Libanon se umirja
^oya vlada predsednika Ra-sida Karame-ja je dobila v Parlamentu skoraj dvotretjinsko večino. S tem je bila P*> 214 dneh težavna vladna kriza končana.
BEIRUT, Lib. — Libanon je , državica, ki obsega področ-gorskih grebenov Libanona, Tilibanona in Hermona ter °oa]no raven pod njimi, skupaj ^ '5 kvadratnih milj, pa ima ne-a^° 2.5 milijona prebivalcev Joleg kakih 170,000 palestinskih eguncev, ki so dobili v repub-J^' začasno zatočišče. Brebivalstvo je po veri nekaj polovico kristjanov, ostali ^a Muslimani. Kulturno in gozdarsko je Libanon najna-Pfednejša arabska država. V iz-^elsko-arabskem sporu se sku-Sa Libanon držati ob strani. To 11111 uspeva le delno. Palestinski
b, tleh.
^gUnci, ki žive na njegovih zahtevajo, da se Libanon
,, ljuei v boj proti Izraelu za °svoboditev Palestine”.
^ Krščanski del prebivalstva Li-aUona, se tej zahtevi upira, atnski pa jo podpira. To je pri-edl° do notranje napetosti, ki rodila v preteklem aprilu hu-j° vladno krizo. Ta se je konča-a aele pretekli teden, ko je Ra-
si d in
Karame sestavil novo vlado ta dobila močno podporo v jpdamentu. Karame je izjavil, ^a Podpira njegova vlada zahte-palestinskih beguncev, pa bo ^hdar v glavnem skušal delo-
teh proti Izraelu čim bolj jZjiti v smislu v Kairu skle-l^hega dogovora, k Gverilske skupine so si v grškem sporazumu pridobile ke vrste priznanje, pa istočas-.v tudi obljubile, da se bodo dr-6 Proč od gostejše naseljenih
Zal
J^delov, v glavnem na pobočjih
|j^rrn(>na. Armada, ki jo sestav-
v glavnem kristjani, gve-
c&v ne mara in se je v letoš-kjer -	J
kjitni
letu že ponovno udarila z

> ko so si ti lastili preveč
■■m ln hoteli zrasti libanon-Vojaškim silam preko gla-
^stpiisfišno obsojanja % fiopšča
KONC. — Ko je ame-jo a lavnost zvedela za tragedi-V Song My, so komunisti na-sj^?0 takoj začeli izkoriščati ta s pretirano propagando. So ^ tem 50 se urezali. Mislili
Zal
a ho uradna Amerika sku-
W ,2adevo Prikriti ali jo oma-Vi^eva,ti. To se ni zgodilo.
namski komunisti so to ta-d^ij^^tovili, kakor hitro so zve-kv' ^aK° je sam Nixon slučaj obsodil.
Viet takrat naprej je severno-
})0 ^f^ska propaganda začela
Ija S^a^' Lianes niti ne objav-
Žr Vsega> kar odkriva še vedno
^ameriška debata. Komuni-
^asopisje razpravlja vpra-
5j. °> kdo je za vse odgovoren,
“Si,/6S le posamezne osebe ali
^steip”
^Pibje olje uporabljajo tudi usnja.
Vremensb
prerok
pravi;
Pera^0 obIačno- naj višja
i »'Ura olrnli Q'?	4-,
R deš*3 0^ob 37. Jutri t<
Novi grobovi
Joseph A. Wolf
Včeraj je zadela srečna kap pri delu 59 let starega Josepha A. Wolfa s 3416 W. 59 Si- Ko so ga pripeljali v Mt. Sinai bolnico, je bil že mrtev. Pokojni je bil rojen v Clevelandu, bil je mož Yolande, roj. Seman, oče Mrs. Richard Bryning, stari oče, brat pok. Julie Novak, pok. M a r y Umek, pok. Johna in pok. Emrne Wolf, Catherine Dolinar in Vere Benchina. Pogreb bo iz Grdihovega pogreb, zavoda na St- Clair Avenue v petek ob 9., cerkev sv. Bonifaca ob 10., nato na Kalvarijo.
loHko je Kmsfov v Srednji Evropi?
TIRANA, Alb. — Koliko je o-bcževateljev vodnika kitajskega komunizma Mao-Tsetunga v zahodni Evropi, ni težko dognati. Tam vlada politična svoboda in maoisti, lahko svobodno nastopajo. Njihovi nastopi so zelo skromni, kar naj bo dokaz, da je večina evropskega komunizma proti kitajski struji.
Druga je stvar z maoisti za železno zaveso. Od tam manjkajo zanesljivi podatki. To je naravno omogočilo albanskim komunistom, da so se ob proslavi 25-letnice obstoja svojega režima na dolgo ip široko razpisali, koliko prijateljev ima Mao med komunisti v satelitskih deželah. Njihova baharija je močno pretirana, to trdijo celo “nevtralni” komunisti, ki jih za železno zaveso ni malo.
V Zahodni Evropi so trenutno najbolj važni za Peiping italijanski maoisti. Tam jih je največ in so dobro organizirani. Peiping jih smatra za vodilno evropsko skupino v svojem gibanju. Takoj za njimi pridejo belgijski, ki so pa med seboj hudo razcepljeni.
Mladi Amerikanci za svobodo sežgali zastavo Viet Konga
BOSTON, Mass. — Skupina kakih 2000 “Mladih Amerikan-cev za svobodo” je v nedeljo 'večer kljub mrazu organizirala sprevod “molčeče večine” v podporo Nixonove vietnamske politike in na zborovanju sežgala zastavo Viet Konga, rdečim v Vietnamu
Safo se pripravlja na parlamentarne volitve
Vlada na Japonskem je pretekli teden razpustila parlament in razpisala nove volitve za 27. december.
TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Eisaku Sato in njegovi ministri so se z vnemo pognali v votivni boj in seveda upajo, da bodo pri volitvah v novi parlament 27. decembra odnesli zmago. Splošno mnenje opazovalcev se strinja z njimi v tem upanju, odprto je le vprašanje, ali bo zmaga vladne Liberalno-demo-kratske stranke res prepričevalna ali pa bo pičla in bolj podobna porazu.
V razpuščenem parlamentu je imela vladna stranka od 486 272 poslancev, torej kar trdno večino. Najmočnejša stranka opozicije so bili socialisti s 134 poslanci, nato demokratski socialisti z 31 poslanci, stranka Komei s 25 in Komunistična partija s 4, o-stali so bili neodvisni.
Sedanja vlada je za sodelovanje z Združenimi državami, za ohranitev in obnovo vojaške zveze, ki bo prihodnje leto potekla, med tem ko se posebno socialisti poganjajo za bolj neodvisno politiko in za zrahljanje vezi z ZDA. Posebno bodejo socialiste ameriška vojaška oporišča na tleh Japonske.
E. Sato se je vrnil z nedavnega obiska v ZDA s sporazumom o vrnitvi otoka Okinawa Japonski. To naj bi okrepilo' njegov položaj in izboljšalo tudi razpoloženje volivcev do ZDA. Upa, da se bo to pokazalo v volivnih izidih.
Posebna komisija naj preišče slučaj My Lai
WASHINGTON, D.C. — Sen. John C. Stennis, predsednik senatnega odbora za oborožene sile, je pozval R. M. Nixona, naj imenuje posebno komisijo iz o-seb, ki niso v vladi in ne v oboroženih silah, da bo preiskala in dognala resnico o vesteh o množičnem pomoru žena in otrok v vietnamski vasi My Lai 16. marca lani.
Armadni tajnik Resor je v razgovoru na televiziji izrazil prepričanje, da bo armadna koda pokaže j misija preiskavo izvedla uspešno kaj misli. J in nepristransko.
Iz slov. naselbin
Rojakinja ubita v avtni nesreči
ALIQUIPPA, Pa. — Porota je odločila, da naj bo Eugene E. Millute, 41 let stari voznik avtomobila z Melrose Ave., obtožen uboja 50 let stare Mrs. Ivanke Kopač, ker je bil pri vožnji nepazljiv. Avto E. Milluta je 4. oktobra 1969 trčil skupaj z avtom nekega J. Vietevitcha na 9-in Merchant St., pri čemer je Millutov avtov vrglo preko cestnega roba. Avto je treščil v Mrs. Ivanko Kopač in jo ubil.
Pokojna Ivanka Kopač je živela v Aliquippi od leta 1956. Bila je članica fare sv. Jožefa. Zapustila je moža Maksa, sinova It. Petra (z Navy v Vietnamu)" in Andrewa, hčer Mary (Gulfport, Miss.), dve sestri in tri brate.
Dan svetovnega miru
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Gospodarski odbor glavne skupščine Združenih narodov je predložil skupščini praznovanje posebnega dne svetovnega miru v vseh državah, članicah ZN. Ta dan naj bi vlade in narodi premišljevali, koliko porabijo vsak dan za orožje in oborožene sile, nato pa preudarili, kaj bi lahko storili s tem denarjem, če bi ga uporabili na drugih področjih, na kulturnem, socialnem, tehničnem in gospodarskem.
Svet porabi po , podatkih ZN ne vštevši komunistično Kitajsko letno od 180 do 200 bilijonov dolarjev. To je vsekakor ogromna vsota. Samo pomislimo, kaj bi se lahko z njo doseglo, če bi jo rabili za mirnodobske namene! Vsak dan bi bilo na razpolago preko 500 milijonov dolarjev. -------------o-----
Samo pičla večina za Nixonovo
vietnamsko politiko
NEW YORK, N.Y. — Znani časnikar in ugotavljalec razpoložena javnosti L. Harris je povprašal v 1445 gospodinjstvih po vsej deželi na tak način, ki bi naj pokazal povprečno mišljenje prebivalstva dežele, o tem, kaj sodijo o Nixonovi politiki.
Pri tem je ugotovil, da odobrava Nixonovo vietnamsko politiko le 51%, med tem ko jo 44% odklanja. Ostali nimajo nobenega točnega stališča. Povpraševanje je bilo izvedeno po Nixono-vem govoru 3. novembra. Ta go-
Nixon napovedal nov umik čet iz Vietnama
ost
Predsednik ZDA je sinoči na tiskovni konferenci dejal, d'1 načrt o omejevanju vojskovanja v Vietnamu napreduje in da bo že v dveh do treh tednih objavil umik novih ameriških enot iz Vietnama, število teh bo v skladu s položajem v trenutku objave.
