Ameriška Domovi\a

Iita 1 3

AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, MARCH 20, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LX — VOL. LX
Kongres ni navdužen za farmarsko poiiliko predsednika Kennedya
Kennedy je na stališču naj
farmarji sami najdejo rešitev za svoje težave ob sodelovanju s poljedelskim
tajništvom.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je zbudil precej nejevolje in kritike v Kongresu s svojim predlogom glede bodočega reševanja farmarskih zadev in kmetijske proizvodnje. Predsednik namreč predlaga, naj se z načrti vseh zakonov in odredb, ki spadajo v to področje, bavi zastopstvo farmarjev skupno z zastopniki tajništva za po-Ijedestvo. šele, ko se bodo ti zastopniki med seboj sporazu-nieli in svoje mnenje predložili, naj bi imel Kongres priložnost o predlogu govoriti in sklepati.
Mnogi v Kongresu mislijo, da bo Kongres v poljedelskih zadevah postal na ta način zgolj glasovalni stroj. Posebno so občutljivi neposredni zastopniki farmarskih okrajev, ki so doslej bili odločilni, Ken-nedyev predlog pa jim jemlje ves vpliv na pripravljanje far-marske zakonodaje. Kongres ki samo še na koncu, na far-niarski predlog, ki bi ga že poprej odobril tajnik za poljedelstvo, lahko rekel da ali ne. S Leni kongresniki niso zado-' voljni.
Vsak prizna, da je predsednik Kennedy ostal zvest svoji volilni obljubi in je v svoji poslanci in svojem predlogu sprožil precej novih misli, kako bi kilo treba farmarsko vprašanje urediti. On misli, da bi naj vsak pridelek bil predmet posebne pozornosti.
Za vsak pridelek, naj bi far-niarji in strokovnjaki poljedelskega tajništva izdelali vso proceduro, ves način, kako ščiti pridelovanje, predelovanje in delitev, kako ščititi blago na trgu prav tja do kupca. Pni tem naj bo zaščiten pridelovalec, pridelano blago po Pristnosti in kakovosti in potrošniki, ki ne smejo priti v po-l°žaj, da bi bili žrtve kakršnekoli enostranske zaščite.
Novi grobovi
Frank Koci
V soboto zjutraj je nenadoma umrl doma na 1218 Norwood Rd. 71 let stari Frank Koci, doma iz Preker, fara Moravče pri Domžalah, od koder je prišel pred 47 leti. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ in Podr. št. 6 SMZ. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Intihar, prvič poročeno Opalek, hčer Hedviko Gurrera, pastorke Franka in Henrya Opalek, Mary Kromar, Ello Skoda, Jo-sephino Vehar in Anno Bouha. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
-----o----
Milijonar bil posvečen v katoliškega duhovnika
RIM, It. — V soboto je bil v cerkvi sv. Janeza v Lateranu posvečen v katoliškega duhovnika ameriški milijonar in industrialec John Garvan Cavanagh iz Norwalka, Conn.
John je bil eden najbogatejših ljudi v Ameriki, član državne zakonodaje in med drugo svetovno vojno kot podpolkovnik v Eisenhowerjem glavnem stanu v Evropi. Po smrti staršev leta 1957' mu je “postalo vse ničevo” in odločil se je postati duhovnik. Preteklo soboto je v starosti 53 let ta cilj dosegel.
Sto let združene Italije
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je pozdravil Italijo ob praznovanju stoletnice italijanskega zedinjenja. 'Slavil je zasluge Ita-^je za svobodo in demokracijo, potem pa glede sedanjega stanja rekel kar dvoumno: “Zveze med Italijo in Združenimi državami so danes tako močne, kot niso še bile nikdar v zgodovini in v tako hudi nevarnosti, kot še niso bile nikdar.”
— V Indiji je dkoli milijon go-•— Združene države izvozijo normalno največ riža na Kubo.
Priprave za razgovore Pariza z alžirsko vlado
TUNIS, Tuniz. — Vodstvo alžirskih upornikov je objavilo, da je pristalo na razgovore s francosko vlado o končanju upora, ki je tekom šestih let in pol zahteval preko 200,-000 človeških življenj.
Po vesteh iz francoskih vladnih virov se bodo neposredni razgovori začeli v enem tednu do 10 dni v bližini francosko-švicarske meje na področju Ženeve. Francijo bo zastopal minister za Alžirijo Louis Jo-xe, alžirsko uporniško vlado pa njen podpredsednik in zunanji minister Krim Belacem.
Amerika je povečala vojaško pomoč Laosu
Združene države so povečale vojaško pomoč Laosu, ko je postalo jasno, da trenutno ni izgledov za sporazum med vlado in levičarskimi uporniki.
VIENTIANE, Laos. — Tekom preteklega tedna je vlada princa Bonn Ouma skušala ponovno doseči sporazum z upornimi levičarji in njihovimi komunistični podporniki. Gen. Nosavan, podpredsednik vlade, je začel razgovore s princem Souvanno Phouma, ki ga levičarji priznavajo za predsednika zakonite vlade, čeprav je pobegnil iz Laosa v sosednjo Kambodžo.
Souvanna je obljubil, da bo skušal pridobiti za končanje državljanske vojne levičarskega Konga Le, ki je lani v avgustu izvedel vojaški udar, ter njegove zaveznike komunistične partizane Patet Lao. Souvanna je odpotoval za poldrug mesec na obisk prestolnic komunističnega, nevtralnega in demokratičnega sveta, ne da bi svojo obljubo izpolnil.
Pod takimi okoliščinami so se Združene države odločile povečati vojaško pomoč kraljevi vladi. Povečale so število vojaških svetovalcev in pošiljke orožja ter drugih vojaških potrebščin.
Sovjetska zveza in komunistični Sev. Vietnam dovažata po zraku in po tleh Melike količine vojnega materiala levičarskim upornikom že več mesecev. Po besedah samega Sou-vanne Phoume so poslali Sovjeti v teh mesecih v Laos desetkrat več orožja in vojaške i pomoči uporniški strani kot Združene države vladi.
Potres podrl mesto v Indoneziji
DJAKARTA, Indonez. — Hud potres je uničil večji del mesta Ende na otoku Flores. Uničenih je bilo okoli štiri petine vseh zgradb, okoli 10,000 prebivalcev je ostalo brez strehe.
Maroški kralj zavrača govorice o nagibanju h komunističnemu taboru
RABAT, Mar. — Mladi kralj Hasan II. je zavrnil kot neresnične govorice, da prehaja Maroko v zvezo komunističnih držav.
Kralj je rekel: Res smo dobili nekaj težjega orožja od Sovjetske zveze in smo ga še pripravljeni sprejeti, ni pa s tem rečeno, da sprejmemo komunizem. Spoštujem komunizem kot prepričanje mnogih, ki so se zanj žrtvovali in se zanj bore, ni pa s tem rečeno, da bi ga jaz sprejel, kot ne bom sprejel krščanstva, čeprav vem njegovo ceno in ga spoštujem kot vero tolikih. Mi skušamo biti samostojni in vsaj čim manj odvisni, če ne moremo že biti neodvisni od tuje pomoči. Kdor nam dobro hoče in spoštuje našo suverenost, je naš prijatelj in z vsakim takim bomo poslovali kar najbolje bomo mogli.
Glede zvez Maroka z Združenimi državami je kralj rekel: Maroko je bila prva država, ki je Združene države priznala in poslala svojega poslanika k prvem predsedniku Georgeu Washingtonu.
Laos je postal trenutno eno najbolj kritičnih področij spora med komunističnim in svobodnim svetom. O njem sta preteklo soboto razpravljala tudi sovjetski zunanji minister A. Gromiko in ameriški državni tajnik Dean Rusk v Washingtonu.
-----o -
Srečna nova Zelandija!
WELLINGTON, N. Zel. — Delavski minister Tom Shand je objavil koncem tedna, da je v vsej deželi samo 266 brezposelnih. Od teh jih 110 išče zaposlitev, ostalih 156 pa se zaposlitve naravnost izogiba.
Angleška delay, stranka izključila pel poslancev
LONDON, Vel. Brit. — Parlamentarni k j u b deifavske stranke je izključn pet svojih članov in predložil tudi strankinemu vodstvu izključitev iz stranke.
Med izključenimi je tudi Michael Foot, vodja skrajne levice v stranki, ki ga smatrajo za najboljšega govornika v parlamentu. On je v navzkrižju z vodstvom delavske stranke radi tega, ker zahteva, da naj Velika Britanija sama odpravi vsa nuklearna orožja in naj prisili Združene države, da bodo opustile vsa svoja opo-lišča in skladišča atomskega orožja na ozemlju Velike Britanije.
Izključeni poslanci so zahtevali, naj zbornica obsodi oboroževanje in glasuje proti predlogom vlade o preskrbi o-boroženih sil.
Vodstvo kluba in stranke smatra, da so poslanci s tem grobo kršili prejšnji dogovor in sklep kluba. Kriza v stranki je s to izključitvijo se težja in ostrejša, kot je bila.
