POŠILJA : IVAN UČENIKOV - KAIRO RUE MANSHAET EL M AMR AN! ŠT. 5 Skednji vzhod Si. 57 14. febuuuia 1943. ZA NALAŠČ-ZA IN AT Pri nekaterih narodih, zlasti tistih, ki so geografsko pomaknjeni v južne predele našega planeta, naletimo zelo pogostokrat na neko svojevrstno 'modrost, ki izraža svojo silo, moč, inteligenco, oblast in sploh vse tisto, kar daje in urejuje medsebojne odnose, s pridevkom “nalašč" - “za inat”. Posebno v krogih skromnega duhovnega obzorja, v krogih takozvanih zabušantov in neprijate-ijev dela, v krogih protežirancev in malkon-tentov, je ta modrost postala načelo in naj-višja oblast, proti kateri ni priziva. V čem je bistvo tega velikega zla, pred katerim tudi naš narod ni bil obvarovan ? ysak načrt, vsak zamislek, vsako delo, ki je izšlo iz najidealnejših pobud, pride pri tej Vrsti ljudi na zainatsko tehtnico. Tu se ne ocenjuje predlog sam, načrt, zamislek kot tak, pač pa je prvo vrpašanje, kdo je tisti ne-Srečni urednik tega dela. Torej najprej o-scbno vprašanje, potem šele stvar kot taka. pe Je osebnost, ali cela vrsta osebnosti na indeksu zainatstva, potem je delo že v naprej obsojeno v koš. N.pr. vsemogočni te ne vpraša, ali bo tvoja zamisel skupnosti ko-ristila, ali bo tvoj načrt domovini koristen, n’tj kakšni so efektivni uspehi, ki jih tvoj nacrt obljublja. Vse to je postranskega po-n;ena- Glavno je, od koga in od katere stra-y zadeva prihaja. Kdo je utemeljitelj, kdo zagovornik tvojega načrta, to je prvo vpra-sanje. če je utemeljitelj, ali njegov zagovornik na indeksu, potem so to “xy posla". ^0reJ za nič in spadajo v koš. Če je nekdo po Pomoti dal povoljno sodbo, je treba pogna-i vse sile v pogon, da se tudi najkoristejše clo zapiše smrti. Mogočnik se ne vpraša, ® 1 Pa lahko tudi zagovarja svojo odklonitev. c, zanj čuta odgovornosti ni, ker ga v največ slučajih na tako odgovornost tudi nihče ne kliče. In vendar bi morali napeti vse sile, da v današnjih najusodnejših dneh za ves naš narod, to zlo izkoreninimo do dna. Da ga zavržemo in onemogočimo ne samo v vrstah bednih domišljavcev, delamržnežev in zabušantov, pač pa v prvi vrsti na tistih mestih, kjer se kuje in jekleni naša bodočnost. Zai-natstvo mora brez sledu izginiti iz vrst poštenih in delavoljnih ljudi! Zainatstvo, ki ubi ja naše duše, ki mori vsako inicijativo, ki kuje mračne misli in ustvarja nejevoljo, ki stavlja zapreke našemu pohodu naprej, to zainatstvo mora enkrat za vselej dol s piedestala vsemogočnosti! To zainatstvo je bilo demobilizirano v vrstah na'ših četnikov, ki poznajo eno samo zapoved: SLUŽITI DOMOVINI ! Ali za nas ne velja ta ista zapoved? Da, velja za vsakogar in za vse! Zato razorožimo svoje mračne duše, ki so polne zainatstva, škodoželjnosti in misli, kako te bom “udesil” in užitkov kako sem te “udesil”. Zainatstvo nima mesta v današnji borbi za naš obstanek! Kdor svojega duha ne more očistiti te strašne podedovane nadloge, naj spakuje svojo prtljago in osrečuje z modrostjo zainatstva ljudi, ki z našim osvo-bojenjem in z našo prihodnostjo nimajo nobene zveze. Tako