Iz Clevelanda in okolice
Pogreb—
Pogreb v nedeljo umrlega W. Pavška bo v četrtek iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.,. nato na All Souls pokopališče.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je imel predsednik R. M. Nixon tiskovno konferenco, ki sta jo prenašala radio in televizija. O položaju v Vietnamu je dejal, da se razvija v skladu z njegovimi načrti o vietnamizaci-ji vojskovanja in umikanju a-meriških borbenih enot od tam. Napovedal je, da bo v dveh do treh tednih objavil odhod novih ameriških enot iz Vietnama. Kolikšno bo število moštva v teh. bo šele določeno v skladu s položajem na bojiščih.
Sen. Aiken je trdil včeraj, da je odšlo iz Vietnama že sedaj 9,000 ameriških vojakov več, kot je bilo objavljeno. Na vprašanje, kako je s terA, Nixon ni odgovoril, pripomnil je le, da vietnamizacija napreduje uspešno, celo boljše, kot so pričakovali. Glede poteka razgovorov v Parizu je predsednik dejal, da ta ni dober in da tudi ne pričakuje kmalu bistvene spremembe. Za sedanji položaj ni potrebe zato pošiljati na mesto odišlega H. C. Lodgea novega vodnika delegacije v Pariz.
Predsednik je dejal, da se bodo ZDA umaknile iz Vietnama v skladu s svojim načrtom neoziraje se na to, ali bodo pogajanja v Parizu napre lovala ali ne. Rdeče je opozoril, da utegnejo imeti večje težave, kadar ZDA ne bo več tam in se bodo morali pogajati o koncu 'vojskovanja s svojimi nasprotniki v Saigonu neposredno.
Na tiskovni konferenc:	je
predsednik obravnaval še celo vrsto drugih vprašanj. Tako je dejal, da je prišlo , po vsem videzu v My Lai do pokola, ki ga ni mogoče opravičiti v nobenih okoliščinah. Izjavil je, da bo storil vse, da pridejo na dan vsa dejstva in da bodo tisti, ki
vor odobrava 78% povprašanih, zavrača pa ga le 12%.
so odgovorni prišli pred sodišče in bodo kaznovani, če se jim krivda dokaže. Pripomnil je, da trenutno ne vidi potrebe za imenovanje posebne civilne komisije, ki naj bi dogodke v My Lai preiskala. Vsa reč jc v sodnem postopku in ne bi bilo namestu tega motiti. Če se bo potreba po taki jromisij' v doglednem času pokazala, jo bo imenoval, je dejal Nixon časnikarjem.	1
Predsednik je napovedal, da bo vetiral zakonski predlog o davčni reformi, če bo v njem določilo o povišanju osebnega odpisa od $600 na $800 in določilo o povišanju pokojnin Socialnega zavarovanja za 15',- in najnižje na $100 na mesec. Glede davčne naklade, ki bo s 1. januarjem znižana od 10'% na 5%, je dejal, da sedaj ne misli, da bi Kongresu predloži! njeno podaljšanje v novo proračunsko leto 1970-1971.
Čeprav se ne strinja z odločitvijo Vrhovnega sodišča o takojšnji integraciji šolstva v nekaterih južnih državah, je predsednik izjavil, da bo gledal, da se bo ta zakon izvajal, kot je Vrhovno sodišče odločilo.
Predsednik je v glavnem podprl nastop podpredsednika S. Agnevva v vprašanju poročanja novic in njih razlaganja na televiziji. Po njegovem je Agnew sprožil vprašanje, ki je v interesu javnosti, spretno in pogumno- Prizadeti naj prav tako o tem vprašanju razpravljajo. Glede lastnih tiskovnih konferenc je predsednik dejal, da bo te imel, kadar bo videl, da obstoji za nje splošen interes javnosti, ne le interes novinarjev. --------------o------
Bonn in Moskva začela razgovore o nenapadanja
Glavna letna seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo glavno letno sejo jutri ob enih popoldne v Slovenskem domu. Na seji se bodo obravnavale važne zadeve, volitev odbora za prihodnje leto, priprave in prodaja vstopnic za predpustno veselico 15. februarja. Po seji bo božičnica. Servirali bodo nečene piške, pijačo, igrala bo domača godba in kazali bodo lepe slike iz Slovenije.
Žalostna vest—
G- John Trček, 1140 E. 176 St., je prejel iz Slovenije žalostno sporočilo, da mu je L decembra umrl v Rovtah pri Logatcu brat Jože Trček, star 65 let. Zapustil je dve hčerki, eno doma, eno pa v Torontu v Kanadi, ter več drugih sorodnikov.
Lep uspeh Slovana—
Slovan je v nedeljo popoldne dosegel s svojim jesenskim koncertom prav lep uspeh. Izvrsten spored je razveselil občinstvo, ki je kar lepo napolnilo dvorano SDD na Recher Avenue.. Podrobnejše poročilo bo objavljeno v Kulturnem obzorniku.
Letna seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri ob sedmih zvečer v SND na St. Clair Avenue letno sejo z volitvami odbora. Po seji bo na razpolago prigrizek.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob 6 30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zn pok. Franka Hočevarja ml. (z E. 53 St.) ob 7. obletnici njegove smrti.
K molitvi—
Članstvo Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev je vabljeno jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok- Williama F. Pavška.
Mednarodni trg za zlato se je močno umiril
ZUERICH, Šv. — Več kot 20 let po zadnji svetovni vojni so bile svobodne cene za zlato prava mora za gospodarstva vseh velikih držav, posebno pa za Ameriko. Pri nas je ob vsaki krizi zmagovalo načelo, da je sistem naših rezervnih bank obvezan, da prodaja zlato po stalni ceni $35 za unčo brez ozira na to, kaj misli svobodni trg o ceni zlata.. Ker je Amerika trdovratno vztrajala pri svojem stališču, so ga morale vpoštevati tudi druge države in tako je mednarodni trg za zlato padal iz krize v krizo, dokler ni Amerika zgubila polovice svojih zlatih zalog. Šele takrat so začeli iskati izhod iz tega nevarnega stanja. Po dolgih prerekanjih, nihanjih in omahovanjih so se lani zedinili na kompromisno rešitev: ameriška cena za zlato naj ostane nespremenjena, toda velja naj le za narodne banke, ne pa za zlati trg. Tam naj se cena svobodno ravna po ponudbi in povpraševanju. Tako imamo sedaj dve ceni: stalno ceno za
narodne banke in ceno na svobodnem trgu, ki se ravna po tržnih pravilih.
Kompromis ni naletel na splošno odobravanje. Mnogi so mu prerokovali polom. Pod vplivom pesimistov so začele cene za zlato na svobodnih trgih, posebno v Zuerichu in Londonu, močno nihati, obenem pa tudi rasti, tako je bilo “svobodno” zlato včasih do 25% dražje od zlata po $35 za unčo. Do naraščanja cen je prišlo v glavnem radi tega, ker je Južna Afrika zadrževala prodajo svoje proizvodnje. Prišla je v škripce: res je lahko prodala nekaj zlata po visokih cenah. Kakor hitro je pa povečala ponudbo, je začela cena zlata padati. To seveda ni bilo po volji afriškim zlatim rudnikom, ki so silili vlado, naj ustvari pogoje za stabilnejše cene. Zdi se, da je tak kompromis tudi našla, kar se je takoj pokazalo na cenah za zlato v Londonu in Zuerichu. Tržne cene so začele padati in so včeraj padle celo
pod stalno ceno $35. Ker je cena zdrknila pod $35, bodo zlato nemara začele kupovati narodne banke, ki se doslej niso mešale v zlati trg.
Povod za padanje cene na svobodnem trgu je dalo razpoloženje med špekulanti z zlatom, ki so se v prejšnjih letih dobro založili, ker so upali, da bodo cene še rastle. So se ušteli in sedaj skušajo rešiti, kar se da, špekulacije pa prenesti kam drugam. Ako špekulant j e ne računajo na višje tržne cene za zlato, pomeni to, da ne pričakujejo nobenih kritičnih trenutkov v mednarodni politiki, posebno pa ne kake večje vojne.
Tako smo dobili nov barometer za mir: tržno ceno za zlato. Dokler se bo ta cena gibala blizu stalne uradne cene $35 za unčo, bo to pomenilo, da mednarodna špekulacija misli, da mir ni v nevarnosti. če se bodo dvigale, bo pa to pomenilo, da se na mednarodnem obzorju pojavljajo o-blaki, ki napovedujejo slabo politično vreme.
Da je prišlo do take spremembe na trgu za zlato, je deloma odgovorna tudi usoda nemške marke. Nihče ni namreč verjel, da bo Nemčija dala svojemu denarju višjo devizno vrednost. Saj se kaj takega v zadnjih par stoletjih ni nikoli zgodilo, vsaj kar se tiče deviz z močno gospodarsko podlago. Sedaj so Nemci postavili nov način preganjanja draginje: zvišali so vrednost svojega denarja. To je za mednarodne finančne kroge nekaj novega. Odpira namreč sledečo možnost:	ker se
špekulacija z zlatom ne izplača, bi se morda špekulacija z dobro podloženimi valutami. Čemu bi čakali na večja nihanja v ceni zlata, ako se more taka priložnost kmalu ponuditi na deviznem trgu. Trenutno ni nobenega znaka, da bi katera druga država mislila dati svojemu denarju višjo ceno v mednarodnem prometu, taka tendenca se pa lahko pojavi. Kdo more jamčiti, da se ne bo?
MOSKVA, ZSSR. — Včeraj 5ta začela Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza razgovore o sklenitvi nenapadalnega pakta. Razgovore je predložila Zahodna Nemčija 8. novembra. Nihče ni pričakoval, da bo Sovjetska zveza na nje pristala tako naglo, če sploh bo, kajti začetek razgovorov pomeni, da se je Moskva odpovedala zahtevi, da mora Zahodna Nemčija naj prej e priznati Vzhodno, potem bodo šele možni razgovori.
Kancler W. Brandt je kmalu potem, ko je v preteklem oktobru prevzel vodstvo Zahodne Nemčije namesto G. K. Kiesin-gerja, izjavil, da obstojita dve Nemčiji v enem samem nemškem narodu, odklonil pa je priznanje Vzhodne Nemčije kot e-nakopravne nemške države. Vodniki Vzhodne Nemčije so vztrajali na priznanju, pa so šli v Moskvi na posvetovanju članic Varšavske zveze pretekli teden mimo te zahteve.
Včerajšnjemu prvemu sestanku v sovjetskem zunanjem ministrstvu je p r i s o s t voval kot vodnik sovjetske delegacije sam zunanji minister A. Gromiko. Zahodno Nemčijo je zastopa njen poslanik Helmut Allardt.
