ZZZZZZJLZIXZUZIZ
M
H
H ►-H ►' H
H
h H H « H Hi >■< H
&!
& H >* H
Letno poročilo
čveterorazredne deške ljudske šole
Skoiji Loki
koncem šolskega leta
1892/93.
Založila ljudska šola v Škofji Loki
TISKARNA II, MIUC-EVA. — LJUBLJANA.
«'M
Letno poročilo
čveterorazredne deške ljudske šole
v
Škofji Loki
konc e m šol sle e ga leta
1892/93.
Založila ljudska šola v Škofji Loki
TISKARNA n. MILIOEVA. — LJUBLJANA
Škofja Loka.
Po raznih virih sestavil Friderik Kramar.
yM) I) vznožji pogorja, katerega delate selška in poljanska dolina, razprostira se prijazno mestice Loka. Malo je namreč krajev v našej lepej domovini, ki bi imeli toli idilično lego in tako divno okolico, kakor ravno naše mestice. Tujcem se je omilil naš kraj tako, da hodijo vsako leto v poletnem času občudovat njega 'krasoto.
Stopiva dragi čitatelj na grad, kateri stoji, kakor mogočna krona nad mestom, na prijaznem, polagoma sc vzdigajočein holmcu! Krasna, občudovanja vredna slika se razgrne pred teboj. Pred nami leži »pisana Loka“ s ponosnim zvonikom župne cerkve. Na bližnjem Hribcu se dviga izmed gostega smrečja prijazna cerkvica sv. Križa. Na levi se vzdigujeta častitljivi cerkvi starološka in crngrobska. Sredi rodovitnega polja se razprostira krasno novo mestno pokopališče. Po obeh straneh gričevega podnožja se pa vije izmed gozdnatih gora bistra Sora. Pod mestom, v tako zvanem „Sovodnji“, sprejme Sora Poljanščico ter hiti dalje, obrobljena z gostim grmičevjem med zelenimi travniki, do Medvod, kjer se združi z bistro Savo. Na okoli imamo prelep razgled po sorškem polji tja do sinjih gor, ki se vlečejo ob Koroškej in Štajerskej meji.
Svoje ime je dobilo mesto po kraji; loka namreč znači ravnico ob kakcj reki ali potoku. Ker so si prebivalci postavili selišča na loki, zvali so kraj „Loka“. Pridevek „Škofja Loka“ pa ima od brižinskih škofov z I «avarskega, kateri so bili'od leta 973.—1808. lastniki mesta in okolice.
Leta 973. je podaril cesar Oton II. loški kraj in okolico bri-zinškemu škofu in mejnemu grofu koroškemu Abrahamu. Leta 1803. dne 4. aprila, potem ko je umrl brizinški škof J. Konrad baron pl. Schrottenberg, prišlo je škofovsko posestvo kot državno imetje pod avstrijsko cesarsko hišo. Grad je prišel v roke zasebnikom; pred kratkim pa so ga kupile od g. Baumgartnerja loške uršulinke. Srednji stolp se je lansko leto odpravil in ž njim je izginila jedna najstarejših stavb na Kranjskem.
Omenjeni brižinski škof Abraham je za slovensko slovstvo jako znamenit mož. Obiskoval je po Kranjskem in Koroškem svoje podložne duhovnike ter učil ljudstvo v materinem jeziku. Potrebne molitve zapisoval je v posebno knjižico. Zapustil nam je najstarejše spomenike slovenskega jezika! Ko so bili 1. 1803.
na Bavarskem odpravili samostane in njih dragocenosti odnesli v Monakovo, jeli so preiskovati tudi književne zaklade. Našli so se ined knjigami brižinske knjižice tudi trije slovenski spomeniki v molitveniku škofa Abrahama. Vsebina prvemu in tretjemu je očitna izpoved, drugemu pa kratko opominjevanje za pripravljanje k izpovedi. Ti spomeniki nam izpričujejo, da je bil slovenski jezik že v onih časih naobražen.
Ko so brižinski škofje sezidali sedanji grad, imeli so svojega glavarja, ki je vladal v njih imenu kakor kak knez vse grajščin-stvo, to je mesto in okrog njega skoro 200 vasij od Idrije do Radovljice. Ti glavarji ali namestniki škofov morali so pa biti le domačini, to je kranjski plemiči, a v 17. stoletji in pozneje so pošiljali navadno le Bavarce za namestnike v Loko. Glavar je bil ob enem tudi sodnik podložnikom, kajti leta 1257. so si pridobili brižinski škofje za loški okraj deželnosodno oblast in pravico krvave sodbe. Pod njih sodniško oblast je pripadala Loka, Železniki in več okoli ležečih vasij z več nego ,25.000 prebivalci. O tem priča sedaj še ime „pri krvavem znamenji“ ob poti med mestom in Staro Loko.
