Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana, 8. decembra 1989 v. d. glavnega urednika Franček Kavčič številka 48-49, letnik 48, cena 50.000 dinarjev V. d. odgovornega urednika Marjan Horvat Maske so padle . R&zgretim mitingaškim glavam iz Srbije 1x1 Črne gore 1. decembra v Ljubljani, srcu slovenske suverene države, ni uspelo pripraviti »mitinga resnice« o Kosovu. Ni jim uspelo le dan po propadu v Ljubljani tega storiti v Beogradu, saj je najbrž srbsko vodstvo spoznalo, daje lahko takšen miting nevaren Predvsem zanj, ker že dve leti ni izpolnilo niti ene obljube svojemu narodu. Mitingarji ^ Kosovega Polja, Backe Palanke, Novega Sada, Nikšiča in od drugod so Slovencem, “zavedenim do brezupa in zmanipuliranim s strani njihovega konservativnega vodstva«, na slovenskih tleh ponujah kruh in s°l, nekateri tudi kri in do absurda peljali živčno vojno z ljudmi ob vprašanju, ali mi-^ng bo ali ne. Mimogrede povejmo, da po sjari slovanski navadi gostitelj ponudi gostu Hruh in sol. Srbi, ki so najprej hoteli v stoti-B°čih ^ p0tjej v nekaj desettisočih »zboro-ati« v Ljubljani, so hoteli to spremeniti in ®°rda tako dokazati, da hočejo biti gostitelji lovencev na slovenski zemlji. Skladno z ustavo in zakoni je preprečen miting v Ljubljani kajpak razburkal jugoslovansko politično prizorišče, vendar se je kmalu pokazalo (mislimo na sprejete sklepe 0 bojkotu Slovenije in Miloševičev govor 0 srbski skupščini J, da mitingarji nočejo desnice o Kosovu in Srbiji, temveč da gre za 111 srbsko vodeno politično akcijo ■ 3ke£a Političnega centra, z Miloševi-na čelu, za oblikovanje drugačne Jugo-zvije, po želji in kopitu velike Srbije in oj da po volji srbskega ljudstva, vendar z naravnost presenetljivo jasnimi konturami oncepta Jugoslavije, ki ga je oblikoval že _aZa Bašič. Projekcija države, kot si jo za-V7s^a srbsko vodstvo, strnjeno okrog vodje iloševiča, ne bi bila nič drugega kotponov-° obujena balkanskaječa narodov s centra-stično urejenim sistemom dela in življenja, Partijskim monopolom - Srboslavija brez smokracije in tržnega gospodarstva in prej sleJ romunska različica realnega sodama. n dogodki v minulih dneh pa so razkrili še ekaj sicer znanih resnic z jugoslovanskega oiltlčnega življenja in opredeljevanja. Če ^^mno ta hip ob strani srbski bojkot Slove-Jye (ki se bo zaradi življenjskih interesov spodarstva zrušil tako kot še zmeraj) je vnanje Hrvaške, Bosne in Hercegovine in ^“todozLzje ob sedanjem sporu, in tudi dru-br- dosleJ’ tiščanje glave v pesek, saj se naj-bi Z Je to smrt za vsako dr-spoš* * 0(^a ni v naši moči, da ne bi tvje„ 0Vab, še bolje, izvajali zad-Pije rP°btičnega bojkota Slove-Ha§ ^ 1azumeti morate, da to ni da v ^uHunizem, ampak način, kož0 v med nami rešuje svojo iti ne ■ m pa, da to ni ne pošteno Pila d arnetno.« Podobno sta me-sta nn,Va subotiška direktorja, ki Ja b0j; laarjem dejala, da Sloveni-Vu p0t v, mitinga resnice o Koso- bijk »vvUje miting resnice 0 Sr-strene kateri so stvari tako zao-bip p ’ da se vsakdo, ki bi bil ta bega (< *’ Počuti že fizično ogrože- S*t^ePav Je nedvomno moč e- k°noda glede na novo za- lotila aj0’bistveno manj pa seje HPorahlitblne'. Res ie' da povsod ja« n ba naziv »sindikat podjet-PrganiV16^0 dosedanje osnovne d°ločh^C1Je sindikata, da opušča __ e 0 medobčinskih svetih ZSS kot stalnih organih in jih dopušča le kot obliko in metodo dela, nadalje opušča organiziranost sindikata na ravni DO, sozda ipd. (dosedanje konference OSS) in dopušča povezovanje sindikata v oblikah združevanja podjetij kot metodo uresničevanja skupnih interesov. Spremembe predlaga komisija še pri trgjanju mandata sindikalnih funkcionarjev (štiri leta), vendar tudi tu ni dosledna, saj naj bi organe v sindikatih podjetij (izvršni in nadzorni odbor, predsednik) volili vsaki dve leti, po novem pa naj število mandatov ne bi bilo omejeno. Nekoliko je spremenjen tudi način volitev, saj naj bi poleg izvršnega organa sindikalne organizacije leta izvolila še predsednika, ne pa kot dosedaj, ko je organizacija izvolila izvršni odbor, le-ta pa izmed svojih članov predsednika. To pa so tudi vse bistvene spremembe statuta, ki jih predlaga statutarna komisija, vse drugo pa so bolj leptoni popravki. Mnenje sindikata v Palomi V sindikalni organizaciji Palome - Sladkogorske tovarne papirja smo poglobljeno preučili statut ZSS in že omenjeni predlog sprememb in dopolnitev statuta. Dokopali smo se do spoznanja, da ta predlog sprememb ne zajema sedanjega razpoloženja v Sloveniji, da ni v skladu z reformo Zveze komunistov. Zat smo v razpravi izoblikovali precej pripomb. Predlagamo predvsem, naj bo že v statutu sindikat opredeljen kot samostojna stanovska (ali pa strokovna) organizacija delavcev in ne več družbenopolitična organizacija, ki se združuje v SZDL. Iz uvodnega dela statuta je potrebno črtati določilo, da sindikat deluje na osnovi programa in idejnopolitične usmeritve zveze komunistov kot avantgarde delavskega razreda. Izpuste ngj se vsa določila, ki govore o samoupravnih interesnih skupnostih (saj le-teh več ni), o varovanju družbene lastnine (ta bo morala dobiti nosilca - titulaija), o združevanju dela in sredstev, dohodkovnem povezovanju, družbenem dogo-vaijanju in samoupravnem sporazumevanju in kar je še podobne vsebine v sedanjem statutu. Prav tako je potrebno črtati poglavja o delovanju zveze sindikatov v krajevni skupnosti, o občinski organizaciji zveze sindikatov in zvezi sindikatov v posebni družbenopolitični skupnosti. Za vse omenjene pripombe smo izoblikoval tudi konkretne predloge, kako urediti ta področja v statutu. Osnovna oblika organiziranosti in delovanja sindikata naj bodo sindikati podjetij in drugih oblik organiziranja dela. Sindikati podjetij se povezujejo v sindikate dejavnosti, na ravni republike pa naj se ustanovi Zveza sindikatov Slovenije, ki bo imela predvsem vlogo usklajevanja interesov in izvajanja skupno dogovoijenih nalog (strokovne, administrativno-tehnične, finančne, ipd.) za vse sindikate dejavnosti. Te oblike organiziranja in delovanja se tudi financirajo iz članarine. Vse druge oblike povezovanja sindikatov, ki temeljijo na teritorialnem principu (mimogrede povedano predlagamo, da se teritorialni princip povezovanja črta iz statuta kot obvezen) - to pa so občinske organizacije ZSS, organizacije ZSS v posebni družbeno- politični skupnosti in medobčinske organizacije ZSS - pa naj bodo dopuščene kot oblika in metoda dela, v katero se povezujejo le tisti sindikati podjetij, ki bodo v njih videli možnost za uveljavljanje nekaterih svojih in skupnih interesov na tem področju. Financiranje teh organizacijskih oblik naj se uredi s sklepom o ustanovitvi, financirati pa jih morajo tisti sindikati, ki so jih ustanovili oziroma pristopili vanje. V statutu naj bodo opredeljene predvsem naslednje naloge sindikata: - določanje, podpisovanje in uresničevanje kolektivnih pogodb, - prizadevanje za uresničevanje pravic delavcev in njihovih neposrednih interesov, - organiziranje politične razprave o vseh vprašanjih, ki so pomembna za članstvo, - zavzemanje za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev, - organiziranje upravičenih stavk in pomoč delavcem v času stavk, - uresničevanje načela solidarnosti med delavci, - pomoč članom zveze sindikatov, predvsem bolnim in poškodovanim ter njihovim družinam, - zastopanje delavcev v disciplinskih postopkih oziroma varstvo delavcev pred samovoljo vodilnih delavcev in delodajalcev, - sodelovanje z upokojenci in delovnimi invalidi ter prizadevanje za izboljšanje njihovega socialnega in materialnega položaja, - urejanje možnosti in spodbujanje rekreacije ter športnega, kulturnega in zabavnega udejstvovanja in življenja delavcev. Pomembno področje je tudi fi- odnos sindikata do političnih organizacij, strank in alternativnih gibanj. V mislih imam bližnje volitve, na katerih bo sindikat verjetno podprl tiste kandidate, ki bodo v svojem programu upoštevali novo vlogo in prizadevanje, tudi sindikata.« - Živahne razprave tečejo o novi vlogi sindikalnih funkcionarjev. »V naših razpravah prevladuje mnenje, da moramo v osnovnih-organizacijah ustvariti možnosti za profesionalizacijo predsednika sindikata, ker se sindikat v nasprotnem ne more pojavljati kot partner ali pogajalec s poslovodnimi strukturami.« - Kako stvari tečejo, kažejo že nekateri novi statuti podjetij. Tudi vi ste izbrskali poskuse, da bi sindikat potisnili v obrobje. »Mi smo osnovne organizacije opozorili, naj bodo pri pripravi statutov pozorne na tista poglavja, ki govore p načinu sodelovanja s sindikatom. Članstvo ne sme sprejeti statuta, v katerem niso opredeljene vsaj minimalne zahteve sindikatov. Septembra smo izdelali nov plakat in ga spet razdelili med naše članstvo, poziv pa smo že julija objavili v glasilu »Naš glas«. V enem izmed osnutkov statuta, v tem primeru gre za delovno organizacijo »Gradbenik«, smo ugotovili, da ta za sindikate ni - sprejemljiv, ker ne vsebuje naših zahtev. Na občinskem odboru sindikata delavcev gradbeništva smo sprejeli sklep in pozvali tamkajšnjo osnovno organizacijo, da se teh vprašanj bolje loti, in zahtevo, naj se v statut vnesejo vsaj minimalne zahteve sindikata. Prav tako ugotavljamo, da na občinski svet prihaja vse več delavcev ki so zaposleni v obrti po pomoč. Ugotavljamo, da republiški odbor ni naredil dovolj, da bi uskladili pogodbe o delu, ki jih sklepajo obrtniki z delavci ob sklenitvi razmerja. Gre za premajhno budnost, ki nato z vso težo prizadene delavce, da ta nato išče pomoč pri nas. To omenjam zato, ker smo spet v časovni stiski in se bojujemo za naš prostor v družbeni delitvi in obenem usklajujemo želje o tem, kakšno organizacijo naj bi imeli... Janez Sever nanciranje dejavnosti sinidkata. Zavzemamo se, da v statutu ne opredelimo višine članarine, ki naj jo določajo sindikati podjetij in sindikati dejavnosti. Dohodki, zbrani s članarino, morajo biti sredstva sindikatov podjetij in sindikatov dejavnosti, le-ti pa bodo po dogovorjenem programu financirali republiško zvezo sindikatov in delovno skupnost, ki bo opravljala strokovne, administra-tivno-tehnične in druge dogovorjene naloge za posamezne sindikate. Odnosi med delovno skupnostjo in sindikalnimi organi naj se uredijo s pogodbo. Tako torej razmišljamo sindikalni delavci v Palomi-Sladko-gorski tovarni papirja. V duhu teh pripomb'smo na ustrezne sindikalne organe višjih oblik povezovanja sindikatov posredovali konkretne predloge za ureditev posameznih poglavij in členov statuta ZSS in menimo, da jih je potrebno poglobljeno in resno obravnavati. Trdimo namreč, da je treba začeti sindikat organizirati od temeljev proti vrhu, ne pa, kot se je do sedgj ponavadi dogajalo, od vrha navzdol, tako da so najvišji sindikalni organi predpisovali organiziranost sindikatov v temeljnih okoljih. Zmanjšati nepotreben profesionalni aparat Zelo pomembna je tudi finančna samostojnost sindikatov, saj nam deklarativni neodvisni sindikati nič ne pomenijo brez finančne neodvisnosti. Prav tako je potrebno zmanjšati obsežen sedanji profesionalni aparat, predvsem na občinski in medobčinski ravni, ki je mnogokrat pomenil nepotrebno raven, ki je v glavnem le prenašala sklepe in pobude navzdol in navzgor. Občinske organizacije ZSS mnogokrat svoje najzahtevnejše naloge - usklajevanje interesov delavcev na določenem območju - zaradi svoje zelo heterogene sestave in različnih, mnogokrat nasprotujočih si interesov delavcev v različnih dejavnostih niti niso mogle uresničevati. Ernest Gačnik, Sladki Vrh 5/č kako gospodarimo , Delavska enotnost 6 Jugoslovani smo končno, a žal, šele zdaj, ko nam voda vdira že skozi nos, ne le skozi usta, pripravljeni priznati, da v razvitem, pa čeprav kapitalističnem svetu, vedo o gospodarjenju vendarle več kot mi sami. Začeli smo vabiti ekonomske svetovalce najuglednejših svetovnih svetovalskih firm, naj nam pomagajo rešiti tako državo (gospodarstvo) kot posamezna podjetja in celo panoge. Tako Jeffrey Sacsh svetuje predsedstvu države in zvezni vladi, kako se rešiti hiperinflacije. Zahod-nonemška podružnica McKinsey&co. Inc. iz ZDA svetuje slovenskim železarnam, kako okrepiti donosnost in zagotoviti konkurenčno sposobnost v »Evropi 92«. Podobno študijo za jugoslovansko črno metalurgijo bodo izdelali v britanski svetovalni firmi Bri-tish Steel Consulting inc. Tuje svetovalce naj bi dobili vsi veliki podjetniški sistemi v Sloveniji. Jugoslovanska podjetja, vsaj