AVTOVLFKA . SFRVIS
, 2284 Videm pri Ptuju tel +386 (0)2 764 40 01
GSM 041 612 407 Mtel 050 612 407
Kulinarični Icotičelc
Golf praznuje.
» 20 milijonov izdelanih Golfov » Jubilejni prihranek 294.000* SIT Jubilejni Golf že od ^^ 2.640.000* SIT dalje (kVfi) (23.590 DEM)	xéí'
• cena ie odvisna od valutnih razmerij
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

COMPUTERS
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p.
POLETNI DELOVNI ČAS V
PRODAJNEM CENTRU PETOVIA
OB DRAVI 3A, PTUJ
vsak dan
od 7.30 do 23. ure
v nedeljo
od 8« do 13« ure
Ptuj, 19. julija 2001, letnik LIV, št. 29 - CENA 170 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Držaja za blaginjo Slovenije
"^adnjem času se v Sl^'veniji veliko polemizira v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, predvsem v zvezi w z vrnitvijo gozdov v Triglavskem narodnem parku Cerkvi. Država na ta način izvaja sprejete parlamentarne odločitve. Ali so te v času sprejemanja bile modre oziroma dovolj premišljene, je seveda drugo vprašanje, saj je v zvezi s privatizacijo in vračanjem nacionaliziranega premoženja pri nas nastala peščica enormno bogatih ljudi, ki so še do včeraj bili normalno situirani, danes pa so, sicer bolj ali manj po uradni poti, prišli do visoke blaginje.
Ne glede na krivice, ki se ob družbenih spremembah dogajajo, mora država ščititi svoj interes ali še bolje - interes državljanov. Zato mora zakonsko regulativo speljevati tako, da od lastnikov dobrin dobi tudi kaj v državni proračun. Cerkev nikoli ni bila revna, na tak ali drugačen način je znala poiskati sredstva za svoje delovanje (noben dobrotnik se še ni prišel pritožit, če slučajno ni prišel v nebesa), ni pa ravno med tistimi, ki bi kaj dosti prispevala v državni proračun, saj ima poseben status. Pravzaprav je vseeno, v katerih rokah so dobrine, važno je, da prinašajo razvoj, zaposlitev državljanom in s tem nacionalno blagostanje.
Sedaj, ko se zbirajo podpisi za uvedno referenduma v zvezi z zaprtjem brezcarinskih prodajaln, ki - mimogrede povedano - lastnikom prinašajo lepe zasluške, državi pa bolj malo dajo, se vsiljuje misel, zakaj nihče ni zbral toliko energije, da bi začel zbirati podpise za referendum o vračanju premoženja, saj je referendum najvišja oblika izražanja ljudske volje in torej najvišja oblika demokracije.
Ljudstvo je v svojem bistvu pravično, ima tudi občutek za pravico oziroma morebitno krivico in tudi ve, kdo je potreben posebnega statusa in kdo ga izkorišča.
Zavedati se moramo, da kapital in bogastvo krepi in ustvarja tudi politični vpliv, srmaček je -— zgolj tisti, s katerim se manipulira.
Gosoa Marija je Dokazala oles s ceocem
TÇÇM 77nA-niOR
POLENSAK / PRIKAZALI STARODOBEN NAČIN ŽETVE
Kljub vroiini pobeli pšenico
V idilični slovenjegoriški vasici Polenšak člani tamkajšnjega društva že 38 let ohranjajo stare običaje s prikazom nekdanjega načina žetve in razstavo kruha ter pogač.
Gospodinje so tudi letos spekle veliko dobrot iz kvašenega testa, od različnih vrst kruha do potic, kolačev in slanega peciva. Še posebej slastne in iskane so bile tudi letos gibanice. Bogato razstavo omenjenih dobrot so predstavile na razstavi, ki jo je v soboto odprl Franc Segula, župan občine Dornava; ta je bila pokrovitelj letošnje prireditve. V priložnostnem programu so sodelovali pihalna godba občine Dornava, folklorna skupina društva upokojencev Sveti Tomaž, člani tamkajšnjega moškega pevskega zbora in predice. Prireditev so popestrili člani društva oltimerjev Janeza Puha iz Juršincev, med katerimi je bil tudi Alojz Kavčič, državni svetnik in župan občine Juršinci.
Nedeljsko prireditev so tako kot nekoč pričeli s pripravami na žetev, in sicer so prikazali klepanje srpov. Nato so tekmovale žanjice iz treh društev: članice gospodinj iz Juršincev, iz društva kmečkih žena s Stare Gore pri Svetem Juriju ob Ščavnici in članice domačega društva. Vroča julijska nedelja je bila primerna za to opravilo, a nič kaj spodbudna za žanjice, ki so
C ffiiiiiLii -I r II y ^
se pomerile v žetvi. Najhitrejša je bila 59-letna Marija Filipič iz Sakušaka, sicer pa članica društva gospodinj Juršinci, druga Jožica Žajdela iz društva kmečkih žena s Stare Gore, treja pa domačinka Marija Žuran, ki je bila pohvaljena, da je pšenico najlepše požela, saj je komisija poleg hitrosti opravljenega dela ocenjevala tudi, kako kvalitetno so delo opravile. Prikazali so tudi košnje pšenice s koso; to so tako kot nekoč opravili moški.
Sledila je bogata malica, nato so snope naložili na voz in prikazali še mlatev s cepci in mlatilnico, sledilo pa je še družabno srečanje. Žanjice je pozdravil tudi župan Franc Šegula ter državni poslanec in župan
občine Destrnik Franc Pukšič.
Tudi letos je bilo veliko obiskovalcev, starejši so obujali spomine, mlajši pa ugotavljali, da je delo nekoč res trajalo dalj časa in vanj so vložili veliko fizičnega dela, toda ob opravilih se je zgodilo veliko prijetnega, kar je ljudi razveseljevalo, medsebojna pomoč pri delu pa jih je tudi povezovala.
Kot je povedal Jože Munda, predsednik Turističnega društva Polenšak, bodo tudi letošnji izkupiček od prireditve namenili za delovanje društva. V zadnjih letih so zgradili in opremili turistični dom, v njem pa bodo uredili tudi stalno razstvo kmečkega orodja, predvsem tistega, ki ga uporabljajo pri setvi in spravilu pšenice.
Teks^t in fotografije:
M. Slodniak
Ob ogledu razstave je obiskovalce spremljal prijeten vonj iz krušne peči - tudi župana Franca Šegula in predsednika TD
AAi Inrin
PO NASIH OBČINAH
GORIŠNICA / Pred občinskim praznikom
STRAN 9
IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / Znani rezultati mature
STRAN 6
AKTUALNO
PTUJ / Slovo sedanjih svetnikov brez mostu
STRAN 3
TEDNIK NAGRAJUJE NAROČNIKE
Poletimo s Tednikom
STRAN 6
REPORTAŽA
Po vinski turisti~ni cesti VTC-13
STRAN 14
104.3 FM 98.2 FM
TELEFON 02/7493428
Pt^Af
9770040197022
SVEDSKA / CRN SCENARIJ GÓTEBORSKIH DEMONSTRACIJ
Vrh za drugaino Evropo
Junija je v slikovitem švedskem mestu Goteborg potekalo srečanje voditeljev Evropske unije in predstavnikov kandidatk za razširitev petnajsterice.Vrh voditeljev evropskih držav v Goteborgu pa je zaznamoval še en vzporedni vrh, "Kongres o prihodnosti Evrope", ki pa je govoril o drugačni Evropi, kot se kaže v sedanji Evropski uniji, in je potekal od 12. do 18. junija. V okviru kongresa so bile vsak dan načrtovane mirne dveurne demonstracije, ki pa so se kmalu sprevrgle v krvave ulične spopade.
Kot je povedal Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki se je z dvaj-setclansko slovensko skupino udeležil kongresa, je šlo na Kongresu o prihodnosti E'vrope za idejo o Evropi demokratičnih in svobodnih sodelujočih držav. Iz Slovenije so na kongresu sode-
Rastlo Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije
lovali še člani Nove stranke in aktivisti protinatovskega gibanja NEUTRO. Organizatorji so od 12. do 18. junija pripravili niz razprav, okroglih miz, kulturnih prireditev, seminarjev in javnih nastopov. Center intelektualnega dogajanja je bila goteborška univerza, dogajanja pa so se zvrstila tudi na prostem, v šotorih in mestnem parku. Po besedah Rastka Plohla se je kongresa udeležilo več kot sto tisoč ljudi, predvsem mladih, iz vse Evrope in tudi drugih delov sveta, prevladovali pa so seveda Švedi. Udeležili so se ga člani in aktivisti sindikatov, mirovnih in ekoloških organizacij, ženskih gibanj, številni intelektualci, predstavniki raznih političnih združenj in civilnih organizacij, predstavniki švedskega parlamenta ter drugi.
Bistvo dogajanj je bilo izgraditev Evrope na drugačnih načelih, kot je sedanja EU, in sicer
pod geslom Evropa demokratičnih suverenih in sodelujočih držav, kjer je vsak narod svoboden, ima lastno vlado, lastno ekonomijo in sodeluje z drugimi narodi tako, kot želi. To je čisto nasprotje viziji sedanje EU, ki se po mnenju nekaterih vse bolj militarizira, odvzema državljanom svoboščine in pravice, postaja nedemokratična in kjer standard delavcev drastično pada.
14. junija so bile demonstracije zoper militarizem, 15. ter 16. pa za druga~no Evropo in globa-lizacijo. Mnenje demonstrantov je bilo, da globalizacija ni napredek, ni odprtost družb, ni tržno gospodarstvo, ni demokracija in ni blaginja, ampak je težnja rodbinskih in drugih lastniških klanov po absolutni oblasti na tej zemlji, ki je last nas vseh, ter posedovanje lastnine samo v njihovih rokah. Na demonstracijah so bili posebno odmevni švedski demonstrantje za izstop iz EU.
Že kmalu po za~etku antiglo-balnih demonstracij pa so ušle organizatorjem in švedski policiji zadeve iz rok in tako so se "mirne demonstracije" sprevrgle v krvave uli~ne spopade. Po Plohlovem videnju dogodkov je prišlo do neredov, ker jih
je nekdo očitno želel, in to naj bi bila po njegovem najverjetneje švedska oblast, ki je tako želela uti{ati sporo~ilo kongresa o drugačni Evropi. Plohl zanika možnost, da bi nemire sprožili demonstranti; po njegovem videnju se je nasilje začelo, ko je bilo že pred demonstracijami brez razloga aretiranih večje število švedskih srednješolcev. Zato se je večja skupina sovrstnikov ločila od glavnine in mirno pričela demonstrirati za njihov izpust tako, da so posedli po tleh. Obkrožile so jih bele čelade, na njih pa je bila poslana tudi konjenica. Tako naj bi se začelo in nadaljevalo. Drugi dan naj bi na nemirih, po Plohlovih besedah jih je sprovocirala policija, začeli streljati z vročim orožjem na te srednješolce in nekaj naj bi jih nevarno ranili. Neki 13-letni deklici so zlomili roko in jo pustili brez pomoči. Takih primerov je bilo mnogo, kar pa je povzročilo, da je Gotenborg zagorel. Plohl sklepa, da je očitno nekdo potreboval te incidente, da bi zakril, kaj se v resnici dogaja, in domačo ter svetovno javnost preusmeril v nepomembne nerede. Kot je povedal Ra-stko Plohl, je tudi sam doživel streljanje z vročim orožjem pred univerzo, kjer je urejeval prenočišče za udeležence drugega vrha iz Slovenije. Pred samo univerzo ni bilo takrat nobenih demonstrantov in nobena večja skupina, samo nekaj posameznikov in mimoidočih, ko je nekaj pripadnikov belih čelad pred univerzo ponorelo in streljalo z vročim orožjem. Drugi inci-
dent, ki se je po pričevanju Plo-hla zgodil skoraj brez razloga, je bil obkolitev univerze ob treh ponoči. Bele čelade so se pripravljale, da vdrejo v univerzo in izvedejo napad, kot so to počele tudi prejšnje noči. Predstojnik v šoli se je pričel pogajati z njimi in je dosegel, da univerze niso napadli. Proti napadu naj bi po Plohlovih besedah pripomoglo tudi to, da so bili med mladino, ki je spala na univerzi, tudi predstavniki organizacij iz Slovenije ter drugih evropskih držav in bi lahko resnica o novem nasilju, ki bi ga ponovno pripisali srednješolcem, v drugačni obliki prišla v javnost.
Kljub črnemu scenariju na goteborških ulicah pa sta se uradni evropski vrh in vrh za drugačno Evropo v Goteborgu močno zbližala vsaj glede ekologije. Največja okoljevarstvena skupina, v kateri so organizacije Prijatelji zemlje, WWF in Greenpeace, ki so bile med organizacijami uličnih demonstracij, je pozdravila sklep voditeljev unije, da bodo sporazum o preprečevanju nadaljnjega segrevanja ozračja dosledno uresničili in storili vse za njegovo rastifikaci-jo tudi v drugih delih sveta.
Kakorkoli že, javnost še dolgo ne bo pozabila junijskih dogodkov v Goetenborgu. Švedski premier Goran Persson je, kot smo zasledili v medijih, nasilneže poimenoval s kriminalci, ki izvajajo demokracijo, nerede pa so ostro obsodili tudi vsi drugi evropski voditelji.
Jana Skaza
Javni razpisi
Naziv: Javni razpis za spodbujanje povezovanja podjetij
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: do 30.07.2001 do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov skupnih projektov podjetij v letu 2001. Spodbujanje povezovanja podjetij je usmerjeno v podporo skupnim razvojnim aktivnostim uspešnih, soodvisnih, a samostojnih podjetij iz razli~nih dejavnosti ter razvojnih in izobraževalnih institucij za skupen razvoj znanja, razvoj kvalitetnih, bolj kompleksnih izdelkov in storitev, racionalizacijo poslovanja ter prodornej-ši nastop na ciljnih trgih. Vi{ina sredstev: 600 mio SIT Vir: ULRS št. 54/2001 z dne 29.06.2001; stran - 4016; Ob -51456
Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www. gov.si/mg oziroma na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Dodatne informacije so na voljo vsak delovni dan od 9. do 10. ure na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana, kontaktne osebe: Franci Simon, e-mail: franci simon@gov.si. tel. 01/478 36 20, faks: 01/432 22 66, Peter Šmitek, e-mail: peter.šmitek@gov.si. tel. 01/478 32 68, faks: 01/432 22
66. ***
Naziv: Javni razpis za spodbujanje povečanja ponudbe stavbnih zemljišč za industrijo
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo Rok prijave: Do 9. 8. 2001 do
12. ure.
Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stavbnih zemljišč za industrijo, pri čemer se investicijski projekti nanašajo na:
-	vzpostavitev industrijske cone,
-	opremljanje že obstoječega stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo
-	prenova opuščenih industrijskih objektov
Namen in cilj javnega razpisa je zmanjšanje obstoječih ovir na področju razpoložljivosti stavbnih zemljišč in pospeševanje izgradnje industrijskih parkov.
Vi{ina sredstev: 100 mio SIT
Vir: ULRS št. 54/2001 z dne 29. 06. 2001; stran - 4017; Ob-51457
Razpisna dokumentacijo lahko prijavitelji prevzamejo brez plačila na Agenciji RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije, Kot-nikova 28, Ljubljana (tel.: 01 478-35-57, fax: 01 478-35-99, e-mail: tipo@gov.si) vsak delovni dan med 9. in 10. uro. Kontaktna oseba: Eva Tomšič, svetovalka Vlade. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na internet naslovu www.sigov.si/tipo.
Naziv: Javni razpis za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: do 30. 7. 2001 do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov pri razvoju integralnih turističnih proizvodov. Ministrstvo želi z razpisom spodbuditi
SLOvemja
Doma v Evropi.
izvajanje aktivnosti na naslednjih področjih:
-	razvoj integralnih turističnih proizvodov,
-	razvoj človeških virov na področju turizma ter
-	dvig kakovosti turističnih storitev
Vi{ina sredstev: 150 mio SIT
Vir: ULRS št. 54/2001 z dne 29. 06. 2001; stran - 4018; Ob-51458
Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www. gov.si/mg oziroma na sedežu Ministrstva za gospodarstvo, v Enoti Maribor, Trubarjeva 11, 2000 Maribor pri Manici Valdhuber (tel.: 02/234-10-19, 02/234-10-10 e-mail: manica. valdhuber@,gov.si). Dodatne informacije so na voljo vsak delovni dan od 9. do 11.na naslov: Ministrstvo za gospodarstvo, Enota Maribor, Trubarjeva 11, 2000 Maribor.
Naziv: Javni razpis za spodbujanje investicij
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: Do 17. 8. 2001 oziroma do vključno 5. 10. 2001 do 12. ure.
Predmet: Predmet javnega raz-
pisa predstavljajo investicije v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzi-fikacije ali modernizacije) Vi{ina sredstev: 500 mio SIT Vir: ULRS št. 56/2001 z dne 06. 07. 2001; stran - 4253; Ob-51788
Razpisna dokumentacijo v slovenskem in angleškem jeziku lahko prijavitelji prevzamejo brez plačila na Agenciji RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije, Kot-nikova 28, Ljubljana (tel.: 01 478-35-57, fax: 01 478-35-99, e-mail: tipo@gov.si) vsak delovni dan med 9. in 10. uro. Kontaktna oseba: Eva Tomšič, svetovalka Vlade. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na internet naslovu www.sigov.si/ tipo.
Naziv: Javni razpis za spodbujanje internacionalizacije podjetij
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: Do 10. 8. 2001 do 11 ure.
Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dela stroškov podjetij pri pridobivanju strateških partnerjev in vzpostavljanju poslovnih povezav slovenskih podjetij v tujini. Vi{ina sredstev: 800 mio SIT Vir: ULRS št. 56/2001 z dne 06. 07. 2001; Stran - 4254; Ob-51789
Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.
gov.mg.si in http://www.si.gov. si/tipo ali na sedežu Agencije RS za gospodarsko promocijo
Slovenije in tuje investicije. ***
Naziv: Javni razpis za subvencioniranje projektov tehnoloških parkov za leto 2001
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo
Rok prijave: Do 27. 8. 2001 do 12. ure
Predmet: Predmet javnega razpisa je subvencioniranje projektov tehnoloških parkov, ki so ustanovljeni in organizirani v skladu s Pravilnikom o infrastrukturnih razvojnih centrih (Ur. l. RS, št. 52/01). Vi{ina sredstev: 130 mio SIT Vir: ULRS št. 52/2001 z dne 22.06.2001; stran - 3859; Ob -50462
Razpisno dokumentacijo dvignejo predlagatelji vsak dan od 8. do 16. ure, v času trajanja razpisa na recepciji Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana. Razpisna dokumentacija se nahaja tudi na elektronskem naslovu: http:// sigov2.sigov.si/mg/akt.html. Podrobnejše informacije o razpisu lahko dobite pri kontaktni osebi: Erik Potočar, e-mail: Erik.Potočar@gov.si. tel.: 01/ 478 33 02.
Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257.
Poletja - ias za pivovarne
Za gibanje tečajev na ljubljanski borzi je še vedno značilna visoka stopnja stacionarnosti, kjer se pozitivni in negativni trendi izmenjujejo periodi~no. Odprava omejitev za tujce zaenkrat še ni povečala prometa z delnicami. Tako je slovenski borzni indeks (SBI20) ves mesec nihal v obmo~ju med 1800 in 1830 to~kami, v ~etrtek in petek pa je narastel do vrednosti 1851 to~k, pri ~emer je skok v veliki meri posledica prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne La{ko. Indeks PIX je ves teden naraščal ter zaključil v petek pri vrednosti 1372 to~k, kar je 1,5 odstotka vi{je kot na za~etku tedna.
Med (večja) podjetja, katerih te-~aji delnic so v preteklem tednu najbolj porastli, lahko uvrstimo Pivovarno Union (10,3%), Mercator (4,66%), Pivovarno La{ko (3,16%) in Lek (1,08%). Pri obeh pivovarnah je skok posledica nakupa delnic Pivovarne Union s strani laških pivovarjev. Največje znižanje cene delnic pa smo opazili pri Intereu-ropi (-3,39%), Radenski (-4,64%) in Petrolu (-1,64%).
Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in pid Zlata moneta 1 ter vzajemni sklad Alfa so v preteklem tednu podpisali pogodbo o prodaji 55,22-odstotnega Rudisovega paketa trem družbam: litijski Temapi, ljubljanskemu Medica Artisu in M4M. Za njimi pa naj bi stalo ajdovsko podjetje Primorje. Cena za delnico naj bi znašala 2.250 tolarjev za delnico.
Pivovarna Laško je kupila slabo četrtino Pivovarne Union. Svežnji z delnicami so bili prijavljeni po tečajih od 54 do dobrih 58 tisoč tolarjev za delnico. Še v začetku tedna pa se je tečaj delnic Pivovarne Union gibal okoli 43 tisoč tolarjev. Del kupnine je bil plačan z delnicami Pivovarne Laško. Svoje delnice naj bi prodali Probanka in podjetja iz njene skupine, pid Antena in Triglav Steber 1 ter nekaj manjših lastnikov.
Obseg poslovanja slovenskega gradbenega podjetja SCT naj bi se v letošnjem letu po naraščanju v preteklih letih zmanjšal. Prihodki na domačem trgu naj bi se zmanjšali za več kot 15 odstotkov, česar z deli v tujini kljub načrtovanemu naraščanju še zdaleč ne bodo mogli nadomestiti, saj v celotnem poslovanju pomenijo le drobiž. Sicer SCT pridobi velik del prihodkov z deli za državo, občine ali javna podjetja. Zmanjševanja obsega poslovanja v SCT lahko prizadene še marsikatero drugo podjetje, saj ima v prihodkih slovenskih gradbenikov skoraj tret-jinski delež, pri njegovih poslih pa sodelujejo številni poddobavitelji.
Javno ponudbo ljubljanske družbe Žito in mariborskega Intesa za odkup navadnih imenskih delnic družbe Kruh-pecivo je do 9. julija, ko se je iztekla, sprejelo 184 delničarjev z 42,45 odstotka vseh delnic. Žito in Intes imata tako sedaj v lasti 90,65 odstotka delnic Kruh-peciva.
Predstavniki Iskratela so sklenili pogodbo z moskovsko OAO Centralno telekomunikaciono kompanijo o dobavi telekomunikacijske opreme in storitev v skupni vrednosti 12,8 milijona dolarjev, Nova Lj ubljanska banka pa je sklenila kreditno pogodbo o financiranju nakupa te opreme s KB Cuta Bank iz Moskve.
Boštjan Pliberšek, Ilirika BPH, d.d., Analitski oddelek
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
52 VLOG ZA LEGAHZACIJO OROŽJA
V šestmesečnem roku za legalizacijo orožja po zakonu o orožju je bilo na sedežu upravne enote Ptuj oddanih 52 vlog za 64 kosov orožja, od tega za 40 pištol, 8 revolverjev, tri cevne možnar-je in 13 lovskih pušk. Vložene so bile tudi štiri vloge za tri zračne puške in tri razpršilce, ki ga bodo ovržene. Polovico vlog je bilo oddanih junija. Nihče pa na upravno enoto v tem času ni prinesel nobenega kosa orožja niti eksplozivne snovi.
NOV DELOVNI ČAS UPRAVNE ENOTE PTUJ
23. julija bo v upravni enoti Ptuj pričel veljati nov delovni čas. Uradne ure za stranke so na sedežu upravne enot po novem ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 16.30 ure, ob četrtkih od 8. do 12. ure in ob petkih od 8. do 12. ure. Malice ob 10. uri po novem ni več, zaposleni jo lahko izkoristijo v pavzi med 12. in 13. uro. V sprejemni pisarni upravne enote uradujejo tudi ob torkih. V krajevnih uradih, teh je na Ptujskem še vedno petnajst, za stranke delajo najmanj trikrat tedensko. S sklepom o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v upravni enoti Ptuj, so določili tudi delovne dneve za sklepanje zakonskih zvez. V poročni dvorani na Ptuju so poroke vsako soboto, v Zavrču vsako prvo soboto, v Majšperku vsako drugo soboto, v Vidmu vsako tretjo soboto in na Borlu vsako četrto soboto v mesecu. Natančen urnik dela je objavljen na strani 31.
v
C
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: "Romero".
obota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem
So
Jdelu se bosta z najnovejšimi poslovnimi uspehi predstavili podjetji Perutnina Ptuj - nosilec kakovosti za leto 2001 in Meso izdelki Žerak, z novimi poslovnimi prostori se lahko pohvali Območna služba Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije Ptuj, ptujski župan Miroslav Luci je sprejel udeležence vojne za Slovenije, v Mestni hiši je na ogled razstava Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991, gost oddaje je tudi Franc Pukšič, poslanec v državnem zboru, v Gere~ji vasi so se sre~ali motoristi, z novo komedijo Nagon pa se predstavljajo ptujski gledali{~niki. Na programu sta tudi oddaji o zgodovini Slovencev in avtomobilsko zrcalo.
MG
'i
Mercator
PB®
V prodajalnah: Ciciban, Elegant, Florjan, Hipermarket na Ptuju in Tekstilnemi Diskontu v Središču ob Dravi.
Vabimo vas v Mercatorjeve poslovalnice.
^ fA^Y^9Xwnajboljši sosed
PTUJ / Z 29. SEJE SVETA MESTNE OBCINE
Slovo sedanjih svetnikov brez mostu
29. sejo so ptujski mestni svetniki pričeli polemično. Najprej so z dnevnega reda na predlog svetnika LDS Emila Mesariča umaknili točko o vključitvi šolskega okoliša podružnične šole Vitomarci v šolski okoliš OŠ Mladika, to pa predvsem zato, ker je ptujski mestni svet tak sklep že sprejel, ko je določil, da lahko do leta 2006 vitomarški otroci še hodijo v zadnje tri razrede ptujske osemletke, ker imajo v svojem kraju samo petletko. Za vpisovanje otrok z območja Vitomarcev po preteku tega roka, a tudi za vpisovanje letošnjih prvošolčkov po Mesaričevem mnenju ni odgovorna mestna občina Ptuj oziroma njeni svetniki. Svoj problem bodo v Vitomar-cih morali rešiti s katero od sosednjih občin oziroma šol.
Emil Mesaric je bil tudi ogorčen, ker svetniki niso dobili nobenega vabila za osrednjo prireditev ob 10-letnici osamosvojitve, ~ep-rav so na proslavo pri{li. Anka Ostrman, svetnica ZLSD, pa je menila, da ptujski župan Miroslav Luci ni ravnal pravilno, ko je na postavitev temeljnega kamna za postavitev nove mino-ritske cerkve in ma{o ob tej priložnosti pisno povabil svetnike. Svetnik SLS+SKD Slavko Brglez je Anko Ostrman prosil, "naj ne podpihuje verske nestrpnosti". Nadaljnje polemiziranje je prekinil župan Luci, ko je svetnikom sku{al ponovno dopovedati, da je točka "vpra{anja in pobude" namenjena za postavljanje vpra-{anj županu, občinski upravi in vodjem oddelkov, ne pa medsebojnemu "obračunavanju" svetnikov. Na vpra{anje oziroma mnenje svetnice Ostrmanove (postavila ga je predvsem zato, ker na{a ustava ločuje Cerkev od države) bo župan odgovoril pisno. Svetnik SDS Boris Perger ni najbolj zadovoljen s postavitvijo oznak za ptujsko bolni{nico, želel pa bi tudi, da bi v mestu postavili nekaj oznak za stadion.
Spomin na umrlo članico mestnega sveta Marijo Strelec so svetniki počastili z enominutnim molkom. Prosti mandat bo po {e neuradnih podatkih pripadel Petru Pribožiču iz Nove Slovenije. Tako bo po novem imela ta stranka dva svetnika v mestnem svetu.
Polletno realizacijo proračuna so svetniki ocenili ugodno. Prihodki tega obdobja presegajo realizacijo. Na nekaterih postavkah je realizacija sicer nizka ali pa je sploh ni, to pa {e ne pomeni, da aktivnosti ne potekajo, le računov {e ni bilo izstavljenih ali pa so večje aktivnosti načrtovane za drugo polletje. Nekateri pričakovani prilivi pa ne bodo realizirani, kot na primer postavka za sofinanciranje javnih zavodov iz proračunov drugih občin v vi{ini okrog 54 milijonov tolarjev, ker enostavno ni instrumenta, kako to doseči.
Lidijo Majnik, svetnico LDS, je zanimalo, kako se uresničujejo določila koncesijske pogodbe s Komunalnim podjetjem Ptuj, kdaj bodo zgrajena dodatna par-kiri{ča v mestu in primerno urejena tudi ostala parkiri{ča, kot je to zapisano v pogodbi. Zanimalo jo je tudi, kdaj bo zgrajen hodnik za pe{ce in cesta v Ore{je.
Na predlog odbora za gospodarstvo so svetniki dobili tudi po-drobnej{e podatke o prihodkih in odhodkih Ptujčana v prvem pol-
I I I I I
RADIČ
■■•-•■•'■-■ -11 ■ • 11

letju. V tem obdobju so stro{ki za izdajanje zna{ali nekaj več kot 6,3 milijonov tolarjev, po odbitku prihodkov od ogla{evanja pa se znižujejo za dober milijon tolarjev. Nadzorni odbor pa je mestnemu svetu predlagal, da za eno prihodnjih sej pripravi gradivo o pritoku sredstev iz naslova najemnin poslovnih prostorov. Po najnovej{ih podatkih naj bi zna{al izpad že skoraj 120 milijonov tolarjev.
Zlato plaketo ob leto{njem prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgustu, bo po odločitvi prejela Zveza lovskih družin Ptuj - Ormož ob svoji 80-letnici in za uspe{no povezovanje lovskih družin Spodnjega Podravja.
ŠE ENA VARIANTA OBVOZNICE?
Precej se je razvnela razprava pri sprejemanju sta-li{č k pripombam in predlogom ob razgrnjenem osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana mestne občine Ptuj, zlasti {e v delu, ki se nana{a na traso navezovalne ceste Ptuja na hitro cesto Hajdina - Ormož, kjer naj bi proučili {e novo varianto. Ker pa bi vsaka nova varianta pomenila nov odmik, so se na koncu le uskladili v podpori variante, ki je bila razgrnjena, to je s Puhovim mostom in priključkom južno od Ormo{ke ceste in severno od Spuhlje, ne pa variante skozi industrijsko cono severno od Brstja. Da pa bi se svetniki od svojega mandata prihodnje leto poslovili vsaj z zgrajenim Puhovim mostom, je znanstvena fantastika, kot tudi to, da bi bil do takrat zgrajen vsaj eden od njegovih stebrov. Mečkanje v preteklosti je naredilo svoje.
Za vr{ilca dolžnosti direktorja zavoda LTO Ptuj so ptujski svetniki v ponedeljek imenovali Ptuj-čana Tadeja Bojneca, univ. dipl. ekonomista, ki je trenutno {e zaposlen v Termah Maribor. Novo dolžnost bo nastopil s prvim septembrom letos in jo bo glede na imenovanje opravljal največ eno leto. Ob imenovanju je predložil tudi okvirni program dela z nekaterimi kratkoročnimi in dolgoročnimi nalogami, ki potrebuje vsebinsko in finančno opredelitev. V prvi vrsti bodo njegove naloge do konca leta vzpostavitev pogojev za delo LTO, analiza obstoječega stanja ptujskega turizma, začetek priprav na ku-rentovanje 2002 in oblikovanje strategije Ptuja kot turističnega mesta. Kot neke vrste dodatna spodbuda pri delu mu bo že znana Kennedyjeva misel iz zgodnjih {estdesetih let, ki kot kaže, postaja zgled tudi nekaterim Slovencem in ki govori o tem, da ne vpra{ujmo, kaj mora država narediti za nas, temveč kaj lahko naredimo mi zanjo. Namesto države je za nas torej svetla točka Ptuj.
MG