Nov odbor—
Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima za prihodnje poslovno leto sledeči odbor, duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; pod-preds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, .5709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice:	Ivanka	Tominec,
Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1.30 u r i molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Zadušnica—
V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. rev. Francis M. Barago za 30. dan njegove smrti.
Namesto cvetja—
G. Franc Kamin je poslal sestram v Lemontu za dom ostarelih $10 namesto cvetja na grob pok. dr. Mihe Kreka-
V spomin—
Mrs. Dorothy Strniša je darovala sestram v Lemontu za dom ostarelih $5 v spomin pok- Mance Preša, $5 pa za Slovensko kapelo v Washingtonu, D.C., v spomin pok. Frances Zulich.
yiMERiSKA Domovi\i/i
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec
>	NAKOCNINA:
t* Združene države:
(16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (6.00 za 1 mezeča Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
;■	(18.00 na leto; (9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
(16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
l *l8-00 Per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
3	No. 236 Tuesday, Dec. 9, 1969
Indija in njena kongresna stranka
Indija je največja država v svobodnem svetu, tam vlada svobodna demokracija, toda dežela je veliko premalo znana, dasiravno njen pomen raste od leta do leta. Značilno je, da kitajski komunisti računajo edino z njo kot nevarno konkurentinjo. Pri zadnjih obmejnih praskah z njo so se že pomaknili na rob Indije, niso pa upali vanjo vdreti. Zdela se jim je prevelika. So se rajše odločili za čakanje. Komunistična politična špekulacija je namreč preprosta.
Indija ni zanje nobena ustaljena in trdna narodna država. So jo zvarili šele Angleži s svojo kolonijalno upravo. Pa še angleško politično delo je ustvarilo le kolonijo v obliki države, ne pa narodno državo. Zato misli Kitajska, da se bo Indija sama po sebi razstopila, kajti še premočne so tam rase, vere, kaste in sedaj še narodnosti. Indija ima namreč že sedaj celo vrsto narodov, ki se šele sedaj skušajo uveljaviti. Ker jih centralna oblast ne ovira, se jim bo tudi posrečilo doseči obsežno samostojnost. Tako bo Indija polagoma razpadla v celo kopo malih držav, ki bodo druga za drugo prišle pod kitajski vpliv. To pa ravno hoče doseči Peiping, noče na primer spraviti Indije ponovno na položaj kolonije! Zato so se zadnjič kitajske čete ustavile na indijski meji' akoravno jim je bila pot proti jugu odprta.
Indija se te nevarnosti zaveda, toda še ni dosti ustaljena, da bi se mogla proti njej učinkovito boriti. Res ima sedaj centralno vlado, toda politična moč centralne vlade peša, in bo zaenkrat še pešala. Vzrok temu pojavu je dejstvo, da ima Indija le eno stranko, ki je organizirana po vseh federalnih enotah in ki je torej v resnici narodna. V tem pogledu nima nobene opozicije. Indijska parlamentarna opozicija je podobna mozaiku pokrajinskih strank; le levičarske stranke se napenjajo, da bi se uveljavile v vseh 17 federalnih državnih enotah. To se do sedaj še ni popolnoma posrečilo niti komunistični stranki, ki je še najbolje organizirana. fare jo sodobna komunistična bolezen: spor mec Moskvo in Peipingom. Indijski komunisti so razbiti na pro-moskovsko in propeipinsko strujo, ki se med seboj pridno grizeta in ovirata tako razvoj komunizma v Indiji.
Tako ima današnja Indija le malo dobrih narodnih vezi: skupno vlado, skupen parlament, skupno armado, skupno narodno gospodarstvo, deloma skupno socialno politiko. Najmočnejša vez je še zmeraj indijska kongresna stranka, ki pa je začela hitro hirati. Pesimisti ji večkrat ne proroku jejo niti bodočnosti. Trdijo, da se bo kmalu začela cepiti kolikor se že ni začela.
To je za Indijo velika škoda, kajti stranka je vendarle bistveno pripomogla k nastajanju indijske države. Vse njeno delo je bilo posvečeno tej ideji. Pojavila se je 1. 1885 kot gibanje, ne kot stranka s ciljem, da pomaga zaostalim indijskim slojem do boljšega življenja. Razbohotila se je šele takrat, ko je vodstvo prevzel Gandhi in si postavil za cilj boj proti angleški kolonijalni upravi. Šele takrat je iz gibanja nastala prava politična stranka, ki je pa še zmeraj imela bolj negativen kot pozitiven političen program. Borila se je za neodvisnost, ni pa izdelala podrobnega konkretnega načrta, kako naj neodvisno Indijo preobrazi v moderno državo. I ako se je zgodilo, da je stranka dosegla 1. 1947 svoj cilj: Indija je postala neodvisna država. Oblast je prevzela kongresna stranka, ker Gandhi ni imel nobenega po litičnega tekmeca, stranka pa nobene opozicije. Gandhi sam je čutil, da nekaj ni v redu. Zato je celo predlagal seveda brez uspeha — naj se kongresna stranka razide, in njeni člani posvete socialnemu in prosvetnemu delu.
Po Gandhijevi smrti je prevzel vodstvo Nehru, ki je bi! ko predsednik vlade in stranke ves čas najmočnejši azijski politik, v stranki pa neomejen gospodar. Seveda ni obvladal ogromnega dela, pravih sotrudnikov pa ni imel preveč, zato je strankino delo začelo hitro pešati, stranka sama pa nazadovati. Po Nehrujevi smrti je nazadovanje hitro napredovalo. Najbolj zgovoren dokaz je primerjava njenega stanja med 1. 1947, ko je prevzela oblast, in 1. 1967, ko so bile zadnje volitve. L. 1947 je imela stranka ogromno večino v centralnem parlamentu, zanesljivo večino pa tudi v vseh federalnih enotah. L. 1987 je večina v parlamentu znašala le par desetin poslancev, dočim je imela večino le še v 10 od 17 državnih skupščin. V vseh drugih si je morala pomagati s koalicijami, ponekod je pa morala naravnost v opozicijo.
Na čem boleha stranka. Mrs. Gandhi je našla na njej tri bolezni: je premalo demokratična, ne zna privabiti mladine in je premalo socialistična. Vse to drži. V stranki so namreč do zadnjega zmeraj bolj prevladovali stari politiki iz 1. 1947, ki so se navadili lagodnega življenja in mislijo le na udobnosti, ne pa na trdno strankarsko delo. Poleg tega so se zasidrali na vse vodilne položaje, ki jih nočejo nikomur prepustiti. Saj je Mr. Gandhi potrebovala par let, da jih je spravila iz centralne vlade. Boj v centralni vladi je končan, v centralnem parlamentu pa še ne. Tam si Mrs.
Gandhi mora pomagati s koalicijami. To ne more dolgo trajati, zato je verjetno, da bo kmalu razpisala nove volitve. Seveda ne preje, predno ne ukroti svojih nasprotnikov v skupini “sindikata”, ki jo je celo vrgel iz stranke, kar pa njeni vlogi v indijski politiki do sedaj še ni škodovalo.
Trenja v vodstvu stranke so že pokazala svoje kvarne posledice. Stranka je začela hitro hirati na deželi. Tam pridobivajo lokalne stranke na vplivu in moči. Že sedaj pomenijo mnogo v centralnem parlametu, kajti morajo pomagati Mrs. Gandhi, da se držj na vladi. Njihov vpliv bo zmeraj večji ne samo v New Delhiju, ampak tudi v vseh 17 federalnih enotah.
Vse je sedaj odvisvo od tega, ali bo Mrs. Gandhi pri prihodnjih volitvah dobila toliko mandatov, da bo imela v centralnem parlamentu absolutno večino. Ako se to zgodi, bodo Indiji prihranjeni politični potresi. Drugače bodo vladale začasne vladne koalicije tako v centralnem kot v lokalnih parlamentih, to pa ne more pomeniti nič dobrega za tako veliko in tako malo ustaljeno državo, kot je Indija.

mmmmmssmem
1
BESEDA IZ NARODA
Mohorjev knjižni dar
za 1970
CLEVELAND, O. — Dober teden je že, odkar so prvi med nami prejeli iz Celovca od Družbe sv. Mohorja njen knjižni dar za leto 1970. Zelo dragocen je. Prav vsak izmed nas ga je vesel. Koliko lepega in dobrega branja je tu! Koliko duhovnega bogastva vsebujejo te knjige!
Če je kdo od slovenskih ljudi vesel knjižnega daru Družbe sv. Mohorja v Celovcu, smo to Slovenci, ki smo raztreseni na tujem. Razumemo, da so na svoje mohorjevke ponosni slovenski koroški ljudje, v katerih sredi o-pravlja svoje tako blagoslovljeno delo že nad sto let Družba sv. Mohorja. Slovenci na tujem pa se veselimo mohorskih knjig zlasti tudi zaradi tega, ker nam hude tako lepe spomine na našo domovino, na našo mladost. Za slovenske ljudi po svetu so mo-horske knjige vsakoletni najlepši in naj dragocene j š; božični dar domovine, saj je namreč tudi slovenska koroška zemlja del naše skupne narodne domovihe, čeprav je, Bogu bodi potoženo in svetniškemu škofu Slomšku, družbinemu ustanovitelju, v pretežni meri še vedno državno politično nezdruženo s slovensko skupnostjo.
Celovški mohorski knjižni dar vsebuje “Koledar Družbe sv. Mohorja” za leto 1970; “Podobe iz otroštva mandršega Ludveta”, “Sužnja iz Kordove” in “Duhovne misli škofa dr. Gregorija Rožmana”, I. zvezek. Vsaka izmed teh knjig bi zaslužila posebno poročilo odnosno oceno. Ne dvomim, da se bo to tudi zgodilo. Zadnjič sem posebej
Slovensko pisarno, 6304 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, ali pa na Ligo SKA, P.O. Box] 32. New York, N.Y. 11227, ali pa naj piše naravnost na naslov Družbe sv. Mohorja, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt, Austria, Europe. Knjige same veljajo samo $4, prav pa je, da vsak priloži še nekaj družbi v dar. Potrebna je naše podpore in hvaležnosti.
Janez Sever
Škof Baraga, Indijanci in slovenski mlajši rod
CLEVELAND, O. — Ni dolgo tega, kar je izšla izvrstna knjiga o škofu Baragi, pisana v angleškem jeziku. Pisatelj je znani dr. Maksimilijan Jezernik, naslov knjige je FREDERIC BARAGA: A Portrait of the First Bishop of Marquette, Based on the Archives of the Congregatio de Propaganda Fide. Knjiga se lahko naroči po pošti za ceno $4 broširano in za ceno $5 za vezano na naslov:
STUDIA SLOVENICA P.O. Box 4531 Washington, D.C. 20017
Ker je s tiskanjem knjig vedno problem, ker ni dovoljnega sklada, lahko, kdor more, doda še kaj malega, da bo to potem šlo v tiskovni sklad, da se v bodoče še naprej izdajajo knjige v slovenskem in angleškem jeziku, ki so za poznavanje Slovencev po svetu in posebno po Severni Ameriki važne.