bo vsaj pasivno poslužil svoji domovini. Mi pa, ki smo se naučili v teh letih strahote tudi še vse drugih odpovedi, nam ne bo težko gledati v vsakem svojem tovarišu, v vsaki njegovi misli in vsakem njegovem delu, iskrene in idealne pobude. Temu njegovemu naporu bomo posvetili vse svoje misli, vse svoje napore, da ga razumemo in z vso strogostjo bomo ocenili njegov načrt, njegove zamisli z občutkom in zavestjo odgovornosti, ki jo imamo pred narodom in zgodovino. Le tako naše delo, samo taka naša ravnanja nam bodo ustvarjala avtoriteto, nam bodo bistrile poglede naprej in nam pomagale, da prebrodimo tudi največje težkoče in zapreke. Zato, bratje, zavržimo modrosti “zainatst-va ! Porušimo krivega boga, ki nam mnogokrat jemlje vid in ki nas peha v ravnanja, ki jih narekujejo zavist, škodoželjnost, osebni egoizmi, maščevalnost itd. Velika bo nesreča bednega emigranta, ki je vso svojo emigrantsko dobo preživel v tuhtanju in naklepih, kako bi najudanejše molil svojega zai-natskega moloha, kajti to zainatstvo bo strašno, če ga bo morala domovina izreči, ko boš prilezel do njenih meja: Da te za nalašč ne more sprejeti pod svojo streho, ker ji “zanalašč" nisi služil, kakor je to od tebe zahtevala. Medtem ko je Hitler v svoji krvavi zgodovini obkrožen s stalno gardo sokrivcev, ki so postali že podrejeni bistveni del njega samega, je Mussolini v tem oziru čisto drugačen. Hitler je surov, barbarski, domišljav in brezmejno okruten, Mussolini pa je Italijan od pleše do kurjih očes. Posebno je, kakor vsi romanski diktakorji strahovito bojazljiv in še bolj ljubosumen. Njegova osebna slava sloni stalno na lončenih nogah, zato se strahovito boji vsakršne konkurence svojega okolja. Kakor hitro zasluti, da bi mogel nekdo razbiti njegove lončene noge, požene v nemilost celotno garnituro. V teku njegovega dvajsetletnega paševanja se je to neštetokrat dogodilo. Fašistovski tisk je take purge opravičeval s potrebo izvežbanja ministrov in pri tem večkrat javnosti povedal, da bo Mussolini na to način izvežbal vso "smetano" italijanskega naroda. Pa še neko drugo značilnost kaže rimski diktator. Medtem, ko se je Hitler 10 let zadovoljil z mestom državnega kanclerja, je Mussolini v tem oziru bolj pohlepen. Navadno je vedno sebi rezerviral po pet do šest najboljših ministrskih stolčkov. Po zadnji purgi 6.tm. se je zopet vsedel na stolček ministrstva zunanjih zadev, s katerega je spodil svojega zeta grofa Ciana. Z njim so odšli Bottai, Grandi in drugi. Purga je bila temeljita in popolna. Svetovna javnost se radovedno sprašuje, kakšni si bili razlogi, da se je Mussolini zopet odločil za stare metode. Nekateri mislijo, da se je to zgodilo samo na pritisk Nemčije. Že pred tem je Mussolini spodil načelnika generalnega štaba Cavallera. Nam izgleda da, je poleg nemškega pri- Danes imamo še vsi dovolj časa in prilike, da se končno izpametujemo in se že vendar enkrat streznimo. Za nikogar ne more biti izgovorov in domovina bo vse take jalove izgovore zavrgla in to s polno pravico. Vsak korak ki je