DRŽAVNI TAJNIK RUSK JE OPOZORIL A. GROMKA NA NEVARNOST BOJA V LAOSU
V soboto sta se sestala v Washingtonu državni tajnik Dean Rusk in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Razpravljala sta o vseh mednarodnih vprašanjih, ki povzročajo trenje med Ameriko in Sovjetsko zvezo, prav posebno o položaju v Laosu.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Dean Rusk
in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko sta v soboto 1	• ----
razpravljala pet ur o vprašanjih mednarodne politike, ki i Marije Vnebovzete sv. maša za povzročajo napetost med svobodnim in komunističnim sve-;pok. Mihaela Jalovec ob 4. ob tom. To je bil prvi sestanek državnega tajnika Kennedye-ve administracije s sovjetskim zunanjim ministrom Gromi-kom. Uradno poročilo o sestanku izraža upanje, da bodo njuni “odprti in odkriti razgovori vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju stališč in odnosov obeh vlad in olajšali razpravo perečih vprašanj.” Poučeni krogi trdijo, da razgovori sami niso pustili posebno optimističnega vtisa glede trenutnih odnosov med obema vodilnima silama sveta.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdrave pošiljata—
Ana in John L. Mihelich pošiljata svojim prijateljem v Cle-landu pozdrave iz Phoenixa v Arizoni, kjer so imeli te dni prav lepo vreme in toplo. Termometer je kazal od 80 do 89. Iz Phoenixa pojdeta k svoji hčeri Mrs. Charles Geister v Tulso, Oklahoma.
Zadušnica—
V sredo ob 8:15 bo v cerkvi
Rusk in Gromiko sta razpravljala o K o n g u in Združe. nih narodih v nekaterih podrobnostih, dotaknila sta se vprašanja Zah. Berlina, ne da bi mu posvetila večjo pozornost, in vprašanja razorožitve.
Ameriški državni tajnik je opozoril sovjetskega zunanjega ministra na resno nevarnost izzivajočega sovjetskega podpiranja pi'okomunističnih upornikov v Laosu in na nevarnost nadaljnega oviranja naporov i Združenih, narodov za vzpostavitev mini in reda v Kongu. Posebno jasen je bil državni tajnik v vprašanju Laosa, povedal je odkrito, da bo nadaljevanje sovjetske podpore komunističnim upornikom privedlo do vojne, v katero, bodo Združene države posegle v polni meri.
Konferenca je trajala od ene popoldne do šestih zvečer. Poleg državnega tajnika Ruska so bili od ameriške strani navzoči še Charles Bohlen, nekdanji poslanik ZDA v Moskvi in sedanji posebni svetovalec državnega tajništva za sovjetske zadeve, poslanik ZDA pri ZN Adlai Stevenson, pomožni tajnik za evropska vprašanja Foy D. Kobler in uradni lolmač Kolovsky. Sovjetsko zvezo so zastopali poleg zunanjega ministra Andreja Gro-mika še njegov namestnik Arkady Soboljev, sovjetski poslanik v Washingtonu Mihail Menšikov, svetnik poslaništva
Odmevi izstopa Južno-afriške unije iz Skupnosti narodov
W V TZ' AT -vr T.. v	, J J „	....	, . .	... *	....
FAIR ♦ COLO
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno. Najvišja temperatura 42. — Danes ob T32 bo pomladansko enakonočje, ki označuje začetek pomladi.
NEW YORK, N. Y. — Juž-no-afriška unija in njen izstop iz britanske skupnosti še vedno vzbujata največjo pozornost v Evropi, Afriki in na zborovanju Združenih narodov. Skupščina je soglasno obsodila rasistično politiko sedanje vlade Unije, tudi Združene države so glasovale za tako resolucijo. Južna Afrika po mandatu nekdanje Lige narodov upravlja tudi sosedno ozemlje Zapadno-južno Afriko. O tem je skupščina sklepala in pozvala Južno-afriško unijo, naj upravo pusti in izroči Združenim narodom, ker zaradi svoje politike proti nebelim ljudem ni kvalificirana upravljati to ozemlje.
Med zastopniki držav, članic britanske Skupnosti je bilo precej obžalovanja, da je do izstopa prišlo. Trdijo, da ne bo dolgo, ko bodo sledile še kake države. Ustvaril se je škod-
ljiv zgled, da Se smejo članice na skupnem zborovanju vtikati v notranje razmere ene izmed članic. To se lahko ponovi pri vsaki priliki in življenje v Skupnosti bo postalo neznosno za vsak narod. Drugi na-glašajo, da izstop ni treba, da je kaj več kot formalnost.
Južno-afriška unija bo ostala v trgovskih, finančnih, gospodarskih in kulturnih tesnih zvezah z Veliko Britanijo in vsemi članicami Skupnosti tudi v bodoče.
Beli ljudje v Rodeziji in sosednjih pokrajinah smatrajo, da se je položaj zanje na splošno hudo poslabšal, zastopniki barvastih ljudi pa so tudi slabe volje, ker smatrajo, da je bilo doslej vsaj nekaj upanja, da se bo krivični režim v Juž-no-afriški uniji proti njihovim sonarodnjakom nehal prej ali slej vsled neprestanega vplivanja drugih članic skupnosti,
sedaj je pa to upanje šlo po vodi.
Unija bo v bodoče delala, kar bo hotela in bodo sprememba zahtevala veliko notranjih bojev in žrtev. Vsekako so v Južni Afriki vsi, tako beli, kot črni sedaj zainteresirani edino le na vprašanju, kako se bo razvila borba za enake pravice. To jih zanima bolj kot nemiri in spori v Kongu.
Predsednik angleške vlade Macmillan ni še opustil upov, da bo končno le pripravil vse članice Skupnosti, da bodo sprejele dejanske odnose veliko bolj mirno, kot je neposredno po sporu radi Južno-afriške unije izgledalo. Indija po-vdarja, da rešitev z izstopom ni nikaka rešitev. Dejansko bo ostalo zapostavljanje, kot je bilo, če se ne bo še poslabšalo.
Vprašanje odnosov med U-nijo in Veliko Britanijo in drugimi članicami britanske Skup-
nosti za Indijo ni prve važnosti. Važno je vprašanje enakih pravic ljudi in državljanov iste države, meddržavni odnosi se bodo mnogo lažje uredili, ker temelje na medsebojnih vzajemnih koristih in interesih in se spreminjajo, kakor se spreminjajo ti interesi. Osnovna človeška pravica enakosti pred zakonom iste države pa je nesprejemljiva in če je ne bodo uveljavili kmalu, pravijo Azijci, bo v Afriki izbruh novih uporov hujši in splošnejši, kot so bili vsi dosedanji.
Indija predlaga, naj bi nezainteresirane države, pred vsem nezainteresirane članice britanske Skupnosti nenehoma skušale posredovati, dokler se ne doseže sprejem osnovnega načela, da je vsak državljan pred zakonom enak in i-majo ljudje vseh barv enake pravice tudi v Južno-afriški uniji.
Mihail Smirnovsky in uradnik zunanjega ministrstva ZSSR Viktor M. Suhodrev.
Pšenice za štiri leta!
WASHINGTON, D. C. — V skladiščih, javnih in privatnih, v Združenih državah je
letnici smrti.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Don Močnik, 4109 Lowden Ave., se je rodila hčerka, s čimer sta Mr. in Mrs. Emery Larko postala petič stari oče in stara mati.
Mr. in Mrs. Phil. J. Croak, (Marion Močnik), Madison, Wis., se je rodila hčerka, s čimer je Mrs. Mary Marinko s 6713 Bonna Ave. postala dvanajstič stara mati. Čestitke vsem!
Lep uspeh Slov. odra—
Slovenski oder je včeraj popoldne podal v šentvidski farmi
Teleskop s premerom dveh metrov
V Vzhodni Nemčiji so izročili namenu zvezdoslovno opazovalnico, ki ima doslej največji teleskop v Evropi. Optične dele za astronomski instrument s premerom dveh metrov je izdelala tovarna Zeiss.
trenutno 2,066,000,000 bušljev ivorani Gregorinov pasijon “V pšenice ali na vsakega človeka j ';asu obiskanja”. Predstava je preko 12 bušljev. Ta ogrom- oila leP° pripravljena in je po-na količna bi zadoščala popol- tekala gladko. Občinstvo ji je. noma za štiri leta za celotne sIedilo z napetostjo in izredno potrebe dežele, ne da bi nam j Pozoimostjo. Obisk je bil več kot bilo treba pridelati le eno sn- ' zadovoljiv, mo zrno.	] Asesment—
Od teh ogromnih zalog je Tajnica Društva ^ sv. Marije preko tri četrtine last zvezne -dagdalene št. 162 KSKJ bo po-vlade in v skladiščih, ki jih je l;:'rala nocoj od 6. do 7. ases-morala ona oskrbeti in mora Tienl v aob sv- Vida. plačevati za nje. Napovedujejo, da se bodo zaloge z letošnjo žetvijo še znatno pomnožile. Z lansko žetvijo so porasle za preko 13 odstotkov.
-----o------
Sovjetske podmornice na prepovedani poti
ANKARA, Tur. — Turška vlada je objavila, da so tri sovjetski podmornice plule skozi Bosporske vrata v Marmorsko morje. Izkoristile so priložnost, ko je neki libanonski tanker raztrgal mreže, ki so razpete preko bosporskega preliva, da preprečijo kretanje podmornic.
Turška vlada je izjavila, da bo uporabila globinske bombe, če podmornice ne pridejo na površino.
Po mednarodnem dogovoru | ne sme nobena tuja vojna lad-1 ja skozi Bospor in Dardanele | brez dovoljenja Turčije.
-----o------
Portugalci dolže za nemire v Angoli zunanje sile
LIZBONA, Port. — Portugalska vlada je izjavila, da je preiskava dokazala, da so bile za nemiri v Angoli pretekli teden “zunanje sile”.
Prvotno je bilo objavljeno, da so neredne čete in tolpe iz Konga vpadle v obmejno področje in pobile večje število belcev in domačinov na osamljenih farmah ter napadle celo neko večje naselje, kjer pa šo jih domače sile s pomočjo prebivalstva pognale v beg. Tekom napadov je bilo skupno mrtvih okoli sto oseb, med njimi 28 belcev.