Večkrat pa so škofje sami ostajali za nekaj časa v Loki. To narn svedoči slučaj, da sta tukaj umrla dva škofa nesrečne smrti. Škof Leopold je dal sezidati preko Sore umeten kamenit most, kateri še dandanes stoji, in katerega so leta 1888. ob priliki štiridesetletnega vladanja N j. veličanstva presvitlega cesarja nekoliko prostornejšega naredili. Ta prenovljen most, ki je star nad 500 let, se od leta 1888. imenuje Prane Jožefov most. — Toda ravno pod njim je škof Leopold našel smrt. Dne 5. avgusta 1381. leta jezdi iz mesta na sprehod. Na mostu se mu splaši konj,' vrže ga v Soro in škof utone. Njegovi pozemeljski ostanki počivajo v nunski cerkvi. — Nekaj časa pozneje se je zvršilo grozno zločinstvo na loškem gradu. Ko je bil namreč papež Krškega škofa Konrada izvolil brižinskim škofom, prišel je ta za nekaj časa na svoj grad v Loko. Seboj prinese 5000 zlatov denarja. Njegovi lakomni grajski služabniki izvohajo denar, napadejo škofa ter ga umore; njegovo truplo pa zakopljejo na grajskem vrtu. Kakih 20 let pozneje so šele izvedeli za hudobne morilce. Skof Nikodem zaukaže truplo umorjenega prednika na vrtu izkopati, ter ga prenesti v farno cerkev v Stari Loki 1. 1430.
Škofje niso zastonj dali imena mestu. Trudili so se, da se je Školja Loka razvila in razširila. Skrbeli so, da se je širila kupčija in obrtnija.
Početkom 14. stoletja obdal je škof Konrad lil. mesto z močnim zidovjem, da je bilo varno pred sovražniki. To zidovje je stalo do konca preteklega stoletja; njega ostanki pa sc še danes vidijo.
Zgodovina nam pripoveduje o hudih požarih in drugih nezgodah, katere so zadele mesto. Tako jo 1456. 1. bojeviti Vitovec, vodja Celjanov, napadel Loko, jo premagal, oropal ter požgal do tal vse. Ogenj je vpepelil tudi cerkve in nunski samostan.
Hud potres je razrušil leta 1511. grad in več hiš; med temi sodnikovo invhišo meščana Gašperja Lambergarja; njegov sin pa je bil ubit. Škof Filip je na razvalinah starega gradu v letih 1511—1527 sezidal sedanji grad; vendar se je v teku časa, kakor sem že omenil, v gradu marsikaj prezidalo in popravilo. Leta 1723. je bila blagoslovljena kapelica sv. Ane v gradu.
Mnogo škode je v mestu napravil požar leta 1660. na dan sv. Janeza Krstnika, in pa leta 1698. ko je pogorelo nad 50 hiš. Tudi morilna kuga ni prizanesla loškemu mestu. Leta 1582. je pomorila mnogo ljudi. —
V davnih časih je stal v pogorji, katero se kake pol ure od mesta razprostira, še nek grad pod imenom „Starj grad“ ali nemški „Wildenlack“. Nad 300 let je že razvalina. Še sedaj se pozna njega stališče. Trdi se, da je v tem gradu tekla zibel slavnim in plemenitim Loškim (von Lack), katerih imena se čitajo po raznih starih letopisih in listinah.
Oglejmo si mesto! Na prostornem trgu, kjer sedaj stoji znamenje Matere Božje, ki je bilo postavljeno leta 1751., videla se je 1584. leta še tako zvana „črna kapela“ ki je imela svoje podložnike. Mnogo hiš v mestu je zelo starih in imajo večstoletno zgodovino za seboj. Seveda, da so se tekom Časa morale popraviti in obnoviti. Na mestu, kjer stoji danes lepa farna cerkev sv. Jakoba, čepela je leta 1358. še mala kapela. Sedanja cerkev je bila zgrajena okrog leta 1532. Zidana je bila iz prva v okusnem gotskem slogu. A pozneje pokvarili so to stavbo tako, da vkljub mnogemu trudu ni bilo mogoče izceliti vseh hib.
V mestu je ustanovil leta 1358. kamniški župnik Otokar Blagoviški ženski samostan sv. Klare. Za prvo opatico je postavil svojo sestro Gizelo. Prve čase je bil samostan mogočen. Bivalo je v njem do 250 nun. Toda zdivjam luteranski časi in razne nesreče, skrčili so število nun na štiri. Velik požar 1660. leta je uničil tudi klariški samostan. V štirih letih so iznova sezidali samostansko poslopje ter ga leta 1717. še nekoliko povečali. Deveto leto po tem požaru je bila dozidana tudi krasna cerkev, ki jo danes verniki pridno obiskujejo. Ljubljanski škof Jožef pl. Rabatta jo je dne 17. novembra 1669. blagoslovil in posvetil. Znano je, da je cesar Jočef II. za časa svojega vladanja odpravil mnogo samostanov ter jib spremenil v vojašnice, bolnišnice ali sploh v kake druge dobrodelne zavode; odpravil je tudi loški klariški samostan in dovolil, da se v njem naselijo uršulinke. Od tega časa
se samostan krepko razvija, in uršulinska dekliška šola je na dobrem glasu daleč po svetu.
Kar se tiče zgodovine deške šole, popisana je bila ta v letnem poročilu 1. 1891., zatorej je ne bodem na tem mestu iznova navedel.