tista, ki se zavedajo, da jih bo brez tega »vzel hudič«, si prizadevajo vstopiti v Evropo, vendar ne kot tretjerazredni ponujalci manjvrednega blaga, pač pa kot pomembni ponudniki kvalitetnih izdelkov, konkurenčnih tudi s cenami, kritičnimi proizvodi tako rekoč, brez katerih Evropa ne bo več mogla. Za zdaj je, kolikor vemo, narejena ena takšna razvojna študija, tista, ki jo je za slovenske železarne izdelal McKinsey, in si oglejmo, kako bo treba vstopiti v Evropo 92 in za kakšno ceno (finance, sociala). Študijo je naredila zahodnonemška podružnica velike ameriške svetovalne firme, specializirane predvsem za svetovanje v managmentu, za milijon DEM in v slabega pol leta. V prihodnjem letu bo - če se bodo tako dogovorili, strokovnjaki te firme svetovali še glede posamičnih razvojnih programov in zlasti povedali, v katerih dopolnilnih programih so evropske železarne prezaposlovale delavce, ki jih je bilo v metalurgiji, po reorganizaciji v minulih desetih letih, zelo veliko odveč. Železarne v Evropi so bile v zadnjih desetih letih v hudih stiskah, vendar so ostri ukrepi za zmanjšanje stroškov in za optimalizacijo proizvodnje dali zadnji dve leti že zelo obetavne finančne rezultate. Geslo držav evropske skupnosti - tudi z metalurgijo ustvarjati dobiček - se uresničuje. Tako so na primer angleške jeklarne ustvarile lani 12 odstotkov dobička na vrednost prodaje. Toda pred tem so znižale število zaposlenih od 180.000 delavcev kolikov so jih imeli leta 1975, na samo 55.000 delavcev lani. Podobno ostri so bili tudi drugod, pa ne samo z delavci, pač pa so tudi ugašali preštevilne peči. Zahodnonemški Krupp je imel 1974. leta 29 peči, pred tremi leti le še 6, toda obseg proizvodnje jekla se zaradi tega ni zmanjšal. Nasprotno, lanska proizvodnja je dosegla rekordnih 780 milijonov ton od te v ES 170 milijonov ton. Jeklarne so se tudi zelo modernizirale in povečale kakovost jekla, napredovala pa je tudi predelovalna industrija, ki je sposobna kakovostnejše jeklo tudi uporabiti v svojih izdelkih. Naslednji cilj evropskih železarn je odpraviti postanke v proizvodnji jekla, do katerih obvezno prihaja pri sedanjih načinih (jeklo ulijejo, ohladijo, ponovno grejejo, preden ga začno oblikovati v pločevino, profile itd. Po novem naj bi proizvodnja tekla od ulivanja do profila brez zastoja). Pri revitalizaciji železarstva so seveda veliko pomagale tudi države s finančnimi injekcijami, zlasti v kriznih letih med 1982 in 1986, ko so v Evropi zapirali mnoge jeklarske obrate. V ta, lahko rečemo levji brlog, se hočejo podati slovenske (pa tudi, kot smo zapisali jugoslovanske) železarne. Kako? McKinsey predlaga, da na podoben način, kakor se je obnovila evropska jeklarska industrija: skratka, z močnim zniževanjem proizvodnih stroškov, optimalizacijo proizvodnje, opuščanjem zastarelih obratov in precejšnjo posodobitvijo proizvodnje, ki bi lahko konkurirala na evropskem (svetovnem) trgu. To pomeni, da bo precej delavcev v železarnah odveč, potrebna pa bodo tudi precejšnja finančna sredstva za naložbe: za vse posodobitve, ki jih predlaga McKinsey preveč dobrih pogojev, da vam v drobno gospodarstvo ne bodo ušli nujno potrebni strokovnjaki. Sicer pa v železarnah v zadnjem času postopno zmanjšujemo število zaposlenih. Lani je predvsem po naravnem odlivu odšlo okoli 600 delavcev.« Na Jesenicah, kjer je predvidena največja modernizacija od vseh slovenskih železarn, računajo, da bodo v prihodnjem letu izpolnili tretjin0 »zahtev« McKinseya glede povečanja produktivnosti, oziroma zniževanja stroškov. Računajo, da bi število zaposlenih, ki se je v zadnjih dveh letih že zmanjšalo s 6300 na 5500, znižali za kakih 15 odstotkov. Je pa res, da toliko jekla, kot ga na Jesenicah naredi 5500 delavcev, podobna železarna v zahodni Evropi zmore s samo 2500 zaposlenimi. Toda: na Jesenicah so v nečem vendarle posebnost, zaradi katere direktor železarne Franc Bregant meni, da števila zaposlenih le ne bo treba znižati za več kot za 15 do 20 odstotkov. V sestavi železarne so namreč številne vzdrževalne dejavnosti in storitveni tozdi, ki pa delajo tudi za druge porabnike teh storitev. Takšni tozdi naj bi se osamosvojili, postali samostojna podjetja. »Metoda, ki sojo uporabili v papirnici Vevče za zmanjšanje števila zaposlenih, pri nas ne pride v poštev,« trdi Franc Bregant. »Pri nas bomo .počakali* na naravni odliv (upokojitve, osipi), ponudili pa bomo tudi programe za drobno gospodarstvo. Ustanavljamo podjetniški inkubator, v katerega vlagamo za zdaj milijardo sredstev in nekatere prostore, opuščene progra; me, pomoč v birokratski vojni pri ustanavljanju zasebnih delavnic, strokovno obdelavo projekta nastanka takega malega podjetja. V zanimive projekte bomo tudi sovlagali. Vse to bo namenjeno predvsem našim delavcem, ki bi se želeli osamosvojiti, Pa tudi drugi bodo lahko sodelovali. ReS pa je, da nam bo s to potezo vsaj v P.r' vem trenutku padla raven kvalifikacti' sestave zaposlenih. Zato bomo šti dosledno v dopolnilno izobraževani®’ in kdor se ga ne bo hotel udeleževati, bo postal najresnejši kandidat za izgubo dela v Železarni« Na Ravnah - v Železarni Štore Pa tokrat nismo bili, samo zaradi pomafih kanja časa in s tem povezanih težav pn vzpostavljanju stika - smo se pogovarjali z direktoijem Jožetom Žuncem in predsednikom konference DOS Železarne Brankom Kakerjem. Sindikat v Železarni Ravne je, ko1 kaže, precej bojevit, saj je takoj p° predstavitvi McKinseyevega projekt3 terjal, da odpuščanje delavcev ne pri' de v poštev. »Sindikati nismo za take hitre ocene, koliko ljudi je odveč, pač pa za organizirano reorganizacijo, v kateri s° poskrbi za vse delavce. Od vodstva smo zahtevali, naj ne zaposluje novih delavcev, da bi že naravni osip zmanJ' šal število zaposlenih. Skušamo om°' gočiti pripravnikom, da opravijo ta staž in se zaposlijo. Terjamo tudi, daje treba zdajšnje delavce produktivno za' posliti, zgodi se, da v kakem tozdu delavcev primanjkuje, drugje pa jih je preveč. Razmišljamo pa tudi, da bi uvedli 36-urni delavnik v obratih, kjc.r so težki pogoji dela, v jeklarni, livarni-delu kovačnice in delu valjarne.« Jože Žunec nam je povedal, da skU' šajo poiskati tuje sovlagatelje za kon' kurenčne programe in proizvodni pr°' gram dopolniti, tako da od 3000 delav' cev, kolikor jih je zdaj na Ravnah Pr* metalurški proizvodnji (slaba pol°vic vseh zaposlenih) kaj več od naravne!?' osipa števila zaposlenih ne bi zmanjs3' li. Skratka, McKinseyevo zahtevo P° manj zaposlenih - odvisno pa bo sev^ da od posamičnega programa, saj J ocena te svetovalne organizacije »g*0 balna« - doseči predvsem tako, da b0 do povečali število programov in tab zaposlili zdaj premalo zaposlene d lavce. Slovenske železarne so si torej izbi" ^ le evropski način za vstop v »EvroP^ 92«. Bo tak način v naših razmer^ uspešen in ali mu bodo sledila tu druga podjetja? Boris Ru&e Slovenske železarne: kako zagotoviti donosnost in zagotoviti konkurenčno sposobnost EVROPSKA POT V »EVROPO 92« računajo kar 330 milijonov DEM v treh do petih letih, od tega pa samo za Jesenice 150 milijonov. McKinsey tudi pravi: predlagani programje moč izpeljati v največ petih letih za omenjeno vsoto, (predlagana je tudi reorganizacija, kapitalska povezava v firmi holding, odstopanja pa bi podražila vstop slovenskega jeklarstva v Evropo za kakih 70 milijonov DEM. Slovenske železarne sprejemajo omenjeno študijo brez omembe vrednih zadržkov, razen železarne Ravne, ki nasprotuje holdinški firmi. Vendar bodo tudi za to sporno vprašanje našli rešitev. Tudi sredstva, kotvkaže, ne bodo prav velik problem. Železarne že leta dolgo vlagajo po približno 100 milijonov DEM na leto v posodobitve, res pa je, da so imele zadnji dve, tri leta izrazito finančno sušo (beri: izgube, tako kot vse jugoslovanske železarne). Največji problem bo jeseniška naložba. V novo valjarno nerjaveče pločevine in nekatere druge naložbe bo treba v kratkem času vložiti skoraj vseh 150 milijonov DEM. Naložbe v modernizacijo drugih dveh železarn pa bodo terjale večkrat po manjše vsote. Ostaja torej za zdaj najbolj zanimivo sporno in najbolj boleče vprašanje: koliko delavcev je odveč, kateri in kam z njimi? McKinsey pravi, daje v metalurgiji zaposlenih približno dvakrat preveč delavcev, število naj bi v naslednjih petih letih zmanjšali od sedanjih 10.600 na 5500. Ko smo se v železarnah pogovarjali o tem vročem krompirju, smo dobili vtis, da vodilni vedo, kako ga potegniti iz žerjavice, ne da bi preveč opeklo dlani. Dušan Burnik, član KPO sozda Slovenske železarne, nam je o tem problemu povedal naslednje: »Pred vrati je zakon, ki bo omogočil dokup delovne dobe. V naših železarnah dela precej delovnih invalidov, ki bi jih bilo mogoče upokojiti. Računamo tudi na organiziranje dodatne, tudi zasebne proizvodnje za potrebe železarn. Treba bo videti, ali bi delavcem lahko dajali vsaj približno tako bogate odpravnine, kakor so v navadi v Evropski skupnosti, kjer tudi sicer države zelo pomagajo odpuščenim delavcem s prekvalifikacijami in pomočjo pri zasebnem delu. McKinsey pa nas je glede organiziranja zasebnih delavnic opozoril: spodbudite ljudi za to, toda ne postavljajte Azem Vllasi doslej »priznal« le, da je Albanec KDO JE OBDOLŽENEC IN KDO TOŽILEC Zaradi srbske politike do Kosova živi Jugoslavija na robu državljanske vojne. Poldrug mesec pred partijskim kongresom, na katerem naj bi »opravili« s severozahodnimi reformatorji, ki jih pooseblja Milan Kučan, in pet mesecev pred stekom slovenskega mandata in nastopom srbskega v zvezam predsedstvu, so ponovno vzplamtele stare polemike in obtožbe. Sodni proces v Titovi Mitroviči, obnova Šolevičeve mitingaške filozofije, podpiranje »disidentov« v drugih okoljih — vse to bi lahko označili s frazo: ni predaha, dokler traja ‘obnova Miloševičeve strategije«. Novi napadi na predsednika zvezne vlade, obnovitev proračunskih obračunov, ki s«io jim bili priča že lansko leto, ponovno oživljanje teze 0 moralni nesprejemljivosti visoke inflacije, »severnjaško r?Panje« bogatega juga — vse to nam potrjuje, da se Jugoslavija vrača tja, kjer je nekoč že bila — na Balkan, sod smodnika, v ječo narodov pod ključem največjega, »državnotvor-nega«. več prav na tem gradi svoje nadaljnje načrte. Ta politika se ne bi mogla - četudi bi to hotela - več zaustaviti, ker bi to pomenilo, da priznava svoje napake. Sodni proces v Titovi Mitroviči ni politični proces le zato, ker se sodi nekemu (nekdanjemu) politiku, temveč tudi zato, ker mora za večletno slabo politiko v državi nekdo plačati ceno. Vllasijev problem je v tem, ker je Albanec. Ni torej poosebljenje napačne politike na Kosovu niti »protirevolucije«, ki ne bo prenehala niti z abolicijo niti z obsodbo. Kriv je, ker je Albanec. Vse to, kar se dogaja, je le odraz realnih razmer v Srbiji. Te razme-re Pa krojijo popoln poraz srbske Politike na Kosovu, poraz velikopoteznega razpisa posojila za obnovo in prenovo Srbije, demokratični procesi na Vzhodu in Zahodu, ki jim je Srbija izrazito nenaklonjena, dvigovanje glav in gla-S°Y srbske opozicije in dela srbeti intelektualcev, ki so Milošema sicer na začetku podprli, in Predvsem vse slabše gospodarsko in socialno stanje v republiki. Kazpoke v političnem tkivu enot-ne, Srbije so torej prisilile Milošema, da je pričel poostreni nadzor oad družbenim življenjem v svoji republiki, istočasno pa z novimi ?strimi napadi, podtikanji, obto-2evanji, lažmi in očitki postavlja >'ostali Jugoslaviji«, predem slovenski »deželi«. Predčasne volitve v Srbiji, ki naj bi Miloševiča ustoličile z »voljo naroda«, ?° “ile morda videti nesmiselne |n nepotrebne, v resnici pa so bile e morda poteza vladajoče garnira- Ustoličene je pač težko vreči Prestola. Vsi odgovori na vpra-vkr’ kd° razbija Jugoslavijo, so Jtiučeni v volilno parolo, da se ‘srbija ni nikoli borila za svojo vobodo, temveč jo je vedno pri-asaia tudi drugim.