Portugalska vlada je obdolžila odkritega vmešavanja v Angolo tudi Gano, katere zastopnik pri Združenih narodih je to tudi “priznal”.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Včeraj sc je pripetila na Ohio Turnpike cesti pri Mile Post 124 nesreča, ki je zahtevala življenje treh mladih visokošolcev na poti na velikonočne počitnice. Njihov avto je od zadaj udaril velik tovornjak.
WASHINGTON, D.C. — Amerika in Anglija sta odločeni pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja, ki bodo jutri v Ženevi obnovlje-
j ni, pripraviti Sovjctijo k naglemu sporazumu.
| LEOPOLDVILLE, Kongo. — Čete Združenih narodov in čete Gizengove vlade v Stan-leyvillu so na skupnem pohodu proti skupini domačinov v pokrajini Kivu, ki drži zajetih preko 30 belcev.
VARŠAVA, Polj. — Spor meti Cerkvijo in državo se je nji Poljskem v zadnjih dneh zo pet zaostril. Vladislav Go mulka, vodnik komunistični vlade, je v soboto obdolži poljske škofe, da so na Polj skem samo s telesi, med ten ko sta nji,hov duh in srce ^ Vatikanu. Vodja katoliški cerkve kardinal Višinski nn je v nedeljo odgovoril:	‘ Ja:
vam pravim Cezarji, da se ho ste priklonili pred Bogom b Njemu samemu služili!” PARIZ, Fr. — Včeraj je priše sem James M. Gavin, novi a meriški poslanik, s svojo dru žino.
Ameriška Domovina
/%)V1'E m<=.<*I%lar MO (VIr
6117 St OUlr Ave. — HEnderso» 1-0628 — Clevaluid S, O hi*
National and International Circulation
PablUtM* 4*ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdMtohar: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Oabvrac "	NAROČNINA.
£a Z*diajene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
občutljiva: v Latinski Ameriki. Istočasno se meša skupno s Sovjeti v Afriko in Prednjo Azijo. Skratka: izven Evrope je pri vsakem komunističnem ognju po vsem svetu komunistična Kitajska vsaj tako nevaren podžigalec kot Sovjetska zveza. Kolikor je še slabotnejša v sredstvih, je nesram-nejša, brezobzirnejša in nestrpnejša v načinih napadanja.
Strašne nevarnosti skriva naloga sedanjega svobodnega rodu človeštva. Neizmerno težavno je in bo še čuvati mir in ohraniti svobodo. Napetost ni samo znamenje mednarodnih slabosti, je tudi veselo oznanilo, da demokracija še živi in ima še moč. Je kakor bolečina v telesu, ki je tudi znamenje življenja. Upajmo torej, da bo napetost ostala, ker mora ostati, dokler je kaj in bo kaj komunistične napadalnosti.

SUBSCRIPTION RATES.
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 55 Mon., March 20, 1961
Na Dalj’nem vzhodu
Komunistični veljaki vsak na svoj način dajejo naši novi administraciji počasi pa gotovo čutiti, kaki nameravajo biti v bližnji bodočnosti. Naš ambasador Thompson je takoj po konferenci s predsednikom Kennedyem odletel v Moskvo in vnaprej je bilo objavljeno, da nosi posebno predsednikovo pismo za Hruščeva. •
Ambasador je prišel še pravočasno, se takoj prijavil, pa ni dobil odgovora in je le zvedel, da je naslednji dan Hru-ščev odletel iz Moskve na potovanje po širni Sovjetski zvezi. Hruščev je tako dal znamenje, da ni kaj prida zadovoljen s pismom, ko pa je hotel imeti določen Kennedyev pristanek na skorajšno novo konferenco vodnikov velikih sil, ki bi jo Hruščev tako zelo rad zopet uprizoril.
Po dveh tednih potrpežljivega čakanja je Thompson letel v Novosibirsk. Našel je nespremenjenega Hruščeva, ki vojske noče, hoče mirno sožitje komunističnega in svobodnega sveta kar moč v razmerah, kakor jih bo on odmeril in ukazoval.
Kitajsko komunistično središče je nastopilo osorneje in brezobzirneje. Dočim je Hruščev pustil vrata odprta, so jih Kitajci zaloputnili in odklonili vse naše predloge: tako predlog naj izmenjamo časnikarje in poročevalce, kakor predlog, naj bi se pogovorili o zapornikih, zlasti o naših po-litično-vojaških zapornikih, ki jih ima Kitajska. Kitajska komunistična vlada se z nami noče razgovarjati, doklre — tako je rekel njen ambasador našemu v Varšavi — imamo mi zasedeno Formozo. Z drugo besedo: komunistični Kitajci hočejo najprej spoditi vso našo moč in ves naš vpliv z Daljnega vzhoda, potem bodo šele govorili z nami.
Oba komunistična veljaka sta torej povedala naši vladi nanovo, da ostaneta v ofenzivi, da hočeta dalje osvajati svet, vsak na svoj način in bosta vsak na svoj način obračunavala z nami, če jim bomo kje skušali preprečiti osvajalne načrte.
Hruščev je prepričan, da čas dela za komunizem. Zgodovina zadnjih 60 let ga v tem potrjuje. V prihodnjih desetletjih upa Hruščev, da bo komunizem izvedel svojo svetovno revolucijo do kraja in mu zato ni prav nič treba uporabljati ognja in meča, še manj pa modernega urožja, ki uničuje na vse strani, tudi na komunistično.
Mao je bolj nepotrpežljiv kot Hruščev in sodi, da je treba vsaj v Aziji naglo prodirati, da bo ta največji del sveta v celoti utrjen kot dodelana komunistična trdnjava.
Združene države so edina sila, ki še ovira kitajske komuniste pred osvojitvijo Formoze. Naš poslanik v Varšavi jo pri prvem sestanku s kitajskim zastopnikom pod Kenne-dyevo vlado zvedel ponovno, da kitajski komunisti smatrajo to stanje za neznosno in ga ne bodo mirno gledali niti trenotka dalj, kot bodo morali. Oni nočejo govoriti o nobenem drugem vprašanju, naj bo še tako malo ali veliko, dokler jim Amerika ne da prostih rok, da pohrustajo nacijo-nalno Kitajsko po svoji mili volji.
Vojna v Laous kaže, da komunisti nočejo samo to, da Amerika pobere svoja šila in kopita s Formoze, ampak zahtevajo in pričakujejo, da se Združene držve v celoti umk-nejo z azijskega kontinenta. V Laosu igrajo kitajski, sovjetski ter severnovietnomski komunisti skupno igro, ki nja povleče to in sosedne države v komunistični imperij, žal doslej kaže, da bodo komunisti to igro dobili. Manj sreče so doslej imeli v svojih napadih na Južni Vietnam.
Ne varajmo se niti za hip: cilj komunistične Kitajske je osvojiti v neposredni bodočnosti vse države med kontinentalno Kitajsko in Indijo, utrditi oblast v spornih obrobnih indijskih pokrajinah in potem čakati, da bo Indija “dozorevala.” Kitajski komunisti smatrajo, da je novi ameriški administraciji predsednika Kennedya treba hitro ubiti vsak glas, ki ga uživa, da bo odločnejša in uspešnejša v borbi za ohranitev svobode, uničiti vsako upanje, ki ga vanjo stavijo ogroženi narodi.
Po mnenju kitajskih komunistov je treba, da na zemlji Amerika izgubi vsak videz vodstva in prednosti vsaj tako temeljito, kot ga je izgubila v vesolju, ko se je pojavil sputnik. Komunistična Kitajska zato neumorno uničuje red in mir v državah ob robu Indije in tistih, ki leže dalje proti jugu in vzhodu. Indonezija je postala že kar njen partner v igri. ki naj prinese smrt tudi njeni samostojnosti.
Z neverjetno vstrajnostjo in pospešeno pridno goje kitajski komunisti svoje načrte na Japonskem in v Južni Koreji. Ljudstvi teh dveh držav si'a pod neprestanim ognjem komunističnih napadov in vabil, smehljajev in groženj. Povezanost Japonske in Koreje z Združenimi državami je že veleizdaja. Ta poteza je vedno očitnejša po celem ogromnem kontinentu. Geslo “Azijo Azijcem” je treba razumeti “Azijo očistiti vsakega amerikanizma.”
Da bi komunistična Kitajska to dosegla in postala absolutni vladar na tem kontinentu čim hitreje, je neverjetno energično posegla v dogajanja tam, kjer je Amerika najbolj
I Lasallski glasovi in odmevi f
7.	(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	x
La Salle, 111. — Zadnjič sem pisal nekaj o zimi in zimah. Zdaj menda jemlje zadnje slovo od nas v tej letošnji zimi 1960-61. A predno bo vzelo od nas slovo to leto 1961 se bo zopet prikazala in bo prišla nam zapihat in povedat, da jo še ni konec in bo nam zopet po svoje godla. Ker ima zima svoje postave in se ravna po njeni lastni “demokraciji,” ji seveda ne moremo ničesar predpisati, kako naj se obnaša. Za kaike naše nasvete se ne briga, po svojih potih piha in gode, pa če je nam prav ali ne. Vse kar ji moremo reči in želeti, da jo naj koklja brcne in to kar najbolj močno, da bi kaj čutila in bila bolj vljudna do nas. Pa kaj naj zgubljam besede z zimo, ko vem, da me prav nič ne posluša. Naj raje kaj povem o drugih dogodkih in zadevah med nami.