Na kraju, kjer stoji dandanes kapucinski samostan, je bil nekdaj vrt, lastnina loškega meščana Boštjana Lukančiča. V svojej oporoki leta 1(547. pa je daroval ta vrt v namen, da se na njem sezida samostan kapucinov. Toda šele 1. J 706. so izvlekli zaprašeno njegovo oporoko iz mestnega arhiva in porabili ta vrt tako, kakor je velevala oporoka. Do tega časa je imel nunski samostan sv. Klare njegova posestva. Zidanje samostana jo vrlo napredovalo in izgotovljen je bil še istega leta (1706.). Pred tem Časom so so hodili očetje kapucini nad ()0 let iz Kranja v Loko izpovedovat in oznanjat božjo besedo vzlasti o postnem času. Leta 1707. dne 28. aprila se je vložil temeljni kamen za kapucinsko cerkev v pričo brezštevilne množice ljudstva, kateremu je pridigoval loški župnik Andrej Hudačut. Radodarno ljudstvo je donašalo potrebne tvarine za zidanje in pomagalo, da je kar mrgolelo delavcev. Leta 1710. je nadduhoven pl. Flachenfeld, župnik mongiški, blagoslovil cerkev, 1713. 1. pa jo je ljubljanski škof pl. Ivaunic posvetil. Le vrt so pozneje uravnavali in obzidavali. Kos sveta za vrt so kapucinom odstopile klarise, ki so imele svojo pristavo in hleve ondi, kjer se še sedaj pravi na „Pristavi“-. Kapucinsko cerkev krasijo lepe stare slike.
Takoj poleg mesta je „Stara Loka“. Ta je gotovo najstarejša fara na Kranjskem. Pripoveduje se, da je oznanoval na kraji, kjer stoji sedaj cerkev, vže v prvem stoletji krščansko vero sv. Hermagora. Sv. Marka ga je poslal v te kraje oznanovat sv. Evangelij. Pred sto leti je še stala na sedanjem pokopališči kapelica, posvečena sv. Lavrenciju. Ker je pa bila vže zelo razpadla, podrli so jo leta 1784. Leta 1074. je oglejski patrijarh Sighard podaril brižinskemu škofu Elenhardu več posestev na Kranjskem ter mu potrdil patronatsko pravico starološke fare, katero je 1355. leta papež Klemen VI. združil se stolno brižinsko cerkvijo Matere Božje. Staroločani so si 18(13. leta. postavili mesto stare, razpadle cerkve, krasno novo v bieantiškem slogu zidano hišo božjo, katera je bila 18(>5. leta na roženvenško nedeljo posvečena.
Pičlo uro od Stare Loke je prežala cerkev Matere Božje v Crngrobu. Prijetna je pot od Loke do tje, sfc svojimi naravnimi lepotijami spodbuja verno srce k pobožnosti. Več kapelic je postavljenih ob poti, ki ti oznanuje veliko gorečnost naših pradedov. Ko prvikrat zagledaš-mogočno cerkev, moraš se čuditi njeni velikosti. Več stoletij že stoji ta sveti hram, in ne da se natančno zvedeti, kedaj je bil zidan. Bržkone so ga Materi Božji na čast zidali brižinski škofje ter imenovali „Maria zu Ehrengruben“; ime
„zu Ehrengruben“ so domačini hitro izrekovali „Crngrob“. Ako ogledujemo cerkev, lahko na prvi pogled spoznamo, da je bila zidana v dveh zelo oddaljenih časih. Dela je vsa gotiškega. Veliki oltar je z drobnimi režiji nami obdan in bogato pozlačen. Na desni strani prezbiterija je po italijanski šegi napravljen kor z orgijami na 10 spremenov. Kakor veličastna jo cerkev, tako zares velikansk je zvonik. Razgled z visocega zvonika je v resnici prelep. — Vrniva se, dragi čitatelj, zopet v prijazno mestice. Po zadnji ljudski št.etvi ima 2464 prebivalcev, ki se žive ob obrtu, trgovini pa tudi s poljedelstvom. Vzlasti cvetč po okolici platnarija. Za promet pa skrbi državna železnica, ki veže Loko z Ljubljano.
I.	Letopis.
Šolsko leto 1892/93 se je pričelo dne 19. septembra s sveto mašo in potem z vpisovanjem učencev.
Z razpisom dne 4. avgusta 1892 št. 1709 je c. kr. deželni šolski svčt učitelja g. Ivana Cetelja. na njegovo prošnjo stalno upokojil. Imenovani je deloval samo na tej šoli 26 let. Bil je ves čas svojega službovanja učiteljem ljubeznjiv tovariš, svojini učencem pa spreten učitelj in vzgojitelj. Njegovo delovanje v šoli je priznal c. kr. deželni šolski svet in c. kr. okrajni šolski svet mu je poslal z razpisom dne 18. avgusta 1892 št. 1025 jako laskavo odpustnico. — Izpraznjeno učiteljsko mesto se je razpisalo in od začetka šolskega leta do 25. oktobra se je šolski poduk moral tako vrediti, da so imeli dečki v I. in II. razredu poldnevni poduk. — Z dekretom c. kr. deželnega šolskega sveta dne 8. oktobra 1892 št. 2111 je bil imenovan učitelj g. Bogomir Kremier za drugo učiteljsko mesto, a g. Julij Flis, do sedaj učitelj v Sorici, dobil je službo tretjega učitelja, katero je dne 25. oktobra 1892 nastopil ter se od tega dne zopet vpeljal v vsih razredih celodnevni poduk.
Vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega svčta dne 12. febr. t. 1. št. 2951 se vsi šolodolžni otroci iz hribov, kateri so črez uro od tukajšne šole oddaljeni, a so vendar semkaj všolani, vsak četrtek v posebnem oddelku po sedem ur podučujejo. Šolsko leto se prične v temu oddelku meseca marca, preneha v mesecu avgustu in septembru, ter se konča konec novembra. Letos je obiskovalo ta oddelek 82 dečkov. Deklice se poučujejo posebej v nunski dekliški šoli.
Solo so v teku šolskega leta nadzorovali šolski nadzorniki večkrat. — C. kr. okrajni šolski nadzornik, g. nadučitelj Andrej Žumer je šolo nadzoroval dne 21. decembra, 18. in 25. februarja. Po izvršenem nadzorovanji je sklical učiteljstvo k posebni konfe-renciji. — Dne 19. junija je nadzoroval č. g. dekan Matej Kožuh pouk v verstvu, in dne 2(5. junija obiskal je šolo tudi krajni šol. nadzornik blag. g. Alojzij Kremier, tukajšni tovarnar. — Dne 80. maja t. 1. je šolo počastil s svojini pohodom preblag, gospod c;, kr. deželni šolski nadzornik Josip Suman. Ogledal si je šolsko poslopje v svojih posameznih delih, šolsko knjižnico, zbirko učil,
voditeljevo pisarno in uradovanje, pismene izdelke učencev ter je nadzoroval pouk v raznih učnih predmetih, — Po končani inšpekciji je naznanil svoje opazke ter podal potrebna navodila.
Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dne 4. oktobra 1802 je šola praznovala god Nj. Velič. presvetlega cesarja Frančiška Jožefa, in dne 19. novembra 1892 god Nj. Velič. presvetle cesarice Elizabete s sv. mašo. — Vsak torek in petek — razun zimskega časa — se je , vdeležila šolska mladež z učiteljstvom vred ob pol 8. uri zjutraj šolarske maše, pri katerej je oskrbovala sama cerkveno petje. — Dne 20. februarja t. 1. je šola slavila škofovsko 50 letnico Leona XIII. s sveto mašo. — Praznik sv. Alojzija se je tudi letos slovesno obhajal. Na praznik sv. Rešnjega Telesa se je šolska mladež z učitelji vred vdeležila slovesne procesije — V teku leta je štirikrat prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Dne 13. julija t. !. obstopilo je 56 učencev prvikrat mizo Gospodovo in prejelo prvo sveto obhajilo.
Domačih konferencij je imelo učiteljstvo 15, pri katerih se je obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o napredku pri pouku, o šolski disciplini in o šolskih stvareh sploh.
Šolsko zdravstvo ni bilo letos posebno ugodno. Akoravno je imelo več otrok osepnice, in je tudi kašelj zabranjeval nekaterim učencem redno šolsko obiskovanje, vendar šolski pouk ni prenehal. — Umrl je dne 14. junija t. 1. Hostnik Andrej, učenec l. razreda, rojen dne 24. novembra 1884 v Puštal-u vsled pljučnice. Součenci so truplo ranjcega tovariša spremili k večnemu počitku na novo pokopališče. — Blagočestno sočutje je skazalo učiteljstvo vdeleživši se sč šolsko mladino pogreba dne 18. junija t. 1. umrle čast. M. Uršule Potočnik, učiteljice vnanje? šole tukajšnih č. č. gg. uršulinaric. R. I. P.
Dne'27. maja t. 1. je gosp. dr. Anton Arko učencem v šoli stavil koze.
Posamni razredi so se letos tudi izpeljavah v prosto prirodo v svrho praktičnega pouka v zemljepisji in spoznavanja prirode. Dne 28. junija napravila je šola izlet v Ljubljano, katerega sc jo vdeležilo 144 učencev v spremstvu svojih učiteljev, da si oglodajo deželni muzej, kjer sta custos g. Alf. Müller in preparator g. Ferdinand Schulz kaj radostno podpirala šolo s tem, da sta učencem razkladala posamezne oddelke. Potem so si izletniki ogledali Kludskega veliko menežarijo in slednjič — v splošno radost učencev — posedli so tudi veliki njegov „kuraselj“. — Radodarnost znanih šolskih prijateljev in prijateljev mladine sploh omogočila je, da se je ta v vsakem oziru poučni šolarski izlet priredil. Posebna hvala zato „ljudski kuhinji v Ljubljani“ kjer so izletniki obedovali, nje č. predstojnici, vsim č. gospem in gospicam,
katere so se pri tej priliki toli prijazno žrtovale, da so z vso marljivostjo stregle mladini, in g. prof. Jakobu Hafnerju, kateri je nabral v p.oravnjanje stroškov precejšno svoto. BI. g. c. k. okrajni šolski nadzornik A. Žumer in g. prof. Hafner sta v Ljubljani počastila izletnike s svojim posetom ter spremila jih v Škofjo Loko, kamor so se ob (1 uri zvečer veselo prepevaj e vrnili. Niti najmanjša nezgoda ni kalila otrokom veselja in gg. učiteljem gre za pozornost in skrb pri nadzorovanji izletnikov vsa čast in hvala.