« V prevodu va za vprašanje človekovih pravic, zavzela dokončno odklonilno stališče do Jugoslavije. Prav tako bi se lahko tudi islamski svet začel zanimati za usodo kosovskih Albancev, ki so v večini muslimani. Zaradi sojenja v Titovi Mitroviči in kršenja človekovih pravic na Kosovu se nad Jugoslavijo zgraža ves demokratični svet. Toda vsemu svetovnemu zgražanju navkljub nova srbska politika dosledno izvaja svoje namere. To pa pomeni: političnim nasprotnikom odreti kožo, razdeliti in dokončno razbiti Jugoslavijo, porušiti vse, kar daje tudi najmanjše možnosti za uspeh reform, diskreditirati lastno državo pred svojimi državljani in pred vsem svetom... vse le zaradi sebičnih lastnih interesov. Ah povojna evropska zgodovina sploh pozna kaj tako absurdnega? Z ignoriranjem vseh mednarodno sprejetih dokumentov o človekovih pravicah se današnja Srbija, ki nase prevzema odgovornost za izhod kosovske drame, prikazuje kot ena zadnjih, v resnici pa novonastalih ortodoksnih trdnjav na zemljevidu Evrope. Vse zgodbe o reformah, demokraciji, naro- pomenilo, da se je Srbija >>°ncno osvobodila, po logiki /osvobodilnega intervencioniz-tnm’ pa uamerava »osvoboditi« preostalo Jugoslavijo. Sporo- r V času, ko se trudimo, da bi se S^avija priključila Evropi in nar’ ko nam Je tako zelo potreb-tičm ančna podpora, je tudi poli-UHn pr°.ces v Mitroviči zadal hud te>,rec interesu države. Zato je st, '0 Razumeti, zakaj je predsed-j, spRJ podlegalo vplivu dela jP ®°,. avije, ki želi pravilnost svo-0„P°titike dokazati na škodo vseh na e tii se Slobodan Miloševič že d amem začetku svojega man-ie : teot prvi človek srbske parti-Ufti na Albance - komu-Črn ’ enako kot se je na Srbe in biu ®?rce, ter si poskušali prido-stva,/ ovo naklonjenost, bi bile pri].} m°rda drugačne. Vendar te banp nosti ni izkoristil. Brez Al- S^i3ic reši,i tam- dalwnca nikoli niso bili bolj od- f°tVzdS TUg0SjaV1Je }n Srb'je’ ša oh 'oaj- .t o je le ena m najhuj-reprp}}11108^ negativnih posledic Kosova urejanja stanja na v imen' So-!enje Vllasiju poteka način P°titike, ki hoče na vsak da bi ,V°kazati svojo prevlado, ne tika Xprasala za ceno. To je poli-Ven diaine Postaja na enakopra-gače miP8,.temveč preganja dru-tie boi; „s ece- To je politika, ki s§ neredov in spopadov, tem- ČUJ VLLASI !; m ne zgubimo časa..1: VRlZNAJ, !>A Sl KONTRA REVOLUCIONAR .... MORAMO NA MlTlNelllr-J Karikatura: Franco Juri Ni vsak nasprotnik srbskega nacionalizma in srbskega ekstremizma hkrati tudi sovražnik in rušitelj Jugoslavije. Še najmanj velja to za Vllasija. Njegov greh je samo v tem, ker je nasprotoval Miloševiču in ker je menil, da se kosovski problem ne more rešiti brez Albancev. In ker je javno »priznal«, da je Albanec. Kaznivo dejanje »protirevolucije« v zahodnem svetu sploh ne obstaja. Zato je izjava Azema Vllasija, da je obtožen zato, ker je Albanec, izzvala izredno pozornost v zahodnem svetu. Srbsko vodstvo s Slobodanom Miloševičem, ki je pričakovalo, da bo izključitev Vllasija zastrašujoče vplivala na agresivne albanske separatiste in nacionaliste, je samo sebe pripeljalo v škripce. Če bo Vllasi obsojen - možna je celo smrtna kazen - ni izključena možnost upora Albancev na Kosovu. V tem primeru bi lahko zahodna javnost, ki je izredno občutlji- du in pravicah so tako le prazna retorika novih voditeljev, ki so se odločili, da proces proti Vllasiju bo, ne glede na to, kaj si o tem mislijo Srbi, Jugoslavija in svet. Po znanem boljševiškem vzorcu pa sedaj prihaja tudi do drugega dela te farse, ko obtoženec ne molči in se ne brani, temveč obtožuje! Tako smo priče obnovljenemu titovskemu obrazcu v stilu »ne priznam tega sodišča«!. To pa že daje slutiti na zgodovinski poraz tistih sil, ki so napisale obtožnico in s svojim propagandnim strojem že pripravljajo vešala. Pri nas je že tako vse obrnjeno na glavo, zato se tudi ta proces očitno ne bo »zgodil« po obrazcu: »političen vik in krik« - montirana obtožnica - pokorno molčanje - priznavanje obtoženega... »Obtožujem« zveni v današnji Evropi in svetu - na našo srečo - z veliko večjo odmevnostjo kot v času Emila Zolaja. Vinko Blatnik Ali su kumuuisii zapustili delavte Razen že razvpite rumene zvezde, je vprašanje »delavskosti« zveze komunistov Slovenije najbolj sporno vprašanje ob novem programu komunistov. Tako kot že Markovičev »novi socializem« je ta program zbudil sumničenja, ki se na načelni ravni izražajo kot zahteve, da je treba »jasno opredeliti delavsko-razredno bistvo«, doreči »družbeno lastnino in njen prednostni položaj«, »povedati, da bomo razvijali samoupravljanje« itd. itd., na praktični ravni pa kot vprašanja: kako je mogoče dopustiti, da družbeno, torej »delavsko« podjetje, odpušča delavce? Kaj bo z oblastjo delavskega razreda, če bodo poslovodniki (menežerji) imeli jasne in dokončne pristojnosti za odločanje? Ali je ob dopuščanju zasebnega podjetništva in zasebne lastnine proizvodnih sredstev še mogoče govoriti o delavski, samoupravni, socialistični državi? Večina ljudi, tudi večina delavcev najbrž ob tem pragmatično vzdihne, da ni najbolj bistveno, kako se nek sistem imenuje, bistvena razlika pa je med tem, ali si zaposlen in kolikor toliko dobro plačan, ali pa si nezaposlen ali bedno plačan za trdo delo. Zal so vsi obstoječi socializmi, vključno z našim, bolj pri drugi kot pri prvi možnosti. Vprašanje pa seveda je, ali je sistem, ki sam sebe imenuje socialističen, s tem tudi že res tak? Ali pogosta uporaba prilastka delavski - ob tem, ko sociološke raziskave kažejo, da imajo le-ti dejansko najmanjšo družbeno moč in najmanjši vplivna odločitve - kaj bistveno določa družbo? In čisto praktično: komu bolj pokloniti vero, ali ideologiji, ki pravi, da »delavec odloča o celoti družbene reprodukcije« ali praksi, ki večinoma govori povsem nekaj drugega ? Treba seje najbrž vprašati tudi tole: ali ni rešitev vprašanja, kaj je boljše ali višje, kolektivno, iz katerega izhaja socialistični sistem (po znani formuli: družba daje, družba zagotavlja, družba skrbi...) ali individualno, ki je temelj kapitalizma (zasebna lastnina kot »sveti« temeljni kamen sistema) v bistvu povsem pragmatična, namreč v ugotovitvi, da družba še najbolje deluje, če je doseženo neko ustrezno razmerje med obema. Namreč, današnji prosvetljeni kapitalizem je daleč od nekdanjega divjega individualizma, je že precej socializiran. Sistemi socialnega zavarovanja, vloga sindikata kot pogajalskega partnerja in socialna država so v te sisteme vnesli številne elemente, ki bi jim mirne duše lahko rekli socialistični. Po drugi strani so vsi socializmi začeli od nasprotnega izhodišča: daje vse družbeno. Ali so izkrivljenosti in zaostajanje, ki so značilni za te družbe, posledica dejstva, da za kaj takega ni bilo ustrezne materialne podlage, ali je napaka v samem izhodišču, je stvar teoretičnih razlag, ki verjetno še ne morejo biti dokončne; res pa je, da več »družbenega« ni prineslo ne večjega bogastva ne večje blaginje. Zdaj torej gre za to, da se moramo optimalnemu razmerju med individualnim in skupnim približati z druge strani. Z drugimi besedami, nekatere stvari »desocializirati«, ali kot je rečeno v programu ZKS »posameznikova odgovornost zase in za svojo blaginjo se mora povečati«. In še bolj praktično, ne bo več družba skrbela za vse, niti plačevala vsega, vsakdo bo moral računati na to, da se mora znajti sam in tudi iz svojega žepa več plačati za to, da mu bo dobro. Naj to ponazorim s primerom, ki mnoge najbolj moti: zaposlitev. Zelo visoka varnost delovnega mesta - po našem konceptu tudi dejstvo, da npr. neka tovarna izdeluje izdelke, ki jih nihče noče kupovati, ni razlog, da bi delavec lahko izgubil delo - je po mnenju nekaterih edina realna socialistična pridobitev, po mnenju drugih pa eden bistvenih vzrokov za togost in za polom našega gopodar-stva. Kakor koli, z novo zakonodajo je odpravljena in bojazen o nezaposlenosti postaja stvarnost za mnoge delavce. Treba je takoj povedati, da ravnanje v stilu »ob desetih dopoldne se delavca pokliče v kadrovsko službo, izroči se mu delavska knjižica in pove se mu, kje je zavod za zaposlovanje« (sliši se, da so ponekod vpeljali tako prakso) ni zakonito! Nasprotno, zakonsko varstvo delavcev je tudi glede možnosti odpuščanja še dokaj visoko, skrb za delavce, ki jim preti izguba dela, pa bistvena obveznost sindikata. Bistvo pa le ostane: za mnoge delavce ne bo več samoupravno biti vedno zaposlen, mnogi bodo prisiljeni po večkrat iskati zaposlitev in obdobja nezaposlenosti bodo najbrž za marsikoga sestavni del delovnega življenja. In kaj ob tem pomeni skrb in odgovornost zase? Predvsem zavest, daje v tvojih rokah možnost, da storiš kaj za to, da boš »iskana« delovna sila. Prednost pa bodo skoraj gotovo imeli tisti, ki več znajo, ali ki so se vsaj pripravljeni več naučiti. Ob naši sedanji inflaciji se sliši smešno, vendar bo najbrž čez čas moralo spet dobiti veljavo staro reklo, daje treba varčevati »bele novce za črne dneve«. In tudi premoženje, ki pomaga preživeti, bo moralo izgubiti negativni prizvok. To so realnosti, ki jih upošteva tudi novi partijski program. Ali smo s tem izdali delavce? Menim, da nismo. Mislim, da bodo stvari šle v tej smeri postopno; ob večjih tveganjih glede nezaposlenosti mora vsaj sočasno začeti veljati tudi pošteno plačilo za dobro delo. Ob opuščanju prakse, da je za vsako ceno treba ohraniti vsako delovno mesto, ki je zahtevala stalna prelivanja in socializacije izgub, se mora hkrati uveljavljati skrb za nova delovna mesta, skrbi, ki se mora izraziti v davčni politiki, v razvojnih skladih, v nastajanju svetovalnih služb, v ustrezni bančni podpori vlaganjem v dejavnosti, ki omogočajo nove zaposlitve. Posameznik bo več tvegal, imel pa bo tudi večjo svobodo izbire... Neka stranka bo »delavska«, če bo politično podprla optimalno razmerje med tveganjem in izbiro. Marija Cigale PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 8. decembra 1989 Delavska enotnost 16 Kakšne bodo naše kolektivne pogodbe PRIPRAVE PO NAŠE V prejšnjem članku je bila prikazana vsebina tarifne in kolek-" tivne pogodbe na Zahodu. Te so kratke in jedrnate, napisane razumljivo, skrbno premišljeno in delujejo kot dopolnitev delavske zakonodaje. Pri nas se pripravljamo na izdelavo kolektivnih pogodb po naše. To pa pomeni: • da v nekaterih panogah pa tudi v nekaterih podjetjih že pišejo kolektivne pogodbe, čeprav še niso sprejete Skupne osnove za sklepanje kolektivnih pogodb, ki jih za raven SFRJ predpisuje zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in zakon o podjetjih; • da precej zakonov, katerih dopolnilo bi morale biti te pogodbe, še ni sprejetih; tako na primer kar 31 članov zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja zahteva podrobnejšo razdelavo pravic. iz delovnega razmerja, sprejeti pa še niso republiški zakon o delovnih razmerjih, brez katerega se zvezni zakon ne more uporabljati, zakon o zaposlovanju, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, zakon o zaposlovanju in zavarovanju za čas brezposelnosti, zakon o varstvu pri delu, zakon o družbenih dejavnostih in vrsta drugih podzakonskih aktov; • da se še nismo dokončno dogovorili o nivoju sklepanja kolektivnih pogodb — osnutek Skupnih osnov predvideva poleg pogodb na ravni republik, posameznih panog in celo podjetij tudi pogodbe na ravni federacije; s tem predlogom pa se slovenski sindikati ne strinjajo, ker mislijo, da je v njem preveč teženj po poenotenju predvsem osebnih dohodkov, pa tudi preveč znanih postavk iz dogovorne ekonomije, ki pomenijo odmik od tržnega načina gospodarjenja; ■ da še ni razčiščen odnos med kolektivnimi pogodbami in samoupravnimi splošnimi akti v družbenih podjetjih; mnenja na tem področju urejanja pravic so zelo različna in segajo od mnenj, da samoupravnih aktov sploh ni več treba, ker bodo vse pravice urejale kolektivne pogodbe, pa do mnenj, da jih bomo tudi v prihodnje še potrebovali, ker bi ure- jali tiste pravice, ki jih ne bodo urejale kolektivne pogodbe posameznih panog; • da se še ne ve, kdo bo druga pogodbena stranka v družbenih dejavnostih in v javnih službah, ker te nimajo svoje strokovne organizacije v Gospodarski zbornici oziroma ali ne bi bilo bolje, če bi njihove pravice urejali z zakonom; • da se še ne ve, kdo naj bi bil razsodnik v morebitnih sporih med pogodbenima strankama — država ali kdo drug; • in da še ni odgovorov na vrsto drugih manj pomembnih vprašanj. Naštete neznanke ne bi bile poseben problem, če ne bi zakon določal, da morata Gospodarska zbornica' Jugoslavije in svet Zveze sindikatov določiti skupne temelje za sklepanje kolektivnih pogodb do 31. decembra 1989 in da mora biti naša delovnopravna zakonodaja o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter zakona o invalidskem zavarovanju, ki morata biti sprejeta do 31. decembra 1990. Zaradi kratkih rokov bo potrebno vzporedno delo pri izdelavi zakonov in kolektivnih pogodb. Ob preveliki naglici in premajhni strokovnosti pa lahko pride