Stari in niladi Slovenec. Pro — pre; prozu — prezu. 0. Pro praep. nq6 prae 1) in fontt. psl. nonnisi in compositione usurpatur, 2) snlum habes in fontt. russ. na pr. pro čito cur, pro to ideo; pre particula composita cum verbis et nominibus: prebiti, prebaba, prebogatti; saepe pre babes pro predti, ut o pro otti; adde pre adv. ante praep. ante cum gen. iungenda. Prozti praep. per cum acc, prezu super, praeter cum gen. et acc.; serb. proz, prez; polj. prze, przez. )S. Pro pisarljo ini Slovani tako pogostoma, da se ga bode navaditi i nam Slovencem, ki pravimo proč i preč, prostor i prestor, prodati i predati; prognati, providenije i prevedenije providentia et praescientia, propad, prorok, provod i prevod i. t. d. Prokaza — proknda. 0. Iprokazu lepra, prokaziti perdere, prokaženu leprosus; prokuda improbitas, prokuditi corrumpere, prokudeti corrumpi, prokudivu; russ. dial. prokuda homo fraudulentus. *ST. Kakor prokazivu improbus, malus p. — va vera, — vi nravi cf. kaziti-ati; prokudinti - nikti, -livu protervus, perniciosus (cf. kuditi V7I, 52). Proku — proči. 0. Prokii adj. reliquus; proku n. reliquiae, nom. propr. prokšiči; prokoje in posterum; p r o či, pročinu - nl adj. reliquus, sequens, pročij; pročeje igitur, ceterum, proče adv. igitur et praep. sine cuin gen.; pročl adv. procul weg; pročina tempus futurum. <§. Ns!. proč, preč; divide pro et rad. a č, anč, cf. rus. opriči; prokšen nsl. croat. delicatus, goščenje prokšeno; stsl. prokvl praep. pro cum daf. vel acc. cf. protiva,, serb. proču, nsl. gor. proke in proče za pfoti. Proletije. 0. I proleti f. i protuletije ver, - finu vernus, croat. prolulice, serb. prolitje, primalilje, navadno spomlad. Prositi, 0. Petere, quaerere, scr. prap lat. precari ahd. fragen. jS. Razun prositva f. preces tudi prosiba, prošenije in prošnja, prosicl, prosičij, prosijaku, prosakti, nsl. bu!g. prosjak, meadicus, indigens, in celo prosataj (gener, socer) qui conciliat. Prostu. 0. Prostii adj. e.\tensus, promissus, quem sensum primariumesse putamus ; prostii vlasy dnloffgil- proraissuui capillum habens (e pro et streti videtur constare) ; simplex, rectus, vilis, rudis, laicus prostinu, prostici, plebeius popoHiti i -cemii, liber, insons; si, is prosta omnino, prorsus (tnagy. paraszt). 8. Iz teh se jih da razlagati skor brez števila: prostorii spalium , pa tudi slsl. potestas , libertas, prostiti komu kaj i koga česa remittere , liberare, prostost - ota - inja rectitudo , simplicitas; preprostl f., -stvo - yni - ina - ije; preprostu adj. simplex, iuiperitus, vilis, fatuus. Protorvi. 0. Protorii sumtus, rad. tr; protoriti impendere, sumere (cf. potra,siti). x Prtita. 0. PruvM, pruvicl, pruvešinl primus, qui ab initio, anliquus, prilvyj ; priivoje primum, olim; pruveje prius; — venlci, — vesnlcl primogenitus. 8. Kar gr. pro, proto, archi — kaže slov. pervi v sostavah: pervonačelnik, - prestolnik, - sedalnik, -sednik praeses, pervostatelj praefVctus, pervom%čeniku protomarlyr, — svešteniku summus sacerdos; pervstvo primatus, pervovati, pervstvovati primum esse gr. ngtozsv eiv; pruvyj medl mel optimum; nšl. prvlje, prlje, stoprv stoprav maxirar-, stopram, srb. stoprvice recenler; toprlvo unde russ. tept-rl; spervenja stsl. otl, isprtlvenl, croat. serb. prvanji, prvašnji vorig, čes. prvni; perveneč, - nčič. Priih —. 8. Dokaj pomenov kažete iz te koreriike: priih- rad. prh volandi, saliendi vioi halnt nsl. prhati: ptič prha salit sprhnuti evolare, oprhnofi putrescere cf. prah et sticben ? staub: prhuti, prhot furfures capitis, prhek, prbav fragilis, prbčati se: Iiruške se prhčajo; prhavica, prhuta loderasche, prhavka favilla, prbljaji furfures, pršeti nieseln; pruhanije pa titillatio; pryhanije freniitus; in prysn<^ti spargere, effluere, rad. prysk rus. pryskati, prysnull. Pršvesti — voditi — lagati. 0. Prevesti-voditi je traducere, preložiti-lagati transponere, vertere. 8. Vidim, da imate že stsl. tudi vertere p. prevesti pi8anija oti gričiskyihtl pisanij i preložihii vi sloveniskyj jezykti; pržvodft translatio, - Iniku,-itell, — prelogučij - lagučij interpres, prelagataj explorator. Prčvtizgti. & I stsl. je prdvuzgti s§ sese eiFeze; prevtizgtu sublimis, nsl. prevzeten. Prevetu — večinu. 0. Prevelii je proditio, prevetiniku proditor, cf. nsl. prevečati, prevečanje; prevečKntt pa je Ttgouuono? qui fuit ante omne aevum, aeternus. PFedavati — predtilag-ati. (S. Predavati ali prednašati v pomenu ^vortragen" t. j. učiti je pač nemškuta, stsl. predavati le prodere, -vld-vlniku proditor, tradifor; preduložiti — in predulagati pa je proponore, predulogu propositio. Preduku. 0. Predukti maiorum unus; nsl. predci t. j. predniki. Preizrgdinu. <Sf. Izrgdlnu i preizredintt exfmius, evtraordinarius, bolje od hrov. slov. izven - ali izvanreden.