ost lADIO-TEDNIl^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p,p, 95, Raičeva 6, SS50 Ptm', tel.: OS/749^10, iišita poŠta: nablrelnll((9redI<>adnn(Jrš^nTš)ŤáňI:liR^7v^^
lília žojte s& »lOjoredsOCEtu
__ZZZZZI -lútójsikiwscfresfc
Tadej Bojnec, novi vršilec dolžnosti direktorja Lokalne turistične organizacije Ptuj, je tudi navdušen igralec golfa. Le komu bo namenil prvo žogico? Foto: Črtomir Goznik
JURSINCI / V PRIPRAVAH NA OBČINSKI PRAZNIK
Puhova íimpraia bo kmalu pokrita
V ponedeljek se je sestal občinski svet v Juršincih na svoji zadnji seji pred občinskim praznikom, ki bo 11. avgusta.
Svetniki so čestitali županu za petdesetletnico
Svetniki so najprej obravnavali polletno realizacijo proračuna, kjer so ugotavljali, da ni večjih odstopanj od proračunskih načrtovanj in ne bo potrebnih bistvenih popravkov. Večji del seje pa so posvetili bližajočemu se občinskemu prazniku. Ob tem bodo odprli Puhov muzej (ki je lani pred odprtjem nesrečno zgorel), saj je cimprača z okolico že urejena, rž je že požeta in v tednu dni bo hi{ica pokrita. Ob cimprači je dru{tvo rojaka Janeza Puha iz Jur{incev s prostovoljnim delom uredilo klet, kjer so tudi sanitarije, ki bodo tudi na voljo obiskovalcem Puhovega muzeja.
Prireditve ob občinskem prazniku se bodo pričele v petek, 10. avgusta, s slavnostno sejo občinskega sveta, v soboto bo odprtje Puhovega muzeja in dru{tvene kleti. V nedeljo bo gasilsko tekmovanje za pokal občine Jur{inci. Vse prireditve bodo popestrene z bogatim kulturnim programom, ki ga bodo izvajale domače ljubiteljske skupine in učenci osnovne {ole, prireditev pa bodo popestrili
tudi balonarji. Tudi za družabni del bodo poskrbeli in v Jur{incih postavili velik {otor, ki bo varoval pred morebitnim slabim vremenom.
Ob koncu seje občinskega sveta so svetniki županu Alojzu Kauči-ču čestitali za petdesetletnico, ki jo je praznoval nedavno. Po seji pa so si ogledali obnovljene prostore Puhove cimprače in dru{-tvene kleti, kjer so člani Dru{tva rojaka Janeza Puha s prostovoljnim delom (več kot 2700 delovnih ur) lepo uredili dru{tveno klet, v kateri bo možno sprejemati tudi obiskovalce muzeja.
Ob cimprači so postavljene nove brajde, seveda je zasajena tudi trta, ki bo sčasoma obiskovalcem nudila prijetno senco.
Ob občinskem prazniku pričakujejo v Jur{incih več kot petsto obiskovalcev, svečanosti pa se bodo udeležili tudi predstavniki biv{e Puhove tovarne iz Gradca, ki se danes imenuje Magna in so jo kupili ameri{ki lastniki.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
ANKETA
Alkohol le starejšim od 18 let?
Po rezultatih raziskave Slovensko javno mnenje izpred dveh let je v Sloveniji od alkohola odvisnih okrog 135 tisoč ljudi, čeprav nekateri trdijo, da jih je celo okoli 200 tisoč. Področje prodaje in točenja alkohola v Sloveniji zakonsko ni enotno urejeno. Novi zakon naj bi to vrzel odpravil. Alkohol, tudi pivo, naj bi v bodoče prodajali le starejšim od 18 let. O povišanju starostne meje za prodajo alkohola smo zbrali nekaj mnenj.
Nada Ducman, gostinska delavka: "Sem absolutno za. Alkoholizma med mladimi je preve~,
alkohola, se lahko prepričamo skoraj na vsakem koraku. Vemo, da problem obstaja, pa ga ne re-
lahko povzro~i pretirano uživanje alkohola. Hitro lahko postane{ odvisnik. Ce se bomo odločili za povišanje starostne meje za prodajo in točenje alkohola, bo potrebno to zakonsko določilo tudi dosledno sankcionirati. Nič ne pomaga dobro napisan zakon, če ga v praksi ne bomo dosledno uresničevali."
Tekst in foto: MG
Nada Ducman, Erik Papdi, Robert Muhic, Marija Vilcnik, Peter Povalej, Irena Krajno, Marjan Sitar
PTUJ / KONCERT TINKARE KOVAČ
"V Uvljenju je treba iskati vedno nove izzive!^"
V petek, 13. julija, je na dvorišču ptujskega gradu obogatila poletni koncertni cikel mlada, ambiciozna glasbenica Tinkara Kovač, ki sta jo spremljala kitarista Matej Mršnik in Anže Langus. Poslušalce je navdušila z najnovejšimi pesmimi s svojega zadnjega albuma Na robu kroga in z nekaterimi uspešnicami s prejšnjih albumov.
Tinkara Kova~ je slovenska glasbenica, ki jo vsi poznamo po odli~nem petju in igranju flavte. Pretekli petek je navdu{i-la {tevilno publiko na ptujskem grajskem dvori{~u (dobrih 250 ljudi); ob akustičnem kitaristu Mateju Mršniku jo je na akustični bas kitari spremljal še Anže Langus. Vsekakor izjemno zanimiva kombinacija sodobnega roka in romantičnega, nekoliko
pogosto pijejo tudi mlajši od 15 let. Prepričana sem, da se lahko veselijo tudi brez alkohola. Mladim bi morali privzgojiti tudi kulturo pitja, povečini je nimajo."
Erik Papdi, študent: "Po mojem bi se starostna meja še lahko zvišala, čeprav dvomim, da bomo s tem v Sloveniji uspeli glede na pogostost pitja ob vsaki priložnosti. Dvomim pa tudi, da bomo alkoholizem uspeli zajeziti z zakonom. Pri nas imamo veliko dobrih zakonov, pa jih je uresničujemo."
Robert Muhic, upokojenec: "Popolnoma soglašam, da bi prepovedali prodajo in točenje alkohola, mlajšim od 18 let. Poleg tega se zavzemam, da bi prepovedali prodajo alkohola na bencinskih črpalkah, v prodajalnah z živili in tudi v bližini šol. Mladi danes prepogosto posegajo po alkoholu, posledice pa so ob koncu tedna pogosto vidne tudi v našem mestu."
Marija Vilcnik, prodajalka: "Ce bi to dosegli, bi bilo enkratno. Ce samo pogledamo, kaj vse se dnevno dogaja v Ljudskem vrtu, ob garažah pri stanovanjskih blokih in še kje! O tem, da mladi danes uživajo preveč
šujemo v pravi smeri."
Peter Povalej, komercialist: "Povišanje starostne meje za prodajo in točenje alkohola po mojem ni pravi ukrep. Mladim dajmo delo, stanovanja, pa se bo vse uredilo. Ce pa mladi spijejo kozarec ali dva, ni nič narobe. Jaz na Ptuju nisem videl toliko pijane mladine, kot je to videti v Ljubljani in nekaterih drugih mestih."
Irena Krajnc, prodajalka: "Starost za prodajo in točenje alkohola je nujno potrebno povišati. Tako imajo urejeno tudi v drugih državah. Problem pa vidim, kako bomo to določila zakona v praksi izvajali. Že sedaj imamo v trgovini probleme na primer pri prodaji cigaret: zakon prepoveduje prodajo mlajšim od 15 let, ko pa se zanimamo pri posameznikih za starost, dobivamo nič kaj prijazne odgovore. Najpogostejši je, da imajo že sedaj višjo izobrazbo kot mi in naj jih zato ne sprašujemo."
Marjan Sitar, poslovodja: "Sem za sprejem ostrejše zakonodaje na področju alkoholizma. To govorim iz opažanj in osebnih izkušenj. V najstniških letih se še ne zavedaš vseh posledic, ki jih
PTUJ / V OZARI NA OGLED STOEGERJEVA EROTIKA
Trinajst del kot izziv
V ptujski Ozari so 13. julija ob 13.13 odprli razstavo trinajstih slik ptujskega ljubiteljskega slikarja Emila Stoe-gerja z motiviko erotike, ki je po mnenju Jožeta Foltina, profesorja likovne pedagogike, zelo subtilna in elegantna.
Emil Stoeger razstavlja v Ozari. Foto: MG
Gre za ploskovno abstraktno sliko, pri kateri je najpomembne j{i element ~rta. Trinajst slik predstavlja avtorjev izziv, ki ~e želi napredovati v umetni{kem ustvarjanju, mora izzivati, je ob odprtju poudaril Gabriel Ber-lic, vodja ptujske Ozare. Razstava
kaže na umetnikov velik napredek v zadnjih dveh letih. Za erotiko se je odlo~il, ker jo ima rad.
Odprtje razstave so z nastopom obogatili mladi glasbeniki iz Orlovske bande.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
S knjigami na dopust
Tako je pač naneslo, da sem na vrat na nos strmoglavila iz službene pisarne na dopust. In na žalost tudi obratno: z dalmatinske plaže, izpod starih borovcev, kjer se njih zd ravilni vonj prijetno meša z dehtenjem oleandrov in ušesa blaženo boža šumenje morja, pesem škržatov in oglašanje galebov ... Ojej, pa sem zopet v pisarni.
S takšnim drvenjem na dopust pravzaprav ni nič narobe, saj se človek niti na brezdelno razkošje ne utegne navaditi. Edina napaka je ta, da je težko v tako kratkem času pripraviti ustrezno prtljago. Pa ne mislim na oblačila in hranila in kopalne zadevščine. Sploh ne, kaj pa je tako nujnega za poležavanje na plaži? Zame so bistveni del počitniške prtljage knjige. Za te pa si je treba vzeti čas, da ne bi bila kakšna preveč, ali še huje - premalo. In sploh je izbira knjig zahtevno opravilo. Ker nekatere so pač predebele in potem roke bolijo od dolgega branja (bralne mize še nisem videla na nobeni plaži). Druge so prevelike in nerodne za premetavanje po kopalnih blazinah. Prve in druge so zoprne še za prevažanje do morja in vsakodnevno tovorjenje na plažo. Tretje so preobčutljive za kapljice morja in sončno pripeko, sem sodijo predvsem povsem nove knjige. Saj ne gre, da bi bil bralec - kopalec nenehno v strahu, da se bo knjigi preveč poznala morska družba. Nove knjige, ki jim papir še ni orumenel in posivel, so nepraktične še iz drugega razloga: bel papir prav neotesano blešči, da oči pri branju preveč trpijo. Pomembne so še platnice dopu-stniških knjig: tiste z mehkimi platnicami so bolj občutljive od onih s trdimi. Namreč, če se predolgo prepustite objemu valov in vas takšna, mehka knjiga čaka na soncu (sončna pripeka je vsako leto ostrejša), boste začudeni nad novo oblikovno podobo knjižnih platnic. Te bodo podobne prazni "šam-roli", tako jih bo sonce zvilo. Potem bodo ob mukotrpnem ravnanju platnice nemarno popokale, zaščitna folija se bo raztrgala, barve bodo postale zimsko meglene ... Kar je precej nerodno, in če so knjige izposojene v knjižnici ali pri drugem viru branja, je dopustni madež neizbežen!
Vse naštete knjižne zagate so mačji kašelj proti napačni vsebinski izbiri knjig. Ni hujše-
ga, če tovorite kup knjig, med dopustovanjem pa ugotovite, da vam pravzaprav nobena ni všeč. In ostanete brez bralnih užitkov. Spomnim se zapisa na zadnji strani Sobotne priloge enega izmed slovenskih modrecev. Gospod, tudi sam zelo vešč peresa, je ves članek namenil eni izmed knjig, ki jih je izbral za dopust in je bil nad njo navdušen (Marijan Koši-ček: Ženska in ljubezen v očeh Ivana Cankarja. Ljubljana: Tan-gram, 2001; 266 strani). Malce sem piscu navdušenega članka zavidala, tudi zato, ker omenja, kako se je odpravil v knjigarno, da bi kupil knjige za dopust. Hitro sem, tako na okroglo, izračunala, koliko tolarjev več bi me stal dopust, če na Ptuju ne bi bilo knjižnice. Dopustniške knjige bi me stale približno šestdeset tisoč! Uf, potem adijo, morje - morala bi brati kar na domačem vrtu!
Zatorej vam priporočam, dragi bralci Tednikove knjigarnice, da vzamete v roke Revijo o knjigi, ki jo izdaja založba Rokus, Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana (fax: 01/520 17 85, e-pošta: revija-o-knjigiŽknjigarna.com). Zraven intervjujev z literati, predstavitev dobrih knjigarn, knjižnic in založb ima Revija o knjigi obširno predstavitev novitet posameznih slovenskih založb, mesečno bibliografijo, mesečno lestvico najbolj branih knjig v knjižnicah ter najbolje prodajanih knjig v knjigarnah, knjižne recenzije in še mnogo zanimivega čtiva o bralnih navadah, zgodovini knjig in knjižnic ... Revija o knjigi vam bo gotovo olajšala iskanje pravih knjig ter vas seznanila s slovenskimi knjižnimi novostmi, le-te pa vas pričakujejo na policah Knjižnice Ivana Potrča.
Veselo počitniško branje vam želim!
Liljana Klemenčič
nostalgi~nega vzdu{ja.
Tinkara Kova~ je bila rojena 3. septembra 1978 v Kopru, v glasbeno {olo se je vpisala v 2. razredu, kjer se je 8 let u~ila igranja na flavto, nato pa se je udeleževala razli~nih jazz {ol, {ol solo petja in te~ajev za flavto. Je dobitnica {tevilnih nagrad in priznanj. Njena pesem Lalhyiee je bila uvr{~ena na zgo{~enko 100 najbolj{ih pesmi na internetu v formatu MP3, s to pesmijo in z Don't care what you've done pa se je uvrstila med Top 40 Rock Songs.
V petek je tudi ptujski publiki dokazala, da ima izredno izdelan in izjemen vokal. Sprva so bili
zelo pristni in meni so zelo pri srcu ravno zaradi tega, ker je stik s publiko tako blizu in prav vidiš oči ter obraze ljudi. Iz tega jaz tudi črpam inspiracijo."
TEDNIK: Kako je nastala nocojšnja zasedba?
"Že od začetka svoje kariere, že ko sem izdala prvi album, sem imela različne variante - akustično skupino in tudi razširjeno zasedbo skupine, tako da so moje zasedbe variirale od dveh pa tudi do dvanajstih članov in več. Za to je več razlogov. Prvič, ker povsod ni možno nastopati s skupino in povsod niso taki ambienti, ko se da narediti velik oder, zato se v takih primerih odločimo za manjše zasedbe."
TEDNIK: Kakšni so vaši nacrti za naprej?
"Prvi načrt je v bistvu ta, da se na letošnjih počitnicah dobro spočijem ter si naberem nove energije in seveda da dam skozi
poslušalci rahlo zdržani, kmalu pa jih je Tinkara vzpodbudila, da so peli z njo, tako da je na dvorišču ptujskega gradu kmalu postalo zelo živahno. Po skoraj dveurnem nepretrganem konce-ru je bila Tinkara že precej utrujena, a je za bralce Tednika vseeno pristala na kratek intervju.
TEDNIK: Kakšni so obcutki po koncertu, kakšna je bila publika?
"Publika je bila enkratna, poslušalci so res sodelovali. Sploh pa so takšni akustični koncerti
še tudi to koncertno sezono, ki bo trajala tja do septembra. Potem pa je moj prvi, življenski cilj, da ustvarim nov singel; to bo Slepa sreča z videospotom. Druga stvar pa - tudi zelo pomembna - je, da bom posnela zgoščenko v angleškem in italijanskem jeziku ter ga skupaj z založbo Dallas records lansirala na to tržišče."
TEDNIK: In še kakšno sporo-cilo za naše bralce?
"V moji pesmi Zmaji letijo visoko govorim: Če si res upaš, te nihče ne ustavi!"
Jana Skaza
Mr Almaniak
Ali veste, kdaj ste prvič uspešno uporabili kahlico? Ali pa spoznali ljubezen svojega življenja? Kaj pa, kdaj je Napoleon začel svoj pohod? Zgodovina piše takšne in drugačne datume. Vredno si jih je zapomniti.
Vsak večer nas na nacionalki gospod Almaniak spomni, kaj se je za človeštvo pomembnega zgodilo na današnji dan. Vendar so predstavljeni dogodki precej drugačni od tistih, ki jih preberemo v časopisju. Sicer je zanimivo izvedeti, da je na ta in ta dan Julija Cezarja pekla zgaga, toda kdo bo verjel tem podatkom? Se bolj pa smo v zadregi, ko je omenjena družina Zabregar. Na primer, leta 1954 so gospoda Zabregarja mučili vetrovi. Kdo sploh so ti Zabregarjevi? In koga zanima, kaj se jim je zgodilo?
Dejstvo je, da se od gospoda Almaniaka ničesar novega ne naučimo (saj ničemur ne moremo verjeti), morda je njegov glavni namen prikazati, kako banalno je v resnici življenje. Redki so tisti, ki jim njegove ugotovitve v resnici gredo do živega, toda norega gospoda ter njegov almanah bomo na sporedu spremljali še kar nekaj časa: datumi se ponavljajo, zgodovina pa na srečo televizijcev ostaja ista.
Navsezadnje pa ni pomembno, ali izveste, kateri dogodki so se zgodili na današnji dan. Važno je, da danes izrabite tako, da se ga boste spominjali še jutri ter ga uvrstili v svoj osebni almanah.
PTUJ / LIKOVNA KOLONIJA PtujArt 2001
Naistareiše slovensko mesto gosti slikarje
Od 2. do 5. avgusta bo Ptuj gostil slikarje na likovni koloniji PtujArt 2001, katere organizator je ob~ina Ptuj, koordinator pa Bo{tjan Rihtar. Prve tri dni bodo slikarji ustvarjali, 5. avgusta pa bodo pripravili razstavo.
se je rodil 5. decembra 1950 v Trnju pri Škofji Loki. Diplomiral je na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi specialko za slikarstvo. Živi in ustvarja v Virlogu pri Škofji Loki.
AKADEMSKI
SLIKAR MAG.
"Pri nekaterih Ptujčanih se po- RUDI benÉTÏK raja vprašanje, zakaj med po- RUDI BENÉ1IK vabljenimi ni ptujskih slikarjev. Odgovor je čisto preprost: v konceptu je likovna kolonija PtujArt 2001 zasnovana na načelu obogatitve mesta Ptuja in ptujske umetniške zbirke (beri moderne galerije) z deli tujih umetnikov. Nihče torej ne dvomi o kvaliteti domačih umetnikov. Vse, ki se morebiti čutijo prizadete, ker kljub svojim kvalitetnim referencam niso povabljeni, prosim, da sprejmejo to pojasnilo z razumevanjem," nam je povedal organizator kolonije Boštjan Rihtar.
V tej številki nadaljujemo predstavitev nekaterih gostov ptujske	Benétik kolonije.
AKADEMSKï	Rodil se je 16. februarja 1960
AKADEMSKI	v Podjuni na južnem Koroškem.
SLIKAR	Študiral je pri prof. Berniku in
JANEZ	prof. Bogdanu Borčiau na Aka-
demiji za likovno umetnost v HAFNER	Ljubljani. Leta 1982 je pri prof.
Andreju Jemcu in prof. Rudolfu Hradilu (mednarodna likovna poletna akademija v Salzburgu) študiral jedkanico, leta 1983 pa kiparstvo pri Markusu Lupertzu (mednarodna likovna poletna akademija v Salzburgu) . Leta 1984 je sodeloval v delavnici "Umetnost & oder - tehnika & igra" pri Ottu Pieneju, Wernerju Ruhnauu in Guntherju Schneider-Siemssenu "Der letzte Raum /poslednji prostor" v okviru nadzidave celovške koncertne hiše. Dela in živi v Podjuni, Celovcu in v Trientu v severni Italiji.
Janez Hafner
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / INVENTURA TEKMOVANJ NA OS O. MEGLIC
Vei glav vei ve
Prve slike je Nata{a Kra{~ek Rus, dipl. ing. arhitekture iz Ljubljane, narisala že pri petih letih. Risanje je njen življenjski spremljevalec, pomagalo ji je tudi pri vpisu na fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je kot prva arhitektka v zgodovini te fakultete diplomirala pri 23 letih. Delala je v {tevilnih projektantskih birojih in podjetjih, dve leti je tudi {tudirala na tokijski univerzi krajinsko arhitekturo. V tem ~asu se je tudi nau~ila japon{~ine.
Tudi letošnje šolsko leto so učenci OŠ Olge Meglič končali z uspešnimi sodelovanji na tekmovanjih iz znanja na različnih področjih. Šestnajst zlatih državnih priznanj so si pridobili z vztrajnim celoletnim delom in s strokovno pomočjo svojih učiteljev. S po tremi zlatimi so se vrnili s tekmovanj v znanjih iz materinščine, angleškega jezika in zgodovine, štiri zlata priznanja so osvojili tekmovalci Vesele šole, dve v znanju iz računalništva in eno iz matematike.
Ce k temu dodamo še ekipno zmago na državnem tekmovanju o znanju v sladkorni bolezni, drugo mesto na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, doseženi 5. in 12. mesto na tekmovanju v logiki, polfinalno uvrstitev na tekmovanju Radia Maribor Umko, ekipno prvo in drugo mesto na regijskem knjižnem kvizu, tri zlata priznanja na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev ter dve uvrstitvi na državno tekmovanje, zlato priznanje na 15. festivalu turističnih podmladkov Slovenije ter vrsto drugih odličnih uvrstitev, naj omenim samo 20 srebrnih priznanj iz državnih tekmovanj, lahko ugotovimo, da ni področja, v katerem niso imeli možnosti sodelovati tudi naši učenci.
Dodatno delo v interesnih dejavnosti se začenja že v prvem razredu. Učenci lahko v prostem času v izbranih interesnih dejavnostih pod strokovnim vodstvom svojih učiteljev razvijajo vedoželjnost in bogatijo znanje. Že na razredni stopnji sodelujejo v tekmovanjih Cici vesele šole in Računanje je igra, zato ni čudno da že kot petošolci dosegajo najvišje uvrstitve na tekmovanjih v logiki in Veseli šoli, sedmošolci pa že tradicionalno posegajo po zlatih Cankarjevih priznanjih ter
se uvrščajo na državna tekmovanja iz razvedrilne matematike, računalništva in fizike, kjer dosegajo visoke uvrstitve. Vseh teh uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo veliko število učencev, ki želijo vedeti, narediti in doseči več, kot pa jim to nudi samo delo pri rednem pouku.
Seveda pa smo vsi še posebej veseli in ponosni, če so med našimi učenci tudi državni prvaki. Domen Stropnik nas je že kar razvadil s prvimi mesti v 6. in 7. razredu, tako da tudi letošnje prvo mesto na državnem tekmovanju v znanju iz računalništva ni bilo veliko presenečenje. Andreja Emeršič pa je okronala svoje visoke uvrstitve na štirih
Dobitniki najvišjih priznanj z državnih tekmovanj: od leve proti desni sedijo Tamara, @iva, Andreja, Domen, Mateja; v drugi vrsti so Barbara, Jan, David, Da{a; stojijo Vesna, Ma{a, Bojana, Manca, Anita
državnih tekmovanjih z uvrstitvijo na tekmovanju za Vegovo priznanje, ko je postala med osnovnošolci v državi matemati-čarka številka 1, torej je postala državna prvakinja. 1. mesto je potrdila s 100% rešenimi nalogami. Prekaljeni in vztrajni tekmovalki, ki so ji že sedaj znana mnoga področja človeške ustvarjalnosti in znanosti, saj svoj pro-
sti čas izpolnjuje z raznolikimi dejavnostmi od baleta do matematike, želimo, da bi ji tudi v srednji šoli odkrivanje njej še neznanega bilo v veselje in zabavo.
Vse bistre glave pa so s svojim znanjem in dosežki pokazale svojim naslednikom edino pot, ki vodi do uspeha — le z vztrajnim delom lahko dosežeš nekaj več.
Alenka Zenunovic
PTUJ / 8. POLETNA SOLA ZA MLADE VIOLINISTE
Violinski zvok v glasbeni šoli
Glasbena {ola Karola Pahorja Ptuj je od 30. junija do 7. julija v sodelovanju z veleposla-ni{tvom Če{ke republike organizirala že 8. poletno {olo, namenjeno mladim violinistom v starosti od deset do dvajset let. Prvi dve {oli sta bili na Jezerskem, sedaj pa je Ptuj že {esto leto gostil glasbene talente.
Šolo je tudi letos vodil priznani češki violinist Tomaš Tulaček, ki sicer deluje kot koncertni violinist in pedagog v Londonu. Kot violinist je gostoval po mnogih evropskih državah, v Oxfordu je osnoval komorni ansambel, je pa tudi član žirije za mednarodno tekmovanje konservatorija v Londonu.
Na letošnji poletni šoli v Ptuju je sodelovalo osem mladih violinistov: Tina Ceh iz Ljutomera, Špela Orešnik iz Ormoža, Lucija Mlakar iz Slovenj Gradca, Urban Brnot iz Kamnika, Aleksandra Širec iz Nove Gorice, od koder je bil tudi Tomaž Cerne, sestri Nataša in Maja Veljak sta prišli z
Prof. Tomas Tulacek na vaji z učencem
PTUJ / DRUGA GENERACIJA VAJENCEV PREJELA SPRIČEVALA
Novi kadri za obrt in gospodarstvo
Leto{nje {olsko leto je dualni sistem izobraževanja oziroma vajeni{tvo v Sloveniji zaklju~ilo 637 vajencev. To je že druga generacija, ki se je vklju~ila v dualni sistem izobraževanja. Cilj tega sistema je ~im ve~je povezovanje dela in izobraževanja. Letos so se vajenci lahko izobraževali v dvanajstih razli~nih poklicih. V Poklicni in tehni{ki strojni {oli Šolskega centra Ptuj so se izobraževali v poklicih av-toklepar, klepar-krovec in avtomehanik.
Kot je na petkovi slovesnosti ob zaključku šolanja oziroma podelitvi spričeval vajencem, ki so opravili zaključne izpite v poklicih avtoklepar, klepar-krovec in avtomehanik po dualnem sistemu izobraževanja, povedal ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj Milan Cimerman v Narodnem domu na Ptuju, je v junijskem roku opravljalo zaključni izpit 29 vajencev. Uspešnih je bilo 28 ali 96,6 odstotka, trije so bili odlični. Zaželel jim je, da bi pridobljeno znanje uspešno uporabili v praksi ali v nadaljnjem izobraževanju za strojnega
tehnika ali obrtnega mojstra. V dualni sistem naj bi se v bodoče vključilo čim več mladih, zlasti še v deficitarne poklice, ki jih obrt in gospodarstvo nujno potrebujeta, je še poudaril ravnatelj Cimerman.
Praktični del zaključnega izpita je letos prvič potekal v obratovalnicah. V imenu Območne obrtne zbornice Ptuj je drugo generacijo vajencev, ki so uspešno opravili šolanje po dualnem sistemu izobraževanja, pozdravil podpredsednik Viktor Cvetko. Poudaril je, da so spričevala o uspešno opravljavnem zaključnem
Z odliko so zaključni izpit v dualnem sistemu izobraževanja v tem šolskem letu opravili (od leve proti desni): Damjan Pernat, Daniel Rakuša in Roman Širec. Foto: MG
izpitu dokaz, da je že v veliki meri presežen elementarni spor iz preteklosti o tem, kakšna naj bodo v poklicnem izobraževanju razmerja med stroko in splošno izobrazbo, ali je cilj poklicnega
izobraževanja priprava na delovno mesto in podobno. V pripravi so tudi že spremembe programov, ki bodo mlade še bolj povezali s svetom dela.
MG
Učence je spremljala pianistka Vera Mulerova. Foto: Fl
Reke, Anna Howard pa je prišla iz Maidstona v Angliji.
Vsak udeleženec poletne šole je pod mentorskim vodstvom pripravil eno koncertno delo po lastni izbiri in eno koncertno delo čeških skladateljev (Kubata, Macha in Drdle). Skladbe so po težavnostni stopnji bile razdeljene na tri starostne skupine.
Profesor Tulaček je z učenci delal vsak dan individualno po 45 minut, pri korepeticijah pa mu je pomagala Vera Mulerova, profesorica klavirja na konserva-toriju v Plznju.
Organizatorica šole je bila Meta Trop Gregl, profesorica violine
na ptujski glasbeni šoli, ki nam je zaupala, da so izredno zadovoljni z delom šole, saj prof. Tulaček posveča posebno pozornost muzikalnosti, tonski barvitosti in posebej spodbuja sproščeno glasbeno izražanje.
V soboto so se udeleženci šole predstavili s samostojnim koncertom v dvorani glasbene šole na Ptuju, sodeloval pa je tudi godalni orkester glasbene šole Ptuj.
Tudi poletne glasbene šole so del kulturnega turizma, ki naše staro mesto reklamira na poseben način.
Franc Lačen
PTUJ / REZULTATI MATURE SO ZNANI
Trije zlati maturanti
V ponedeljek so vse srednje šole v Slovenije dobile rezultate letošnje mature. Pred šolskim centrom na Ptuju je bilo pred razglasitvijo napeto, saj morebiten spodrsljaj pri maturi pomeni velike težave pri vpisovanju na univerzo, pokvarjene počitnice zaradi popravnih izpitov in nelagodje zaradi neizpolnjenih obveznosti in želja.
V ponedeljek so vse srednje šole v Slovenije dobile rezultate letošnje mature. Pred šolskim centrom na Ptuju je bilo pred razglasitvijo napeto, saj morebiten spodrsljaj pri maturi pomeni velike težave pri vpisovanju na univerzo, pokvarjene počitnice zaradi popravnih izpitov in nelagodje zaradi neizpolnjenih obveznosti in želja.
Ob deveti uri so na vseh šolah razglasili rezultate in ob-
razi mladih so se v glavnem razlezli v širok nasmeh, nekaj pa jih je sklonjenih glav začelo izpolnjevati prijavnice za popravne izpite.
V okviru ptujskega šolskega centra so imeli največ maturantov na gimnaziji, kjer je maturo opravljalo 170 dijakov. Kot nam je povedala ravnateljica Meta Puklavec, so z rezultati mature izredno zadovoljni, saj je 95 odstotkov dijakov uspešno opravi-
lo to težko življenjsko preizkušnjo. Letošnje leto ravnateljica sploh ocenjuje kot uspešnejše, saj so dijaki tudi v razredu pokazali zelo dober uspeh.
Izreden uspeh na maturi so dosegli trije dijaki gimnazije Lea Papst, Maja Rosič in Davorin Lešnik, ki so osvojili nad 30 točk (možnih je maksimalno 34) in postali zlati maturantje. Pogovarjali smo se z njimi in zaupali so nam, da so se bolj kot matematike bali slovenskega jezika in da ni bilo ravno lahko, sicer pa so bili bolj redkobesedni. Lea Papst namerava študirati medicino, enako se je odločila Maja Rosič, medtem ko
Maturantje srednje elektro šole s profesorjem matematike Radovanom Milovanovičem čakajo na rezultate
PTUJ / MESTO NADALJEVANJE
IN NJEGOVE ZAGATE - NOVO
Gostom le prospekti v tujem jeziku
Lani v tem času smo ob izidu prvega splošnega turističnega prospekta Ptuja, za izdajo katerega so se po hitrem postopku, ker GIZ Poetovio vivat te naloge ni opravil, odločili v mestni občini Ptuj, pompozno zapisali, da njegova izdaja pomeni začetek uresničevanja nove turistične strategije Ptuja. V sodelovanju s podjetjem Hosting, d.o.o., Ptuj, je izšel v nakladi 26 tisoč izvodov v slovenskem, nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku.
Že ob izdaji je bilo napo vedano, da bo doživljal popravke in dopolnitve ter ponatise. Prospekt je splošnega značaja, turistom in drugim obiskovalcem mesta z okolico daje prvo informacijo o turističnem okolju, v katerega vstopajo. Sproti naj bi ga dopolnjevali z drugimi za turista pomembnimi produkti, kot so programi, katalo-
gi, ceniki, različne zloženke o posameznih segmentih ptujske turistične ponudbe. Medtem je prospekt že pošel, popravkov in dopolnitev ni dočakal, kaj šele ponatisa in drugih za turista pomembnih dokumentov. Medtem je sicer izšla zloženka Ptuj - mesto ob Dravi se predstavlja, katere založnik je bila tudi mestna občina Ptuj, v nakladi tisoč

m
NAGRAJUJEMO
v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ ZVESTE NAROČNIKE
mroMPmmsKiiEmBh
ime in priimek
Ivanka BELŠAK
naslov:
Prvenci 4/a, ZZ61 Markovci
Nagrajenci pr^m^jo nagrado po pošti.
izvodov, ki pa do TlC-a, kjer se obiskovalci Ptuja najpogosteje ustavijo, ko iščejo turistične in druge informacije o Ptuju in okolici, ni prišla. Slovenskim obiskovalcem Ptuja tako TIC v zadnjem času ne more ponuditi niti enega brezplačnega prospekta o Ptuju (kupijo sicer lahko karto Ptuja za 1500 sit), le z angleškim, italijanskim in francoskim tekstom ga še imajo. Nejevolja obiskovalcev je velika, mesto s tem dobiva še eno črno piko, pa je tako želelo biti eno od petih turističnih simbolov Slovenije. V posmeh je lahko tudi zadnja strategija o ptujskem turizmu, ki je v besedah veliko obetala, spotaknila pa se je že ob prospektu, ker nadaljnjih aktivnosti ni bilo. Ce mesto ne razpolaga z osnovnimi komunikacijskimi instrumenti, tudi turistične prodaje ni sposobno. Ptujski TIC pa poleg tega ne premore niti internetne povezave. Upamo lahko samo, da s prihodom novih ljudi v novo turistično organizacijo Ptuj ne bo začel pisati nove strategije. Mesto namesto besed potrebuje dejanja.
MG
Zlati maturantje (od leve): Lea Papst, Davorin Lešnik in Maja Rosič
bo Davorin Lešnik vpisal matematiko.
Tudi ravnateljica Srednje ekonomske šole na Ptuju Branka Kampl Regvat je bila zadovoljne z rezultati mature, saj so dijaki dosegli 90-odstotno uspešnost pri izpolnjevanju matu-ritetnih nalog.
Ravnatelj Srednje elektro šole Rajko Fajt ni bil povsem zadovoljen z uspešnostjo mature, saj je v prvem krogu samo 13 dijakov od petindvajsetih, ki so opravljali maturo, le-to tudi izdelalo.
Vladimir Korošec, ravnatelj Srednje kmetijske šole, je pravzaprav lahko najbolj zadovoljen, saj so dijaki pri maturi dosegli stoodstoten uspeh. Res pa je, da sta maturo delala samo dva dijaka, in kot rečeno, bila sta uspešna. So pa letos na kmetijski šoli opravljali poskusno poklic-
no maturo, ki bo v bodoče praksa na strokovnih šolah.
Nekoliko več smo se tokrat pogovarjali z ravnateljem poklicne in tehnične strojne šole na Ptuju Milanom Cimermanom, ki je dejal, da je maturo oprav-
ljalo sedem dijakov, eden pa bo moral popravljati. Pri zaključnem izpitu pa so bili njihovi učenci uspešni, saj ga je opravilo okrog devetdeset odstotkov dijakov. Na šoli, ki deluje v 22 oddelkih in je v letošnjem letu imela 439 učencev, se vpis iz leta v leto povečuje, saj izobražujejo za poklice, ki so še vedno sorazmerno lahko zaposljivi. Na šoli nudijo programe za obdelovanje, oblikovanje, preoblikovanje kovin, za strojnega mehanika, avtomehanika, avtokleparja, za kleparja in krovca ter strojnega tehnika.
Za vse tiste učence, ki so letos končali osnovno šolo, velja povedati, da imajo na vseh ptujskih srednjih šolah še prosta mesta in se torej lahko vpišejo, če se želijo izobraževati v pestrih programih, ki jih nudijo srednje šole na Ptuju.
Franc Lačen
Na tehniški strojni šoli je opravljalo maturo sedem dijakov.
Foto: Fl
PERUTNINI
O T I Č E K
Piscanec na babičin način
Sestavine 2a 4 osebe:
Piščanec PP	1 kom
Maščoba	10 dag
Sveže gobe	od 40 do 50 dag
Riž	240 g
Drobna čebula, strok česna, peteršilj, belo vino,
juha za zalivanje, kisla smetana
Priprava:
Očiščenega piščanca narežemo na kose, osolimo, povaljamo v moki in na mali maščobi opečemo. Nekoliko zalijemo in dušimo do mehkega. Ko je piščanec dušen dodamo gobe, začimbe, zaUjemo z malo vina ter na koncu dodamo kislo smetano. Riž zdušimo. Dušen riž položimo na krožnik nanj damo kose piščančjega mesa ter prelijemo z gobovo omako. Jed ponudimo vročo.
Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
m
Perutnina Ptuj
STEVERJAN / ITALIJANSKA DVOJEZIČNOST JE LIBERALNEJSA OD AVSTRIJSKE
Majhne obiine so zelo drage
Ob spremljanju zamejskega festivala narodnozabavne glasbe v [teverjanu v Italiji smo pokramljali s tamkajšnjim županom Hadrijanom Korsijem in podžupanom občine Žvabek (blizu Pliberka) na avstrijskem Koroškem Leonar-dom Katzem. Beseda je tekla o življenju in delu malih občin, kakaršnih je dosti v Sloveniji, težnje za ustanovitev novih pa so v letošnjem letu velike.
Hadrijan Korsi, ki je šest let župan Števerjana, v politiki pa že enain{tirideset let, tudi ~lan Briške gorske skupnosti (v zadnjem ~asu se govori, da jih Italija namerava ukiniti), pravi, da so slovenske politike svarili pred ustanavljanjem malih ob-~in, ne glede na to, da je v Italiji veliko tako majhnih ob~in. Števerjan ima zgolj nekaj nad osemsto prebivalcev, v ob~inski upravi pa ima zaposlenih kar sedem ljudi (župan ni zaposlen na ob~ini). Ni mogo~e primerjati pristojnosti italijanskih in slovenskih ob~in, saj imajo italijanske tudi funkcijo upravne enote. Tako skrbijo za mati~no knjigo, urbanizem, izdajajo gradbena dovoljenja, župan pa je v posebnih primerih tudi šef policajev (te pristojnosti še ni uveljavil).
Predpis, ki smo ga v Sloveniji postavili za ustanovitev ob-~ine, pet tiso~ prebivalcev, bi
Hadrijan Korsi, župan Števerjana. Foto: Fl
bilo dobro uveljavljati, saj takšno število prebivalcev zmore stroške komunalne infrastrukture pri izgradnji in vzdrževanju. Tako za ob~ino Števerjan v glavnem mora skrbeti država in dežela (v Italiji je 19 dežel in ve~ kot sto pokrajin), saj je ob-
~ina pretežno kmetijska, kmetijstvo pa ni obdav~eno. Tako so izvirni dohodki ob~ine zgolj davki od nepremi~nin, kjer pa kmetje za svoje nepremi~nine ne pla~ujejo davka.
Ob~ina mora ob državnih upravnih poslih skrbeti tudi za vso infrastrukturo in vzdrževanje šolske zgradbe. Število šolskih otrok se iz leta v letu zmanjšuje, sedaj obiskuje šolo zgolj šestnajst u~encev v kombiniranih oddelkih. U~ijo trije u~itelji, pouk pa je izklju~no v slovenskem jeziku; v slovenskem jeziku je tudi pouk v srednji šoli, italijanš~ine se u~enci u~ijo kot tujega jezika. Z narodnostnega vidika je to zelo liberalno, prak-ti~no gledano pa imajo študentje, ki po srednji šoli obiskujejo višje in visoke šole, kar nekaj problemov z italijanš~ino, zato se mnogi odlo~ajo za študij v Ljubljani.
Za razliko od italijanske dvo-jezi~nosti je na avstrijskem Koroškem druga~e. Ravnatelj šole v Žvabeku Leonard Katz (na šoli je 24 u~encev, pouk je kombiniran) nam je povedal, da se vsak šolski predmet podaja polovico v slovenskem in polovico v nemškem jeziku, zato imajo
JURSINCI / [ESTI GOSPODINJSKI PRAZNIK
Priiakujejo gospodinje iz cele Slovenije
Društvo gospodinj Juršinci, ki je edino tovrstno društvo s svojim domom v Sloveniji, bo 29. julija organiziralo že šesti gospodinjski praznik. Prireditev bo potekala pred lovskim domom Juršinci in v njem. Pripravili so bogat program srečanja s kulturnim programom ter razstavo jedi in pijače, ki jih gospodinje pripravljajo ob domačih praznikih in z njimi postrežejo ob delu v vinogradih.
O napredku in ohranjanju gospodinjstva bo na prireditvi govorila predsednica društva gospodinj Marta Toplak, vpliv hiše in okolja na naše po~utje bo predstavila Antonija Krajnc,
z vinskim praznikom se bodo predstavile juršinške gospodinje, nastopile bodo tudi ljudske pevke iz Juršincev in foklorna skupina Zahvala jeseni. Kuharsko knjigo za pripravo sad-
nih jedi bo predstavila Marija Fras.
S priložnostnimi programi se bodo na šestem gospodinjskem prazniku predstavile tudi kulturne skupine in gospodinje iz drugih krajev Slovenije. Obiskovalcem bodo na voljo številne dobrote kme~ke kuhinje, pripravljajo pa tudi sre~elov in družabno sre~anje z ansamblom Celjski vitezi.
MG
Leonard Katz, ravnatelj dvo-jezi~ne {ole na Koro{kem.
na šoli dodatnega u~itelja, u~na ura pa je dolga petdeset minut. U~iteljevo delo je sorazmerno težko, saj ima v razredu u~ence (tudi slovenskih staršev), ki ne znajo slovensko in je potrebno u~iti slovenš~ino kot tuji jezik.
Tudi Hadrijan Korsi je po poklicu u~itelj, a se s tem poslom že dolgo ne ukvarja, saj je direktor in solastnik delniške družbe, ki se ukvarja s prodajo gradbene in kmetijske mehanizacije, s sservisi in rezervnimi deli, tovornjaki Iveco ter osebnim programom Fiata. Sedež družbe je v Števerjanu, ve~ filial je v Italiji, imajo pa tudi svoje filiale v Kamniku, Vrtojbi, Zagrebu, Sarajevu, Makedoniji, poznamo pa ga tudi Ptuj~ani, saj je leta 1986 nabavljal opremo za ~istil-no napravo Farme bekonov na Ptuju. V veliko pomo~ pri poslovanju v bivših jugoslovanskih republikah je Slovencem v Italiji dejstvo, da poznajo miselnost Balkana, obenem pa tudi podjetništvo zahoda.
Na vprašanje, kako je biti lastnik in direktor firme, je odgovoril, da sta to dve zelo lo~eni zadevi, saj direktor prodaja svoje znanje, lastnik - podjetnik pa tvega svoje premoženje pravzaprav za vsak posel. Zmotno je mišljenje mnogih, da podjetnik v vsakem poslu vidi zgolj dobi-~ek. Velikokrat gre za osvojitev tržiš~a, uveljavitev imidža, v~a-sih pa tudi za popravljanje starih napak. Najvažnejše od vsega pa je podjetniška morala, ki jo daje na prvo mesto že vseh 35 let, odkar je v tem poslu.
Franc Lačen
URAD RS ZA VARSTVO POTROSNIKOV / OBVESTILO ZA JAVNOST
Dvojno oznaievanje cen - pomoi potrošnikom
Nedvomno je cena eden od pomembnejših razlogov za od-lo~itev za nakup dolo~enega blaga ali storitve. Tudi zato so seveda pravila o na~inu ozna-~evanja cen blaga in storitev natan~no dolo~ena, in sicer v Pravilniku o na~inu ozna~eva-nja cen blaga in storitev, ki ga je na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov pripravil Urad RS za varstvo potrošnikov. Najnovejša dopolnitev tega pravilnika, ki sicer velja že od avgusta 1999, pa prinaša novost, ki jo lahko preprosto ozna~imo kot dvojno ozna~evanje cen in katere namen je dodatno izboljšanje
obveš~anja potrošnikov in predvsem lažje primerjanje cen.
Poskusimo poenostaviti in si oglejmo novost na primeru. V prodaji je mogo~e kupiti izdelke v razli~nih velikostih pakiranja, na primer maslo v zavoj~ku po 25 dag ali v zavoj~ku, ki vsebuje 0,125 kg. Kupite lahko mleko v embalaži 0,5 litra ali 1 liter ali 0,25 litra. Papirnate rob~ke lahko kupite v pakiranju, ki vsebuje 8 rob~kov, ali v zavoj~ku, ki vsebuje 15 rob~kov. Takšnih primerov bi seveda lahko našteli nešteto. Kako torej na hitro, pred prodajno polico, ugotoviti, katero maslo ali kateri rob~ki so dražji oz. cenejši, še posebej, ~e
MASLO, SUROVO, 'JOŽICA'	MASLO, SUROVO, 'MARIJA'
0.250 kg	0.125 kg
1.453,20 sit/kg	1.505,60 sit/kg
363.30 SIT	188.20 SIT
000040349620 1683454	000042649780 1683895
vas ne zanimajo druge lastnosti ponujenega blaga, ampak predvsem njihova cena? S kalkulatorjem v roki? Seveda bi prišli do primerljivih cen, vendar bi porabili tudi precej svojega dragocenega ~asa.
Potrošnikom je torej v pomo~ cena, ki je zapisana na enoto proizvoda (1 kilogram, 1 liter, 1 meter, 1 kvadratni meter, 1 ku-bi~ni meter ...), saj lahko na ta na~in neposredno primerja dve ali ve~ cen izdelkov, ki so ponujeni v razli~nih velikostih pakiranja. Dopolnitev že omenjenega pravilnika prinaša to dolo~ilo, in sicer v prodajalnah, katerih površina prodajnega prostora je ve~ja od 500 m2.
Cene za enoto ni potrebno oz-na~evati, ~e je enaka prodajni ceni ali ~e to ne bi bilo smiselno zaradi narave ali namena izdelkov (na primer ko se v isti embalaži prodajajo razli~ni izdelki). Cena izdelkov mora biti
ozna~ena na izdelku, lahko pa se ozna~i tudi na drug na~in, npr. na polici, na izvirni embalaži izdelka, v obliki cenika, v katalogu. Pomembno je, da mora biti ozna~itev cen nedvoumna, tako da cene enega blaga ni mogo~e zamenjati s ceno drugega blaga, lahko prepoznavna, ~itljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Seveda lahko dvojno ozna~ijo cene tudi trgovine, katerih kvadratura prodajnega prostora je manjša od 500 m2.
Upamo, da bo novost v pomo~ potrošnikom in da boste njeno uporabnost ~imprej preverili v prodajalnah. Oglejte si dvojno ozna~itev cen v prodajalnah (kot re~eno, je obvezna za prodajalne, ki so ve~je od 500 m2 prodajnega prostora), zahtevajte pojasnilo in si olajšajte odlo-~itev za nakup!
Vera Kozmik Vodušek,
direktorica Urada RS za varstvo potrošnikov
... PA BREZ ZAMERE
Sprenevedanje
PROBLEME JE TREBA ISKATI TAM, KJER SE DEJANSKO ZAČENJAJO
V zadnjem času lahko kar precej preberemo in slišimo o alkoholu in mladini. Ne samo o vsakem posamezno, ampak vse več tudi o tem, da je pa to nekak{en hud problem -se pravi, alkohol pri mladih. Pravijo nam, kako je to resen problem, pa kako se mladina uničuje, v nebo vijejo roke in stokajo, da kako nam bo vsa mladina šla v tri krasne, pa kako smo nasploh narod pijan~kov in odvisnikov od alkohola in tako dalje.
[e posebej pa naj bi se ta alkoholna pošast, kot že rečeno, po-laščala mladih, mularije torej. V najbolj rosnih letih, ko si za take stvari najbolj dojemljiv in občutljiv. In potem seveda taka mularija zraste v odrasle odvisnike, ki pretepajo ženo, moža, otroke, vse po spisku, so totalno nekoristni, nefunkcionalni v moderni družbi in nasploh strošek ter breme državi. In seveda, otroci te mularije bodo potem spet alkoholiki in njihovi otroci spet in tako dalje, dokler ne bo cela nacija utonila v alkoholnih hlapih. In adijo Slovenci in Slovenija.
Okej. Da se razumemo, alkoholne radosti vsekakor niso nekaj, na kar bi lahko kar pozabili in kar bi lahko razglasili za majhen pro-blemček, ampak stvari se vseeno ne da vzeti kar tako, na horuk, in reči, ja, ja, ta mularija pa ga samo pije (in mamile kadi, heh), saj je že čisto zapita in tako dalje. Tudi nimamo nič proti tistim, ki jih tako zelo skrbi zdravje in moralno stanje naše mularije in ki vsevprek besno udrihajo po alkoholu ter mu-lariji, ki da je totalno pokvarjena in moralno sprijena. Sploh ne, tisto, kar tukaj očitamo vsem tem zaskrbljenim občankam in občanom, ni njihova hvalevredna vnema in skrb za uboge najstniške duše in njihova telesa, ne, tukaj jim moramo oporekati zaradi osnovne napake, ki jo te moralne veličine zagrešijo vsakič, ko se spravijo udrihati po alkoholizirani mladeži.
Stvar je pravzaprav popolnoma preprosta. Tukaj nikakor ne očitamo tem dobrim dušam njihove skrbnosti, ampak napako, ki jo zagrešijo že na samem začetku. V bistvu jim torej očitamo osnovno metodološko napako - da se stvari lotijo na napačnem koncu. Z napačno predpostavko. [e več, z napačnim odnosom. Namesto da bi čisto življenjsko poiskali vzroke, ki botrujejo pretirani naklonjenosti do alkohola pri mulariji, sicer kolikor toliko zadenejo trenutno stanje, medtem ko pa o vzrokih za le-to v najboljšem primeru nekaj pleteni-čijo in momljajo. Seveda, kritik je lahko prav vsak, še posebej v našem malem mestu, ko pa je treba podati kakšen konstruktiven predlog za rešitev stanja, pa se stvari malce zapletejo. In ta problematika ni prav nobena izjema. Ko vsem tem kritikom postaviš preprosto vprašanjem, recimo: Zakaj?, potem jih dobršen del utihne ali pa se začnejo sklicevati na neke splošne floskule, ki v najboljšem primeru ne prispevajo k stvari kaj več kot le kakšen zgražajoč stavek več.
Problema se je torej potrebno lotiti z druge strani, z nekim drugim pristopom. Ta pa se začne s postavitvijo prave diagnoze problema. To pa dobimo le tako, da na ta problem pogledamo (tudi) s perspektive obtožene stranke, mularije torej. Potruditi se moramo ne samo kritizirati, ampak tudi razumeti celotno
stvar. Okej. Vzemite, da ste najstniški mulc. Imate preveč energije, preveč mozoljev in premalo denarja. Ampak za potrebe te analize se osredotočite zgolj na ta višek energije. Kje zdaj ta presežek energije porabiti? Ja, najlepše pri kakem športu, ne? Na igrišču. Med vrstniki. Kolegi. Ce sedaj še postavimo, da tek kot oblika športa mularije najbolj ne zanima, saj je preveč dolgočasen, za kakšen dražji šport pa se ne najde ravno dovolj denarja, potem ostaneta le še fuzbal in košarka. In če dalje ugotovimo, da imamo na Ptuju samo en pravi fuzbal plac, je zmagovalec znan - košarka. Poglejmo: košarka zadovolji potrebe mularije po neki dinamičnosti v življenju, saj je pri njej ves čas sama akcija. Dalje: zadovolji tudi potrebo po druženju z vrstniki, ki je v tem obdobju življenja vse prej kot majhna, saj so na igrišču tudi taki, ki jih košarka sama ne zanima preveč, pridejo pa zaradi druženja. Tudi draga košarka ni preveč, saj je zanjo, zraven žoge seveda, potrebno nabaviti le malo boljše športne copate, ki stanejo okoli štirinajst tisoč tolarjev. Kar za eno sezono ni ravno pretiran vložek v opremo. Pa tudi igrišč s koši za košarko je na Ptuju več kot pa fuzbal placev. Ha!!! Tukaj pa pridemo do tistega, kar je pravzaprav za naše raziskovanje najbolj pomembno. Koši za košarko. V celotnem Ptuju je morda (morda!!!) za ta šport primernih le kakih pet košev -kar ne pomeni, da jih je tako malo, ampak da jih je velika večina v poraznem stanju, potencialno tudi nevarnih. Zviti obroči, zanič konstrukcija, razmajani varjeni deli in vijaki in še bi lahko naštevali. Predvsem pa bode v oči preprosto dejstvo - le zgoraj omenjenih pet ali šest košev ima na obročih mrežico. Pomembnost tega dejstva lahko vidi vsak, ki je kdajkoli vrgel žogo skozi obroč. To je podobno (ali še huje), kot če pri fuzbalu ne bi na golu bilo mreže. Si predstavljate?
Rezultat te celotne farse je potem to, da če že slučajno najdeš koš, ki je vsaj približno primeren za igranje košarke, potem čakaš kot idiot, da sploh prideš na vrsto - potem se pa zaskrbljeni občani čudijo, če se mularija namesto celournega čakanja na tistih ušivih pet minut košarke rajši odpravi na en pir v mestni park ali v najbližjo gostilno, kjer lahko za nameček še takoj pride na vrsto!?? Pri takem stanju igrišč ste lahko samo srečni, da ni celotna najstniška populacija že na Rogoznici.
Rešitev problemov z alkoholizirano mularijo je torej bolj preprosta, kot se vsem pridigarjem dozdeva, hkrati pa kaže na (še eno) posrečeno vodenje občinskih oblasti. Ce stane mrežica za koš dobrega jurja in postavimo, da bi jih na mesec ukradli recimo trideset, potem bi občino to na mesec stalo malo več kot trideset jurjev. Drobiž torej. Ce pa imamo v mislih vse mogoče stupidne bedarije, za katere se razmetava občinski denar, recimo tisti nagnusno skrpucalo v Dravi, potem je ta znesek naravnost zanemarljiv. Torej, trideset jurjev na mesec bi bilo potrebnih, da bi se zmanjšala prisotnost pira v glavah in želodcih naše mu-larije - cena, ki je za občinske vele-može očitno prevelika.
Ja, tako preprosto je to.
PRVENCI-STRELCI / GASILSKA PRIDOBITEV
Nov kombi za prevoz moštva
Pod pokroviteljstvom občine Markovci so v prostovoljnem gasilskem društvu Prvenci-Strelci v petek, 22. junija, izvedli tradicinalno gasilsko tekmovanjem za pokal Prvenci-Strelci. Naslednji dan, v soboto, 23. junija, popoldne pa je bila slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila za prevoz moštva ter blagoslov slike svetega Florijana. Nastopili so zmajarji, po uradnem delu pa je bilo še družabno srečanje z ansmablom Jurovski gadi.
Na petkovem tradicionalnem tekmovanju za pokal Prvencev-Strelcev so se v mokri gasilski vaji s hidrantom pomerile dve ženski in 14 moških ekip. Med članicami so se najbolje odrezale gasilke s Polenšaka, med člani pa ekipa iz Male vasi.
Slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila pa so naslednji
dan pričeli nekaj po 16. uri s kulturnim programom, ki sta ga pripravila Jerica Golob z otroki in ljudski umetnik Franc Pučko, ki je recitiral pesmi o gasilstvu. Med gosti so bili tudi mag. Jože Jurša, državni podsekretar v ministrstvu za obrambo, poslanec državnega zbora in župan občine Destrnik Franc Pukšič, župan
občine Markovci Franc Kekec, farni župnik Janez Maučec, gasilci iz Madžarske ter predstavniki gasilskih društev in zvez. Sedanji predsednik gasilskega društva Ivan Bezjak je v pozdravnem nagovoru povedal, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1984, za prvega predsednika pa so izvolili Jožeta Bratuška. Še isto leto so od ptujskega Agisa kupili rabljen gasilski kombi, naslednje leto so svečano razvili prapor, leta 1986 pa zbrali denar in kupili nov gasilski avtomobil. Kmalu so ob vaškem domu zgradili večjo garažo, ob pomoči KS Markovci in Gasilske zveze Ptuj pa kupili motorno brizgal-no. Ker so se aktivnosti in po-
MARKOVCI / SREČANJE 60-LETNIKOV
Obujali spomine na mlada leta
Udeleženci srečanja 60-letnikov markovske fare pred oltarjem farne cerkve. Foto: Laura
^"V življenju so trenutki, ki jih človek želi deliti z ljudmi; ker so nam blizu ali ga nanje vežejo šolski spomini," so zapisali trije organizatorji Jerica Fistravec iz Muretincev ter Janez Zmazek in Karel Majcen iz Bukovcev v uvodu povabila na srečanje 60-letnikov iz markovske fare, ki je bilo 9. junija v gostišču Gastro.
Njihovemu vabilu se je odzvalo 29 vrstnikov, rojenih leta 1941, ki so ob življenjskem jubileju, 10 let po abrahamu, obujali spomine na brezskrbna mlada leta, na doživetja iz šolskih dni ter življenje na vasi.
Daljnega leta 1941, ko je svet pretresel pričetek druge svetovne vojne, se je kljub težkim časom v župniji Svetega Marka rodilo kar 83 otrok. 12 jih je žal že umrlo, ostali pa so si ustvarili družine, se razkropili po Sloveniji in štirje tudi v tujino. Udeleženci srečanja so se v soboto, 9. junija, zbrali po 16. uri pred farno cerkvijo sv. Marka, kjer so se skupaj udeležili maše. Zatem so se odpravili v bližnjo občinsko zgradbo, kjer so včasih skupaj gulili šolske klopi, saj je nekoč bila to njihova osnovna šola. Sprejel jih je župan občine Markovci Franc Kekec in z njimi obujal spomine. V osrednjem delu pa so srečanje nadaljevali vse do jutranjih ur v gostišču
Gastro na Ptuju. Veliko so si imeli povedati in lepo jim je bilo, zato so si ob slovesu oblju-
bili, da se ponovno srečajo ob svoji 65-letnici.
-OM
PTUJ / SELITEV KIOSKOV
Kdaj tudi parkiri{~a?
Kioska ob Potrčevi, pod zidom, ki naj ni predstavljala zadnjo oviro pri pričetku gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Gabrovčevih, bodo v kratkem preselili.
Novo lokacijo, ki je začasna, so jim v mestni občini poiskali na javni površini tik ob ograji bolnišnice. Za preselitev prvega kioska, slaščičarne, so v ptujski bolnišnici soglašali, za drugega s prodajo časopisov in tobačnih izdelkov, pa soglasja pri njih niso iskali. V bolnišnici, kjer ob vhodu stoji velik napis, da pri njih ne kadijo, ker zdravo živijo, pričakujejo, da na drugem
kiosku ne bo prevelikih reklam za tobačne izdelke. Na ureditev parkirišč, ki jih na tem območju nujno potrebujejo, bo, kot kaže, potrebno počakati, dokler ne bo rešeno lastništvo zemljišč z državo. Ob bolnišnici naj bi uredili okrog 70 parkirišč. V ureditveni načrt novih parkirišč bodo vključili tudi na novo postavljena kioska.
MG
Nov gasilski kombi za prevoz moštva je krstil farni župnik Janez Maučec. Foto: M. Ozmec
trebe večale, so leta 1993 kupili rabljeno kombinirano gasilsko vozilo-cisterno od PGD Spuh-lja. V istem času so od ministrstva za obrambo dobili vojaški tovornjak in iz obeh vozil preuredili kombinirano gasilsko vozilo. Ker je pred kratkim stopil v veljavo nov zakon o cestnem prometu, ki prepoveduje vožnjo s starejšimi gasilskimi vozili, so začeli akcijo za nakup kombija za prevoz moštva. Tudi tokrat niso naleteli na gluha ušesa, saj je občina Markovci prispevala 4,5 milijona, milijon tolarjev je prispevalo ministrastvo za obrambo, pol milijona občinsko gasilsko poveljstvo Markovci, preostanek
pa so prispevali vaščani vasi Prvenci in Strelci ter botre in botri z glavnima botroma Jankom in Elizabeto Mislovič iz Dorna-ve. Tako so za nov gasilski kombi odšteli 6,3 milijone, skupaj z vgrajeno opremo pa kar 8,8 milijona tolarjev.
Ob novi pridobitvi je gasilcem PGD Prvenci-Strelci prvi čestital markovski župan Franc Kekec in dodal tudi čestitko ob 10-letnici samostojnosti. Pridružili so se mu mag. Jože Jurša ter poslanec in župan Franc Pukšič. O pomembni gasilski pridobitvi je govoril tudi poveljnik območne gasilske zveze Ptuj Janez Liponik, predsednik vaške-
ga odbora Prvenci Ivan Golob pa se je v imenu obeh vasi toplo zahvalil vsem, ki so prispevali denar za novo vozilo, ki ga je krstil farni župnik Janez Maučec.
Ob koncu so na pročelju vaškega doma svečano odkrili 1,80 m veliko sliko gasilskega patrona sv. Florijana, ki jo je na pobudo Ivana Goloba naslikal 81-letni ljudski umetnik Ivan Pučko. Slovesnost so nadaljevali z nastopom motornih zmajar-jev, ki v Prvencih pripravljajo vzletno stezo, svoje veselje pa so zaokrožili z gasilsko veselico in ansamblom Jurovski gadi.
M. Ozmec
Nova lokacija kioskov ob ptujski bolnišnici. Foto: Črtomir Goznik
OB PRAZNIKU OBČINE GORISNICA
GORISNICA / POGOVOR Z ZUPANOM OB SESTEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Ogromen korak naprej
Občina Gorišnica je slikovita občina, s svojimi 6082 pe-bivalci pa se razteza med ravninskim in halo{kim gri~ev-natim svetom, ki ga ločuje, a hkrati povezuje reka Drava. Vinogradni{tvo in sadjarstvo v hribovitem svetu sta naj-pomembnej{i gospodarski panogi, ki izhajata iz bogate, večstoletne tradicije, na ravninskem svetu pa prevladuje poljedelstvo.
Bliža se 6. praznik obstoja občine Gorišnice, ki ga bodo občani proslavili v petek, 27. julija, od 20. do 28. julija pa bodo po občini potekali številni dogodki, s katerimi želijo tudi različna društva proslaviti občinski praznik. O tem, kaj so naredili v šestih letih obstoja občine, kakšni so načrti za prihodnost in nekaj besed o samem občinskem prazniku smo govorili z županom občine Go-rišnica Slavkom Visenjakom.
TEDNIK: V šestih letih delovanja ste v občini Gorišnica pridobili kar nekaj novih objektov. Katere so bile va{e najpomembnejše investicije v tem ~asu?
"Ena največjih investicij je prav gotovo ta, da so vsa gospodinjstva dobila vodo, to je okrog 600 priključkov, letos pa
smo tudi vsa gospodinjstva priključili na slovenski vodovod, na sistem Komunalnega podjetja Ptuj. Potem smo vsako leto naredili približno 4 km cest, približno toliko smo naredili tudi prevlek. V Cirkulanah nam je uspelo zgraditi zdravstveni dom, šolo za devetletko, mrliško vežico, čistilno napravo, v programu je kanalizacija za ta del občine, ki pa je letos še ne bomo začeli. V lanskem letu smo sofinancirali obnovo cerkve Svete Ane. Iz proračuna finaciramo tudi vsa društva občine. Med večjimi investicijami je bila športna dvorana v Gorišnici, ki ima 800 sedežev in 200 stojišč, ta objekt pa je prav gotovo primerljiv s podobnimi objekti po vsej Sloveniji in verjetno še kje drugje. Zanj je občina dobila priznanje arhi-
tektov Slovenije, njen arhitekt pa je dobil Plečnikovo nagrado.
Večje pridobitve na območju Gorišnice so zraven cest še mrliška vežica, prizidek vrtca, imamo nadvoz v Zamušanih, z avtomatskimi zapornicami smo zavarovali železniški prehod v Moškajncih, letos načrtujemo še avtomatske zapornice v Za-mušanih. Ponos kraja in občine je tudi Dominkova hiša, ki smo jo obnovili in jo vsako leto obišče več kot 3000 obiskovalcev. Vlagamo tudi v obnovo gradu Borl, ki pa se je žal v zadnjem času ustavila, ker je izpadla iz sofinanciranja države, sočasno pa bo verjetno tudi iz sofinanciranja občine. Vrednost vseh investicij v občini Gorišnica od leta 1996 do 2000 je na območju Gorišnice znašala 749,5 milijonov, na območju Cirkulan pa 719 milionov tolarjev."
TEDNIK: Kaj pa je v programu za letos?
"Letos je v programu 5 km prevlek za ceste in 4 km novogradnje cest, priklop na slo-
venski vodovod v Gruškovcu, ki sva ga že prej omenila, v cerkvi Svete Ane bomo naredili notranje omete, na prizidek v osnovni šoli v Cirkulanah bomo naredili fasado ter obnovili streho šole, obnovili bomo tudi streho na bloku v Goriš-nici, v Muretincih bomo naredili novi most čez potok, ki je dotrajan, v vrtcu pa smo naredili ograjo zaradi varnosti otrok, ko se bo začela izgradnja prizidka oziroma novega trakta v osnovni šoli Gorišnica."
Mogoče bi omenil tudi eno pridobitev, kar se tiče društvene dejavnosti, saj nam je uspelo velik hektarski odpad oz. jamo z vsemogočimi odpadki očistiti in spremeniti v ribnik, ki je danes v veselje ribiškega društva. Uradna otvoritev bo v okviru občinskega praznika."
TEDNIK: Ob približevanju občinskega praznika morda ni pravi čas, da bi govorili o razcepitvi občine Gorišnica v dve občini. Morda pa vendarle nekaj besed?
Župan občine Gorišnica Slavko Visenjak.
TRGOVINA-ř^MVřój^
aau
I ^IBaMniiti
Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo tudi v bodoče.
Slavko Rižnar s.p., Gkijevci 16a, 2272 Gorišnica, tel 02 743 02 13
	VESELI NAS, DA SMO MED VAMI	
	IN DA NAM ZAUPATE.	
O	LEKARNE PTU	
	LEKARNA qDRIŠNICA	
	gORIŠNICA GOA	
	T 02 743 DE 3B	
	LEKARNA-IjORISNICASILEKARNE-PTUj.SI	
	DELOVNI ČAS:	
	MED DELAVNIKI: 7.DD - 1 5.DD	
	V SREDO: 12.00 - 20.00	
TEDNIK: V načrtu imate tudi nadaljevanje izgradnje šole v Gorišnici.
"Imamo potrjen program investicije za nadaljevanje gradnje šole v Gorišnici; ta investicija bo vredna čez 400 milijonov tolarjev. Za letos je namenjenih 50 milijonov sredstev iz proračuna države in 40 milijonov iz proračuna občine, naslednje leto pa 120 milijonov iz države in temu ustrezno tudi iz občine. Letos bomo začeli delati, 2. septembra 2002 pa naj bi bila šola končana."
TEDNIK: Kako pa je z okol-jevarstvenim programom v občini Gorišnica?
"Idejni projekti za celotno občino so z različnimi variantami že narejeni za kanalizacijo. Letos je v načrtu v Gorišnici tudi hodnik za pešce od občine do šole, v tem delu pa bomo naredili tudi kanalizacijo za ožji center v Gorišnici, ki bo navezana na čistilno napravo pri šoli, ki pa je že tudi narejena.
J_g J n g
Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo čestitamo in se priporočamo s svojimi izdelki in uslugami
Ivan Korošec s.p., Zamušani 37a, 2272 Gorišnica, tel: 02 719 21 35
IZDELOVANJE EN0S1AVNIH LESNIH PREDMEIDV
Občanom in občankam ter svojim cenjenim stranl<am čestitamo ob praznil(u občine Gorišnica.
Priporočamo se z lesnostrugarskimi izdelki (karnise, leseni ročaji za orodje), lesnorezalskimi izdelki (kopita, stojala), lesnimi izdelki za gospodinjstvo (sutia roba).
Franc Čeh s.p., Tibolci 4a, 2272 Gorišnica, tel 02 740 83 38, GSIVI041 296 359
"Tako jaz kot občinski svet smo jasno povedali, da ne nasprotujemo želji iniciativnega odbora, ki se je pojavil z idejo o nastanku občine Cirkulane, nismo pa sprejeli sklepa, da bo občinski svet občine Goriš-nica tisti, še najmanj pa župan, ki bo speljal akcijo za nastanek nove občine. Na glasovanju zbora občanov so sklenili, da bodo začeli peljati postopek nastanka nove občine, državni zbor pa bo bo dovolil referen-
dum ali pa ne in ta bo pokazal, ali nova občina bo ali ne bo. Mi zaenkrat delamo vse stvari tako, kot so bile v planu, s tem da bomo v naslednji številki glasila Vesti iz vasi ljudi informirali, kaj je bilo narejenega v tem času v občini Gorišnica."
TEDNIK: Program praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku je kar pester. Kaj vse pripravljate?
"Samo praznovanje občinskega praznika predstavlja slavnostna prireditev, ki bo v petek, 27. julija, ob 18. uri na gradu Borl, ostale dni pa se bodo zvrstili dogodki, s katerimi želijo razna društva in organizacije s svojo dejavnostjo popestriti občinski praznik. Naj jih naštejem le nekaj: različne dejavnosti gasilcev, otvoritev ribnika in ribiško tekmovanje posameznikov za prehodni pokal občine Gorišnica, 3. vaška olimpiada, odkritje in blagoslovitev spominske plošče in spomenika dr. Janeza Janžekoviča, otvoritev razstave ptic Društva za vzgojo in varstvo malih živali, vinsko-kulinarična prireditev, tržni dan lukaric, začetek likovne kolonije Borl 2001, streljanje na glinaste golobe, razni pohodi, kolesarjenje, tek in številne druge prireditve."
TEDNIK: Tudi letos boste ob prazniku podelili občinska priznanja. Kdo jih bo prejel?
"Plaketo občine Gorišnica bosta prejela Stanko Arnejčič in Franc Kokol, listino občine pa mešani pevski zbor PD Ruda Sever Gorišnica in podjetje ADK, d.o.o."
Jana Skaza
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donaj
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, icanaiizacije, popravilo vodovoda.
Gajeve! 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Gorišnica.
plin
vodovod
ogrevanje
prezr^čevanjei
Klima j
Kokot Jože s p. I
Ob občinskem prazniku občine Gorišnica Vam iskreno čestitamo in se priporočamo.
)škanjci 45a, 2272 Gorišnica 02 743 02 26, fax 02 743 02 27
MODMEDdoo ..Zagojiči 7, 2272 Gorišnica
S 02 743 60 30