do kampanjskega dela. Da bojazen ni povsem brez razlage, je videti iz nekaterih kolektivnih pogodb v podjetjih, saj niso drugega kot skupaj zmetana mešanica dosedanjih samoupravnih aktov. Da bi čimprej začeli oblikovati kolektivne pogodbe, je sindikat v zadnjem času povečal prizadevanja na tem področju. Navzlic nepopolni in pomanjkljivi zakonodaji je oblikoval nekatere osnove in usmeritve za njihovo sklepanje. Sad teh prizadevanj je omenjeni osnutek Skupnih osnov za sklepanje kolektivnih pogodb, ki jih je izdelal svet Zveze sindikatov Jugoslavije ter gradivi Zasnova sistema in elementov za pripravo in sklepanje kolektivnih pogodb v SR Sloveniji ter delovni osnutek gradiva z naslovom Generalna kolektivna pogodba. Prostor ne dopušča, da bi predstavili vsebino vseh teh gradiv. Zato si oglejmo na kratko vsebino Zasnove sistema, ki daje za zdaj najbolj celovito usmeritev za oblikovanje kolektivnih pogodb. Izjemno pomembna ugotovitev, ki jo je treba brezpogojno upoštevati, če hočemo imeti kvalitetne kolektivne pogodbe, je zapisana v uvodnem delu in je takale: Ker zakon ne določa več obveznosti, da se s posamezno kolektivno pogodbo podjetja ali organizacije celovito normativno uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, sta temeljni načeli za pripravo sklepanja teh pogodb tile: • v kolektivno pogodbo se ne prepisuje obveznih zakonskih določb, ampak se te določbe uporabljajo neposredno; v kolektivnih pogodbah se določajo samo tiste pravice in obveznosti delavcev, za katere je v zakonu določeno, da se uredijo s kolektivno pogodbo, in tiste pravice delavcev, ki se lahko uredijo na višji ravni ali v večjem obsegu kot to določa zakon; • v kolektivno pogodbo nižje ravni se ne prepisuje določil kolektivne pogodbe višje ravni, ampak samo tiste pravice in obveznosti delavcev, ki so specifične ali se uresničujejo na poseben način, in tiste, ki se uredijo na kakovostno višji ravni ali v večjem obsegu, kot jih ureja pogodba višje ravni. S kolektivnimi pogodbami se tudi ne ureja tistih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, za katere je po zakonu pristojen por slovodni organ. V poglavju o sistemu urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti so navedene vrste kolektivnih pogodb, njihovi podpisniki, veljavnost ter rok veljavnosti kolektivnih pogodb. Vrsta kolektivnih pogodb, kot jih predvidevamo v Sloveniji, naj bi bile naslednje: • Okvirna (splošna, generalna) naj bi bila sklenjena na ravni Slovenije in določala okvirni obseg pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. • Kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti v republiki bi uredile tiste pravice itd., ki jih je treba glede na naravo dejavnosti urediti posebej in tiste, ki naj se jih uredi na višji kakovostni ravni. • Kolektivne pogodbe za posamezna podjetja naj bi se sklepale predvsem za večja podjetja z veli- kimi specifičnostmi v poslovanju. Torej niso predvidene pogodbe za posamezne poklice in za območja regij in občin. Kolektivni pogodbi na ravni federacije pa slovenski sindikat nasprotuje, kot je bilo omenjeno. Podpisniki kolektivnih pogodb oziroma pogodbeni stranki za okvirno kolektivno pogodbo naj bi bila republiški svet ZSS in Gospodarska zbornica SRS, kolektivnih pogodb za posebne dejavnosti republiški odbori sindikata dejavnosti in ustrezna splošna združenja in za kolektivne pogodbe za posamezna podjetja sindikat podjetja ter direktor podjetja. Sindikatu nasprotna pogodbena stranka je določena z zakonom. Navzlic temu pa se poraja dvom, ali je ta stranka dejansko tista prava, ki ima nasprotne interese, kot jih ima sindikat, na primer interes za čimnižje plače delavcev, ali pa jo je zakon določil le zato, ker ni našel boljšega podpisnika. Glede veljavnosti pa tole: vse kolektivne pogodbe veljajo za vse delavce v podjetjih ali organizacijah, ki imajo sedež v Sloveniji, ter za vse zaposlene v tujih firmah. Za poslovodne organe naj bi veljale kolektivne pogodbe le deloma (npr. brez določil o plačah) ali pa naj bi sklepali posebne pogodbe. Rok veljavnosti naj bi bil za generalno kolektivno pogodbo 5 let, druge pogodbe pa naj bi sklepale za 5 let ali manj. Ob naši nestabilni zakonodaji, posebno v razmerah prenove političnega in gospodarskega sistema, so to relativno dolgi roki. Spori naj bi se reševali kot kolektivni spori tako, da postopek reševanja sporov ne sme posegati v pravice delavcev do stavke. Normativni del kolektivne pogodbe naj bi vseboval določila o delovnem razmerju, presežkih delavcev, plačah, dodatkih in nadomestilih, o skupni porabi, povračilu stroškov, izobraževanju pripravnikov, varstvu pri delu, o obveščanju delavcev, o sodelo- vanju delavcev pri upravljanju podjetja ter o razmerah za delovanje sindikatov. Ob tem je treba še enkrat poudariti, da ne gre za prepisovanje določil zakona, temveč za posebnosti, kijih bodo urejale kolektivne pogodbe. Pri delovnih razmerjih bodo na primer te pogodbe določale posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, to je specifično strokovno izobrazbo, funkcionalna in specialna znanja, psihofizične lastnosti delavcev. Podobno bodo določale tudi spe-cifrične pogoje za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen in določen delovni čas, razporejanje delavcev na dela, posebne oblik6 odmorov med delovnim časom* merila za določanje dolžine letnega dopusta, prenehanje delovnega razmerja - pri tem predvsem trajanje odpovednega roka in pravice delavcev oziroma delodai3^' cev med tem rokom, in druga p°' dobna določila. Glede na specifik' nost teh pravic v panogah in dejavnostih je pričakovati, da bo okvirna (generalna) kolektivna p°' godba določala le okvirna določi; la in napotila, da te posebnosti uredijo panožne ali pa celo p°' djetniške kolektivne pogodbe. Posebno pozornost bo sindikat moral posvetiti zavarovanju in varstvu delavcev, ki so ekonomski ali tehnološki presežek. Znano je, da se je Zveza sindikatov Jugoslavije pritožila na določb6 zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmaja, ker meni, da premalo varuje presežne delavce-Poleg zakonskega varstva bo treba posebno zaščito določiti za vse delavce v republiki z morebitnimi posebnimi določili v okvirni kolektivni pogodbi. V tej pogodbi bo treba zelo natančno določiti tudi pogoje za delovanje sindikata v podjetjih oziroma organizacijah, predvsem pa* da ima sindikat pravico dajati pobude, predloge, stališča in zahte; ve za varstvo pravic delavcev, ki ne smejo biti omejene z odločitvami organov podjetja oziroma organizacije; da morajo poslovni organi in strokovne službe zagotavljati sindikatu vse in informacije v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem, ki lahko vplivajo na materialni in socialni položaj de; lavcev, ter vse podatke v zvezi z uresničevanjem družbenoekonomskih, materialnih in socialnih pravic članov sindikata, o pravicah sindikalnih aktivistov, stavkah in drugo. Posebno poglavje in eno najP°' membnejših v kolektivnih P°' godbah na vseh ravneh bo P°' glavje o osebnih dohodkih in dr?J' gih prejemkih ter nadomestil^. To bo tudi poglavje, v katerem bo najbolj pokazala politična in strokovna usposobljenost sind1' kata v boju za delavske pravic6-Če mu s sistemom kolektivnih pogodb ne bo uspelo zagotoviti primerne cene dela in obdržati v časih, ki prihajajo in obetajo predvsem omejitve in odrekanj3’ vsaj sedanjo življenjsko raven, potem je vloga takega sindikata vprašljiva, ne glede na to ali je odvisen ali neodvisen. Marjan Zupan (Prihodnjič: Kakšne bodo naše kolektivne pogodbe II - Oseb n1 dohodki in drugi prejemki) Kako se upiramo povečevanju brezposelnosti Oblike brezposelnosti Pripravlja: Angelca Ivančič Reguliranje delovnega časa se običajno ne opredeljuje kot del aktivne politike zaposlovanja, vendar se kljub temu zelo pogosto uporablja z namenom ohranjanja zaposlitvenih možnosti. Programom odpiranja novih delovnih mest je bil dan večji poudarek šele po recesiji 1967 in v sedemdesetih letih programom javnih del in programom regionalnega razvoja, s čimer naj bi omejevali ciklično brezposelnost in zmanjševali naraščajoče razlike v razvoju regij (OECD). Sem spada tudi švedski program subvencioniranja izobraževanja. Podjetja dobijo denarno pomoč, če v času krize vključujejo delavce v programe izobraževanja, namesto da bi jih odpuščali. Programi aktivne politike zaposlovanja se z njihovim širjenjem vse bolj usmerjajo od posameznikov k podjetjem, vse več pozornosti pa namenjajo celoviti politiki zaposlovanja. Primerjava dosežkov na tem področju med Švedsko in ZR Nemčijo je pokazala naslednje: Švedska je v sedemdesetih letih porabila sorazmerno mnogo več sredstev za programe aktivne politike zaposlovanja kot ZRN. Spodbujala je ukrepe za reguliranje povpraševanja, ki so bili usmerjeni v podjetja. Ohraniti je želela obstoječa delovna mesta, da bi se izognila brezposelnosti. V tem času je na Švedskem narodni dohodek rasel dvakrat počasneje kot v ZR Nemčiji, produktivnost pa je od leta 1974-1978 stagnirala. Programi so občasno obsegali že 4% delovne sile. Učinek narodnega dohodka, porabljenega za te namene, se je slabšal, povečevala pa celotna zaposlenost. V ZR Nemčiji so prredvsem poudarjeni programi subvencioniranja dela s skrajšanim delovnim časom, izobraževanje brezposelnih in v zadnjem času subvencioniranje novih delovnih mest. Programi aktivne politike zaposlovanja zajemajo le okoli 1,3% delovne sile, učinkovitost sredstev se povečuje, vendar pa prihaja do večje odkrite brezposelnosti, zmanjšala se je zaposlenost in izrazitejši postaja interni trg delovne sile. Stroški za te namene so v ZR Nemčiji znašali leta 1967 0,65% družbenega proizvoda, leta 1975 pa 1,75%. Na Švedskem pa je delež DP za te namene znašal 1957-1959 1%, v letih 1977-1978 pa 3%. V Veliki Britaniji pa so začeli v zadnjem času vse bolj opuščati ukrepe za ohranjanje starih in odpiranja novih delovnih mest in vse bolj poudarjajo pomen dobrega delovanja trga delovne sile, k čemur naj bi pripomoglo ustrezno delovanje služb za zaposlovanje. Vendar pa takšni ukrepi ne morejo odpraviti brezposelnosti, lahko jo kvečjemu držijo na neki, za družbo sprejemljivi ravni, zato pridobiva pomen tudi alternativna politika zaposlovanja. Povzročila naj bi, da bi bili ljudje vse manj odvisni od prodaje svoje delovne sile ter da bi vse več dobrin in storitev zagotavljali mimo trga blaga. Za bodočo družbo naj bi imelo pri odpravljanju brezposelnosti pomembno vlogo samozaposlovanje ali samoiniciativno zaposlovanje posameznikov in skupin - kooperativ, ki bodo delale bodisi z individualnimi, skupinskimi ali pa z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Druga alternativa je razvijanje samo-produkcije, ki se kaže v krepitvi neformalne bele ekonomije ter v stapljanju proizvodnih in porabniških funkcij. Odpravljanje brezposelnosti v naših razmerah Glede na določila ustave SFRJ in zakona o združenem delu je bilo ne- prostovoljno prenehanje zaposlitve, razen izjemnih primerov, povezanih z disciplinskimi ukrepi in z začetki stečajnega postopka in postopka redne likvidacije organizacije, tako rekoč nemogoče. Vztrajanje pri cilju polne zaposlenosti prebivalstva za vsako ceno je pomenilo tudi najrazličnejše oblike finančnih sanacij tako iz skladov družbenopolitičnih skupnosti, s prelivanjem sredstev iz poslovno uspešnih delovnih organizacij ter z razbremenitvami družbenih obveznosti, tistih delovnih oroganizacij, ki so poslovale nedonosno. Sicer pa so bile vse obveznosti v zvezi z zaposlitvijo delavcev, katerih delo bi postalo zaradi tehnoloških ali organizacijskih izboljšav, ki povečujejo produktivnost dela, naložene delovnim organizacijam. Vse to je vodilo h kopičenju neproduktivno zaposlenih delavcev v delovnih organizacijah. Po nekaterih ocenah je v družbenem sektorju v Jugoslaviji zaposlenih kar 1,2 milijona preveč delavcev (Mencinger),5 spet drugi trdijo, da te rezerve znašajo ponekod tudi do 50% zaposlenih (Zvezni zavod za družbeno planiranje, 1981).6 Podzaposlenost zaposlenih med drugim povzroča tudi njihova neustrezna razporeditev na delovna mesta. V delovnih organizacijah prihaja do velikega neskladja med zahtevami delovnih mest ter usposobljenostjo delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih. Analiza podatkov iz popisa vseh zaposlenih (na dan 31.12.1986) je pokazala, da raven strokovne izobrazbe zaposlenih v družbenem sektorju znaša 9,8 leta povprečnega