* REŠEVANJE BREZPOSELNOSTI IN DRUGO. — Cast in priznanje — komur ta gre in kdor to zasluži. V Washing tonu se čuti mlada kri in mlada moč. Novi predsednik Kennedy je kar se tiče brezposelnosti in pa pomoči brezposelnim več napravil in o tem več govori, kakor je vodstvo zadnje administracije vsa njena leta. Če že drugega ne bi napravil v teh njegovih dveh mesecih predsednikovanja je že to, da je javnost z njegovimi poročili o resničnosti stanja našega gospodarstva poučil in prebudil, ter opozoril, da je zadeva brezposelnosti nujna, da je treba nekaj ukreniti o tem, da se brezposelnost zaustavi. V tem oziru se je novi predsednik izkazal, da čuti skrb kot voditelj dežele do svojega ljudstva in da mu ni vseeno, kako kdo izhaja, ali ima delo ali ne. Koliko bo v teh njegovih načrtih in prizadeva-nuh uspel, je seveda odvisno, kako ga bodo v tem oziru v kongresu in senatu podpirali, kako bodo njegova priporočila jemali na znanje. Imel bo gotovo mnogo protivnikov, kajti zastopniki v kongresu so mnogi ljudje starega kova, mnogi sedijo tam po zaslugah raznih industrijskih magnatov, ki znajo z denarjem napraviti pot takim njim naklonjenim zastopnikom v Washington, da tamkaj potem delajo tako, kakor jim ukazujejo “bosi,” ki so jim ugladili pot v Washington. Vse to je treba razumeti, kadar začno pihati nasprotne sape preti onim, ki se potegujejo za izboljšanje gospodarskih 'n socialnih zadev malih ljudi.
Vse zadnje leto, tekom volilne kampanje in vse tja do nastopa m vmestitev novega predsednika Kennedya so v vodilnem mestu v Washingtonu povdarjali: “You never had it .so good!” — Zdaj pa imamo pred seboj druge račune in izkaze, ki nam povedo,, da imamo okrog šest milijonov ljudi brez dela in da brezposelnost še vedno narašča, da so naše zlate rezerve v opasnem stanju in da to in eno v našem gospodarstvu, v naši zunanji politiki in sploh v vseh panogah našega državnega življenja potrebuje temeljite preureditve in obnove, drugače pa bo vse naše gospodarsko življenje in vse šepalo in bo v ustroju našega gospodarstva in vsega pokalo, kakor v kaki stari “auto šajtergi” (kari), ko začne odpovedavati vozniku pokorščino in sodelovanje.
“You had never so good . . .” Yes, okrog nas marsikje že več
let ni bilo “so good”! Pri nas so bile stavke v vseh naših vodilnih industrijah. V De Pue je lani stavka pustila za seboj take “so good” posledice. Pri nas tudi tu in tam. Drugje prav tako. V Gary, Haimmondu, Indiana, in po tamkajšni okolici je tisoče in tisoče jeklarskih delavcev bilo brez dela in so še. Berem o takih “so good” razmerah v Detroitu, kjer baje kakor poročajo je okrog 160 tisoč automobilskih delavcev brez dela. Itd. itd. SMike v časopisih kažejo, kako brezposelni v dolgih vrstah v Pittsburghu in tamkajšni okolici čakajo, ko jim delijo živež in razno pomoč. Kakor med vojno po taboriščih kaki begunci . . . Res, pa se je nam pripovedovalo: “You never had so good!”
Novi predsednik Kennedy je poslal na pot v industrijska o-krožja delavskega tajnika naj gre med narod in poizve in pregleda ves položaj in razmere glede brezposelnosti, kar je tajnik Goldberg tudi storil. Nakazala se je tu in tam izredna pomoč brezposelnim, podaljšala se jim doba prejemanja podpore itd. Vse to so že uspehi, prizadevanja vodstva, ki čuti nekaj odgovornosti, da je' treba pomagati po brezposelnosti prizadetim ljudem. Preje se glede tega ni nihče nič zmenil. Le tolažili so: “You never had so good. .
Predsednik Kennedy je dal nam v kampanji in ob vmestitvi besedo, da bo storil kakor bo mogel za svojo deželo in ljudstvo, ki ga je izvolilo. Ti prvi tedni njegovega predsednikovanja kažejo, da je ostal zvest svoji obljubi. Zvestoba zasluži priznanje! Ljudstvo, zlasti tisti, za katerih izboljšanje se prizadeva je dolžno, da stoji njemu ob strani. Dajmo mu priznanje. Vsak izmed nas mu lahko izrazi zahvalo pismeno. Malo pisemce, mala zahvala, da se z njim strinjamo, da mu želimo uspeh in da smo v svojih mislih z njim in ob njem, mu bo v veliko moralno podporo, da bo še odločneje nastopal za vse kar zahteva njegove pozornosti v njegovih težkih nalogah kot predsednika Z. D. Kongresnikom in senatorjem pa pišimo, vsak iz svojega okrožja svojemu zastopniku, da želimo, da podpira predsednika, da glasuje za njegove predloge v pomoč vsega, kar pomoči potrebuje v teh težkih časih našega gospodarskega, političnega in socialnega življenja. To lahko stori vsak volilec, ti in jaz. Bodimo zavedni in pokažimo, da se zavedamo, kdo dela za nas male ljudi in kdo ne! Dajmo čast in priznanje — komur to gre!
* SLOVENSKI PIJONIR NAČELNIK BANKE. — Na bližnjem Oglesbyu, kaike 4 milje južno od La Salle ob cesti štev. 51 je znana precej številna slo-vemka naselbina, ki se je tekom zadnjih 25 let razvila v lepo moderno ameriško mesto. Slovenci imajo tamkaj par slovenskih društev, ki lepo napredujejo. Po zadnji gospodarski depresiji leta 1941 so vodilni meščani trgovci in podjetniki prišli do spozna-vija, da je potrebno imeti v vija, da je pottrebno imeti c svoji sredi tudi denarni zavod, ki naj služi ljudem v splošno gospodarsko in drugo korist. Hoditi z vlogami in z drugim denar, nim prometom v druga sosedna
mesta je postalo nepripravno. Zato so se sestali in so pred dvajsetimi leti ustanovili tam-kajšno banko, ki so ji dali ime “The First National Bank of O-glesby.” Ustanovni zbor je izvolil sedem direktorjev, katerim je bilo poverjeno vodstvo banke. Med temi prvimi direktorji je bil izvoljen za direktorja tudi naš ugledni slovenski pijonir Mr. Louis Gregorich, ki je član direktorja banke vseskozi od tedaj. Na zadnji letni seji, ko je bil izvoljen zopet direktorij banke, je bil ponovno izvoljen direktorjem, na direktorski seji pa so ga direktorji izvolili za predsednika direktorskega odbora banke “Chairman of the Board of Directors,” kar je izredna čast in priznanje našemu vrlemu pijonir ju starosti Mr. Louisu Gregorich.
The First National Bank na Oglesbyu obhaja letos 20 letnico Obstoja. V 20 letih je ustanova postala iz malega začetka mogočen denarni zavod. Prvi finančni izkaz leta 1941 izkazuje $305,757.00 premoženja. Zdaj po 20 letih poslovanja izkazuje letos v svojem finančnem izkazu $3,836,412.00 premoženja. Napredek, na katerega so lahko ponosni. Če bi živel še pokojni rojak John Pražen, p. d. Ličarjev Janez, ki je rad posečal prijatelje in znance na Oglesbyu, in bi videl navedene milijonslke uma-re, bi povdaril na ves glas: “Na Oglesbyu je denarja, kakor solate!” In kar prav bi imel. Saj je treba samo pogledati na uma-re, pa se človek o tem prepriča.
Čast Oglesbilčainom. Posebne čestitke pa našemu pijonirju sedanjemu načelniku banke Mr. Louis Gregorichu! Mr. Grego-rich je tipičen Dolenjec, rodom iz vasi Sele, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Tam okrog prijazno gledajo proti nebu lepe dolenjske vinske gorice, po katerih rastejo trtice, ki dajejo slavni dolenjski cviček in druge dobre vinske kapljice. Pravijo, da Dolenjci dožive navadno visoko starost baš radi tega, ker z uživanjem dobrega čvička so deležni vseh tistih potrebnih vitaminov, ki jih krepko drže pri moči in življenju. Tak krepak orjak je še vedno naš pijonir Mr. Gregorich, ki če tudi v ali okrog 80-tih še krepko deluje na čelu najvažnejše ustanove na Oglesby v splošno korist mesta in njegovih prebivalcev. Vodi in čuva jim skoro štiri milijonsko banko, modro in previdno, kakor to znajo le trdno gospodarsko zavedni dolenjski gospodarji. Čestitke in Bog ga živi še dolgo let na čelu banke, kateri je stal na vodstvu ob njenem rojstvu in ji stoji še zdaj ob dvajset letnici, kot njen načelnik!
Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj, kadar bo kaj posebnega med nami. Vsem čitate-Ijem širom Amerike pa lep iskren slovenski pozdrav!
Matevž.
------o--------
Franc Sal. Finžgar: Sedem 'postnih podob.
Književna založba “Euram Books,” Columbus 16, Ohio, Box 843, ima v zalogi “Sedem postnih podob,” ki jih je napisal znani slov. pisatelj- Fr. S. Finžgar, oziroma sedem postnih govorov, ki jih je imel svoj čas imenovani pisatelj, v angleškem prevodu pod naslovom: M.sgr. Francis de Saleis Finžgar, Seven Tableaux For Lent, Meditations.”
Pri isti založbi se morejo dobili ti postni govori tudi v hrvaškem, francoskem, grškem in portugalskem prevodu. Francoski prevod je že dosegel šest izdaj. Naslovi posameznih premišljevanj so sledeči: 1. Post in Juda. 2. Družba in Peter. 3. Pilat in dvom. 4. Kristus in množica. 5. Žene in Jezus s križem. 6. Dva razbojnika. 7. Smrt in sodba.