Kakor druga leta, je imela šola oziroma šolska mladina tudi v letošnjem šolskem letu mnogo podpornikov in dobrotnikov. V prvi vrsti je imenovati č. č. g. g. oo. kapucine in č. č. g. g. nune uršul inarice ter mnogo drugih milosrčnih hiš, ki so delili hrano in podpore več revnim učencem. Vsem tem milim dobrotnikom in prijateljem šole in šolske mladine bodi prisrčna zahvala: Bog povrni! Ohrani nam jih tudi nadalje še naklonjene šoli vi n u b o g i šolski m 1 a d i n i 1
Šolsko leto se je sklenilo dne 24. julija. Po sv. maši vrnila se je mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila in letna poročila.
II.	Učiteljstvo.
Franc Psipa, def. nadučitelj in vodja šoli, jo učil razun telovadbe vse predmete v I. razredu, skupaj Hi ur na teden.
Fevd in and Erker, mestni kaplan, katehet, je učil verouk v vsih razredih in v oddelku za hribovske učence skupaj 10 ur na teden.
Bogomir Kremier, def. učitelj, je učil v IV. razredu razun telovadbe vse predmete in petje v 111. razredu, skupaj 24 ur na teden.
Julij Flis, def. učitelj, je učil vse predmete v 11. razredu in jezikovni pouk v oddelku za hribovske učence, skupaj 23 ur ha teden.
Friderik Kramar, def. učitelj, je učil razun petja vse predmete v 111. razredu, telovadbo v i. in IV. razredu ter računstvo v oddelku za hribovske učence, skupaj 28 ur na teden.
o
O)
nj 6>
oj 2
~V. «
C a
m
•I—I
5
’JO
OAOU\!|sn J|9S9U/ j ~
bi)
[iiAizn al' oaoub)sq
0|!SI!|S0 i>f qlf 0S 9[0§ ofiipa.is a do)sa.ld V.y
C i-‘N N • "** CZ
qiuqosodsau
qiuqosods
eJg : qiuqosods o].ia
O 0)
g s
CC OJ « 3
l!da| au i;(io[ fuBiu Bda| 1!CI8[
miiou[odod
J=t	
o	• i—'
o	CO
	o
o	J* (/.'
o	II 1
>7J	
ou.i^tmiz OUpa.I CttBUI oupa.i
oupa.1 Ati.id
Utjqo £ j qi>|s[o? q|lnjd zi
_o
s
«!?qo q|Ul!|OSA 7.1
0|«1S0ZI 9? qif \!Ž9))S[OJ IU99U0JI
9,f tfjf 0|.IUtfl
o|idoisz! af qi[ UI019I m t >( s (< i s pbw
ojidojŠA af njf
1I!010[ IMIJ[SIO§
o]tdoisA af qif \qaj i;3a>|s|o§ U3[}o'y>!z ‘ \
N
S
0-1
G-l
CO
»O
CM
lO
CO
>o
o
CO
>o
CO
05
50
»o
CM
O
G'l
!>■
!D
00
CO
0-1
o
CM CO	O 1 CO	00
		T—H
CO CM	CO |	CO
O t>*	CO co>	CO
CM (M	*—<	50
CO	»o ■*-«	50
Z£>	»o ^	o
		G'l
»o
o
<3^
50
CM
O
CM
IO
05
50
00
’iO
m
05
05
CO
>0
' lC (M
OD
»O
05
»O
*»+
CM
50
Gi
00
»o
CO
05
05
o
o
»o
©1
o
o
CO
00
03
Cu
Učenci alfabetično urejeni.
(Imenu odličnih učencev so tiskani z dobolejjmi črkami, *) pred imenom znoči, da dotični ličonot zaradi zanikarnega obiskovanja Solb uli pa zaradi bolezni ni bil klusiflkovun.)
IV.
Ape Adolf iz Kranjske Gore.
Avbelj Martin iz Trate.
Avguštin Jožef iz Gorenje Vasi. Ažbe Janez iz Stare Loke.
Bajec Anton iz Tihaboja.
Brandt Beno iz Škofje Loke.
Caleari Pavel iz Škoije Loke.
Čadež Franc iz Kranja.
Čadež Ivan iz Poljan.
Deisinger Herman iz Škofje Loke. Deisinger Viktor iz Škoije Loke. Dolenec Janez iz Praprotna.
Dolenec Martin iz Pungrta.
Dolinar Franc iz Škofje Loke. Dolinar Jakob iz Škofje Loke. Gortnar Janez iz Podlonka.
Hafner Anton iz Škofje Loke. Homec Franc iz Trate.
Jamar Anton iz Škofje Loke. Jamnik Martin iz Virloga.
Jereb Janez iz Loga.
Jesenovec Janez iz Puštala.
Kalan Jakob iz Gosteč.
Karlin Janez iz Škoije Loke.
III.
Alič Franc iz Trate p. Poljan.
