella Tabs za cvetoče rastline. Preprečimo napad škodljivcev Sobne rastline najpogosteje napadajo pršice, uši in rastlinjakov ščitkar. Na uši nas opo-zor^o zviti, zakrneli ali kako drugače poškodovani listi ter konci poganjkov. Na rastlini se pojavi tudi medna rosa, ki jo izločajo uši. Če na listih, lončkih, okenski šipi in notranji okenski polici opazimo lepljive madeže, listnih uši pa ne najdemo, je treba ugotoviti, ali morda ne gre za napad kapar-ja in volnate uši. V nasprotju z volnato ušjo, ki jo zaradi bele barve zelo hitro opazimo, ka-parja hitro spregledamo. Nase opozori z medeno roso, prepoznamo pa ga kot komaj opazne nabrekline, ki se prilep^o na olesenele dele rastline ali pa se naselio ob žilah, največkrat na spodnji strani listov. Najučinkoviteje ga zatremo z naravnim pripravkom na osnovi oljne ogrščice Bio Plantella Pri-ma-r. Proti pršicam in ušem rastline poškropimo z naravnim insekticidom na osnovi kal^evih soli maščobnih kislin Bio Plantella Aktiv-r, proti ščit-karju pa uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora Kenyatox verde. Potencialne napade škodljivcev preprečimo tudi tako, da v nekaj cvetličnih lončkov zapičimo Bio Plantella rumene lepljive ploščice. Če na rastlini ne opazimo škodljivcev, ki bi sesale in gomazele, a naša ljubljenka kljub temu odmira, je to znamenje, da je bodisi okužena z bolezn^o bodisi jo nepravilno negujemo. Davor Špehar, strokovnjak Kluba Gaia Bi tudi vi radi uživali v lepoti sobnih lepotic, pa ne poznate pravega recepta za njihovo večno bleščavo? Za nasvet povprašajte na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia, 080 81 22, ali kliknite na www.klubgaia.com Prilike in neprilike Sojenje v aferi Satex nas utrjuje v veri v posmrtno življenje. Na tem svetu pravice ni. Prava spravna maša ne more biti v angleški Veliki vasi, ampak kvečjemu na malem Sv. Urhu. Letošnji dan pravosodja je bil še posebno slovesen. Tožilki BZH so patrioti prebrskali omaro. Tožilci in sodniki so odvisni od iger na srečo. Če imajo srečo, jih obramba ne izloči. Slovenska tranzic^'a: iz samoupravnega socializma v brezpravni kapitalizem in roparski fevdalizem. Katja se je našobila: Z malim delom bo še veliko dela! Samo vprašanje časa je, kdaj bo napočil čas vprašanj. Andrej Kos Od nabave do izvedbe: ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje d.o.o. V R H N delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89 Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 51 >V ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika FITNES CENTER Vas tudi v sezoni 2010/2011 vabi k vadbi. Fitnes je odprt od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe: 22 EUR, enkratni obisk fitnesa: 4 EUR Vljudno vabljeni! Izdelava KOVINSKIH NADSTRESKOV, dvoriščnih vrat, vseh vrst ograj in drugih kovinskih izdelkov Mali oglas Na Vrhniki iščemo več oseb za delo v novem klicnem centru. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Delovni čas je prilagodljiv. Če vas zanima razgibano delo v pr^etnem delovnem okolju, pokličite 041 647398 - Rebecca. POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC KmtM -A >2 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 X. t Strokovna, kvalitetna dobava in montaža notranjih in zunanjih vrat. Nudimo tudi izvedbo predelnih sten in vrat v steno. ŠKOF PETER s.p. M: 041 721 975 www.skof.eu Škof v MIZARSTVO Vsem bralcem, poslovnim partnerjem ter strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 2011! Žiuljmjj-jj' kOt ofiedalo: naúmeÁ/níls úe mu in v^rntl» vam bo maymeA. Srečno 2011/ OkvVirjamAe úliJk, Sivjo 'DOj/mZek, y. pp. mamja 72, 1232 Ig oTI-0Í1/2.9Í-672 TRGOVIMA :: \ -x \ à. J / » RAWwE :: ■1:1 iViV^^ jpíjStaur ^r&imè'Ct ^ t^j/ Af^jía n VULKANI :> ^ ^ _____ . o MUŽIHSKI KÛMPLiTI u qBAMUn^; ij^ nEUMJXEtVEâŒa f^mTANE » - »i PIROTEHNIKA d.o.o. stara V/h nI ka 51 1360 VWinika »BATE B KEUkOPTERtI D ^ Delovni čas; PhH^ Sobot* NwMJA 9.00-3UBI.OO 9.M-17J00 9.00-12.00 Id,; 01'750-46-51 CSW; 041-353 9ÉÏ GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razniizkopi * Traktorski prevozi * Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 52 NAŠ ČASOPIS Oglasi 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec. 75 55 135 Mirjam Levstik Bravničar, dr. med. narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje. pulmolog@zd-vrhnika.si zobni rentgen 75 55 143 fiziolog^a 75 55 132 laboratory laboratory@zd-vrhnika.si 75 55 133 patronažna služba 75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 755 51 15, 051 390 920 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec. 75 55 121 narocanie.