314
Politični pregled.
Deželnozkorske volitve. — V oktobru bodo letos nove volitve za deželni zbor v raznih kronovinah. Te volitve se zaradi tega jako važne, ker ni dvombe, da bodo nekoliko vplivale na razvoj stvari v državnem zboru. Ob jednem bode nekako merilo za bodoče državnozborske volitve. Zaradi tega pa že razne stranke pridno agitujejo. Na češkem je zlasti pričakovati, da Mladočehi odvzamejo Staročehom veČ mandatov. Staročeška stranka pa napenja vse sile, da se obdrži. Orga-nizovala se je že po vsej deželi, a to jej bode najbrž le malo pomagalo. Veleposestniki in jeden del duhovščine bodo pač podpirali s svojim vplivom Staročehe. V Graliciji se pa začenja močno gibanje po kmetih. Kmetje ne marajo več voliti sedanjih poslancev, ki so zastopali le interese veleposestnikov Želeti je vsekako, da tudi Gfalicija dobi bolj demokratične zastopnike, ker bodo ž njimi druge slovanske stranke se ložje sporazumele, nego s sedanjimi zastopniki, ki se ne brigajo za druzega, kakor za koristi poljske žlahte.
Dumreicher, zastopnik koroške trgovinske zbornice, obložil je svoj maodat. Dumreicher je nekaj bolehen in sedanja politika zjedinjene levice mu ne ugaja. Dumreicher je pripadal k skrajnemu dt^lu levice in bi po svojem političnem prepričanji bil pripadal bolj k nemškim nacijonalcem Bil je jedeii največjih nasprotnikov Slovencev. Zaradi tega obsoja, da je levica glasovala za budget, v katerem je bila celjska postavka.    Dumreicher se je izjavil, da bi prav za p av  morali
' vsi levičarji odložiti svoje mandate, da dajo volilcem priliko, izreči svoje mnenje Seveda tpga sveta Dumreicherjevega levica ne bode poslušala, ker ve, da se ima bati pri volitvah zgube mnogih mandatov. S tem bi le ustregli nemškim nacijonalcem, ki jim pridno izpodkopuiejo tla Ko bi bile sedaj volitve, ko je še koalicija v živem spominu bi liberalci gotovo skoro četrtino mandatov zgubili Ne le Ct-ljsko vprašanje, temveč tudi njih nazadnjaške težnje glede volilne reforme so jih pripravile ob veljavo pri liberalnih volilcih.
Nova koalicija. —Konservativnim Nemcem je že jako težko, da se je razrušila koalicija Sprva so se nadejali, da bodo Mladočehi se jim približali, in se obnovi nekdanji železni obroč desnice. Mladočehi pa ne vstopijo v nobeno večino, katera ni odločno za uresničenje mladočeškega programa in pa za zdatno razširjenje volilne pravice Poslednjega se pa konservativci silno boje O svojem času so iz strahu pred razširjenjem volilne   pravice   bili se zvezali z nemškimi   liberalci.
¦ Sedaj pa zopet vabijo liberalce v z/ezo. Ker pa vedo, da bi ne mogel obstati konservativni klub, ako se odlože narodna vprašanja priporočajo zmernejšim levičarjem, da naj izbacnejo iz svoje stianke vse skrajne elemente. Levica pa nič prav m mara slišati teh svetov Liberalci vedo. da bi v novi koaliciji ne imeli zadostnega vpliva, ako se razcepijo in bi le zgubili popularnost pri volilcih Zaradi tega je pa stališče konservativcev sedaj težje, nego je bilo pred koalicijo Politiko, katero je bil zasnoval grof Hohenwart, rodi vedno nove težave. Z lepo se nemški konservativci iz teh težav ne bodo izmotali. če se ne posreči sklopiti nove koalicije, razpustiti se bode moral državni zbor.
Zjedinjena levica. — Nekateri levičarski listi spoznavajo, da se drugače liberalci več ne opomorejo, da se postavijo bolj na demokratično stališče in zahtevajo daleč sezajočo volilno reformo. Liberalci so pač prepozno prišli na to rešilno misel Sedaj jim nikdo več resno ne veruje. Na drugi strani je pa tako premeno politiko veliko ložje priporočati, nego pa izvajati Veleposestniki bi nikakor ne marali za obširno volilno reformo, ker se boje, da njih koristi pridejo \ nevarnost. Zaradi tega ni dvombe, da se levica razcepi, ko bi še kaj ta-cega poskušala. Zatorej mi ne verujemo, da bi levica poslušala take svete svojih glasil. Najbrž se pa s takimi govoricami skuša vplivati le na dunajske volilce, da bi pri volitvi v mestni zastop rajši volili liberalce. Demokratični nazori na Dunaji še precej vlečejo. Po dunajskih volitvah bode nemška liberalna stranka na ves d>mokratizem pozabila.