Ker se bliža Božič in ker je knjiga napisana v angleškem jeziku, je kakor nalašč pripravna za eno najlepših daril slovenskim otrokom in študentom, ki
ohranil njihov rodni jezik. V primerjavo bi rad omenil, da veliki šošonski indijanski narod še danes nima svojega jezika nikjer zapisanega! Dobro bi bilo, da bi se ideja sprožila, da bi se ti slovarji in katekizmi v indijanskih jezikih, ki jih je škof Baraga sestavil, pomnožili in bi se jih dalo kupiti.
Mlajši slovenski rod po širni Ameriki in Kanadi, ki išče idej in materiala za “term papers” ali pa za poznejši “research project” na univerzi, bo našel v o-menjeni knjigi polno takih idej, tako o zadevah, ki se tičejo Indijancev, pa tudi o zadevah, ki se tičejo Slovencev in njihovega delovanja po Ameriki in se bo ob branju te knjige lahko odločil za razne aventure, o katerih se mu preje še sanjalo ni, in se bo tako “izgubil”, kakor se je škof Baraga v plodonosnem in zanimivem delovanju, in se izognil nezadovoljstvu, ki prevladuje dandanes v krogih ameriške in svetovne mladine. V življenju Barage najdemo pravi smisel zemskega življenja, ki naj ne bo žalostni in skoraj vedno razburkano, marveč naj bi-bistveno bo veselo in naj valovi in mirno preide v zadovoljstvu in v zavesti, da to življenje je že začetek večnosti.
UNUM SOLUM EST NECES-SARIUM . . .
Stanko Meršol
Komemoracija za škofom Gregorijem Rožmanom v Lemontu
pomnil na Rozmanove Duhovne | morebiti skoraj nič ali le malo
slovensko znajo, pa tudi je to primerno darilo za naše neslovenske ameriške in kanadske prijatelje in znance, ki žele več vedeti o Slovencih in njihovem delovanju po Ameriki in po svetu. Naj ga ne bo Amerikanca ali Kanadčana slovenskega ali deloma slovenskega porekla, ki ne bi bil ponosen, da je Slovenec. “Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati d’jala,” pravi narodna pesem. Tako pravijo tudi avtorji še drugih knjig v slovenščini in angleščini, ki se dobijo pri “Studia Slovenka” (prosite za listo knjig, ki se dobijo, ali ki so v pripravi), tako pravi Frederik Baraga potom svojega življenja in delovanja.
Knjiga seveda — kot vse dobre knjige o Slovencih in slovenstvu — je tudi dobro darilo za rojstne dneve, godove, gradu-acije ter za druge pomembne in slavnostne datume.
V škofu Baragi imamo vzgled prijaznega in sočutnega človeka, ki ni samo ljubil Ameriko in svoje Indijance, marveč je imel še posebno ljubezen za svoj materinski jezik slovenščino in za svoj rodni kraj Slovenijo. Teh kljub temu, da je večji del svojega življenja prebil med ne-Slovenci v Ameriki, nikoli ni pozabil. Se več: Tudi svojim Indijancem je sestavil slovarje in katekizme v njihovih jezikih in jim tako kot dalekoviden človek
misli; tudi k njim bi se še rad povrnil.
Danes bi se prav na kratko u-stavil ob Podobah iz otroštva mandršega Ludveta, ki jih je napisal dr. Ludvik Puš, rojak iz New Yorka, ki ga premnogi poznajo iz obdobja svojega izseljenstva, mnogi pa tudi že iz do-' mo vine, saj je bil že vse od časov takoj po prvi svetovni vojski zelo agilen slovenski kulturni delavec v slovenskem katoliškem taboru. Ne dvomim, da oodo doživeli še drugi in morda celo še 3. del njegovih zgodb, seveda ne več iz njegove mladosti, marveč iz njegovih mladeniških odnosno moških let. V tej svoji 1. knjigi “zgodb” nam je namreč prikazal samo šele Sosedove jaslice, Konec Kralja Boltežarja, Ludvetovo Veliko noč, Romarja na Zaplaz, Ministranta, Bernardov sejem v Stični, Primskov-ški zvon, Pastirja v Goricah, Gcd strica Naceta in Študenta. Kdo ne bi rad sedaj bral še nadaljevanja teh zgodb, ki so mnogo, mnogo več kot samo navadne zgodbe. Svojo posebno vrednost so dobile pa še po tem, da ;ih je prijetno ilustriral naš rojak akademski slikar in kipar France Gorše. Vsekakor je to knjiga, vredna, da sežemo v kar se da velikem številu po njej!
Kdor še nima letošnjega božičnega mohorskega knjižnega daru, naj se takoj obrne ali na
CHICAGO, 111. — To je bilo nekaj velikega, res velikega. Vredno velikega škofa, našega voditelja. Vršila se je v Lemontu na deseto obletnico njegove blažene smrti. Zbralo se je o-gromno ljudstva. Ob pol enih popoldne je bila lemontska cerkev nabito polna, kmalu je zmanjkalo sedežev in ljudje so kar stali. Najprej je bila sv. maša za pokojnega škofa, ki jo je opravil p. Fortunat, OEM. Veliko ljudi je pristopilo k mizi Gospodovi. Po maši je bila komemoracija. To ni bilo Jcar tako. Ampak nad vse pričakovanje.
Najprej je zapel chicaški pevski zbor žalostinko. Kar pogledali smo pevce in pevovodjo Janka Arka, Mr. Fischinger je pa bil pri orglah na koru, med tem, ko so bili pevci pred oltarjem. “Blagor mu, ki se spočije” so zapeli z vso točnostjo. Bilo je gotovo nad 30 pevcev, menda ni nobenega manjkalo. To je res, da so pevci peli z vso pazljivostjo.
Potem so nastopili otroci z deklamacijo M. Jakopičeve “Pokleknimo, zberimo se!”
V Lemontu grob, osamljen grob,
očetovo spi v njem srce, srce, ki nas družilo je, srce, ki nas ljubilo je, vse nas, ki šli smo v tuji svet, svobode, kruha si iskat!
Pastir nam bil je, oče, brat...
Deklamirali so otroci tako ljubeznivo. Nekaj je povedal ta, nekaj drugi. Nekaj so povedali vsi skupaj.
Pokleknimo, zberimo se!
Saj ubogi, revni, nič!
Nesloge pletemo si bič .. . Dajmo, pokleknimo nocoj, naj nas ogreje ogenj tvoj . .. Dajmo, pokleknimo, naj nas ogreje ogenj tvoj, zaneti močni plamen v nas, ki ne ugasne mrzli čas.
Dajmo, poklenimo nocoj, srce naj govori s Teboj, s Teboj, ki gledal grozo dni, kot prerok si.
Mladi so govorili prijetno, raz-loilno, prepričljivo, da je kar rezalo v srce. In to čisto blizu oltarja Marije Pomagaj, kjer je tolikokrat govoril škof Rožman. Kako živo so padale besede teh mladih v naša srca.
Nato so nastopili izbrani fantje Lojze Arko, Janko Arko in Tone Gaber. Lojze je bil kronist,
Vera Lavriša in Jože Rus z Žalostinko ljudstva ali Odrski preludij za praznik Junakov, z besedo iz Svetega pisma, ki ga je zamislil g. Nikolaj Jeločnik iz Argentine. To je “Žalostinka Matere in sedmih sinov” iz Sv. pisma; in ono od brata Kajna.
“Adam je spoznal svojo ženo Evo in je spočela in rodila Kajna ter rekla: Dobila sem človeka po Gospodu. Nato je rodila njegovega brata Abela. Abel je bil pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec.”
“Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo. In Gospod se je ozrl na Abela in na njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl... Nato je rekel Kajn Abelu: Pojdiva ven! Ko pa sta bila na polju, se je vzdignil Kajn zoper brata Abela in ga ubil.” Vsi so zaklicali: GORJE!
Tedaj je Gospod rekel Kajnu: Kje je tvoj brat Abel? Odgovoril je: “Ne vem. Mar sem jaz varuh svojega brata?” Pa je dejal: “Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata! Ko boš zemljo obdeloval naj ti ne daje svojih pridelkov, blodil in begal boš po zemlji.
In vsi so odgovorili: “Bežite, bežite, bežite! Benjaminovi sinovi izpred Jeruzalema, zakaj od severa grozi nesreča in silen polom!” Vsi: “Gorje nam! Dan se nagiblje in že se raztezajo večerne sence! ... Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, spominjajoč se Siona. Na vrbe smo obesili svoje citre.
....“Kako naj pojemo pesem Gospodovo v tuji deželi. Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pohabljena moja desnica, moj jezik naj se mi lepi na nebu, če se ne spomnim tebe, če ne de-nem Jeruzalema nad vse svoje veselje.’ In zopet vsi: “Spomni se, Gospod, jeruzalemskega dneva zopet Edomce, ki so govorili: Razdenite, razdenite tudi templje v njem.”
In zdaj pride zgodba o sedmerih sinovih. Kronist:	“Prijetih
pa je bilo tudi sedem bratov z materjo. Kralj jih je ukazal z biči in jermeni biti in tako prisiliti, da bi jedli prepovedano svinjsko meso. Eden od njih je pa zanje govoril in rekel: Pripravljeni smo rajše umreti, kakor prekršiti očetove postave. Kralj se je silno razsrdil in ga je ukazal mučiti na smrt. Medtem po so se bratje z materjo spodbujali k junaški smrti.
Ko je prvi tako umrl, so pripeljali drugega. Za tem so mučili tretjega. Ko je ta umrl, so prav tako mučili in trpinčili četrtega. Nato so pripeljali petega, šestega.
Neizmerno čudovita in slavnega spomina pa je vredna mati, ki je videla, kako je v času enega dne umrlo sedem sinov. Pogumno je to prenesla, ker je u-pala v Gospoda. Vsakega izmed njih je v materinem jeziku vzpodbujala. Ženski nrav je krepila z moško srčnostjo in jim govorila:
Mati: “Ne vem, kako ste zaživeli v mojem telesu; tudi vam nisem jaz dala duha in življenja in slehernemu prvin nisem jaz sklenila. Potemtakem je Stvarnik sveta ustvaril človeka, kakor začetnik vsega, kar je. V svojem usmiljenju vam bo zopet dal duha in življenje, ker zdaj sami sebe prezirate zaradi njegovih postav.”