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med.spec. 75 55 128 narocanie.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanie.kunsteli@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica narocanje.knezovic.bor@zd-vrhnika.si mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPUA Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melan^a Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Mar^a Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Mar^a Il^aš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNI ZOBOTEHNIK J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj 75 53 227 Datum Zobozdravnik Naslov ordinacye 24/12/2010 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 25/12/2010 PRAZNIK 31/12/2010 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 01/01/2011 PRAZNIK 07/01/2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 08/01/2011 Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 14.01.2011 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 15.01.2011 Melan^a Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 21.01.2011 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 22.01.2011 mag. Miljenka Knezović, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 28.01.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 29.01.2011 Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 04.02.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 05.02.2011 Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 11.02.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 12.02.2011 Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 18.02.2011 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 19.02.2011 Mar^a Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 25.02.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 26.02.2011 Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 04.03.2011 Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure. ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. ď^ Pokličite na brezplačno številko o8o 2005. ^^ Naročila sprejemamo ur na dan. ^^ Brezplačno in ekspresno hitro dostavimo. ©Brezplačno priklopimo in preverimo stanje napeljave. A NAROČITE ali REZERVIRAJTE brezplačno dostavo zelenejeklenke ŠE DANES! tudi, če še nimate praznejeklenke! www.butanplin.si Preklopite na ZELENO. Jeklenko. 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 % strani 225,34 V strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za Vi strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. NUDIMO VAM: - malice od 3,80 € dalje - pizze, kosila, jedi po naročilu - nedeljska kosila - catering - dostava malic na relaciji (Horjul, Dobrova, Brezovica, Vrhnika) - rezervacije za zaključene družbe do 65 oseb Informacije in rezervacije na Tel.:031/ 356 580 ali E- mail: janko.kozina@gmail.com Vse lepo v letu 2011 Vsem strankam áe ^ Oobenem ^pa njim in vsem bralcem N^AOšega časopisa želim vesele p/raz/niÂe in srečmo novo leto. tif formatu, cdr v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo >Bere nas 35 tisoč občanov občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer.« îii.iiï m Cenjenim strankam in posiovnim partnerjem žeiimo vesele božične praznike ter ■ mnogo sreče v ietu 2011! * m m ^ H Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • kaiSLlizaiorji NOVAK • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! Vesele praznike in zdravja v letu 2011 mi smo za to specializirani! T gradbene rešitve "na liljuč izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi vodenje poslovnih knjig za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoo@volja.net Zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v letu 2011 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Vesel božič in srečno leto 2011 y •OMETI MARKO SMRTNIK S.p. HIAB DVIG- • fasade Vel. Ligojna 8a, Vrhnika IZKOPI- • GRADNJE