izobraževanja, glede na zahtevnost delovnih mest pa bio morala najmanj 10,5 leta. Naj- večje neskladje je bilo doseženo Prl delavcih brez strokovne izobrazb6 skupaj s priučenimi, njihov delež j6 znašal med zaposlenimi 37%, delovnih mest s to zahtevnostjo pa je bilo 27%- Pri zaposlenih z višjo in visoko iz°' , brazbo pa podatki kažejo, da je njih0^ delež znašal okrog 11%, delovnih m6$t z isto zahtevnostjo pa je bilo 17%. Grč torej za znaten presežek delavcev brez strokovne izobrazbe in za manjko V' soko strokovno usposobljenih delavi cev. (Kodelja, 1989).7 Po tem viru na) bi strokovna izobrazba delavcev za6' s tajala za zahtevami delovnih mest za 15 let. Odločitev za trg in za podjetniš^ poslovanje pa se ne more udejanjiti,6 da bi začeli odpravljati pomanjkljN6 sti in napake tudi na področju zaposl6j vanja. Tako lahko vsaj za Slovenijo, * je že uresničila cilj polne fizične zap6 slenosti, pričakujemo, da bodo sed njo stopnjo brezposelnosti (septernb* . je dosegla 3,5%) vse bolj povečevaj* delavci, ki jim bo neprostovoljno Pj6 nehala zaposlitev predvsem zaradi st čajev nedonosnih delovnih organi^ cij, pa tudi zaradi posegov v tehnoj ško opremljenost ter v organizacijo d la v smislu doseganja produktivne2 poslenosti delavcev, delavcem, k1 v, ne bodo mogli prilagoditi novim za^ tevam, ali pa njihovo delo ne bo v potrebno, pa ne bo vedno mogoče goto viti druge zaposlitve. Vprašanje, ali smo sploh in k°u ^ smo pripravljeni reševati posledic6-^ jih bodo imele spremembe v pob zaposlovanja. Nadaljevanje prihodnjič PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 8. decembra 1989 DOldfflfSlO dlOtllOSt 1 1 Kulturno življenje delavcev iz drugih republik USPEHI SO PIČU, ČEPRAV NI MOGOČE REČI, DA NI BILO NIČ NAREJENEGA Decembra bo deset let od posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in podajte, ki je bilo v Titovem Vele-hJU. Pripravile so ga članice Zve-2e. kulturno prosvetnih organizacij Jugoslavije in Zveze sindikatov Jugoslavije. Tedaj so se dogo-°nli, da bodo omenjene organi-■ddije že čez leto preverile, kaj je rjl° narejenega na tem področju na Podlagi sprejetih stališč in priporočil. Žal pa vse do danes ni prišlo do Ugotavljanja doseženega, vsaj ne Ua taki ravni, pa tudi sami rezultant so bili pičli, čeprav seveda ni Mogoče reči, da ni bilo nič nareje-dega. Skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik se je ^saj deloma pokazala tudi v prak-Uunih dosežkih predvsem v Slo-Xeniji, medtem ko ni podatkov, kau * stališča velenjskega posveta ži r r koli vplivala na kulturno 'Vljenje teh delavcev v drugih jugoslovanskih republikah in po-rajinah. Čeprav je treba vzroke a to iskati tudi v sorazmerno majhnem številu delavcev iz dru-jugoslovanskih republik in Pokrajin, ki delajo v drugih jugo-slovanskih okoljih, je vendarle r®s, da temu vprašanju vsa ta leta Uiso namenjali omembe vredne p0zomosti. uko ali drugače smo zatajili, saj ni mogoče kriviti, a primer, za sorazmerno slabo azvito kulturno življenje Neslo-encev v Sloveniji samo slovenje organizacije, ampak je del od-govornosti tudi na republiških in n;i?lnskih kulturnih in sindikal-^ d organizacijah v drugih delih zrnaV-’ kJer se očitno kaj prida ne de]6111-*0 za sv°ie Mudi, ki živijo in Pok",° ZUnal matične republike ali j ecmoma so jih, pa naj se sliši sal' • ° grok°> bolj ali manj odpi-so l’ cePrav se v zadnjem času, ko Dnrf- ,nasPloh zaostrile družbeno-ok V rv16 razmere> v nekaterih te£r° Jih zelo vehementno lotevajo refft Vpr?šanja in terjajo ustrezne te. tVe- Žal pa ugotovitve in zah-stvfv,ne temeljijo vedno na dej-nit( ampak so bolj rezultat tre-Ijj, de politike v posameznih oko-na Jd jim tudi zato prav pride, da zlasr J° Slovenijo, kjer pa smo širšp1 V diaterialnem smislu v naj-i2 di Pomenu besede za delavce venJufih jugoslovanskih okolij dok,. vebko storili, kar se da novazati' Prav bi bilo, da bi usta-mPte,v Sloveniji z znanstvenimi sln„?dami ugotovile položaj Ne-o tpfdcev v naši republiki, saj ha rč1 Vsi govorimo bolj ali manj a Pamet. Sveh orrienjenem velenjskem po-daloe Srn° se dogovorili za splet v grpK m obveznosti, ki bi jih Sočan- di lahko razdelili na orno-dstvar'6 ljubiteljske kulturne fePubliak v°nSti delaXce™ iz drugih lovnpm , novem bivalnem in de-hovih v °u0lju, ustanavljanje nji-čevamkduurnih skupin in vklju-društv V obstoječe skupine in dih si.a’ naloge kulturno prosvet-dalopp11!5110.8!! in sindikata in na hov nj različnih kulturnih usta-knjižnic do muzejev. knjižritn 50 86 največ naredile čih z vpvi ki imajo zlasti v središ-pev, pr tejm številom Neslovenskih ^eJ knjig v neslovenskih di pre c’JuP katerih je ponekod tu-^ Jsnje povpraševanje. teljskeS1taj„S0 naredile tudi ljubi-jdi je ti, ■ .urne organizacije, ki dikat. ln tem pomagal tudi sin- Predvsem pa je treba reči, da so v Sloveniji nastale različne vsebinske in organizacijske oblike kulturnega delovanja Neslovencev predvsem na njihovo pobudo, ki je zaželena in dobrodošla. Tako trenutno delujejo na Slovenskem štiri kulturna društva, ki združujejo občane, ki so se priselili iz drugih delov države in tudi nekaj Slovencev. Takšno društvo je nastalo pred leti v Ravnah na Koroškem, ki mu je sledila ustanovitev društva v Kopru, ki šteje kar precej članov. Najnovejšega datuma pa je ustanovitev kulturnega društva Sava, ki povezuje pretežno občane srbske narodnosti, in albanskega društva. Neslovenci pa se v marsikateri občini tudi povezujejo v obstoječe skupine in društva. Žal pa nimamo točnih podatkov o tem, koliko je teh ljudi. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je že pred leti skupaj z RS ZSS začela sistematično skrbeti za literarno ustvarjalnost Neslovencev, ki živijo in delajo v Sloveniji. Tako vsa ta leta pripravlja z njimi literarna srečanja, izdaja pa tudi publikacije, v katerih so objavljena izbrana besedila teh avtorjev. K sodelovanju vabi tudi znane literate iz drugih republik, pri čemer pa ima težave, saj se večinoma neradi odzivajo povabilom. Čeprav v stališčih omenjenega posvetovanja ni govora o skrbi za negovanje materinega jezika in razvijanje šolstva za potrebe Neslovencev, so na nekaterih šolah skušali samoiniciativno poskrbeti za dodatno učenje materinega jezika. Tako so se tega lotili tudi na osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah, v občini torej, kjer živi zelo veliko delavcev iz drugih republik. V 6. razredu fakultativno poučujejo tudi srbohrvaščino, vendar je med otroki Neslovencev malo zanimanja, kot je nasploh malo zanimanja za ohranitev narodnostne in kulturne samobitnosti. Sicer pa je na tej šoli med 1200 učenci polovica otrok staršev, ki niso Slovenci. Na šoli deluje kulturno društvo, v katerem je 350 članov, med njimi polovica neslovenskih otrok, kar vendarle kaže na zanimanje za kulturno življenje, pri čemer pa ni enakovredno zastopan interes za ohranjanje in razvijanje lastne kulturne identitete. V srbohrvaškem jeziku redno poučujejo v Ljubljani, na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Lahko bi rekli, da je temeljno vprašanje, vsaj za Slovenijo in ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost pri Neslovencih to, da ne kažejo posebnega interesa in nagnjenja za kulturno dejavnost in hkrati tudi ni zaznati posebne težnje po ohranjanju svoje nacionalne in kulturne identitete, kar vse seveda onemogoča širjenje kulturne ustvarjalnosti med temi občani. Seveda pa bi bili rezultati gotovo boljši, če bi za spodbujanje dejavnosti več naredile tudi ljubiteljske kulturne organizacije in če bi pri tem zlasti v političnem smislu bil bolj dejaven tudi sindikat. Pri vsem tem pa ne kaže zanemariti dejstva, da tudi v Sloveniji nismo našli načinov stalnega komuniciranja z delavci iz drugih okolij in vživljanja v njihove razmere. Boljše medsebojno poznavanje in sodelovanje bi v marsičem vplivalo na večji razmah kul- turne ustvarjalnosti, ki je vendarle veliko bolj pomembna od občasnih, včasih tudi predvsem komercialnih gostovanj različnih, večkrat tudi dvomljivih ansamblov. Menim, da so domovi, v katerih stanujejo delavci od drugod, prostor in priložnost za navezavo bolj osebnih in človeških stikov, ponujajo pa tudi možnost kulturnega udejstvovanja, ki pa bi bilo veliko lažje, če bi zlasti tam, kjer je pod isto streho veliko teh ljudi, z njimi delali strokovno usposobljeni kulturni animatorji, predvsem iz njihovih vrst, ki bi morali biti hkrati nekakšni socialni delavci. Pred nami je še veliko nalog, ki pa jih bo mogoče opraviti le s skupnim sodelovanjem, po eni strani med slovenskimi kulturnimi in sindikalnimi organizacijami, po drugi pa med Slovenijo in drugimi republikami. Hkrati pa bo treba zlasti v podjetjih, ki zaposlujejo največ Neslovencev, in na šolah, kjer je največ otrok neslovenskih staršev, pripraviti primerne kulturne programe in za delo v teh okoljih pridobiti strokovno usposobljene kulturne animatorje, ki bodo imeli znanje in posluh tudi za delo z delavci neslovenske narodnosti. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v Dogovoru o skupnih izhodiščih za organiziranje in delovanje ljubiteljskih kulturnih organizacij, ki ga zdaj sprejema, zapisala, da je skrb za kulturno življenje občanov neslovenske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, sestavni del prizadevanj za bogatejše kulturno življenje vseh ljudi na Slovenskem, s tem da morajo za njihovo kulturno življenje prevzeti odgovornost tudi republike ali pokrajini, od koder prihajajo. Povzamemo lahko, da bodo uspehi večji, če bo več zanimanja za kulturo predvsem med Neslovenci samimi, če bomo več naredili v ljubiteljskih kulturnih in sindikalnih organizacijah, v podjetjih, na šolah in pa, če bodo bolj pomagala tudi okolja v drugih republikah, odkoder so ti delavci doma. Tone Štefanec Prispevek na jugoslovanskem posvetu »Kultura, sodobnost, sindikat« Tržna prevetritev pokojnin Kot predsednik 10 OOS Tehničnega biroja Jesenice se obračam na vas s prošnjo, da mi avtorica članka Tržna prevetritev pokojnin, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti 17. 11. 1989, Marija Frančeškin, odgovori na tole vprašanje: V naši DO smo ugotovili ekonomske in tehnološke presežke; po novem zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (čl. 21) si ne znamo razložiti položaja več delavcev: na primer: delovna doba 32 let, starost 53 let. Delavec se namerava upokojiti predčasno, torej, ko bo dopolnil 35 let delovne dobe in bo star 56 let, s čemer bo izpolnil oba predpisana pogoja. Ali v tem primeru DO lahko dokupi leta, ki manjkajo delavcu do predčasne upokojitve, kajti zvezni zakon v 21. čl. ne precizira, do kakšne upokojitve (starostna, polna del. doba, predčasna). Hvala za odgovor in lep pozdrav. Klemen Župančič Tehnični biro Jesenice Kidričeva 41 64270 Jesenice Odgovorna vprašanje bralca o dokupu delovne dobe Slovensko gospodarstvo ali natančneje naši direktorji in strokovne službe delovnih organizacij so bili dolga leta gluhi, kadar so skupnosti za zaposlovanje, sindikati in nekatere strokovne ustanove opozarjali na kvarne posledice zaposlovanja vsevprek. Tisti, ki smo v preteklih letih spremljali gibanje zaposlovanja, se spominjamo neštetih opozoril o izredno slabi kvalifikacijski sestavi zaposlenih v Sloveniji, ki je, če verjamete ali ne, najslabša v Jugoslaviji. Slovensko gospodarstvo je velikopotezno zaposlovalo in ker v Sloveniji ni bilo dovolj iskalcev zaposlitve, privabljalo vsako leto na tisoče in tisoče iz drugih republik. Spominjam se primerov, ko so občinske skupnosti za zaposlovanje rotile posamezne tovarne, naj le malo potrpijo, da jim bodo priskrbeli manjkajoče delavce s prerazporeditvijo delavcev iz drugih tovarn v soseščini. Ne, ni se dalo počakati, tovarne so najele avtobuse in se odpeljale v Veliko Kladušo, tam nabrale nekaj sto mladih in jih pripeljale na delo. Seveda pa jim je bilo takoj za tem treba kupiti stanovanja... Leta, ko naši vodilni v delovnih organizacijah niso bili pripravljeni slišati opozoril skupnosti za zaposlovanje, niso še daleč za nami. Danes se stvari obračajo na glavo. Praktično v vsakem podjetju sestavljajo več sto imen dolge spiske odveč- nih delavcev - tako imenovanih presežkov, za katere enostavno ni več dela. Gospodarska kriza zahteva, da podjetja opuščajo nizkoproduktivno proizvodnjo. To pa je tista, ki zahteva predvsem nekvalificirano delovno silo. Kaj zdaj narediti z delavci, za katere ni več dela? Sindikati smo v preteklih dveh letih poskrbeli, da so se v naši republiki ustanovili ali obogatili skladi denarja, za katerega lahko konkurirajo podjetja, ki žele preusposobiti in prezaposliti svoje odvečne delavce na produktivno novo delo. Seveda pa to pomeni, da morajo vodilni v podjetjih priskrbeti nove, proizvodne tržno per-pektivne programe, organizirati preu-sposabljanje itd. Vehko več dela je tem kot z veliko »elegantnejšo« rešitvijo, da izsilimo nepotrebni stečaj, ko se delavce preprosto vrže iz službe, ali pa tako, da jih prisilimo, da se upokojijo. V zadnjem času smo tako slišali za občine, v katerih skupnostih za zaposlovanje vedo za več sto presežnih delavcev in v katerih niti eno podjetjem zaprosilo za zbrani denar za prekvalifikacijo, vsi pa razmišljajo o tem, da bi delavce predčasno upokojevali. Dokup delovne dobe se v tem trenutku kaže gospodarstvu v prerožnati barvi. Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je v 21. členu določil, da lahko delavcu, kije presežek, preneha delovno razmerje, če mu za uveljavitev pravice do starostne pokojnine manjka do pet let pokojninske dobe. Postopek dokupa delovne dobe pa je treba seveda opredeliti v pokojninskih predpisih. Trenutno je v javni razpravi šele osnutek sprememb zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta v 24. členu določa, da se »zavarovancu, katerega delo ni več potrebno, zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, s katerimi se povečata storilnost in uspeh organizacije, ter delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja organizacije, uvedenega sanacijskega postopka ali stečaja, lahko dokupi dobo, ki mu manjka za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar največ 5 let, pod pogoji in na način, določen z republiškim zakonom in statutom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.« Ker gre za osnutek zakona, je treba še počakati na končno besedilo, kasneje pa še na nova določila republiškega zakona, kar dokup delovne dobe odmika v drugo polovico leta 1990. Za zdaj lahko torej na vprašanje Klemena Župančiča odgovorimo le tole: 21. člen veljavnega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa dva pogoja za pridobitev starostne pokojnine. Ta se ne bosta spremenila. Pogoja sta ali 60 let starosti (za ženske 55) ali 40 let delovne dobe (za ženske 35). Zvezni zakon, ki ureja delovna razmerja, je za dokup predvidel do pet let pokojninske dobe. Dokupovala se bodo torej leta delovne dobe in ne starosti. Delavec, ki ga omenja Klemen Župančič, je star 53 let - torej mu manjka še 7 let starosti do 60 let, ki jih ne more dokupiti. Ima 32 let delovne dobe, torej mu manjka še 8 let pokojninske dobe. Želi se predčasno upokojiti z dokupom delovne dobe. To ne bo šlo, kajti zakon izrecno pravi, daje pokojninsko dobo mogoče dokupiti za pridobitev starostne in ne predčasne pokojnine. Delavec, za katerega sprašuje Klemen Župančič, bo moral delati še najmanj 3 leta, da bo izpolnil pogoje za predčasno pokojnino (vsaj 35 let delovne dobe in vsaj 55 let starosti). Na koncu še tole: 8 let delovne dobe je skoraj četrtina delovne dobe. To pa je kar krepak zalogaj. Če bi vsi za četrtino skrajšali svojo delovno dobo in pričakovali potem še pokojnino, ki naj bi bila takšna, da bi se z njo dalo živeti, tega ne bi prenesla nobena še iako bogata država. Tudi Slovenija ne bo zdržala, da se bo slovensko gospodarstvo v enem letu znebilo na tisoče delavcev z upokojitvijo. Ti bodo namreč toliko let manj prispevali v pokojninski sklad in toliko let dlje uživali pokojnino. In tega gospodarstvo ne bo preneslo. Zato bo za dokupljeno leto gotovo določena ekonomska cena, ki bo tako visoka, da bo marsikoga zabolelo. Tudi zato, da bodo vodilni v podjetjih pomislili na sklade, ki so zbrani za prekvalifikacijo in prezaposlitev presežkov. Lučka Bohm, strokovna delavka RS ZSS na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 8. decembra 1989 Delavska enotnost 18 Strokovni delavci ZKO bodo odgovorni predstojniku uprave BITKA ZA OBČINSKO KULTURO Ljubiteljska kulturna dejavnost že doslej ni uživala kdo ve kako uglednega mesta v primerjavi z drugo, predvsem profesionalno kulturo, čeprav tega po pomenu in nekaterih rezultatih prav gotovo ni zaslužila. Njen položaj te dni znova postaja ogrožen in negotov, saj odprava samoupravnih interesnih skupnosti, v njihovem primeru kulturne skupnosti Slovenije in občinskih kulturnih skupnosti, lahko pomeni hud udarec ljubiteljski kulturni dejavnosti, njenemu gmotnemu položaju in kadrom. V republiškem merilu potekajo ostre in polemične razprave o tem, kako kljub prenosu kulture in drugih družbenih dejavnosti v pristojnost republiške uprave,' omogočiti kar največjo demokratičnost pri odločanju. V občinah pa se utegne zgoditi, da na področju kulture sploh ne bo o čem odločati. O težavah, ki zdaj pestijo ljubiteljsko kulturo, smo se pogovarjali s tajnikom Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojkom Stoparjem. Že kar na začetku nam je povedal, da takšen položaj letos ni nov, saj se v zadnjih letih skoraj vsako leto proti koncu koledarskega leta zgodi, da je za prihodnje leto vse videti brezizhodno, pa seje še zmeraj bolj ali manj zadovoljivo uredilo. Zdi se, da je stanje za zdaj najbolj nejasno in težavno v občinah. Hudo dvorezna je namreč odločitev, da se prepusti občinskim upravam pristojnost odločanja o vsej kulturi v občini, ne le o usodi ljubiteljske kulture. Tam, kjer so imeli doslej razumevajoč odnos do kulture, je mogoče pričakovati, da bo tako tudi poslej, toda ponekod že poročajo, da bo pri varčevanju prav kultura na prvem mestu. To pa lahko pomeni tudi likvidacijo ljubiteljske kultu- re. Tudi prenos strokovnih služb dosedanjih kulturnih skupnosti v občinsko upravo (največkrat gre le za enega delavca) pomeni, da strokovni delavci za kulturo (če jih že ne bo odpihnila nadaljnja reorganizacija), namesto svojim kulturnim društvom odgovorni predstojniku uprave. Proračunska logika pa je vedno logika številk, ne pa tehtnosti vsebine. V ljubiteljski dejavnosti so se dogovorili o tem, kaj bi iz njihove dejavnosti morali vključiti v naci • onalni program kulture. Menili so, naj bi nacionalni program na ljubiteljskem področju obsegal štiri segmente. Najprej je to program ZKOS kot osrednjega kulturno svetovalnega in izobraževalnega centra z vsemi koordinacijskimi in organizacijskimi funkcijami. Drugo področje naj bi bili tisti programi občinskih ZKO, ki po kakovosti presegajo občinske okvire in naloge, ki so povezane z uresničevanjem nacionalnega programa. Posebne pozornosti bi morale biti deležne kulturne skupine v zvrsteh, ki v Sloveniji niso profesionalno organizirane. Tretje področje bi bila pomoč kulturno manj razvitim občinam, kakor jih določa dosedanji srednjeročni program KSS. Tu bi financirali predvsem neinstitucionalne programe. Četrti del naj bi zajemal programe na medobčinski ravni, predvsem svetovalne centre in medobčinske prireditve. Če bi nacionalni kulturni program zajel vse te segmente, bi lahko zagotovili vsaj ohranjanje dosedanjega slovenskega kulturnega standarda in minimalen razvoj. Po sprejemu ustavnega zakona o uveljavljanju ustavnih dopolnil se je naenkrat izkazalo, da se izvršnemu svetu s pripravo nacionalnih programov za posamezne družbene dejavnosti nikamor ne mudi in da bodo nastajali v prihodnjem letu. Seveda se ljudem v ljubiteljski kulturi samo postavlja vprašanje, zakaj je bila prej potrebna tolikšna naglica in smo morali na vrat na nos odpraviti samoupravne interesne skupnosti. Sedanji sistem bi očitno lahko trajal toliko časa, da bi ustvarili novega. Če je za vsem tem spet suha proračunska logika, ki bi hotela kulturi skrčiti že tako pičla sredstva, je odločitev škodljiva, manevrski prostor in morebiten prihranek pa sila pičel. V Sloveniji namenjamo za kulturo borih 0,5 odstotka družbenega proizvoda in niso redki tisti, ki dokazujejo, da bi na sedanji stopnji lahko dajali precej več. Na zadnjem posvetu predsedni- kov in tajnikov občinskih zvez o novi organiziranosti kulturnih dejavnosti v republiki so oblikovali nekaj stališč. Opozorili so, da je bistvena pomanjkljivost vseh gradiv o reorganizaciji kulturnih dejavnosti ta, da ne predvidevajo organizacijskih modelov za kulturne dejavnosti v občinah. Če pa bomo prepustili odločitev o načinu organizacije in financiranja kulture občinskim skupščinam, lahko marsikje pride do birokratske samovolje. Vsaj iz štirih občin že poročajo o težavah, grozijo jim celo z odpravljanjem zvez. Marsikje potekajo hude bitke z občinskimi upravami, ki bi delavce najraje zaposlile na drugih delovnih mestih. Vse to lahko pomeni le nazadovanje v kulturnem razvoju. Menijo, da bi morala mreža zvez kulturnih organizacij ohraniti avtonomijo v odnosu do občinskih uprav. Mrežo bi morali pojmovati kot vsako kulturno ustanovo, zato bi morale imeti strokovne službe občinskih ZKO enak status kot zaposleni v knjižnici ali muzeju. Zveze kulturnih organizacij so nosilci kulturnega življenja v občinah, njihovo delovanje sega od organiziranja in posredovanja kulturnih prireditev do kulturne vzgoje in ljubiteljskega delovanja. Žato ne morejo biti prepuščena zgolj večji ali manjši naklonjenosti občinskih uprav. Skupaj s tistimi neprofesionalnimi skupinami, ki po kakovosti presegajo občinske okvire, morajo postati sestavni del nacionalnega kulturnega programa. V ZKOS podpirajo predlog predsedstva skupščine KSS o oblikovanju samoupravnega sklada slovenske kulture, menijo pa, da ga je treba dopolniti z analognimi modeli za občinsko raven. . Igor Žitnik Dogovor samostojnega sindikata šolstva in znanosti V sindikalnem izobraževalnem centru, v Radovljici je republiški odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti pripravil posvet o spremembah o sistemskih spremembah v šolstvu ter o organiziranosti in programski ■ usmeritvi samostojnega sindikata šolstva in znanosti. Izredno velika udeležba, predvsem predstavnikov občin in šol, je dokazovala, da je bil ta delovni dogovor še kako potreben. O uveljavljanju ustavnega zakona in predlogih za financiranje vzgoje in izobraževanja ter znanosti so se pogovarjali z Ludvikom Horvatom, Nikom Žibretom in Emilom Pintarjem, o pripravi kolektivnih pogodb pa z Branetom Mišičem. Boris Lipužič jih je sez- nanil s predlogi zveznega odbora, veh' ko časa pa so namenili tudi razprav- o programskih usmeritvah svojega sindikata. « I.Z- V Rogaški Slatini o gostinstvu in turizmu Z DEŽJA POD KAP, ZA RAZVOJ PA NITI FICKA Letošnji 37. gostinsko turistični zbor Slovenije ni imel lahke naloge. Ob obsežnem delovnem in tekmovalnem programu, ki vsako leto zahteva od sodelujočih veliko truda in dobre volje, naj bi namreč zbor poglobljeno govoril o položaju delavcev v tej gospodarski dejavnosti, njihovih stiskah in, če uporabimo oguljene in nič kaj izvirne besede, o »izhodu iz krize«. Ta, kriza namreč, je v gostinstvu že presegla vse razumne meje. Zato mnogi obupujejo. Tudi taki, ki so se še do nedavnega nekako uspešno držali na površju. Kljub kakovosti svojih storitev, ne premajhnim in ne previsokim cenam in krepko povečanemu prometu, je vreča z dohodkom iz meseca v mesec lažja. V njej marsikje ni več niti toliko, da bi bilo dovolj za 80-odstotne povprečne slovenske plače. Za razvoj pa ni niti ficka. Ob tem, vse prej kot rožnatem počutju, so delavci na svojem zboru v Rogaški Slatini seveda pričakovali odgovor politike, kako je z njihovimi znanimi desetimi zahtevami, ki so jih poleti naslovili na izvršni svet, in tiste, ki pišejo zakone. Sindikat se je znova zavzel, naj odgovorni postrežejo delavcem s čistim vinom in odkrito spregovore, kaj je bilo doslej storjenega, da gostinstvo in turizem ne bi dokončno prišla na boben. S tem namenom so v Rogaški poskrbeli za posebno »okroglo mizo«, na katero šo seveda povabili ljudi, ki skrbe za politiko oziroma razvoj te, še vedno zelo pomembne gospodarske dejavnosti. Namesto razbremenitev — nova obremenitev In pri čem so gostinski in turistični delavci tik pred koncem leta 1989 in na pragu nove sezone? Se jim končno obetajo drugačni časi in možnosti ne le za preživetje, temveč tudi gospodarski razvoj? Pojdimo lepo po vrsti in se ustavimo le ob nekaterih, za panogo najbolj bistvenih problemih. Gostinske in turistične delavce že zelo dolgo žuli, da niso v enakopravnem položaju z izvozniki. In res nimajo od svoje prodaje in storitev, ki so namenjene tujim gostom in deviznemu plačilu toliko, kot