MENmNLBESEVALNLBB^^
Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Gorišnica
ORMOŽ / GRADNJA CENTRA ZA STAREJŠE OBČANE
Delo po nairtu
V ponedeljek, 9. julija, je v prostorih kulturnega doma So-kolana v Sredi{~u ob Dravi potekala 2. raz{irjena seja iniciativnega odbora za ustanovitev ob~ine Sredi{~e ob Dravi.
Občina Ormož in SAVA IP, d.o.o., iz Ljubljane sta, da bi zagotovila in izbolj{ala varstvo starej{ih oseb v občini Ormož in njeni {ir{i okolici, ustanovila skupno podjetje Center za sta-rej{e občane, d.o.o., s sedežem v Ormožu. Osnovni cilj podjetja je bil izgradnja doma za starej{e občane, saj je podravska regija v tem času najslab{e oskrbljena s tovrstnimi objekti. Osnovna težava je bila pomanjkanje sredstev. Oba investitorja sta se zato odločila, da bosta breme financiranja nosila sama. Ob ustrezni dokapitalizaciji, ki zna{a 40 % od vrednosti naložbe, sta pridobila kredit Evropske banke za socialni razvoj, ki pokriva 50 % vrednosti naložbe. S tem so bila zagotovljena vsa potrebna sredstva za nemoteno realizacijo investicije. Vrednost le-te zna{a skupaj z opremo, zagonskimi stro{ki, stro{ki obresti v času gradnje in s stro{ki DDV 1,1 milijarde tolarjev.
Glavni izvajalec del je GIC Gradnje iz Roga{ke Slatine. Dela potekajo po potrjeni tehnični dokumentaciji. Končana so gradbena dela, večina grobih elektro in strojnih instalacij, poteka vstavljanje oken in balkonskih vrat. Vsa dela potekajo skladno s terminskim planom
in bodo dokončana do konca le-to{njega leta. V decembru se bo pričela instalirati oprema, objekt bo tako za vselitev primeren že v februarju prihodnje leto.
Objekt bo omogočil sprejem 150 varovancev v celodnevni oskrbi, zanje bo skrbelo okrog 60 zaposlenih, obratovati pa bo pričel 1. marca 2002. Izgradnja objekta bo omogočila standardno in nestandardno ponudbo storitev celodnevne oskrbe varovancev, kot tudi dnevno varstvo. Skupaj bo v objektu 82 bivalnih enot, v njih bodo na-me{čeni aktivni in negovani varovanci. V objektu bodo tudi zdravstveni prostori, laboratorij, knjižnica in čitalnica, prostori za delovno in fizikalno terapijo, frizerstvo in pedikuro.
Center za starej{e občane Ormož že izvaja nekatere aktivnosti, ki jih je prevzel od Centra za socialno delo, kot so pomoč na domu starej{im občanom, prav tako pa strokovna ekipa pripravlja vse potrebno za pridobitev ustreznih dovoljenj in koncesij. Tak{en način dela bo omogočil, da bodo že na začetku delovanja zagotovljeni vsi kadrovski pogoji.
Mateja Hržič
MIKLAVŽ / 80 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA
v
DRUŠTVA
Delavnih osem desetletij
Prostovoljno gasilsko dru{tvo Miklavž je v soboto, 14. julija, slavilo 80-letnico. Prvi sestanek pobudnikov za njegovo ustanovitev je bil 31. julija, ustanovni zbor dru{tva pa 20. novembra 1921.
Društvo se tako postavlja z dolgo tradicijo dela. Posebej ga je zaznamovala druga svetovna vojna, ko so njihov dom zavzeli Nemci in društvo ni delovalo. Po vojni pa so vaščani znova združili moči in društvo je oživelo. V pomoč mu je bila tedaj in je še vedno krajevna skupnost Miklavž, z veseljem pa so pomagali tudi vsi vaščani. Posebna značilnost zbiranja pomoči za društvo je zbiranje mošta v oktobru. Takrat gasilci med vaščani zbirajo mošt, ga sami skladiščijo, nato pa vino
porabijo ob veselicah in drugih slovesnostih. Ponosni so tudi na svoj gasilski dom; v preteklem letu so zanj v okviru akcije Moja dežela lepa in urejena prejeli priznanje s pečatom gostoljubnosti za 1. mesto v kategoriji gasilskih domov, zgrajenih do leta 1930.
V soboto je bilo pri Miklavžu zelo slovesno. Gasilce, goste in druge obiskovalce je s pesmijo pozdravil Miklavževski oktet, ki ga vodi Leon Lah. V imenu jubilantov je dobrodošlico izrekel predsednik društva Emil Trste-
ščaku Damjanu Fekonji. Trakove na prapor so pripeli darovalci in botri Ivan Meško, družina Antona Novaka ter družina Šnajder. Za trakove pa so darovala tudi druga prostovoljna gasilska društva. Prapor sta blagoslovila dr. Stanko Janežič in župnik Alojz Trunk.
Razglasili so tudi dobitnike državnih priznanj, gasilskih pla-menic I. stopnje (nagrajenci Ivan Meško, Franc Cmager, Franc Trstenjak, Janez Štrucl in Janez Za-dravec jih bodo prejeli ob dnevu gasilcev občine Ormož), in občinskih priznanj Emil Trstenjak, Bernarda Fekonja in Venčeslav Cmager. Program je zaključila pesem okteta, ob koncu pa so ga-
HARDEK / SLOVESNO PRI GASILCIH
105 gasilskih let
člani prostovoljnega gasilskega dru{tva Hardek so v nedeljo, 15. julija, praznovali 105-letnico delovanja. Ustanovni ob~ni zbor dru{tva je bil daljnega 22. novembra 1896.
Gasilsko društvo je bilo postavljeno pod vpliv takratnega sistema, a je preživelo tudi 1. in 2. svetovno vojno. Gasilski dom, ki je zdaj ponos gasilcev, je bil večkrat poškodovan, postopoma pa so ga obnavljali, tako da zdaj izpolnjuje trenutne potrebe. Nenehno se trudijo tudi v izboljševanju tehnike, posebno pozornost pa namenjajo izobraževanju članov in nabavi osebne in skupne zaščitne opreme. Skrbijo tudi za opremljanje z novimi tehničnimi sredstvi, ki zagotavljajo obvladovanje požarov, saj so ti vse bolj specifični in zahtevajo več znanja in tehnične opremljenosti. Tudi na Hardeku pa se srečujejo s pomanjkanjem mladega kadra, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornosti v društvu. Kot je dejal predsednik društva
Jože Šterman, je država prostovoljnega gasilca preveč obremenila z zakonskimi dajatvami, zato pa mu še vedno nudi premalo finančnih sredstev.
Proslava ob obletnici je bila svečana. Zbrane je pozdravil predsednik društva Jože Šterman. V imenu generalnega pokrovitelja, občine Ormož, pa je pozdravni govor izrekel župan Vili Trofenik. Hardečane je ob njihovem jubileju obiskal tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oeri ter predsednik občinske gasilske zveze Ormož Miran Fišer. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki donatorjev TSO, d.d., ter zavarovalnic Maribor in Adriatic. Vili Trofenik je razvil prapor in ga predal predsedniku društva Jožetu Štermanu, ta pa praporščaku Jožetu Babiču
ml. Na prapor so trakove pripeli predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, donatorjev in vasi požarnega rajona PGD Hardek. V svečanosti so sodelovala prostovoljna gasilska društva iz občinske gasilske zveze, pa tudi iz Ptuja in pobrateno društvo DVD Križovljan Cestica. Posebnost pri trakovih vasi so bili grbi na trakovih - vsaka vas je pripela trak s svojim grbom: Hardek trak z grbom lisice, Dobrava z grbom nakovala s kladivom, Lešnica in Lešniški Vrh z debelim lešnikom, Litmerk z grozdom, Pavlo-vci z volčjim črevom - volkom, Pušenci s psičko. V kulturnem programu sta sodelovala tudi tro-bilni kvartet glasbene in godba na pihala glasbene šole Ormož, oba pod vodstvom Slavka Petka. Svečano druženje so zaključili z zabavo ob zvokih ansambla Ptujskih pet.
Tekst: Mateja Hržič Foto: Ema Žalar
PODGORCI
Gasilski abraham
To nedeljo, 22. julija, bodo podgorski gasilci ob 13. uri proslavljali abrahama -50-letnico svojega dru{tva. Po uradni slovesnosti, ki bo pred tamkaj{njo prosvetno dvorano, bo družabno srečanje z novimi kozjimi dirkami.
njak, v imenu generalnega pokrovitelja, Občine Ormož, pa je govoril župan Vili Trofenik. Čestitke v imenu predsedstva in poveljstva Občinske gasilske zveze Ormož jim je izrekel Ivan Vajda, poveljnik gasilske zveze, za njihovo delo pa se jim je zahvalil predsednik sveta KS Miklavž Anton Kirič.
Na prireditvi ob visoki obletnici so predstavili kroniko društva, mlad gasilec pa je predstavil ljudsko pesem o delih zavetnika gasilcev sv. Florjana. Razvili so tudi nov društveni prapor. Župan Občine Ormož Vili Trofenik ga je predal predsedniku društva Emil Trstenjaku, ta pa prapor-
silci veterani predstavili še vajo s staro motorno brizgalno. Na prizorišče so jo pripeljali z vprego Prleškega konjeniškega kluba. Brizgalna je vžgala, voda pa ni pritekla, a kot je hudomušno dejal napovedovalec, saj tudi gorelo ni. Vendarle pa je lepo videti, da take zanimivosti še hranijo. Zagotovo je vaja zbudila spomine pri marsikaterem starejšem gasilcu. Še dolgo so odmevali zvoki ansambla Gamsi in dobra volja jubilantov, ki so na slovesen način obeležili visoko obletnico, ni in ni minila.
Teks: Mateja Hržič Foto: Hozyan
Tudi to se zgodi. Prejšnji konec tedna so se nepridipravi znesli in se nekoliko "poigrali" z otroškimi igrali pri vrtcu v Veliki Nedelji. Vzgojiteljice in otroci so našli igrala prevrnjena in rože izpuljene iz korita. Zagoto-
vo ta, ki je to storil, ni pomislil na to, da se je kdaj v preteklosti -mogoče niti ne tako daljni - sam rad poigral in da se bodo nemara prav na teh igralih kdaj igrali tudi njegovi otroci.
Qét^élotm
VELIKONEDELJSKA NOČ
V	soboto, 7. julija, je v Veliki Nedelji v okviru Velikonedeljske noči potekalo 5. pokalno tekmovanje gasilskih dru{tev. Organizirali so ga člani domačega gasilskega dru{tva.
V	tekmovalnem delu je {lo med članicami A najbolje gasilkam iz PGD Markovci, druge so bile gasilke iz PGD Dornava in tretje iz PGD Šikole. Pri članih A so se najbolje odrezali gasilci PGD Bukovci, drugouvr{čeni so bili člani PGD Pr{etinci in tretji PGD Ivanjkovci. Pokal pri članicah B pa so prejele gasilke PGD Trnovci, pri članih B pa kot prvi PGD Mekotnjak-Stara Cesta in drugi PGD Trnovci. Podelili so tudi pokal za najbolj oddaljeno dru{tvo, ki so ga prejeli gasilci iz Šikol. Vsi udeleženci pa so iz rok predsednika KS Velika Nedelja Ivana Hržiča prejeli priznanja za sodelovanje. Vodja tekmovanja je bil Janko Me{ko, predsednik obračunske komisije Ivan Hržič ter predsednik tekmovalnega odbora Branko Canjko.
NOČNI TURNIR PRI MIKLAVŽU
Športno dru{tvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu prireja v soboto, 21. julija, nočni turnir v malem nogometu. Ta se bo na igri{ču pri Miklavžu pričel ob 20. uri, ekipe pa se morajo prijaviti uro pred začetkom. Organizatorji so za tekmovalce pripravili bogate nagrade; prvi trije bodo prejeli denarne nagrade in pokale.
VAŠKE IGRE V CVETKOVCIH
Prej{njo nedeljo je Športno dru{-tvo Cvetkovci pripravilo druge va-{ke igre. Va{čani so v treh ekipah Zgornja vas, Spodnja vas in Otok Trnje tekmovali v razstavljanju in sestavljanju kmečkega voza, skakali v vrečah mimo ovir, vozili samokolnico mimo ovir, s staro ročno žago pa so se lotili žaganja hloda. Najbolje je {lo ekipi Spodnja vas, drugouvr{čena je bila ekipa Otok in tretja Zgornja vas. Nato so se pomerili v nogometu.
Veselo srečanje va{čanov Cvet-kovcev je bilo polno dobre volje in dobrega razpoloženja.
KAKO BODO UREJALI KOG
Svet krajevne skupnosti Kog je na svoji zadnji redni seji obravnaval idejni načrt ureditve centra Koga. Krajane bi o načrtu radi čimbolje seznanili, zato so sprejeli sklep, da bo načrt od 10. do 20. julija razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti.
ORMOŠKO POLETJE
V	petek, 13. julija, so se v okviru Ormo{kega poletja na grajskem dvori{ču v Ormožu predstavili člani skupine Čuki. Najbolj so razveselili najmlaj{e s skladbicami, kot so Zobar, Hugo, Rdeča ma-{na, Krokodilčki, malce starej{e pa so ogreli z narodnozabavnimi vižami, manjkala pa ni niti udarna, ta trenutek najbolj vroča Ferrari polka.
Ta konec tedna bo ob 21.00 uri grajsko dvori{če znova žarelo v lučeh gledali{ke predstave. Z monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija se bo predstavila Mojca Partljič. Čistilka Marija je mati dveh otrok, začasno brez moža Frančka, ki ima ljubico nekje na tujem. Je brez zaposlitve, zato dela kot čistilka po stanovanjih bogata{ev. V petin{tirideset-ih minutah bo predstavila svoje življenje, hrepenenje in neuresničene sanje. Ter upanje, da bo morda kdaj le bolje.
PO NAŠIH KRAJIH
ROGOZNICA / ODPRLI POSODOBLJEN CESTNI ODSEK
Veselju ni bilo konca
V primestni četrti Rogoznica so 13. julija pripravili krajšo slovesnost ob odprtju posodobljenega cestnega odseka Slatič - Vorih - Rižnar v dolžini 700 metrov. Naložba je veljala osem milijonov tolarjev; od tega je mestna občina prispevala 4,5 milijonov, 3,5 milijona so zbrali krajani, ki stanujejo ob tej cesti, do izraza pa je prišla tudi širša solidarnost, saj so s prispevki pomagali tudi krajani širšega območja Kicarja in Velovleka.
Cesto je predala namenu najstarejša občanka Rozalija Vilčnik.
Foto: MG
Posebej so se zahvalili družinama Serdinšek in Vajd, ki sta odstopili zemlji{~a, po katerih te~e nova modernizirana cesta. Namenu jo je predala najstarej{a ob~anka tega obmo~ja Rozalija Vilčnik. V imenu gradbenega odbora se je Silvester Gaiser na petkovi otvoritvi cestnega odseka zahvalil Komunalnemu podjetju Ptuj, ki je postavilo hidrante, in izvajalcu del Cestnemu podjetju Ptuj. Ni pa pozabil omeniti najvztrajnej{ega med njimi Alojza Pihlerja, predsednika gradbenega odbora, ki je vztrajal {e, ko so drugi že vsi obupali, nenehno jih je spodbujal, da so vztrajali do konca. S skupnimi mo~mo so pri{li do ceste, po kateri se bodo varno pripeljali do svojih domov tudi pozimi.
Potem ko so cesto tudi formalno odprli, so se vsi skupaj, doma-~ini in gostje, poveselili.
MG
PTUJ / GOSTILNO PRI POSTI OBNOVILI
Za ve€io povezanost turistiinih ponudnikov
Znana gostilničarka Danica Zemljarič - Dobrotič iz Za-bovcev, ki ima od decembra 1999 v najemu staro ptujsko gostilno "Pri pošti", je pred kratkim obnovila točilnico in jedilnico. Tudi s tem je dala vedeti, da se želi s svojo ponudbo resno vključiti v gostinsko-turistično ponudbo starega Ptuja, čeprav je Lackova tudi s prometno ureditvijo izgubila pomen. Obnovila je točilnico, ki ima po novem kavarniški pridih, in jedilnico z željo, da bi se v prenovljenem ambientu gostje še bolje počutili kot doslej.
Stalni gostje in tudi naključni obiskovalci so s preurejeno notranjščino gostilne izredno za-
^(O^tllnw
Gostilno »Pri pošti« so obnovili. Na sliki točilnica s kavarniškim pridihom. Foto: Črtomir Goznik
dovoljni. Želja lastnice je, da bi obnovo dočakala tudi zunanjost objekta, za kar morajo poskrbeti lastniki.
V gostilni "Pri pošti" dnevno

PONUJAMO VAM: kosila, malice, jedi po naročilu | i
NOVO! Hamburgerji, lepinje 11
Sprejemamo zaključene	,	^^
družbe do 70 ljudi. PtUJ, 02/774-23-11
Obiščite nas tudi v Zabovcih. Tel.: 02/788-81-86
pripravljajo več vrst malic in kosil, ob že znani domači hrani (golažu, kisli juhi, vampih in drugih tradicionalnih jedeh) tudi vse vrste jedil po naročilu. V kratkem bodo jedilnik obogatili še z lepinjami. Za goste delajo vsak dan razen nedelje, čeprav si prizadevajo, da bi odpirali tudi ob nedeljah. Danica Zemljarič - Dobrotič si želi, da bi ponudniki Ptuja med seboj v bodoče bolj sodelovali. To bi tudi za njeno gostilno pomenilo večji obisk, sedaj pa je tako, da večina obiskovalcev Ptuja po obisku gradu mesto v najkrajšem času zapusti. Prepričana je, da tudi mestni gostinci lahko veliko storijo za to, da bodo obiskovalci Ptuja mesto zapuščali zadovoljni.
MG
GORNJA RADGONA
/ OCENJEVANJE SLOVENSKIH VIN
Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se bo v ponedeljek, 23. julija, pri~elo le-to{nje ocenjevanje slovenskih vin v okviru 39. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Rad-
gonsko ocenjevanje velja za eno odmevnejših, saj enologi vsako leto ocenijo blizu 1000 vzorcev slovenskih vin iz vseh treh vinorodnih dežel.
DOLGE NJIVE / OD
ZRNA DO KRUHA
Društvo Presmec iz Dolgih Njiv pri Lenartu prireja ta konec tedna žetev z naslovom Od zrna do kruha. Prireditev se bo pričela v soboto, 21. julija, ob 13. uri
s povorko iz Dolgih Njiv do kmetije Kramberger v Voličini, ki ji bo ob 14. uri žetev s tekmovanjem žanjic. Ob 16. uri bodo prikazali mlatev s cepci in drešmašino, nato pa še mletje zrnja in peko kruha. Ob 18. uri bodo kmečke igre, zatem pa zabava ob pristni domači hrani in dobri kapljici s Slovenjegoriških kvintetom in pevko Olgo. Če bo slabo vreme, bo prireditev v nedeljo. ak
Nakupovalno središče Maribor
RAZPRODAJE
obutve in tekstila
Odpiralni čas Europarita: ponedeljelt - petek, od 8. do 21. ure sobota, od 9. do 20. ure
MESTNA ČETRT BREG / NOVO NEZADOVOLJSTVO
v '
STANOVALCEV ZADRUZNEGA TRGA
HM vei prireditev na prostoru nekdanje Surovine!
Potem ko niso uspeli z nobeno od dosedanjih ustnih pritožb na upravni enoti Ptuj in mestni ~etrti Breg zaradi prireditev na prostoru nekdanje Surovine in zdaj{njem parkiriš~u na Zadružnem trgu na Ptuju, ker v ~asu organiziranih prireditev kljub vsem obljubam ni poskrbljeno za parkirne prostore ter javni red in mir, so prebivalci Zadružnega trga od 1 do 14 napisali pritožbo, podprli so jo s 24 podpisi, s katero nasprotujejo kakršnikoli prireditvi na tem prostoru.
"Naša dvorišča so postala parkirni prostori, vrtovi in verande naših stanovanj pa tribune za nesramne obiskovalce, ki ne vedo, da na teh prostorih nimajo kaj iskati (primer rock koncert). Ob vsaki prireditvi ostane za razgrajači (vandali) uničenje oziroma eno samo veliko smetišče. Po zadnji prireditvi (razstavi obrti) je bila mera polna, saj so nam razgrajači razmetali posode za smeti, ena je pristala
celo v Dravi. Podali smo prijavo na Policijsko postajo Ptuj, naredili so zapisnik, vendar kot so povedali, za te stvari niso odgovorni," so med drugim v svojo pritožbo napisali stanovalci Zadružnega trga. Prepričani so, da bi o prireditvah na parkirišču morali odločati najbližji sosedje oziroma bi mestna četrt morala obvezno pridobiti njihovo soglasje, ne pa da o tem odloča četrt v celoti. Ne nazadnje bi
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kdo umira
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in ljubljansko Delo sta se zapletla v žolcno "filozofsko" razpravljanje o smrti in življenju. Dr. Rupel je zaradi večje prepriclji-vosti in dokazovanja absurdnosti nekaterih Delovih potez "usmrtil" odgovornega urednika Dela Mitjo Meršola, urednik Dela pa sporoča, da "Rupel živi". Oba se sicer ukvarjata z izjemno resnim vprašanjam verodostojnosti novinarskega pisanja, novinarske profesionalnosti in odgovornosti za javno besedo. Vprašanje je večno aktualno, staro toliko kot novinarstvo in še zdaleč ni omejeno samo na Rupla ali Meršola, pa tudi ne zgolj na ta ali oni sistem. V interesu javnosti in predvsem (dobrega in poštenega) novinarstva je permanentno ugotavljanje, kako in v kolikšni meri opravlja svojo funkcijo.
Seveda je prvi pogoj za normalno funkcioniranje medijev splošna demokratična klima in svoboda. Vendar pa se je treba zavedati, da sta ta svoboda in demokratičnost v marsičem pogojena tudi z ravnanjem medijev. Če novinarji svojo svobodo in svoje pravice iz kakršnihkoli razlogov - bodisi zaradi samovolje, politične pristranosti ali pa zaradi neznanja in pomanjkljive profesionalnosti - zlorabljajo, to nujno povzroča deformacije in motnje v celotni demokratični strukturi družbe. Zaradi tega ocenjevanje novinarskega početja ne more biti zgolj cehovska domena, čeprav je seveda predvsem v interesu novinarjev samih, da vsakič predvsem sami zelo jasno in nepristransko ločujejo, kaj je v novinarstvu dobro in kaj problematično. S tega vidika tudi ne bi smeli vsake kritike ali pripombe iz nenovinarskih vrst kar nasploh proglašati za "nedopustno vmešavanje v novinarsko svobodo". Znati bi morali ločevati, kaj so nenačelni politični in drugi pritiski, kaj pa normalno opozarjanje na morebitne novinarske netočnosti ali druge (profesionalne) spodrsljaje. Seveda pa bi moral biti dialog novinarstva in "javnosti" na obeh straneh razbremenjen apriornih medsebojnih sumničenj in nastopov z "zviše-nih" pozicij.
Za najnovejšo polemiko med Ruplom in Meršolom pač ne bi mogli trditi, da je kakšen pose-
ben vzorec obojestranske zmernosti pri obravnavanju nedvomno pomembnih dilem. Dr. Rupel ne more iz svoje vzvišene ministrske pozicije, ki v večini novinarskih dejanj sluti oziroma kar vidi nekakšno zaroto, sumljiva ozadja, nevarne politikantske igre, ki niso omejene zgolj na Delo in Delovo uredniško politiko. Tako se mu je celo zapisalo, ne da bi za to navedel vsaj en prepričljiv dokaz, da se Delo pogosto postavlja na protislovensko stran! Prav tako pa Meršol neupravičeno očita Ruplu, da se kot politik "posaja na uredniški stol". Tako kot ima Meršol - novinar pravico presojati delo Rupla - ministra, ima tudi Rupel pravico do mnenja o Meršolovem (javnem) delovanju. Povsem nepotrebno Meršol locira Ruplov očitke o nekakšnih "dislociranih" urednikih Dela kar v "banovino" (v predsedniško palačo?), ker Rupel tega izrecno ni zapisal ... Ali pa gre za kaj, kar vesta samo Meršol in Rupel!?
RUPLOVE TOŽBE IN OČITKI
"Dragi Mitja, dovoli, da ti čim bolj nazorno razložim, kako gledam na problem napačnih informacij in kaj pomeni njihovo ponavljanja oz. razširjanje," je zapisal dr. Rupel v javnem pismu uredniku Dela Mitji Meršolu.
"Predstavljal si, kako bi ti reagiral na časopisno sporočilo z naslovom: Mitja Meršol je umrl. Predstavljaj si, da se nekdo sklicuje na takšno - sicer neresnično vest in da svoj prav utemeljuje s tem, da je bil ta stavek nekoč že napisan in objavljen. (V Delu so Ruplu zavrnili objavo popravka neke netočne informacije v zvezi z njim, češ da so nekaj podobnega objavili že tudi v nekem drugem mediju - op.p.) Predstavljaj si, da bi avtor takšne informacije v svoj zagovor trdil, da ima pravico do svojega lastnega avtonomnega stališča! Predstavljaj si, da bi tistemu, ki bi zahteval popravek takšne neresnične informacije, očital, da omejuje njegovo svobodo izražanja! Predstavljaj si,da bi novinar izbral naslov Meršol umrl, nakar bi v tekstu dokazoval, da gre za neresnično informacijo; nakar bi filozofsko obdelal problem kvazirealnosti, pesniške svobode, vpliv in delovanje bombastičnih naslovov na
moralo mesto končno že pričeti razmišljati o večnamenski dvorani za izvedbo različnih prireditev. Stanovalci Zadružnega trga so tudi pozvali mestno četrt, da se o teh vprašanjih skupaj pogovorijo na eni prihodnjih sej.
Predsednik mestne četrti Janez Rožmarin se zaveda vseh zagat, s katerimi se prebivalci tega območja srečujejo ob prireditvah. Poudarja pa, da je bilo za vsako prireditev pridobljeno soglasje najbližjih krajanov, poleg tega je podprl vse njihove zahteve ob takih prireditvah, da bi bile zanje čim manj moteče. "Mesto mora živeti na način, ki bo blizu mladim in tudi starejšim, zato se zavzemam, da občina oziroma njen mestni svet sprejme ustrezen sklep, ki bo omogočil izvedbo prireditev na takšnih večnamenskih površinah in ki bo zagotovil, da bo 'vznemirjanje' krajanov ob takšnih prireditvah čim manjše. Za prireditve naj bi se uporabljal prostor, kjer je letos stal pustni šotor. Vsi se radi pohvalimo, da smo doma iz najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta, ko pa se kaj dogaja, nas naenkrat vse moti. Za razvoj turizma, dobro počutje turistov in Ptujčanov samih bomo morali še marsikaj postoriti. Svet mestne četrti Breg in tudi osebno podpiram predvideno lokacijo za večnamenski prireditveni prostor med železniškim in cestnim mostom, kot je to predvideno tudi v osnutku sprememb in dopolnitev prostorskega plana mestne občine Ptuj. Pričakujemo, da bo mesto kmalu dobilo stalen prireditveni prostor, da ne bo vsakič problemov, ko bomo v mestu želeli organizirati kakšno večjo prireditev," je še povedal predsednik sveta mestne četrti Breg, ki je problematiko Zadružnega trga prenesel tudi na mestni svet.
MG
STOPERCE / OBČNI ZBOR ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV PTUJ
Letom dodajajo življenje
V sredo, 18. julija, so se v gostišču Zelena dolina pri Stoper-cah sestali na občnem zboru delegati Območne zveze društev upokojencev Ptuj, v kateri je združenih 9.544 članov iz 33 društev upokojencev vseh 15 občin s tega območja.
Kot je povedal predsednik Zveze društev upokojencev Ptuj Mirko Bernhard, so po sprejetju poslovnika v osrednjem delu občnega zbora obravnavali poročilo o delu in aktivnostih območne zveze društev upokojencev za leto 2000, dogovorili pa so se tudi o letošnjem delu in aktivnostih, ki bodo potekale pod gesloma "Ničesar o nas brez nas" in "Dodajmo letom življenje," poseben poudarek pa bodo dali področju humanitarnih dejavnosti.
Mirko Bernhard, predsednik zveze društev upokojencev Ptuj. Foto: M. Ozmec
Starejši se zavedajo, da so fizično šibkejši kot njihovi mladi potomci, zavedajo pa se tudi, da imajo za seboj dolga leta učenja in kup izkušenj. Zato se vprašujejo, zakaj svojih izkušenj ne bi uporabljali tudi v letih, ko nekateri že potrebujejo palico, da lažje hodijo.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih 265.931 prebivalcev, ki so starejši od 64 let, kar predstavlja 13,5 % vsega prebivalstva. Raziskave kažejo, da sodijo prav starejši med najrevnejše sloje prebivalstva, še zlasti manj izobraženi, bolni in tisti, ki živijo sami. Zal ugotavljajo, da se na
starost še vedno gleda kot na obdobje nebogljenosti in odvisnosti od drugih, čeprav ni povsem tako. Zavedajo se, da lahko zase in svoje vrstnike veliko storijo upokojenci sami, še več pa pričakujejo od države, od katere zahtevajo, da morata družba in država na najrazličnejše načine omogočiti starejšim prebivalcem, da čim dlje ostanejo v okolju, v katerem so živeli, da je starejšim ljudem, ki ne morejo več živeti v individualnih gospodinjstvih, nujno potrebno ob-mogočiti bivanje v domovih za starejše (ti pa so občutno predragi) in da imajo starejši bolniki pravico do enakega zdravstvenega varstva kot mlajši, in to v ustanovah, ki jih zahteva narava njihove bolezni. Zaradi tega si bodo v upokojenskih organizacijah v bodoče prizadevali za čim doslednejše izvajanje nacionalnega programa zdravstvenega varstva, ki predvideva za izboljšanje zdravja starejših ljudi pet ciljev: ostarelim omogočiti čim daljše neodvisno življenje v okolju, ki so ga navajeni, za kar vlada obljublja bolj{o mrežo zdravljenja in nege na domu, uvedla pa naj bi tudi bolnišnice za podaljšano hospitalno zdravljenje; izboljšati razumevanje okolja za specifične procese in pojave, ki spremljajo staranje, ter za spremembe, ki nastajajo z boleznimi starejših; približati primerno zdravstveno varstvo vsem ljudem in s tem racionalizirati bolnišnično zdravstveno varstvo; izboljšati skrb za neozdravljive bolezni ter umirajoče in izdelati programe pomoči družinam umirajočih ter organizirati neinstitucionalne oblike življenja ostarelih v lokalnih skupnostih. Ob tem pa žal ugotavljajo, da so konec leta 2000 privatizacija in problemi zdravstva precej zmanjšali možnosti ostarelih za izboljšanje dostopnosti zdravstvenega varstva. In ker so upokojenci poleg inva-
višino naklade itd. Same zanimivosti, vendar bi bilo Mitji Meršolu vseeno nekoliko neprijetno ... Za hišo, ki jo danes predstavljaš tudi Ti, je bila nekoč - ne glede na medigre in vse mogoče skušnjave samoupravnega socializma - značilna novinarska korajža, predvsem pa profesionalnost. Profesionalnost predpostavlja preverjanje informacij. Dober novinar večkrat preverja infomacije in vire. Po možnosti se prepriča pri različnih informatorjih in iz različnih virov ..."
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel misli, da so slovenski mediji pred velikanskim izzivom v zvezi s slovenskim približevanjem evropskim in atlantskim povezavam. Poudarja, da so naloge, ki so pred nami, težke, to pa še posebej velja za tiste, ki se ukvarjajo z javnimi zadevami. "Ne gre za nič manj kot za perspektivnost slovenske nacionalne države. Lahko jo ohranimo in jo uredimo po evropskih standardih ali pa jo bomo izgubili. Slovenski mediji so pred velikanskim izzivom. Nagajivosti, ki si jih privoščite pri Delu, nas ne bodo pripeljale na cilj ... Opazil sem, da ste bolj ali manj zamolčali najnovejši slovenski obisk v Moskvi. Podobno ste zamolčali neko prejšnje (pa ne moje) moskovsko
srečanje. Seveda se zavedam, da gre za uredniško politiko, ki ne izhaja le iz vaše hiše. Pa vendar bi urednik Dela njenim tvorcem včasih lahko povedal, naj se ne šalijo z resnimi rečmi. Omalovaževanje Rusije, prav pogosto pa tudi Zda, ni šala. Predlagam Ti, da prenehate z omalovaževanjem mednarodnih odnosov, zunanje politike, še posebej pa osebnega dostojanstva ljudi. Čemu so potrebne špekulacije in manipulacije s podatki o slovensko-hrvaških odnosih? Zakaj se Delo pri dilemah in sporih praviloma postavlja na pritiv-ladno, protiliberalno (pa tudi proticerkveno), pogosto protislovensko stran? Zakaj imate več razumevanja za tuje kot za slovenske interese ...?"
MERŠOLOVO ZGRAŽANJE
"Umrli Meršol" se v svojem odgovoru "dragemu Dimu" (Dimitriju Ruplu - op.p.) zgraža nad njegovim očitkom, da piše Delo antislovensko, anticerkveno. "Podobno mi očitajo tudi drugi, ki niso ravno iz tvojih logov. Vem, da si ti za avtonomijo medijev, vendar pa bržkone v dnevni državniški operativi nehote postaneš del arogance oblasti, kajne?
Iz miselnosti o tem, komu naj služijo časopisi, izhaja žal tudi tvoje prepričanje, ki si ga zapisal poudarjeno, namreč, da pri pisanju o pomembnih (tvojih in drugih) obiskih v tujini - ki jih Delo po tvojem trdnem prepričanju obravnava ignorantsko - sodeluje še neka druga uredniška politika, tista, ki ne sedi v 'črni vdovi' (uredniško poslopje Dela - op.p.). Nič kaj diplomatsko si mi razkril svoje prepričanje (ki je, če dovoliš, seveda zmotno in nepreverjeno), da za urednikom, za menoj, sedi vsaj še en dislocirani 'urednik'. ali pa kar 'uredništvo', ki nekje iz 'banovine' narekuje aktualnemu uredniku, kaj naj gre v časopis in kaj ne, koliko vrstic - če sploh -posvetiti temu ali onemu obisku ... Zaradi tega se ti oglašam. Ne vem sicer, kako je s tvojim urejanjem zunanje politike - in kdo jo ureja. Toda uradno si zunanji minister države. In jaz sem odgovorni urednik časopisa. Zasebno lahko z menoj komuniciraš na kakršen koli način in še vesel sem tega. Uradno in kot zunanji minister pa si najbrž ne smeš privoščiti tisočbesedenega božanja in krcanja kar počez ... " Meršol na koncu dodaja, da si kot urednik od ministra ne more dopustiti takšnega odnosa.
Jak Koprivo
lidov ena najbolje organiziranih skupin prebivalstva v Sloveniji, se zavedajo svoje moči. Zaradi številčnosti, tudi politične, bodo ob prihodnjih volitvah volili predvsem tiste, ki bodo prisluhnili njihovim problemom in težavam. Kajti če ne prej, se vsaj sedaj zavedajo, da imajo vsak človek le eno samo življenje.
M. Ozmec
Oditodittjtam
SVETA ANA /
3. OBČINSKI PRAZNIK
Pri Sveti Ani v Slovenskih goricah se s sobotnim nočnim turnirjem v malem nogometu začenjajo prireditve ob 3. občinskem prazniku. V nedeljo bo tekmovanje v športnem ribolovu pri Molehu, zatem ob 10. uri okrogla miza v počastitev rojaka dr. Janka Šlebingerja, kulturni program in ob 13. uri odkritje spominske plošče dr. Šlebinger-ju na zgradbi kulturnega društva Sveta Ana.
Nedeljski popoldan bo v znamenju družabnega srečanja z ansamblom Slovenjegoriški fantje. V ponedeljek, 23. julija, bo ob 17. uri turnir v namiznem tenisu med zaselki in posamično, v sredo, 25. julija, ob 16. uri tekmovanje v streljanju z malokali-brsko puško, v četrtek, 26. julija, bodo ob 16. uri odprli modernizirano cesto na Dražen Vrh, ob 18. uri bo tekmovanje v košarki. Od četrtka do nedelje bo vsak dan od 8. do 13. v lovskem domu na ogled razstava čebelarskega društva Sveta Ana. V petek, 27. julija, bo ob 16. uri turnir v odbojki na mivki, zatem pa ob 19. uri še nogometna tekma veteranov Lokavca in Svete Ane. Sobotne prireditve, 28. julija, bodo pričeli z okroglo mizo ob 11. uri na temo mladi in kmetijstvo, na kateri pričakujejo ministra za kmetijstvo mag. Francija Buta ter nadaljevali ob 14. uri s postavitvijo klopotca pri stari preši in vlečenjem vrvi med zaselki ob 16. uri. Ob 21. uri pa bo pri Sveti Ani še ognjemet v počastitev 3. občinskega praznika.
Prireditve ob prazniku občine Sveta Ana bodo sklenili prihodnjo nedeljo, 29. julija, z mimohodom godbe na pihala ob 10. uri, slovesno mašo ob 11. uri in razvedrilom ob glasbi dua Sierra Madre med 11. in 14. uro ter tradicionalno gasilsko vrtno veselico z ansamblom Dinamika, ki se bo pričela ob 16.uri. (ak)
STOPERCE / TELOVSKA PROCESIJA
V	nedeljo, 22. julija, ob 11. uri bo pri sv. Ani nad Stoperca-mi maša - telovska procesija in nato tradicionalno žegnanje. Letos bo zaradi pred kratkim odprtega asfalta še posebej živahno in slovesno.
PRVENCI / Zeli bodo Zito
V	soboto, 21. julija, ob 15. uri bodo žanjci iz vseh vasi v občini Markovci želi žito s kosami, kot so to počeli nekoč. Prireditev pripravlja tamkajšnji vaški odbor skupaj z markovskim turističnim društvom, pričakujejo pa, da si jo bodo ogledali vsi, ki jih zanima, kako je kmečko delo potekalo nekoč.
OétoéhtoM
DORNAVA / KRES V POČASTITEV 10. OBLETNICE OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
V	Dornavi sta 24. junija 2001 Nova Slovenija — Krščanska ljudska stranka in njen podmladek Mlada Slovenija pripravila kreso-vanje v počastitev 10. obletnice samostojne Slovenije. Kresovan-ja se je udeležilo okrog sto petdeset ljudi, kar je precej več, kot so v stranki in podmladku pričakovali. Zato so že vnaprej sklenili, da bodo drugo leto pripravili večji kres, poskrbeli pa bodo tudi za presenečenje. Preden so kres prižgali, je predsednik OO N.Si Dor-nava Rajko Janžekovič v kratkih obrisih nanizal slovensko zgodovino in poudaril, da smo nanjo lahko upravičeno ponosni. Poudaril je tudi pomen demokracije in dejal, da je prava demokracija le tedaj, če se državljani zavedajo, da so nosilci oblasti, ki pa ne pomeni samo moči, ampak tudi dolžnost delati za skupno blaginjo. Za tem je spregovoril tudi dornav-ski župan Franc Šegula in prižgal kres v čast samostojni Sloveniji. Ob ognju je N.Si in M.Si postregla ljudem s kruhom, zaseko, čebulo in ocvirki. Manjkalo pa ni tudi dobre slovenske kapljice.
BREZOVCI / PIKNIK PO BREZOVSKO
V	Soboto, 23. junija 2001, so se v Brezovcih pod Polenšakom zbrali vašcani na prvem pikniku po Brezovsko, kot so srečanje poimenovali. S srečanjem so združili tudi otvoritev igrišča in praznovanje 10. obletnice samostojne Slovenije. Igrišče so si uredili v Pužovi jami, kjer so včasih kopali pesek za gradbene namene, kasneje pa je jama postala kraj, kjer so odlagali smeti. Ker je vaščane to začelo motiti, igrišča pa v vasi ni bilo, je bila dana pobuda, da bi jamo sanirali in preuredili. In res. Domačini so stopili skupaj in večino s prostovoljnim delom pripomogli, da je današnji izgled jame taksen kot je. Srečanje je popestril kulturni program, v katerem je nastopala pihalna godba občine Dornava in pevski zbor Lukarc iz Dornave. Zabava se je zavlekla v rane jutranje ure. Vaščani pa napovedujejo, da bo Piknik po brez-ovsko postal tradicionalen in da bodo drugo leto povabili tudi vse, ki so bili v Brezovcih rojeni.
Rajko Janžekovič
PTUJ / O TE@AVAH VINOGRADNI[KO-VINARSKE VERIGE
Vinogradniško-vinarsko umiranje na obroke
V sejni sobi ptujske Mestne hiše so se 9. julija predstavniki nekaterih občin, poslanci, predstavniki kmetijsko- gozdarske zbornice, vinogradniških društev, vinarstva Slovenske gorice - Haloze, svetovalne službe, kmetijske zadruge Ptuj in nekateri drugi, pogovarjali o problematiki slovenskega vinogradništva in vinarstva pred vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Sestanek so spodbudili člani evropskega reda vitezov, ki so se pred dnevi v ptujski Mestni hiši udeležili predstavitve drugega ptujskega protokolarnega vina. Problem je v tem, ker so za letos izostale subvencije za obnove vinogradov, ki so bile načrtovane v višini 625 milijonov tolarjev. Da jih ne bo, so izvedeli šele pred nekaj dnevi, to pa bo povzročilo nadaljnje propadanje slovenskega vinogradništva, posredno pa cele verige, od trsničar-stva naprej. Večina vinogradov, zlasti še na območju Haloz in Slovenskih goric, je na že meji rodnosti.
stev za obnovo vinogradov, takšna pa je tudi zahteva ptujskega sestanka. Prav tako so zaskrbljeni zaradi dolo~be zakona o medijih. Protestirajo proti prepovedi ogla-{evanja vina, kot je to navedeno v 4. ~lenu tega zakona. Podpirajo sprejem zakona, ki bo uredil po-dro~je ogla{evanja vina, skladno s smernicami Evropske zveze, in prakso v drugih vinorodnih deželah. Sklepe s ponedeljovega
pogovora o problematiki vinogradništva in vinarstva pred vstopom v Evropsko zvezo bo oblikovala posebna skupina, ~imprej pa se želijo predstavniki vinogradništva in vinarstva s Ptujskega o teh vprašanjih pogovoriti tudi z ministrom za kmetijstvo Francijem Butom. Pri~akujejo zadovoljivo rešitev, sicer bodo oblike pritiska stopnjevali.
MG
Problem ni od včeraj, slovensko vinogradništvo je pričelo propadati že v 50-tih letih prejšnjega stoletja, še bolj pa v 60-tih letih, ko je postal trg z vinom popolnoma monopoliziran, je med drugim na sestanku v ptujski mestni hiši poudaril Janez Žampa iz vinogradniškega društva Ptuj, ki je odgovornim za zmedo na tem področju med drugim dejal: "Gospodje, ne igrajte se s slovenskim narodom in njegovim bogastvom, med katerega prav gotovo sodi tudi vinska trta". Dosedanje ravnanje ministrstva za kmetijstvo, še posebej pa ukinitev subvencij v tem občutljivem obdobju pred vstopanjem v EZ, pa je ocenil kot neogovorno in pomilovanja vredno. Janez Kramberger, predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru, je udeležence ptujskega pogovora o problema-
tiki vinogradništva in vinarstva seznanil z dosedanjimi aktivnostmi odbora na tem področju. Problematika jim je znana, o njej so večkrat razpravljali, nazadnje 3. julija. Izpad subvencij za obnovo vinogradov pomeni izgubo zadnje možnosti za prestrukturiranje slovenskega vinogradništva pred vstopom v Eropsko zvezo. Z izgubljanjem sredstev za obnovo vinogradov se zmanjšujejo tudi površine z vinogradi, kar posredno vpliva na zmanjšanje kulturne krajine in siromašenje podeželja. Zato v strokovnem odboru za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki ga vodi Simon Toplak zahtevajo, da se dosledno upošteva 4. člen uredbe o ureditvi trga z vinskim grozdjem, moštom in vinom, ki zagotavlja 625 milijonov proračunskih sred-
Vecina vinogradov, zlasti se na območju Haloz in Slovenskih goric, je že na meji rodnosti. Foto: JB
PTUJ / S KREDITOM IN DONACIJAMI DO NOVE DIALIZE
Do nove dialize tudi s pomoijo obiin
Prostorska stiska dialize v ptujski bolnišnici je čedalje hujša. Prostori, ki so bili zgrajeni za 12 dializnih bolnikov več ne ustrezajo današnjim potrebam. Število dializnih bolnikov se je v zadnjih letih močno povečalo. Trenutno jih je 60.
Začasno so prostorsko stisko nekoliko omilili, z ureditvijo dodatnega prostora, še vedno pa morajo delati do 23. ure zvečer ali celo do ene ure zjutraj. Tako bo vse dotlej, dokler ne bo bodo uredili novih prostorov v podpritličju porodnišnice. Investicija je vredna okrog tri milijone mark, ki pa je brez pomoči občin ne bodo mogli izvesti. Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko se je o tem vprašanju že pogovarjal z župani občin na Ptuj-
skem, ki so pripravljeni podpreti to investicijo, vendar odločanje na občinskih svetih poteka izredno počasi. Do sedaj so se za sofinanciranje v takšni ali drugačni obliki odločili le v občinah Kidričevo (nakazali so 600 tisoč tolarjev), Hajdina (kupili bodo en dializni aparat v vrednosti 30 tisoč nemških mark) in Dornava (300 tisoč tolarjev). Njihov skupen prispevek je 3,9 milijonov tolarjev. Ker bodo sredstva pritekala postopo-
MARKOVCI / 25 LET DRU[TVA UPOKOJENCEV
Radi so skupaj...
Peščica markovskih upokojencev, ki so bili člani sosednjih društev upokojencev Ptuj in Zagojiči, se je leta 1976 odločila, da ustanovijo svoje društvo in tako zapolnijo vrzel, ki jo čutijo ljudje, ko po dolgi delovni dobi naenkrat izgubijo stik z delom in ljudmi, s katerimi so se dnevno srečevali, kajti malo je danes delovnih organizacij, ki se jih še spomnijo in jih povabijo medse.
Ob koncu ustanovnega leta 1976 je društvo štelo že 261 ~la-nov, danes je zadnji vpisan pod zaporedno številko 1293. Ker pa usoda ne prizanaša, eni prihajajo, drugi odhajajo za vedno, jih je danes v naše društvo v~lanje-nih 687, je povedala tajnica Anica Kostanjevec.
Prvi predsednik društva, še vedno ~lan, je bil Martin Krajn~i~ iz Bukovcev. Nasledil ga je Anton Kukovec, njega že pokojni Franc Prelog in ~etrti, z najdaljšim stažem, je Janez Majer. Vsi so se trudili za uspehe in napredek društva; najve~ pa je bilo doseženega v zadnjih letih, ko je Društvo upokojencev Marko-vci postalo pravnomo~ni lastnik
doma. Vsa leta so v zgradbo in opremo mnogo vlagali, ob~ina Markovci pa jim je v ta namen prispevala skupno 1,5 milijona tolarjev.
Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da se pridruži skrbi za pokojninsko, zdravstveno in socialno varnost upokojencev. Redno jih informira o vseh pravicah, ki jih imajo upokojenci. Organizirano je brezpla~no pravno svetovanje za vse, razna zdravstvena predavanja, tedensko merjenje krvnega tlaka, ve~kratni obisk starejših, bolnih, onemoglih, osamljenih ~lanov v doma~em okolju in domovih - ustanovah in zavodih, ki jih ob novem letu tudi obdarijo. Mo~no je razvito
tudi izletništvo in romanja po domovini in tujini. Tudi število skupinskih letovanj na morju in obiski toplic iz leta v leto naraš~a-jo. Kolesarjenje, pikniki in druga družabna sre~anja so prijetna in dobro sprejeta med našimi ~lani. Ribi~i se redno udeležujejo društvenih, regijskih in državnih tekmovanj v športnem ribolovu in dosegajo lepe uspehe. Tudi druga športna tekmovanja in tekmovanja v raznih družabnih igrah ve~-krt prirejajo. Upokojenci so tudi ~lani folklornega društva, raznih pevskih društev, lovskega društva ... Nekateri radi vržejo karte ali pa prestavljajo šahovske figure. Tudi kakšna ro~nodelska obrt, kot je pletenje košar, opletanje steklenic, izdelava rož, šopkov idr., jim gre dobro od rok. Upokojenec, neko~ gradbeni delavec Rudi Ga-brovec iz Bukovcev pa je do danes izdelal dve natan~ni maketi farne cerkve sv Marka in še nekaj okoliških cerkva, kar je zahtevalo ve~letno natan~no delo, nam je delo markovskih upokojencev predstavila tajnica društva Anica Kostanjevec.
ma, so se v bolnišnici odločili, da bodo za enkrat večji znesek, kot so jim ga doslej prispevale tri občine, zaprosili mestno občino Ptuj. Župan Miroslav Luci se je namre~ z dogovorom obvezal, da bo prispevek mestne ob~ine enkrat ve~-ji, kot prispevek ostalih 14 ob~in. Za gradbeni del investicije v znesku 140 milijonov tolarjev bodo najeli kredit, možnosti imajo sicer za 150 milijonov. Ministrstvo za zdravje, ki sicer s sredstvi investicije v ptujski bolnišnici ne bo podprlo, je že dalo pozitivno mnenje. Za najem kredita pa potrebujejo tudi pozitivno mnenje ministrstva za finance. Z gradnjo bodo pri~eli takoj po pridobitvi kredita. S sredstvi donacij ob~in pa bodo kupili opremo.
"Trudimo se, da bi izboljšali odnos do bolnikov, da bi sledili hitremu razvoju medicinske znanosti in tehnologije, v tem primeru pa tega žal ni možno dose~i, saj pre-natrpanost prostorov ne omogo~a minimalnih bivalnih pogojev, zlasti pa ne v primeru nujnih posegov, ko je potrebno zagotoviti dostopnost do bolnika z vseh treh strani ležiš~a in priklju~iti dodatne aparate. Dializa omogo~a bolnikom z odpovedjo ledvic kolikor toliko znosno življenje in povrnitev zdravja oziroma vrnitev na delovno mesto, pa tudi z daljšanjem življenske dobe lahko pri~akuje-mo vedno ve~je število bolnikov, " poudarja direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, ko iš~e pomo~ za gradnjo nujno potrebnih novih dializnih prostorov za potrebe bolnikov s ptujskega v ob~inah s tega obmo~ja. Vodstvo ptujske bolnišnice si zelo prizadeva, da bi do gradnje ~imprej prišlo, ker ~e nenadoma odpove eden od klju~-nih delov oddelka, to je že dotrajana reversosmoza, kar bi imelo za posledico dnevno prevažanje bolnikov v Zre~e ali Krško, ker so bližnji dializni centri podobno kot ptujski že prenatrpani.
MOST NA SOCI / USTANOVILI SKUPNOST TD OBJEZERSKIH KRAJEV
Za kvalitetnej{o izrabo jezer
V soboto, 30. junija, je bilo v Mostu na Soči že sedmo tradicionalno srečanje turističnih društev objezerskih mest Slovenije. Osrednji dogodek letošnjega srečanja je bil podpis listine o ustanovitvi skupnosti objezerskih krajev Slovenije.
Gre za prvo skupnost te vrste v Sloveniji, v katero so se povezali turistični delavci z Bleda, iz Bohinja, z območij Lendavskega, Bukovniškega, Brestrniškega, Mariborskega in Cerkniškega jezera, jezer Komarnik in Pristave pri Lenartu, Mosta na Soči, Parn-škega, Petelinjskega pri Pivki ter Ptujskega, Radoškega, Rakitni-škega, Gradiškega, Velenjskega, Smartinskega, Zbiljskega in Soš-tanjskega jezera. Skupnost TD objezerskih krajev Slovenije je prostovoljno in neformalno združenje, ki ima ob širši podpori cilj ohraniti in urediti vseh 26 tisoč km obal slovenskih jezer in rek ter 1270 stoječih in drugih voda. Sporazum je podpisalo 21 turističnih društev. Potrdili so tudi članstvo v koordinacijskem odboru in izvolili predsednika tega odbora. Podpredsedniško mesto je pripadlo Ptujčanom, podžupanu mestne občine Ptuj Ervinu
_________ř^
Hojkerju.
Kot je povedal vodja ptujske delegacije na letošnjem srečanju, predsednik TD Albin Pi{ek, so ob tej priložnosti predstavili tudi strokovni prispevek Alenke Kor-par, univ. dipl. biol., o sanaciji in vitalizaciji Ptujskega jezera. Na okrogli mizi o naravni in kulturni dediščini v povezavi s turistično dejavnostjo objezerskih krajev pa so še posebej poudarili, da se pri Slovencih krepi zavest o pomenu voda za preživetje in za potrebe turizma. Predstavili so tudi možnosti razvoja turizma ob jezerih v luči zakona o vodah.
Sedmo srečanje TD objezer-skih mest Slovenije je pripravila Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s TD Most na Soči, častni pokrovitelj srečanja pa je bil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač.
MG
RADIO
n<te,MJ.iiidillri»nd
-nrrm-
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / PO VINSKO TURISTIČNI CESTI 13
Med prijazne ljudi in od sonca obsijane griie
Da lahko dopustujete tudi v bližini doma, je pokazal nedavni študijski obisk VTC 13. Zanimivosti je na vsakem koraku na pretek. To je tudi območje, ki je po oddaljenosti sicer zelo blizu, če štartamo na Ptuju, a hkrati zelo daleč, daleč od ponorelega sveta, kjer tudi moderni telefoni umolknejo, in kjer si bomo že po nekaj dneh umaknili vsakodnevnemu stresu. Tudi postelj je veliko, od čisto vsakdanjih do bider-majerskih.
Izmed dvajsetih vinsko-turi-sticnih cest v Sloveniji je najbolj v ponudbenem in trženjskem pogledu dodelana Vinsko turistična cesta srednje Slovenske gorice 13, dolga je okrog 130 km, na njej je okrog 45 turističnih ponudnikov z registrirano dejavnostjo. VTC 13 tržijo lokalni turistični organizaciji Lenart in Prlekija Ljutomer, Ptujske vedute in turistična pisarna Štiblc na Stari gori, kjer je na ogled tudi edini mlin na veter v Sloveniji. Intenzivno delo na tej cesti se je pričelo pred šestimi leti, vključuje pa deset občin: Ptuj, Cerkvenjak, Destrnik, Dor-nava, Juršinci, Lenart, Ljutomer, Sv. Andraž, Sveti Jurij ob Ščavni-ci in Trnovsko vas.
Doslej so na njej postavili že okrog 280 za turista pomebnih informacijskih tabel. Območje razpolaga s skupnim turističnim prospektom, za izdelavo turistič-
VSelcah so se predstavili sadjarji. Foto: MG
vjaku se za povečani turistični obisk in s tem za razvoj kraja trudijo v vinogradniško-vinarski družini Kocuvan, v Cogetincih pa turistična kmetija Firbas, ki je po mnenju večine turističnih delavcev vzorčni primer urejenosti in ponudbe neke turistične kmetije.
Na VTC 13 je ponudba v resni-
litetah ponudijo tudi različne jedi iz gob, kmečki turizem "Pri Marti" Marte in Albina Druzoviča je za vinske razvajence uredil kamnito "samopostrežno klet", kjer si je ob vinu mogoče postreči tudi z neomejeno količino domačega kruha, prekajenih rebrc, klobas, zaseko, čebulo, v prodajalni "Do-
Predsednik projektnega sveta VTC 13 Simon Toplak: "Svet med Dravo in [~avnico je nekaj enkratnega, neponovljivega".
nih prospektov so se odločile posamezne občine, imajo jih tudi posamezni ponudniki. Četrtega julija so se po tej cesti v organizaciji podjetij Ptujske vedute in Hosting popeljali predstavniki slovenskih turističnih organizacij, agencij, turistični novinarji in neketari drugi. Začeli so na ptujskem gradu. V vseh desetih
občinah so jih pozdravili župani oziroma predstavniki občin, predstavitve turistične ponudbe posameznih ponudnikov s pokušino domačih specialitet in kvalitetne vinske kapljice so spremljali izvirni kulturni nastopi. V Juršincih, kjer so najbolj znani turistični ponudniki družina Toplak in Kau-čič, in kjer vsako leto organizirajo praznik gospodinj (letos bo 29. julija), prireditev Zahvalo jeseni, so se jim pridružili tudi člani Društva rojaka Janeza Puha, ki so s svojim prihodom tudi napovedali ponovno odprtje cimprače v spomin Janeza Puha. Na Polenšaku že od leta 1963 organizirajo Praznik žetve in nekoliko mlajšo prireditev razstavo kruha in pogač. Na Gomili se ponašajo z razglednim stolpom, v bližini je turistična kmetija Slaček s prenočišči, v Mali Nedelji bodo letos proslavili 560-letnico kraja, 130-letnico bralnega društva, leta 1867 pa so bili organizatorji velikega ljudskega zborovanja besede, ki je bila predhodnica slovenskih taborov. Za dobro hrano obiskovalcev skrbijo v gostilni Mihalič, kjer dobrote domače kuhinje pripravlja družina Izidorja Slekovca. V So-
Požegar
Prodaja me§a in mesnih izdelkov iz lastne prireje
BišeGki.vi;ln.30aT.tel.02.Z57_10_6VGSM.04.1.89,7-952-
Vinogradništvo Kocuvan ^^
Sovjak 30, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici	Mr
OEGUSTACIJE IN PRODAJA VINA NA DOMU
Sorte (odprtih vin): Šipon, Loški rizling. Renski rizling, Souvignon ter zvrst.
Buteljčna vina; Renski rizling, Souvignon, Traminec p.t.. Muškat otonel.
Se priporočamo! Tel: 02/568-10-17
ci celovita in izbrana, za vsakogar imajo nekaj, od domačih speci-alitet do morskih v gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku na primer. Ljubitelji žabjih specialitet bodo prišli na račun v gostišču Žaba Nade Plancotič v Sveti Trojici, ki slovi tudi po znameniti cerkvi, kjer bo čez dve leti tudi srečanje turističnih društev obje-zerskih krajev Slovenije. Z največ ponudnikov se v tem trenutku lahko pohvalijo v občini Sveti Andraž. Udeleženci študijskega potovanja so jih nekaj tudi obiskali. Na turistični kmetiji Justine Veršič "Pri kapeli", ki ima tudi postelje, ob vseh domačih specia-
brote kmetije" pa je njihove izdelke mogoče kupiti tudi za domačo rabo. Za utrujene od vseh domačih dobrot imajo na voljo tudi nekaj ležišč. Ljubiteljem nogometa namenjajo travnato igrišče, ki je primerno tudi za športno-zabavne igre pod reflektorji. Za ljubitelje ribolova so uredili ribnik, ob katerem je tudi prostor za piknike in različna družabna srečanja. Pri Druzovičevih v Drbetincih 47 po novem ponujajo tudi spanje v kopici. Odziv je nepričakovan. Ribolov in specialitete domače kuhinje ponujajo tudi pri Slodnjakovih v Bodkovcih. Novi ponudnik na tem območju je vinotoč Janeza Družoviča, vrhunskega pridelo-
RESTAVRACIJA
OB JEZERU PRI SVETI TROJICI Nada Plancutič s.p., Zg. Senarska, Sv. Trojica, tel 02 720 55 43
Malice, kosila, zakuske, zrezki, ribe, lignji, školjke, škampi, sladice...
SPREJMEMO DO 120 OSEB
Ribiški turizem
s.p.
Angela in Martin Slodnjak
domače vino, narezki, ribe, gibanice pikniki
športni ribolov
zaključene skupine do 100 oseb Mirno in prijazno okolje!
Bodkovci 47, 2256 Juršinci, tel 02 758 02 31
Sveže sadje (jabolka, hruSke, grozdje...), sveB sadni sokovi, domači kis,
okrasne steklenice in pletenke, v bodoče tudi degvstacije vin, zganja in suhega sadja.
Sonja in MUan Breg, Krčevina pri Vurbergu 116, tel 02 751 11 31
Ljudski pevci KD Trnovska vas.
valca kvalitetnih vin. V njihovem izboru ne manjka nobena sorta. Uredili so lep degustacijski prostor, kjer postrežejo tudi z domačo hrano. Na Bišečkem vrhu 30 je kmetija Požegar, ki se je kot prva v občini Trnovska vas pričela ukvarjati z dejavnostjo kmečkega turizma, kjer so tudi enkratni predeli za kolesarjenje. Ukvarjajo se s prašičerejo in vinogradništvom. Trudijo se, da bi čim več svojih pridelkov prodali doma, zato so se tudi preusmerili v predelavo in prodajo mesa. Ugotavljajo pa, da časi kmetijstvu in dopolnim dejavnostim na kmetijah niso najbolj zaklonjeni. Trenutno prodajo doma že polovico svoje proizvodnje. Njihov cilj pa je, da bi jo prodali v celoti. V Za-vrhu ima sedež znano vinogradništvo Šuman, v Selcah, kjer je eden od ponudnikov tudi bar Or-nik, so se udeležencem turističnega romanja po vinsko-turistični cesti VTC 13 predstavili pridelovalci sadja, v Selcah so doma organizatorji znane prireditve "Blatoborba", ki jo letos organizirajo že enajstič. Prireditev bo 28. julija ob 16. uri. Če so včasih imeli težave, kako spraviti ljudi v
blato, imajo v zadnjem času probleme, ker je prijav preveč. Ambiciozne turistične načrte snujejo tudi v občini Destrnik, kjer se je udeležencem predstavila okrepčevalnica "Gorica pri Lacku" družine Lacko iz Drstelje, kjer pripravljajo hrano po naročilu in postrežejo z lastnim vinom. Želijo si, da bi njihova kuhinja obratovala vsak dan, žal pa je za zdaj premalo gostov. Nekaj stalnih gostov pa že imajo, ob vsaki polni luni jih na primer obiščejo člani skupine Zreli vedež. Pri Slugo-vih na Grajenščaku se je romanje po VTC 13 končalo, postregli so s slastno gibanico, z odličnim ga-mejem pa je postreglo vinogradništvo in sadjarstvo Milana Brega, ki je bo tej priložnosti predstavilo tudi drugo svojo ponudbo, zlasti še vina, žganja in domače kise. Tudi pri bregovih načrtujejo ureditev degustacijske sobe, saj želijo svoje pridelke čim bolj približati uporabnikom. Na obisk po VTC 13 bo udeležence spominjala tudi vinska trta, iz najstarejše zelene tovarne na Slovenskem, trsnice v Juršincih.
MG
DomaČi narezek, jedi po naročilu, gibanice, domače vino, praznovanja za zaključene družbe do 80 oseb.
Lacko Jožica s.p., Drstelja 21 tel 02 753 22 81
Stacionarni in izletniški
turizem na km<
iTaplak
Ogled kmetije, domače jedi, kakovostna in vrhunska vina, degustacije.
Marta in Simon Toplak s p.,
Jušinci 21, tel 02 758 00 51, fax 02 758 40 01