Shod nemadjarskih narodnostij na Ogerskem je Madjarom trn v peti. Nekateri časopisi priporočajo, da bi se shod prepovedal, a vlada se prav ne upa, ker bi to le še bolj svetu razkrilo, kako se zatirajo Slovani in Rumuni na Ogerskem, Tudi bi prepoved dosti ne hasnila, kajti shod bi se potem sešel na Dunaji in z Dunaja bi se njega razprave in sklepi še bolj izvedeli po svetu. Najhuje jezi Madjare to, da se v dotiČnem oklici govori o raznih narodih na Ogerskem. Madjarski časopisi naglašajo, da je na Ogerskem le jeden narod in to je madjarski. Vsak ogerski državljan mora znati madjarski. Iz teh izjav so pač jasne madjarske namere, da bi radi raznarodili vse druge narodnosti. To se pa jim ne bode posrečilo, kajti nemadjarski narodi se vedno bolj zavedajo svoje narodnosti. — Na ta shod pa baje pridejo tudi Srbi iz Hrvaške in se hočejo menda pritoževati o preziranji srbske narodnosti  na Hrvaškem.    Sodi   se   pa, da hočejo le Madjari
315
Dajeti nekatere hrvatske Srbe, da bi potem obračali pozornost do domaČih razmer  in   pisali o zatiranji Srbov na Hrvaškem.
Rusija in Bolgarija. — Eazni listi rastrosili so neresnična poročila o razmerji Rusije napram Bolgariji. Pripovedovalo se je, da Rusija zahteva od Koburžana, da prestopi k pravoslavju, če hoČe da ga pripozna, ozirrma da hoče njegovega sina Borisa proklamirati za bodočega kneza bolgarskega Tudi se je poročalo, da se namerava Arsena Batenberžana, sina prejšnjega kneza postaviti na prestol bolgarski. Vse to, da bi bili pogoji Rusije za sporazumljenje z Bolgarijo Na vse to se je pa obiavilo pojasnilo ruske vlade, ki natančno precizuje razmerje mej Bolgarsko in Rusko Ruska vlada povdarja v pojasnilu, da Rusija sploh nima povoda se sporazumeti z bolgarskim narodom, ker bolgarski narod sploh ni nikdar prestal goliti Čutil iskrene ljubezni in hvaležnosti za ruski narod in za Rusijo. Zaradi tega se je tudi bolgarska deputacija v Peterburgu tako priji^zno vsprejela. S sedanjo nelegalno bolgarsko vlado pa Rusija ne bo nikdar stopila v zvezo in dokler bo ta nelegalna vlada oficijelno zastopala bolgarsko državo, dotlej za Rusijo Bolgarska sploh ne eksistuje, Rusiji je zategadel nemogoče stopiti v kakeršno si bodi zvezo s sedanjimi oficijel-nimi zastopniki Bolgarske. Konečno dementuje nota vsa porodila glede Koburžana, njegovega sina Borisa in Arsena Batenberžana in po\darja da ruska vlada stoji strogo na temelji berolinskega dogovora, katerega izvedbo zahteva. Po tem dogovoru mora pa kneza voliti legalno sobranje in ga morajo velevlasti priznati. — Iz vsega tega je razvidno, da Rusija ne misli nikdar sedanjega kneza Ferdinanda priznati Ugiba se že na vse strani, če odstopi knez Ferdinand in kdo bo voljen njegovim naslednikom. Bolgarsko vprašanje je sila zamotano.
Makedonija. — Ust-ija traja dalje. Ustašem se ne godi najbolje. Prostovoljci bolgarski se vračajo iz Makedonije. Bolgarska vlada pa ne stori ničesar za ustaše, ker se preveč boji Turčije. Posebno knez hoče ohraniti dobre odnošaje s sultanom. Sploh se pa bolgarska vlada zato ne upa preveč vmešavati v makedonske razmere, ker se boji, da se ne bi zapletla v kako vojno. Zanimati za ustajo so se posebno začeli Grki, ki po časopisih pozivljejo evropske velevlasti in Turčijo, da naj podpirajo Grke in Albance v Makedoniji, in ti so edini jez proti panslavističnim težnjam. Bolgari pa, kakor najnovejši dogodki kažejo, delajo pot do Carigrada. Grki se boje, da bode Makedonija zanje izgubljena in zato kličejo pod temi pretvezami na pomoč