Kronist: “Kralj je mislil, da ga žena zasmehuje. Ko je tedaj ostal še najmlajši, ga je ne le z besedami pregovarjal, ampak se hkrati s prisego zavezal, da ga bo obogatil in osrečil, ako odpade od očetnih postav. Ker se mladenič za to prav nič ni zmenil, je kralj poklical mater in ji prigovarjal, naj mladeniču svetuje, da se reši. Sklonila se je tedaj k sinu in mu v materinem jeziku takole povedala:
Mati: “Sin, usmili se me, ki sem te devet mesecev nosila pod
srcem in te tri leta dojila, te negovala, vzgajala in hranila do te dobe. Prosim, otrok, ozri se v nebo in na zemljo in poglej vse, kar je na njih, in pomisli, da jih je Bog iz nič ustvaril in da je tudi človeški rod tako nastal. Ne boj se tega rablja, ampak bodi vreden svojih bratov. Sprejmi smrt, da te ob času usmiljenja s tvojimi brati spet najdem.” Kronist: “Tudi ta je torej ne-omadeževen umrl, ker je popolnoma zaupal v Gospoda.”
Vsi: “Čuj, žalovanje se sliši v Rami, bridko jokanje. Rahela objokuje svoje otroke, ne da se potolažiti zaradi otrok, ki jih ni več.”
Mati in fantje so govorili iz srca, polni prepričanja. Take komemoracije v Chicagu še nismo imeli. Ljudje so tako pazljivo poslušali, da se ne da povedati.
■— Sledil je še evangelij in razla-ga, ki jo je imel p. Fortunat. Nato so zapeli še eno žalostinko. Potem so se vsi ljudje razvrstili v procesijo na pokopališče, med tem so vzgledno lepo molili sv. rožni venec, ki so ga končali pri Rožmanovem grobu. Mladenka ljudske šole je položila šopek cvetlic na grob. Pevci so škoiu še zapeli žalostinko ‘O sveti križ, nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.’ In potem smo se vsi srečni razšli s pokopališča. Ponosni na našo mla-iino, ki nam je pripravila naj-epšo komemoracijo. Hvala lepa jospe Gabrpvi in Humarjevi, Pa avala prisrčna Jožetu Rusu in hkotu Jeločniku. Seveda tudi ivala otrokom.
P. Odilo

-o---—_
Društvo presv. Srca Jezusovega št. S 72 KSICJ vabi na Setnc sejo
CLEVELAND, O. — Naj zope mžem nekoliko na papir, kako :e imamo pri našemu društvu. ?e govorim odkrito pa brez pre-iravanja, kar dobro. Novih čla-aov je zadnjih par mesecev pri' itopilo prav lepo število, tako la smo prav zadovoljni s tem lapredkom in želimo, da bi le ^ takem tempu nadaljevali, Pa lomo kar zadovoljni.
Umrla nam je članica Manca Jreša, zelo dobra članica, ki se je veliko trudila za vsesplošni napredek pri vsaki katoliški stvari. Tudi za naše društvo je mela zelo dobro besedo. Skrbno je hranila znak društva Presv-Srca Jezusovega št. 172, ki ga je dobila pri vstopu v društvo ored 20 leti, da je krasil njene iekliške prsi, ko je počivala na mrtvaškem odru. Dobra Manca Preša se je še kot dekle presedla iz te solzne doline v večnost, upamo, v srečno večnost. Bila je kakor one modre in pametne evangeljske device, in je šla naproti svojemu božjemu ženinu s prižgano svetilko in bila za svoja velika dobra dela sprejeta v nebesa. Počivaj v miru, dobra Manca, in lahka naj ti bo ameriška gruda!
Tudi bolnikov imamo precej; med njimi je dobri Frank Tominc, ki je že dalj časa v bolnišnici. Zdaj je menda že na potu okrevanja, kar mu iz srca želimo.
Naznanjam tudi, da bomo imeli tretjo sredo, 17. decembra glavno letno sejo, kjer bo volitev odbora za prihodnje leto-Zato le pridite v kar mogoče velikem številu. Naša predsednica Terezija Lach je rekla na zadnji seji: Pa daj no napiši kaj v list, da pridejo člani kar mogoče številno na sejo in bo kaJ izbirati za odbor.
Po seji bo prigrizek in Noetova kapljica. Jamstvo zato je prevzela predsednica z željo, da m prišlo čim več članov in s e v c članic na to glavno sejo. Jaz yC temu seveda pridružujem vas poleg predsednice in drug1 odbornikov vabim na glavno letno sejo 17. decembra v Jug0, slovanskem narodnem domu ny W. 130 cesti, ob 7. uri zvečer. Na svidenje!
Jože Grdina, tajnih
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Izrazi
slovenskega žalovanja
ftiesecu novembru smo svo-t Slovenci živo mislili na tajnega škofa Gregorija Rož-ki nas je zapustil pred de-I ,tai leti. Nismo se še v duhu ‘n od njega, ko nas je zadela §a velika nesreča. Za nadpa-lrJem Gregorijem je odšel jtafeednik dr. Miha Krek. Ob ,^S°vi smrti žalujejo vsi Slo-
ki so se kakor koli zanihali ,
1 za razvoj svoje
usode in
, Je bila mar narodova pot v ,0tado. Saj je bil pokojni “od-6,1 predstavnik svojega naro-1(1 države na vseh mednarod
} Ustanovah. Po njem in nje-etn delu nas je spoznaval ve-
u svet.”
tato p0 pravici žalujejo za-Ui Slovenci po naselbinah v °tadnem svetu. V Sloveniji 119 tiho in skrito jokajo svo-željni narodnjaki.
Torontu je bila v cerkvi Pomagaj sv. maša osmi ,, Po pogrebu za pokoj duše ^ ^tae Kreka. Ob udeležbi si-. /tleša in njegove družine ter Jateljoy pokojnika jo je daro-župnik g. Tone Zrnec C.M.
! °r Slovenske krščanske de-Kanado je imel
.“taacije za Kanado je '(5!0 sejo v soboto, 6. decembra ^ °Venskem domu na Pape Za nedeljo pred Božičem Pripravljajo javno komemo-‘io aarodno-kulturna društva, “''erjeništvo S.K.D. — SLS Argentino je imelo žalno
se-
*5
io
ij 9 pokojnim načelnikom dr. js ^rokom že 22. novembra, to Ps dan pogreba. V nedeljo, hjPevembra, pa so se sestali v Airesu člani NO za Slc-Tudi oni so počastili spo-t^l ^ojega predsednika, mu iz-m 1 Zahvalo in mu voščili več-Žalno sejo je imel tudi odbor Slov. demokratske ^at>ke v Argentini. Vodniki te-Ptaitično dr, Kreku nasprotij9 tabora so poveličevali delo J^izadevanja pokojnika, nje-(i0 ° °sebno poštenost in veliči-Miloš Stare, gl. tajnik l)t2 , • - SLS, dobiva s o ž a Ine SifJavke in pisma:	Dr. Ljubo
^2 Anglije, od Slov. demo-Zveze slov.
• stranke, od
:6ha •
8^ lri mater, od Slov. planin-gj 9 društva, od Slov. državne-jlbanja...
itJjžilno je dr. Miha Krek, ednik NO zaključil svoj ^ ravni govor na letošnjem .„ 6riskem dnevu v Kanadi, ko 0Vor,il o pesniku Prešernu.
zadnji stavek je bil: n'tk°le nas vse tolaži, da bi ^ 1 °ti ne naveličali:
°vaka smrt požanje, h. človeštva ne!
^Prej!	t
Pjim, kar je storil zanje,
W,2ivelo bo selej!
5re{
Mciuser:
^Jegorij Rož
tudi vidimo kot du-
----j__ozman —
^ duhovnik in škof
Soy0 2daj v duhu ponovimo nje-Sk 2adnje božično voščilo, ga
9jbo] a in ®koifa. Takega smo ga '*vP°zr>ali, tak nam je ostal ^Hj^.°Crrih takega smo pred de-1 tati videli na mrtvaškem ^itro in škofovsko pali-na
Hj, r, škofovskim prstanom Halj Ullariji znaki časti so ga ^ jem0S°žnega, posvečenje, ki ^kv > P°stavljato v zbor učeče Pa §a je dvignilo v tisto C°sto %r'
^1,
veličino,
Jam g0rj;
ki jo lahko jo ni obliko-
j1’ jHetnikovo dleto, ampak Ijj usia
Zbr Pro^ n^bu po božji vo-azdana, razrita
‘t ^	.
trdna in
s prepadi nepremak-
\o?.prijatelji.
S°riJ bil.
to je naš škof
ljubljanskega škofa v času francoske zasedbe pred dobrimi 150 leti, toda še ni bilo tako težkega časa, kakor je bil prav ta, v katerem je stal škof Gregoij. Tujec je uničeval slovenska življenja in slovensko besedo, slovenski komunisti slovenska življenja in poštenost. Načrtno rušenje moralnih temeljev, zavijanje dejstev, izrabljanje stisk, podlo u-ničevanje vseh, ki niso hoteli rdeče zvezde, umazano izrabljanje čudovito lepe besede — svoboda — vse to je oblegalo stari sedež ljubljanskega škofa. Narod je gledal za lučjo, čakal, da bi nekdo javno rekel besedo, ki bi razdelila temo in svetlobo.
Rekel jo je škof Gregorij, rekel in vedel je v tistem hipu, ko jo je rekel, da mu odslej naprej ostane samo še trnjeva pot. Celo med duhovniki so bili, ki so ga obsojali. S krvavečim srcem je gledal, kako so bili umorjeni prvi njegovi duhovniški sobrat-je, gledal grupe levičarskih katoličanov, gledal likvidacije po vaseh in po ljubljanskih cestah, moledoval za talce, prosil za pripornike in verjemite mi, v no-ieh je bil sam, strašno sam z mislimi in vprašanji, ki so globoko žgala. Ali je bila še kaka boljša pot, ali je izbral najboljšo, ali je vzel tisto, ki jo je kot škof moral /zeti? Ne nosimo in nikdar nismo nosili tiste odgovornosti, ki jo je on nosil in težko razumemo boje v duši človeka, ki veliko odgovornost nosi. Lažje je v življenju trpeti kakor biti za druge odgovoren. Zelo lahko je hoditi svojo pot, najtežje v življenju pa je nekomu drugemu pot re-:ati in kazati.