več vrst menijev ribje specialitete pizze
polnjena telečja prsa (ob nedeljah)
j»riiiniiriiii'Hirniiii-iTiii'rfíTMt
Erika Ketiš s.p., Gočova 38, tel 02 720 10 53, GSM 041 275 954
19. - 25. Julij 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 19. julij
SLOVENIJA 1
7.55	Kultura
8.00	Odmevi, ponovitev
8.30	Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije: Štajerska regija
8.55	Risanka
9.05	Pod klobukom, ponovitev
9.45	Zgodbe iz školjke
10.20	Enciklopedija znanja, ponovitev
10.35	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 1/11
11.25	Vino moje dežele: Bizeljsko - Sremiški vinorodni
okoliš - VIno in erotika
11.50	Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
12.20	Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 3. oddaja; Grajske kapele
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Intervju: Dr. Janko Prunk, ponovitev #
14.25	Zapisano v krvi, nadaljevanka, 2., zadnji del
15.55	Slovenci po svetu
16.30	Poročila #
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani, 19/26
16.55	Arčibald, risana nanizanka, 12/26
17.05	Na liniji, oddaja za mlade
17.45	Slovenski pesniki in pisatelji: Janko Kersnik
18.10	Odkrivajmo znanost: Nastanek tekočih kristalov, 1/10
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
21.00	Na vrat na nos, nanizanka, 3/10
22.00	Odmevi #
22.50	Podoba podobe: Valentin Metzinger
23.20	Federico Garcia Lorca, dokumentarna oddaja
0.35	Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.00	Videospotnice, ponovitev
15.35	Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 9/12
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 7/29
18.00	Umetnikov mladostni portret, angleški film
19.35	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Najlepše plaže
20.55	Bikoborec, francoski film
22.20	Sopranovi, nadaljevanka, ponovitev
23.10	Zločinski tango, nanizanka, 2/14
23.55	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 19. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 31. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Dr. Phil o poroki, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 83. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 79. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 36. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 9. del nanizanke
20.50	Nikita, 14. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 6. del nanizanke
22.10	Špiclji, 10. del nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 25. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 82. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 94. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 14. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Mozaik Slovenije
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 16. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 19. del nanizanke
17.10	Providence, 9. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 21. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 4. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 12. del nanizanke
20.00	V deliriju, komedija (John Candy)
21.45	Seinfeld, 11. del nanizanke
22.15	Zvezdna vrata, 19. del nanizanke
23.10	Zvezdna vrata, 20. del nanizanke
0.00	Mozaik Slovenije, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Video strani
13.15	8NET - ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Vera in čas
17.45	Avto šou
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET - ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Sijaj
21.00 Dunlop motorsport magazin 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Reporter X 0.05 Juke Box, ponovitev 1.35 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 čarovnija, serija (11/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Živali in ljudje: zgodba o mali levinji, pz serija (4/5). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (94/150). 13.30 Poročila. Poletni spored. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (1/10). 14.05 Felicity, serija (14/22). 14.50 Življenje ptic: Mojstri letenja, pz serija (2/10). 15.40 Brooklin jug, serija (14/22). 16.25 Glasba. 16.35 Gledaišče Baileya Kippera, otroška serija (1/13). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Morje in otoki: mesto Lun, dokumentarna oddaja. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Neumneži, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaške planine: Zima (4/5). 20.40 Kulturno poletje. 21.40 Evromagazin. 22.20 Odmevi dneva. Poletni spored. 22.40 Seks in mesto, humoristična serija (14/30). 23.05 Družina Soprano, serija (14/26). 23.55 Nikita 2., serija (14/22). 0.40 Morilec s solznimi očmi, ameriški film. Nočni program. 2.20 Policija, serija (292/303). 2.45 Na zdravje, humoristična serija (40/53). 3.10 Nevidni človek, serija (20/23). 3.55 Kulturno poletje. 4.55 Hit-depo.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 15.45 V prvem planu. 17.15 Poročila. 17.20 Nema priča, serija (8/8). 18.05 Naša dežela, serija (94/150). 19.00 Na zdravje, humoristična serija (40/53). 19.30 Policija, serija (291/303). 19.55 Iz hrvaških muzejev - Osijek. 20.10 čarovnija, serija (12/52). 21.05 Poročila. 21.15 Reševalna služba VII., serija (20/22). 22.05 Nevidni človek, serija (20/23). 22.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
6.30 Fukooka: SP v vaterpolu. Hrvaška - Japonska, prenos. 17.55 Fukooka: SP v vaterpolu: Hrvaška - Japonska, posnetek. 19.00 Umag: Tenis ATP prenos. 22.30 Željka Ogresta in gostje. 23.30 Hit-depo.
AVSTRIJA 1
6.30 Franklin, risana serija, otroški program. 8.10 King Of Kueens - Kralj Queensa, serija. 8.30 Princ z Bel - Aira, serija. 8.55 Beverly Hills 90210, serija. 9.35 Felicity, serija. 10.20 Zlati otrok, pustolovski film, 1985. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija (Keri Russell). 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King Of Queens - Kralj Queensa, serija (Kevin James). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaiser-muhlen Blues, serija. 22.45 Ne plešem, kabare. 23.55 Umetnine. 2.10 Zakleto, komedija, 1982 (Bette Midler). 3.45 Moški njenih sanj, drama, 1997.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1315). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kali Yug - Upor v Indiji, pustolovski film, 1963 (Paul Guers). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evropska panorama. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1316). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Potovanje v vesolje: Velikanski planeti, dokumentarec. 21.05 Igre življenja, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija (Brooke Shields). 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Velikanski planeti, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo show. 3.05 Dežela in ljudje, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik, zdravniška serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogvoor. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalni magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina - Življenje v pripravljenosti, zdravniška serija, 2000 (Francis Fulton Smith). 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija,
1996	(Claudia Schmutzler). 22.15 Alphateam - reševalci življenj v OP zdravniška serija, 1999 (Matthias Matz). 0.16 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X - Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta, SERIJA. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel - Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, SHOW. 21.10 Puščavska vojna, vojna drama,
1997	(Chad McQueen, Melanie Chatner). 23.05 Redakcija special. 0.10 Erotični napad, triler, 1999 (Sahnnon Tweed). 1.45 Intimo, erotična drama, 1988. 3.05 Erotični napad, pon.
PRO 7
7.00 Bulevarski magazin. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje. 9.30 Fantje, mladinska drama, 1996. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpos-novi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Ujeti v Jemenu, pustolovski, 1999 (Peter Maffay, Jan Hardy). 22.30 TV total. 23.30 Switch. 0.00 Policijska parada. 0.30 Pa me ustreli, serijska kome-eidja. 0.55 Pro7, reportaže, pon. 1.35 TV total. 2.30 Switch. 3.00 Policijska parada, pon. 3.45 Arabella, pon.
Petek, 20. julij
SLO 1
7.55	Kultura
8.00	Odmevi, ponovitev
8.30	Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
9.00	N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica
9.15	Volkovi, čarovnice in velikani, 19/26
9.25	Arčibald, risana nanizanka, 12/26
9.40	Oddaja za otroke
10.10	Na liniji, oddaja za mlade
10.35	Slovenski pesniki in pisatelji: Janko Kersnik, ponovitev
11.00	Odkrivajmo znanost: Nastanek tekočih kristalov, 1/10,
ponovitev
11.30	Slovenski magazin, magazin
12.00	Pet minut nežnosti, drama, ponovitev
13.00	Poročila #
13.15	Alpe, Donava, Jadran: Priče ledene dobe #
13.45	Dokumentarna oddaja
14.15	Na vrat na nos, nanizanka, 3/10
15.05	Vsakdanjik in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Rdeči grafit
17.10	Ole Aleksander, nadaljevanka, 3/7
17.30	Risanka
17.50	Zgodbe iz Amerike: Vsi so odšli #
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	V dobrem in slabem, nanizanka, 10/13
21.10	Deteljica
21.20	Fina gospa, nanizanka, 3/10
22.00	Odmevi #
22.50	Polnočni klub
0.00	Zgodbe iz Amerike: Vsi so odšli, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.05	Videospotnice, ponovitev
15.35	Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, ponovitev
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 8/29
18.00	Zamolčana uspešnica, avstralski film
19.35	Videospotnice
20.00	Monte Carlo: Atletika - Zlata liga, prenos
22.35	Plemstvo, angleška nadaljevanka, 2/6
23.25	Smrt v vesolju, nemški film
0.50	Zgodbe Ruth Rendell, nanizanka, 3/6
1.45	Iz slovenskih jazz klubov - Jazz klub Gajo: D. J. Quartet
2.30	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00	Z glavo na zabavo
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 20. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu 32. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Dr. Phil, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 84. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 80. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 37. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 10. del nanizanke
20.50	Nikita, 15. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 7. del nanizanke
22.10	Zlata krila, 21. del nanizanke
23.00	Nevarne dirke, 16. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 83. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 95. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 15. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 17. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 20. del nanizanke
17.10	Providence, 10. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 22. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 5. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 13. del nanizanke
20.00	Zabavni petek: Padec v vodo, komedija, 1987 (Goldie Hawn)
22.00	Felicity, 7. del nanizanke
22.50	Rock v Riu, posnetek koncerta, 6/7
0.50	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Video strani
13.15	8NET - ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Razvoj avtomobilizma
17.45	Dunlop motorsport magazin
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET - ka, Skiraj
19.15 Glasba
19.55 Poslovne informacije
20.00 Koncert
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 čarovnija, serija (12/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Živali in ljudje: Psi v vojni, pz serija (5/5). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (95/150). 13.30 Poročila. Poletni spored. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (2/10). 14.05 Felicity, serija (15/22). 14.50 Življenje ptic: Nenasitnost, pz serija (3/10). 15.40 Brooklin jug, serija (15/22). 16.25 Glasba. 16.30 Nacionalni parki: Pakle-nica (2/2). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Split: Morje. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd: Vanna (1/2). 21.10 Nad obročem, ameriški film. 22.50 Odmevi dneva. Poletni spored. 23.10 Seks in mesto, humoristična serija (15/30). 23.40 Družina Soprano, serija (15/26). 0.30 Nikita 2., serija (15/22). 01.15 Projekt Senca 2., ameriški film. Nočni program. 2.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. 2.55 Fukooka: SP v vaterpolu: Hrvaška - Avstralija, prenos. 4.05 Policija, serija (293/303). 4.30 Zakon in red: oddelek za žrtve, serija (18/22). 5.15 Na meji mogočega, serija (35/44). 6.00 Pravi čas.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 16.05 Turistični magazin. 17.15 Poročila. 17.20 Reševalna služba VII., serija (20/22). 18.05 Naša dežela, serija (95/150). 19.00 Zakonske vode, humoristična serija (183/210). 19.30 Policija, serija (292/303). 19.55 Fotografija v Hrvaški: Juraj Draškovic. 20.10 Zakon in red: oddelek za žrtve, serija (18/22). 21.00 Poročila. 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 22.15 Pravi čas. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.00 Umag: Tenis ATP, prenos. 22.00 Hrvaški filmski portreti. 22.45 Na meji mogočega, serija (35/44). 23.30 Čas je za jazz: The Bastards in Zdenka Kovacicek. 0.25 Hrvatski glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel - Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Felicity, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Film po izboru gledalcev: Manekenka in detektiv, akcijski, 1995 (Cindy Crawford); Živa bomba, triler, 1992 (Pierce Brosnan); Resnična McCoy, kriminalka, 1993 (Kim Basinger). 21.45 Bone Daddy, triler, 1997 (Rutger Hauer, r: Mario Azzopardi). 23.05 Govorica telesa, triler, 1996 (Tom Berenger, r: Georg Case). 0.40 Umor iz ljubezni, triler, 1995 (Alex Demir). 2.05 Crazy Horse, Nori konj, vestern, 1996 (Irene Bedard). 3.30 Govorica telesa, triler, 1996.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Nežna past, komedija, 1955 (Frank Sinatra). 12.00 Čas v sliki. 12.05 Igre življenja, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1317). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.^15 Stari, krimi serija. 21.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.10 V imenu zakona, krimi serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalni magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek -Voyager, zf. serija, 2000 (Dwighjt Schultz). 21.15 Temu se smeji svet, sedem nadaljevanj (Hape Kerkeling). 22.15 Bone Daddy, triler, 1998 (Rutger Hauer). 0.05 Noč. 0.25 Frasier, serija. 0.55 Star Trek - Naslednje stoletje. 1.45 Kviz. 2.10 Nakupovanje.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel - Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Dav medvedja tipa, agentska komedija, 1982 (Terence Hill, Bud Spencer). 22.25 Božja vojska, triler, 1995 (Christopher Walken). 0.10 Dark Breed, Invazija iz vesolja, znanstveno fantastični, 1996 (Jack Scalia). 2.10 Parfum smrti, kriminalka, 1994. 3.55 Acapulco H.E.A.T.
PRO 7
7.00 Buelvarski magazin. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje. 9.30 Fallout, znanstveno fantastični, 1998. 11.20 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella, pogovor. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Igrati boga, akcijski triler, 1996 (David Duchovny, Timothy Hutton). 22.10 Marinec, akcijski, 1991 (Michael Dudikoff). 23.50 Ulice Berlina, krimi serija, 1999. 1.40 Playing God, Igrati boga, pon. filma. 3.10 Marinec, pon. filma. 4.35 Ulice Berlina, pon.
Sobota, 21. julij
SLOVENIJA 1
7.35 Teletekst 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Olje 9.20 Risanka
9.30 Na liniji: Navijaška subkultura, oddaja za mlade 10.00 Kino Kekec: Odraščanje, kanadski film 11.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Bila sva mlada oba: Tone Kmetec 13.55 Mostovi, ponovitev 14.25 Pod piramido, oddaja TV Maribor 14.55 Peggy Su, angleški film 16.30 Poročila #
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 11/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 11/26 17.30 Risanka
17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare
18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 5/13 #
18.45 Risanka
19.00 Danes
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik #
20.00 Bilo je nekoč... Ob morju, pod soncem: 24 let
Melodij morja in sonca 21.00 Festival Melodij morja in sonca 2001, prenos iz
Portoroža 23.00 Poročila #
23.30 Festival Melodij morja in sonca 2001: razglasitev
zmagovalcev, prenos 0.00 Oz, ameriška nadaljevanka, 1/8 0.50 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, ponovitev
SLOVENIJA 2
7.45	Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.10	TV prodaja
9.40	Videospotnice
10.00	Caroline v velemestu, nanizanka, 18. epizoda
10.20	Murphy Brown, nanizanka, 6/24
10.45	Slovenska polka in valček 2001
11.35	Pod klobukom
12.30	Jasno in glasno: (Ne)Zaposlenost mladih, kontaktna
oddaja
13.25	TV prodaja
14.00	Jani Kovačič - povabilo na blues, 1. del
15.00	Osamljeni planet: Najlepše plaže, ponovitev
15.55	Evropsko prvenstvo v latinskoameriških plesih, posnetek iz Varšave
16.50	Atletika - Zlata liga, posnetek iz Monte Carla
19.30	Videospotnice
20.05	Legenda o sivi sovi, kanadsko - ameriški film
22.00	Praksa, nanizanka, 41. epizoda
22.45	Sobotna noč
0.45	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00	TV prodaja
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Panda Jin Jin, 3. del risane serije
10.30	Oliver Twist, 19. del risane serije
11.00	Črni Kozak, 19. del risane serije
11.30	Robocop oddelek Alfa, 19. del risane serije
12.00	Predsednikov svetovalec, komedija (Bill Switzer)
13.40	Zakon v Los Angelesu, 33. del nanizanke
14.30	Prva izdaja, 4. del nanizanke
15.20	Lepo je biti milijonar
16.30	Otroški zdravnik, 7. del nanizanke
17.30	Ljubezen po smrti, drama (Walter Matthau)
19.15	24 ur
20.00	Filmski hit: Hudičevki, kriminalka (Sharon Stone)
22.00	Nevarna radovednost, triler (C. Thomas Howell)
23.35	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.30	TV prodaja
10.15	Najbolj nora ladja, komedija (Jack Lemmon)
12.00	Beverly Hills 90210, ponovitev
13.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
14.00	Mladoporočenci, ponovitev
14.30	Komedija zmešnjav, ponovitev
15.00	Na sever, 1. del kanadske nanizanke (Tina Keeper)
16.00	Skrita kamera, humoristična oddaja
16.30	Težak posel, akcijski film
18.05	Hughleyjevi, 16. del nanizanke
18.35	Beverly Hills 90210, 29. del nadaljevanke
19.30	Hughleyjevi, 17. del nanizanke
20.00	Lov za zakladom, 5. del nanizanke
20.50	Sheena, kraljica džungle, 5. del nanizanke
21.40	Roka zakona, akcijski (Jimmy Smits)
23.20	Najbolj neumni roparji, 7. del nanizanke
TROJKA
9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Vse za zdravje 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, glasbeni izbor 21.00 Avtodrom 21.30 Miss Luna, ponovitev 23.30 Glasba 0.00 Video strani
HTV 1
7.55 Poročila. 8.00 Gigi, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Ali ste doma, gospodar?, glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (288). 14.50 Nadnaravno - neverjetne sposobnosti živali: Paranormalno (5/6). 15.25 Zlata dekleta, humoristična serija (54/180). 15.55 Zena z imenom Jackie, serija (3/3). 17.25 Smrkci, risana serija. 17.50 TUM TUH MUS, zabavno-informativna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.10 Rajsko leto, ameriški film. 22.05 Moške svinje, humoristična serija (8/42). 22.30 TV leksikon. 22.35 Poročila. 22.45 Serijski zločini, serija (1/3). 0.15 Zadnji vojak, ameriški film. 1.45 Skrivne igre 2., ameriški film. Nočni program. 3.15 Policija, serija
(294/303). 3.40 Svet zabave. 4.10 Hrvaški filmski portreti. 4.55 Monte Carlo: Atletika, posnetek. 5.55 Kraljestvo divjine. 6.20 čas je za jazz: The Bastardz i Zdenka Kovacicek.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 13.05 Hišni ljubimci. 13.50 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (3/12). 14.15 čarovnija, serija. 17.40 Mambi, špansko-kubanski film. 19.30 Policija, serija (293/303). 19.55 Fotografija v Hrvaški: Fotografija 19.st na Reki. 20.10 35 let Mednarodnega zbora folkloristov, prenos. 21.55 Poročila. 22.05 Svet zabave. 22.40 Večer dalmatinskih pesmi - Kaštela 2001., posnetek. 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
16.55 Monte Carlo: atletika, posnetek. 17.55 Fukooka: SP v vaterpolu: Hrvaška - Avstralija, posnetek. 19.00 Umag: tenis ATFJ prenos. 22.00 Šport danes. 22.15 Simpsonovi, risana serija (15/25). 22.40 Na zdravje, humoristična serija (40/53). 23.05 Mussollini - zadnji čin, italijanski film.
AVSTRIJA 1
6.40 Franklin, risana serija, otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 9.50 Miniverzum, otroški program. 11.25 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.20 Drew Carey, serija. 12.40 Življenje in jaz, serija. 13.05 Simpsonovi, risana serija. 13.30 Princ z Bel - Aira, serija. 13.50 Nimaš pojma, serija. 14.15 Jesse, serija. 14.35 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.25 Sabrina, serija. 15.50 Roswell, serija. 16.35 Beverly Hilly 90210, mladinska serija. 17.15 Srčece, show. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Ekstremno, magazin. 18.55 Beach Soccer Cup 2001, posnetek. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Michael, ameriška komedija, 1996 (John Travolta, r: Nora Ephron). 22.20 Pogrešan v akciji 2, akcijski film, 1984 (Chuck Norris, r: Lance Hool). 23.20 Prava stvar, triler, 1995 (James Russo, r: James Merendino). 0.40 Michael, ponovitev ameriške komedija, 1996. 2.20 Ameriški nogomet: Austrian Bowl, posnetek. 3.50 Srčece, show.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Farma v Montani, drama, 1977 (James Caan). 11.25 V kraljestvu srebrnega leva, pustolovski film, 1965 (Lex Barker). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Stari grešnik, komedija, 1951 (Maria Andergast). 14.45 Kitare tiho zvenijo skozi noč, komedija, 1959 (Fred Bertelmann). 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe -- Donava - Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Bahajci. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Nori par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Sanjska ladja: Tajska, serija (Uta Danella). 21.45 Čas v sliki. 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 22.20 Raparazzi, show s Petrom Rappom. 23.05 Čas v sliki. 23.10 Ovaduh, kriminalka, 1967 (Heinz Drache, r: Alfred Vohrer). 0.35 Na obali, drama, 1954 (Marlon Brando). 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Alpe - Donava - Jadran, magazin. 2.55 Pogled v deželo. 3.40 Moje najljubše leto, komedija, 1982.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Tiny Toon. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Oreščki. 12.35 Hudo mimo. 13.00 Pravi Ghostbustersi, serija. 13.30 Alf, humoristična serija. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija, 1989. 15.00 Družinski zakon, odvetniška serija. 16.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 17.00 Res je. 17.30 Poročila. 18.00 Bodo Bach, serijska komedija. 18.30 J.A.G., akcij. serija. 19.30 C.O.PS. - Best of TV, komični show. 20.15 Asterix v Ameriki, risani, 1994. 22.00 Šaljive novice. 23.00 Šaljive novice. klasika. 23.30 Cyberella, erotični, 1995 (Debra Beatty). 1.10 Radiohead - Kid A: Amnesiac in Paris. 2.10 Sam proti prihodnosti, ponovitev. 3.05 Rdeča četrt, ponovitev.
RTL
5.55 Otorški program. 10.55 Življenje in jaz. 11.45 Moesha. 12.30 Varuška. 13.00 Močna družina. 13.25 Princ z Bel - Aira. 13.50 Tretji kamen od sonca, dve zgodbi serije. 14.35 Divja sedemdeseta. 15.05 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider, akcijska serija, 1997. 16.50 A - Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Detektiv na žametnih tačkah, komedija, 1998 (Ricki Lake). 22.00 The Hunted - Preganjan, akcijski, 1995 (Christopher Lambert). 23.55 South Park, risana serija. 0.20 Mad TV. 1.10 Divja sedemdeseta. 1.30 Princ z Bel - Aira. 1.55 Top of the Pops. 2.40 Beverly Hills, 90210.
RTL 2
5.35 Jutranji program. 6.45 Ljubezen brez povratka. 7.10 Radijska postaja. 7.30 Najlepša leta, pon. 7.55 Bravo TV, pon. 9.10 Dva medvedja tipa, pon. komedije, 1982. 11.10 Sliders, paralelni svet, fantazijska serija. 12.05 F/X, umori s trikonm, serija. 13.00 Ljubezenska parada, Love Parada, prenos iz Berlina. 18. Walker, teksaški ranger. 19.00 L.A. Heat, krimi serija, 1997. 20.00 Poročila. 20.15 Tigrovo srce, akcijski, 1996 (Ted Jan Roberts, Brian Gross). 22.00 Velika dieta, shujševalni show. 22.50 Hladnokrvno maščevanje, akcijski, 1994 (Cynthia Rothrock). 0.35 Poslednji udarec, grozljivka, 1995. 2.30 Poslednja želja, triler, 1995.
PRO 7
6.15 Fallout, ponovitev znanstvenofantastičnega trilerja. 7.40 Otroški program. 11.45 Night-Man. 12.30 Kurja polt, serija. 12.55 S Club 7 v L.A. - ju. 13.25 Prijazna družina. 14.20 Dharma in Greg. 14.45 Prijatelji. 15.15 Simpsonovi. 15.40 Sabrina, serija. 16.10 Dawson's Creek, Simaptije, serija. 17.05 Roswell, serija. 18.00 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV, magazin (Susann Atwell). 19.55 Poročila. 20.15 Mož brez obraza, melodrama, 1993 (Nick Stahl, Mel Gibson). 22.30 Falling Down, Prosti pad, psihološki triler, 1993 (Michael Douglas, Robert Duvall). 0.40 Usodno naročilo, akcijski, 1995 (Peter Weller). 2.15 Hči maščevanja, triler, 1993 (Linda Gray). 3.45 Ujeti v Jemenu, tragedija, 1999.
EUROSPORT
7.30 Nori športi, pon. 9.00 Gorska kolesa. 9.30 Jahanje. 10.30 Odbojka na mivki. 11.00 Plavanje: SPP 13.00 Kolesarstvo: Tour de France, 13. etapa: Foix - St Lary Soulan, prenos. 17.00 Motoci-klizem - VN Nemčije, 2. trening. 18.00 Športna poročila. 18.15 Plavanje; SP pon. 19.30 Kolesarstvo: Tour de France. 20.00 Boks, ponovitev: Aleksander Mahmutov (Rusija) - Jason Booth (Velika Britanija). 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motorsport. 23.45 Nori športi. 0.15 Motociklizem - VN Nemčije. 1.15 Motorsport. 1.45 Športna poročila.
dSF
5.00 Jutranji program. 8.15 Baseball Max. 9.45 Normal. 10.15 Snowboard. 10.45 Tenis, pokal federacij: Nemčija - Argentina, prenos. 14.00 Tenis - ATP turnir v Stuttgartu, polfinale. 17.00 Motorsport. 18.00 Eurosport novice. 20.00 Stoke, magazin. 20.45 Šport po svetu. 21.15 Golf. 22.15 Boks. 0.30 Wrestling. 2.30 Speed Zone.
Nedelja, 22. julij
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst
8.00 Živ žav: Telebajski, 36. oddaja; Krtek, risana naniz.,
5/6; Mali eteči medvedki, risana nanizanka, 3/12 9.55 Promenadni koncert 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper # 11.00 Srečanja z živalmi, poljudnoznanstvena serija,
5/10 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha #
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila #
13.10 Festival Melodij morja in sonca 2001, posnetek iz
Portoroža 15.25 Fina gospa, nanizanka, 3/10 15.55 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Alpe - Donava - Jadran: Podobe iz Srednje Evrope 18.05 Vino moje dežele: Ljutomersko - ormoški vinorodni
okoliš - Izbrana vina ob pesmi klopotcev 18.35 Risanka 18.45 Zrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik #
20.00 Ivana Orleanska, nadaljevanka, 1/2
21.35 Talk show
22.30 Poročila #
22.50 Jeruzalem, švedski film
SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.05 TV prodaja 8.35 Videospotnice 9.10 Plemstvo, nadaljevanka, 2/6 10.00 Obljubljena dežela, nanizanka, 2/22 10.45 Policija na naši strani 11.15 Naša pesem Maribor 2001, 9. oddaja 11.50 TV prodaja
12.25 Sachsenring: Motociklizem za VN Nemčije - 250 ccm, prenos
13.55 Sachsenring: Motociklizem za VN Nemčije - 500 ccm, prenos
15.00 SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke 16.00 Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 2/6 16.30 Pasijon, angleški film 18.30 Jani Kovačič - povabilo na blues, 2. del 19.30 Videospotnice
20.05 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 10/12 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 7/24 21.25 Homo Turisticus 22.00 Končnica
23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti - V. Parma: Urh, Grof
celjski, posnetek opere iz SNG Maribor 0.15 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, 4. del risane serije 10.30 Oliver Twist, 20. del risane serije 11.00 Črni Kozak, 20. del risane serije 11.30 Robocop oddelek Alfa, 20. del risane serije 12.00 Ne brez moje hčere, drama (Sally Field) 14.00 Globoka pustolovščina, akcijski (Bill Pullman) 15.20 Lepo je biti milijonar 16.30 Gorski zdravnik, 8. del nanizanke 17.20 Preko roba, drama (Marlene Meyer - Dunker) 19.15 24 ur
20.00 Nedeljski film: Bruc, ameriška komedija, 1990
(Marlon Brando) 21.50 Tat za vedno, 19. del nanizanke 22.40 Beli fant, drama (Sean Patrick Flanery) 0.40 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.50 TV prodaja
10.20 McHaleovi mornarji, komedija
(Ernest Borgnine) 12.00 Melrose Place, ponovitev 13.00 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Na sever, 2. del nanizanke 15.30 Nedeljska matineja: Legenda izgubljene grobnice,
pustolovski (Brock Pierce) 17.10 Adijo, pamet, 14. del nanizanke 18.05 Hughleyjevi, 18. del nanizanke 18.35 Melrose Place, 29. del nadaljevanke 19.30 Hughleyjevi, 19. del nanizanke 20.00 Lov za zakladom, 6. del nanizanke 20.50 Sheena, kraljica džungle, 6. del nanizanke 21.40 Ljubezen in ostale katastrofe, romantična komedija (Alice
Garner) 23.10 Adrenalina
TROJKA
7.00 TV prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Video strani 11.30 Koncert 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 Dunlop motorsport magazin 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke
19.00 Politična konferenca, ponovitev
19.30 Knjiga, ponovitev
20.00 Reporter X
20.30 Avto šou
21.00 Predstavlja se - Naklo
22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev
23.30 Video strani
HTV 1
7.35 Poročila. 7.40 Otroški program. 10.00 Split: Maša, prenos. 11.00 Dokumentarni film. 11.20 Spomin naroda: HAZU. 11.50 Slikica. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 Heidi za vedno, dokumentarni film. 15.00 Zlata dekleta, humoristična serija (55/180). 15.25 Poročila. 15.35 Raziskovalec: Krokodilsko pleme, pz serija (32/36). 16.35 Življenje, ki prihaja, serija (8/8). 17.30 Vrnitev Perryja Masona, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Berači in sinovi, dramska serija (4/13). 21.05
Filmi o Jamesu Bondu: Diamanti so večni, angleški film. 23.05 Madiganovi, humoristična serija (2/12). 23.40 Poročila. Nočni program. 23.50 Policija, serija (295/303). 0.15 Življenje, ki prihaja, serija (8/8). 1.05 Ksena - bojevniška princesa, serija (21/24). 1.50 Raziskovalec, pz serija (32/36). 2.45 Luchino Visconti, italijanski dokumentarni film. 3.35 Kraljestvo divjine. 4.00 Nedolžno, italijanski film. 6.05 Mesečina.
HTV 2
8.10 Policija, serija. 11.05 Naša dežela, serija. 15.20 Serijski zločini, serija (1/3). 16.50 Briljanteen. 17.20 Risanka. 17.40 Vizum: Irska. 18.30 Ksena - bojevniška princesa, serija (21/24). 19.30 Policija, serija (294/303). 19.55 Fotografija v Hrvaški: Boris Cvje-tanovic. 20.10 Potovanja: Tajvan (3/11). 21.00 Poročila. 21.10 Mesečina. 22.00 Luchino Visconti, italijanski dokumentarni film. 22.55 Nedolžno, italijanski film. 1.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.25 Nogometni Superpokal, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Umag: Tenis ATP - prenos finala. 22.15 šport danes. 22.35 Vesoljski otok 1, serija (13/26). 23.20 TOP DJ MAG. 0.20 Hrvaški glazbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Miniverzum, otroški program. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.30 Šport. 11.55 Avtomobilistični magazin. 12.25 12:01, znanstvenofantastični film, 1993 (Helen Slater). 13.55 Človek raketa, komedija, 1997 (Jessica Lundy). 15.20 Star Trek 3 - Iskanje gospoda Spocka, znanstvenofantastični film, 1984 (William Shatner). 17.00 Princ Valiant, pustolovski film, 1997 (Stephen Moyer). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Casper, komedija, 1995 (Bill Pullman, r: Brad Silberling). 21.50 Columbo: Pozabljena dama, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Harvey Hart). 23.25 Neposredna nevarnost, triler, 1998 (Connie Selecca, r: Catherine Cyran). 0.55 Nedokončana afera, triler, 1996 (Tim Matheson). 2.25 Umor iz ljubezni, triler, 1995. 3.50 Prava stvar, triler, 1995.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Ennio Morricone, portret skladatelja. 10.00 Kulturni tednik. 10.30 Salzburški slavnostne igre 2001, otvoritev, prenos. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.10 Univerzum: Sled vidre, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.25 Lepa je ljubezen na Konigsseeju, domovinski film, 1960 (Marianne Hold). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, magazin. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Pasijon, kriminalka (Sophie Rois). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (3), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Ulica mravelj, drama, 1995 (Robert Meyer, r: Michael Glawogger). 0.30 Ybbsiada 2001, vrhunci festivala. 1.15 V kraljestvu srebrnega leva, pustolovski film, 1965. 2.45 Kulturni tednik. 3.15 Pogledi s strani, revija. 3.30 Pogledi s strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.30 Sovražnik v lastni hiši, drama, 1991. 8.10 Weck Up, jutranji magazin. 9.10 Šaljive novice, pon. 10.10 Alf, pon. 10.40 Otroški program. 11.05 Koenig, serija. 12.05 Klinika Rosenau, serija. 13.05 Park Hotel Stern, serija. 14.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 15.00 J. A.G., akcijska serija. 16.00 Star Trek - Voyager, znanstvenofantastična serija. 17.00 Farscape, Pogrešani v vesolju, zf. serija, 1999. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen, show. 20.15 Še vedno poseben par, komedija, 1998 (Jack Lemmon, Walter Matthau). 22.15 Kopalna sol, začetek serije, 1/6, 1. del. 22.45 Planetopia, znanstveni magazin. 23.30 News & Stories. 0.25 Gorila, agentska serija. 2.00 Pensacola, pon. 2.45 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija, 1999. 3.35 Šteje samo ljubezen.
RTL
5.10 Otroški program. 10.05 A - Team. 11.00 Knight Rider. 12.00 Pustolovščine Natty Ganns, pustolovski, 1985 (Meredith Salen-ger). 14.05 Sliders, paralelni svet, serija. 15.00 Herkules, serija. 15.55 Xena - bojevniška princesa, serija. 16.50 Na nalogi - atraktivni videoposnetki. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili, dramatično reševanje. 20.15 Casper, kako se je vse začelo, fantazijska komedija, 1997 (Steve Gutten-berg, Lori Laughlin). 22.15 Spiegel TV magazin. 23.00 RTL aktualno, poletni pogovori: zvezni kancler Gerhard Schroeder. 23.25 Berlin - Ljubezen v mestu, reportaže. 0.25 South Park, ponovitev. 0.55 Prime Time. 1.15 Xena - bojevniška princesa, ponovitev. 2.05 Herkules, ponovitev.
RTL 2
5.50 Ljubezen brez povratka. 6.20 Flipper - nove pustolovščine. 7.50 Countdown X - Alarm v vesolju. 8.35 Ljubezenska parada v Berlinu, ponovitev. 13.10 Neumni dopustniki. 14.10 Velike stvari. 15.20 Milka on tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mladinski magazin. 17.00 Hiti Balearskih otokov, velika zabava na Mallorci, posnetek. 19.00 TV. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta (Jenny Elvers). 22.00 MegaMan, show ekstremnih športov in naporov (Axel Schulz). 23.00 TV TV, ponovitev. 0.00 Electric Blue. 0.55 The Bad Boy's Club, triler, 1997. 2.40 Morilske sanje, ponovitev trilerja.
PRO 7
6.05 Roswell, pon. 6.50 Cosby & Kids. 7.10 Otroški program. 10.50 CinemaxX TV, 11.40 Jets. 12.35 Viper, serija. 13.25 Largo Winch - Nevarna dediščine. 14.20 Rexosaurus, fantazijski, 1991 (Jeffrey Combs). 15.35 Timemaster, Vrnitev iz prihodnosti, znanstveno fantastični, 1995 (Jesse Cameron Glickenhaus). 17.10 Lovec na srečo, ameriška komedija, 1989 (Gene Wilder, Richard Pryor). 19.00 Čudežni svet, magazin (Hendrik Hey). 19.55 Poročila. 20.15 Na ognjeni črti, politični triler, 1993 (Clint Eastwood, Rebe Russo). 22.50 Focus TV. 23.50 Govorica telesa, erotični triler, 1995 (Tom Berenger, Nancy Travis). 1.35 Decoy: Smrtonosna naloga, triler, ponovitev. 3.10 Largo Winch - nevarna dediščina, ponovitev.
EUROSPORT
8.30 Plavanje: SPP 8.45 SP v plavanju, prenos. 10.00 Motociklizem - VN Nemčije, prenos. 13.30 Motociklizem - VN Nemčije, prenos. 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, 14. etapa: Tarbes - Luz Ardiden, prenos. 17.45 Športna poročila. 18.00 Plavanje: SPP 19.30_Motor-sport. 20.30 Motorsport, FeEx prvenstvo, prenos. 23.30 Športna poročila. 23.45 Safari v Keniji. 0.15 Kolesarstvo: Tour de France: povzetek 14. etape. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 World Soccer. 9.00 Potovalni magazin, pon. 9.45 Automagazin. 10.45 Tenis - pokal federacij: Nemčija - Argentina, prenos. 14.00 Tenis - ATP turnir v Stuttgartu, finale, prenos. 17.00 Tenis. 18.00 Motorsport. 18.00 Nogomet; Berlin - Union Berlin, prenos. 20.00 In Team, nogometni magazin. 22.30 Golf. 23.30 Automagazin. 0.30 Takeshi's Castle. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nightshow.
Ponedeljek, 23. julij
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst
8.00 Utrip #
8.20 Zrcalo tedna #
8.40 Pod piramido, oddaja TV Maribor
9.10 Risanka
9.20 Rdeči grafit: O duhovnosti in vedeževanju 9.50 Ole Aleksander, nadaljevanka, 3/7 10.10 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 4/9 # 10.40 Zgodbe iz Amerike - Vsi so odšli # 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 5/13 # 12.20 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.15 Polnočni klub
15.25 Podoba podobe: Valentin Metzinger 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila #
16.45 Tomažev svet, izobraževalna oddaja za otroke, 4. del#
16.50 Telebajski, ponovitev 36. oddaje
17.15 Radovedni Taček: Krtača
17.45 Hoja za lučjo, dokumentarna oddaja
18.30 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika #
19.30 Dnevnik #
20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 1/12
21.00 Gore in ljudje #
22.00 Odmevi #
22.50 Branja
22.55 Brez reza
23.25 Michael Palin predstavlja Hemingwaya, dokumentarna serija, 4., zadnji del
SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.30 TV prodaja 14.00 Videospotnice, ponovitev 14.35 SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke 15.35 Skrivno življenje mačk, dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 68. epizoda 17.00 Dr. QUinnova, ameriška nanizanka, 8/29 18.00 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka, 4/10 # 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice
20.05 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 7/10 21.00 Studio City 22.00 Med sosedi, nanizanka, 7/13 22.20 Metropolis 22.50 Brane Rončel izza odra 0.50 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 21. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 34. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 85. del ameriške nadaljevanke
17.30	Črni biser, 81. del argentinske nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 38. del mehiške nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 11. del slovenske nanizanke
20.50	Nikita, 16. del ameriške nanizanke
21.40	Seks v mestu, 8. del ameriške nanizanke
22.10	Možje v belem, zadnji del ameriške nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 26. del ameriške nanizanke
23.50	M.A.S.H., 84. del ameriške humoristične nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 96. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 16. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 17. del humoristične nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 21. del nanizanke
17.10	Providence, 12. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 23. del humoristične nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 1. del humoristične nanizanke
19.00	Jack in Jill, 15. del nanizanke
20.00	Otok dr. Moreauja, grozljivka (Marlon Brando)
21.45	Seinfeld, 12. del humoristične nanizanke
22.15	Zvezdna vrata, 21. del nanizanke
23.10	Zvezdna vrata, 22. del nanizanke
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
10.00 TV prodaja
11.00 Iz domače skrinje, ponovitev
12.30 Video strani
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev
15.45 Juke Box, kontaktna oddaja
17.15 Motor Show Report
17.45 Dunlop motorsport magazin
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 8NET - ka, Skiraj
19.15 Glasba
20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Politična konferenca 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: Najnovejše slike Meseca (4/11). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Sri Lanka, dokumentarna serija (1/2). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (96/150). 13.30 Poro-
čila. Poletni spored. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (3/10). 14.05 Felicity, serija (16/22). 14.50 Življenje ptic: Mesojedci, pz serija (4/10). 15.40 Brooklin jug, serija (16/22). 16.25 Glasba. 16.35 Ogledalce, ogledalce - otroška serija (20/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Glas domovine. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hladna vojna iz prve roke, dokumentarna serija (2/2). 21.00 Turistični magazin. 22.15 Odmevi dneva. Poletni spored. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (16/30). 23.00 Družina Soprano, serija (16/26). 23.50 Nikita 2., serija (16/22). 0.35 Umor na severu, ameriški film. Nočni program. 2.00 Policija, serija (296/303). 2.25 Mati in sin, humoristična serija (42/42). 2.55 Zahodno krilo II., serija (20/22). 3.40 Hladna vojna iz prve roke, dokumentarna serija (2/2). ČB v barvi: ameriški film.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Zakon in red: oddelek za žrtve, serija (18/22). 18.05 Naša dežela, serija (96/150). 19.00 Mati in sin, humoristična serija (42/42). 19.30 Policija, serija (295/303). 19.55 Fotografija na Hrvaškem: Karlo Dragutin Draškovic. 20.10 čarovnija, serija (13/52). 21.05 Poročila. 21.15 Zahodno krilo II., serija (20/22). 22.05 Ciklus "Inšpektor Montalbano": Oblika vode, italijanski film. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
18.30 Fukooka: Plavanje, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. ČB v barvi: ameriški film. 21.55 ČB v barvi. 22.40 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
7.00 Otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel - Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Felicity, serija. 10.20 Človek raketa, komedija, 1997. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Flodderjevi za vedno, komedija, 1995 (Nelly Fridja, r: Dick Maas). 22.15 Barb Wire, zf film, 1995 (Pamela Anderson, r: David Hogan). 23.45 Nikita, serija. 0.30 Detektiv Anthony Dellaven-tura, serija. 1.15 SFX maščevalec, akcijski film, 1988 (Linda Blair). 2.40 Neposredna nevarnost, triler, 1998. 4.0 12:01, znanstvenofantastični film, 1993.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1317). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kitare tiho zvenijo skozi noč, komedija, 1959. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, posnetek. 1.30 Grenka ljubezen, drama, 1974 (Lisa Gastoni).
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000. 21.15 Anke, serija. 21.45 Rdeča četrt, serija, 1999 (Leon Boden). 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.40 24 ur - Zadnja postaja parade ljubezni. 0.20 Noč. 0.40 V bliskavici, pon. 1.15 Star Trek - naslednje stoletje, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Wolffov revir.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, Slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1640). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2275). 20.15 Kviz 21. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija. 2001. 22.15 Extra, RTL magazin (Birgit Schrowange). 23.15 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin: Mozartovi poslednji dnevi. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 9.00 Velika dieta, pon. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiš, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X - Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel - Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Delirij, komedija, 1991 (John Candy, Mariel). 22.05 Exklusiv, reportaže: fantovščine na Mallorci, FKK vikend v kampu. 23.00 Posledji morilci, akcijski, 1996 (Lance Henriksen, Nancy Allen). 0.40 Delirij, pon. komedije. 2.25 The Bad Boy's Club, pon. trilerja. 4.10 Morilske sanje, pon. trilerja.
PRO 7
6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Dharma & Greg, pon. 8.20 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 9.20 Pogovor, pon. 9.40 Rexosaurus, fantazijski, 1991. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galieo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Sedem dni -vrata v čas. 22.15 TV total. 23.20 Komedija. 23.50 Nekako v L.A. -ju. 0.20 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV, pon. 1.35 Dexterjev laboratorij. 2.40 TV total, pon. 3.35 Sedem dni - vrata v čas, pon.
EUROSPORT
8.30 Motorsport, pon. 9.00 SP v plavanju, prenos. 11.00 SP v plavanju, prenos. 13.15 Kolesarstvo: Tour de France, 14. etapa. 14.15 Plavanje: SP pon. 16.00 Atletika - miting v Londonu. 18.00 Plavanje, pon. 19.30 Kolesarstvo: Tour de France. 20.00 WATTS. 20.30 Motociklizem - VN Nemčije. 22.00 Motorsport: safari rally v Keniji. 23.00 Športna poročila. 23.15 SP v plavanju, pon. 0.45 WATTS, pon. 1.15 Športna poročila.
dSF
5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 Stoke, pon. 10.15 Potovalni magazin, pon. 11.00 Šport po svetu, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Motorsport. 15.30 Jet Sprints - dirkalni čolni. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 Motociklistični magazin. 21.00 Automagazin. 22.00 Športna poročila. 22.15 InTeam. 22.45 Boks. 23.45 Ekstremni trenutki. 0.15 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Torek, 24. julij
SLOVENIJA 1
7.35	Teletekst
7.55	Kultura
8.00	Odmevi #
8.30	Mostovi
9.00	Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 8/39
9.25	Radovedni Taček: Krtača
9.40	Tomažev svet, izobraževalna oddaja, 4. del #
9.50	Oddaja za otroke
10.05	Lahkih nog naokrog
10.45	Hoja za lučjo, dokumentarna oddaja
11.30	Pomagajmo si, oddaja TV Koper #
12.00	Klinika pod palmami, nemška nanizanka, 1/12
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
14.15	Tedenski izbor
14.15	Michael Palin predstavlja Hemingwaya, dokumentarna
serija, 4., zadnji del
15.05	Gore in ljudje #
15.55	Prisluhnimo tišini #
16.30	Poročila, šport, vreme #
16.45	An ban pet podgan, otroška serija, 7/9
17.15	Izpodnebnik, nadaljevanka, 2/13
17.45	Luis Bunuel, dokumentarna oddaja
18.45	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Tramontana, nadaljevanka, 5/10
20.50	Aktualno
22.00	Odmevi #
22.50	Ulica je naša, nizozemska drama
0.15	Luis Bunuel, dokumentarna oddaja, ponovitev
SLOVENIJA 2
7.45	Teletekst
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
13.25	TV prodaja
13.55	Videospotnice, ponovitev
14.30	SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke
15.30	Studio City, ponovitev
16.30	Rad imam lucy, nanizanka, 69. epizoda
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 9/29
18.00	Dvorni svetnik Geiger, avstrijski film
19.30	Videospotnice
20.05	Venček narodnozabavnih, 1. del
21.05	Božanska, argentinsko - mehiško - španski film
23.00	Sopranovi, nadaljevanka, 3. del, ponovitev
23.45	Milagros, slovenski kratki film
0.00	Tigrero, ameriški film, ponovitev
1.15	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 22. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 35. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog
16.40	Obala ljubezni, 86. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 82. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 39. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 12. del nanizanke
20.50	Nikita, 17. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 9. del nanizanke
22.10	Špiclji, 11. del nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, zadnji del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 85. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 97. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 17. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Mozaik Slovenije
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 18. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 22. del nanizanke
17.10	Providence, 13. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 24. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 2. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 16. del nanizanke
20.00	Presežna moč, akcijski, 1982 (Thomas Ian Griffith)
21.30	Seinfeld, 13. del nanizanke
22.00	Zvezdna vrata, 1. del nanizanke
22.50	Zvezdna vrata, 2. del nanizanke
23.40	Mozaik Slovenije, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Video strani
12.45	Razvoj avtomobilizma
13.15	8NET - ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Popotovanja z Janinom, ponovitev
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET - ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Naj N - nogometni studio
21.00	V sedlu, oddaja o konjeništvu
21.30	Iz domače skrinje, kontakna oddaja
23.00	Poslovne informacije
23.05	Kuharski dvoboj, ponovitev
23.50	Juke Box, ponovitev
1.20	Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 čarovnija, serija (13/52). 10.05 Otroški program. 11.25 Sri Lanka, dokumentarna serija (2/2). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (97/150). 13.30 Poročila. Poletni spored. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (4/10). 14.05 Felicity, serija (17/22). 14.50 Življenje ptic: Poklic - ribič, pz serija (5/10). 15.40 Brooklin jug, serija
(17/22). 16.25 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, otroška serija (130/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Dan, ki mi je spremenil življenje, Nomadkinja v New Yorku, dokumentarna serija (4/4). 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 V iskanju izgubljenega časa: Liga za Dravo, dokumentarna oddaja (2). 20.45 V prvem planu. 22.20 Odmevi dneva. Poletni spored. 22.40 Seks in mesto, humoristična serija (17/30). 23.10 Družina Soprano, serija (17/26). 0.00 Nikita 2., (17/22). 0.45 Kdo ubija nedolžne meščane, ameriški film. Nočni program. 2.20 Policija, serija (297/303). 2.45 Cosbjjev show VI. (17/26). 3.10 Leteči odred III., serija (7/8). 3.55 Človeško telo, dokumentarna serija (8/8). 4.45 Bob Million, francoski TV film.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Zahodno krilo II., serija (20/22). 18.05 Naša dežela, serija (97/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (17/26). 19.30 Policija, serija (296/303). 19.55 Fotografija na Hrvaškem: Stjepan Erdody. 20.10 čarovnija, serija (14/52). 21.05 Poročila. 21.15 Prijatelji VII., humor. serija (24/24). 21.40 človeško telo, dokum. serija (8/8). 22.35 Leteči odred III., serija (7/8). 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
17.30 Fukooka: SP v vaterpolu, posnetek. 18.30 Fukooka: SP v plavanju, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Bob Million, francoski TV film. 21.45 Monoplus. 22.25 Hrvaški glasbeni program. 23.05 EP v streljanju, reportaža
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Pinc z Bel - Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Vitezi za volanom, serija. 10.10 Casper, komedija, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nevarnost po internetu, triler, 1997 (Alexandra Maria Lara, r: Peter Ily Huemer). 21.50 Premeteni - morilska spletka, kriminalka, 1997 (Hans - Werner Meyer, r: Thomas Jauch). 23.25 Tragedija v Teksasu, drama, 1995 (Laura Leighton, r: Bill d'Elia). 0.55 Erotični dnevniki. 1.20 Flodderjevi za vedno, komedija, 1995. 3.15 Nevarnost po internetu, triler, 1997.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Stari grešnik, komedija, 1951. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1319). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Južna Amerika - kontinent skrajnosti: Obala živi, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Tenis, ATP trurnir v Kitzbuhelu, posnetek. 1.45 Zlata dekleta. 2.10 Univerzum: Južna Amerika - kontinent skrajnosti: Obala živi, dokumentarec. 2.55 Pogledi s strani. 3.00 TV kuhinja.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magzin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Zasplepljenje, izdaja iz ljubezni, drama, 1999 ( Jochen Horst, Jurgen Hentsch). 22.15 Akti 01 special (Ulrich Meyer). 23.15 Planetopia, reportaže. 0.05 Noč. 0.25 Frasier. 0.55 V bliskavici, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1641). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2276). 20.15 SK Babies, krimi serija, 1988. 21.15 V imenu zakona, policijska serija, 1998. 22.15 Quincy, krimi serija, 1978. 23.10 Policijski zdravnik Danger^ield, krimi serija, 1995. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Polnočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni prestopniki, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serija. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel - Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, shujševalni show. 21.05 Neumni sodelavci. 22.05 Exklusiv, reportaže: Ljubezenska parada 2001. 22.55 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxy Fantasies. 1.05 Peep (Verona Fel-dbusch). 2.20 Zadnji morilci, pon. akcijskega filma. 4.00 Strah brez konca, triler, 1992.
PRO 7
6.05 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje. 9.25 Timemaster - Nazaj iz prihodnosti, pon. filma. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročla. 20.15 Speed - Čas je denar, show iz puščave v Jordaniji. 21.15 Desert Forges, pustolovski show, 1/8 (Sonja Krause, Alexander Mazza). 22.15 TV total. 23.25 Gospodarski magazin. 23.55 Mile-nium, krimi serija, 1999. 0.45 Dosjeji X, pon. 1.35 TV total, pon. 2.30 Speed - Čas je denar. 3.20 Jets - Življenje na robu, pon.
EUROSPORT
8.30 Plavanje: SP 9.00 SP v plavanju, prenos. 10.30 Skoki s čeri. 11.00 SP v plavanju, prenos. 13.00 WATTS, pon. 13.30 Plavanje: SP pon. 14.30 Kolesarstvo: Tour de France, 15. etapa: Pau -Lavaur, prenos 18.00 SP v plavanju. 19.00 Ekstremni športi. 19.30 Kolesarstvo: Tour de France, 15. etapa. 20.00 Boks. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.30 Športna poročila. 23.45 Motorsport. 0.15 Plavanje: SP pon. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Šport po svetu. 9.30 Automagazin, pon. 10.30 Automagazin. 12.00 Speed Zone. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Motorsport. 15.30 Jet Sprints - dirkalni čolni. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.0 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 Formula 1, pogovor. 21.00 Motodrom, magazin. 22.00 Športna poročila. 22.15 InTeam. 22.45 Borilni športi. 23.45 Ekstremni trenutki. 0.15 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Sreda, 25. julij
SLOVENIJA 1
7.35	Teletekst
7.55	Kultura
8.00	Odmevi #
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Trojčíce, risana nanizanka, 2/13
9.25	Carski sel, risana nanizanka, 11/26
9.45	An ban pet podgan, otroška serija, 7/9
10.15	Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka, 2/13
10.40	Lingo, TV igrica #
11.05	Luis Bunuel, angleška dokumentarna oddaja
12.05	Tramontana, francoska nadaljevanka, 5/10
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Obzorja duha #
14.00	Odraščanje, kanadski film
15.25	Aktualno
16.30	Poročila #
16.45	Pod klobukom, ponovitev
17.30	Enciklopedija znanja
17.50	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 2/11 #
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Sedmi pečat: Upornik brez razloga, ameriški film
22.00	Odmevi
22.50	Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Maria Graf -
A. Genin: Beneški karneval, op. 14
23.00	Komorni ansambel Slovenicum - J. S. Bach: Suita
št. 2 v h - molu
23.25	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 2/11, pon.
SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.25 TV prodaja 13.55 Videospotnice, ponovitev 14.30 SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke 15.30 Homo Turisticus 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 70. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 10/29 18.00 Zdravnik v stiski, angleški film 19.35 Videospotnice 20.05 Športna sreda
23.00 Sopranovi, nadaljevanka, 4. del, ponovitev 23.50 Umori, nanizanka, 15/23 0.30 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 23. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 36. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 87. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 83. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 40. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 13. del nanizanke
20.50	Nikita, 18. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 10. del nanizanke
22.10	Špiclji, 12. del nanizanke
23.00	Zlobni dvojček, 1. del ameriške nanizanke
23.50	M.A.S.H., 86. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 98. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 18. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 19. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 23. del nanizanke
17.10	Providence, 14. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 25. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 3. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 17. del nanizanke
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Mesto angelov, 4. del nanizanke
21.50	Seinfeld, 14. del nanizanke
22.20	Zvezdna vrata, 3. del nanizanke
23.10	Zvezdna vrata, 4. del nanizanke
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Video strani
12.15	8NET - ka, Skiraj
12.30	Naj N - nogometni studio, ponovitev
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Knjiga, oddaja o kulturi
17.45	Štiri tačke
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET - ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Vse za zdravje
21.00	Reporter X
21.30	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.00	Poslovne informacije
23.05	Kuharski dvoboj, ponovitev
23.50	Avtodrom
0.30	Juke Box, ponovitev
2.00	Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 čarovnija, serija (14/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedi: Medvedi polni zaupanja, pz serija (1/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (98/150). 13.30 Poročila. Poletni spored. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (5/10). 14.05 Felicity, serija (18/22). 14.50 Življenje ptic: Znaki in pesem, pz serija (6/10).
15.40 Brooklin jug, serija (18/22). 16.25 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, otroška serija (38/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Klic divjine. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.15 LOTO 7/36. 19.30 Dnevnik. 20.05 Težki časi: Hotel, ameriški TV film. 21.35 Bosanska Posavina 2001., dokumentarna oddaja (1/2). 22.30 Odmevi dneva. Poletni spored. 22.50 Seks in mesto, humoristična serija (18/30). 23.15 Družina Soprano, serija (18/26). 0.05 Nikita 2., serija (18/22). 0.50 Tornado, ameriški film. Nočni program. 2.15 Policija, serija (298/303). 2.40 Sim-psonovi, risana serija (16/25). 3.05 La tramontane, serija (1/10). 3.55 Halifax, serija (2/3). 5.30 Film.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.10 Poročila. 17.15 Leteči odred III., serija (7/8). 18.05 Naša dežela, serija (98/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (16/25). 19.30 Policija, serija (297/303). 19.55 Fotografija na Hrvaškem: Dragutin Parcic. 20.10 čarovnija, serija (15/52). 21.05 Poročila. 21.15 La tramontane, serija (1/10). 22.05 Družinsko drevo rocka: New York Punk (4/11). 22.55 Računalnik, dokumentarna serija. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Slačilnica: "Voda" - Ana Sršen, Veljko Rogošic in Gordan Kožulj. 21.10 Animavizija. 21.40 Halifax, serija (2/3). 23.15 Hrvaški glasbeni program. (vmes Fuko-oka: SP v vaterpolu in plavanju, Poreč: PH v odbojki na mivki, Nogometna Liga prvakov (2. predkolo): Hajduk - ??).
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 7.45 Princ z Bel - Aira, serija. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.35 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Ernest gre v zapor, komedija, 1990 (Jim Varney). 10.10 Columbo: Pozabljena dama, kriminalka, 1975. 11.45 Confetti tivi. 13.00 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel -Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 čas v sliki. 1953 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, avstrijska liga: Austria Memphis - Sturm, prenos. 22.30 Nogomet, avstrijska liga. 23.20 Maščevanje po načrtu, serija. 0.05 Policisti iz El Camina, serija. 0.50 Srce divjega zahoda, vestern, 1975 (Jeff Bridges). 2.30 Barb Wire, znanstvenofantastični film, 1995. 4.00 Ernest gre v zapor, komedija, 1990.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pusti to, sovražim to, komedija, 1983 (Beatrice Richter). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1320). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Trda zemlja, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, posnetek. 1.30 Zlata dekleta, serija 1.55 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.25 Pogledi s strani. 2.30 Evropska panorama, magazin. 3.15 Trda zemlja, dokumentarec.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krim. serija, 1999. 21.15 Moj partner na štirih tacah: Levji ring, krimi serija, 4/5, 2000 (Roberto Farnes, ursula Buschhorn). 23.15 Noč. 23.20 Lolila, erotična drama, 1997 (Jeremy Irons, Melanie Griffith, Dominique Swain). 1.55 Nakupovanje. 3.00 Frasier. 3.30 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Bruckerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1642). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magzain (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2277). 20.15 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija, 2001. 21.15 Letališka klinika, zdravniška serija, 1996. 22.15 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta. 9.00 Velika dieta, pon. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni sodelavci, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. serija. 18.00 Prijazna hša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel -Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Zvezdna vrata, zf. serija, 2000 (Richard Dean Anderson). 22.15 Nikita, akcijska serija, 1999. 0.00 Exklusiv, reportaže: Mallorca 2001. 0.45 Popolna tarča, Krvavo maščevanje, pon. akcij. filma. 2.30 Deadly Lovers, erotični triler, 1997.
PRO 7
6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.45 Kdo je tu šef. 8.15 Velika druina. 8.45 Vsi županovi možje, pon. 9.15 V bolnišnici se divje strelja, zdravniška satira, 1991. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, srija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, ponovitev. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija (Sarah Michelle Geliar). 21.15 Čudežne čarovnice. 22.15 TV total. 23.20 Pro7, reportaže: Ljubezenska parada v Berlinu. 0.05 Fantom poželenja - Madame Nirvana, erotični, 1996 (Scott Coppola). 1.30 Buffy, pon. 2.25 Charmed, pon. 3.10 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Plavanje; SP 9.00 SP v plavanju, skoki v vodo, ženski finale, prenos. 10.15 Plavanje: SP 11.00 SP v plavanju, prenos. 13.00 Jadralni svet. 13.30 Plavanje, pon. 14.30 Kolesarstvo: Tour de France, 16. etapa: Castelsarrasin - Sarran, prenos. 18.00 Plavanje - SP finalna tekmovanja. 19.00 Nogomet, dobrodelna tekma: izbor Michaela Schumacherja - izbor znanih osebnosti, prenos iz Muen-chna. 21.00 Motorsport. 21.30 AutoMagazin. 22. 00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.30 Športna poročila. 23.45 Plavanje: SP
DŠF
8.30 Snowboard. 9.00 Borilni športi, pon. 10.00 Motociklizem. 11.00 DSF reportaže. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Motorsport. 15.30 Jet Sprints - dirkalni čolni. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pa_go. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.50 Nogomet: TSV 1860 Muen-chen - Arsenal, prijateljsko srečanje, prenos. 22.00 Športna pro-očila. 22.15 InTeam. 22.45 Stoke, pon. 23.30 Ekstremni trenutki. 0.00 Normal, pon. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
@,8dto-tedn!k.sî
radlo, ki je na vasi frekvenci
104,3 FM 98,2 FM
http://www.radio-tednik.si
19. - 25. julija 2001
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 19. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
PETEK, 20. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SOBOTA, 21. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTI-
TKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 22. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PONEDELJEK, 23. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TOREK, 24. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SREDA, 25. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
KVIZ PIRAMIDA
NA RADIU PTUJ
9á,2 in 104.3 mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
pripravlja m vodi: vladimir kajzovar
^ Mercator
tïl.: 02 / 77122 61
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiicočm
13. Ans. Čuki
-	Ferari polka 12. Ans. Ekart
-	Šopek za Elzo 11. Ans. Modrijani
-	Daleč je dom 10. Ans. Krjavelj
-	Prava lepota 09. Okrogli muzikantje
-	lUloja domovina 08. Ans. Pogum
-	Nikoli pozabljena 07. Ans. Korenine
-	Pri nas je pa taka navada 06. Fantje izpod Vurberka
-	Na Vurberški grad
03.	Ans. Gorski cvet -Gora
04.	Ans. Rosa
-	Za Jožefov praznik 03. Ans. Dinamika
-	Nogometaš
02. Ans. Jožeta Šeruge
-	Tisočletje brez mesa 01. Kvintet Sava z Jelko
-	Za tvoj praznik
7
. Nuša Derenda
-	Ne, ni res
. Evita Črepinšek
-	Pojdi z mano . Adi Smoiar
-	Je treba delat . IHelena Blagne
-	Sveta Marija . ivo iVIojzer
-	Dvignimo čaše prijatelji
. Alenka Lesjak in Božo A. Koierič
-	Odpri sreči vrata . iVIiran Rudan
-	Kristina