Angleški prevod se gladko bere in bi ga toplo priporočal zlasti pni slovenski mladini, ki tezxo
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Blažonova Mica je hitela v spovednici na vso moč hvaliti jazbečevo mast, da bi se morda izmaknila tistemu strašnemu grehu, kateri ji kar ni šel iz ust, tako se ji je zdel velilk in težak.
Meniševski dušni pastir je postajal vedno bolj nestrpen, ki ni mogel- pripraviti Mice do tega, da bi izpovedala tisto, kar jo je najbolj težilo, kakor je sama rekla preč od kraja.
“No, dajva kar o tistem grehu,” ji je prigovarjal gospod prijazno, da bi grešnice ne oplašil, da ne bi prikrila, kar je bilo najhujšega.
“Ampak Okoliščine, gospod, okoliščine, te morate prej vedeti, da boste mogli prav soditi,” je javkala Mica.
“No, pa okoliščine,” se je vdal župnik, dobro vedoč, da bo potratil še več časa, če se brez potrebe vmeša v njeno pripovedovanje grehov in kar spada k njim.
“Veste, ko sem zadela z nogo v kamen tam pred Krznar j evo hišo, me je hudo zabolelo, pa nisem nič zaklela. Vse za verne duše, sem vzdihnila, da veste, gospod,” je govorila dalje Mica.
bere slovenske knjige. Posamezne knjižice se lahko dobe pri založbi po 50 centov, kdor pa naroči več kot 10 izvodov, stanejo po 40 centov. Baje bo v kratkem izdala ista založba te postne govore v slovenščini.
M. gikerbec.
------O------
Nov zvon za dachausko kapelo
Kapela Kristusove smrtne groze v taborišču v Daclhauu v Nemčiji, ki so jo blagoslovili ob priliki evharističnega kongresa lani, bo dobila še drugi zvon. Tehtal bo 3 tone. To bo dar nekega kovača iz Innsbrucka, ki je bil med zadnjo vojno ujetnik v tem taborišču.
Zvon bo nosil napis iz očena-ša: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Lepšega in primernejšega napisa bi si za ta kraj trpljenja in zlobe ne mogli misliti.
Posvečevanje nedelj
Zveza katoliških žena koeln-ske škofije je na nedavnem zborovanju zavzela odločno stališče glede praznovanja nedelj.
Ugotovile so, da moderno življenje razdvaja družine vse dni v tednu. Zato mora biti nedelja tista, ki naj po veri in v veri združuje člane družine.
-----o------
Živali v uradu za najdene predmete
Cestna železnica v Riu de Ja-neiru ima svoj urad za najdene predmete, saj ljudje pozabljajo v tramvaju najrazličnejše reči.
V letu dni so prevzeli v tem uradu razen številnih predmetov za vsakdanjo rabo tudi vrsto živali, med drugim dva ovna, štiri pingvine, tri pse, pol leta starega tjulnja, nekaj petelinov in dve veliki kači.
-----o—-----
Novemu ahecedarju!
Podmornica ni podmorka, čeprav se v njej lahko vozi.
Zanjo bi dal življenje, ne se samo — napil!
Za njo bi dal življenje, ne za — Tončka Šaljivca!
Ne bom hodil ne za njo, ne za njim!
*
Tako so nemara učili v nekdanjih dneh tudi v idrijski realki; seveda le one, ki so zdela-vali in jim niso morali profesorji predčasno pokazati vrat!
Župnik je postal nejevoljen.
“No, zdaj pa greh! Okoliščine že veta,” je dejal spovednik.
“Ko sem prinesla vodo domov, sem pristavila za večerjo. Močnik sem se namenila tisti večer, veste, belega, pa en jajček sem vbila notri, da bo imel lepo rumeno barvo. Kar je res, je pa res, malo katera zna skuhati tako dobrega, čeprav se ženske ustijo, da ga znajo še boljšega. Nič jim ne verjemite, lažejo, da boste vedeli, gospod.”
Gospod niso nič rekli, samo vzdihnili so pri sebi: “Aha, zdaj bo pa prišlo, tisto naglavno. Hvala Bogu, zdaj pa bo.”
“Postavila sem močnik na okno in šla v klet, kaj vem, po kaj. Saj je bil močnik tako ali tako prevroč, naj se pa ta čas shladi, sem si rekla. In čez nekaj časa sem se vrnila. Ali vam ni tedaj tista kokoška, tista moja grahka, stala pri močniku in si pomagala, kakor bi bila močnik skuhala zanjo in ga ji postavila na okno. Tedaj pa ni bilo drugače, da sem zaklela. Strašno sem zaklela, da bi se zdaj najraje vdrla v zemljo. Zaklela sem: “Ti frdamana kokoš, ti hudnik kosmati, ti!” Tako sem zaklela. Vidite, to je tisti moj neodpustljivi greh, ki sem tako grdo klela. Če morejo oni odpustiti, naj odpuste, če pa ne, pa-naj gre naprej na škofa v Ljubljano, ali če ne gre drugače, pa naprej v Rim do papeža.”
“Je že dobro, bom kar jaz odvezal,” je dejal gospod in ji dal za pokoro križev pot. Pa ne zaradi greha, ampak ker ga je sam potil, ko je poslušal grešnico Mico.
* * *
Tako, bi rekel, sem precej oplel Menišijo. Nekaj sem dobil tukaj, nekaj sem dobil tam :n tako zdaj precej poznate našo slavno Menišijo, tisto našo lepo vas, ki je danes, kot pišeš-jo; tako revna in osirotela, da nikoli tega. Jaz podim od sebe vse hude misli in Skušam obdržati v svoji duši našo vas tako, kakor sem jo zapustil takrat, ko sem odhajal v Ameriko, ko so sijale zvezde na nebu in je dišalo po sveže zorani zemlji. Boga hvalim, ki mi je dal doživeti toliko lepih dni doma. Kadar mislim o rojstnem domu, kar je redno vsak dan, če ne prej, pa ko čakam na spanec v postelji, mi zadiše gozdovi mojega otroštva, ki so že zdavnaj posekani — in pri misli nanje me prevzame otožnost. Polašča se me hrepenenje po rojstnem kraju, kakor hrepeni fant, da bi kje ugledal svojega dekleta s črnimi očmi, zrelega kakor grozd na mladi trti, ki se šibi pod lastno težo ter pUčakuje trgačev. . .
Božja dlan je drsela čez zemljo, ko sem stopal zadnjkrat doli po vasi. Kjer niso štedili s smrdljivcem, so imeli luč. Če bi pogledal skozi okna, bi videl gospodarje, ki so listali po pratiki, do bi našli, kakšno bo vreme jutri, če bo kazalo orati in sejati. Bilo je zgodaj pomladi in otroci so se še tiščali peči. Menil sem, da bi šel od hiše do hiše, od vrat do vrat in govoril sovaščanom; pa zdravi ostanite! Z okornimi rokami bi mi gospodarji voščili srečo, matere bi skrbno naročale: pa našega in našo pozdravi, ki je v Ameriki, saj ga boš ah jo boš gobovo videl. Gotovo pa bom in jo bom, sem si mislil, ker nisem vedel, da je Amerika mnoga večja ko je pa naša vas.
Nikamor ne bom stopil, seta se odločil. Jutri bo itak završalo po vasi: ste slišali, Grmkov najmlajši gre v Ameriko. Prav treba mu je! Blažonova Mica bo gotovo pristavila: “Naj le gre, bo vsaj poskusil po svetu, ki ni bil še dlje kot v Ljubljani in ki so ga vedno tako cartali, ker je bil naj mlajši in ki matere ni poznal.
Bodo že videli, ko se bom vrnil iz Amerike. Domicel z Rakeka me bo pripeljal s svojimi iskrimi konjiči in v kočijži, v kateri je vozil samo veliko gospodo, kadar je pomotoma i11 brez potrebe zašla v naše kraje.


JOSIP STARE:
Lisjakova hči
“To ne sme in ne sme biti Več tako; Klotilda mora z doma, sicer jo popolnoma izpridiš,’’ rekel je vdovec Lisjak svoji polsestri Brigiti, ko se je njegova mala hčerka zopet kujala in ga ni hotela slušati.
“Kaj ti veš, kako se vzgaja deklica v nežni otroški dobi!” oporeka mu Brigita. “Uboga Klotildica, matere nima, pa bi ji teta ne smela izkazati nekoliko ljubezni, katere je mlado srčece tolikanj potrebno! Ti strahuj pomočnike in učence v prodajalnici kolikor hočeš, toda ne vtikaj se v stvari, katerih ne umeješ.”
“Toliko umeje vsak pameten človek, da se le mladika da naravnati in pregibati; odraslo drevo se ti nte upogne ali Pa se zlomi.”
“Kdaj bo še Klotilda odraslo drevesce!” ugovarja mu sestra in se zaničljivo zasmeje.
“Prej, nego misliva,” zavrne jo brat, “ali tedaj bo že prepozno. Zato jo vzamem iz tvojega varstva, dokler je še čas, in kar jutri jo popeljem v Loko v samostan.”
“V siamotftan!” vzklikne sestra, “takšnega otroka pa v samostan! Kdo je kdaj videl kaj takega! Lepo licemerko si vzgojiš ali pa tercijalko; in kaj bodeš potem ž’ njo? Ona ne bo za svet ne svet za njo.”
“To je moja skrb,” seže ji krat v besedo; “res je, matere ji redovnice ne nadomeste, ali pobožno njih življenje bo kolje delovalo nanjo nego tvoji lahkoumni in razuzdani nazori.”