imajo od svojega izvoza druga podjetja. Ni kaj skrivati, v tem pogledu so bili gostinci doslej prikrajšani, čeprav so s svojim »izvozom«, to je neposredno prodajo domačega blaga za konvertibilno valuto, postavili najvišje cene. In v tem je bila oziroma je njihova prednost pred drugimi, ki izvažajo, v premnogih primerih tudi pod ceno. No, kljub vsemu temu z omenjeno zahtevo gostincev, da bi jih končno postavili ob bok izvoznikom, še vedno ni nič. Vse je tako, kot je bilo. Pa ne dobesedno vse. Delavcem namreč spet nekaj obljubljajo in jih tolažijo, da bo vse krivice na tem področju popravil realni tečaj dinarja. Posebnih spodbud za izvoz v prihodnje naj ne bi bilo več, kajti glavni naj bi bil odslej realni tečaj. Pravzaprav zelo v redu, če ne bi imeli ljudje pri nas z obljubami izrazito slabe izkušnje! Kako go- stinci in turistični delavci na svoji koži občutijo ta »realni« tečaj? Na okrogli mizi v Rogaški Slatini so s tem v zvezi poudarili, da bo sedanji sistem vrednotenja dinarja panogo dokončno spravil na kolena. Prav takrat, ko naj bi ta začela pobirati sadove svojega celoletnega dela, ko pride jesen, to je čas, ko je potrebno poravnati račune za nazaj, je tečaj dinarja, kot nalašč, najbolj nerealen. In tako ni bilo samo letos, poudarjajo gostinci. Tako je že zelo dolgo, kot da bi država načrtno želela čim bolj osiromašiti panogo in ob tem kar najbolje poskrbeti za potešitev svojih potreb. Seveda je moč sleherno stvar komentirati na več načinov. Toda, naj bo tako ali malce drugače, glede omenjene zahteve gostinski delavci niso dosegli ničesar. Prav ničesar. So tam, kjer so bili. Znova pa so jim, kot že rečeno, obljubljali realni tečaj dinarja. Na vprašanje »kdaj« in za koliko časa, pa v Rogaški nismo slišali pravega odgovora. Letos, prihodnje leto, ob sv. Nikoli? Pa se niso gostinski in turistični delavci obrisali pod nosom le za svojo prvo, to je temeljno zahtevo. Podobno je tudi z drugimi. Denimo tisto, da bi znižali davek na porodajo alkoholnih pijač. Ne samo, da so naleteli slovenski gostinci na gluha ušesa, ampak so bili prav v pogledu te svoje zahteve ponovno kaznovani. Še huje kot doslej. S 36 odstotkov so jim povečali prometni davek na 50 odstotkov! In da bo vse skupaj še malce bolj absurdno: ne gre za prometni davek na nabavne, temveč na prodajne cene. Namesto razbremenitev torej nova obremenitev. Ob tem je v Rogaški nekdo slikovito pripomnil, da za malo denaija ne more biti kdo ve koliko muzike. Če pa viri sredstev usahnejo do konca, potlej orkester, kaj drugega kot - razpade, Za provizijo en sam piškav odstotek Po vsem tem so zdaj slovenski gostinsko-turistični delavci v še bolj nezavidljivem položaju, kot so bili pred meseci, ko so najresneje premišljevali o splošni prekinitvi dela in so izoblikovali svojih deset zahtev. Nerazumljivi ukrepi jugoslovanskih birokratov jim sproti podirajo tisto, kar so spravili skupaj z velikim trudom in s še večjim odpovedovanjem. Po novem se niti menjalniški posli ne obrestujejo več. Samo Kompas ima 275 menjalnic. Le kdo se bo trudil za en sam odstotek provizije, ko pa še kako natančno vemo, kako stoji naš dinar glede na trdne valute. So te res tako malo vredne, en sam piškav odstotek? Tako kot v bližnji preteklosti, ko so nekateri želeli s precej puhlo demagogijo odvrniti delavce od nameravane prekinitve dela, so bili tudi v Rogaški (redki) posamezniki mnenja, da je treba potrpeti in gledati na nezavidljiv položaj panoge s »širšega« zornega kota. S prstom so pokazali na druge dejavnosti, v katerih imajo delavci prav tako velike težave. Seveda temu nihče ne oporeka. Pa vendarle: čemu morajo imeti prav gostinski in turistični delavci, ki ne končajo vsak dan svojega dela ob dveh ali treh popoldan, in morajo najbolj visoko zavihati rokave prav takrat, ko drugi praznujejo, najnižje plače? Je sploh moč primerjati redno delo s tistim ob vsakem času, ob sobotah, nedeljah, praznikih, ob petkih in Svetkih? Ni mogoče, kajti take in podobne primerjave so, lepo pove- dano, povsem nesprejemljive in zato nesmiselne. Omenjene okrogle mize v Rogaški Slatini seje udeležil tudi Miha Ravnik, predsednik republiškega sveta ZSS. Poudaril je, da so republiški sindikalni organi podprli zahteve gostinskih in turističnih delavcev, seveda z namenom, da bi nekatera vprašanja oziroma žgoče probleme ljudi, ki delaj0 v tej panogi, spravili z dnevnega reda. S kolektivnimi pogodbami pa bodo zahteve sindikatov šo bolj jasne, zato priložnosti za sprenevedanje ne bo več, je dodal predsednik Ravnik. Nosilec kolektivnih pogodb bo sindikat dejavnosti, s čimer bo njegova odgovornost neprimerno bolj nedvoumna. Da bodo sindikati kos svoji nalogi, pa bodo, po besedah Miha Ravnika, potrebovali več znanja in več strokovnosti. Pravzaprav ni treba kdo ve k°; liko razmišljati, da bi postavil* problemskemu pogovoru v R°' gaški Slatini še, kot pravimo, pi' ko na i. Bistvenih ugotovitev namreč ni veliko. Prva je, da se danes gostinsko-iurističnim delavcem Slovenije ne piše nič bolje kot včeraj. Pravzaprav, če smo natančni, glede na povečan6 davke še slabše. Nesmiselno id kratkovidno bi bilo v nedogled kriviti za vse bolj boren položaj in vse manjše možnosti za razvoj delavce same. Marsikje namreč dokazano več in bolje delajo, ob tem pa se morajo pehati za go 1° preživetje. In še tretja ugotovitev: očitno v tej družbi nekaterim odgovornim preprosto ni do tega, da bi gostinstvo in turizem« to je gospodarska dejavnost, k* bi nam lahko in morala nosit* velik dohodek, prišla na zelen0 vejo in da bi delavci končno lahko začeli delati v normalnih delovnih razmerah. Nam preostane torej kaj drugega kot to, da odstranimo zavore našega turističnega razvoja in postavimo *ja odgovorna mesta druge Ij**®*-Takšne, ki jim ni vseeno, kaksn bo naša skupna prihodnost. Andrej Ulag Tone Peršak: USEDLINE (Gradivo in prispevki) VII Štuporamo zgodbe Nek poletni večer... Kolovoz... Pobočje... Kot da je bilo to nekje blizu hrasta, ki je na pomlad vedno tako mamljivo dišal po medu. Tako sladko dišal, da je vsak mimoidoči odtrgal list in polizal sladkobo * njega... Hrastov med... Ne... Bilo je nekje bolj visoko in hrast Je iz drugega časa, kasnejšega... Krast je rasel ob razpotju med nji-^ami na položnem pobočju, ki je *ele nekoliko višje, nad hrastom, Postalo bolj strmo, kolovoz pa je po vsej dolžini urezan v sam Sreben... Pihal je blag veter. To-Pel vendar osvežujoč veter, ki po celodnevnem potenju na njivi Pod razbeljenim soncem boža kozo kakor blaga kopel... Kolovoz Je bil kot globoka brazda po vsej dolžini urezan v greben dolgega hrbta in na obeh straneh gosto zaraščen z leščevjem in gabrjem, in in tam pa je bilo vmes še kakšno kilavo drevo... Pot je bila razdrapana in grudasta... Mati je hodila z nekoliko sklo-njeno glavo in rahlo upognjena vPasu. Tako meje lažje nesla, ki S1 rneje bila oprtala štuporamo... Pot je bila tegobna in mati goto-precej utrujena po celodnevni dnini. Naložila si me je bila zato, d? Pi čim prej prišla domov, me čim prej spravila v posteljo in potem čim prej še sama legla. Če bi SI me ne oprtala, bi hodila veliko Počasneje... Kadar je takle otrok utrujen, postane nerazumen in ni-fjsar mu ni moč dopovedati... Pe bi me silila, naj hodim, bi se nenehoma ustavljal, tožil, da me P°lijo noge, in nergal, naj me vendar že dvigne. To bi jo navsezad- nje še zjezilo, da bi me udarila in potem bi spet na vse grlo tulil, kar bi bilo ob tihi nočni uri slišati daleč naokrog. Morda bi še zbežal kam v temo in se ji skril kam v grmovje in bi me morala naposled še dolgo iskati in klicati... Rajši si me je bila naložila na hrbet in me nesla. Na njenem hrbtu sem se vedno umiril in ji med tem, ko me je nosila, pripovedoval zgodbe. Pripovedoval sem ji zgodbe in čas nama je hitreje mineval. Začetki teh zgodb so bili vedno resnični.. . Največkrat sem začel pripovedovati o tem, kako sem dolgo sedel in jo čakal kje na vratniku ali v senci ob potoku in kako so me nadlegovale mravlje in muhe... Prav zaradi teh mravelj in muh ponavadi nisem vzdržal, kjer sem bil, in sem se odpravil na potep; najraje v gozd, če je bil blizu. In ko sem ji pripovedoval, kako je bilo v gozdu, je v zgodbo začela vdirati domišljija. Sprva sem še pripovedoval tudi o jagodah in trnju, nato pa le še o zvereh, ki da sem jih srečal v gozdu, o palčkih in duhovih in neznanih glasovih, ki naj bi jih bil slišal, o lepih belih ženah in črnem Ar-nožu ...In vsake toliko seje mati začela smejati in je rekla: »Joj, kako ti lepo lažeš!« In, čeprav je rekla »lažeš«, v njenih besedah ni bilo čutiti graje. Morda soji te moje zgodbe celo pomagale pozabiti utrujenost. Krajšale so ji čas tegobne poti z otrokom na razbolelem hrbtu. Kdo ve, ali je kdaj pomislila, zakaj si njen otrok izmišlja zgodbe? Verjetno se ji je zdelo samo po sebi razumljivo, da si jih izmišljam, ker bi mi bilo brez tega dolgčas... Časa za izmišljije sem imel res na pretek, saj sem po cele dneve posedal po vratnikih in pohajal ob jarkih med travniki, po ozkih grivastih mejah med njivami ali stikal po grmovju in hosti kje v bližini njive ali travnika, kjer je mati delala. Ogledal sem si nešteto črnih rogačev, ostudnih mastno rjavih bramorjev in vseh vrst mravelj. Nalovil sem na stotine obadov, jim prebodel zadke s tenkimi slamicami in jih nato opazoval, kako so opotekaje se skušali odleteti z bolečim bremenom v životu in se nazadnje zvrtinčili v travo in najbrž poginili v njej... Preprosto moral sem si krajšati čas tudi z izmišljijami... Ko pa so dninarji sedli k malici, sem se jim nemudoma pridružil in prisluhnil zgodbam, ki so sijih pripovedovali. K večjim kmetom so prihajali dninarji iz različnih vasi in so imeli ponavadi veliko povedati o tem, kako je kdo umrl, kako je kdo koga ubil, kako seje kdo oženil, kdo drug zapravil grunt ali pretepel in nagnal od Bil je vroč poletni dan, ko sva z materjo pešačila v bližnje mesto ... Zakaj sva se odpravila na to dve, morda tri ure dolgo pot? Tega se ne spominjam. Spominjam pa se vročine in vznemirjenosti ob dejstvu, da bom prvič videl mesto. Spominjam se tudi, da sva ves čas hodila med njivami in travniki in sem se moral vzpeti na prste, če sem se želel razgledati čez zorečo travo prve košnje in čez posevke na njivah. Prašna hiše očeta in mater. Včasih pa je kdo spregovoril tudi o tem, kako je vdovo obiskal njen mrtvi mož in je poslej njen prilženik ni več želel niti videti. Ali o tem, kako so včasih vaški fantje iskali Atilovo zlato krsto in so jih od tega dela pregnali volkodlaki in druga zverjad ... Jaz pa sem tiho sedel poleg njih in jih, nemalokrat zelo začuden nad tem, kaj vse se ljudem dogodi na svetu, poslušal.. . Ko pa je bilo malice konec in so se dninarji vrnili k delu, sem si sam izmišljal nadaljevanja zgodb ali pa sem se odpravil v gozd, ki se mi je zdel zdaj poln nevarnih skrivnosti in meje ravno zato toliko bolj mamil vase, saj je bilo z malo domišljije za vsakim grmom in drevesom mogoče videti kaj vznemirljivo nevarnega ...In o tem sem potem zvečer pripovedoval materi in bil tem bolj zadovoljen, čim daljša je bila najina pot, da sem ji lahko povedal vse, kar sem si namislil podnevi, in še tisto, kar sem si izmislil sproti, kajti tak tih večerje kot nalašč za izmišljanje zgodb... makadamska cesta je bila, kot da bi se posedla, po vsej dolini, speljana nekoliko nižje od travnikov in njiv ob njej... Tisti drobni beli prah se nama je lepil ob potno kožo, se zažiral v gube in pore po vsem telesu, da naju je oba vse srbelo... Potem je naenkrat strašno zahrumelo nekje za nama. Oglušujoči ropot in vedno močnejše sopihanje sta bila slišati tako nevarna, da si nisem več drznil vzeti časa za premislek ali celo za vprašanje, kaj da se godi... S kepo groze v grlu sem se ozrl in ugledal skoraj tik nad nama bližajočo se drvečo črno gmoto, ki je puhala v zrak cele oblake dima in ravno tedaj za nameček šena ves glas zavriskala. Videti je bilo, kot da bo zdrvela naravnost čez naju. Ucvrl sem jo čez travnik na drugi strani ceste in se ozrl šele, ko sem bil že daleč stran... Puhajoča železna pošast, ki je vlekla za seboj dolg niz velikih rjavih škatel, je bila tedaj že daleč ...Na cesti pa je nepoškodovana stala mati in se glasno smejala, me klicala in mi mahala, naj vendar pridem nazaj... Potem mi je povedala o vlaku, lokomotivi, vagonih ter železnih tirih in mi tudi pokazala progo onstran visoko poraščene škarpe ob cesti... In povedala mi je