Alič Janez iz Trate p. Poljan. Benedik Janez iz Pungrta.
Berčič Anton iz Virmaš.
Borčič Janez iz Ljubljane.
Berčič Peter iz Trate.
Bernard Lovrenc iz Pungrta.
Bernik Janez iz Zminca.
Bernik Janez od sv. Andreja.
Birolla Janez iz Trsta.
*Božnar Jožef od Sv. Ožbolta.
Brelih Peter iz Cirkna.
ISrenk Peter iz Virmaš.
Celjar Anton iz Predoselj.
Cof Janez iz Škofje Loke.
*Čadež Anton od Sv. Petra.
Čarman Janez iz Škofje Loke. čeme Janez iz Ljubljane.
*Dobeljak Jožef od Sv. Dulia.
Dolenec Jožef iz Pungrla.
Dolinar Franc od Sv. Duha.
Dragar Bogomir iz Leobna.
Droll Jane/, iz Sorice.
razred.
Kermelj Franc iz Hotovelj.
Koprivec Franc iz Škofje Loke. Krajnik Matevž iz Škofje Loke. Miklavčič Franc iz Zminca.
Nunar Jožef iz Škofje Loke.
Perko Jožef iz Škofje Loko.
Peternelj Franc iz Puštala.
Peternelj Viktor iz Goričan.
Pintar Janez iz Stare Loke.
Poljanec Leopold iz Vincarjev. Porenta Franc iz Spodnjega Bitnja. *Potočnik Franc iz Leskovce.
I'roj Lovrenc iz Pevna. liihteršič Andrej iz Veštra.
Hink Urban iz Hotavelj.
Sever Janez iz Puštala.
Starman Jakob iz Starega Dvora. Šelina Franc iz Škofje Loke.
*Šink Štefan iz Stare Loke.
■"Tavčar Anton iz Škofjo Loke.
Tavčar Jernej iz Škofje Loko. Trnovec Jurij iz Škofje Loke. Završnik Janez iz Virloga.
razred.
Fajdiga Matija iz Žabnice. Florijančič Andrej od Sv. Barbare. Franko Anton iz Žerovnice.
Frantar Gašpnr iz Kranja.
Gabor Anton iz Škofje Loke. Gašperin Franc iz Škoije Loke. Goličič Janez iz Suhe.
Habjan Jurij iz Sp. Luše.
♦Hafner Anton iz Grenc.
Hafner Lovrenc iz Vinklja.
Homan Pavel iz Zminca.
Hribernik Franc iz Starega Dvora. Jamar Karol iz Škofje Loke.
Jamnik Franc iz Škofje Loko, šl. 78. Jamnik Franc iz Škofje Loke, št. 53. Jenko Andrej iz Pungrta,
Jenko Peter iz Škofje Loke.
Jemec Franc iz Škofje Loke.
Jesenko Janez iz Dol. Vasi p. Selcih. Jugovec Valentin iz Stare Loke. Kalan Franc iz Škofje Loke.
Kalan Peter iz Škofje Loke.
Karlin Jurij iz Virloga.
„Krmelj Franc iz Škofje Loku. Kržišnik Alojzij iz Škotje Loke. Kržišnik Jurij iz Zminca.
Kobav Peter iz Škofje Loke.
Kor bič Karol iz Škofje Loke.
Košir Matevž iz Virinaš.
Kuralt Matevž iz Žabnice.
Knaflič Janez iz Hotovelj.
Leskovec Janez iz Škofje Loke. *Lotrič Janez iz Puštala.
Luznar Blaž iz Viličarjev.
Luznar Jakob iz Dol. Vasi p. Stic. Pavlič Franc iz Školje Loke.
* Pintar Janez iz Stare Loke.
“Pintar Rudolf iz Stare Loke. Porenta Franc iz Virraaš.
Primožič Jožef iz Železnikov.
Proj Jakob iz Virraaš.
Kak Alojzij iz Bukovščice.
*Režek Alojzij iz Virloga.
Rihtaršič Vincencij iz Škotje Loke. Sajovec Franc iz Olševka.
Sever Rudolf iz Selzthal-a.
Starman Janez iz Gosteč.
Starman Jurij iz Suhe.
Starman Valentin iz Suhe.
Šifrer Anton iz Zg. Bitnja.
Šifrer Janez iz Stare Loke.
Šink Janez iz Gabrovega.
Šivic Franc iz Škofje Loke.
Schmid Gašpar iz Gašteja.
*Štrekelj Janez iz Hoste.
Trdina Franc iz Cešenjce.
Trnovec Martin iz Škofje Loke. Triller Matevž iz Grenc.
Uršič Franc iz Hotavelj.
Veber Leopold iz Zaliloga.
Višujar Konrad iz Škofje Loke. Zicherl Janez iz Bodulj.
Zieherl Jožef iz Trate.
II. razred.
Arhar Anton iz Zminca.
Arhar Janez iz Veštra.
Arhar Janez iz Zminca.
Avbelj Janez iz Trate.
Ažbe Franc iz Virmaš.
ISalanč Franc iz Bukovščice. Berčič Anton iz Suhe.
Berčič Janez iz Stare Loke.