bil storjen s kakršnimkoli namenom in s kakršnimkoli uspehom bo prišel na tehtnico. Pazimo zato, da ne bo postavljen na zatožno klop tvoj “za inat”, s katerim si se bohotil v senci piramid ali pa na svetih tleh obljubljene dežele. Vse še lahko popravimo, če temeljito presejemo svoje mračne duše. IAJI FAŠIZMA tiska bilo še nekaj mnogo važnejših razlogov, da se je Mussolini zopet raztegnil v svojem monopolu vladanja italijanskemu narodu. Po znani konferenci brezpogojne predaje v Casablanki in po popolnem uničenju laškega kolonijalnega imperija, kakor tudi v sredi nepretrganega bombardiranja Italije in vseh tistih dogodkov, ki se približujejo, je moral Mussolini prekriti ogromne razpoke v samem fašizmu z novimi fanfaronadami. Nujno je bilo potrebno ohromelemu in bankrotskemu fašizmu vbrizgati še zadnjo dozo dinamizma. Po izkrcanju zaveznikov v Severni Afriki in po polomu Rommela pri FJ Alameinu, so pričela nevarna valovanja po Italiji, ki so načela fašistovsko peščeno stavbo. Mussolini je poskušal, da bi s pomočjo italijanske ljudske stranke in drugih, ne posebno nasprotnih političnih skupin v Italiji, zakrpal razbito avtoriteto, ali se mu to ni posrečilo. Oba diktatorja sta se že večkrat poslužila in tudi našla take pomoči. V-Italiji je pomoč odrekla. Stari strankarski voditelji stoje trdno v rezervi in samo čakajo, kdaj njihova ura udari. Do sedaj so fašizem podpirali, rušili pa ga niso nikoli. Ko pa se bo pogreznil mu bodo zmagoslavno stopili za vrat in se proglasili za zmagovalce na notranji italijanski fronti. Ob zadnji Mussolinijevi purgi so naslutili, da je nastopila zadnja predsmtr-na faza fašizma, zato so mu tudi odrekli. Pregnanci Ciano, Bottai, Grandi & compag-nia bella bodo najbrže poskušali s skoki alla Darlan, med njimi bo verjetno tudi nekaj laških antifašistovkih zaplotnikov, ali poskus z Darlanom je pokazal in dokazal, da so taki preskoki ne samo nemoralni, pač pa tudi vratolomni in da zavezniški stvari mnogo bolj škodujejo, kakor pa koristijo. *dCV»Sk'opin Lomov 'toršansk .rjansk ) včGorlba9vo' "Tračev /AMcensk S OrejJelemoJ7^. Mičbrinsk5°£novka - . Dimifrovsk ( 'V \ ) Aignj fehsž X0kr,)i 2 Cembar . /Kuzneck Melekea STavropolj Kuibišev 'Serdobsk (Samara) HvaHnsk^ .... PugaJcvsk .tiscevo/ petrovsk \0bojan Bjelgorod ~Harji j; Pelikan Karla 50.-; Anica Beltram 50.-;;! j! Marija Lasič 50.-; Ivanka Lasič 50,-; Pau- j! !; la Silič 50.-; Albina Martelanc 30,-; Marta 1; Mozetič 50.-; Karlota Leon 30,-; Antoni-;! li ja Lavrin 50.-; Ivanka Koglot 30.-; Lud-;! j; vik Gregorič 50.-; Vida Beltram 30.-; Mi-ji ;! lena Saksida 100,-; Viktorija Pahor 25,-; i; ;l Pavla Cotič 50,-: Berta Mozetič 50,-; Mil- j; ? ka Žižmond 50.-: Slavica Kerševan 50.-;;! !; Marija Černe 50.-; Milka Čuk 50.-; Almal; j! Čuk 50.-; Marija Kosta 10.-; skupno P. Eg. ;! j 1261.- ;i ? V SKLAD “ŠOTORSKE KNJIŽNICE" soj: !; prispevali: Merljak Ivan P.Eg. 25.-; N.N. I; j 50.-; Mikelj Danila 50.-; N.N. 60.