In v tistem času je ljubljanski škof prav to za nas delal. Lahko si danes predstavljamo, dragi prijatelji, to dušo leta 1945. Vsi napori, tolikšne molitve, žrtve, prošnje — kakor da je bilo vse v veter vrženo, brez haska. Tisoče in tisoče žalostnih oči uprte v ljubljanskega škofa. Zakaj? Zakaj je moralo tako priti, zakaj toliko krvi, zakaj toliko mrtvih? Val, za valom je pljusknil tja čez gore v tujino, slovenski človek je odhajal s svoje zemlje. Še je veroval v škofove besede, raj še umreti z dvignjeno glavo kakor s sklonjeno pozdravljati rdečo zvezdo in srp, ki je porezal najlepše bilje slovenskega naroda.
13. občni zbor Hranilnice in posojilnice S. Ž.
Dne 30. septembra letos je Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij dopolnila 12 leto starosti. Hitro so prešla ta leta, visoko je zrastel ta denarni zavod in pognal korenine na globoko v slovensko skupnost v velikem Torontu.
Občni zbor je bil letos v cerkveni dvorani župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo in se je začel ob 3h popoldne. Navzoč je bil tudi župnik g. Janez Kopač in pa uradni auditor g. Zenon Gutkovski, poleg vseh odbornikov upravnega, kreditnega in nadzornega odbora. Vodil ga je predsednik g. Peter Mprkeš. Po uradnih formalnostih so poročali odborniki o svojem delu. Poročilom so člani lahko sledili, ker so dobili finančno poročilo v roke. Iz poročil je bilo razvidno, da se je kapital H.P.S.2. v enem letu povečal za $164,000 in je tako presegel podrugi milijon dolarjev. Prav tako so se povezala posojila članstvu, porast-le so investicije ter likvidnost. Članski prihranki so se dvignili za $100,000 in kosmati dobiček je bil večji za več kot $19,000. Najprej je poročal blagajnik
Težki so bili časijg. Božo Košir. Njemu je sledilo
poročilo upravnega odbora, ki: ga je podal predsednik. Za kreditni odbor je poročal načelnik odbora g. Jože Turk. Za nadzorni odbor pa g. inž. Jože Škulj in pa uradni auditor g. Zenon Gut-kovsky. O poročilih je bil zmeren razgovor članov, ki so nazadnje vsa poročila soglasno o-dobrih in sprejeli.
Kot zaključek uspešne poslovne dobe je mogel odbor predlagati članstvu G'/o dividende na hranilne vloge (Shares) in pa 10% vrnjenih obresti vsem rednim odplačevalcem dolgov. Ker H.P.S.Ž. plačuje na hranilne vloge zavarovalno premijo iz tekočih stroškov, so bili tako člani deležni od 1. oktobra 1968 do 30. septembra 1969 6%% obresti. Članstvo je odborov predlog za razdelitev dobička v celoti odobrilo. V predlogu so bila tudi nakazila za gradbeni, kulturni, vzgojni in rezervni fond in nekaj nagrad uslužbenstvu. Prav tako je bilo odobreno, da bo iz nerazdeljenega dobička odbor plačal eno tretjino članarine pri Ontarijski Ligi kreditnih zvez za vsakega člana po 50c.
Pri volitvah so bili izvoljeni vsi odborniki, ki jim je potekla poslovna doba, razen enega, ki se je preselil iz Toronta. Na njegovo mesto je bil izvoljen g. F. Osredkar.
Med odborom so bili člani postreženi s krofi in kavo. Skruti-natorji pa so izvedli nagradno žrebanje dveh koles in nekaj knjižnih nagrad. Mala Fortunova deklica je potegnila dva srečna lista in na njih je bilo zapisano:	Silva Ovčjak in Andrej
Markeš.
Občni zbor je potekal v prijateljskem, zadružnem duhu, kar je bil znak, da članstvo odbornikom zaupa, ker so se izkazali za varčne gospodarje članskih prihrankov.
Predsednik
Jubeljni koncert pri Mariji Pomagaj
TORONTO, Ont. — V dneh Prodajajo jih odborniki doma.
Občinske volitve v Torontu
V	ponedeljek, 1. dec. letos, so bile volitve v velikem Torontu. Torontsko metropolo sestavlja šest edinic, ki so povezane v rahli konfederaciji, kateri načeljuje t. zv. načelnik (chairman). Med temi občinami je naj večja mesto Toronto, okrog katerega je pet satelitskih mest (b o r o u g h s). Vsaka teh občin ima svojega župana in občinski svet, ki mu na-čeljujejo t. zv. kontrolorji. Le mesto Toronto je te kontrolorje letos odpravilo in bo mestni svet izmed sebe izvolil izvršni odbor štirih svetovalcev.
V	Torontu samem je zmagal ponovno Wm. Dennison, v občini Etobicoke Horton, v North Yorku Hall, v Yorku White, v East Yorku Davidson, v Scarbo-ro White. Volilna borba je bila dolgočasna, čeprav so krajevni politiki misliti, da jo bodo oživili s tem, da so hoteli tudi v občinsko politiko pritegniti stranke. Tako so liberalci postavili
22. in 23. novembra smo v Torontu slavili 10-letnico pevskega in glasbenega delovanja mladinskega zbora Slovenske šole Marije Pomagaj, ki ga je ustanovil in ga še vedno vodi č. g. Tone Zrnec.
Mladinski pevski zbor je ena najbolj delavnih in sposobnih kulturnih ustanov v slovenski torontski skupnosti. V teku svojega obstoja je zbor priredil 12 pevskih koncertov, pet glasbenih festivalov, tri operete ter bil podlaga in okras mnogim župnijskim in kulturnim prireditvam. S petjem slovenskih cerkvenih pesmi ob Božiču, Veliki noči in ob priliki prvega sv. obhajila dvigajo mladi pevci našega duha k Bogu. Leto za letom si globlje osvajajo slovenska srca, razvijajo bogato pevsko kulturo in lepoto glasbe ter prinašajo poslušalcem trenutke U-metnosti in duhovne Lepote. Če-dalj bolj postajajo merilo slovenskega življa v Torontu, zrcalo kulturne dejavnosti in spričevalo našega imena. V okviru delovanja Mladinskega zbora so se osnovali še harmonikarski koncerti, nastopi solistov — glasbenikov in pevcev. Videli smo poskuse sodobnih plesnih gibanj in
metnosti je skrit v našem mladem rodu. Naj božji Ustvarjalec nakloni mnogo uspešnih let č g. zborovodji in njegovi mladini.
Jubilejni koncert je obsegal tri dele: Najprej je nastopil o-troški zbor s štirimi pesmimi, od katerih so “Tri ladjice” in “Frosty, the Snowman” pustile globoko pevsko doživetje. Mladinski zbor se predstavi z živahno in udarno “Naša pesem” (Anton Jobst), s pozdravom Sloveniji “Domovini” (Radovan Gobec). Ob spremljavi klavirja (Božena Naughton) zapoj ejo slovenske narodne “Moj očka ima konjička dva” in “Lepa Jana” v štiriglasju. Z Jobstovo “Gorski zvon” se spmnijo škofa Slomška. V kanadsko-ameriški himni “This land is your land” privre na dan domovinska ljubezen.
V drugem delu smo slišali a-meriške, kanadske in duhovne pesmi v tercetih in kvartetih ob spremljavi orkestra “Sava” in i n š t r umentalistov Kolariča in Ovčjaka. Gačnikovo “V zaprašenih cestah mračnih” izvajajo sestre Kumelj, dekliški zbor in in-štrumentalisti. Meksikansko duhovno “De Colores” pojejo se-
slišali moderne ljudske popevke.'stre Kumelj, Ovčjak. Spremlja Red in stroga disciplina druži zbor in orkester. “Four strong
mladino v solidno skupnost in jo nagiba k lastnemu ustvarjanju in iskanju pevskih in glasbenih del. Koncerti zadnjih let so znani zlasti po tem zadnjem prizadevanju, ki obeta še mnogo novega.
Obiski mladinskih koncertov dokazujejo, da ljubezen do slovenske kulture raste, da so slovenska pesem in mladi umetniki naša draga lastnina, svetli biser, čigar vrednost smo začeli resno ceniti. Zborovodja č. g. Zrnec ga brusi in kreše na neštetih pevskih vajah, po urah pripravljanja programa in skupnega študija s svojimi pomočniki. V zboru se nahajajo člani vseh starosti: od prvega razreda osnovne šole do prvega letnika univerze. So nagajivi dečki in poskočne deklice, kot angelci sveži slovenski obrazi, dekleta, ki že deset let tvorijo jedro zbora. Pridružijo se še fantje instrumentalisti: Marjan Kolarič, Jože Ovčjak, orkester “Sava” (vodi Marjan Resnik), Lebarje-
winds”:	kvartet Kumelj, Ovč-
jak, kitara Anica Ovčjak.
Popularno “Quantalamera” izvedejo v isti formaciji. Kanadska “Cruel war” in francoska “Plaisir d’Amour” je spet delo sester Kumelj. S kitaro spremlja Ivanka Kumelj. Silvija Ovčjak je obudila z arijo “Kresniček” iz istoimenovane operete spomine na prva let£* zbora (I960). Klavir je igrala Marjetka Skubic, s flavto je spremljal Marijan Kolarič. V slovenskem prevodu a m e r i ške tradicionalne “Red River Valley” — “Zacvetela bo spet vsa dolina” — občutimo vso romantiko domotožja in blagozvočje slovenskega jezika. Štefan Stojko je za svojo interpretacijo žel navdušeno priznanje. Po gramofonski plošči sta pesem za naš zbor, orkester in solista priredila Tone Zrnec in Silvija Ovčjak. Glasbeno spremljavo krasno poda orkester “Sava”.
Slovenska m o d e r na “Ptičje strašilo”’ je najnovejši kulturni
vi harmonikarji in moški solisti doprinos mladih umetnikov (Stefan Stojko, Danilo Vovk) J Ivanke Kumelj, orkestra “Sava” Za kratek čas nas je vabil na va-|in mladinskega zbora. Skladba sovanje “Oktet slovenskih fan- je polna življenskega sarkazma tov”. Pod n a d z o r s tvom č. g.' in bridke resnice. Po gramofon-Zrneca se oblikujejo pevski ter-jski plošči sta jo priredila Tone četi in kvarteti sester Kumelj, Zrnec in Silvija Ovčjak. Za na-prejšnjjh letih se-
Ovčjak in v ster. Babič.