Bernik Franc iz Virmaš.
Bernik Lovrenc iz Zminca. Bertoncelj Jožef iz Železnikov. Bertoncelj Janez iz Železnikov. Itlaznik Avguštin iz Škofje Loke. Božnar Matija iz Škofje Loke Božnar Franc od Sv. Ožbolta. Cebal Rudolf iz Škofje Loke.
Cof Jakop iz Veštra.
Debeljak Matej iz Martinvrha. *Dolinar Franc iz Suhe.
Dolinar Janez iz Škofje Loke. Gašperšič Janez iz Škotje Loke. Gladek Luka iz Fužin.
Golob Janez iz Praprotna.
Habjan Franc iz Stirpenka. Hafner Mihael iz Lipice.
Hafner Anton iz Lipice.
Hafner Anton iz Školje Loke. Hafner Franc iz Vinklja.
Hafner Franc iz Lipice.
Hafner Jakop iz Viličarjev.
Hafner Alojzij iz Škofje Loke. Hafner Andrej iz Veštra.
Hafner Valentin iz Doltarjev.
Jamar Julij iž Školje Loke. Jelovčan Franc iz Ljubljane. Jenko Lovrenc iz Moškrina. Jesenovec Gašpar iz Puštala Jugovec Luka iz Stare Loke. Kalan Matevž iz Pevna.
Kalan Pavel iz Škofje Loke. Karlin F rane iz Stare Loke. Kastran Anton iz Puštala. Kavčič Andrej iz Škofje Loke. Kopač Janez od Sv. Andreja. Kovačič Franc od Sv. Duha. Kožuh Jožef iz Škofje Loke. Kržišnik Franc iz Zminca. Kuralt Janez iz Žabnice. Langerholz Anton iz Virmaš. Langerholz Peter iz Suhe. *Luznar Franc iz Vincarjev. Maček Andrej iz Gorenjevasi. Martelak Martin iz Škofje Loke. Masterl Franc iz Crngroba. Masterl Anton iz Crngroba. Mihaličič Jožef iz Škofje Loke. Miklavčič Franc iz Škofje Loke. Mrak Matevž iz Devenc.
Nunar Gregor iz Škotje Loke. Oblak Andrej iz Puštala.
Pavlič Avguštin iz Škofje Loke. Pečnik Franc iz Pungrta.
Perko Franc iz Zminca.
Pevec Franc iz Virmaš.
Pikuž Janez iz Stare Loke. Pintar Valentin iz Trnja.
Porenta Jakop iz Pevna.
Porenta Jože iz Pevna.
Porenta Peter iz Pevna.
Porenta Peter iz Staro Loke.
Porenta Franc iz Crngroba.
Rajgelj Valentin iz Srednjega Hi in ja. Režek Janez od Sv. Duha.
Slapnik Franc od Sv. Duha.
Stanonik Janez iz Ljubljane.
Starman Franc iz Gorenjevasi.
Šifrer Anton iz Stare Loke.
Šink Alojzij iz Moškrina.
Šink Janez iz Stare Loke.
Schneider Janez iz Škofje Loke.
Tavčar Ignacij iz Devenc.
Triller Franc iz Starega Dvora. Triller Anton iz Škofje Loke. ♦Triller Florijan iz Virmaš.
Uršič Franc iz Javorja.
Veber Franc iz Zaliloga.
Vilfan Jožef iz Veštra.
Vilfan Franc iz Puštala.
Vogrič Franc iz Škofje Loke. Volgemut Andrej iz Trnja.
Volgemut Janez iz Srednjega Hilnjn Zicherl Anton iz Stare Loke.
Zicherl Franc iz Bodulj.
Zicherl Janez iz Lipice.
Železnik Bogomir iz Vipavo.
I. razred.
lierčič Franc iz Stare Loke.
Bernard Andrej iz Pungrta.
Bernik Franc iz Puštala.
Bernik Valentin iz Bodulj ‘Bertoncelj Franc iz Stare Loke. Caleari Hunibert iz Škofje Loke. (ladež Jakob iz Starega Dvora.
Čadež Viktor iz Škofje Loke.
Čarman Janez iz Škofje Loke. Debeljak Janez od Sv. Duha.
Dolinar Anton iz Puštala.
Dolinar Peter od Sv. Duha.
Drešar Vincencij iz Svetja p. Medvod. Drobnič Anton iz Škofje Loke.
Erjavec Albin iz Zagreba.
Eržen Matevž od Sv. Duha.
Fojkar Janez iz Ljubljane.
Gorjanec Lovrenc od Sv. Duha.
Gosar Janez iz Veštra.
Grohar Jožef' iz Viličarjev.
Habjan Peter iz Dragobačka. Hribernik Andrej od Sv. Barbare. Hribernik Jožef iz Vincarjev.
Humar Janez iz Škofje Loke.
Jamnik Feliks iz Škofje Loke.
Jamnik Franc iz Stare Loko.
Jamnik Jožef iz Škofje Loke.
Jelenec Aleš iz Dražgoš.
Jemec Anton iz Škofje Loke.
Jenko Andrej iz Lipice.
Jeraša Janez iz Brodov.
Jurman Jakob iz Škofje Loke.
Kalan Janez iz Bodulj.
Koblar Franc iz Spod. Sorice.
Kobav Valentin iz Škofje Loke.
Kopač Lorene iz Puštala.
Kos Karol iz Škofje Loke.
Košenina Anton iz Klanca p. Kranji. Košir Jurij od Sv. Filipa in Jakoba. Kržišnik Franc iz Škofje Loke. Kržišnik Janez iz Škofje Loke.
Krek Lukež iz Starega Dvora. Langerholz Janez iz Stare 'Loke. Logonder Valentin iz Papirnice. Martelak Janez iz Škofje Loke.
Mikuš Karol iz Mokronoga.
Oblak Valentin iz Škofje Loke. Payer Franc iz Škofje Loke.
Pečnik Gašper iz Pungrta.
Pevec Lovrenc iz Virmaš.
Pivk Franc iz Škofje Loke.
Pokoren Janez iz Škofje Loke.
Rahne Jakob iz Puštala. liešek Silvester iz Trnja.
Rupar Franc iz Starega Dvora.
Sever Matevž iz Puštala.
Stanonik Janez iz Suhe.
Starman Janez iz Starega Dvora. Svoljšak Anton iz Škofje Loke. Svoljšak Franc iz Bodulj.
Svoljšak Jožef iz Lipice.
♦Svoljšak Lovrenc iz Vinklja..
Šifrar Mihael iz Praprotna.
Tavčar Franc iz Moškrina.
Tavčar Franc iz Škofje Loke.
Tavčar Janez iz Spod. Luše.
Thaler Peter iz Zgor. Sorice.
Tiller Franc iz Grenc.
Volčič Janez od Sv. Andreja.
Završnik Valentin iz Virloga.
Zicherl Jakob iz Lipice.
V.	Obrtno - nadaljevalna šola.
V zvezi z ljudsko šolo jo obrtno-nadaljevalna šola, obstoječa iz pripravljalnega tečaja in dveh razredov.
Pouk se je pričel dne 3. oktobra 1892 z vpisovanjem učencev. Podučevalo se je ob nedeljah od 8. — 12. ure dopoldne in od '/a2.—*/a3. ure popoldne, v pondeljkih in petkih od 7.—9. ure zvečer.
Dne 13. novembra in dne 19 decembra 1892 je obiskal šolo g. Alojzij Krenner; dne 23. aprila je šolo nadzoroval c. kr. vladni komisar in nadzornik obrtno-nadaljevalnih šol prof. gospod Prane Kneschaurek.
u) Učni predmeti.
V pripravljalnem tečaji: Branje, številjenje, pisanje in risanje.
V I. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjenje, geometrično projektivno in prostoročno risanje.
V II. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjenje, knjigovodstvo, strokovno risanje za stavbeni in mehanično-tehnicni obrt za umetnost in malo obrt.
I>) Učiteljstvo.
Prane P tipa, nadučitelj in vodja šoli, učil je risanje v vsili oddelkih, skupaj 8 ur na teden. Potrjen z dekretom vis. c. kr. minist, za uk in bogočastje dne 15. oktobra 1891. štev. 11283 v smislu postave člena VI. dne-5. aprila 1883 štev. 6495.
P e r d i n a n d E r k e r, mestni kaplan, poučeval je vse oddelke iz verouka skupno po eno uro na teden.
Bogomir Krenner, učitelj, učil je številjenje v vseh oddelkih in knjigovodstvo v 11. razredu, skupaj 5 ur na teden; razrednik I. razredu. Potrjen z dekretom vis. c. kr. minist, za uk in bogočastje dne 7. junija t. 1. štev. 11872 v smislu postave člena VI. dne 5. aprila 1883. štev. 6495.
Priderik Kramar, učitelj, je učil branje in pisanje v pripravljalnem tečaji in obrtno spisje v 1. in 11. razredu, skupaj 5 ur na teden; razrednik II. razredu in pripravljalnem tečaji. Potrjen z dekretom vis. s. kr. minist, za uk in bogočastje dne 7. junija t. 1. štev. 11872 v smislu postave člena VI. dne 5. aprila 1883 štev. 6495.
c) Statistični pregled učencev*
Po o hrtu razdeljeni šo
Q.
O,
bo
GL
Skupaj
VI.	Oznanilo.
a) Prihodnje šolsko leto se začne se slovesno sv. mašo dne 18. septembra 1893; potem se bodo učenci od 9.— 12. uro v šolski pisarni vpisovali.
b) Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo se bode vršilo dne 2. oktobra t. 1. Vsak učenec ima vplačati 50 kr. vpisnine. Ta denar se porabi v nakup knjig, pisalnega in risalnega orodja.
Vsled § 100 postave z dne 8. marca 1885. je vsak mojster zavezan svoje učence siliti k postavno določenem poduku in ima skrbeti, da učenci šolo prav redno obiskujejo; sicer ima odbor obrtno-nadaljevalne šole na podlagi § 17. potrjenih pravil te šole dolžnost proti mojstru postavno postopati.
Vodstvo deško ljudsko in olirtiio-niidiiljcvalno šolo
Škofja Loka, dne 24. julija 1893.
Fr. Papa,
vodjii.