-; skupno 1 5 P.Eg. 185. Vsem darovalcem prav iskrena thvala! ŠTEV. 7 “ŠOTORSKE KNJIŽNI-1 1CE” IZIDE KONCEM TEDNA. Jtdovmdke zefn&je: Umrl je Nikola Tesla V Ne tv Yorku je umrl znani Iznajditelj In Edisonov sodelavce Nikola Tesla, ki je ustvaril na področju elektrike 900 Iznajdb to odkritij. Nikola Tesla se je rodil 10 Julija 1856 v Smiljanu pri Gospiču v Liki. Šolal se je na realki v Rakovcu pri Karlovcu, potem je šel na tehniko v Gradcu, od tam pa v Prago, kjer Je študiral matematiko, f ziko in mehaniko, študije je zaključil leta 1881. ter odpotovt^l v Budimpešto, kjer je sprejel namestitev pri ondotnl telefonski družbi. Kmalu pa ga je povedla pot dalje po svetu. Prišel je v Pariz, kjer je bil takoj uslužben pri kontinentalni Edisonovi družbi, iz Pariza pa je odpotoval v Ameriko, naravnost v Edisonov laboratorij. Njegovi Uspehi na področju električne razsvetljave w> bili namreč že tedaj tako vel'ki, da so obrnili nase pozornost Thomasa Alve Edisona. V Edisonovem laboratoriju Je delal Tesla do leta 1866; Potem pa je ustanovil lastno družbo, v kateri je delaj poskuse z izmeničnimi toki visoke napetosti. Leta 1891. je dovršil stroj, s katerim je lahko proizvajal dio 50.000 Izmen v sekundi na primarni tuljavi. Kmalu nato je zaslovel po svojem transformatorju, svojem dinamu ,to »voji žarnici. Glavni pomen znanstvenega in tehničnega dela Nikole Tesle je v odkritju načina proizvajanja, svojstev to uporabe polifaz-n'h struj ter v vprašanju prenosa električne meči na daljavo. Nadaljnja odkritja genialnega pokojnika se nanašajo na struje visoke napetosti m velike frekvence, S konstrukcijo prvih •trojev za proizvodnjo električnih strni vl- fjdte napetosti v velikem slogu je Nikola "esla v teoriji to tehniki pripravil polje na Marconljevo epohalno odkritje brezžične telegrafije. Tesla je dosegel mnogo patentov, ki se nanašajo na v$e panoge elektrotehnike. Njegovi patenti obsegajo komutatorje za dinamo za električne žarnice, za regulatorje diname strojev, za elektromagnetne motorje z irmeničniml strujami, za prenos električne sile, za tcrmomagnetnl motor, za piro-elektromagnetični generator, za žarnice a pospešeno izmenično strujo visoIOh napetosti itd. Itd. S Teslovim študijem,, njegovimi rezultati in Iznajdbami pa oe ni) samo obogatilo tehnično področje elektrike. Z njegovim delom je bilo znatno razširjeno in poglobljeno splošno teoretično znanje o elektriki sploh. Zaradi tega se blesti njegove Ime v prvi vrsti med Imeni mož, katerim dolgujeta znanost In tehnika zahvalo' za svoje velike uspehe. Tesla je bil častni doktor mnogih univerz, med drugim pariške Sorbone in univerze y Pragi. Leta 1939, je bil v Beogradu ustanovljen zavod Nikole Tesle in v zvezi s tem tudi posebna kolajna. Sadove svoje genijalnosti je Nikola Tesla z zadoščenjem motril, saj je bil do poznih let nenavadno čil, prožen ln ustvarjalen. A marsikatero dognanje izumiteljskih sposobnosti tega tmodernega čarpvnika« boda v pravi meri izkoristila Sele pokolenja, ki pridejo za nami. IvanVavpotič Ljubljana, 12. januarja. Z Ivanom Vavpotičem, ki je umrl danes r ljubljanski bolnišnici, je izgubila slovenska