Mladina je graditeljica bodočnosti. Pesem kipi na dan kot žuboreče vode s slovenskih hribov ter se preliva po torontski ravnini. Njen glas odmeva dalje: v Cleveland, Windsor, Hamilton.
in precej svetovalcev; tudi NDP je poskusila in prav tako skrajna levica, ki pa je temeljito pogorela. Županski kandidat levice je dobil samo 2310 glasov. Za Slovence so bile volitve toliko pomembne in zanimive, ker je prvič v zgodovini tudi Slovenec stopil v občinski volivni boj. G. F. Paznar se je potegoval za mesto občinskega svetovalca — al-dermana v 1. volilnem okolišu. Med sedmimi kandidati je dosegel tretje mesto in dobil skoraj 4000 glasov. Ostal je torej prvi za zmagovalcema.
Da volilna borba ni razmajala volivnih upravičencev, je bilo vidno tudi na dan samih volitev. Na volišče je šlo komaj 34% v mestu samem; v obrobnih predelih pa še manj. Torontski župan, ki je dobil nekaj čez 65,000 glasov, je bil tako izvoljen s
svojega županskega kandidata| Torontska TV postaja in mestna
hiša sta bili prijazni gostiteljici naših pevcev. Ustvarjalnost mladine je poroštvo boljših časov. C e so moderni, so po slovensko moderni, preprosti in naravni, da bi jim v srce in dušo pogledal in videl v njih še vedno božji o-braz. Umetnost in vse lepo prihaja od Boga. In košček
15% volilnih upravičencev. To se pravi: manjšina vlada, kadar večina spi.
Por.
V Slovenskem domu
Odbor Društva Slovenski dom sporoča, da bo v Domu na 864 Pape A ve. letos štefanovanje in silvestrovanje. Ker je ob takih prilikah težko dobiti vstopnice za banket ali tudi za navadno veselico, je treba pohiteti, dokler je še kaj vstopnic naprodaj.
videzno lahkim delom je zbranega mnogo truda in skrbnega sodelovanja vseh nastopajočih, da so zajeli in predočili različnost časov, razpoloženje in stil skladbe. Drugi del koncerta je bil po splošnem mnenju naj bogatejši. Dokazal je visok napredek naše mladine v petju in glasbi, samostojnost in posebno kulturno nastrojenost posameznikov, kakor tudi skupin.
V zaključnem delu se poslavljajo vetera nke mladinskega zbora s pesmimi “Zima” (Radovan Gobec), “Ko mi na Ojstrk pridemo” (M. Tomc), “Vsi so te U- 'venci bjeli” (Fr. Marolt) v štiri-in petglasnem izvajanju. Duhovno misel nam nudijo ameriške moderne “Blowin’ in the wind”, “No man is an island”. Pojejo triglasno s klavirjem (B. Naughton). V spomin na lanski kon-
mu poklonila še šopek rdečih ko krivice. Ko sem ga večkrat nageljnov. V nedeljo pa je na- vpraševal za njegovo mnenje o povedovalec g. Vilko Čekuta zo- ljudeh — tem in onem, v pismih pet prekinil pred tretjim delom'— mi je vselej takoj odgovoril program s posebnim namenom, in vsakega — tudi nasprotnika V izbranih besedah se je č. g.'— opisal v lepi luči. Večkrat Zrnecu zahvalil za deset let po-'sem ga občudoval, kako je odpu-žrtvovalnega dela v zboru. V ščal vsem, ki so mu toliko na-imenu staršev je čestitala Anica' sprotovali in ga žalili. Kdor ho-Resnik ter mu izročila malo da-1 če spoznati vso veličino tega — rilo z zahvalnim pismom in pod- DOBREGA ČLOVEKA — dok-pisi staršev. V imenu slovenske tor j a Miha Kreka, naj se potru-narodne skupnosti je spregovo- di k meni in dal mu bom prili-ril par zahvalnih besed g. V. ko spoznati njegov lep značaj. Mauko in podaril v spomin zlat Nad 90 njegovih pisem hranim, lovorjev venec, prepleten s slo- Lahko jih bo prebral in se pre-venskim trakom. Čestitkam se pričal, da je bil naš voditelj dok-pridruži še g. Borut Lapajne, tor Miha Krek res — DOBER predsednik folklorne skupine ČLOVEK — in da se msgr. Igna-“Nagelj”. V veselo presenečenje cij Kunstelj ni motil, vseh navzočih se pojavijo na o-' Trdno sem prepričan, da duša dm v narodne noše oblečeni rajnega Mihaela že uživa rajsko Veseli vandrovcki” in zaigrajo blaženost č. g. Zrnecu v pozdrav par prist- nebesih
nih slovenskih melodij. Za vso namen ni treba opuščati. Kako nepričakovano pozornost se zbo- bi bilo lepo, da bi vsi oni, ki jim rovodja iskreno zahvali in poka- je dr. Krek storil dobro - kaze na srečne obraze svojih pev- terih število ni majhno - zmoli-cev ki jim je Bog dal take ta- u nekaj očenašev v zahvalo -lente, da jih zdaj on že deset let za dlUŠe v vicah. Molitev za duše
z uspehom in veseljem uvaja v rajnih je naj hvaležnejša in Bogu brezkrajno polje kulturnega u- najdopadljivejša molitev. Pa tu-s varjanja.	di duša rajnega Mihe bo tega ve_
lako smo zaključili letošnji sela. - Posebno bi pa bilo pri-jubilejm koncert z veselim upa- poročljivo to še za one, ki so raj-njem v novo desetletje mladin- nega sovražili — klevetali in mu skega petja.
pri Vsemogočnem v Vendar molitve v ta
Anica Resnik
Doktor Miha Krek...
prizadevali toliko krivice — naj zmolijo nekaj očenašev — v zadoščenje — za duše v vicah. Najdražji prijatelj — DOBRI
TORONTO, ^ UmN Se
n, ga vec. - V soboto, 22. no- lahka zcmlja ameriška JNaj „ ob n,egov	,.s,. _ k0, je pramkla v
nas zapustil. Počivaj v Za nas pa prosi Vsemo-se bomo v tej praz-se ne
vembra, smo stali
krsti — na pokopališču Vernih' katerj’si duš — kjer smo ga položili k'mjrui Za večnemu počitku. — Kar nisem' gačnega da se mogel vživeti v resničnost, da, noti ^
Kreka n. vec. - Sele, ko sem po-1 več so„ažili jn razdvajali Am.
lozil rdeč. nagelj	,pak se «m bolj združevali in go-
krsto pred grobom - takrat se- jiU medsebojno ; j a te,jstgv0
le sem se zavedel m obout.1 vso Proslmo Te _ ,	nam
resnost položaja In pred meno, Naj nam ^ v led se je odprla velika praznina, ka- umorno delo g J ten kraja nisem videl. Zapustil! nost T ■ crva , J . nas je - DOBER ČLOVEK	~ TV°Ja Smrt "aJ nam Pa
kakor je dejal msgr. Ignacij Kunstelj v svojem govoru v cer-
!
kvi Marije Vnebovzete. — Da — zapustil nas je z mnogimi vrlinami, ki jih mu je naklonil Bog.
—	Dal mu je vrline, katere je v celem obvladal in vestno uporabljal. Dal mu je globoko vernost, pravo miselnost, bistro razsodnost, ljubezen do posameznika in do vsega naroda. Nihče ne ve, kolikim je pomagal, zanje posredoval, jim svetoval, jih prepeljaval, iskal zanje stanovanje in službe. Nihče ne ve, koliko zastonjskega dela je naredil. Vse to je zapisano samo v knjigi Gospodovi tam zgoraj.
In če še pogledamo v njegovo politično delo, ki ga je vršil tako požrtvovalno že prej v domovini — pod vodstvom in ob strani velikega Slovenca — dr. Antona Korošca. Bil je poslanec, prevzemal razna odborniška in predsedniška mesta, bil večkratni minister v prejšnjih jugoslovanskih vladah — vse do odhoda v emigracijo, bil izvoljen za predsednika Narodnega odbora ter še v druga odborniška in predsedniška mesta in tako nadaljeval in izrševal z vso vestnostjo tukaj mu zaupano politično delo. In kakor je dejal gospod Melaher od odprtem grobu, je res, da se je z njegovo smrtjo zaprla knjiga Koroščeve dobe.
Z doktorjem Mihaelom Krekom — DOBRIM ČLOVEKOM
—	sem se seznanil ob času njegovega predsedovanja pri Orlovski zvezi. Od takrat sem imel mnogo stikov z njim. In ves ta čas sem imel priliko spoznavati njegov kremenit značaj. Bila ga je sama predanost stvari, ki jo je imel v rokah, bila poštenost, resnica in odpuščanje. Ce je bila
v opozorilo
Lojze Ambrožič, st.
Porotnice v 45 državah
w A S H I N G TON, D.C. — V ZDA je 45 držav, v katerih služijo ženske v porotah pod enakimi pogoji kot moški. V preostalih 5 državah so v porote izbrani samo moški.
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo deiu
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje dveh uradov od 3 pop. do 6 zv. dnevno, morda tudi v soboto-Kličite 382-6235.
STAR MUFFLER CO.
5100 St. Clair Ave.
(238)
Moški dobijo delo
Custodian
Night watchman, salary plus overtime. Five nights. Benefits. Consider man over 50.
West Side Y.M.C A. 961-3277 Ask for Mr. Green
(240)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8]61-	(239)
Ženitna ponudba
Slovenka (mlada vdova) dobro stoječa, se želi seznaniti z pošte-
oddana prošnja v roke Kreku za^nr™ ^°vencem y svrho ženitve, pravično zadevo v posredovanje,^T, zajamčena. Ponudbe eert božičnih pesmi in pripravo je bil že vsak v naprej gotov, da 2načkj
jo bo Krek izpeljal in bo dobro
pod
na bližnji Božič slišimo še “Jin gle bells”.
V soboto zvečer so pred tretjim delom koncerta pevci pripravili č. g. Zrnecu veselo presenečenje: Za desetletnico so mu podarili -taktirko s spominskim datumom 1959-1969. Dekleta so
rešena.
Nikdar nisem slišal iz njegovih ust kake slabe besede. Nikdar ni o kakem človeku izrekel ali
(5,9 dec)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, za eno osebo ali dvojico v St. Clairski zapisal slabega stavka. Tudi naselbini. Kličite po 5. uri 731-o onih ne, ki so ga sovražili, ga 9431.