“Odkod imaš pravico, očitati mi razuzdanost?” zakliče Prigita na ves glas.
“Ne očitam ti ničesar,” odgovori brat mirno,” in tudi v misel ti nečem jemati, kar je kilo; saj poznaš sama sebe najbolj. Misli o svetu in o Bogu, kar hočeš; ali jaz imam tudi pravico, da svojemu detetu vcepim nazore, kakršne sum hočem. Zato brez zamere; gospodinjila bodeš pri meni kakor doslej, ali Klotilda Pojde v samostan.”
Sestra je dobro poznala brata in je vedela, da ne prekliče, kar je dejal; zato mu ni u-govarjala dalje.
Prigita je bila že priletna ženska in je imela velike gu-ke na obrazu, toda oči so še zmiraj razodevale neko čutno Poželjenje. Leta in leta je ni kilo v Ljubljani, in dasi so hudobni jeziki šepetali marsikaj, Pravega le nihče ni videl o njeni minulosti. Po smrti svo-Je žene ji je Lisjak pisal, naj Pride k njemu, da mu bo gospodinjila in pazila na malo Klotildo, edino hčerko njegovo. Brigita je prišla. Nosila se Ju okusno in doma so ji vsi regali “gospa,” in tako so jo tudi sploh zvali preprosti ljudje,
2 gospodo se pa itak ni družila. gaj tudi Lisjak ni zahajal nikamor, niti ni nikdar nihče Prišel k njemu. “Moli in delaj!” to je bilo njegovo vodi-1°. in s tema besedama si povedal vse, kar si’mogel vedeti o njegovem življenju. Zjutraj J® zgodaj vstajal in vsak dan sel k maši v župno cerkev k Sv- Jakobu; potem pa je tičal v prodajalnici in pisarni ter Pridno delal do poznega večera. Podnevi ni poznal drugega počitka, nego kolikor ga Je imel med obedom. Sam se t°rej ni mogel baviti z vzgojo Svoje hčerke, toda ker je spo-2nal, da je teta ne vzgaja po njegovi želji, dal jo je v Loko v samostan.
Sedaj je bil doma zopet mir in vse se je vršilo po stari navadi. Brigita je gospodinjila v ozkih mejah, kakor jih je na-
tanko določil brat; ta pa je opravljal trgovino. Lisjak je bil mož po starem kopitu, dobro znan po vsem Starem trgu ljubljanskem, zakaj vsak je najrajši kupoval pri njem, kolikor je za vsakdanje življenje potreboval prekomorskega in drugega blaga. Saj ti pa tudi nikjer niso postrezali tako dobro in pošteno kakor pri Lisjaku. Tu ni smel nihče držati križem rok, ampak sukati so se morali vsi, dokler je bilo kaj kupcev v prodajalnici. Lisjak je takoj zapazil vsako nerodnost in kar vpričo tujih ljudi pograjal najmanjšo zanikarnost pomočnikov in u-črncev. Bil je visokorasel, nosil vedno dolgo zeleno suknjo, okoli vratu belo ruto in na glavi kapico iz sivega žameta. Tako opravljen je hodil po prodajalnici, ukazoval sedaj temu, sedaj onemu; šel pogledat v skladišče ali na dvorišče, kjer se je vedno nakladalo in prekladalo, in šele popoldne, ko je bilo manj opraviti z ljudmi, sedel je v pisarno, pregledoval knjige in račune ter pisal trgovska pisma.
Tako je hitro potekalo leto za letom in že je prišel čas, ko bi se Klotilda, odrasla deklica, vrnila iz samostana. Ko sta nekoč po večerji brat in sestra sama sedela za mizo, rekel je Lisjak;
“Brigita, žal mi je, ali ne morem drugače, iz hiše moraš.”
“Jaz iz hiše?” ostrmi sestra. “Kaj sem pa zakrivila? Storila sem vse, kakor si mi ukazoval, in te nisem oškodovala niti za pol vinarja.”
“Res je, krivico bi ti delal, ko bi ti očital le najmanjšo stvarco. Prav težko te bom pogrešal; toda Klotilda mora vendarle zopet domov, in tu je nikakor ne morem puščati v tvoji druščini. To je vse; saj
MAREC
SBSP&M1
1 “
S
21,22123 28 29 !30
it*
22123'24:25
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
9.^—Pevski zbor SLOVAN poda
svoj pomladanski koncert v AJC na Recher A ve.
9.—Korotan priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples. Igra Urankarjev orkester.
30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška
tekma v Grdino vem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja.
7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO PROSLAVO.
27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvo-
rani na Prince Ave.
27.—Federacija slovenskih dru štev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slo venskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester.
JUNIJ
3.	—Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti žalno komemoracijo. Začetek ob osmih zvečer.
4.	—Zveza slov, protikomunističnih borcev priredi romanje na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce.
JULIJ
9.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake.
12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-nival pri sv. Vidu.
NOVEMBER
5.	—G 1 a s b e n a Matica priredi
opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11.—K o r o t a n priredi izredni
koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
18.—Čtajerski klub priredi martinovanje za svoje člane.
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert.
Ladje umirajo v Hongkongu
Hongkong: velja v sVetovneir merilu za eno največjih ladijskih “pokopališč.” — Pride čas, ko potniške ladje, utrujeni tovorni parniki in brazgotin polne ladje ne ustrezajo več nalogam. Potem jih odpeljejo v to kolonijo, kjer se konča njihova pot.
Podjetja, ki žagajo ladijske gu ladje v stanju, v kakršnem so,
čim ceneje na “kraj pogreba.” V ta namen plujejo ladje v Hongkong še z zadnjim tovorom. Kolikšnega pomena je to, naj pove primer: če je treba ladjo vleči od Atlantika do Hongkonga, mora lastnik odriniti samo za prevoz kakih 15,000 funtov.
Prva leta so v Hongkongu demontirali ladje v plitvi vod, pa še tam le med oseko, zdaj pa zabrnijo svedri in žage, brž ko iz ladje izčrpaljo _ olje. Sedem o-smin ladje razstavijo že medtem, ko je zasidrana, preostanek pa potegnejo na obalo, kjer izgine še zadnja sled za nekdanjim ponosom te ali one pomorske družbe ali mornarice.
Staro železo kupujejo indu-strijeka podjetja Jugovzhodne Azije, zlasti pa japonske topilnice. V tej industrijski panogi je zdaj v Hongkongu zaposlenih okoli 3,500 ljudi. V južnih in vzhodnih azijskih deželah, kjer so mezde sorazmerno zelo nizke primerjavi s svetovnim povprečjem, so ljudje, ki razstavljajo ladje, najbolje plačani fizični delavci.
DOMISELNOST
Ne neko samotno kmetijo v New Franklinu (ZDA) je sredi noči vdrl ropar, ki je zahteval vso gotovino, potem pa so mu morali še postreči.
Domiselna farmarjeva hči je vsula v čaj deset uspavalnih praškov. Ropar je zaspal. Zvezali so ga in poklicali šerifa.
2enske dobijo delo I stanovanje se odda
-------------------------—-----I Pet neopremljenih sob in ko-
Spalnica na 1415 E. 55 St. Za poiščem žensko, ki bi pomagala l jasnila pokličite YE 2-7509 po 6. v gospodinjstvu. Približna sta- urj ZVečer.	(57)
rost 60 let. Lahko stanuje v hiši. Michael Francis, 977 Addison Rd. UT 1-7143.	—(55)
MALI OGLASI
Delo išče
Mlada žena išče delo za čiščenje uradov ali za pomivanje posode v dopoldanskih urah. Kličite HE 1-0628 in pustite naslov.
(55)
PrijaSel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
Soba se odda
Soba s hrano se odda poštenemu fantu na 16301 Huntmere Ave. KE 1-1335.	(20, 22 mar)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Moški dobijo delo
trupe in snamejo z njih vse, kar je še uporabno, pošljejo svoje ljudi, brž ko napovedana stara ladja vrže sidro v pristanišču.
me umeješ. Biž ko si najdeš	so dočakale že mnoge
stanovanje, pojdem po hčer.”
“O, dobro te ume jem,” reče Brigita in kar vzkipi od jeze
“zopet moram iz hiše, ki je prav tako moj dom kakor tvoj! Bojiš se, da bi ne vplivala na hčer. Toda kdo je kiiv, da sem zašla na pota, po katerih navadno ne hodi poštena meščanska žena? Tudi jaz sem si želela mirnega zakonskega življenja, hotela se omožiti po svojem srcu; toda kdo mi je branil! Kdo mi je ostrupil dušo in srce, da mi naposled ni bilo do tega, kaj poreko ljudje; da sem izgubila vero in da se nisem več bala ne Boga ne vraga? Kaj je krivo temu? Tista tvoja skopost, ki ni hotela moji doti primakniti nekoliko tisočakov, da bi bila mogla vzeti častnika, ki sem ga pošteno ljubila, kakor je ljubil on mene! Pustili ste me, da sem brez cerkvenega blagoslova šla za njim; ali ko je kmalu potem junak padel na bojišču, rajši sem begala kakor izgubljena ovca po svetu, nego bi sq bila vrnila v dom, katerega ste mi do dobra om-razili s svojimi nazori in sirovo svojo.trmo! Prišla sem, ko si me potreboval in me prosil, naj pridem. Sedaj pa me zopet podiš iz hiše! Dobro: pojdem, ali zaklinjam se, da ne bom mirovala, dokler se ti ne osvetim za takšno ravnanje!”
“Umiri se, Brigita, in poslušaj me,” prosi jo brat v zadregi. Ali zastonj. Ona ga ne posluša, ampak zaloputne z vrati in ga pusti samega.