umetnostna kultura enega svojih reprezentantov. Umrl je slikar visokih kvalitet i* *i široke razgledanosti, neumoren delavec na področju likovne umetnosti, vnet posredovalec med umetnostjo in občinstvom. Njegov* smrt je prišla nepričakovano kakor todike velike stvari v življenju. Novica o stniS akademskega slikarja Ivama Vavpotiča, ki se je bliskovito razširila po mestu, je globoko odjeknila med prebivalstvom, saj je bili Vavpotč še pred dnevi čil im zdnav m ga je smrt dohitela skoraj nepričakovano. Dne 6. t. m. se je Ivam Vavpotič verjet no močno prehladil Napadel ga je močan kašelj, nakar je z glavobolom nastopila tudi vročim. Bolezen se je naglo slabšala Dne 9. tm. «o nezavestnega prepeljali v splošno bolnršnico. na oddelek za notranje bolezni. Zdravniki so ugotovili vnetje desnega srednjega ušesa. • ■** Ivan Vavpotič se je rodil 21 februarja 1877 v Kamniku. Leta 1897 je dovršil gi-m naziijo v Novem mestu. Ni šel — kakor dirugi — na um-verzo, da bi se bil pripravili za kaik »donosen« poklic, sledil ie nagibu svoje nadarjenosti ln se odločni za tisto prezirano umetnost, o kateri je takrat za četa pisati mlada generacija s Cankarjem in Zupančičem Od leta 1897 do 1899 je študiral na umetnostni akademiji v Prag4, itudij v središču češke umetnostne kulture je bid odločilen za ves Vavpotičev razvoj in do neke more za ves značaj njegove umetnosti. S Prago m s češko umetnostjo je bil tesno povezan tudi mnogo pozneje. Leta 1900 in 1901 ie študiraj v Parizu na Ecole du Lotivre m delal v ateljeju češkega rojaka Alfonza Muulie. leta 1902 se je izpopolnjevali na Dunaju leta 1903 In 1904 je dela,! pn slovečem češkem mojstru Hy-natoti v Pragi in pjstail leta 1905 učitelj risanja ha ondotni Strakovi akademiji Čeprav ga je Praga vezala čustveno io utnet-niško, nato pa tudi rodbinsko se je vendar že leta 1906 odločil za domovuo S prej« ja, mesto na idrijski r čajki Toda šolsko delo ga ni moglo navdušiti. Nasranil se ie v Ljubljani in sc posvet il svobodnemu umetniškemu delu Dolga leta ie sodeloval v Narodnem gledališču in prispeval k razvoju naše inscenacije. V Ljubljani se je živahno udeleževal vsega umetn škega ki sploh kulturnega življenja Bil je funkcio nar naših umetniških združenj, član raznih žirij itd. Ni mnogo umetnikov ki bi si tako kakor cm prizadevali da bi se po poti organizacije ti samopomoči izboljšal socialni položaj slovenskega umetnika Za tako delo ga vzposablja’ njegov lahko bi rekli, realistični pogled na življenje. * Zdaj je Ivan Vavpotič dokonča,! življenjsko pot. Njegova smrt bo užalostiila vse ki so ga poznal?. Pot njegovega življenja — težk? in trudna pot slovenskega umet n tka — pa bo v naši umetnostni zgodovini za vedno zaznamovana z uspehi njegovega vztrajnega in ponosnega dela. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo !n Dal-mazijo. odsek v Ljubljani, je izreki.I naslednje sodbe: proti 1. Voljčkaku Josipa, očeta Jakoba In matere Gajvoda Neže, rojenemu 12. XII. 1922 v Brusnicah in tamkaj bivajočemu, železničarju; 2. Zupančiču Avguštinu, očeta Franceta in matere Kos Frančiške, roj. 28. IV. 1922 v Mali Dobrovi pri Stični in tamkaj bivajočemu, železničarju; 3. Rifeljnu Franceta, očeta Franceta in matere Rajer Marije, roj. v St Petru 14. VII. 1903 in tamkaj bivajočemu, železničarju, proti vsem v begstvu, Vidmarju Alojzu, neznanega očeta ln matere Vidmar Neže, rojenemu 1. VI. 1914 v Vrtači pri Semiču in tamkaj bivajočemu, delavcu, v zaporih, Skušku Slavku, neznanega očeta m matere Frančiške Skušek, roj. v Gornjem Lakencu 9. X. 1925 in tamkaj bivajočemu, v begstvu, Verdniku Karlu, očeta Valentina in matere Verdnik Marije, rOŠ. 12. XII 1905 v Slapom, bivšemu jugoslovanskemu orožniku v begstvu. * iz teh razlogov je sodišče proglasilo za krive pripisanih jim zločinov in jih kot takšne obsodilo v dosmrtno Ječo. _______ Zaplemba im o vine upornikov Zaplenja se vsa premična m nepremična lmovina brez Izjeme,- lastnina upornika Hribernika Frica Živ. Jakoba ln Terezije Demšar, roj. na Koroški Bell 17. julija 1913 to bivajočega prej v Ljubljani, Celovška cesta 50, upornika Medveščka Rudolfa Jožefovega, roj. v Gorici 21. februarja 1908 in bivajočega prej v Ljubljani, upornika Romavha Petra pok. Petra ta pok. Ivane Hafner, roj. v Admontu 20. maja 1898 ln bivajočega prej v Ljubljani, Pod-ljmbarskega ulica št. 27, upornice Koe LeoPoidlne, neznanega očeta to Kos Josiptoe, roj v Idriji 6. novembra 1889 to bivajoče prej v Ljubljani. Pavel Lapaine f Idria je zgubila moža, ki ji je bil v čast in ponos. Včeraj smo sporočili kratko veet. da je tam umrl g. Pavel Lapaine, ugledni in zelo spoštovani trgovec DRAŽA MIHAILOVIČ ODLIKOVAN. Iz Londona poročajo, da je general De Ganile odlikoval z vojnim križem generala Draža Mihailoviča. Glavni stan borečih Francozov je ob tej priliki izjavil tudi tole: Ta legendarni junak, ki simbolizira domoljubje, ni nikdar prestal z borbo v svoji zasužnjeni domovini. S pomočjo svojih rodoljubov Draža Mihailovič stalno vznemirja sovražnika in se z vsemi sredstvi pripravlja, da mu zada smrtni udar ob času osvobojenja. NAJVEČJI PAVELIČEV ZLOČIN. Pavelič in njegovi razbojniki so napravili že toliko zločinov, da v resnici ne moremo oceniti kateri je največji. Svetovno javno mnenje je zad-nji njegov zločin označilo kot prvenstven, pri katerem so njegove tolpe z zračnim napadom popolnoma uničile mestece Miholjac. Poročila pravijo, da je to Paveličevo početje izvršeno zato, ker se je prebivalstvo uprlo paševanju njegovih zločincev. Miholjac je danes samo še kup ruševin in ogromen grob številnega tamkajšnjega prebivalstva. POŽIGALCI IN ROPARJI SO ZOPET SPLAVALI NA POVRŠJE. Pri zadnji pur-gi”, ki bo menda tudi zadnja ostala je prišel zopet na površje znani požigalec in ropar Francesco Giunta, ki je 13.julija 1920. s svojimi tolovaji zažgal slovenski “Narodni dom” v Trstu in pomoril še danes neznano število slovenskih ljudi. Mussolini se je tega svojega bandita precej časa sramoval, posebno takrat ko se je še priliznjeno laskal Jugoslaviji. Sedaj je to kriminalno pošast zopet postavil na ministrski stolček, kar