(238)
klevetali in mu prizadevali veli-
S F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
“Pridi torej, ti izbrani ocl usode, in kaznuj! Dvigni svoj narod še to jesen. Odpora se ne boj! Ni vojakov. Belizar je zapuščen v Italiji. Kroži vest, da je pisal Upravdi: Če hočeš, da se bojujem, pošlji vojakov. Če hočeš, da živimo, pošlji hrane. — Vidiš, napočil je dan. Pridi in požanji. Njiva je zrela. Med tvoj lovor ti vplete Epafrodit beli cvet, Ireno. Toda ne mudi se! Meni pešajo moči. Že me vabi Ilarcn, naj sedem v brod in od-veslam preko meje življenja-Ko vaju blagoslovim, tebe in Ireno, porečem s Pavlom: Tek sem dokončal, pridi smrt'”
Ko je Iztok prebral, je krčevito držal med prsti pergament, oči so obvisele na črkah, na besedah. Kakor v sanjah so se gibale pred njim sence. Bral je drugič, tretjič, prsi so se mu širile, čedalje globlje in hitreje je dihal, dokler ni zmogla radost junaškega srca. Prekipel je. Kakor omamljen je razprostrl roke in segel po Radovanu in ga stisnil k sebi na mrzli oklep, da je starec zaječal.
“Očka, ti delaš čuda!”
“To so ukane, sinko!”
“Da sem despot, pa bi ti še ne mogel povrniti veselja, ki si mi ga napravil. Častit in hvaljen boš v rodu Svaruničev!”
Iztok je v hipni radosti pozabil Ljubinice. Vprašanje za vprašanjem je vrelo na starca. Kako je dobil pismo? Ali je videl Epafrodita? Morda njo samo? Ali je vesela? Zdrava?
Toda Ljubinice ni pozabil Rado. Od daleč je strmel na Iz-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
BEAUTICIAN
Vic. Norridge. Must do hi-styling. Full time.
GL 6-1900 OR GL 3-4825
(236)
MALE HELP
WE NEED ARCHITECT GRADUATES
Opportunities are Open for ARCHITECTS or PLANNERS
in the Phoenix office of a major architectural and planning firm. Our work includes significant architectural and planning commissions in Arizona, Massachusetts, Nevada, California, Colorado, Montana, New Mexico and Hawaii.
All personnel are afforded a wide variety of job experience in all aspects of architecture & planning. Send resume to:
(602) 264-5503
Flatow-Moore-Bryan & Fairburn, Inc.
3800 N. Central Ave. Suite 1011 Del Webb Building Phoenix, Arizona 85012
(237)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN-BLDG. + KITCHEN DOWNSTAIRS — 5 RM Flat upstairs.
4519 So. Harlem $50,000	484-9778
(239)
REAL ESTATE FOR SALE
HIGHLAND PK.
By Owner — Mid $30’s. Open Hse. 1-5 Sun. - 725- Park Ave. W-4 bdrm. liv. rm. w/frplc. sep. din. rm. kit. 2 baths, recent crptg. 28x16 pan. rec. rm. Zoned for mult. dwel. 432-0187
(237)
BARRINGTON — 3 Bedrms, White frame Ranch. 2 mile to train. Across from small lake. Built-ins. Utility room, fenced yard. Newly decorated. Immediate possession. $27,300. 381-5676
toka in Radovana. Hrepenenje, strah in up mu je polnilo dušo. Čakal je, gledal, noge so se mu začele premikati, bližal se je čedalje bolj. Videl je, kako je Iztok bral, kako je objel Radovana, kakor sončni žarek je zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo, v grozo in užgalo. Odtrgal se je od čakajočih vojščakov in hitel k Radovanu in Iztoku-
“Ne prebijem več! Razodeni še meni, očka! Kje Ljubimca?” Tedaj se je zdrznil Iztok, kakor bi mu sredi sladkega napoja pripolzela velika greka kaplja. Radovan je onemel in ni mogel in si ni upal pogledati Radu v oči. Vsi so za hip obmolknili. Radu je črna slutnja zadrgnila grlo, srce se mu je vznemirilo, čelo zmračilo.
“Očka, ti skrivaš tajnosti! Mrtva je.”
“Bogovi jo čuvajo,” je odvrnil godec plaho in zmedeno.
Radu so se zablisnile oči. Topotnil je z nogo, dvignil pesti in stopil pred godca z nagnjenim životom, da je Radovana polila vroča sapa iz pihajočih nosnic.
“Ne skrivaj!” je zakričal v bolesti. “Ubijem te!”
Iztok je stopil med starca in razpaljenega mladeniča. Radovan pa je hitel s povestjo, kako je iskal Ljubinico, kako ji sledil in našel celo konja, ki je poginil, nje pa ni našel. O volkovih je .molčal-
“Bogovi jo čuvajo! Išče jo Numida”, je lagal v strahu. “Išče jo in jo najde, kakor je našel Ireno.”
Radu so omahnile roke, napete mišice so odnehale, po obrazu se je razlila bolest. Škrt-nil je z zobmi.
“Izgubljena! Maščujem te, Ljubinica, jaz grem za Tunju-šem in za njo!”
Zasukal se je, utripajoč po životu.
Iztok ga je prijel za roko. “Ne pojdeš sam, vsi gremo!” Še tisti dan je Iztok pozval vse starešine v posvet. Soglasno in hrupno so brez ugovora sprejeli njegove nasvete. Zakaj narod je veroval vanj zaradi zmag, ki jih je izvojeval pod njegovim poveljem. Slepo bi šel za njim, čeprav Morani v naročje.
Drugo jutro se je dvignila vojska na sever proti Donavi. Meketajoče in mukajoče blago so tirali pred seboj, dolga vrsta ujetnikov je bila obložena z naplenjenim žitom, platnom, orožjem in orodjem. Brez skrbi, brez opreznosti in bojazni so se gnali proti domu, pijani zmag in nasičeni z bojnim plenom.
Iztok ni šel z njimi- Odbral je petdeset najboljših konjenikov in krenil z njimi nazaj proti vzhodu, da morda zajame Tu-njuša. Radovan je preračunal, da se utegne v teku desetih dni že vrniti iz Bizanca. Zakaj mudilo se mu bo k Ljubinici.
“In kam ti, očka?”
Ko so že sedeli na konjih in je zadnja tolpa odhajajočih vojščakov ginila v daljavi, je vprašal tako Iztok Radovana. “Greš v gradišče? Ali z nami? Koristi! bi nam.”
Radovan, odet v novo prteno haljo, z razpuščenimi nemazilje-nimi lasmi in z belo brado kakor strnišče, z oprtano plunko in s konjem, obremenjenim z obilnim brašnom, je odgovoril naglo in odločno:
“Ne grem ne v gradišče in ne grem z vami.”
“Zakaj bi ne šel? Ljubimo te, očka. Ne bo ti sile!”
“Ne grem v gradišče, ker s ta-
kimi kričači pevec ne potuje. Oglušil bi. Ne grem pa z vami, mr greste nad Tunjuša. Preve-ik je moj srd na tega smrdljivca. Ko bi ga zagledal, kako bi se aremagal? Odjedel bi sladkost temule” — pokazal je na Rada —, “ki ima edini pravico do tega oasjega goltanca. Perun z vami in Morana naj žanje. Pevec gre svojo, pot- Če udarite na jug, se snidemo. Na bogove, da bo tedaj naše veselje veliko!”
Godec je zamahnil v slovo in odjezdil v veselem diru proti jugozahodu.
Vojaki so gledali za njim. Ni se ozrl. Mislil je na ukane brez trpljenja.
“V gradišče da bi se vračal? Ali da bi hodil z vami, mladi voleje? Oj ne! Radovan ne nosi zastonj modrosti v glavi. Tako Dlizu sem prav za prav Epafro-ditu in nje govemu vinu, pa bi nodil v gradišče po sesirjeno mleko ali, kar je še bolj nespametno. Hunom pod nož? Nisem udarjen po pameti. K njemu!”
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ST. 3 SMZ
Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Franic Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: Anton Grose’, Martin Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., mare, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Erste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
Katoliški borštoarji
DVOR BARAGA ST. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareili-bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone:	845-4440. Dru-
štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger William Pavšek, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan, Recording Secretary Joseph Pluscuskey, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Felix Korošec, Frank Kocin, Past Chief Ranger John Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M,
Commander Pauline Debevec
Pognal je konja in si zažvižgal okroglo pesem.
Osem dni so čakali Iztok. Rado in vojaki ob cesti, ki drži iz Bizanca, na Tunjuša. Iztok je te dni užival naslado poveljnika. Majčkena je bila njegova legija, komaj pol kohorte. Toda poslušna brezpogojno- Še misel se ni upala roditi v teh glavah samih junakov, ki bi nasprotovala Iztokpvemu povelju. In mladi Svarunič je razmišljal ob dolgih nočnih stražah in pojezdih: Dve jezeri takih vojakov! Ha! Potrkal bi na drenopeljska vrata. Po Osrednji cesti v Bizancu bi zaklopotala kopita. Pred hipodromom bi zarezgetal: konji Slovenov.
Tedaj bi si ne želel biti Uprav-da! In despojni bi bilo bolje, da je grška cvetličarka na kampu, kjer bi ponujala roža palatin-skim častnikom.
Napočil je deveti dan preže in čakanja. Od vseh vetrov so se vračali jezdeci pozvedovalci.
(Dalje prihodnjič)
Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan. 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL1 from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; roditeljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podnreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. RLŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. Johr J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik John Milako-vich, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapusnikar Ken Tomsick, slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
I
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja Rev. Viktor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 East 159 St.; I. podpredsednik Frank Hudak; II. podpredsednik in slovenski dopisnik Zdravko Novak, koresp. tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St; tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road; načelnik bol. oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; njegov pomočnik Art Eberman, dopisnik v angl. Henry Skerbec, maršala Joseph Sajevec in Rocco La Penta; načelnik programov John Buchan-nan. — Skupno sv. obhapilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo An n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin.. Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty 'Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St, WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaser in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1969-70
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Mary Ulyan, 135 Chestnut Lane, Apt. 103, Richmond Heights, Ohio 44143, tel.: 261-6409, zapisnikarica Frances Modic. Nadzorni odbor: Louis Stavanja, Ed Leskovec, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
TinsnnimmtnmmtttmnnnnmmmmrunimnnumumtmtmmutmtnfflnTnttn
Imenik raznih društev

DRUŠTVENI IMENIK
) Veliko posameznih društev ima v našem Hstu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje nseS‘ menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
PODREBRA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
17 rr ■
f
IMffll
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladio®'
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnit® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Ulinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV ...........................
MESTO .....-......................
DRŽAVA ...................... CODE
/■SS=i
NULLALL? POGREBNI ZAVOD

Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	'	KE 1-94
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
^ Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 uma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika-
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno* da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44l®3