zgodbo, kako je bilo, ko je ona trideset let pred tem prvič videla avto. Bilo je na Ptuju in to prav nekje v bližini železniške postaje. Ko je zagledala pred seboj ropotajočo škatlo na kolesih, kije drvela proti njej, je tudi ona brez premisleka zbežala pred neznano prikaznijo in to naravnost čez leseni plot med cesto in progo. Ker ji ni uspelo dovolj visoko skočiti, si je razčesnila krilo od spodnjega roba do pasu ...In potem sije morala vso pot do doma, ki sta jo s sosedo, s katero je bila na Ptuju, ravno tako hodili peš, držati skupaj raztrgano krilo in hoditi tik pred sosedo, da bi ljudem, ki soju srečevali, prikrila svojo nezgodo... Tako je šlo to iz rodu v rod: matije bežala pred prvim avtom, ki gaje videla, jaz pred prvim vlakom ... Kasneje, seveda precej let kasneje, sem jih vzljubil, vlake. Zelo rad sem se vozil z vlaki, še zlasti takole proti mraku ...In, če je bila pred menoj še dolga pot. mi je na moč prijal mamljivi občutek, da mi je vsa neskončnost na voljo... Vsak ima svoj prvi vlak NAGRADNA KRIŽANKA št. 48-49 STAUI ORGAN REF. SKUPSOirffi.onGOTO-II!:®! ZA IZVAJ.POLI-I r^IrVŽ AKONOV KRONIČNO OBOLENJE 0BZ0BJA KRAJ PRI DOMŽALAH ZAPISEK, OPOMBA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ OSKAR NEOBAL KRINKA PREBIVA- LEC ANKARE ANGL. FIZIK (JOHN, 1824-1907) NEPR0FE- SI0NALEC ANTON INGOLIČ REKA, KI TEČE SKOZI LJUBLJANO BARVA IGRALNIH KART kitajsko mesto OB REKI jangce MESNA JED PTIČ SEVERNIH MORIJ DANIEL AUBER ČUDEN DRAGO ena 00 OBEH NEMČIJ I DOLINA POD TRIGLAVOM KRAJ V GORSKEM KOTARJU ŠTRKI UR0ŠEVAC TR0PRSTI TROPSKI LENIVEC OPERA B. PJRAN-00PULA IZVRŽEK, IZMEČEK OTOK V KVARNERJU DRUGO IME ZA TURKU AM. FILM. IGRALEC MARTIN ŠTEFANIJA DROLC TRTNI HROŠČ VELIKO FINSKO JEZERO NEKDANJI RIMSKI URADNIK MIT. PRVI LETALEC GOROVJE V BURMI OSEBA, KIJEPRE- JjVELA VES. Potop ANTON OCVIRK 0RIG.IME IRSKE JANEZ ALBREHT POSLOVNO PISMO PTICA Z VREŠČEČIM GLASOM PRIPADNIK UZBEKOV TRD. *S?„‘ ŽIDOVSKI MESEC ZBOROVODJA KUNEJ 's~ KAREL ZELENKO ODŽAGAN KOS DEBLA RIMSKO IME NINA GRAFIK JUSTIN 88i avstrue - BARVA IGRALNIH KART ITALIJ. VELETOK JUDOVSKI PREROK TANTAL ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL OPERA RAHMA- NINOVA ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM Rešitev nagradne križanke pošljite do 19. decembra na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, sv pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 48-49. Nagrade so: 500.000, 300.000 in 200.000 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 45 SPLET, PARANGAL, TRIGONOMETRIJA, RETOROMANI, BAS, ADEN, RETA, MEJA, DAR, ANET, ALAN, IVAN, RAKCI, VATELIN, LANZA, AT, WATERLOO, LN, REPARATURA; PAV, KLER, KES, KROTA, EJSK, AKI, ADRAR Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 45 1. Primož Cankar, Opekarna 7, 61420 Trbovlje, 2. Tanja Zgonc, Šalka vas 110, 61330 Kočevje, 3. Karlo Trampuž, Kostanjevica na Krasu 35, 65296 Kostanjevica/K Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • V. d. direktorja in glavnega urednika. Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • V. d. odgovornega urednika: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Andrej Agnič (posebne naloge, * fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Jožica Anžel (tajnica), telefon 311-956, h. c. 310-033 • Naročnina 321-255 • Posamezna številka Delavske enotnosti 25.000 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Žiro račun: 50101-603-46834 • Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Bančič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik Milan Ramšak, delavec: PREOBRAZBA SINDIKATA JE PREMALO DELAVSKO OBARVANA »Tega, čemur smo zdaj priče v Jugoslaviji, normalen človek ne more več - verjeti. Namesto da bi se tako kot delavci lotili težav, najodgovornejši v državi zavestno tiščijo že cele narode v sovraštvo, v bratomorno vojno, kot da že nismo dovolj plačali za njihove neumnosti, nesposobnosti in grabežljivosti...« - To po letu dni, odkar smo se zadnjič pogovarjali, ne zveni najbolje. »Res ne in je daleč od želja, ki smo jih naglas izražali ali jih sploh nismo. Toliko pričakovana in željena »slovenska pomlad« se je že po nekaj mesecih spremenila v »balkanski mraz«. Človek enostavno ne more verjeti, kaj vse lahko nekdo počenja v tej državi. Trideset let sem v tej partiji, če odštejem čas, ko sem izstopil, in vam povem, da nihče v državi ne dela toliko škode, kot prav »avantgarda delavskega razreda«. Del te samozvane avantgarde, ki nima nobene zveze z resničnim delavskim razredom, to je zdaj že jasno tudi najbolj zaplankanemu in neukemu občanu, nekaznovano tišči vso državo v prepad!« - O vas in o vaši družini so nekoč pisali, da ste vsi v zvezi komunistov. »Vsi, tudi vseh pet otrok. Zato mi je zdaj nekoliko težje, ker moram pred otroki opravičevati nekaj, česar sam ne odobravam. Prihaja do burnih, da ne rečem žolčnih razprav.« - Doma ali v tovarni? »Doma, ko pridemo vsi skupaj. Z ženo sva se izselila v podrtijo, ki sva jo dobila v Šmartnem ob Paki, stanovanje pa pustila hčeri in najmlajšemu. Srednji, ki je zaposlen v naši tovarni kotlov v Šentjurju, je skupaj z ženo še vedno podnajemnik.« - Ko sva načela vprašanje stanovanjske stiske, kako se je sindikat v EMO odzval na predlog začasnega vodstva EMO, da bi prodali ves stanovanjski sklad in z izkupičkom utrdili finančni položaj delovne organizacije EMO. »Sindikat je za ta predlog izvedel iz informacij, ki jih dobivamo delavci. Gre za okrog 800 stanovanj, ki smo jih v vseh letih uspeli kupiti in z njimi upravlja stanovanjska skupnost. Res je tudi, da v teh stanovanjih živi na desetine naših upokojencev, prav tako je točno, da gre za velika sredstva, ki v tej obliki predstavljajo mrtev kapital, toda'menim, da stanovanj ne bi smeli prodati zato, da bi s tem denarjem blažili krizo delovne organizacije.« - Ste podpredsednik konference sindikata v EMO. Ali je to vaše mnenje ali stališče sindikata v EMO? »Naj povem, da v tovarni še nikoli nismo imeli toliko samoupravljanja, resničnega samoupravljanja, kot prav zdaj, ko imamo ukrep družbenega varstva. Prav zato smo bili v sindikatu presenečeni, ker nas o tem predlogu ni nihče niti obvestil, kaj šele, da bi nas poklical k sodelovanju pri oblikovanju tega predloga. Štališče sindikata v EMO je, da nismo proti prodaji stanovanj s predkupno pravico naših delavcev, vendar samo v primeru, če izkupiček vložimo v nakup novih stanovanj. Tudi zato, ker mnogo delavcev čaka na stanovanja, po drugi strani pa nam primanjkuje strokovnjakov, ki bi jim tako lahko ponudili vsaj - stanovanje.« - Prej sva se pogovarjala o očitkih partiji znotraj vaše, »družinske« osnovne organizacije. »Da, nekoč je neka novinarka napisala, da imam v družini članstva za osnovno organizacijo. Tako kot gredo stvari zdaj ali tako, kot življenje teče, še malo, pa bo v moji osnovni organizaciji v tovarni komaj toliko članstva, kot jih šteje moja družina. Po pravici povedano, saj niti ne vem, ali lahko govorim o osnovni organizaciji, če se ta že skoraj dve leti ni cpcfolo « - Kako to mislite? V teh burnih dneh ali časih se komunisti niste sestali niti zaradi razmer v EMO niti v republiki ali državi? »Točno tako. Ostala nas je samo še peščica. Iz vrst »neposrednih proizvajalcev« je ostal v moji osnovni organizaciji samo še en delavec. Zdaj lahko rečem, da gre za partijo inteligence, vodstvenih in režijskih delavcev, ne pa za avantgardo delavstva. Poglejte, novega sekretarja občinskega komiteja smo prvič videli ali zanj slišali, ko je bil izvoljen, iz časopisov...« - V pogovoru pred letom dni je iz vas vel velik strah, kaj bo z EMO. »Tudi danes, dasiravno analiza devetmesečnega gospodarjenja kaže, da je najhuje mimo. Delati in živeti v nenehnem strahu, da je lahko vsaka plača zadnja, ni lahko. To je najhuje, kar lahko delavca doleti.« - Toda, rekli ste, da podatki kažejo... »Točno, fantom zgoraj je uspelo, kar je bilo komaj verjetno, da so namreč že v tako kratkem času uspeli odpraviti izgube, prepoloviti zadolževanje... Toda, pokazalo se je, da so tisti, ki bi morali prvi pomagati, zdajšnjemu vodstvu začeli metati polena pod noge...« - O tem ste govorili že Štefanu Korošcu, ko je poleti prišel med vas... »In ponavljam danes. Tako občinske strukture kot banka so za EMO imele drugačne načrte. Stečaj in novo podjetje. Tako se je sedanje vodstvo EMO znašlo v še večjih težavah, ker so »razočarali«, ker so po toliko predhodnih sanacijah oni v resnici uspeli premakniti gospodarjenje v EMO.« - Torej trdite, da je vse odvisno od vodstva? »Ne, nikakor. Vodstvo se lahko priduša, kolikor se hoče, če ga delavci ne podpro. Sedanje vodstvo ima večino delavstva za sabo. Očitno pa je, da del vodstvenih struktur v EMO še vedno ni dojel, da se mora drugače lotiti svojega dela in nalog. Gre za iste strukture, ki so v EMO že zrušile prene-katerega direktorja in ne samo Francija Gazvodo.« - In kako je s sindikatom? »Širše gledano in na kratko povedano - preobrazba sindikata je premalo delavsko obarvana. V EMO je sindikat dodatno obremenjen z nenormalnimi razmerami. Naš sindikat je pridobil ugled, ker se je pravočasno in trdo postavil v najkritičnejših trenutkih. V EMO sindikat ni bil delavcu nikoli - birič, priganjalec, s tem smo že zdavnaj razčistili. Še večjo veljavo je sindikat dobil na ravni občine, predvsem pri stečaju našega soseda, LIK Savinje, in v drugih primerih, ko se enako trdo postavlja za delavska stališča. Nekoliko bolj kritično je z že omenjeno preobrazbo. Ko tako gledam in spremljam te reči, se mi vse bolj vsiljuje prepričanje, da tudi v naših vrstah vsi niso dojeli, za kaj gre. Tu mislim na tiste, ki danes prodajajo in pojejo iste pesmice, kot so jih v sedemdesetih ali še prej. In to celo iz iste, tuje pesmarice. Ta trenutek Milan Ramšak ocenjujemo, da v samem vrhu slovenskih sindikatov teče tiha bitka. Po čem to sklepam? Po tej, rekel bi, neodločnosti ali taktiziranju in različnih, celo nasprotujočih si predlogov, ki nam jih »ši-bajo« iz Ljubljane.« - Verjetno tudi okoliščine, tu mislim na razmere v državi, povzročajo nihanja... »Vsekakor, vendar je preobrazba sindikata vse kaj drugega kot preobrazba partije. Vidim pa, da imajo s preobrazbo sindikata težave tudi v drugih republikah.« - V tistih kritičnih, predmi-tinških dneh ste bili v Rakovici. Kako delavci tako simbolizirane Rakovice gledajo na to? »Zame je bilo presenetljivo, da ima sindikat v Rakovici povsem takšna stališča, kot so naša! Skorajda bi rekel, da so napisana na isti stroj. Toda partija je že nekaj čisto drugega.« - V Rakovici ste bili tik pred prepovedanim mitingom. »Da. Predstavniki sindikata so nas sprejeli že na letališču, kot da euforije v zvezi z mitingom v Ljubljani sploh ni. Ves čas smo bili Celjani enako obravnavam gostje, odmerili so nam samo njim dano gostoljubje, v pogovo; rih s tamkajšnjimi sindikalnimi aktivisti ni bilo tabujske teme-Ponavljam pa, da je to veljalo samo za sindikaliste. Tamkajšnjega partijskega sekretarja se nisem mogel otresti v nameri, da bi delavce Rakovice pripeljal na miting na naše tovarniško dvorišče. Bolj sem zatijeval, daje obisk dobrodošel, da sta on in delegacija dobrodošla, bolj je vztrajal da bi na dvorišče prišli z avtobusi.. ■ Zato pravim, da normalen človek, zase pa trdim, da sem kolikor toliko še normalen, ne more verjeti in razumeti, kaj se dogaja. To pa zato ne, ker, kot kaže v tej držaj «.vi ni nikogar, ki bi si upal ali bi* dovolj močan, da bi presekal organizirano hajko naroda zoPer narod, delavca proti delavcu —4< Janez Sever NISMO NAJVEČJI, NAREDILI PA BOMO VSE, DA BOMO POSTALI VPLIVNI - Zdaj že najmanj 30.000 naročnikov prejema »Delavsko enotnost«, glasilo slovenskih delavcev, prebira pa jo precej - trikrat več bralcev. Med njimi je največ sindikalnih aktivistov, članov organov samoupravljanja in vodilnih delavcev v gospodarstvu. Berejo nas torej ljudje, ki so doslej poslušali, pa se jim vendarle obeta, da bodo končno predlagali, odločali, VPLIVALI! Postajamo zanimivi za oglaševanje in to po konkurenčnih cenah! • črno-bela stran (1/1) • pol strani (1/2) • četrt strani (1/4) • 1 cm 1 st. • na naslovnici 5 cm x 4 st. 74.000. 000 din 44.000. 000 din 30.000. 000 din 500.000 din 45.000. 000 din Naročila, sporočila, predloge pošljite na naslov: CZP Enotnost, DO v ustanavljanju Dalmatinova 4 61000 Ljubljana, telefon 310-033, 321-255- Če nas pokličete po telefona, boste izvedeli tudi kaj o nagradah... LIPE SVEDER: POGOJ