t , /f /7505-057 NASIPI- • SANACIJE ' ^ i/i ^si^si^i DVORISCA- >HIAB DOSTAVA I3HIRB ŠKARPE- lKIPER prevozi 20 m, 6,5 T KANALIZACIJE- 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Trgovina Blagomix ri Pod Hruševco 48c is CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10%. ._____ na servisne storitve popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela I Aiftůňiša ^ ^ SELISKARi Betajnova i6,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seLiskar.si KAMENA MOKA NARAVNI IZBOLJŠEVALEC TAL Omogoča razvoj življenja v tleh, Izredno dobro učinkuje na barjanskih tleh, Ohranja in vzpodbuja rodovitnost tal, PRIPOROČAMO UPORABO PREDVSEM ZA IZBOLJŠAVO TAL ZA ZVIŠANJE pH V TLEH NA PARCELAH S KISLO REAKC^O TAL (pH < 6,0), Pospešuje sprejem hranil, Izboljšuje in ohranja strukturo tal, Povečuje odpornost rastlin zoper škodljivce in rastlinske bolezni, Preprečuje širjenje mahov, Pakiranje v 5 in 10 kg in jumbo vrečah. Prodaja v KGZ Cerknica na Vrhniki KAMNOLOM VERD doo Podjetje za proizvodnjo kamenih agregatov Verd 145, 1360 VRHNIKA tel.: 01-75 04 239, fax: 05-29 62 375 www.kamnolom-verd.si, kamnolom.verd@siol.net 1360 Vrhnika tel.: 01 7553 675 Toplini vsa vrata naj božič odpre, naj srečno obdobje za vas se prične! A leto prihodnje naj zdravja vam da, obilja, ljubezni pa v čaši brez dna! Ob koncu leta najlepša hvala vsem kupcem in poslovnim partnerjem Srečno 2011 Blagomix Sáijífie^ JSj^ -^Vi JLMič) & i)P^E.Ti>\VE.AE. F» R.O IVI OTIO iSi WE now" fi ÍTrerlď) TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Viktor Ružić 15. 9. 1939 - 17. 11. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene svete maše,^ cvetje in sveče. Najlepša hvala tudi gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen cerkveni obred in Pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Žena Šte^a, hčere Suzana, Rosana, Viktor^'a in Vesna z družinami Borovnica, november 2010 V 96. letu starosti nas je zapustil Franc Armič Petrovčev ata 25. 10. 1915 - 3. 12. 2010 Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali, negovali in pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Dobrova, december 2010 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Tiho je odšla od nas naša draga mama, tašča, babica in prababica Pavla Remškar 15. 1. 1922 + 4. 12. 2010 roj. Janša, Lesno Brdo Na zadnji poti smo jo v družinskem krogu pospremili v sredo, 8. decembra 2010, na pokopališču pri cerkvi Mar^e Božje na Dobrovi. Žalujoči: sin Janko, hčerki Mojca in Vida z družinami 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 55 Nagradna križanka »Sreča« Sreča in zdravje sta tista dejavnika, ki največ štejeta v življenju. Zato ne preseneča, da si ju v začetku novega leta tudi največkrat voščimo. Naj spremljata tudi vas v prihajajočem letu, nenazadnje kanček sreče potrebujete tudi pri žrebanju za nagrado. Te bodo tokrat nekoliko bogatejše, pa tudi številčnejše kot čez leto. Prvi tr^e srečni izžrebanci bodo prejeli denarne nagrade, pet preostalih pa knjižne. 1. nagrada: 100,00 evrov 2. nagrada: 80,00 evrov 3. nagrada: 60,00 evrov ter pet knjižnih nagrad Rešene križanke pošljite do 18. januarja 2011 na naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika. Na ovojnico pripišite »nagradna križanka«. Nagrade za križanko »Spomini« Tokrat ste uredništvo tako rekoč zasuli s pravilno rešenimi križankami. Srečna roka našega novinarja je osrečila šest srečnežev. 1. nagrada (80 evrov) - Mar^a Demšar, Butajnova 2. nagrada (60 evrov) - Radana Stojnic, Krožna pot 3. nagrada (40 evrov) - Kati Setnikar, Kotna pot Reklamne majice bodo prejeli: Andrej Smrekar, Borovnica; Ivica Dolinar, Dobrova; Zlata Jereb, Grilcev Grič Vsem nagrajencem čestitamo! Prejemniki denarnih nagrad naj čim prej sporoč^o na uredništvo (lahko tudi prek elektronske pošte: na-scasopis@zavod-cankar.si) še svojo davčno številko, EMŠO ter številko osebnega transakc^skega računa (pripišite, pri kateri banki ga imate odprtega). Prejemnikom majic ni treba ničesar sporočati, ker jih bodo prejeli po pošti. Rešitve križanke »Spomini« - vodoravno: drama, aar, m, ng, co, trubar, e, britof, pi, medo, ana, smr, nor, lom, komemorac^a, civil, ina, e, ji, kk, eksot, igla. Rešitve simetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): Papas, Adidas, eokolog, arboret, nadvladje, Sala, Anka, Dakr, mir, turbina, Amati, parna, Greta, godba, eroti, tovor, pragozd, ama, aerob, Dali, molj, doselitev, alkanet, nokota, Rjazan, baron. Ime in priimek: Točen naslov: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 I^S 21 22 23 25 26 27 28 1^929 30 32 33 34 35 122136 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. najjužnejša in najrodovitnejša pokrajina na Švedskem; 6. čas v sredini dneva; 12. tir okoli osrednjega nebesnega telesa; 14. mesto v srednji Slavoniji na Hrvaškem; 15. pristaniško mesto ob Biskajskem zalivu v Španiji; 17. mehko pokrivalo; 18. rimski bog ljubezni; 19. sestavni del tipkovnice; 21. srbska letalska družba; 22. sprožilo, petelin; 24. reka na Poljskem; 26. plitvejša kotanja s stoječo vodo, luža; 27. enakomerno gibanje, tempo; 28. glavno muslimansko svetišče v Meki; 29. francoski skladatelj (Georges, opera Carmen); 30. otka pri plugu; 31. smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene; 33. departma v vzhodni Franciji; 34. slovenski atlet (Jurij); 36. Mojzesov brat; 38. tek čez drn in strn; 40. dejavnost artistov; 42. veliko navdušenje, zanos; 44. nekdaj javni razglašalec uredb; 45. negativni pol elektrode; 46. prepir, spor (nar.); NAVPIČNO: 1. ženska v Banatu, žena lale; 2. orodje za kopanje; 3. nepravilno stanje, abnormnost; 4. raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; 5. sedma črka grške abecede; 6. javni nasad; 7. oranje; 8. čebula (nar.); 9. skupina dvajsetih ljudi; 10. zažigalna zmes v bombah; 11. popravki (biblio.); 13. obdobje stare grške in rimske kulture; 14. skladišče, shramba; 16. deska; 20. uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji; 23. prebivalec področja z žabami; 25. ponavljalni glagol; 27. umetno narejena kotanja za gojenje rib; 28. prebivalka glavnega mesta Egipta; 29. bližnji sorodnik; 30. kraj pri Cerknici; 31. izžarevanje astralnega telesa; 32. mesto na Madžarskem, znano po vinu; 35. zelenica v puščavi; 37. starodavna prestolnica Japonske; 39. 300 - 200 = ?; 41. slovenska ljudska stranka; 43. Anton Dermota; jstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gosp šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. urednika) in Gašper Tominc (novinar in organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličite nas lahko tudi po mobitelu: Gašper Tominc (031 392 153) ali Simon Seljak (040 234 090). Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Vsi objavljeni prispevki so last Našega časopisa. Brez pisnega soglasja uredništva Našega časopisa je prepovedana vsakršna reprodukc^a, distribuc^a, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in ' " ' .......... ' '" do pisale o svojem delu, načrtih in aktivnostih. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Ces naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Uredništvo bo objavilo le prispevke strank, ki b Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 20. december 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2010 smo prodali manj kot 7000 telefonov,^^ toda več kot 6 fr - ■■■C' Hvala za zaupanje!]! i-Tří z' meg(g)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 Tolea d.o.o. pooblaščen posrednik Mobitel d.d. r^IcK RAČUNALNIŠTVO • SERVIS 9 iji I I 11 ''ill 'f í ; ' I ^ Vrtnariji 3/1360 Vrh^niká T:0Í750 517Q^\, Ï M:04126Í848 E: prodaja@molekservis.cóm f i' v u www.molekservis.com" prodaja in servis računalnikov mrežna oprema printanje iz USB ključev barvno in črnobelo fotokopiranje w rabljeni računalniki in prenosniki z garancijo izposoja blagajn ^ igre za PC, XBOX, PSP ^ ^^^ prodajno mesto Tušmobil m I KINECTXbox 360 é cena: 579 EUR ^ : /Staro leto ' je minilo, ^ DARILO MIŠKAH ne oziraj se nazaj, ^ novega pa ne priganjaj presenetiti se daj. Prenosnik Asus K72F-TY163 17,3" LED 1600x900, Intel P6100 2Ghz, RAM 3GB DDR3, HDD 500GB, čitalec kartic, blue-Jr^ : , tooth, spletna kamera, WLAN, 4x USB, HDMI ■ ^ \ - : r Prijetne praznike in hvala za zaupanje! ý........................................................................................................................................................................................................................