najboljše kvalificira kvaliteto laške verolomne vlade. PODREPNIKE GLAVA BOLI. Iz Mad jarske, iz Romunije in Bolgarske prihajajo precej čudne vesti. Zmagoslavni pohodi ruskih armad so povzročili v vseh teh državah precejšen glavobol. Tako poročajo iz Budimpešte, da g.PIorty, regent Madjarske kraljevine prav resno išče zvez z nekaterimi politiki, ki so svoječasno “za vsak slučaj” odšli v tujino. Posebno bi se ta gospod rad žlahtal z Amerikanci. Tudi iz Romunije prihajajo vesti, ki pravijo, da je romunska bojaželjnost zaradi ogromnih izgub na ruski gronti močno popustila. Baje je sam brat romunskega diktatorja Mihael Antonescu zbežal v Turčijo. Nekateri glasovi pa pravijo da je tja namenjeni tudi sam diktator, da bi s pomočjo Turkov poskušal skleniti z zavezniki premirje. Te vesti so najbrže nekoliko prezgodnje, niso pa popolnoma neverjetne. Tudi v Bol- gariji se simpatije za os močno ohlajajo. Sicer so v zadnjih tednih poklicali v vojsko nove rezerviste, vendar to na pritisk Nemčije in pa iz strahu pred zavezniško invazijo v Trači jo. Na več mestih Bolgarije je prišlo do spopadov med kmeti in caristi. HRVAŠKI MARŠAL KVATERNIK - BEGUNEC. Iz Londona poročajo, da je bivši hrvaški vojni minister maršal Kvaternik, ki je pred kratkim podal ostavko, pobegnil v hribe v Sloveniji, kjer se skriva. Ostavko je pa baje podal radi tega, ker sta dva hrvaška bataljona, ki sta vežbala in dobila vso opremo v Italiji za rusko fronto, dezertirala. NEMIRI NA HRVAŠKEM NARAŠČAJO. Švicarski listi poročajo, da nemiri na Hrvaškem stalno naraščajo in da so uporniki zavzeli že več hrvaških mest in vasi. V Bihaču so ustanovili uporniki poseben odbor, kateremu na čelu stoji baje neki Tito, ki je bil svoječasno v španski mednarodni brigadi. Isti viri poročajo tudi, da je v tem odboru tudi nekaj vidnejših srbskih in slovenskih zastopnikov. Gibanje takozvanih “zelenih kadrovcev” je čedalje živahnejše in sami ustaši potrjujejo, da imajo z njimi mnogo posla. SLOVENSKI ČETNIKI ZAVZELI LESCE. Poročajo, da so slovenski četniki pred nekaj dnevi obkolili vas Lesce pri Bledu in jo v naskoku zavzeli. Pri tem so pobili večje število nemških vojakov, zaplenili 38 železniških vagonov, 1 oklopni vlak in 2 tanka. FANFARONADE.- Za časa angleškega napredovanja v Tripolitaniji so Angleži zajeli laško lovsko eskadrilijo. Ti junaki so se u-radno pohvalili, da so sestrelili 37 zavezniških lovskih letal, da so verjetno zbili nadalj-nih 16 letal in poškodovali 36 letal; skupno torej nič manj ko 88 letal so ti “zračni vitezi” zaveznikom onesposobili. Točni angleški podatki pa so ugotovili, da so Angleži v navedenem času skupno izgubili 18 letal, tri letala pa so bila poškodovana. V vsemu torej 21 letal. Ta junaška laška eskadrilija je kar štirikrat pomnožila svoje “zmage” in to tudi v slučaju, da bi to bila edina laška eskadrilija, ki je v tem času operirala na vsem Srednjem vzhodu in Sredozemlju. Zopet nov rekord laških laži. IZ SV. LUCIJE poročajo, da je 13.t.m. umrla znana in srčno dobra gospa Matilda Vuga, roj. Ivančič.