Ko pride v svojo sobo, stiska pesti in se roti, da se mora osvetiti ali njemu samemu ali njegovi hčeri. Da bi se ji prej posrečil hudobni naklep, najame si stanovanje v hiši, Lisja-
ladje, ki so sodelovale v bitkah med drugo svetovno vojno, na primer:	“Arundel Castle” in
“Shamrock Bay.”
Industrija žaganja in demon-tiranja starih ladij se je začela v Hongkongu leta 1947 s filipinsko 6,500-tonsko ladjo “San Jase,” ki so jo spričo tehničnih pripomočkov kaj kmalu poslali v topilnico kot staro železo. Potem se je dejavnost te vrste v Hongkongu naglo razvijala. Zdaj je tam registriranih že 25 družb, ki se ukvarjajo izključno s tem in so na primer lani demontirali vrsto ladij s skupno 400,000 tonami.
Lastniki ponudijo v Hongkon-
kovi ravno nasproti, da bi mogla vedno zijati preko ulice in gledati, kaj se ondi godi.
(Dalje prihodnjič)
le brez radijskih oddajnikov, navigacijskih naprav in orožja. Vrednost ladje kot starega železa je odvisna od starosti, tonaže in velikosti, razen tega pa tudi od tega ali je bila ladja zgrajena med vojno. Zaradi velikih potreb so v vojnih letih gradili ladje naglo in poceni, zato so uporabljali lite plošče, ki ne dajo toliko starega železa kot kovani ladijski trupi.
Na vrednost ladje, namenjene za staro železo, vpliva tudi zastava, pod katero je barka plula po svetovnih morjih, če je bila pod zastavo kake stare pomorske dežele, ji prisodijo večjo vrednost, ker menijo, da je izdelana v skladu z vsemi medna-rcdinkni standardi in da je sorazmerno doibro ohranjena. Ker so pisane kovine bolj iskane, prevzemajo te družbe1 raje parnike kot motorne in raje potniške kot pa tovorne ladje.
Ko sč lastnik odloči, da bo nje. gova barka dobra le še za staro železo, jo seveda skuša spraviti
Iščemo prodajalca hiš
Polna ali delna zaposlitev, mora govoriti slovensko. Podjeten mož lahko zasluži do $12,000 letno.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8181	VI 2-3796
NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE nafe pridne DOMAČE MESENE KLOBASE, SUNKE IN ŽELODCE pri
STANDARD SUPER VALU FOOD MARKET
854 EAST 185t,h ST.
IV 1-5686
IMAMO VSE VRSTE PIJAČE, posebno SLOVENSKA VINA. — Lahko vzamete ven!
NA ZALOGI PA IMAMO VSE, KAR SI VASE SRCE POŽELI!
EDWARD PLANISEK,
lastnik

OBIŠČITE SVOJO LEPO SLOVENIJO! Najboljše boste potovali, če se pridružite eni od naslednjih skupin, katere organizira slovenska potniška pisarna
mm mamm travel bureau
6419 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio
Skupine z letalom: V Ljubljano
PAN AMERICAN “JET”—29. maja, 15. julija—skupino vodi
g. John Sušnik
AIR FRANCE “JET”—1., 2., 3. junija—S.N.P.J.
SABENA “JET”—27. maja—Progresivne Slovenke SWISSAIR “JET”—16. junija—Glas naroda AIR FRANCE—17. junija—skupino vodi August Hollander TWA “JET”—28. junija—skupino vodi August Hollander SLOVENSKO ROMANJE, Lurd, Fatima, Rim, Ljubljana. Romanje vodi Rev. Francis Baraga—30., junija.
Cena romanja je $778.00 Za rezervacije kličite čimpreje: HE 1-4148 St priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj
n
?
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
l
1
S
3
§
H
DOLGOLETNI ŽUPAN — Paul Wherry je bil rojen v Chicagu, M., pa se je kasneje naselil v Charters Towers, N07 th Queensland u Avstraliji, kjer je bil že devetič zaporedoma izvoljen za župa-7ia. V ozadju sli/ce je glavna cesta Charters Towers v ospredju njen župan.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.1K)02 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2083	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene

V BLAG SPOMIN
LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
EDE PENKO, poročene Gasser
ob prvi obletnici njene prerane smrti 19 marca 1960 v Las Cruces, New Mexico, kjer zapušča žalujočega soproga Francis in tri sinčke, Francisa M. 11 let, Charlesa 8 let in Andreja 6 let, ’ katero je Bog poklical v večnost, ko je bila stara 42 in pol leta.
Pokopana je v družinski grobnici v Salt Lake City, v državi Utah.
» ,1
Odšla za vedno si od nas preljuba hčerka Ti!
Naj blag Ti vedno bo spomin, ko snivaš v večnosti!
Tvoj grob res daleč je od nas, Tvoj večni dom od tod. nam misli tja beže ves čas tolažbe ni drugod.
MED ODMOROM — Ingrid Bergman se vt odmoru. vied snemanjem filma za televizijo “24 ur v življenju žene” razgovarja z igralcem Hipom Torn (na levi) in direktorjem Silviom Narizzano.	. .	, , .
Bil krdtek Ti življenja pot,
Bog hotel je tako.
Saj kmalu združimo se spet nadlog, tam zmot, — ne bo . . . Žalujoči starši:
JERICA in MATTHEW PENKO in sestra EMA NASH v New Mexico SOPROG in OTROCI Cleveland, Ohio. 19. marca 1961.
skozi zobe.

If
1
1
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
I. del
«
Sf
P
1
|

Pri Bregarju so jo živahno sprejeli. Bregarica, ženska pri petdesetih letih, je bila vsa iz sebe.
“Kako je pusto, gospodična Silva, kar ni življenja.” Odprla ji je Blaževo sobo.
“Tule je študiral, revež!”
In je utrnila solze.
Silva je z enim pogledom objela sobo. Pisalna miza, na polici njena slika, knjižna omara, divan, na steni nekaj slabih akvarelov.
“Vedno je govoril samo o vas," je hlipala Bregarica. Potlej so odšli v družinsko sobo.
Blaževa sestra Lea je prinesla čaja in pecivo.
Pogovor se je sukal samo o Blažu. Silva je odgovarjala, kakor je pač mogla. Čutila je, da je daleč od teh ljudi, da so nekje onstran nje. Samo Blaževa useda jih je za hip združila.
“Resen je bil in trezen,” je počasi govoričil Bregar. “Pametno je gledal na življenje.
Škoda se mi zdi, da hira tako daleč od nas.”
Lea se je vedla na moč afektirano. Silva je čutila, da jo neprenehoma gleda. Nerodno ji je bilo.
Nazadnje so prišli na šolo, na vsakdanje težave, celo na poli-j del v živec.” tiko.
Bregar je potišal glas.
“Ukloniti se je treba. Ne pomaga nič. Jaz sem Blažu vedno pravil, da je treba služiti tistemu, ki ti prinaša koristi. Človek ne more z glavo skozi zid. Preden sem začel s trgovino, sem o-pazoval življenje. Verjemite mi gospodična, da imajo največjo srečo tisti, ki se menijo samo zase. Ne mislim reči, da sem tudi jaz tako začel. Poznam moralo, vendar resnica je taka.”
Silvi ni ušlo, da se je Lea nasmehnila.
“Trgovina je za značaj velika
preizkušnja,” ne ve Silva, kako bj se izrazila o Bregarjevi sodbi.
“Točno, gospodična Silva, točno.”
Bregar mežika z težkimi očmi in vrti prstan na roki.
Potlej ima Silva vsega dosti.
Bregarica jo spremi do vrtnih vrat.
“Še enkrat vas prosim, gospodična, poskusite vse. Blaž samo še v vas upa!"
Silva se je z običajnimi frazami zahvalila za postrežbo, ob ljubila pomoč in skoraj zbežala po ulici.
Zrak v Bregarjevi hiši se ji je zdel težak. Kakor da je prišla iz gledališča, od slabo igrane komedije.
Ko j ko je prišla domov, vzela Zalarjeve zapiske. Morala je prebrati tisto, kar je že sto krat prebrala.
Nervozno je iskala stran.
Da, tu je.
“25. novembra. Nekateri živ Ijenje igrajo, ne živijo. Vse njih je narejeno, priučeno in preračunano. Sovražim take lju di kot gnilo vodo. Klemenc tak. Prijazen, sladak, toda včeraj se je razkril. V obraz sem mu zabrusil, da življenje igra. Molčal je, kakor da sem ga za-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
11201 TALMAN - BEVERLY AREA Beaut. Ige. 5V4 rm. cor. brk. ranch. Tiled bath-kit., natl. firepl., elec range, refrig, crptg. Many extras. Gar. Owner by apt. HI. 5-8141. (55)
RIVER FOREST — By owner. De-Luxe townhouse. 2 bedrooms, 1% baths, finished recreation room with bar; 2nd kitchen, carpeting, appliances included. FO 9-8876.
(56)
ROSELAND — By owner. Spacious residence. 11360 S. Prairie. 6 Ige. rms., newly decor. Knotty pine den. Lge. closets, cab. kit., blt-in elec, range & oven, gas. ht., gar. Nr. parochial & pub. schls., churches, shopg. Vic. Palmer Park. Excel, transp. PU. 5-1810.	(55)
BY OWNER — 3512 Franklin Blvd. $325 per mo. income. 2!£, 3ti and 6. Elec. kits. 2 car gar. Fully eqpd. $4,500 down. Exc. cond. JU. 8-0548.