-K
Poskočnih 13
, Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
h na naslov:
Gbsovnice poSljite na (foj MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado TERME PTUJ prejme:
Anton GLASER, Borovci 50,2281 Markovci pri Ptuju

KRAJI, KI OČARAJO
Triglavski narodni park - oaza miru
J.D. Walters pravi: "Če iščeš svobodo, jo poišči v gorah!"
In se strinjam... Ko se prebudi{ v jutro, v slikarsko razstavo narave in ~uti{, da ti ves svet kleči pred nogami, in se zaveš, da je življenje lahko lepo, ko se planika prikloni nežnemu ščebetu ptice in le-ta s svojim letom razpre bele cvetove drobne cvetke ..., ne dvomiš več, da si zares svoboden.
Neskončna širina, brezčasnost in mir...
Idejno zasnovo za Triglavski anrodni park je dal profesor Albin Belar že leta 1908. Predlagal je ustanovitev naravovarstvenega parka nad Komarčo, a predlog je ostal v predalih zaradi neustrezne zakonodaje, kar ni posebej presenetljivo, če vemo, da Evropa v tistem času še ni imela narodnega parka. Do uresničitve njegovih sanj je dokončno prišlo z zakonom iz leta 1981, v katerem je zapisano, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, da se zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo ...
TNP je razdeljen na dva dela: na obrobni, kjer so omejitve bolj mile, in na osrednje področje, kjer pa so varovalni ukrepi dosti strožji.
Težko je z nekaj stavki predstaviti življenje v Triglavskem narodnem parku. Planinci poznamo tišino, ki veje izza mogočnih gora, bolj vešči bodo prepoznali oglašanje ptic, vedeli bodo, kje srečati kozoroga in kje gamsa, kje občudovati planiko.
Opozorilne table, ki vas bodo spremljale, ko boste spoznavali življenje v parku, vam bodo morda včasih odveč, ko ne bo mogoče zakuriti ognja ali parkirati avtomobila, a zavedajte se njihovega namena. So, da bomo morda ohranili enega najlepših kotičkov Slovenije v njegovi prvobitnosti in nedotaknjenosti.
Alpe so čudovite in vsi tisti, ki ne marate drenjanja ob morju, se napotite v objem tišine in miru, v kraje brezmejne svobode, v Triglavski narodni park. No, le pot pod noge ...
POGLEJ IN
ODPOTUJ
LENDAVA, 3* Lipa
30.900
SIT
22.7.-18.8.. SD. POU otrok do 12. leta GRATIS
DUBROVNIK z letalom f
39.900
SIT
19., 26.7., Vila Gradac, 3D, NZ
KORZIKA, Sončkov klub
53.900
SIT
30.7., iolorjenje + bus, izleti, 7/1 OD
DUBROVNIK Z letalom
64.400
SIT
22., 29.7.. dep. Splendid, 7D, POL
VODICE, zasebni sçfi
65.900
SIT
21.7.-20.8., app/3, 7D, N; tudi večji app
IBRČIJA. Kreta
75.000
SIT
20.7., C liat. Iiotel Elkomi, 7D, NZ
DOMINIKANSKA REP.
181.950
SIT
24.7., 3* Paraiso de Colon, 13D, Al
SONČEK
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40
roTDVMUtfiœVIER
KURENT
tukistiCna agencua
- TRAVEL AGENCY MINORrrSKI TRG 2, 2260 ptuj
telefon; 02 748 18 80, 748 18 81 telefaks: 02 778 33 31_
-	ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ
-	POČITNICE DOMA IN V TUJINI
-	LETALSKE VOZOVNICE
Od trenutka vstopa v samostojnost morate skrb za vašo zdravstveno varnost preložiti na svoja ramena. Vsem otrokom, šoloobvezni mladini in rednim študentom obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja popolno zdravstveno varstvo. Vse pa se spremeni, ko šolanje zaključite.
Dan, ko vam poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavite na Zavodu za zaposlovanje ali sklenete zaposlitev, si morate urediti zdravstveno zavarovanje.
Ko ste uredili obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, sklenete še prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila pri VZAJEMNI, d.v.z. v istih prostorih, v Sodni Ulici 15 v Maribora ali na izpostavah - zastopstvih v Lenartu, Ptuju, Ormožu in Slovenski Bistrici. Ponudba za mlade je še posebej ugodna.
DIJAŠKA IN ŠTUDENTSKA POLETNA POTEPANJA
Zdravstvene storitve v tujini so povezane z visokimi stroški zato vam svetujemo, da si ogledate cenik na strani 30 in se pred potepanjem po tujini zavarajete za zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco ELVIE pri VZAJEMNI, d.v..z..
STARA GORA / SEDMA ŽETEV ZLATEGA KLASA
Sodelovale tudi tri ekipe s Ptujskega
V ožji in širši okolici Triglava se menjavajo strmi in ravni odseki, ki imajo že skoraj značaj ravnih planot in so zelo podobni planotam kraškega sveta. Večje reke so izdolble soteske in doline, manjše rečice pa so poniknile in si poiskale svoje podzemske stezice.
A prej kot kamnito podlago opazimo zelene pašnike, posute z drobnimi cvetkami, skalne razpoke, zapolnjene s pisanimi šopki trav, macesne in seveda srce gora, planiko. In tudi živalstvo je zelo pestro in bogato. Ne le kozorogi in gamsi, kanje in planinske kavke; naleteli boste na metulje, mravlje in počasne, a vztrajne polže, ki lezejo navkreber in me spominjajo name.
V soboto, 7. julija, je potekla ob mlinu na veter na Stari Gori v ob~ini Sv. Jurij ob [~avnici tradicionalna folklorno obarvana prireditev @etev zlatega klasa. Pripravili so jo Dru{tvo kme~kih žena in deklet Sv. Jurij ob [~avnici, PGD Stara Gora in Kmetijska svetovalna služba Gornja Radgona. V žetvi pšenice s srpi se je pomerilo 15 tekmovalk, v košnji s kosami pa pet koscev z 10 pobiralkami.
in Marija Veronek, v košnji je tekmoval Ignac Gojkošek, kot pobiralki pa sta sodelovali Angela Skaza in Anica Kme-tec. Kot je povedala predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec, njihovo društvo šteje 80 članic in so bile vesele prvega povabila na žetev. "Tekmovanja smo se udeležile, ker bi tudi me rade pripomogle k ohranjanju običajev," so na nam povedale udeleženke iz Dražencev. Na tekmovanje je svojo ekipo kljub 80 letom pripeljala znana turistična delavka s Polenšaka Mimica Šegula, ki je prvo tekmovanje v žetvi pšenice v tem delu Slovenije, na Po-lenšaku, pripravila 1964. leta. Za turistično društvo Polenšak so nastopale žanjice Alojzija Lebar, Francka Okreša in Marija Žuran. Za Društvo gospodinj Konec tekme je pomenil dvignjeni srp juršinci so se v žetvi pomerile žanjice
V tekmovalnem delu prireditve so so-	Anica Roškar, Lizika Majerič in Marija
delovale tudi tri ekipe s področja Ptuja.	Filipič. Ekipo je vodila Irena Tiiš.
Društvo gospodinj Draženci so zasto-	V žetvi je med posameznicami zma-pale žanjice Marija Kosec, Emica Plohl gala Jožica Žajdela iz Sv. Jurija ob Ščav-
Mlacev z danfarjem - mlatilnico in traktorjem na lesni plin
nici, sledili pa sta ji Marija Tanacek iz Spodnje Ščavnice in Marija Filipič iz Juršincev. V ekipnem tekmovanju žan-jic je bila prva ekipa Društva kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici, sledili pa sta ji Društvo kmečkih gospodinj Juršinci in Aktiva kmečkih žena Spodnja Ščavnica. V tekmi koscev je bila prva ekipa Sv. Jurija ob Ščavnici II., sledili sta ji ekipi Spodnje Ščavnice in Sv. Jurija ob Ščavnici II. V košnji sta se pomerila tudi domači župan Slavko Mihalič in župan sosednje občine Cer-
kvenjak Jože Kraner. Po tekmovanju je mlatilničar Franc Belšak s svojo ekipo prikazal mlačev pšenice na mlatil-nico, ki jo je poganjal traktor na lesni plin,(hulzgas). Po mlačvi pa so zrnje odnesli v bližnji mlina na veter. Prireditev, ki so jo s kiparsko-likovno kolonijo popestrili umetniki iz Slovenije in Hrvaške, se je končala z nastopom folklorne skupine iz Hrvaškega Zagorja in nastopom ansambla Lojzeta Slaka.
PTUJ NA PRELOMU STOLETJA
PTUJ / Z MAG. KRISTINO SAMPERL PURG O RAZMERJIH MED MESTOM IN VASJO
v
Šibka slovenska zavest
v
na slovenskem Štajerskem
21. marca letos je profesorica in arhivska svetovalka iz ptujskega Zgodovinskega arhiva Kristina [amperl Purg na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelku za zgodovino, us-pe{no zagovarjala magistrsko nalogo pod naslovom Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno (nekateri vidiki). Ugotovitve njene raziskave so tudi zaradi samega pristopa, ki je osebno razmi{lju-jo~, zanimive tudi za {iroko, ne samo za strokovno javnost. Magistrska naloga je v bistvu nadaljevanje diplomske naloge pod naslovom "Ptujski list [tajerc in njegova stranka". Ob njenem nastanku se je avtorica sre~ala s {tevilnimi vpra{anji, ki so ostala brez odgovorov.
S profesorjem dr. Jankom Ple-terskim, ki je bil njen mentor že pri diplomski nalogi, se je po končanem študiju dogovorila tudi za magistrski študij. To je bilo leta 1979. Podnaslov "Nekateri vidiki" je naloga dobila predvsem zaradi tega, ker je bila nacionalna problematika na prelomu stoletja odvisna od večih dejavnikov. V raziskovalni nalogi je predvsem obdelala področje šolstva, predstavila je nekatere pomembne posameznike, septembrske dogodke leta 1908 na Ptuju, področje gospodarstva pa je na primer ostalo popolnoma neobdelano, področje kulture je le naznačeno, delno je obdelano področje občinske uprave, zunaj raziskave so ostale tudi stranke, ki so v tistem času že delovale, prav tako niso obdelani volilni sistem in volilni rezultati, ki so bistveni pokazatelj moči nekega področja, posameznikov.
Ob vpisu na magistrski študij je Kristina Samperl Purg opravila vsa predavanja, tudi tri izpite, za ilustracijo, vpis je bil takrat še brezplačen. Odločitev za družino, mama je postala trikrat, je študij postavila za nekaj časa na stranski tir. Ob prevzemu funkcije članice izvršnega sveta za področje šolstva, kulture in športa v letu 1990 v takrat še veliki občini Ptuj, pa se ji je zazdelo, da je napočil čas, da bi s študijem nadaljevala. A se je krepko uštela, tudi zato, ker je pred prevzemom še premalo poznala novo zahtevno delovno področje. Ob vrnitvi v Zgodovinski arhiv leta 1997 pa se je znova resno lotila raziskovalnega dela in pisanja magistrske naloge, katere največji del je nastal v lanskem letu. Nekaj gradiva je imela že zbranega, medtem se je uspešno lotila tudi Puhove-ga projekta, uspešno je opravila še tri potrebne izpite. Srečo pa je imela, pravi, ker se program za "njen" magisterij ni spremenil.
Tednik: Katere so najpo-glavitnejše ugotovitve vaše raziskave v tem razmerju med mestom in okolico na prelomu stoletja?
K. [. Purg: "Zelo zanimivo vprašanje. Raziskovalno delo terja neki rezultat, ker je že tako zastavljeno, da želiš odgovoriti na neko vprašanje. Razmerje med mestom in podeželjem je bilo na posameznih področjih zelo različno. Mesto je na primer v nekaterih segmentih bolj vplivalo na vas, kot obratno. Bistveno je na mesto vplivala tudi okolica. Tako na primer brez
šolarjev iz ptujske okolice sko-
raj ne bi bilo ptujskih šol. Te so na primer v obravnavanem obdobju imele le 30 odstotkov lastnih otrok, 40 odstotkov otrok je bilo iz širše okolice, kar 30 odstotkov otrok pa z območij zunaj današnjih meja Slovenije. Močan vpliv okolice na mesto je zaznaven tudi iz poglavja o pomembnih posameznikih. Vsa inteligenca je namreč prihajala iz podeželja v mesto. Gre za slovensko inteligenco, tuja inteligenca, predvsem nemška, je bila "uvožena". Ptujska mestna občina, ki je bila izrazito nemško naravnana, si je potrebno inteligenco (gimnazijski profesorji in drugo) sama pripeljala, z območja današnje Avstrije ali pa iz južne Nemčije. Slo je za preverjene ljudi, take, kot jih je želel imeti takratni sistem. Slovenska inteligenca, ki je prihajala, pa se je morala krepko boriti za to, da se je v mestu sploh lahko obdržala. Naši profesorji niso učili na Ptuju, učili pa so v Gradcu in drugje. Uspešnejši so bili advokati, zdravniki in pa predvsem duhovščina."
Tednik: Je bil Ptuj v obdobju pred prvo svetovno vojno resni~no tako zelo nemški, kot se še danes v~asih poudarja, in zakaj? Je to potrdilo tudi vaše raziskovanje?
K. [. Purg: "Ja, Ptuj je bil takrat izrazito nemško mesto, vendar le na zunaj. To niso samo moje ugotovitve. Zakaj na zunaj? Kljub temu, da je bila nemščina uradni jezik povsod, v šoli, v vrtcu, uradih, na sodiščih, nemščina je bila tudi pogovorni jezik ljudi, je pod to povsem nemško podobo, še kako prisotno slovenstvo. Vsi otroci v deški šoli niso bili Nemci, in niso govorili nemško. Večina učencev v okoliški šoli je bila Slovencev, slovensko je govorilo 600 otrok. V mestni upravi so bili poleg Nemcev zaposleni tudi Slovenci. Tudi vsi trgovci, ki so sicer imeli nemške napise na svojih trgovinah, niso bili Nemci. Vsi advokati, ki so tudi imeli nemške napise, niso bili Nemci. Posebej velja omeniti advokata dr. Antona Bru-mna, katerega življenje in delo terjata poglobljeno razpravo, ki je dosegel, da je bila tudi slovenščini priznana pravica v sodnem uradovanju. Kljub vsem pritiskom tistega časa pa so mi-noriti na primer božjo službo in verouk izvajali v slovenskem jeziku. Njihova vloga pri zmanjševanju pritiskov okolja je bila velika."
Tednik: Kaj pa septembrski dogodki leta 1908?
K. [. Purg: "Septembrski Ho-
godki so pomembni iz večih razlogov. Najbolj pozitivna stvar teh dogodkov za današnji čas je v tem, da so v zavesti zgodovinarjev in raziskovalcev postali tako pomembni, da bodo v zgodovinski terminologiji in deljenju zgodovinskih dogodkov, postali tudi prelomni. Nekateri so jim včasih pripisovali lokalni značaj. Da so imeli lokalni značaj v nobenem primeru ne drži. Na Ptuju se je odvijala vseslovenska skupščina Ciril in Metodove družbe. Zborovalce so že ob prihodu na Ptuj pričakali nemško usmerjeni ljudje, ki so
močna in trdna. Zgodile pa so se nekatere druge stvari, ki so prispevale, da je Ptuj po letu 1918 v nekaj letih postal slovenski."
Tednik: S katerimi mediji imamo opravka pred prvo svetovno vojno, in kakšen vpliv so imeli na razmerje med mestom in okolico?
K. [. Purg: "Časopisi so bili izredno močan medij. Glede na današnje, so bili bistveno bolj profilirani. Natančno se je namreč vedelo, kdo stoji za njimi. V tem kontekstu so tudi spremlja-
Moa. Kristino Šamoeri Pura. Foto: Črtomir Goznik
nasprotovali temu, da bi v t.im. nemškem mestu potekal slovenski kulturni dogodek. Pretep se je začel že na žalezniški postaji. S tem vlakom so se peljali tudi romarji, ki so bili na poti v Ruše. Pomagali so Ptujčanom, ki so bili tepeni. Na zborovanje so prihajali ljudje od vsepovsod, med njimi tudi ljubljanski župan Hribar, ki pa se je na Pra-gerskem obrnil, ko je izvedel, kaj se dogaja na Ptuju. Septembrski dogodki so vendarle prispevali k temu, da se je ponovno bolj slišala slovenska beseda. Po končanem zborovanju so se udeleženci napotili v Ljubljano, kjer je prišlo tudi do žrtev, dogodki pa so odmevali tudi drugod po Sloveniji. Za zaključek pa bi rekla, da slovenski Ptuj septembrskih dogodkov še ni mogel obrniti v svoj prid, ker
je bila nemška usmeritev še zelo ______
li dogajanja v mestu in okolici, Gre predvsem za tri časopise: Štajerca, Pettauer Zeitung in Slovenski gospodar. Za popolnejšo sliko razmer pa bi morali, tako vsaj danes ugotavljam, pod lupo vzeti vsaj še Marbur-ger Zeitung in enega od graških časopisov. Potem bi bil rezultat nekoliko realnejši, približal bi se takratnim dejanskim razmeram. Ko so na Ptuju odprli gimnazijo je na primer Slovenski gospodar temu dogodku namenil le notico, Pettauer Zeitung mu je posvetil tri cele časopisne strani, izdali so tudi posebno izdajo, Štajerc pa je dogodek zabeležil le z enim podlistkom."
Tednik: Kak{en je bil torej Ptuj na prelomu stoletja?
K. [. Purg: "Po statistiki je imel več kot 85 odstotkov nemško govorečih ljudi. Izvorno nemških pa je bilo po podat-
--------

'-U7WÏÏ1--
_—-------
DNIIÇ d.o.o., IWIO-TpNIK p.p. 95, Raičeva 6,2350 Ptuj, tel.: 02/7^^34-10,
kih, ki pa še vedno niso najbolj točni, med 30 in 40 odstotkov. Imel pa je zelo malo prebivalcev, le malo več kot štiri tisoč. To pa je bil eden temeljnih problemov našega mesta; predvsem iz gospodarskega vidika. Mesto, ki ima le nekaj nad štiri tisoč prebivalcev, ne more postati velemesto, kljub željam. V času industrijske revolucije se je število prebivalcev povečalo le za sedem odstotkov, v drugih mestih za 30, 40 in celo več odstotkov. Ker so se mesta tako naglo širila, so potrebovala veliko ljudi iz okolice, za Ptuj to ne velja. Pa še tisti, ki so prišli, so se morali zelo boriti, da so se obdržali. Večina ljudi iz ptujskega okolja je odšla v druga mesta, v Gradec, 30 tisoč ljudi z našega območja se je na prelomu stoletja znašlo v Gradcu. Glavni razlog zato, da je število prebivalcev Ptuja tako počasi naraščalo je ekonomski, v zaostajanju industrijskega razvoja. V tistem času je bil Ptuj največ obrtnikov in malih podjetnikov ter trgovcev. Tradicija trgovcev iz srednjega veka, ki se je prenesla v novi, je bila samo v ideji, v učinkih pa ne. Srednjeveški trgovci na Ptuju so bili trgovci na dolge razdalje. Novodobni trgovci pa so pokrivali le ozko področje, zato so bili tudi ekonomsko šibki. "
Tednik: Kaj pa meš~ans-tvo?
K. [. Purg: "V tem obdobju ima Ptuj opraviti s tremi vrstami meščanstva. Nekega tipičnega meščanstva ni. Tipičen za Ptuj je samo nemški jezik. V novi vek se je ohranil del srednjeveške meščanske srenje, drugi del predstavljajo priseljenci, ki so bili poklicani v naše mesto. To so predvsem nemško govoreči ljudje, ki so s seboj prinesli tudi svojo kulturo, in jo tudi dokaj uspešno injicirali v mesto. Tretji del pa so meščani, ki so poskušali biti meščani. To pa je predvsem slovenska inteligenca. Dejansko pa je slovenska inteligenca (tista, ki je bila tudi predmet mojega raziskovanja) tista, ki se ni ponemčila. Vendarle pa so nekako še napol podeželani, predvsem zato, ker so na ta način tudi uspešno branili slovenstvo. Današnji meščan Ptuja pa je rezultat vsega tega, kar sem naštela. Zanimivo pa je, da se danes nekateri meščani Ptuja želijo ali pa si mislijo, da je meščan našega mesta tisti, ki se obnaša po normah, ki so veljale za meščana Ptuja ob prelomu stoletja. Dejstvo pa ostaja, da je ponemčevanje in nemčurstvo ob prelomu stoletja bistveno prizadejalo meščanstvo po drugi svetovni vojni. Ornig je na gospodarskem področju za mesto naredil veliko. Ceprav je bilo mesto majhno, si je omislilo nov magistrat, novo šolo, nove ceste gimnazijo, olin-
sko razsvetljavo, novi park in podobno. Denar mu je uspelo dobiti od meščanov, ker je bil neizprosen, iz okolice in širšega območja, del denarja pa je dobil tudi zato, da je mesto ohranilo nemško podobo. Dobil ga je od tistih, ki so na našem območju želeli izpeljati veliko nemške ideje. Še leta 1918 je Or-nig vztrajal in pisal avstrijskemu kanclerju, da bi Ptuj ostal v okviru Avstrije. Ni se mogel sprijazniti, da je to območje slovensko. Ko je odšel on, so odšli tudi drugi, v mestu je zazijala praznina, izgubilo je ljudi, ki so dve generaciji vendarle ustvarjali milje meščanstva. To je negativna stran tega nemčurstva, nihče namreč ni želel verjeti, da se bodo zadeve uredile, da bodo uresničene sanje iz leta 1848 o zedinjeni Sloveniji. Ta praznina je še danes vidna."
Tednik: Kdaj se torej Ptuj reši nemškega plaš~a?
K. [. Purg: "V svoji raziskavi sem zapisala "Hvala bogu, da se je zgodilo leto 1918". Ko sem spremljala na primer podatke vpisnikov v šole, sem odkrila primere, da so imeli otroci kot materni jezik vpisan nemški, čeprav so bili starši Slovenci. Lahko bi rekli, da so se prilagodili sistemu, ki je takrat vladal. Številni so to naredili v tretji generaciji. Tretja generacija je sovpadala v čas septembrskih dogodkov, začetka prve svetovne vojne. Generacija, ki je obiskovala gimnazijo po letu 1900, je bila pod zelo velikim pritiskom, tako starši kot dijaki. Ljudje so se že sprijaznili, da bodo pod neko drugo državo, da je Slovenstvo v zatonu. Casopisi pa so pisali," če se bo germanizacija nadaljevala, čez deset let Slovencev več ne bo." Leto 1918 se je s svojim drastičnim prelomom dejansko pripomoglo, da se je ohranilo slovenstvo. Leta 1918 Ptuj na zunaj ni bil še nič slovenski, preteči je moralo še pet, šest let, da je zadihal slovensko. "
Že dosedanje raziskovalno delo mag. Kristine Šamperl Purg je bilo zelo zahtevno, magisterij namreč ni bil njena službena obveznost, zato v tem trenutku še ne more napovedati, da mu bo sledil doktorat. Ma-neverskega prostora in odprtih vprašanj je še veliko. Na nekatera pa bi novopečena magistra vendarle želela dobiti odgovore. Za tiste, ki želijo zvedeti več o Ptuju na prelomu stoletja, je magistrska naloga Kristine Šamperl Purg tudi dobra kronika dogajanja v najstarejšem slovenskem mestu na določenih področjih, vredna pozornosti. Morda jo bodo prebrali tudi odgovorni za mestno godbo in godbeniki sami, ter poskrbeli, da jih bodo meščani mesto v bodoče pogosteje "doživeli" v živo. Leta 1900 je na primer godba na pihala Ptujčanom zaigrala kar 48 krat.
Mri
zzzzzOttWiSii^^Mmni^ná&méz
____Zffiř^žLaú^goášD^lfeEM:
Gostilna pri Korantu vas vsak dan vabi v lol<al domačnosti, kjer vas bomo razvajali z domačo kuhinjo in dobro kapljico, sobotne večere pa smo od 20. do 01. ure popestrili z živo glasbo. Ob vikendih sprejemamo naročila za zaključne družbe.
Vabljeni
Odpiralni čas: vsak dan od 8. do 22. ure Det - soh do 1. ure
Kuharski nasveti
Jedi iz	îiloia
Fižol spada v veliko skupino stročnic in je glede na sorte ena najštevilnejših vrst zelenjave, saj skoraj vsaka dežela goji svoje sorte. Stročji fižol je v primerjavi s suhim lušče-nim fižolom veliko bolj uporaben in lažje prebavljiv ter ne zahteva daljše toplotne obdelave. V srednjem veku so mu rekli tudi meso ubogih predvsem zaradi pomembnih beljakovin in mineralnih snovi.
Posebej so cenjeni plodovi fižola oziroma stroki brez trde lu-skaste opne in stro~ji fižol brez nitk, ki je lahko nizki zeleni, nizki rumeni, visoki zeleni ali stro~nik. Stro~ji fižol spada med hitro pokvarljivo zelenjavo; ~e prostor ni dovolj vlažen, hitro ovene. Zraven tega je ob~utljiv na nizke temperature, saj se že pri okrog 4°C pojavijo rde~kas-te pege. Najprimernejša temperatura za njegovo shranjevanje je 7 do 8 °C. V kuhinji je najiz-datnejši breznitni stro~ji fižol s širokimi stroki in je ena od redke zelenjave, ki je ne uživamo surove.
Stro~ji fižol uporabljamo za juhe, prikuhe, priloge, solate, kot samostojnega ali je sestavina številnih drugih jedi, poletnih enolon~nic, mešanih solat, nara-stkov in podobnih jedi. Stro~ji fižol je primeren tudi za konzerviranje, pred zamrzovanjem ga blanširamo oziroma kuhamo 2 do 3 minute v slani vodi in ohlajenega pakiramo ter shranimo v skrinjo. Lahko ga konzervira-
mo tudi s pomo~jo kisa in soli ter shranimo v kozarce. Stroke fižola pa tudi sušijo in uporabljajo za pripravo ~aja.
Glede na toplotno obdelavo stro~ji fižol skoraj vedno kuhamo, lahko ga tudi dušimo in manj pogosto pe~emo. Sveže nabrani stroki fižola so tako okusni, da jim kot priloge ni potrebno dodajati nobenih sestavin. Že kuhani v slani vodi so zraven mesa ve~ kot okusna priloga in le redki ne bi bili zadovoljni s tako enostavno pripravljenim kosilom. Stro~jemu fižolu pa lahko izboljšamo okus tudi z razli~nim dodatki, posebej se ujema z okusom mleka in mle~nih izdelkov in prav zardi tega ga pogosto jemo zabeljen-ga z vro~o kislo smetano in po želji še z dodatkom suho praže-nih ocvirkov. Tako pripravljen stro~ji fižol bo primeren že za samostojni obrok. Zraven kisle in sladke smetane ga pogosto pripravljamo tudi s siri, tako da kuhanega ohladimo in mu dodamo grobo nariban ali na
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 339. NAD.
Duševno zdravje otrok in mladostnikov
51. nadaljevanje
Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 9. nadaljevanje
Neuspešnost v {oli
Dobro vemo, da šola poleg družine in vrstnikov zavzema klju~no mesto v življenju otroka, saj pomembno dolo-~a njegovo sedanjost in prihodnost.
Otrokova potreba po "biti", torej potreba po osebnostnem razvoju, je najtesneje povezana z vklju~enostjo v olo in uspešnostjo v njej. Šola omogo~a u~enje, oblikuje poglede na življenje ter vrednote in pri~akovanja za prihodnost.Od uspeha v oli je odvisna pozitivna samo-podoba, zaupanje vase, spoštovanje sebe in drugih, pozitiven na~in samopotrjevanja in uresni~evanja zastavljenih na~rtov.
Uspešnost v šoli pomeni za otroka tudi zadovoljitev societalnih potreb, kot so: pripadnost šoli, sprejetost v šolskem okolju in med vrstniki, pozitivni ~ustveni stiki in ~ustvene vezi z vrstniki, u~itelji in drugimi ljudmi.
Ne nazadnje pa se uspešnost v šoli, formalno izkazana kot pridobitev dolo~ene stopnje in vrste izobrazbe s
certifikatom, izkaže kot klju-~na materialna potreba otroka, kot potrebni vir za osebno napredovanje in za pridobitev zaposlitve, torej kot klju-~ni vir za preživetje.
Šola se s svojim sistemom "nagrajevanja" uspešnih (pridobitev formalne izobrazbe) in "kaznovanja" neuspešnih (izlo~itev iz izobraževalnega sistema brez pridobitve formalne izobrazbe) kaže kot institucija družbene kontrole in kot družbeno sito, v katerem so neuspešni otroci izklju~eni iz možnosti normalnega delovanja in življenja znotraj ve~inske druž»e. Znajdejo se v primežu brez-izhodnosti in brezperspektivnosti. Kot otroci in kasneje kot odrasli imajo najmanjše možnosti zdravega telesnega in psihosocialnega razvoja, dostopa do služb, do ustreznega zaslužka in do zdravega na~ina življenja.
Naslednji~ pa še nekaj o osipu v osnovni šoli in tudi o tem, koliko mladih zapusti srednjo šolo, ne da bi jo uspešno kon~ali.
majhne kocke narezan poljubni poltrdi sir. Za nekoliko boljšo priložnost pa ga lahko pripravimo tudi s sirom, ki zori s plemenito plesnijo, kot je na primer roquefort, in z orehi.
Po okusu se poda tudi s svežo skuto, dodamo mu lahko tudi jabolka, gobe, slanino, paradižnik in krompir. Od za~imb in dodatkov mu dodajamo drob-njak, lovor, ~esen, ~ebulo, papriko, ~ili, bu~no in olj~no olje, zeliš~ne in dišavne kise, peter-šilj, zeleno in pehtran.
Solato iz stro~jega fižola, sira in orehov si pripravimo tako, da skuhamo vsaj pol kilograma stro~jega fižola, ki smo ga narezali na 2 do 3 centimetre dolge koš~ke. Oprane stroke damo kuhat v slano vodo in jih skuhamo do mehkega. Kuhane odce-dimo in jih splaknemo s hladno vodo ter ohladimo. Med tem ~asom posebej grobo naribamo poljubni poltrdi sir, vzamemo ga 15 do 20 dekagramov, ali sir narežemo na kocke. Posebej grobo narežemo približno 10 dekagramov orehov jedrc, jih prisipamo ohlajenemu stro~je-mu fižolu, dodamo še sir in
prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz 3 žlic bučnega olja, 1 žlico zeliščnega kisa, dodamo še fino sesekljan strok česna, sol in po želji rahlo popramo. Na Primorskem to solato pripravljajo z oljčnim oljem. Tako pripravljeno solato ponudimo kot predjed ali kot samostojni prigrizek.
Lahko si pripravimo tudi stro-čji fižol s krompirjem. Pripravimo ga tako, da posebej skuhamo enako količino krompirja in stročjega fižola. Stročji fižol lahko narežemo na nekoliko daljše koščke, krompir pa narežemo, kot če hočemo speči pommes frittes. Ko je oboje kuhano, od-cedimo in delno ohladimo. Manjši pekač narahlo pomažemo z oljem ali margarino in vanj vsi-pamo polovico kuhanega stroč-jega fižola, po njem potresemo na kocke narezano slanino in sesekljan peteršilj, na to vsipa-mo polovico kuhanega krompirja in ga prav tako narahlo potresemo s slanino in peter-šiljem. Postopek ponovimo. Po vrhu narahlo prelijemo s kislo smetano in pekač postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 do 220°C. Pečemo 10 minut oziroma tako dolgo, da se smetana zlato rumeno zapeče. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi. Nada Pignar, profesorica kuharstva
ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKEGA EKOLOŠKEGA GIBANJA
Kraja na obrežju Drave
V torek 3. julija, je v ormoškem hotelu potekala tiskovna konferenca Slovenskega ekološkega gibanja. Karel Lipic, glavni tajnik gibanja, je povedal, da ugotavljajo v Sloveniji veliko kaznivih dejanj in kraje naravnih dobrin. Gibanje pokriva vsa podro~ja varstva okolja, vendar pa se država odziva zelo po~asi. Dokumentov in zakonov je veliko, v praksi pa stvari potekajo druga~e. Veliko posegov v naravo je ilegalnih in pollegalnih. V Sloveniji je okrog 2000 ilegalnih peskokopov in gramoznic. Gre za krajo mineralnih snovi. Zato je gibanje predlagalo spremembo kazenskega zakonika. V naši državi namre~ sploh ni primera, da bi nekdo odgovarjal ali bil celo kaznovan zaradi kraje mineralnih snovi.
Nezakonit odvzem so ugotovili tudi na obrežju reke Drave pri kraju Grabe na obmo~ju ob-~ine Ormož. Božo Dukic, ~lan Slovenskega ekološkega gibanja in ekološke patrulje, je povedal, da gre za to, da si je nekdo pridobil gradbeno dovoljenje,
ki dovoljuje ureditev obmo~ja struge Drave, vendar pa je bilo dovoljenje uporabljeno za ~rpa-nje in trženje proda. Na tak na-~in je bil storjen prekršek. To lahko v prihodnosti ob naslednji visoki vodi povzro~i spremenjen tok reke in spremenjeno strugo. Prav iz tega razloga so ~lani gibanja dali ministrstvoma za finance ter za okolje in prostor pobudi za dopolnitev kazenskega zakonika. Naravne dobrine so po zakonu o varstvu okolja in zakonu o rudarstvu v lasti države. Vsako nelegalno jemanje, raba in izkoriš~anje naravnih dobrin je preprosto definirano kot tatvina državne lastnine. Kot so zatrdili predstavniki gibanja, pri~akujejo, da bo izdano gradbeno dovoljenje prenehalo veljati ter da bo ministrstvo naložilo izvajalcu del kompletno sanacijo poškodb obrežja, storjenih z odvažanjem proda. Takšnih kršitev je veliko, zato je zdaj morda kon~no pravi trenutek, da se na tem po-dro~ju kaj stori, menijo.
Mateja Hržič
Krvodajalci
3. julij: Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Dragica Lovrec, Ločki Vrh 2/a, Andrej Vugrinec, Markovci 33/a, Martina Petrovič, Pacinje 20, Anica Ko-lednik, Dolane 31/d, Mirko Kodrič, Nova vas 81, Jože Belšak, Moškanj-ci 7, Milan Muršič, Zagojiči 19, Darko Bedrač, Šturmovci 20/b, Dušan Zemljarič, Stojnci 135/b, Alojz Strelec, Bukovci 62/a, Dejan Dokl, Oreš-je 15, Ptuj Janez Zamuda, Placerovci 14, Milorad Zrnič, Formin 39/a, Drago Robnik, Markovci 67/a, Viktor Bakač, Rimska ploščad 3, Ptuj. 5. julij: Viktorija Ciglarič, Hranjigovci 26, Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43, Elizabeta Kociper, Velika Nedelja
103, Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4, Marjan Cizerl, Zagorje 10/b, Janez Petek, Rucmanci 65, Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b, Ivan Vidovič, Baris-lovci 11/a, Jože Vidovič, Dravinjski Vrh 55, Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a, Janez Štumberger, Stojnci 20, Janez Malinger, Skorba 27/c, Slavko Kolar, Zavčeva 9, Ptuj, Branko Rojko, Grajen-ščak 28, Vladimir Fras, Hlaponci 25/a, Sandi Obran, Zamušani 41, Bojan Vidovič, Barislovci 11/a, Albin Strgar, Vintarovci 38, Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c, Ivan Kovačič, Polenšak 44/b, Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b, Rajko Dežman, Kraigherjeva 27, Ptuj, Rudolf Repec, Tržec 19/a, Dragutin Glavica, Višnjica Gornja 10, Martin Prevolšek, Volkmerjeva 21, Ptuj, Rajko Janžeko-
PISE: ING. MIRAN GLUŠIC / V VRTU
!/rt v poletni svežini
Rast in razvoj vrtnega rastlinja je v letošnjem hladnem in deževnem spomladanskem obdobju nekoliko zaostajala, ki pa se je bo svežem in ugodnem vremenu v začetku poletja ponovno okrepila. Vrtno rastlinje, ki v tem času dobro raste, pa ob tem zahteva večjo pozornost pri negi, ker se ugodno rastjo vrtnin ugodno razvija tudi plevel, rastline pa postajajo tudi občutljivejše na okužbe po rastlinskih boleznih in škodljivcih.
V	SADNEM VRTU nadaljujejo z rednimi opravili pri negi sadnega drevja, ki jih je potrebno opraviti v začetku poletja. Brž ko oberemo vrtne jagode, med jagodnimi grmi odstarnimo plevel, z grmov pa poberemo poškodovane in bolno listje ter odstranimo pritlike. Pritlike porabijo precej hranil, kar gre v škodo jagodni rozeti, ki si v tem času nabira moči za rast in rodnost jagodnega grma v naslednjem obdobju. Zemljo med jagodnimi grmi plitvo zrahljamo, če pa opazimo na jagodnih rozetah izčrpanost in ble-dikavo listje, pa jih pognojimo s specialnim gnojilom za vrtne jagode. Po potrebi jagodni nasad po obiranju in opravljeni oskrbi poškropimo z enim od fungicidov: euparen, antracol ali dithane pred rdečo listno pegavostjo in pepelovko, če pa so med letom bili pojavi pršice, pa proti zimski zalegi tega škodljivca dodamo škropivu enega od insekticidov: demitan ali pinoron.
Za izdelavo nekaterih vrst napitkov in domačih zdravilnih pripravkov uporabljamo zelene orehove plodove, ki so najprimernejši v tej razvojni fazi, sredi meseca julija. V tem času pa so plodovi čvrsto priraščeni na veje in jih ni mogoče nabirati tako, da bi veje stresali, niti jih ne smemo sklatiti, ker bi rodni les s tem močno poškodovali. Obiramo jih ročno tako, da ne poškodujemo rodnega lesa ali izrezujemo na peclju ploda. Sicer pa je priporočljivo povezati obiranje zelenih orehovih plodov z letno rezjo in vzgojo drevesne krošnje, ko izrezujemo veje, ki prekomerno zgostujejo drevesno krošnjo in tiste, ki rastejo v napoto.
V	OKRASNEM VRTU podobno kot na sadnem drevju, opravljamo letno zeleno rez tudi na okrasnih drevninah. Namen letne rezi je oblikovanje in vzgoja drevesne krošnje, odstanjevanje prego-stih vej in poganjkov ki krošnjo zasenčujejo ali so se v rasti usmerili v napačno smer.
Obrezovanja velikih listavcev, kot so gaber, javor, lipa, breza in podobni se lotimo, ko drevesa končajo bujnejšo rast, ko se ta toliko umiri, da ni več pričakovati, da bi z rezjo vzpodbudili novo rast, ko bi pri drevesu dosegli napačne učinke pri njegovi vzgoji pa tudi les ne bi do zime dorastel in dozorel. Rane, ki nastanejo pri letni rezi hitro zacelijo in zarastejo, cepilno smolo pa uporabljamo le pri večjih ranah, ki so nastale zaradi loma. Preden pričnemo z letno rezjo drevnin se prepričajmo, če v krošnjah ne gnezdijo ptice, da jih z rezjo ne bi motili ali poškodovali gnezdišča. Sredi meseca julija je čas za setev okrasnih dvoletnih cvetnic: vrtne marjetice, mačehe, turških nageljnov, spominčic, naprsteca, srebrenke, lučnika in drugih. Sejemo jih v zaprte grede ali v dobro pripravljene grede na prostem, kjer jih vzgojimo do sadike. Čeprav so bile padavine v letošnjem dosedanjem obdobju še kar dobro razporejene, pa smo pri setvi oziroma kalitvi semen cvetlic pozorni, da se seme ne izsuši, da mlade vzkaljene rastlinice zavarujemo pred sončno pripeko in da sadike plejemo in redčimo, da se ne pretegnejo, preden jih pikiramo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je endivija za letno in zgodnje jesensko rabo že presajena in so nasadi že v polni rasti. Vzklili pa so že posevki sort, ki jih bomo sadili za pozno jesensko rabo in zimsko hrambo v kleti ali plastenjakih.
Endivija je solata, ki je v vremenskih razmerah, kot so letošnje, ko so pogoste spremembe vročine in obilica zračne vlage, občutljiva na bolezen črne listne pegavosti endivije. Ta posevek okuži že v začetku rasti, pridelek pa nato lahko povsem uniči že na gredi, ali pa okužen v kletni hrambi ali pod folijo segnije že v nekaj dneh. Bolezen se pojavi že zgodaj, kmalu po sajenju na stalno mesto ali pa že na setvišču. Na listih se pojavijo najprej sivkaste do črne pege, nato pa se hitro širi po vsej listni _ površini. Bolezen je naprej opazna na spodnjih starejših listih. Čim jo opazimo, napadene liste poberemo in odstranimo, sicer pa nasad takoj po sajenju poškropimo z zalivavko, s škropivom 0,2 % antracola ali dithana, da poškropimo sadiko in razkužimo tla. Priporočljivo je sadike namakati v prej omenjenem škropivu, da se razkužijo tudi korenine. Škropljenje nasada endivije nato vsakih 14 dni ponavljamo. Da bo nasad endivije zdrav, poleg škropljenja mnogo prispeva zalivanje v jutranjih urah, da so rastline čim manj mokre, nasad naj bo redek in zračen. V gostih in zapleveljenih nasadih endivije je bolezen črne listne pegavosti neobvladljiva. Endivije ne sadimo v senco višjih rastlin, previdni pa moramo biti pri gnojenju z dušičnimi gnojili, ker se občutljivost na okužbe z dušikom gnojenih rastlin občutno poveča.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista 20. in 21. julija, zaradi plodov 23. in 24. julija, zaradi korenike od 24. do 27. julija ter zaradi cveta 19. in 20. ter od 27. do 29. julija.
Miran Glu{ič, ing. agr.
vič, Tibolci 59, Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj, Jože Štumberger, Volkmerjeva 24, Ptuj, Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Ptuj, Olga Golob, Prerad 49, Slavko Jesih, Sp. Leže 27/a, Alojz Žitnik, Dornavska c. 20, Ptuj, Miran Lauko, Bolgarska 6, Maribor, Danilo Gerdak,
Gozdna 7, Veržej, Alojz Karlo, Benedikt 30/a, Milan Farazin, Ul. b. Greifov 12, Maribor, Zvonko Krajnc, Boračeva 41, Vilijem Obran, Panonska 8, Maribor, Jože Vidovič, Lancova vas 53/a, Srečko Zadravec, Podgorci 1/b, Damjan Ferš, Hajdoše 6.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Marija prej...
Večina naših udeleženk v akciji "Iščete svoj stil" je prvič obiskala kozmetični salon, tudi Marija. Kozmetičarka Neda To-kalic je pri njej ugotovila mešani tip kože. Postopek nege je izvedla s preparati za ta tip kože, za masko je uporabila alge. Pri negi doma bo Marija upoštevala koz-metičarkine nasvete, občasno pa bo obiskala tudi kozmetični salon.
Za novo Marijino pričesko je v frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Marija Vidovic. Lasje so na zatilju in ob straneh enako dolgi, vendar drsno pos-triženi, na temenu so nekoliko krajši in stopničasto postriženi, zato so na koncu tudi tanjši. Ob sencih so postriženi malo poševno, da lepše padejo ob obraznem delu. Fru-fru je kratek. Spodnji
. pozneje
ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Minimalistiien stil za Marijo
Marija Kovačec je študentka Visoke zdravstvene šole v Mariboru. Do zaklju~ka {tudija ji manjka samo {e diploma. Njena želja je specializacija iz pediatrične zdravstvene nege, in da bi dobila delo na porodnem ali pediatričnem oddelku ter da bi delo dobro opravljala. Ob koncu tedna dela kot natakarica, rada bere knjige, v prostem času pa se posveča tai boju. Rada je elegantno oblečena, za vsak dan pa izbira športna oblačila.
del las je pobarvan temnorjavo, vrhnji del bakrenordeče. Pričeska je oblikovana s sušilnikom in veliko okroglo krtačo, resice pa z želejem in prsti.
Marijin make up je Nina Šker-lak pričela z nanosom tekočega pudra, ki ga je nato rahlo utrdila s pudrom v prahu. Oči je povda-rila s črtalom, na veke ji je na-
Marija v oblačilih iz prodajalne s. Oliver Helene Glažar iz centra Domino. Foto: Črtomir Goznik
GORISNICA / PO 40 LETIH SPET SKUPAJ
Ganljivi prepoznavni trenutki
Pred Osnovno šolo v Gorišnici, smo se v soboto 16. junija 2001 prvič po 40 letih zbrali sošolci in sošolke, ki smo v šolskem letu 1960/61 končali osnovno šolo. Najbolj ganljivi in prijetni so bili prepoznavni trenutki, saj se z nekaterimi sošolci nismo videli, odkar smo leta 1961 odšli vsak svojo pot.
Po ogledu prenovljenih in dograjenih šolskih prostorov, smo ponovno sedli v šolske klopi, ter se spomnili na marsikatero drobno zanimivost in dogodiv-
ščino, ki nam je ostala v lepem spominu na gorišniško šolo. Nato smo se odpeljali na Do-minkovo domačijo in si ogledali najstarejšo ohranjeno panonsko
nesla kremna senčila. Trepalnice je obarvala z maskaro, na ustnice pa je nanesla nežno rdečilo in glos.
Mariji po njeni temeljiti preobrazbi pristaja minimalističen stil oblačenja, ki ga lahko popestri z modnimi dodatki, nakitom ali pasovi, spuščenimi na bok, ki so tudi modna uspešnica letošnjega poletja, pravi modna
kreatorka Barbara Plavec iz istoimenskega modnega studia, ki je oblačila zanjo izbrala v trgovini s. Oliver Helene Glažar
v centru Domino. Zaradi blede polti ji ne priporoča rjavih ali črnih barv pri obrazu oziroma pri zgornjih delih oblačil. Priporoča pa ji vse ostale barve.
V športnem studiu Olimpic so za Marijo izbrali program Olim-
Popust frizerstva Stanka v juliju
pic. V njem bo največji poudarek na oblikovanju želene postave. V okviru izbranega programa bo, kot je povedal strokovni vodja studia Vlado Cuš, vadila dva do trikrat tedensko mesec dni.
MG
hišo v Sloveniji. V gostišču Botra v Gorišnici smo se skupaj z razredničarko poveselili, kjer se je vsak predstavil v nekaj stavkih, da je bilo nadaljno druženje še bolj veselo in prijetno. Za organizacijo srečanja in lep večer, se v imenu vseh sošolcev in sošolk zahvaljujem Anici Toplak, Vladu Belšak in Janku Ci-gula.
Mira Obran
PTUJ / G^SBENA SKUPINA NA OSNOVNI [OLI
Akordi 0!Š Breg
Na osnovni šoli Breg so učenci pod mentorstvom Tomija Kozarja izdali svojo prvo zgoščenko in kaseto, na kateri je 22 prirejenih skladb. Glasbeno zasedbo so poimenovali AKORDI. Kaseta in zgoščenka sta plod celoletnega ustvarjanja pri pouku glasbene vzgoje in obšolskih dejavnostih, saj šola že kar nekaj let slovi po odločnih pevcih, predvsem po zaslugi glasbenega učitelja.
Skladbe, ki jih najdemo na kaseti je skorajda v celoti priredil učitelj glasbene vzgoje Tomi Kozar. Prav tako pa je poskrbel za celotno glasbeno spremljavo na
električnih klaviaturah. Akordi so svojo zgoščenko najprej predstavili svojim sošolcem in staršem, nato pa so se podali še na osnovno šolo Središče ob Dravi
in v občino Veržej pred gostišče Kasač. Za izdajo zgoščenke in nastope gre vsa zahvala ravnateljici osnovne šole Breg Darji Radičevič in Mileni Stojadino-vič ter Tomiju Kozarju (uglaše-vanje Klavirjev), ravnatelju OS Središče ob Dravi g. Suleku, občini Veržej in njenemu županu Dragu Legeju in družini Hanže-kovič.
Nekateri člani akordov so zapustili osnovnošolske klopi, vendar jih bodo nadomestili mlajši kolegi, kar se ne bi smelo poznati na njihovi glasbeni kvaliteti.
Milan Krajnc Pavlica
PTUJ / ZAVRZENA PSICKA NASLA TOPEL DOM
Pika s ptujskega odlagališča odpadkov
že štiri leta domuje prijazna črna psička Pika v Centru za ravnanje z odpadki na Dornavski cesti na Ptuju. Med delavci Čistega mesta si je našle nove prijatelje. Pred štirimi leti jo je nekdo "odložil", kot odpadek. Pika je za razliko od številnih zavrženih živali imela srečo. Po prijaznem sprejemu se je takoj vklopila v novo okolje, ki ga po štirih letih že dobro "obvladuje". Dobro pozna vse zaposlene, oni pa njo.
Ivan Horvat s Piko, maskoto ptujskega Centra za ravnanje z odpadki. Foto: MG
Tiste, ki so ji manj pri srcu, obvezno pozdravlja z laježem. Podobno ločuje tudi med gosti, zelo hitro zazna, kdo je njen prijatelj, kdo sovražnik. Slabe izkušnje pri prejšnjih gospodarjih so jo naredile zelo previdno. Cesti se vedno le približa, nikoli je ne prečka. Strah jo je le grmenja, takrat si poišče varno zavetje v vratarnici, poleti se najraje raz-komoti na zelenici.
Med novimi prijatelji je imela štirikrat mladiče. Ivan Horvat, strojnik, ki je neke vrste njen glavni skrbnik, ki ji tudi kupuje konzerve, je bil pri delitvi njenih mladičev še posebej skrben. Novi dom jim je vedno poiskal pri dobrih ljudeh. Letos so jo sterilizirali, stroške je prevzelo podjetje. Njegovo vodstvo je bilo že od vsega začetka zato, da Pika ostane pri njih. Najlepši dnevni obred zanjo je malica, natanko ve, kdaj je. Takrat se ustavi pri vsakem zaposlenem, in izprosi grižljaj: veliko tako in tako ne poje. Ob sobotah in nedeljah zanjo skrbijo dežurni.
MG
glasbene novice
Info članki vam v osnovi opisujejo nove pesmi, ki ste jih morda že sli{ali ali pa ne. Internet, glasbene založbe in glasbeni časopisi napovedujejo nove pesmi, za kar nekaj časa naprej. Sam zmeraj nestrpno pričakujem, da bom sli{al kak{no novo pesem čim prej, in če sem čisto odkrit, trenutno najbolj nestrpno pričakujem novo pesem Michaela Jacksona z naslovom Rock My World.
Britanska pevka GERI HALLIWELL je {e vedno v modi s svojo priredbo hita skupine Weather Girls z naslovom It's Raining Men (1. mesto v Italiji). Preveč suha pevka izvaja novi plesni pop komad z naslovom SCREAM IF YOU WANNA GO FASTER (***), ki pa je glasbeno zastarel, neprepričljiv in v končni fazi zveni, da je odpet preveč na silo.
***
JENNIFER LOPEZ se lahko pohvali z uspe{nicami: If you Had my Love, Waiting for Tonight, Feelin so Good, Let's Get Loud, Love Don't Cost a Thing, Play in I'm Real. Z albuma J. Lo je lepotica snela vrhunsko poletno pesem AIN'T IT FUNNY (*****), ki vas bo prevzela s svojo zares zabavno latino temo.
***
Britanski trio RIGHT SAID FRED sestavljajo Fred Fairbrass, Richard Fair-brass in Rob Monzolli. V začetku 90. je skupina zaslovela s hitom I'm too Sexy, medtem ko je letos zaslovela ponovno s hitom You're my Mate. S kratico RSF se predstavljajo z novim komadom MOJIVE (***), ki mu v osnovi manjka energičnost in komercialni sodobni plesni naboj.
Lansko poletje sta bili največji plesni uspe{nici na Ibizi Lady (Hear me Tonight) - Modjo in Groovjet - Spiller. Ibi-za je raj za ljubitelje plesne godbe, saj je na tem otoku malo morje super diskotek, v katerih rolajo glasbo najbolj{i DJ-ji na svetu. Trenutno je največji frajer na otoku producent in DJ ROGER SANCHEZ, ki množično spravlja v delirij na plesi{čih s svojim minimalističnih house hitom ANOTHER CHANCE (*****).
***
Francoska studijska mojstra DARIO G. sta se letos že izkazala s komadom Dream to Me, ki pa je v bistru ritmična in plesna priredba drugega hita skupine The Cranberres pod naslovom Dreams. Duet je za vroče poletne dni pripravil pravo nabijanje pod naslovom SAY WHATS ON YOUR MIND (****) in ga najdete na njunem drugem albumu In Full Color.
Ameri{ka pevka, raperka in producentka MISSY ELLIOTT je pred kratim blestela na lestvicah s pesmijo Get UR Freakon. Izredno delavna glasbenica pa je producirala mega hit Lady Marmalade, ki ga pojejo Christina Agui-lera, Lil Kim, Mya & Pink. MISSY je ponovno udarila s svojimi pozitivnimi groovy r&b vibracijami v pesmi ONE MINUTE MAN (***), v kateri sodeluje
tudi priznani raper Ludacris. ***
Kontraverzna islandska pevka BJORK je svojo glasbeno pot začela pri lokalni skupini Sugarcubes, ki ima hit z naslovom Hit. Leta 1993 je izdala prvi album Debut in v leto{njem letu pričakujemo novi album Vespertine, ki ga najavlja izredno zahteven prvi single HIDDEN PLACE (***). Gre za kolaž popa, roc-ka, soula in trip-hopa, ki zveni provokativno ter gre izredno težko v uho.
A CAMP je nova švedska skupina, pri kateri je zapela Nina Person iz skupine the Cardigans. Kvartet odličnih glasbenikov je posnel fantastično pop/rock balado I CAN BUY YOU (*****), ki jo krasi spektakularno in na čase ironično besedilo.
***
V Veliki Britaniji je zelo popularna glasbene veja, ki ji pravijo indie rock. Tokrat vam ponujam nekaj teh rock novosti: Getting Away With it - JAMES, Mechanical Wonder - OCEAN COLOUR SCENE, Turn - FREEDER, Sometimes - ASH in Juxtaposed With U - SUPER FURRY ANIMALS.
David Breznik
Mladi dopisniki
POLETNI TABOR SKAVTSKE SKUPINE PTUJ 2
Prvi dnevi meseca julija, 5. 7 — 10. 7., so zbrali pogumne ska-vtinje in skavte, ki so se neus-tra{no podali na svoj prvi poletni tabor. Park svetega Fran~i{ka v Vidmu pri Ptuju pri patrih mino-ritih, kraj tabora, sploh ni tako dale~, toda mi smo se mu približevali po polževo, saj smo iz klo{-tra odrinili pe{.
Dan nam je prinesel sonce, ki se je skrivalo za oblaki in nam laj{alo pot. Jutranja sveta ma{a je bila popotnica za pot, ki nas je
za igro, učenje, zato smo tudi mi to v polnosti doživeli.
Tretjo no~ smo ob~udovali zvezdno nebo. Z jutrom pa se je začel dan odprtih vrat. Pri sveti ma{e v cerkvi svetega Vida so se nam že pridružili starši in gostje. Nedeljo smo preživeli skupaj v druženju, pogovoru in igrah.
Brat ogenj je razveseljeval četrto noč in nam nudil zavetje ob velikem dogodku te noči. Napovedana igra kraja zastave je namreč uspela našim sestram skavtinjam in bratom skavtom iz stega Sončna pesem — Ptuj 1. Napadalci so torej zastavo zajeli in naša četa je imela nočni posvet ob ognju. Ob "napeti" uradni predaji zastave, z
NEUBOGLJIVOST IN KAZEN
Zelo rada se zadržujem v naravi in občudujem igre in kolesarjenje. Za rojstni dan sem dobila novo kolo, ki ima kar osemnajst prestav in je rumene barve. Hotela sem se malo pohvaliti z njim in starše sem prosila, ali se smem malo peljati z njim.
Se preden me je mama pustila, da se grem peljat, pa mi je rekla: "Ne vozi se brez rok, da ne boš padla!" "Bom!" sem ji odgovorila in oddrvela s kolesom po sivi cesti. Peljala sem se mimo gasilskega doma in igrišča, na katerem so se veselo igrali otroci. Peljala sem se tudi mimo veliko hiš, pred mnogimi so na vrtovih imele ženice veliko dela. Del ceste je bil raven in že od daleč sem zagledala kolesarja, ki se je peljal brez rok. To se
vodila ob reki Dravi, dokler nas niso objele sence in glasovi zelenega Sturmovca. Do večerje nam je uspelo postaviti in zgraditi ves tabor, tako da smo veseli in rahlo utrujeni prvič prižgali ogenj. Ko nas je objela noč, je nastopila prva straža.
Sestra voda, vsa lepa, čista in skromna, je bila prijateljica drugega dne. Dan vode je bil tesno povezan s reko Dravinjo, ki nam je ves čas pela svojo skrivnostno pesem. Najlepši trenutek in vrhunec dneva je bil prehod reke Dravinje. Gosta popoldneva sta bila g. Stanko in g. Franček, ki sta nam pokazala spretnost prstov in lepoto stare obrti — pletarstvo iz šib. Pri tem ročnem opravilo smo se prijetno zabavali in veliko naučili.
Mati zemlja, ki nas hrani in vzreja, je tudi naša dežela Slovenija. Pomerili smo se v kvizu in igri Ali poznaš svojo pokrajino?. Zemlja nam daje veliko možnosti
vsem kar sodi zraven, smo se vsi nasmejali in si segli v roke.
Popoldne smo se znašli v kraljestvu kralja Sama, ki nam je skril zaklad. Letošnji prvi del "Odgovornega državljanstva" smo zaključili slovesno. Ob ognju smo doživeli najdragocenejše in najslo-vesnejše trenutke tabora - podelili smo si skavtska imena. Seveda je sledilo veliko praznovanje.
Zadnja noč in dan sta bila v znamenju spremenljivega vremena minila kot blisk. Večerna zahvalna maša je bila polna tihih zahval in hvaležnosti za vse dobre ljudi, ki smo jih srečevali, za lepo vreme, za drug drugega in za Božje varstvo na našem prvem taboru. Se vedno odmevajo v srcih zahvale, zato naj bo ta članek zahvala za vse.
Skavtski pozdrav — BP — bodi pripravlj^-n!
Voditelji
ao43 MiJz^

El-SHAGGY
Marmalade -
lUl
SX
ILEHA & LIL KIM & MYA & Plî
3. Elevation - U2 Ble Again-ATOMIC Kl' I. Loaded-RICKY MARTI BjEternity / The Road to Mandal^ ' RDHHIE WILLIAMS T/Piïp - N'SYNC iverboy-MAHIAHCAR ed.Eentleman-^YCLEF JEAN-
7
Raining Man
- GERI HALLIWELL
s/sak<? s>o\?o\:o m<ed 21. in uro
mi je zdelo zanimivo, in ker sem bila na ravni cesti, sem to tehniko tudi jaz poskusila. Najprej mi ni uspelo, še enkrat sem poskusila in končno mi je uspelo. "Hura, peljem se brez rok!" sem vzkliknila, ko sem se peljala po ravni cesti. Ampak veselje se je kar hitro spremenilo v žalost in strah. Hotela sem poskusiti še nekaj, in to je bilo, da bi se s kolesom brez rok obrnila v velikem krogu. Poskusila sem in na pol kroga se mi je krmilo preveč zasukalo in naredilo je: "Bum!" Padla sem. Na srečo je kolo ostalo nepoškodovano, ampak moje hlače so bile strgane. Spomnila sem se, kaj mi je rekla mama, in ob misli na to, kakšna kazen me čaka, me je kar streslo. Hitro sem se pobrala in odpeljala z mesta, kjer se je zgodila ta majhna nesreča. Po poti domov sem srečala prijateljico, ki je takoj opazila novo kolo, a seveda tudi luknjo na hlačah. Prosila sem jo: "Prosim, ne povej moji mami." Ona pa mi je obljubila, da ne bo. Skupaj sva se odpravili proti domu. Pri njeni hiši sva se poslovili, jaz pa sem si izmislila načrt. Pripeljala sem se do naše hiše. Pazljivo sem gledala sem ter tja, če je kje mama. Ni je bilo, zato sem stekla s kolesom v garažo, ga odložila in si šla zašit hlače. Zvečer, ko sem se odpravljala v posteljo, pa me je mama vprašala: "Kaj se je zgodilo, da imaš zašite hlače?" S strahom sem jo pogledala in rekla, da sem padla. Jezno me je pogledala in me spomnila, da bi jo morala ubogati. Ker pa je nisem, sem dobila kazen, da teden dni ne smem na kolo in da bom cel teden morala čistiti posodo. Kar zvrtelo se mi je, ko je rekla, da bom morala čistiti posodo.
Zaradi izrečene kazni in strganih hlač sem žalostno legla v posteljo. Bilo mi je zelo žal, ker nisem ubogala. In v mislih sem si rekla: "Od sedaj naprej bom vedno ubogala, kar mi kdo starejši reče."
T'ina Čus, 6. c,
OS Gorisnica
Policaj se vrne z dopusta in pripoveduje kolegom, da je bil na morju na Rogli. »Kako na morju na Rogli? Si bil na morju ali na Ro-gli?« Eden od kolegov odpre av-tokarto in pokaže: »Poglej, tu je Rogla, morje pa je skoraj 200 km dalje proti zahodu!« In se policaju posveti: »Pa res. Potem pa ni čudno, da smo se vsak dan vozili
pet ur daleč na plažo.«
***
Zajček gre zvečer pijan z žurke. Omaga pod drevesom in zaspi. Mimo prideta medved in volk. Ste-peta se, kdo bo požrl zajčka, in v pretepu oba obležita v nezavesti. Ko se zajček prebudi, ju zagleda in zakolne: "Madonca, ne smem več piti, kadar sem pijan, res nimam prave mere, da sem ju tako hudo prebutal!'
***
Cesa se boji črnec, ko je čokolado?
Da si ne bi odgriznil prstov!
***
Rjavolaska, rdečelaska in blondinka pridejo mimo kupčka sperme. Rjavolaska vtakne vanj prst, pokusi in reče: "Ni od mojega.'
Rdečelaska tudi vtakne vanj svoj prst in presrečna ugotovi: 'Ne, tudi od mojega ne.'
Končno pove strokovno mnenje še blondinka: "Ne, nihče iz našega mesta ni.'
***
"Vi torej dovoljujete, da uporabimo po smrti vaše telo v anatomske namene?" se zanima zdravnik pri potepuhu, ki so ga pripeljali v bolnišnico.
Stari zadovoljno prikima: "Ja, tako bom vsaj enkrat plaval v alkoholu."
***
'Niti najmanj me ne mika, da bi šli nocoj k Severjevim!"
"Tudi mene ne, ampak pomisli, kako bi bili veseli, če nas ne bi bilo!'
"Imaš prav, potem pa moramo iti.'
***
Fredi: Ko se je rodil moj oče, je imel manj kot dve kili!
Bobi : O, to je pa premalo. Gotovo je potem kmalu umrl!
***
"Ati, ati, kje je Afrika?"
'Ne vem, sine, mamica je pospravljala."
***
Jezus se sprehaja skozi puščavo in sreča starčka.
Jezus: "Kaj delaš tako sam v puščavi?'
Starček: "Iščem svojega sina.'
Jezus: 'Kako pa izgleda?'
Starček: 'Ima žeblje skozi noge in roke.'
Jezus: 'Oče!!!'
Starček: "Ostržek!!!"
Kako pripraviš blondinko do no-renja?
Pošlješ jo v okroglo sobo in rečeš, da v kotu leži tisočak.
***
***
***
***

VERSKA USTANOVA
RANA OD STREU
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (DANNY)
MURSKA SOBOTA
TIP LADE
KOMAD JANA PLESTE-NJAKA
PRIPADNIK ANGLO-SASOV
SVETIŠČE, TEMPEU
GRAFIČNI OBRAT
NAŠA PEVKA (NECA)
RENU
MODEL ISUZUJA
ŠKRAT V GERMANSKI MITOLOGIJI
JUŽNOAMERI ŠKI PASTIR
INDIJSKI PISATEU IN PESNIK
BIBLIJSKI VELIKAN
SL. SKU-DATEU (MARIO)
LOJZE SLAK
VEČERNI ČASOPIS
NORVEŠKA ROCK SKUPINA
IGRALEC HUDSON
ROJAK, DOMAČIN
GL. MESTO QUEENSLAN.
EDEN OD ARGONAVT.
PRELIV K
JEDEM
MOČNO ŽGANJE
A
MOČNO RZSTRE-LIVO
EISENHOWER
JEZERO V OREGONU
KROM
IZUMITEU THOMAS
EDISON
KENNETH
DULEC
GORA V JULIJCIH
RIBIŠKA MREŽA
FRANCOSKI
PESNIK (PIERRE DE)
MISTER
IZEDLO-VALEC SUKNA
OKRAS IZ TREH NOT
REKLAMNA OZNAKA
OBČINSTVO
MORSKE RASTLINE
JORDANSKA KRAUICA
SIJ
ROKOMETNI KLUB IZ ANKARE
LUDOLFOVO ŠTEVILO (3,14)
TANTAL
KRAJ PRI DUBROVNIKU
DEL VIŠJE MATEMATIKE
ŠPANSKI DIPLOMAT (DIEGO DE)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: akant, livar, Brami, estet, Martinov, skritost, Nicastro, kleveta, SR, nevtron, Rava, oda, eumo, toss, Brinar, rossignol, IH, niz, kimasta krasllka, onomastika, lajt, gol, serost, zaklad, ogenj, TT, atl, Arias, penja. UGANKARSKI SLOVARČEK: AKAST = eden od Argonavtov v gr{ki mitologiji, ASKI = tur{ki rokometni klub iz Ankare, AVE = sloviti {panski vlak, ki doseže hitrost do 300 km na uro, LANKA = latvijski {ahovski velemojster (Zigurds, 1960), LLANERO = južnoameri{ki pastir, NIRALA = indijski pesnik in pisatelj (1896 - 1961), NUR = biv{a jordanska kraljica, OKA = manj{i ruski avtomobil, tip lade, ŠTERN = slovenski agronom (Vilko, 1916).
Aforizmi by Fredi
Ko je Bog ustvarjal človeka, se mu je hardver posrečil
dosti bolje kot softver.
***
Žide je skozi zgodovino spremljala zidana obleka
pogosteje kakor zidana volja.
***
Kdor zamudi, preživi.
***
Pri dvigovanju cen še nihče ni dobil kile.
***
Ko bi moral realizirati amnestijo, ki jo je obljubljal v
predvolilnem boju, ga je prizadela amnezija.
***
Žal nekaterim ni nikoli žal.
***
Pameten kletar izbije sodu dno šele, ko je prazen.
***
Več ko jih ima polne kufre, manj sijih lahko privošči potovanja.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Na kalendari piše, da je za nami polovica mesca julija. Tate dneve švicamo na pšeničnih poljih. Zjemo, kosimo, kom-bajniramo in se nasploh od zore do mroka za vsakdanji kruhec borimo. Po dolinah in ravnicah kombajni ropo-čejo, na našem Suhem bregi so pšenične njive na strma pobočja vsejane, pa še tu in
tam srpi in kose pojejo. Drga-čik pač na gre, saj bi se kombajn hitro v graboprecofukna s kombajnistom vred. Mija z Mico sma že sklenila, da v jesen nema več pšenice sejala in si boma rajši zrje za mlin ali pa že spečeni kruhec kupila. Nesma več tak gibčna in poskočna, ke bi lehko orola, sejala, žela, mlotla in se nasploh na strmini montrala, če pa tam še koza žmetno gre na breg in bi mogla poleg štirih nog palco meti, da se ne bi v grabo zvr-nola. Hčer Jula ne kože, da bi se iz Dojčlanda v Slovenijo vrnola pret, kak si bo na Švabskem penzijo zaslužila fkuper s svojim Hanzom. Te pa bota tudi unadvo že stora kriplna in je že zaj vejko pitaje, kaj bo na totem bre-gačastem grunti raslo, šuma ali pa trje. Če bi mija z Mico mlajša bla, bi nasodla sodno drevje ali pa gorico. Pa ne
gre, saj še kumer zredima eno prasico. Pa se ne sekirajmo. Jaz provim: »Vse bo, samo nas več ne bo!«
Poslušam radijo, ki provi, da bo gnes več kak 30 stopinj vročine. Kak kože, se nam bližajo provi pesji dnevi. To so pač tisti poletni dnevi, ko še psi nečejo več lojati, v senci ležijo, jezike iz gobca držijo in še z repom ne mohajo. Rad bi vas opozora, da v totih vročih dneh tudi živina trpi in si z vodo žejo gasi. Zato jim večkrot na den natočte svežo vodo in bote vidli, kak vam bodo živolice hvaležne. Pred por dnevi sen bija na obiski pri eni hiši. Domoči so pod brajdami špricare montrali, pes pa je por metorv fkraj na ketno pripeti poleg prozne posode za vodo jezik vun drža. Natoča sen mu vodo in kak mi je bija hvaležen.
Tejko za toti tjeden. Vas lepo podavlja Vaš žejni LUJZEK
OVEN 21.3 do 20.4.
Od sreče ne boste skakali do stropa, ker se vam bo vse zdelo preveč nesmiselno, da bi bilo res in da bi nasedli. Zaradi tega boste deležni marsikaterega grdega pogleda, ampak to je pač cena svobode. Zaupajte vase!
BIK 21.4. do 20.5.
Vaš najdražji vas bo prepričeval, da si ne delajte skrbi.
V	začetku boste le zamahovali z roko, pozneje pa boste le sprevideli, da dela na tem,
da bo za vas vse skupaj bolj uspešno in pomirjujoče. Boste videli, da bo šlo na bolje.
DVOJČKA 21.5. do 20.6.
Od silnega presenečenja še vedno niste prišli k sebi. Spomin na ta čudovit dogodek in večer vas bo grel še nekaj dni, potem pa bo na žalost ali veselje treba naprej. S srečo v mislih se vse zdi veliko lažje in vsak cilj lažje uresničljiv.
RAK 21.6. do 22.7.
Partner bo izrazil željo, da se nekam popeljeta. Na začetku ne boste imeli nobene ideje, potem pa se boste spomnili nečesa nenavadnega. Videli boste, da se da vse urediti, le potruditi se je potrebno. Dajte idejam prosto pot.
LEV 23.7. do 23.8.
Zelo sumljivo se vam bo zdelo, da se oseba iz vaše bližine ne bo hotela pogovoriti. Le kako lahko potem pričakuje, da ji boste pomagali. Ce boste hoteli kaj doseči, boste morali bolj sitnariti. To sicer ni najbolj prijetno, bo pa koristno.
DEVICA 24.8. do 23.9.
Nekdo v vaši bližini neka-^ \ tere stvari očitno razume na it J precej čuden način. Lepo je sicer videti, da ima kdo drugačno mnenje kot večina, vendar eksotika trenutno ni ravno na mestu. Najbolje, da mu predlagate, da se pač prilagodi.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Ta teden bo zelo naporen, zato vam bo počitek ob koncu tedna zelo prav prišel. Na žalost ne bo tako, kot ste si zamislili, ker se bo zopet nekaj zgodilo in vi boste hiteli ter pri tem pozabili, da ste vse bolj fizično in psihično izčrpani.
ŠKORPIJON 24.10. do 22.11.
V	tem trenutku imate vse preveč načrtov v glavi in ostali vam kar ne bodo mogli slediti. Pri tem vas bo priganjal tudi čas in ne
bi bilo slabo, ko bi se malo umirili. Kaj lahko se zgodi, da vas bodo imeli za napihnjenca.
STRELEC 23.11. DO 21.12.
Vedite, da bo na koncu vse v redu, več kot dobro ste zadeve zastavili v poslu. Ni razloga, da bi {lo karkoli narobe, v resnici trepetate bolj iz navade, saj iz svoje kože pač ne morete. Nagrada bo presenetila celo vas, podelite pa jo z najbližjimi.
KOZOROG 22.12. DO 20.1.
Zelo ste čustveni in radi tudi uživate, zato si za romantične urice priskrbite nežno, romantično bitje, rojeno v znamenju raka. Zbliževanje na osebnostni ravni bo zelo očitno in kaj lahko se zgodi, da se iz te romance {e kaj razvije.
VODNAR 21.1. DO 19.2.
Ljubezen ki jo dajete, je pomembnejša od tiste, ki jo prejemate. Ravno zaradi tega se boste dobro počutili in imeli možnost za navezavo novih stikov. Ne stopicajte na enem mestu in ne čakajte, nič ne bo pri{lo samo od sebe.
RIBI 20.2. DO 20 3.
Pojdite na zrak in si privo-{čite dobro hrano in pijačo. Trenutno je to najbolj{e zdravilo za ranjeno srce in dušo. IVlisel, ki se vam vedno prikrade, ko kdo izrazi neko željo, bo pomagala iz začaranega kroga. Glavo pokonci!
Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
ROKOMET
Zlatko Sok, predsednik RK Gorišnica: "Osnovni cilj smo dosegli, v novo sezono pa gremo z novimi cilji."
STRAN 27
ATLETIKA
Davorin Sluga, skakalec v vi{ino, sodi med najbolj{e ptujske atlete
STRAN 27
NOGOMET
Nogometa{i se s serijo prijateljskih srečanj intenzivno pripravljajo na novo sezono
STRAN 26
STRELJANJE
Vrhunska strelca Boštjan in Simon Simonič iz SD Kidričevo -reprezentanta in odlična športnika STRAN 27
PLAVANJE
Matjaž Pernat osmi v Evropi
V glavnem mestu Malte La Valete je potekalo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju. V trinajstčlanski slovenski odpravi je bil tudi mladi plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju.
Matjaž Pernat je normo za EP dosegel že lani kot kadet in se je lahko potem posvetil temeljitim pripravam pod vodstvom priznane trenerke Maje Šarac. Po vrnitvi nam je povedal:
"S svojim plavanjem in rezultati sem zadovoljen. Plaval sem na 100 metrov prsno, kjer sem skupno petnajsti s časom 1:05,50, kar je nov slovenski državni rekord. Še bolje sem se odrezal na 200 metrov prsno, kjer sem se uvrstil v finale ter osvojil osmo mesto z rezultatom 2:20,17 ter tudi tu postavil nov državni rekord."
Sicer pa je Matjaž skromen in manj zgovoren fant. Pomemben podatek je, da je v kvalifikacijah na 200 metrov prsno imel šesti čas. Že uvrstitev v finale pa je veliki uspeh.
"Želel sem si uvrstitve vsaj do dvanajstega mesta, kar je meja, da dobiš status perspektivnega razreda in potem to pomeni nekoliko več podpore. Sicer pa sem si s tem tudi priplaval 'vozovnico' za naslednje EP mladincev, ki bo drugo leto v Avstriji in se bom lahko mirno pripravljal, ne pa na silo lovil norm."
Kot smo omenili, je Matjaž izpolnil normo za letošnje tekmovanje še kot kadet in tudi to pove, da se razvija v odličnega plavalca v prsnem slogu. Ce bi primerjali
njegov rezultat z rezultati plavalcev njegoveih letnikov, potem bi osvojil drugo mesto.
O ciljih za naslednjo sezono pa je mladi plavalec, ki tekmuje za mariborski Branik, kjer ga štejejo za enega najboljših v klubu in na njem gradijo načrte za prihodnost, povedal: "Najprej bo sledil krajši odmor, kjer bom pozabil na tekmovalno plavanje. Kaj hitro se bo to vse končalo in v septembru se bo pričelo vse po ustaljenem ritmu pod nadzorstvom trenerke. Moji cilji so, da nadaljujem dobro plavanje. Pred nastopom na Malti nisem preveč razmišljal in se obremenjeval in to je bilo dobro, saj je le malokdo pričakoval uvrstitev v finale. To pa, da sem imel drugi čas med vrstniki, ne pomeni, da bom drugo leto prišel na EP in kar vzel medaljo. Plavalci napredujejo, prihajali bodo tudi mlajši od mene z enakimi cilji. Potrebno bo še trdo delati, da bi se uresničili moji načrti oziroma kar načrtuje trenerka. Sam pa seveda upam na najboljše."
Mladi slovenski šampion Matjaž Pernat je razveselil vse, ki so verjeli vanj. Z osmim mestom na minulem EP je dokazal, da se s trdim delom in vztrajnostjo lahko daleč pride.
Tekstinfoto:
Danilo Klajnšek
ZAKL PRI PODLEHNIKU / TEKMA ZA SLOVENSKI POKAL
Luka Novak - bicikl guru
Preteklo soboto, 14. julija, je bila v haloškem Zaklu pri Podlehniku otvoritev nove proge za gorska kolesa, ki je bila obeležena s tekmo za slovenski pokal.
Kot nam je povedal Dino Ko-laric, organizator tekme, je proga v Zaklu pri Podlehniku začela nastajati pred dobrim letom dni, ko mu je lastnik zemljišča Stane Laporšek ponudil, da naredi progo za gorska kolesa. Vanjo je bilo vloženega ogromno časa in truda, če omenimo samo podatek, da je bilo le z bagerjem opravljenih skoraj 150 ur dela. Namenjena je ljubiteljem vratolomnih voženj z gorskimi kolesi, služila bo tekmovanjem in treningom, čez poletje pa bo klub Outlow, ki je upravitelj proge, organiziral razne tečaje in tabore za vadbo na progi.
Proga je v dokončni obliki vendarle ogledala luč sveta in preteklo soboto je uradno začela služiti svojemu namenu. Prirejena je bila tekma serije živalskega dvoboja za slovenski pokal, ki so jo prireditelji poimenovali Pet-oviana cup. Prijavljenih je bilo 18 tekmovalcev iz vse Slovenije, prevladovali so Mariborčani. V kvalifikacijah so se tekmovalci borili s časom in 16 najboljših se je uvrstilo v finale, kjer so tekmovali po principu izločanja. Prav adrenalinsko je bilo gledati,
ko sta se po dva tekmovalca istočasno spuščala po progi ter se na nekaterih delih proge prav nevarno približala drug drugemu. Nekih večjih zapletov ni bilo, le nekaj padcev, a so jo tekmovalci odnesli le s praskami, tako da na srečo rešilec, ki je stal ob progi, ni odpeljal nikogar. Zmagali so seveda najboljši, predvsem pa po-gumnejši, vztrajnejši in so imeli morda tudi malo več sreče kot ostali. Potegovali so se za slovenski pokal in zmagovalec je osvojil tudi naslov bicikl guru, to pa
je na sobotni tekmi postal Luka Novak, 2. mesto je osvojil Uroš Klauž, 3. Tomaž Jeras in 4. Dejan Gorenc.
Nekaj besed o progi sami so nam povedali tudi tekmovalci, ki so progo prvi preizkusili.
Luka Novak: "Proga je dobra. To je nekaj novega v Halozah. Edino malo je premehka, lahko bi bila bolj zbita. Ampak zgleda, da ni bilo nič dežja, saj bi bilo v nasprotnem primeru drugače."
Tomaž Jeras je povedal: "Proga je zelo dobra, samo preveč je
okruškov. Malo dežja bi moralo pasti, da bi bila proga trša."
Dejan Gorjanc: "Lahko rečem, da je proga od vseh najboljše narejena, največja. To je v bistvu ena stopnica naprej za nas tekmovalce. Za tiste, ki smo iz Ljubljane, je edino malo nerodno, ker se moramo sem voziti, vendar upam, da bo tudi v Ljubljani kakšna proga, kjer bomo lahko trenirali, se izpopolnjevali in da bomo lahko tudi v svetu naredili - po domače povedano - raztur."
Jana Skaza
NOGOMET / V JARENINI SO SE ODPOVEDALI NASTOPU V PRVI LIGI
Mladinci Aluminija postali prvoligaši
V Kidričevem so zadovoljni, saj se je njihovim mladincev in s tem tudi kadetom uspelo uvrstiti v slovenski elitni mladinski nogometni razred. Uvrstitev se jim je v minuli sezoni izmuznila, saj so jih prehiteli vrstniki iz Šmartnega. Letos so ponovno osvojili drugo mesto, vendar so se v Jarenini odločili, da ne bodo nastopili v 1. slovenski mladinski ligi in tako so svojo priložnost dobili mladi Kidričani, ki so bili prepričljivo drugi.
V Aluminiju se zavedajo, kaj pomeni dobro delati s svojim naraščajem. Iz njega je v preteklosti izšlo veliko število dobrih nogometašev, tudi reprezentantov. Omenimo samo Sašo in Damjana Gajsera, Franca Fridla, Marka Kmetca, Roberta Hojnika itd. Skratka naložba, ki se izplača, po drugi strani pa pomeni tudi stik z drugimi nogometnimi centri.
Miran Emeršič, trener mladincev Aluminija, nam je o uvrstitvi v višji rang tekmovanja povedal: "Osvojili smo drugo mesto in imeli pred tretjim dvanajst točk prednosti. To je podatek, ki pove, da sta v ligi izstopali dve ekipi: Nissan Ferk iz Jarenine in mi. O prvem mestu so odločila naša
gostovanja v jesenskem delu prvenstva, nekaj spodrsljajev, ki jih potem z dobrimi igrami v drugem delu prvenstva ni bilo več moč nadoknaditi.
V naslednji sezoni imamo 23 mladih nogometašev. Moja pričakovanja glede uvrstitve ekipe so okrog sredine prvenstvene razpredelnice, kljub temu da smo novinci v ligi, česar se dobro zavedamo. Ekipa, ki ji je uspela uvrstitev v prvoligaško mladinsko konkurenco, je doživela spremembe. Petim igralcem je potekel mladinski staž, to so Petrovič, Železnik, Kupčič, Sagadin in Simonič. Prišlo je sedem kvalitetnih kadetov, ki pa so nekateri že zaigrali za mladinsko vrsto."
Druga slovenska mladinska nogometna liga je po kvaliteti slabša in ni veliko kvalitetnih moštev, medtem ko v 1. SML vsako srečanje pomeni dogodek zase. O preskoku in kvaliteti pa je Miran Emeršič, sicer sam ne-
Miran Emeršič, trener mladincev Aluminija
kdaj odličen nogometaš, dejal: "Mislim, da bo to veliki preskok in veliki plus za fante, ki želijo napredovati. To bo kvalitetno tekmovanje, ki ga ne moreš nadomestiti z ne vem kakšnimi treningi. Vsako srečanje bo težko, nasprotniki so neprimerno močnejši in to je tisto, kar smo si vedno želeli, s tem pride tudi do napredka. V minuli sezoni smo imeli mogoče tri dobre tekme, izgubili smo eno ali dve in že smo bili drugi, brez možnosti popravka.
Priprave na prvenstvo, v katerem igramo prvo srečanje v Kopru, smo pričeli 2. julija, planiranih pripravljalnih tekem naj bi bilo sedem. V bistvu smo pričeli priprave nekoliko prej, ker je velika razlika med prvo in drugo ligo. Pogoje za delo imamo zelo dobre, sicer pa je to že znano in mislim, da bomo dobro pripravljeni pričakali pričetek prvenstva v 1. SML."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
NOGOMET
Prijateljska sreíanja
DINAMO - VARDAR 3:0 (0:0)
V Kidričevem je bilo v ponedeljek popoldne odigrano zanimivo nogometno srečanje med ekipama zagrebškega
honja.
V prijateljskem nogometnem srečanju dveh tretjeli-gašev so slavili nogometaši Carde, ki so zmagoviti zadetek dosegli na začetku srečanja
Gregor Dončec, Peter Franci, dobro igrali v drugem polčasu
Dinama in skopskega Vardar-ja. Obe ekipi se namreč v Sloveniji pripravljata na pričetek svojih državnih prvenstev in za nastope v pokalu UEFA.
Zagrebški "modri" imajo v Sloveniji še vedno veliko sim-patizerjev. Toda sedaj to ni več tako močan klub, kot je bil nekoč. Tudi makedonski Vardar je bil prvoligaš nekdanje Jugoslavije. No, v sedanjih ekipah ni veliko zvezdnikov. Nastopajo mladi fantje, saj kluba delno živita tudi od prodaje svojih najboljših nogometašev. Na tribunah stadiona v Kidričevem je bilo nekaj menedžerjev, ki so sestavni del nogometnih tekem, predstavnik belgijskega prvoligaša, ki je prišel gledat Vardar, saj so makedonski nogometaši njihov nasprotnik v pokalu UEFA, videli pa smo tudi legendarnega strelca Dinama Ivana Cvjetkoviča - Tarzana, sedaj direktorja Hrvatskega Dragovoljca, ki igra v prvi hrvaški ligi.
Na igrišču smo v prvem polčasu videli nezanimivo in ostro igro, ki je bila na trenutke preostra, v drugem polčasu pa "rapsodijo v modrem", ko so Zagrebčani dosegli tri zadetke in zamudili priložnost za še višjo zmago. Gledalci so vsekakor opazili mladega Nika Krajnčara, sina nogometnega velemojstra in sedaj trenerja Zagreba, ki je prvi načel mrežo Vardarja, ter še nekaj drugih mladih nogometašev. Nekajkrat pa so morali zaploskati odličnemu vratarju Vardarja Iliču, ki je rešil svojo ekipo še težjega poraza. Sicer pa je zmaga Dinama iz Zagreba zaslužena, srečanje pa je bilo vredno ogleda.
GERECJA VAS UNUK-[PED - CARDA 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Vogrinčič (8)
GERECJA VAS UNUKŠ-PED: Trop, Gorše, Sagadin, Habjanič, Verlak, Slaček, Ba-uman, Frangeš, Pacher, Bezjak, Turk. Igrali so še: Palijan, Kaisesberger, Polanec, Ciglar, Vidovič. Trener: Bojan Špe-
Ales Ceh in Ante Šimundža so proti Bistrici
po napaki domačega vratarja. Sledilo je nekaj poizkusov nogometašev Gerečje vasi, da bi izenačili, vendar so bili njihovi strelci sila nespretni pred vratarjem Carde.
V drugem polčasu je bila igra enakovredna s po nekaj priložnostmi na obeh straneh, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.
grali prvo pripravljalno srečanje v okviru priprav na novo prvenstvo v 3. SNL - sever. Gostovali so v Bakovcih, kjer so merili moči z novim drugo-ligašem. Na koncu se je srečanje po dokaj dobri igri končalo z neodločenim izidom, gostje s Hajdine pa so po naših informacijah igrali dobro.
DRAVA ASFALTI - VAR-TEKS 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zdelar (30), 1:1 Sklepič (41. iz 11 m), 1:2 Bjelanovič (83), 1:3 Karič (86)
DRAVA ASFALTI: Golob, Emeršič, D. Krajnc, Toplak, Klinger, Zdelar, Arsič, U. Krajnc, Jurišič, Vogrinec, Prah. Igrali so še: Bašagič, Sluga, Korez, Horvat, Petek, Hva-lec, Gojkošek. Trener: Dragan Grbavac.
Nogometaši Drave Asfaltov so po samo nekaj opravljenih treningih odigrali prvo prijateljsko nogometno srečanje. Kljub vročini in sopari, ki je primernejša za čas dopustov, pa se je na tribuni mestnega stadiona na Ptuju zbralo kar veliko gledalcev, saj so vsi želeli videti na delu Ptujčane in tudi hrvaškega prvoligaša Varteks iz Varaždina. V pr-
Boštjan Zemljič, NK Aluminij
BAKOVCI - HAJDINA 2:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Pihler (5), 1:1 Recek ( 10), 2:1 Fajdiga (51), 2:2 Pihler (56)
HAJDINA: Klinger, Žele-znik, Gajser, Mihael Krajnc, Vrabl, Crnko, Hotko, Pihler, Roman Krajnc, Princl, Petrovič. Igrali so še: Brodnjak, Breznik, Horvat, Gavez, Marcel Krajnc, Širovnik, Srkiče-vič. Trener: Dušan Ceh.
Nogometaši Hajdine so odi-
vem polčasu je bila igra dokaj enakovredna. Povedli so domačini, ko je Zdelar uspel premagati gostujočega vratarja. Gostje so izenačili v 41. minuti, ko je Sklepič s strelom z bele točke premagal vratarja domačih Goloba.
V drugem polčasu so imeli več od igre gostje. Imeli so nekaj priložnosti, vendar so se jim domači dobro upirali. V zadnjih sedmih minutah so nogometaši Varteksa dosegli dva zadetka, kar je pomenilo
GORISNICA
Športna zveza Gorišnice bo že šesto leto organizirala športno prireditev, imenovano Tek na Borl, ki bo v sklopu praznovanj ob prazniku občine Gorišnica. Tek se bo pričel 26. julija ob 19. uri v Cirku-lanah s tradicionalnim ciljem na gradu Borl. Tekmovalo se bo v več starostnih kategorijah: konkurenci šolarjev, mladincev, članov in veteranov
tako v moški kakor ženski konkurenci. Dolžina teka je 5,5 kilometra in za udeležence ne pomeni večjega napora. Seveda pa so potem vsi sodelujoči deležni vseh pohval, ko pritečejo na grad Borl. Dejstvo je, da se je ta prireditev "prijela", saj se je udeležuje vedno več ljubiteljev teka.
Pred vrati Drave na srečanju z Varteksom
tudi pričakovano zmago, saj so Varaždinčani v višji fazi priprav.
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Boškovič (2),0:2 Mujanovič (31)
ALUMINIJ: Šeremet, Zemljič, Panikvar, Kancler, Sam-bolec, Pučko, Franci, Ceh, Gojkovič, Jev_enič, Majcen. Igrali so še: Dukarič, Prapot-nik, Koren, Dončec, Ivanko-vič. Trener: Branko Horjak.
Srečanje z velenjskim prvoligašem so Kidričani pričeli zelo slabo, saj so že v drugi minuti naredili napako v obrambi, gostje so to izkoristili in povedli. Igra Aluminija v prvem polčasu ni bila povezana, vse je bilo nekako stihijsko in gostje so imeli še nekaj priložnosti za zvišanje rezultata, vendar so zadeli samo enkrat, v 31.minuti.
V drugem polčasu je bila igra enakovredna, tudi domači so zaigrali bolje, vendar jim ni uspelo doseči zadetka.
ALUMINIJ - BISTRICA 9:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Rakič(9), 2:0 Majcen (20), 3:0 Rakič (23), 4:0 Jev_enič (30), 5:0 Majcen (41), 6:0 Franci (48), 7:0 Dončec (50), 8:0 Franci (61), 9:0 Ceh (75).
ALUMINIJ: Dukarič, Zemljič, Panikvar, Gojkovič, Pra-potnik, Sambolec, Drangež, Rakič, Jev_enič, Pipenbaher, Majcen. Igrali so še: Šeremet, Franci, Ceh, Dončec, Šimun-dža. Trener: Branko Horjak.
BISTRICA: Danilovič, Fre-
Arsič, Horvat, Sluga, Petek. Trener: Dragan Grbavac
Nogometaši ptujske Drave Asfaltov so se v Avstriji pomerili z domačim regionalnim ligašem. Kljub veliki vročini in sopari so nogometaši prikazali dinamičen nogomet. Vsi štirje zadetki so padli v prvih tridesetih minutah, nato pa kljub številnim priložnostnim Ptujčanom, ki so trikrat zadeli prečnik in zastreljali enajstmetrovko, ni uspelo doseči zmagovitega zadetka.
Danilo Klajnšek HOLERMUOS - VAR-TEKS VARAŽDIN 1:6 (0:3)
STRELCI: 0:1 Kastel (20), 0:2 Bjelanovič (39), 0:3 Mukaj (45), 0:4 Šafarič (48), 0:5 Bjelanovič (68), 1:5 Habjanič (73), 1:6 Drobne (83).
HOLERMUOS: Polak, Pintarič, Zebec, Tobijas, Jur-čec, Jambriško, Habek, Ha-
lih, Korošec, Fridrih, Kolar, Regoršek, Tučič, Horvat, Do-vnik, Stražišar, Leva. Igrali so še: Bračko, Dovnik, Mod-rič. Trener: Marjan Gojkovič.
Nogometaši domačega dru-goligaša so brez večjih težav premagali ekipo Bistrice, novega člana 3. SNL - sever. Kljub temu da Aluminij ni na-
S tekme Dinamo - Vardar: levo Miljovič (Dinamo), desno Geor-gievski (Vardar)
stopil v najmočnejši sestavi, je dodobra napolnil mrežo simpatičnih gostov, ki jim je to bilo prvo pripravljalno srečanje. Kot gost je v domači ekipi nastopil Ante Šimundža ter z nekaj odličnimi potezami navdušil maloštevilne gledalce.
RAIKA GNAS - DRAVA ASFALTI 2:2 (2:2)
STRELCI: 0:1Jurišič (16), 1:1 Zach, 1:2 Gojkošek (25), 2:2 K.Puntigam (30)
DRAVA ASFALTI: Basa-rič, Emeršič, D. Krajnc, Toplak, Prah, Zdelar, Gojkošek, Kores, Jurišič, Vogrinec, U. Krajnc. Igrali so še: Simonič,
6. tek na Borl
STRELSTVO
Zelo uspešni na DP
Na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko in pištolo velikega kalibra so bili strelci Strelskega kluba Ptuj zelo uspešni. Mladinka Jelena Vukovic je pri mladinkah tekmovala z malokalibrsko športno pištolo in zmagala. V streljanju z revolverjem velikega kalibra si je po rednem tekmovanju Slavko Ivanovic delil tretje mesto in po hitrem streljanju tri krat po pet zadetkov bil četrti s 524 krogi. Borut Sagadin je bil trinajsti.
SI
Regijsko prvenstvo ptujskim strelcem
V Rečici pri Laškem je bilo regijsko prvenstvo s pištolo na 25 metrov. Z malokalibrs-ko športno pištolo je pri mlaj-
ših mladincih zmagal Boštjan Fras, drugi je bil Denis Ska-za, tretji Aleks Vajda, vsi SK Ptuj. Pri mladinkah je regijska prvakinja Sandra Bezjak, srebrno kolajno si je priborila Jelena Vukovic, bron pa Suzana Jauševec, vse SK Ptuj.
Pri mladincih je zmagal Jernej Peteršič, SD Dornava. Najboljša članica je bila Alenka Peteršič, SK Ptuj.
Clani so še tekmovali s standardno malokalibrsko pištolo. Prvak regije je Slavko Ivanovic, drugi Borut Sagadin in tretji Jožef Malek, vsi SK Ptuj. Z revolverjem velikega kalibra je zmagovalec regije Slavko Ivanovic, srebrno kolajno si je pridobil Borut Sagadin in bron Jožef Malek.
bjanič, Gašparič, Horvat, Prapotnik. Igrali so še: Jere-bič, Lah, Bombek, Trstenjak, Tušek, Kirbiš. Trener: Posa-vec
Ormožani so svojo prvo prijateljsko srečanje v sklopu priprav na novo sezono igrali proti ekipi Varteksa. Ormoža-ni kljub porazu niso razočarali. Gostom je višjo zmago preprečil domač vratar Polak, ki je branil izvrstno. Castni zadetek za domačine je z redko videnim zadetkom dosegel Habjanič, ki je s polovice igrišča z lobom premagal preveč od gola oddaljenega vratarja Mariča.
Ormožani bodo v pripravljalnih srečanjih gostili še prvoligaški ekipi iz Bosne Brotnjo Citluk in Posušje ter reprezentanco Irana s Cirom Blaževičem na čelu.
Uroš Krstić
PLANINSKI KOTIČEK
Ormoški izleti v juliju in avgustu
Planinsko društvo Maksa Meška Ormož vabi od 27. do 29. julija na izlet na Triglav in Sedmera jezera (KUD Ivanjkovci); za izlet se prijavite v trgovini Opal na Kerenčičevem trgu v Ormožu do 20. julija.
NOGOMET
Bistriiani v tretji državni ligi - sever
Nogometaši Bistrice so se samo po letu dni ponovno uvrstili v 3. SNL - sever. Mirno lahko zapišemo, da povsem zasluženo, saj so po rednem delu prvenstva imeli veliko prednost. Toda v končnici jim bi jim skorajda spodletelo. V zadnjem srečanju so premagali Holermuos Ormož in veselju ni bilo konca.
Veliko zaslug za ponovno uvrstitev v višji rang ima vsekakor trener Marjan Gojkovic, ki je ekipo dobro pripravil in znal motivirati tudi v najod-locilnejših trenutkih. "V minuli sezoni smo pričakovali uvrstitev pri vrhu prvenstvene razpredelnice v l.ligi MNZ Ptuj ter potem sodelovanje v končnici. Imeli smo malo športne sre-
če ter osvojili prvo mesto, ki je potem pomenilo najboljši izhodiščni položaj," nam je skromno povedal trener Bistrice.
Ponavadi klubi ob uvrstitvi v višji rang tekmovanja posežejo po številnih okrepitvah. Kaže, da v Slovenski Bistrici ne bo tako. "Ekipa se praktično ni okrepila. Dobili smo enega mla-
dega nogometaša iz Dravinje in Gorazda Tucica iz Montavarja Rogoze. V bistvu pa ostajamo pri jedru na{e ekipe, ki je zelo mlada. Razmere v našem klubu se izboljšujejo, saj se vodstvo kluba zelo trudi, da bi zagotovilo osnovna sredstva, ki jih ekipa potrebuje za nemoteno delo. Delo se bo vsekakor še izboljšalo. Kar pa se uvrstitve tiče, si vsi želimo, da bi si izborili obstanek v 3. SNL - sever," je ob koncu pogovora dejal trener Bistrice Marjan Gojkovič, ki svojim mladim fantom izredno zaupa.
Danilo Klajnšek
Ekipa Bistrice. Foto: DK
ROKOMET / POGOVOR Z ZLATKOM SOKOM, RK GORIŠNICA
Osnovni cilj so dosegli
Rokometaši Gorišnice so si v minuli sezoni, ki je bila njihova prva v 1. B ligi, uspeli izboriti obstanek in to v zadnjem krogu proti ekipi Cimosa Kopra, na koncu pa so osvojili osmo mesto. Torej je bil njihov končni cilj dosežen. Junij in julij pa v rokometu veljata za meseca, ko naj bi žoga in seveda igralci počivali, medtem pa vodstva klubov rešujejo druge zadeve, kot so prestopi ter zagotovitev sredstev za prihajajočo sezono. O vsem tem smo se pogovarjali s predsednikom RK Gorišnica Zlatkom Sokom, dr. stom.
"Z minulo sezono smo lahko zadovoljni. Če pričnem pri članski ekipi, bi povedal, da smo imeli nekaj težav, saj smo se bolj kot ne borili za obstanek. Do sredine prvenstvene razpredelnice so bile ekipe dokaj izenačene, tako da smo na koncu le uspeli doseči osnovni cilj, to je obstanek in osmo mesto. Obstanek pa smo si zagotovili šele v zadnjem prvenstvenem srečanju. Zraven prvenstva smo sodelovali tudi v pokalnem tekmovanju, kjer smo se uvrstili v četrtfinale ter si pridobili pravico nastopa proti državnim prvakom iz Celja, kar je bilo za naš klub velik dogodek in pa seveda velik uspeh. Igranje na dveh frontah pa je verjetno imelo za posledico manjše težave, ki so se potem pojavile.
S tekmovanjem štirih mlajših selekcij smo tudi zadovoljni, saj smo pri kadetih dosegli uvrstitev v polfinale, pri mlajših dečkih smo bili četrti v Sloveniji, članska ekipa pa je na koncu dobila tudi priznanje v naši občini kot ekipa leta," je povedal
Zlatko Sok, predsednik RK Gorišnica
predsednik RK Gorišnica Zlat-ko Sok.
Seveda je med igranjem v drugi in 1. B SRL velika razlika. Mogoče je nekaj točk bilo izgubljenih tudi zaradi tega, vendar so se rokometaši iz Gorišnice kaj hitro navadili na igranje med zelo izkušenimi ekipami v 1. B SRL.
"Malo nas je verjetno vse skupaj presenetilo, sicer pa se osebno v to nisem poglabljal. Razlika
zanesljivo je. V drugem delu prvenstva smo to skušali nadoknaditi in s tem nam je uspel tudi obstanek," je nadaljeval predsednik gorišniških rokometašev.
Po petletnem sodelovanju s trenerjem Marjanom Valenkom in njegovim pomočnikom Brankom Kelencem je prišlo do slovesa.
"Res je, da smo se razšli z obema. Sodelovala sta skupaj in po pogovorih smo se sporazumno razšli. Prišlo je do neke vrste zasičenja oziroma monotonije. Potrebne so bile sveže ideje, zlasti še za pogon naših mladih selekcij. Od igralcev, na katere računamo tudi v naslednji sezoni, so ostali praktično vsi, odšel je samo Branko Tamše, ki je bil posojen iz velenjskega Gorenja, zamenjal pa ga je Aljoša Štefa-nič. Igranje bo nadaljeval tudi vratar Robi Janžekovič. To pa je zaenkrat vse. Dobili smo novega trenerja, profesorja Vlada Hebarja, ki bo bdel tudi nad mlajšimi selekcijami. Priprave na novo sezono preičenjamo 6. avgusta, nekoliko prej z mladinci, vmes pa bo še rokometna šola za mlade."
V Gorišnici so ob uvrstitvi v1. B SRL dejali, da ne mislijo plesati samo eno leto. Po zastavljenih ciljih pa je razvidno, da so se zelo resno lotili dela v klubu, da ga dvignejo na še višji kvalitetni nivo.
Tekst in foto:
STRELJANJE
Boštjan in Simon Simonii - vrhunska strelca
Strelska družina Kidričevo je v zadnjem času dosegala zelo dobre rezultate. Ob vseh tekmovanjih pa je v ospredju tretje mesto ekipe v Sloveniji v streljanju z zračno pištolo. Boštjan in Simon Simonč ter Jurček Lamot so vse skozi dobro streljali in temu primerni so bili tudi rezultati in uvrstitve. Brata Simonič pa sta prišla tudi v krog slovenskih repre-zentantov. Povabili smo ju na pogovor in umirjena ter prijetna fanta, dobra športnika, sta imela kaj povedati.
Nekoliko zgovornejši je bil Boštjan Simonič, ki je prestop v SD Kidričevo in uspehe v zadnjem obdobju takole opisal: "Enostavno sva bila primorana iskati novo strelsko okolje. Glede na to, da se z Gorazdom Maloičem, predsednikom SD Kidričevo, poznamo že iz mladinskih vrst, smo se nekako našli in si zadali cilj, da gremo v tekmovalni šport. Tako smo formirali ekipo strelcev s pištolo. Naju je strelsko okolje v Kidričevem zanimalo in tako smo se dogovorili o sodelovanju. Prej sva streljala za Petoviaavto, kjer sva bila dolga leta in se nama še malo kolca po tistih časih. Ko pa smo pričeli tekmovalno streljati, se je zalomilo pri denarju, saj ga najin prejšnji klub ni mogel zagotoviti. Prej sva morala municijo, startnine, tarče itd. nabavljati iz svojih sredstev, doma pa je bila zaradi tega kar vroča 'kaša'. Dejansko ni bilo pogojev. V bistvu ne gre za denar, da bi recimo v SD Kidričevo imela honorarje. Pokriti so le stroški, ki so povezani z vadbo in tekmovanjem, tako da ne dajeva več iz svojega žepa za tekmovalni šport."
Boštjanu in Simonu sedaj ni potrebno usmerjati misli drugam kot v trening in tekmovanje - temu se lahko prepustita v celoti. O uspehih v minulem obdobju pa sta brata povedala: "Reči moram, da smo nekako vsi 'zaspali' na tisti vražji serijski zračni puški, kar je trajalo deset let. Z bratom sva se podala v streljanje s pištolo z resnimi nameni. Pričela sva resno trenirati in rezultati so bili dobri ter so prišli hitro. Motivacija je bila posledično še večja in vedno bolj sva pričela 'gristi', saj so rezultati šli do najvišjih. Ko streljamo na treningih, vemo, da dosegamo maksimalne rezultate, celo preko norm, ki so potre-
bne za nastope v tujini, dokazati to na uradnih tekmah pa je drugi problem. Na tekmi na Hrvaškem je bilo dobro."
Boštjan je dosegel rekord lige, ki znaša 580 nastreljanih krogov; malo je strelcev, ki so to dosegli. Povprečje v ligaškem
O reprezentanci pa je Boštjan z nasmehom povedal: "To pa je nekaj drugega. Potrjevati bi se morala celo sezono in bi potem mogoče šele v naslednji sezoni malo poizkusili ali dali priložnost - toliko da se reče, da si bil tam. Oni imajo nekakšno svojo standardno ekipo, mi pa nismo v pravi ekipi. Dva v reprezentanci sta takšna, od katerih sva imela vso sezono boljše rezultate. Čisto po pravici povedano, ni mi končni cilj, da sem v reprezentanci, ampak da pridemo do rezultata mednarodnih norm in da lahko nastopaš v tu-
tekmovanju je imel 570 krogov, kar ima v Sloveniji samo štiri ali pet strelcev. To se je dogodilo v drugem delu tekmovanja. Če pa bi bilo podobno streljanje še v prvem delu, potem bi bilo povprečje še boljše. Bil pa je prvi tudi na Ptuju, pa v finalu mednarodnega prvenstva v Rušah, pa zmaga v hrvaški Kutini in še bi lahko naštevali.
Če strelec, ki prihaja iz majhnega kraja, kot je to Kidričevo, osvoji tretje mesto na državnem prvenstvu, je to velik uspeh. Kaj pa to pomeni v streljanju, je Boštjan pojasnil takole: "To pomeni uvrstitev za Rečico in Olimpijo, ki je vedno v prednostnem položaju. Pa se je vmešala neka ekipa s periferije in to je potem res velik uspeh. Mi pa smo tako in tako vedeli, kako streljamo. Če bi nam šlo nekoliko bolje, potem bi šele v Ljubljani zmajevali z glavami."
jini. Dvoboji, ki jih imamo sedaj, so sicer dobrodošli, vendar takrat vidiš, kje si. Če pa primerjam rezultat reprezentance Slovenije, ki je nastreljala 1711 krogov, in naše ekipe s 1704, potem o naši moči ni potrebno govoriti. Rezultat pove pač vse in veš, kje si."
Boštjan in Simon Simonč sta se razvila v vrhunska strelca, o tem ni nobenega dvoma. Skupni interes sta našla v SD Kidričevo, sodelovanje je prineslo dobre, tudi odlične rezultate in ne dvomimo, da tudi v prihodnje ne bo tako. 'Krivdo' za okužbo s streljanjem sta zvalila na očeta in jima sploh ni žal. Sicer pa bosta že to soboto nastopala na državnem prvenstvu z malokalibrsko pištolo. Tekmovanj ne bo zmanjkalo - in uspehov tudi ne.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ATLETIKA / SLUGA SE NAPREJ USPESEN
Za Lentom prvo mesto v Murski Soboti
Ptujski atleti in atletinje so v prvem delu sezone dosegli zelo dobre rezultate, kar je gotovo sad dobrega in načrtnega dela. Med njimi je v zadnjem času zelo dobre uvrstitve in rezultate dosegal skakalec v višino Davorin Sluga.
Marsikaj dobrega se mu je dogodilo v tem kratkem času, mogoče pa ostaja nekje v podzavesti kanček grenkobe, ker se mu ni uspelo uvrstiti na svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. Ker bo še tudi drugo leto tekmoval v mladinski kategoriji, lahko pričakujemo, da mu bo takrat uspelo.
Nazadnje je bil zmagovalec Lenta v Mariboru in čisto na koncu zmagovalec atletskega tekmovanja v Murski Soboti.
"V Murski Soboti je bil miting ob občinskem prazniku. Preskočil sem 204 centimetre, potem pa naskakoval 211, kar je rekord mitinga oziroma stadiona," je pričel kratek pogovor Davorin Sluga. Kljub številnim prvim in drugim mestom pa ni uspelo preskočiti norme za uvr-
Davorin Sluga
stitev na SP mladincev, ki je znašala 214 centimetrov. Velikokrat je bil blizu in kazalo je, kot da bo zdaj zdaj uspel ta magični skok. O razlogih, da se to ni zgodilo, je mladi skakalec v
višino dejal: "Verjetno je bilo to bolj na psihološki bazi, nekakšen pritisk, da moram, da si želim. Čutim, da je ta skok in mogoče še kaj več v nogah. Do 205 centimetrov gre lahko, potem pa ne gre vse po mojih željah. Sicer pa kljub temu da nisem dosegel norme, moram biti zadovoljen z doseženim v prvi polovici tega leta. Za drugi del sezone pričakujem podobne rezultate. Moja glavna tekma naj bi bilo državno prvenstvo za starejše mladince, bo pa še tudi nekaj drugih tekmovanj," je zaključil mladi ptujski skakalec Davorin Sluga.
Kratki odmor bo mu prišel še kako prav. Pravi, da bo počival, gledal televizijo, pa tudi odhod ob obalo Jadranske morja ni daleč, saj se bo potem pričelo vse znova: šola, treningi, tekmovanja, na katerih bo poizkušal izboljšati svoj rekord.
Tekst in foto:
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
GERECJA VAS / DRUGO SREČANJE MOTORISTOV
Stepuhi imeli svoj vikend
Prejšnji konec tedna je motoklub Stepuhi organiziral motoristično srečanje v Gerečji vasi, ki je potekalo sicer v manjšem številu motoristov kot lani, pa zato nič manj pestro.
Lani je prireditev preživela ognjeni krst, letos pa je bila organizacija že bolj ute~ena. Na sedežu motokluba Stepuhi v Gere~ji vasi 15 je bil za udeležence urejen prireditveni prostor in prostor za taborjenje,
poskrbljeno pa je bilo tudi za gostinsko ponudbo. Organizirana je bila panoramska motori-sti~na vožnja za vse udeležence, v soboto v Dolane in v nedeljo v ptujske terme. Potekale so mo-toristi~ne igre, izbirali so naj-
lepše in najgrše motorno kolo, nastopile pa so tudi različne glasbene skupine (Ko pije, Plima, Kvint&ton, [tirio Hudi cajti). Kot pa je na vseh motorističnih srečanjih striptease že skoraj pravilo, tudi v Gerečji vasi ni manjkal. Ob ruski plesalki so se motoristi naslajali v krčmi Buda, kjer se je nato žur zavlekel do jutranjih ur.
Motoristov je bilo manj kot lani, pravzaprav veliko manj, kot so organizatorji pričakovali. Razlogov je verjetno več. Lansko srečanje je bilo organizirano že maja, ko še ni bilo dopustov, letos pa je zmanjšanje udeležbe povzročil verjetno ravno manj posrečeno izbran termin, saj je razen dopustov razlog za manjšo udeležbo tudi čas, ko se dogajajo številna druga, večja motoristična srečanja in druge prireditve.
Jana Skaza
BUKOVCI / 715 LET VASI
Slavje prijetnega kraja in prijaznih ljudi
Preteklo nedeljo je bilo v Bukovcih zelo veselo, saj so slavili 715 let vasi. Priredili so XVIII. mednarodno pokalno gasilsko tekmovanje, ki mu je sledila kulturno-zabavna
Preteklo nedeljo je bilo v Bukovcih zelo veselo, saj so slavili 715 let vasi. Priredili so XVIII. mednarodno pokalno gasilsko tekmovanje, ki mu je sledila kulturno-zabavna prireditev in nato še zabava ter prijateljsko druženje ob prijetni glasbi.
Bukovci so že od nekdaj dolga obcestna vas ob cesti Ptuj-Borl, ki spremlja ptujsko teraso ob Dravi. Domačini ločijo tri dele: zgornji konec na zahodu, spodnji konec na vzhodu in srednji del. Naselju pripadajo tudi trije zaselki: na severu in v osrednjem delu Ptujskega polja Novi Jork, na jugu proti Dravi Huj-karji in nekdanje kočarsko naselje Siget ter blizu Drave, med Novo vasjo in Stojnci, Vopošni-ca. Zanimivo je, da v starih zapiskih najdemo podatek, da je bila do leta 1897 Vopošnica vas posebej in ni spadala k Bukovcem.
Vas Bukovci je dobila ime po
PTUJ / PREDSTAVLJAMO ANSAMBLE LETOŠNJEGA FESTIVALA
Letos 23 nastopajoHh
Danes predstavljamo drugo skupinom ansamblov, ki se bodo tretjega avgusta v okviru 32. Slovenskega festivala domače zabavne glasbe "Ptuj 2001" potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke.
Franc Potočor
Vitezi celjski
Na letošnjem festivalu domače zabavne glasbe, ki bo v petek, 3. avgusta, zvečer pred Mestno hišo, bo nastopilo 23 ansamblov domače zabavne glasbe. Doslej smo jih predstavili že enajst, danes pa predstavljamo naslednje:
Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine so klasični kvintet s pevko, pri čemer poje tudi klarinetist. Na festivalu bodo nastopili prvič. Na festivalu v Steverjanu so nastopali v finalu.
Bratje Gašperic so domačini, prihajajo iz Podvincev. So klasični kvintet s pevko in pevcem. V ansamblu igrajo kar trije Gaš-
peričevi fantje. Ansambel je opravil avdicijo v Marija Reki nad Polzelo.
Ansambel Franca Potočarja iz Novega mesta bo že četrtič nastopil na ptujskem festivalu. Doslej je osvojil štiri srebrne Orfejeve značke. Z ansamblom nastopajo Podlipški fanti kot pevci.
Vitezi celjski iz Celja so opravili avdicijo za ptujski festival. So ansambel, sestavljen iz samih dobrih glasbenikov, ki so na ptujskem festivalu že nastopali v drugih zasedbah. Letos so bili zmagovalci števerjanske-ga festivala.
Bratje Gašperič
bukovem gozdu. Leta 1286 se Bukovci prvič omenjajo, in sicer z imenom Puech. Še leta 1492 jo najdemo pod istim imenom in ta podatek je prav gotovo dokaz, da so ljudje že tedaj radi živeli na tem področju. Leta 1892 se Bu-
kovci. Med člani so prejeli pokal za 1. mesto domačini, PGD Bukovci A, 2. mesto člani PGD Slovenja vas in 3. mesto PGD Podvinci. Sledijo: 4. PGD Bukovci B, 5. PGD Spodnja Polskava, 6. PGD Markovci, 7. PGD Za-bovci in 8. PGD Velika Nedelja. Izven konkurence, kot gostje, so tekmovali člani PGD Lovrečan -Dubrava.
Slovenski zvoki
Rajanje vaške skupine starejših občanov
kovci imenujejo Pueshdorf.
Kot je po naših krajih že tako rekoč navada, da so na vseh vaških praznikih prisotni gasilci, le-ti tudi v Bukovcih niso manjkali. Ob 715-letnici vasi so priredili XVIII. mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal vasi Bukovci. Članice in člani gasilskih društev so tekmovali v vaji z MB po pravilih CTIF - suha izvedba in štafetni tek brez ovir (450 m) s prenosom ročnika. Med članicami so 1. mesto osvojile gasilke iz PGD Jablane, 2. gasilke iz PGD Selce, 3. gasilke iz PGD Bukovci in 4. mesto gasilke iz PGD Mar-
Gasilskemu tekmovanju je sledila osrednja kulturno-zabavna prireditev. V kulturnem programu so sodelovali KD Bukovci -ljudski pevci iz vasi, KD Bukovci - vaška skupina starejših občanov, ki so plesali, da je bilo kar veselo. Predstavilo se je tudi FD Anton in Jože Štrafela Markovci ter glasbena skupina Digi Bau. Seveda je bila prisotna tudi godba na pihala občine Markovci.
Kljub skoraj neznosni vročini je bilo v Bukovcih zelo veselo. Druženje in rajanje se je zavleklo v pozne ure.
Jana Skaza
GRUSKOVEC / ZADNJIH 25 VODOVODNIH PRIKLJUČKOV
Voda za vsa gospodinjstva
V Gruškovcu v občini Gorišnica so pred kratkim zaključili gradnjo zadnjega odseka vodovoda, ki zagotavlja vodo 25 gospodinjstvom v zgornjem delu. Obenem so naselja Meje, Paradiž in del Gruškovca priključili na slovenski vodovod; doslej so namreč pitno vodo dobivali iz sosednjega, hrvatskega vodovoda. Investicija je veljala 20 milijonov tolarjev.
Predsednik gradbenega odbora zadnjega vodovodnega projekta v tem delu Haloz Franc Pintarič je zadovoljen in se v imenu porabnikov pitne vode zahvaljuje izvajalcu, podjetju Nizke gradnje Ptuj, in upravi občine Gorišnica, ki je vodila celoten postopek gradnje vodovoda. Obenem se zahvaljuje so-vaščanom za potrpljenje, saj se je gradnja zaradi težavnosti terena precej zavlekla. Ob letošnjih obilnejših padavinah je bilo čakanje nekoliko lažje, prava vrednost vodovoda pa bo prišla do izraza ob prvi suši. V investiciji sodelujejo tudi tamkajšnja gospodinjstva. Vsako prispeva za vodovodni priključek po 210 tisoč tolarjev. Najprej so na 10 obrokov financirali gradnjo glavnega voda v višini 120 tisoč tolarjev, v drugi fazi pa 90 tisočakov v šestih obrokih za hišni priključek.
Glede vode so si tudi prebi-
Predsednik gradbenega odbora zadnjega dela vodovoda v Gruškovcu Franc Pintarič
valci zadnjega dela Gruškovca torej oddahnili. Ob tej pridobitvi pa pomislijo naprej, na potrebo po asfaltiranju še precej kilometrov makadamskih cest.
JB
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
/C
HUTOCOMIVtťBCe, d.d. nC-MOBIL, d.<M>.
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobll.sl

HOIVTDA
Ilišš debis
AC Leasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
-	Nova Honda Civic s petimi vrati
-	Nova Honda Stream
-	AKCIJA: Initro financiranje:
»Plačaš 60%, pelješ takoj!«
UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.
UMÉ]
mUFM
MÈb
kjer Vam poleg ugodnih cen penzionskih storitev, nudimo kopanje y bazenu z morsko vodo od 28-32 C, lastno plažo, pestro Izbiro Izletov In zabave. Za Upokojence veljajo posebne cene, popusti pa za otroke do 15 leta. Nudimo Vam možnost plačila na 3 obroke s čeki.
delfin
HOTEL ZDUS
Info In rezen/acije: 0516607 400 05/6607 000 fax: 05/6607 420
Popravilo in servisiranje
vseh vrst
OSEBNIH in TOVORNIH vozil
AVTOSERVIS-AVTOMEHANIKA
Janez Vrhovšek s.p. Lancova vas 27 a, tel. 02/765-00-40
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Nasveti pridelovalcem sladkorne pese
1. Pomembnejši ukrepi v posevkih sladkorne pese do spravila
-	Posevke sladkorne pese je potrebno očistiti plevelov in zdivjank (pesnih semenic).
-	Na posameznih posevkih se pojavlja siva pesna listna pegavost. Bolezenska znamenja se pojavljajo na najstarej{ih listih v obliki sivo-rjavih peg velikosti 4 - 10 mm, pege so ve~je kot pri cerkospori in bolj nepravilnih oblik. Ce se bolezen pojavi v večjem obsegu, je posevek potrebno za{čititi z enim od fungicidov ali kombinacij fungicidov, ki jih uporabljamo za zatiranje pesne listne pegavosti.
-	Najnevarnej{a glivična bolezen sladkorne pese je pesna listna pegavost. Bolezen se s starih listov v obliki drobnih, okroglih, 2 - 3 mm velikih sivkastih peg z rdečerjavim robom {iri na mlaj{e liste. Ce posevkov ne bi za{čitili, bi listje propadlo, obnovitev listne mase pa lahko zniža pridelek za 20 in več odstotkov, sladkorno stopnjo pa za 2 - 3 S. Bolezen se najprej pojavi na občutljivih sortah (žita, emma, kristall, ana), v ožjem kolobarju in na zgodaj posejanih posevkih. Škropiti je potrebno 2 - 3 krat, odvisno od stanja posevka in vremenskih razmer.
Za {kropljenje lahko uporabite: brestanid 0,35 l/ha + impact 0,5 l/ha ali brestanid 0,35 l/ha + duett 0,5 l/ha ali brestanid 0,35 l/ha + eminent 0,5 l/ha ali duett 1 l/ha ali rias 0,4 l/ha ali eminent 0,8 l/ha.
O rokih {kropljenja vas bomo obve~ali po radiu /Radio Slovenija, Maribor, M. Sobota, Ptuj, Ljutomer, Ormož/ pri kmetijskih nasvetih. Obvestilo bo tudi na pesnem telefonu 02 740-26-06.
-	V leto{njem letu se na pesnem listju pojavlja v manj{em obsegu tudi pesna rja. Bolezni ponavadi ni potrebno posebej zatirati. Zatiramo jo lahko hkrati s sivo pesno listno pegavostjo ali s pesno listno pegavostjo.
-	Posledica pomanjkanja mikrohranila bora je srčna trohnoba korena. Prva znamenja pomanjkanja bora so plutaste pege na listnih pe-cljih in mrežaste razpoke na povrhnjici zunanjih listov. Za foliarno gnojenje, s katerim lahko preprečite bolezen, lahko uporabite 4 - 5 kg/ha solubora ali top bora, 1 kg/ha borogreena, 3, l/ha bortraca ali 3 kg/ha nutribora.
-	Do srede julija ter v avgustu in septembru lahko povzročajo {kodo listne sovke. Gosenice, ki so zelene ali rjavo zelene barve, izjedajo pesno listje. Za zatiranje se odločite na podlagi skrbnega pregleda posevka; kritično {tevilo je ena gosenica na rastlino.
Za dodatne informacije lahko pokličete svojega vodja rajona.
Breda Vičar, univ.dipl.ing.agr., Center za sladkorno peso
Mali oglasi
DELO
DELO dobi mlado dekle, lahko tudi študentka, v baru Oaza, Marija Topolovec, s.p., v Strni{~u 7 b pri Kidri~evem, ali tel. 041 510-708.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b. Tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ODKUPI IN PRODAJA DELNIC Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaš~ena poslovalnica GBD, d.d., Kranj)
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za in-formracije pokli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štum-berger, s.p., Zg. Hajdina 157.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporo~amo se! Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.
GSM APARATI, HI-FI, stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio kasete, radioure, fo-tofilmi, fotoaparati, baterije in še ve~. Pozor! V juliju od 15 do 20 % popust na gotovino. Super cene in akcija MJ - media shop, Osojniko-va 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81 888.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.
SOBOSLIKARSTVO - pleskarstvo - demit fasade, kvalitetno, kon-kure~no, Kampl, s.p., Rimska pl. 11, tel.: 02 772- 94 51 ali GSM 041 982-343.
DEMIT FASADE
In druge vrste Izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Oglase, osmitnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/749-34-37.
NEPREMIČNINE
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam v najem s 1. 8. v Ulici 5. prekomorske 6. Tel. 041/37 58 58.
PRODAMO: STANOVANJA
1-sobno 5. prekomorske; 2-sob Dornava; 2-sobn. Zg Hajdina 3-sobn. Maj{perk; 2-sobn. Kidri ~evo; 4-sobn. Kidri~evo; 5-sobn Potr~eva; HIŠE: nova stanovanjska hi{a z gradbeno dokumentacijo gradnje posl. prostorov in 2 ha zemlji{~a zelo ugodno v Zago-ji~ih; Jurovci starej{a; 2-druž. Mo-{kanjci; 1-druž. Mo{kanjci; 2-druž. Tav~erjeva; novej{a in starej{a Zabovci; Ore{je manj{a; Maistrova 1-druž. z ve~jim zemlji{~em; 1-druž. Hardek, Ormož; 1-druž. Le{je Maj{perk; 1-druž. Draženci; 1-druž. Hajdo{e lepa lokacija; Podgorci; Strjanci; Jir{ovci, Bod-kovci; Vitomarci; novej{a Bi{; 1-druž V. Nedelja; Tibolci; poslovno-stanovanjska Placar, Prerad zelo ugodno; atrijska Kle-pova, Ptuj, Šercerjeva; 1-druž. Slovenja vas itd. KMETIJE: Lovrenc na Dravskem polju; ugodna ponudba vrstnih hi{, Rabelj~a vas - krediti do 20 let. Poslovni prostori v izgradnji v Raj{povi ul. PARCELE: Gori{nica, Sovretova, Ptuj; Maistrova Ptuj; Rogoznica itd. Agencija za promet z nepremi~ninami VIKEND, Bi{ 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01, GSM 041 955-402 Ptuj, 02 748-10-13, fax 02 748-10-14. Za vas delamo tudi v soboto od 8. do 12. ure.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, pla~am takoj.
30 m bukovih drv prodam. Tel. 769-16-11.
GRA@NA VRATA po ugodni ceni prodam. Tel. 745-07-81, med 12.in 15. ter po 20. uri.
BUKOVA DRVA z dostavo na dom prodam. Tel. 041 835-363.
ŠOTOR za 4 osebe prodam po ugodni ceni. Tel. 031 332 227.
DVE DEBELI volneni prezijski preprogi 2 x 3 m in 2,5 x 3,5 in hidravli~ni risalni aparat najve-~je velikosti poceni prodam. Tel. 745-55-21.
AVTOCENTER° Škoda & Lada
»splošna popravila vseh tipov motornih vozil
•	generalna popravila motorjev
•	manjša l<leparsl(a popravila
> rezervni deli za avtomobilsl<e znaml<e ŠKODA in UVDA
PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ŽMIBOe
y
SALON
POHIŠTVA
Spuhlja 79a, PTUJ
Telefon: 02/ 775 41 01
•	regali, sedežne garniture
•	spalnice, otroške sobe
•	kuiilnje, jedilnice
•	pisarniški program
Možnost plačila s plačilnimi karticami. Do 35% popusti pri gotovinsicem piačiiul Piačiio tudi na obroi(e!
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOIMA, RADOST ŽIVUENJA
.iilB€LCONT/rir
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
POSLOVNA SKUPINA iř^
Sjovenij^
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VKTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije
DANA BESEDA OBVEZUJE
BELA TEHNIKA
POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * V sodelovanju s Tehno-unionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro partner Vida Pernar-~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02 779-40 51, nudi naj-ugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov Candy, Miele, Blanco. Od 26. 6. 2001 do 31. 7. 2001 poletna akcija na naslednjem aparate firme Candy in Blanco: vgra-dni štedilnik CI 2412 /x + steklok. ploš~a PVS 604 X - 132.495,00 sit
-	Candy; vgradni pomivalni stroj A 9004 - 115.480,00 sit - CANDY; vgradni hladilnik z zamrzo. komoro - 72.304,00 sit - Candy; vgradni štedilnik in stekloker. ploš~a 3+1
-	235.222,00 sit - Blanco + darilo
-	ekonom lonec. Možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit). OBIŠČITE NAS!
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroks, gotovinski popust _in popust za upokojenca_
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj « 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Audi I
PORSCHE ^
MARIBOR	S
Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor I
i
^ področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61

ercator
POddS
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V JULIJU 2001
petek. ZO. julij Oh 18. uri_ VINTERSPORT
Trgovine za zmagovalce
- Žrebanje nagradne igre z Natalijo Kolšek
V dobri družbi Natalije Kaliek bomo izžrebali tri dobitnike Intersport - ovih nagrad.
S HUsKSCtutnajboljH sosed
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
G/\RANCUA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK
MARIBOR Razlagova 24 02/22-80-1 1 O
D

FASADE DEMIT
Sr/R0FAX-R0FIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni onnet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela
IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarstvo In fasadersivo 9 041 646 067 aH 062 754 4010.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

POOBLAŠČENI SERVIS GASILNIH APARATOV REDNI TEHNIČNI NADZORI HIDRANTNIH OMREŽIJ PRODAJA GASILSKE OPREME

GOJOâEK DANIEL s.p.
Proizvodnja, trgovina in storitve [ Hajdoše 42 b, 2250 PTUJ GSM: 041/385-142
H
AKCIJA!
Likalnik, PHILIPS
HI 535.
Hladilnik, GORENJE
R 274 TB.
7ÛM4--
MrtnJV	1	j^tn-rm	.
14.990'"I 63.090
Sušilnlk las, PHILIPS
HP 4834.
5.390 '"I
Ponudba velja od 13. do 2S. julija 2001
Tigovstti centet MEBKUH Oimoíkaí, Î0, PTU), tH.; 02 787 9-1 10 ObiEiitc ---. iça ïçrjiiom od S. do 19. ur*, v soboto Ë. rri 1jro.
Dvovratni hladilnik, GORENJE
K25THYLB.
SSM^- ,
80.990
MERKUR
Uctv>r|đmp udmralfftvo
e
Avtohiša HVALEČ
KmRIČEVO, Lovrenška c. 3, tel: 799-03-10,796-33-41 PTUJ, Osojnikova c. 3, telefon: 778-34-61 Marjan Hvaleč s.p.
V JULIJU IN AVGUSTU BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI
•	NOVA CORSA že od 1.717.788 SIT
•	ASTRA	že od 2.203.000 SIT . ASTRA CLASSIC že od 1.751.000 SIT
•	VECTRA	že od 3.510.000 SIT
•	ZAPIRA	že od 3.693.000 SIT
Za vozila ASTRA s klimo popust 255.000 SIT Za vozila ASTRA iz zaloge (BASE in COMFORT) popust 150.000 SIT
UGODNI PLAČILNI POGOJI:
-	bančni krediti (od 4,5% dalje brez pologa), kredit na položnice
-	(20% polog), kredit na osebno izkaznico (30% polog tudi za
-	osebe z neredno zaposlitvijo)
-	POSEBEJ UGODNO OPEL CREDIT...
Vabljeni v Avtohišo HVALEČ v Kidričevo ali na Ptuj In se prepričajte sami...
BOSCH
ORIGINALNI IN REZERVNI DELI
-	vžigaine in ogrevalne svečl<e
-	črpall(e goriva
-	vbrizgaine šobe -brisalci twin
-	akumulatorji sliver
-	i<iinasti in zobati jermeni
-	vsi ostail rezervni deii BOSCH NOVOST: svečke super plus YHRIUIVI
Pri gotovinskem plačilu nudimo 5% popusti
Trgovina: PC Drava, Osojnikova 9
PTUJ, tel.: 774-16-71 Veleprodajo: Belšakova 76, PTUJ tel.: 748-14-90
^ Dnevno
Û5 malic, 5 kosil,
Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^ in pijače. ...mgiýye^......
^^^ PPS ptujske peknrns i" slaštičurne d.d, A okrepčevalnica PEPSI PANDA Hi Novi trg 3, 2250 Ptuj
POSEZONSKO ZNIZUNJE KONFEKCQE
DOMINO, PTUJ TRSTENJAK0VA5 Helena Glažar s.p
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.
v
Zfl p D C T n C Ě -
Z_	_ J	J _
MtZSHRfintHDT niHDLI
z gotovinskim kreditom pri Novi KBM d.d.
3 po ugodni obrestni meri
O z rokom vročila pri kratkoročnih kreditih od 3 do 12 mesecev, pri dolgoročnih od 13 do 60 mesecev
s kreditom, ki ga odplačujete kar s trajnim nalogom s tekočega računa
O z rokom vročila do 12 mesecev
O brez stroškov odplačevanja in z nižjimi stroški odobritve kredita 3 brez potrebne potrditve podatkov o zaposlitvi in plači
Stopite po nasvet v enoto Nove KBM ali nas pokličite na telefonsko številko 02 229 2950. Dodatne informativne izračune lahko opravite no naših spletnih straneh na naslovu: www.nkbm.si
Informativni izračun kredita
Višino kredita	Obrestna	Odplailina doba	Višino onuitete	Min. višino proste plače ali pokoinine	Stroški odpločevanlo	StroU odobritve kredita	Skupna efektivna obrestna meio
300.000 SIT	TOM+4,8%	12 mes.	26.984 SIT	80.952 SIT	3.238 SIT	4.000 SIT	20,78%
300.000 SIT odplačevani« preb trainib	Fiksno nom. OM 14,9 %	12 mes.	26.933 SIT	Odvisno od poslovanjo	0	3.000 SIT	17,10%
1,000.000 SIT	TOM+7,3%	60 mes.	24.702 SIT	75.120 SIT	24.043 SIT	12.500 SIT	20,10%
SIcupna letna efelctivna obrestna mera je informativna. Izračun upošteva pogoje, veljavne v mesecu juliju 2001 in predpostavko, da je kredit porabljen v enkratnem znesku zadnji dan v tekočem mesecu. Spremeni se, če se spremenijo obrestne mere, stroški odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita.
^^Nova KBM d
Nova Kreditna banka Maribor




• različni programi
ugodne
zavarovalne
premije
najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu
24-urna pomoč

organizacija zdravniške pomoči in prevozov
pravna pomoč
Št. dni	individualno EVROPA SVET		družinsko EVROPA SVET		skupinsko (10-19 oseb) EVROPA SVET	
3	1.045	2.205	2.090	4,410	732	1,544
5	1.367	2.521	2.734	5,042	957	1.765
a	1.701	2,835	3.402	5,670	1.191	1.985
10	1.806	3,010	3.612	5,020	1.264	2.107
15	2.250	3,501	4.500	7,002	1.575	2.451
21	2.701	4.201	5.402	8,402	1.891	2.941
30	3.601	5.602	7.202	11,204	2.521	3.921
50	5.301	9,802	12,602	19,604	4.411	6.861
90	9.002	14.003	18.004	28,006	6.301	9.802
180(6 mesecev)	18.432	28.671	36.864	57,342	12.902	20.070
365 (1 leto)	35.964	65.535	71.928	131,070	25.175	45.875
Opomba: Pri skupinati z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust Zavarovalne premije v skladu z S- iilenom ZOPZP niso obdavčene.
OELVIA
ASSURAt^CËS VOYAGES
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno Inišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
v razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj.
PE Maribor, Zastopstvo Ptuj, Vodnikova Z, 2250 Ptuj, tel.: 02 771 09 11
www.vzajemna.si,wap.vzsjemna.si
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
SLAMO z njive prodam. Tel. 782-87-11.
MOLZNI STROJ Vitrex Virovitica prodam. Tel. 041 968 395.
NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SLAMO, balirano, pšenično, z dostavo, prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386.
SLAMO z njive prodajamo. Tel. 752-01-50.
BIKCE simentalce od 100 do 200 kg za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
OBRAČALNI češki plug 12 col, tribrazdni + četrta brazda, prodam. Tel. 02 794 92 11 ali 041 591 106.
PRAŠIČA domače reje, težkega 120 kg, po 340 sit/kg prodam. Tel. 031 569 642.
DVA KOZLIČKA prodam. Tel. 719-86-29.
TELICO, brejo 8 mesec, prodam. Tel. 02 757 08 81.
SLAMO v balah prodam. Inf. na tel. 751 19-61.
DOMAČE VINO šipon prodam. Tel. 041 866-430.
ČRNO-BELO telico v 7 mescev brejosti prodam. Tel. 753-18-51.
500 L VINA sauvignon prodam. Inf na GSM 041 919-147.
MLADO NEPLODNO KRAVO
kupim. Tel. 041 263-537.
4 BREJE KRAVE, dobre mle-karice, prodam. Ivan Zadravec, Sodinci 60, tel. 719 85-15.
PURE IN PURANE lahko naročite na telefon 02 584 80-73.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, ugodno prodamo: clio 1.2 RL, 1994, astra 1.6 i karavan, 1995, clio 1.2, 1999, favorit, 1994, tico SX, 1997, megane 1.6 RT, 1998, vectra 2.0 i CD, 1993, peugeot 206 1.4 XT, 2000, escort 1.3 i CL, 1994, cordoba 1.8 GLX,
1996,	vitara 1.6 JLXI, 1990, rover 214 SI,1995, mercedes a 140 classic, 1997, frontera 2.0 i sport, 1993, audi 100 2.3 e, 1991, mic-ra 1.0 LX, 1993, peugeot 106 XN, 1993, audi 80 1.8 s, 1991, arosa 1.0, 1997, marea 1.8 weekend, 1999, sunny 1.4 LX, 1994, baleno 1.6 glx 16v, 1996, lanos 1.5, 1997, megane 1.4 e RL, 1996, sephia 1.6 GTX, 1994, peugeot 405 i luxe, 1991, sephia 1.6 SLX, 1996, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, passat 1.6 GL, 1990, clio 1.2 RL,
1997,	toyota hi ace 2.4, 1993 _. Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
POSLOVNI prostor, 100 m2, pritličje PC Omega, Osojnikova, z 10 parkiranimi prostori prodam. Cena po dogovoru. Marjan Hva-lec, s.p., tel. 041 668-626.
126 P letnik 87, registriran do konca decembra 01, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 764 53-61.
Ne izgine tvoja slika z obličja našega in ime tvoje ne izgine iz spomina večnega, v srcu še je hrepenenje, na ustnicah vprašanje še pojavlja se: zakaj, nam žalost lomi srca in solze so na licih vsak dan. Ne gledamo na čas, za nas si vedno tukaj še, pa čeprav v grobu spiš že dolgih let nam pet.
V SPOMIN Marku
1983 - 1996
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Njegovi najdražji
Srce tvoje več ne bije bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedka
Franca Horvata
IZ SPUHLJE 64
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali.
Posebna zahvala Gasilskemu društvu Spuhlja, pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma Veri in Marjanu za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči hčerke Verica, Anica, Slavica, Marija z družinami.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 21. julija: Nada Babic, v.d., ZD Ptuj
ODKUPUJEM karambolirana vozila. Tel.: 041 856-442.
GOLF, diesel, letnik 1985, prodam, tel. 031 510-132.
LADO SAMARO 1500, letnik 1990, neregistrirano, vozno, prodam. Tel: 02 766-10-31.
NEPREMIČNINE
DVOSOBNO STANOVANJE
prodam ali menjam za hišo v okolici Ptuja z doplačilom. Tel. 775-58 21 ali GSM 041 485-734.
V NAJEM vzamem manjšo hišo ali bivalni vikend. Tel. 041 890-842, zvečer.
ZIDANI bivalni vikend na Gorci pri Podlehniku prodam. Tel. 605 96 41.
STAVBNO zemljišče z manjšim vinogradom in sadovnjakom v Stopercah v skupni izmeri 2,80 ha prodam. Tel. 041 575-900.
STANOVANJSKI VIKEND v
Brezovcu 10 b prodam. Inf. na tel. 782 95 31 ali GSM 031 423-688.
ZARADI bolezni prodamo 2-stanovanjsko hišo z vrtnarijo na 50 arih zemljišča v Razvanjah. Tel. 02 331 75 66 po 20. uri.
POD PTUJSKIM gradom prodamo ekskluzivno obnovljeno stanovanje (del hiše) 14 milijonov. GSM 041 854 265.
GRADBENO PARCELO na območju Vidma pri Ptuju, Pobrežje, kupim. Tel. 031 321-246.
OPREMLJEN lokal - bife dam v najem v Gorišnici. Tel. 041 630-616.
STANOVANJE, 2,5-sobno, delno opremljeno, v centru Ptuja dam v najem. Tel: 755-12-11 ali GSM 031 388-252.
MANJŠE trisobno stanovanje v centru Ptuja oddam od 1. septembra. GSM 031 507-325.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj
obvešča, da se bo v ponedeljek, 23. julija 2001, začel izvajati
SKLEP
O POSLOVNEM ČASU, URADNIH URAH IN DELOVNEM ČASU V UPRAVNI ENOTI PTUJ
Uradne ure za neposredno poslovanje s strankami na sedežu upravne enote v Ptuju so:
	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
Uradne ure	8.-12.	*	8.-12.	8.-12.	8.-12.
Uradne ure	13.-15.		13.-16.30		
*V sprejemni pisarni upravne enote so uradne ure tudi v torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure.					
Uradne ure na krajevnih uradih so:					
URADNE URE	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
Cirkulane	8.-12.			8.-12.	8.-12.
Destrnik	8.-12. 13.-15.		8.-12. 13.-16.30		8.-12.
Dornava		8.-12.	8.-12.	8.-12.	
Gori{nica	8.-12.	8.-12. 13.-15.		8.-12. 13.-15.	8.-12.
Hajdina	8.-12. 13.-15.	8.-12. 13.-15.		8.-12. 13.-15.	
Jur{inci	8.-12. 13.-15.			8.-12. 13.-15.	
Kidri~evo		8.-12. 13.-15.	8.-12. 13.-16.30	8.-12. 13.-15.	8.-12.
Maj{perk	8.-12.		8.-12. 13.-16.30		8.-12.
Markovci		8.-12. 13.-15.	8.-12. 13.-16.30		8.-12.
Podlehnik		8.-12.		8.-12. 13.-15.	
Trnovska vas		8.-12.		13.-15.30	
Videm	8.-12. 13.-15.		8.-12. 13.-16.30		8.-12.
Vitomarci		13.-15.30		8.-12.	
Zavr~		8.-12.	8.-12.		
@etale		8.-12. 13.-15.		8.-12. 13-15.	
V času dopustov bodo uradne ure prilagojene številu uradujočih referentov, o čemer bodo stranke obveščene z obvestilom na oglasnih deskah na stavbah krajevnih uradov.
Uradni čas za poroke
Zakonske zveze se sklepajo praviloma ob sobotah med 12. in 15. uro. Če je sobota praznik Republike Slovenije ali dela prost dan, se zakonske zveze sklepajo dan pred praznikom.
Izjemoma se lahko iz upravičenih razlogov zakonska zveza sklene tudi ob drugih dnevih, če to na prošnjo strank odobri načelnik upravne enote.
Delovni dnevi v posameznih uradnih prostorih za sklepanje zakonskih zvez:
-	poročna dvorana magistrat Ptuj, Mestni trg 1: vsako soboto,
-	poročna dvorana v gradu Zavrč, Zavrč 11: vsako prvo soboto v mesecu,
-	poročna dvorana Majšperk, Majšperk 32a: vsako drugo soboto v mesecu,
-	poročna dvorana Videm, Videm pri Ptuju 52: vsako tretjo soboto v mesecu,
-	poročna dvorana v gradu Borl, Dolane 1: vsako četrto soboto v mesecu.
Načelnik: mag. Metod Grah, l.r.
Zaposlimo strojnega ali komercialnega tehnika z znanjem enega tujega jezika in dela na računalniku z nekaj prakse. Prošnje pošljite na naslov:
SPC Franc Toplak, s.p., Dežno 1 d, 2286 Podlehnik.
Minile so zate vse bolečine, a v srcu si nam pustila lepe spomine.
V SPOMIN
19. julija 2001 minevajo tri leta, odkar si nas za vedno zapustila,
Marija Rižner
IZ SPUHLJE 22
Pot nas vodi tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
Hvala vsem, ki se spominjate nanjo in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči tvoji najdražji
BORIS!
Nate nam ostaja lep spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsemi, Edini cvet, ki ne ovene, Edini val, ki se ne razbije, Edina luč, ki ne ugasne.
V SPOMIN Borisu Busljetu
22.07. 2000 - 22.07. 2001
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki mu prinašate cvetje in sveče ter postojite ob njegovem mnogo preranem grobu z lepo mislijo.
Žalujoči vsi njegovi!
Minile so zate vse bolečine, a v srcu si nam pustil lepe spomine in samoto, ki nikdar ne mene.
SPOMIN
21. julija mineva eno leto, kar si nas mnogo prerano zapustil, dragi brat in
stric
Alojz Tasner
IZ MESTNEGA VRHA
6. 5. 1958 - 21. 7. 2000
Vsem hvala, ki postojite pri njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: bratje in sestre z družinami
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al' dneva ne pove nobena pratka. Dr. E Prešeren
ZAHVALA
Boleča je bila izguba predragega moža, atija, dedka, brata, zeta, svaka, strica, nečaka in bratranca
Antona Kurbusa
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU
Ob njegovem zadnjem slovesu nam bolečino blaži ugotovitev, da jih je veliko, ki čutijo z nami in so nam v težkih trenutkih pomagali.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki
ste se prišli od njega poslovit, darovali vence in rožice, sveče ter
za številna ustna in pisna sožalja in tolažbe.
Prisrčna hvala zdravniškemu osebju mariborske bolnišnice za
izkazano zdravniško pomoč, posebno dr. Pavlu Skoku.
Lepa hvala sodelavcem podjetja BAS iz Lovrenca in Robije-
vemu podjetju Mreža Kovinoplast.
Iskrena hvala č. g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostne pesmi, govornici Hedviki za ganljive poslovilne besede, podjetju MIR za storitve in odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki sočustvujete z nami!
Žalujoča žena Katica, hčerka Vlasta z družino, sinova Robert in Peter, tast, svaka Franc z družino in Ludvik, brat in sestre z družinami
ZETALE, LOVRENC / SLOVESNOSTI ZLATE POROKE
Zlata poroka zakontev Železník
Zlatoporocenca Marija in Martin Železnik iz Žetal
Pred petdesetimi leti sta se odločila za skupno življenjsko pot Marija Železnik, rojena Potočnik 7. 1. 1929 v Kočicah, in Martin Železnik, rojen 16. 10. 1926 v Nadolah. Svojo zakonsko zvezo sta sklenila 18. junija 1951.
Podobno kot za večino občanov tudi njuna skupna pot ni bila lahka, pa vendar sta z življenjskim optimizmom, dobro voljo, predvsem pa z ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem premagala vse težave, zgradila
trden in topel dom ter dočakala ta svečani in srečni trenutek. Njuno skupno življenje je osrečilo in polepšalo rojstvo šestih otrok, veselje in srečo v jeseni življenja pa jima prinaša 11 vnukov.
Na njuno skupno prehojeno pot in njuno vzorno življenje so ponosni tudi v vodstvu občine Žetale, skupaj z njima pa se veselijo njuni otroci, vnuki in vsi, ki ju imajo radi, obenem pa jima želijo obilo zdravja in še veliko srečnih let.
Zlata poroka pri Horvatovih
Zlatoporocenca Antonija in Branko Horvat iz Lovrenca. Foto: Langerholc
Po 50 letih zakonskega življenja sta v soboto, 5. maja, pred kidričevskega župana Alojza [praha stopila zlatoporočen-ca Antonija in Branko Horvat iz Lovrenca na Dravskem polju 72.
Zlati ženin Branko se je rodil leta 1925 v Križevcih in je bil zaposlen v MIP kot skladiščnik, zlata nevesta Antonija, z dekliškim priimkom Hiti, pa leta 1930 v Pleterjah in je bila šivilja. Poročila sta se 5. maja 1951 na Ptujski Gori. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa ju razveseljujejo še trije vnuki in štirje pravnuki.
PTUJ / DRUŠTVO UMETNIKOV IN USTVARJALCEV ZAHTEVA
Komisija in Ivan Vidovii naj odstopijo
Predsednik Društva umetnikov in ustvarjalcev v Ptuju Ivan Brac je v torek sklical tiskovno konferenco in razložil, zakaj so se v društvu odločili, da bodo dali pobudo za odstop vodje oddelka za družbene dejavnosti v ptujski mestni občini Ivana Vidoviča, saj imajo občutek, da so jih pri letošnjem dodeljevanju sredstev za poletne prireditve namerno spregledali, čeprav so poslali program za prireditve že 26. oktobra lanskega leta. Res pa je, da se posebej niso prijavili na razpis.
V društvu nimajo zaposlenih in niti lastnih prostorov nimajo, saj uradujeje dobesedno na ulici, kljub temu pa so Ptuju
sedem let zapovrstjo ponudili dober program poletnih prireditev. Komisija, ki je predlagala dodelitev sredstev za poletne
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

prireditve (ob Ivanu Vidoviču sta v njej še Nevenka Gerl in Ervin Hojker), bi jih lahko opozorila na birokratsko pomanjkljivost, ki se jim je pripetila. Za svoj program prireditev so dobili veliko priznanj in prepričani so, da so Ptuju v poletju ponudili projekte, ki so razgibali arhitektonsko razgibani stari Ptuj.
Tudi v tem letu bodo poskušali z minimalnimi sredstvi izpeljati nekaj projektov, nekaj pa so jih že.
Na tiskovno konferenco so vabili tudi župana mestne občine Ptuj, a žal se je ni utegnil udeležiti, zato bodo v društvu od mestnega sveta in župana zahtevali odstop komisije in vodje oddelka za družbene dejavnosti Ivana Vidoviča.
Franc Lačen
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Nevihte, ki jih bo več v zahodni Sloveniji, se bodo dopoldne razširile nad vso državo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17 stopinj C, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C.
Obeti
V petek bo še nestanovitno vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, ki bodo proti večeru ponehale. V soboto bo prevladovalo sončno vreme.
Obema zlatima paroma želi vse najboljše tudi uredništvo Tednika.
Jana Skaza, -OM
Kulturni križemkražem
LENART * V galeriji Kon-drada Krajnca bodo jutri,
20.	julija, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo ob 70-letnici slikarja Draga Bukovca.
ORMOŽ * V petek ob 21. uri bo grajsko dvorišče znova žarelo v lučeh gledališke predstave. Z monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija se bo predstavila Mojca Partljič.
SLOVENSKA BISTRICA *
V	petek, 20. julija, ob 21. uri bo v okviru Starobistri-ških večerov na notranjem grajskem dvorišču plesna predstava Tri sestre plesnega teatra IGEN iz Celja; režija in koreografija: Igor Jelen.
SLOVENSKA BISTRICA *
V	Smash Pubu bo jutri, 20. julija, ob 22. uri koncert skupine Nude.
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend z naslovom "Pozdrav iz...", ki bo 21. in
22.	julija od 10. do 13. ure na gradu.
VELIKA NEDELJA * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend z naslovom "Lonec lončarja hvali", ki bo 21. in 22. julija od 10. do 13. ure v gradu Velika Nedelja. PTUJ * V soboto, 21. julija, ob 21.00 bo v Kolnkišti klasični koncert. Nastopili bosta Nina Kodrič, flavta, in Tina Mauko, klavir. LENART * V avli Jožeta Hu-dalesa bodo v ponedeljek,
23.	julija, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Milka Roj-sa z naslovom Popotnikovi razgledi. Večer bo popestril bobnar Nino Murešič. PTUJ * V ponedeljek, 23. julija, bo v refektoriju mino-ritskega samostana ob 21. uri sklepni koncert letošnjega cikla Dober večer, zvezde. Nastopili bodo člani komornega orkestra Solisti iz St. Petersburga. Umetniški vodja ansambla je Miha-il Gantvarg.
KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 19. uri ogledate Čokolado, ob 21. pa Kdo je tu nor. Prihodnji teden bo ob 19. uri Pravi moški, ob
21.	pa Podmornica U-571.
CRNA KRONIKA
UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
10.	julija je v Splošni bolnišnici Maribor za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 24. junija med 23.30 in 0.30 uro izven naselja Pušen-ci, umrl 17-letni M.L. s Huma pri Ormožu.
OTROK PRED AVTO
11.	julija ob 17.50 uri se je izven naselja Stanetinci, občina Cerkvenjak, zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila, 26-letni A.L. iz Svetega Jurija ob Ščav-nici, kljub močnemu zaviranju s prednjim delom vozila trčil v levo bočno stran otroka, 4-letno K.F!, ki je v domačem kraju v tem trenutku prečkala vozišče z voznikove desne proti levi strani z otroškim kolesom. Deklica je bila zaradi poškodb odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor.
UKRADEL ZLATNINO IN DENAR
V noči s 14. na 15. julij med 22.00 in 0.50 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Polencih, krajevna skupnost Polenšak, pregledal prostore, ukradel tujo valuto in zlatnino ter lastnika I.S. oškodoval za okoli 650.000 SIT. Policisti storilca iščejo.
POŠKODOVAN PRI KOŠNJI
13. julija okoli 13.15 ure se je pri košnji trave s kosilnico, ki jo poganja lasten motor, poškodoval K.V., star 60 let, iz okolice Podlehnika. Pri hoji po robu nabrežine se mu je zemlja odtrgala, pri padcu je potegnil kosilnico za seboj, ta pa ga je z ročajem zavore zadela nad levo nogo. Dobil je večjo raztrganino in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Ptuj.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITAMO: Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj - Martina, Irena Cajnko, Seliškarjeva 7, Ptuj - deklico, Nataša Kraševac, Pavlovski Vrh 14, Ivanjkovci - Filipa, Tatjana Toš, Spuhlja 24, Ptuj - dečka, Mihaela Zadravec, Miklavž 5, Ormož - Matjaža, Marijana Težak, Turški Vrh 5, Zavrč - dečka, Mateja Valenko, Dolane 6 b, Cir-kulane - dečka, Majda Ze-bec, Senovica 9, Šmarje pri Jelšah - Nušo, Renata Ja-ger, Laše 1 b, Šmarje pri Jelšah - Dono, Klavdija Ko-rada, Trnovska vas 3 - Zana, Mateja Golubič, Hrastovec 45, Zavrč - Miljenka, Klav-dija Vidovič, Pobrežje 36, Videm - Roka, Dragica Mo-horko, Vodova 13, Ptuj -Ziga, Marjeta Novak, Gere-čja vas 22, Hajdina - Luka, Irena Munda, Brezovci 21, Polenšak - Suzano, Sandra Ješe, Dobrava 20, Ormož - deklico, Vlasta Hanželj, Svetinci 12, Destrnik -Jana.
POROKE - PTUJ: Anton Bele in Edita Kamenšek, Zetale 92; Jože Simonič in Nataša Majcenovič, Goriš-nica 113; Milan Lovrec, Peščeni Vrh 35, in Marjeta Ribič, Novinci 4. POROKE - ORMOŽ: Damjan Karba, Slavka Oster-ca 8, Ljutomer, in Zdenka Kosi, Pršetinci 4; Stanko Šek in Marija Masten, Za-savci 14; Emir Beširevic, Ul. Ande Kneževića 11, Prijedor, BIH, in Barbara Li-povšek, Kladje nad Blanco 2/b.
UMRLI SO: Edvard Pod-breznik, Pot v toplice 5, Ptuj, rojen 1954, umrl 6.7. 2001, Marija Bec, rojena Brumec, Sejanci 17, rojena 1918, umrla 4. 7. 2001, Marija Štumberger, rojena Črešnik, Bukovci 54, rojena 1928, umrla 5.7. 2001, Janez Urlep, Stogovci 32, rojen 1936, umrl 5.7. 2001, Maksimiljan Jus, Zetale 12, rojen 1946, umrl 11.7. 2001, Jurček Pal, Na obrežju 15, Ptuj, rojen 1972, umrl 10.7. 2001.
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001, 050/613-310