(56)
LOMBARD — By owner. 3 bdrm. ranch. 2 baths, garage. Full bsmt. Almost new W-W Crptg. FA gas heat. S. and S. 50x170 Landscaped lot. Nr. Schls, shopping. $20,500. 412 S. Addison. MA 7-9207.	(55)
PARK RIDGE — Asking $27,500. By owner. 3 bdrm. ranch. Beaut. Indscpg. 100x200 lot. Walk to trans., schls. Att. gar., firepl. Crptg., drapes. Enel, porch. Stove, refrig. TA. 5-6088.	(55)
Ponoči se ji je sanjalo, da Blaž umira. Prepotena se je zbudila.
Koj zjutraj je spet odšla Bissantiju.
Stasera.
Samo ta beseda zveni Silvi glavi.
“V hotelu Slon.”
Še pred mrakom je opravljena, toda odločiti se ne more. Zakaj ni podpisal zjutraj v uradu?
Potlej poišče Blaževo pismo, ki ga je dobila z opoldansko pošto.
“Z menoj je pri koncu. Več kot en mesec ne bom vzdržal Spet imam grižo! Prijemlje se me pljučnica. Zalar me sovraži zavoljo tebe. Če me ne rešiš, ne računaj, da se bova še kdaj videla.”
'Na papirju je madež od solze. Tudi Silvi se solze oči.
“Do smrti bi si očitala, če ga ne rešim.”
Z nočjo je odšla.
Vojak pri stranskih vratah je čakal.
“Colonello Bissanti,” je stis-
CHICAGO, ILL.
HILL BROTHERS
Moving & Hauling. Very low rates. Call anytime. Fully insured. Satisfaction guaranteed.
938 N. Wells. Call
DE. 7-6462.
(55)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN TO STAY. TAKE CARE OF 3 CHILDREN NIGHTS. Room - board plus salary. Permanent, local references required. Call OLympic 6-6154.	(56)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — MEAT MARKET PLUS BLDG. 4 rooms, fully equip ped, tile bath, 3 car brick gar. Close to everything. Owner leaving city. Will sacrifice for $16,500. Well est. 11367 S. Champlain. WA 8-9078.
(55)
BERWYN — South. By owner. 4 yr. old, 4% rm. brk. bi-level, bsmt. Gas ht. Thermopane thruout. 2 car gar. $18,500. PI. 9-2046.	(55)
TV RADIO SERVICE AND SALES REASONABLE. Well established. Steady trade in busy location. Will sacrifice, due to illness. SU 4-1455.
(55)
“Si, signorina."
Ko je šla po stopnicah, se ji je zdelo, da je Zalar vstal na dnu in da jo preklinja.
Bissanti jo je sprejel na moč prijazno. Opazila je, da ima njeno prošnjo na mizi. Poleg nje nalivno pero.
Pokazal ji je na fotelj.
“Prego.”
Silva je sedla. Nenadoma se je počutila majhno, šibko, odtrgano od same sebe.
Colonello je pričel govoriti. Silva je ujela komaj vsako drugo besedo. Kakor da ji govori iz goste megle.
Natočil ji je kozarec vina. Kakor ga ni ljubila, si ga je zdaj zaželela. Bilo je belo in v luči se iskrilo kakor srebro.
Zdelo se ji je, da se je opomogla. Bissanti je vzel pero v roke.
V sobi je dišalo po kolonjski vodi. Po rezedah. Bissanti je spraševal po tem in onem, potlej je vstal in začel koračiti po sobi.
Kakor da nekaj premišlja.
“To ni vaš sorodnik,” se je nenadoma zasukal proti njej.
“Zaročenec,” je skoraj dihnila, kot da laže sama sebi.
Bissanti se je smejal.
“Bi zelo radi videli, da bi se vrnil?”
“Zelo!”
Ni mogla dvigniti oči.
“Pijte," ji je spet nalil v kozarec.
Ubogala je. Kakor da vino briše Zalarja.
Bissanti govori od daleč. Smeje se ...
Podpisal je pozno v noč ... Silva je jokala, ko je odhajala.
Vojak, ki jo je sprejel pri vratih, je šel korak za njo.
Ko je stopila v svojo sobico, je na glas bruhnila v vek. Z zobmi se je zagrizla v blazino.
Ni prižgala luči. Bala se je, da bi videla Zalarjev dnevnik na polici.
Proti jutru je začelo rositi. Zlaganje vode po žlebu jo je u-spavalo.
Zjutraj je Zalarjeve zapiske spravila k albumu. Zalar v njej se je zlomil...
Pred kosilom so brali z liste
imena onih, ki so odpuščeni iz taborišča.
Perko Peter,
Žlogar Antonio,
Mlečnik Vincenzo,
Bregar Blaž,
Seljak Ludovico.
Blaž se sklanja naprej. Zalar ga vidi, kako drži roke predse. Ne more razumeti.
Ko pride k Zalarju, mu teko solze po licih.
“Domov grem, Viktor. Slišiš, domov grem.” Za noben pogovor ni.
“Končal si svojo pot preje, kakor si mislil.”
Zalar je tako miren, da Blaža zbode.
“Hudo mi je, da ne greš tudi ti.”
Nekaj je moral reči.
“Preveč slabo sem 'zapisan. Sam veš, jaz bom med zadnjimi, ki bo odšel. Sicer pa,” je zamahnil z roko, “življenje je v bistvu povsod enako. Preden boš šel, se boš že oglasil.” Ločila sta se, kakor da sta že ločena. Zalar je dolgo stal in gledal za njim.
“Vem, lagal ji je do zadnjega, kakor meni.” In se je zasukal v šotor.
V petek je transport odšel. Blaž je prišel. Zalarju se je zdel bolj bled, kakor po navadi.
Segla sta si v roke.
“Pozdravi Silvo in v opisovanju križev ne pretiravaj.”
Zalar drugega nima naročiti. “Ne zameri, Viktor, če je bilo kdaj kaj napak.”
Zdaj se je Zalar vzravnal. “Človek vse pozabi, Blaž. Samo enega ne bom mogel nikoli.” Bregar se je zdrznil.
“Kaj, Viktor?”
“Izdal si me. Vseskozi sem vedel.”
Besede so padle, kot bi usekale sulice skozi ozračje.
Blaž se je zamajal. Hlastal je po sapi, toda Zalar se je že obrnil in brez besede zginil v šotoru.
Blaž je odšel, kot da mu je padla skala na tilnik.
Nekaj dni je bilo po taborišču spet tiše kot navadno. Vsak je mislil na dom, na svojce, na življenje onstran žice, ki skuša o-grajati celo misli.
(Dalje prihodnjič)
DRUŠTVO SV. JOŽEFA Š KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny. Seje se vrSijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, pnro nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Drufitvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od *250 do *1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $25o do *5,000 tn do $2.00 bolniške podpore na dan
169 jne Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
1-
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
ORCŠTVO SV. VIDA. ST. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Frank A. Turek,
podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., tel. HE 1-0955; zapisnikar A Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Amthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich: vratar in zastavonoša' Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti John J. Polž; zastopnik za SND in N. A. banko Anfhony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club John J. Polž in Albin Orehek; zastopnika ta Ohio KSKJ dan, Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. .Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Drufitvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šele sv. dda ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 6:30 pred
e j o in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani In članice od 16 do 60 leta In se jim nudi pet vrst zavarovalnine od *250 do *5,000. Bolnifika podpora znafia $7. In *14.00 na teden. V drufitvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravnlfikl list In karto n ravna naj se po uravlUh Jednote
DR. SV. LOVRENCA ŠT 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6334; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako, drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spre-
...............................-—k
jema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, pod-predsed. Ludmila Glavan, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6205 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349;
blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenak. Nadzornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Bogomir Glavan. Za pre iskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol niško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu ha 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O an, predsednica. Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 -t; blagajničarka Antonija Debe-1 k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako ). nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. f.dravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA
^ , ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave, tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St, PO 1-9553;
blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St, Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Angela Gregorčič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Tau-char. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 18 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Var ga; predsednica in blagajničarka Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV 1-5617; podpredsednica Albina Malavašič; tajnica in zapisnikarica Anna Strukel, 534 E. 143 St., MU 1-2083; nadzorni odbor: Albina Malavašič in Josephine Grebenc. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel. podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; za pisnikarica Dorothy Strniša, redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu V šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra v šoli tudi 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A, Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd, RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Per.
me. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor:	Ann Cooke, Anna
Chinchar. Seje se vršijo prvi torek 6-krat v letu sledeče mesece:	ja-
nuar, april, maj, september, oktober in december v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Rose Piijzdar, podpredsednica Mary Markel, taj niča Ella Starin, 17814 Dillewood Rd, tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vseijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Terezija Bizjak, pod-preds. Louise Zidanic, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave, Garfield Hts, O, LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Helen Tomažič, nadzornice: Anne Kresevic, Roselyn Shuster in Jennie Praznik, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St, so Agnes Rus, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v fe bruarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15726 Holmes Ave, LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave, IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Anna Perko. Zastop. za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd, tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml, Ivan Babnik. Upravitelj:	Frank
Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd, So. Euclid 2d, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražein-Ambrožič,	zapisnikarica
Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoifert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr. IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT, 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St, tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Toni Vrh, Louis Godec, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St, RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Postotnik, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave, UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Sampfel, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršilo vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, ,1201 E. 168 St, IV I-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar in Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O, John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 5603 Bonna Ave, tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec, Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
P’-edspHnik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tejnik
in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185 St, IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ
Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave, Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave, IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agne.s Žagar, pod-nrert^dnioa Marv Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St, Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettle Zarnlck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. naš DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Henry Pervanje, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave, Garfield Heights, tel. LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. Zdravniki:	vsi priznani
zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Henry Pervanje, za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave.