/
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 21. maja 1987
Odprto pismo slovenskim komunistom Veličastno romanje
■
■ . .ne dopustite, da bi se vrnili v (stalinizem,
. . .v državno neodvisnost Sn tehnološko suženjstvo;
. .. obvarujte slovenski narod pred popolnim obubožanjem!
Ni ga dneva — in to traja že leta — ko ne bi brali ali slišali, v kako težki, splošni in usodni krizi tiči trenutno slovenski narod. To krizo slovenskega naroda, ki je kriza vladajočega političnega ter gospodarskega sistema — marksistične družbene ureditve — morajo nujno odpraviti člani Zveze komunistov Slovenije sami predvsem zato, ker so jo kot samoodgovorna politična partija povzročili.
Položaj je dramatičen! Slovenski narod se sprašuje, ali še sploh hoče obstati kot suveren in kulturno samostojen narod v sklopu evropske civilizacije. Iz pogovorov širom po Sloveniji lahko ugotovimo, da se sleherni Slovenec in Slovenka čutita eksistenčno ogroženega.
Razprav o rešitvi iz obupnega položaja je na pretek, vendar besedam in celo sklepom ne sledijo dejanja. Ves narod se čuti prevaranega in ne more več zaupati vodilni eliti. To je žal dejstvo in ne kakšno klevetanje ali zlonamerna „antisociali-stična“ propaganda.
Sledeči dogodki so med drugimi značilni kazatelji, da smo na poti v moderno suženjstvo in narodno nesrečo:
Povsod veje oster veter nespoštovanja samoupravne demokracije; v sami Sloveniji se kljub vsem zagotovitvam pričakuje pogrom med drugače misleče državljane; širi se strah pred vrnitvijo v „dachauske“ metode obračunavanja s svobodolju-bi, — vse to in še kaj daje slutiti, da utegne odjuga izdihniti. Duhovni avtorji tega pisma so pa prepričani, da si slovenski komunisti ne žele takega razvoja, da tudi oni zavračajo povratek v totalno diktaturo ali celo zopetno naslonitev na sovjetski blok. Zato vam pišemo in prosimo, uprite se takemu razvoju! Prestrašeni beremo v teh dneh o „odstopu“ glavnega urednika „Duge“ iz Beograda, Grujiče Spasoviča: dovolil je natis nekaterih besedil, ki pozitivno poročajo o četništvu. Torej, ni svobodne razprave. Kar se v Beogradu skuha, se kaj rado v Ljubljano srka. Glejte, v zagrebškem „Večernjem listu“ z dne 17. 2. 87 str. 2 že napoveduje odgovorni urednik sankcije zoper časnikarje in pisatelje, ki ustanavljajo podporni fond, ker je baje njih namen povsem drugačen, ure-
Georg Motylewitz poroča, da se pod vodstvom Mihajla Gorbačeva že opažajo v Rusiji razne spremembe. Zaznavale naj bi se v načrtovanju gospodarstva, pa tuidi v namenih nekakšne liberalizacije družbenega življenja.
Dogajajo se namreč stvari, ki se v Rusiji od oktobrske revolucije niso poznale: odpiranje cerkva! Tako npr. je vlada restavrirala in vrnila ruski pravoslavni Cerkvi samostan Danilov, ki se nahaja v centru Moskve. Sliši se tudi, da bo vlada popravila in vrnila še več drugih, sedaj zaprtih in zelo zapuščenih cerkva. Seveda ima vlada pri teh dejanjih svoje namene: prvič, da hoče imeti dobre odnose s Cerkvijo, ker ve, da se bo njen ugled v inozemstvu zaradi tega zelo zboljšal. Drugič pa bo prišla do dobrih dohodkov, katere spričo hude krize nujno potrebuje. Znano je namreč, da mora pravoslavna Cerkev plačevati visoke davke, če hoče javno delovati. Visoke pristojbine pa veljajo tudi za vsakega, ki v Cerkvi dela, pa naj bo duhovnik ali pevec. In končno je sedanji šef Kremlja trezen politik, ki ve, da mu brez cerkvene podpore ne bo moči izvesti nobenih, še tako nujnih reform v državi.
sničiti žele pluralizem v jugoslovanski družbi! To da je — tako odg. u-rednik B. Tuden — zločinski namen, namreč dopustiti tako svobodo, kar je treba „administrativno“ rešiti... Pa tudi slovenski vrhunski komunisti, tudi tov. Smole in Kučan, dajo vedeti, kljub razveseljivi relativni toleranci, da so pridobitve NOV — tabu.
Mi vsi vemo, kaj to pomeni, oni meč lebdi nad nami, tkzv. „dachauski“ in „golootoški“ ekscesi so nam še vedno v kosteh. Duh tolerance in demokracije je na Balkanu pogosto znak slabosti in kapitulacije, ta izkušnja nam je vsem, komunistom in nekomunistom, dobro v spominu.
Beseda naj ostane beseda —- ali — recimo bobu bob! To so krilatice, ki jih vsak dan tako radi uporabljamo, držimo se jih pa ne. Sploh, besedam se je resnična vsebina izgnala, mi se sicer pogovarjamo zvočno v slovenščini, a sporazumeti se ne moremo, ker jezik ni več ta isti. Izraz „socialistično samoupravljanje“ na primer, kako svobodoljubno se čuje in nas tudi navdušuje! V resnici, v vsakdanji praksi pa samo-upravlja-nja sploh ni. To je točka, tovariši! Ni čuda, državljani se čutijo zvito potegnjene za nos; samo iz strahu pred Udbo in mogočim mučenjem v zaporih ali iz bojazni pred izgubo eksistenčne podlage, službe, stanovanja, šolanja otrok, itd., molče, stiskajo zobe in obupujejo.. .
Kakšne posledice ima takšna klima nezaupanja in bojazni v deželi na moralo slovenskega naroda, se člani komunistične partije vsaj verbalno ne zavedajo. Ali vam, tovariši komunisti, ni nič mar, če postanemo vsi duhovni invalidi, nesposobni samostojno odločevati in kot indivi-dum izginiti iz človeške družbe? Narod je skupek mnogih osebnosti, ki jih mora družiti ista zavest, etika in vera, če ne, po njem bo, postal bo objekt v rokah močnejših sosedov.
Iz lastne preteklosti se je treba učiti, to se rado govori in piše. V slovenski politični javnosti — v u-radni praksi — pa črpamo iz nedavne zgodovine argumente za širjenje sovražnih občutkov proti lastnim bratom in sestram. Nalašč se goji ideološka razcepljenost slovenskega naroda. Bridko spoznanje nas mori: partija iz sebičnih razlogov o-
Ana Nelidova, ki se je prek kratkim z družino vred izselila iz Rusije, poroča, da je v Rusiji sedaj že dosti vernih ljudi. Razočarani nad revolucijo, ki jim je obljubljala raj na zemlji, se mlajša generacija zopet zateka k veri. Tudi Nelidova u-gotavlja, da so ljuldje, ki so verni, značajno močnejši in veliko bolj u-ravnovešeni, kakor pa ateisti. Ona sama izhaja iz družine, ki je brezbožna, saj je njena mati bila revolucio-narka-aktivistka. Ana je sicer poznala sv. pismo, toda samo kot neko pravljico. Ko pa se je mnogo njenih znancev krstilo, se je tudi sama začela zanimati za vero in je končno — skupaj s svojim desetletnim sinkom — prejela zakrament sv. krsta.
Kakor njej, se dogaja mnogim ruskim državljanom, saj ni redko, da jo povsem neznani ustavljajo ob vratih cerkve in vprašujejo, kaj se dogaja v njej, ker mnogi še nikdar niso prestopili cerkvenega praga. Komunistična propaganda jim namreč še vedno prikazuje Cerkev kot nekaj hudega in slabega. Toda vernost Rusov vedno raste — kljub zasledovanju in lažnemu prikazovanju delovanja Cerkve. Po revoluciji jim je vlada odvzela Boga in ga hotela
Na drugo nedeljo v maju najdeš na hitri cesti množico avtomobilov in omnibusov, ki pripadajo slovenskim romarjem. Letos tudi ni bilo nič drugače, zato je bila bazilika pri deseti maši nabito polna in petje veličastno.
Škof Janeza Jenka je pred oltarjem prejel župnik Quevedo v imenu upraviteljev luhanske bazilike, dr. Alojzij Starc pa v imenu slovenskih rojakov, ki niso bili le iz Buenos Airesa, saj se te pobožnosti udeležijo tudi rojaki iz Rosaria, Cordobe in drugod, tako novo kot starona-seljenci. Z njim je maševal tudi msgr. Franc Bole.
V pridigi je škof Jenko razlagal evangelij te nedelje, posvečene iz-prositvi duhovniških poklicev. Ko je prišlo potem do trenutka evharistije, je domala vsa cerkev pristopila do obhajalcev, tako da je precej časa trajalo, da je škof dokončal mašni obred.
Lepo sončno, sicer mrzlo vreme je pripomoglo, da so romarji kar prijetno preživeli opoldanski premor, se okrepčali in pozdravili med seboj.
hranjanja oblasti s privilegiji potrebuje klimo sovraženja in medsebojnega nezaupanja. Vsak še tako plemenit poizkus, glejmo Spomenko Hribar, da bi v interesu prihodnosti in notranje sreče slehernega Slovenca in Slovenke premostili ta prepad med nami, ki je nastal v času NOV, to ste vi komunisti doslej onemogočili. Vedite, narod si želi končno mir in spravo. Tudi partizani!
Slovenija, moja dežela! Tudi naši gozdovi, livade, reke, vsa narava, vse propada. Ni denarja za reševanje. Kmalu bomo poginili od žeje, ker na bo več pitne vode, in zadušilo nas bo, ker ne bo več čistega zraka. Slovenija, naša dežela, bo umrla. Položaj je tudi na tem področju dramatičen. A glej, vrhunski komunisti sklicujejo na tekočem traku sestanke zaradi izida neke revije, to jim je važno; a najvažnejše: osnove za duhovni in biološki obstoj, jim niso vredne izrednih sej in kongresov.
Na vas je1, člani Zveze komunistov Slovenije, kaj bo z nami, odločite se pravočasno, sicer vas bo zgodovina kruto obsodila.
Nabrano v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Celovcu in Ptuju v letih 1985-87. Napisano marca t. 1.
nadomestiti z vero v njeno politiko. Prva generacija ji je sicer še verjela, sedanja^ mladina pa takšnim obljubam ne verjame več. Je pa včasih še malo nezaupljiva do uradno dovoljenih cerkva in se raje zbira na privatnih domovih, kjer prebirajo sv. pismo ter verske knjige.
Ge>org Moty^ewitz pravi, da je tenjdenca „nazaj k veri“ zajela vse kroge in baje celo visoki vladni in partijski vodje obiskujejo cerkve. Šušlja se celo, da so si strankini veljaki baje ¿gradili lastno cerkev... Tudi ni več nobena tajnost, da svoje otroke že krščujejo, verjetno v neki moskovski cerkvi, ki ne vodi seznama krščencev. Tako namreč pri morebitni kontroli državnih organov ni nikjer nobenih imen...
Dokler pa bodo verniki zasledovani, Gorbačov ne bo mogel dokazati svetu, da se v Rusiji res vršijo spremembe ter da ruski državljani res 'dobivajo gotove svoboščine. Težave pa ima s pristaši nekaterih sekt, ki se tudi v Rusiji že javljajo, posebno z Jehovimi pričami, ki nočejo nositi oziroma rabiti orožja. Zato vladi ne preostane drugega, kakor da jim dovoli, da emigri-rajo, češ, če jim ne ugajajo predpisi, ki so v Rusiji, naj si pa poiščejo deželo, kjer bodo lahko živeli po svojem prepričanju...
P. D-ova.
Svetogorska Marija v procesiji.
Zgodaj popoldan je spet cerkev bila polna. To pot je imel nagovor u-rednik Ognjišča msgr. Bole, ki je ob sliki Marije Pomagaj, ki k sebi ljubeče stiska v naročje Jezusa, vzpodbujal vse zbrane, da tudi mi v stiskah najdemo zavetje njej v naročju. In ona je tudi srečna kot vsa-
Öasnikarka Inge Santner je v zadnji izdaji buenosaireškega časopisa „Argentinisches Tageblatt“ poročala, kako sprejemajo razne vzhodnoevropske države načrtovanje novih, radikalnih reform 56-letnega Rusa Mihajla Gorbačova.
Visoki vzhodnoevropski funkcionarji naj bi se teh sprememb veliko manj veselili kakor pa mali državljani. Njih reakcije nihajo med radovednostjo, simpatijo, odklonitvijo ali pa celo s strahom — kar seveda zavisi od posamezne države in osebnega ideološkega nastrojenja vodilne osebnosti.
Tako so na primer Poljaki sprejeli z veseljem sporočilo Gorbačova o nameravanih reformah, Albanci pa so ga prezirljivo zavrgli in Madžari previdno pričakujejo novih dogajanj. Vzhodna Nemčija je prusko-arogantno pripomnila, da je že čas, da „površni Rusi prevzamejo nekaj nemške discipline“. O pozivu Gorbačova na večjo liberalizacijo menijo, da je le „formalna in taktična reforma“. Da bi pa od Rusov sprejeli kakršnekoli napotke za preureditev gospodarstva — sploh ni govora. Samozavestno poudarjajo, da se je njihovo gospodarstvo v letu 1986 povečalo za 4,3%. Bolgarski časopisi so z velikimi in navdušenimi napisi objavili „odkritost in realizem, drznost in leninistično globino“ Moskvinih načrtov — in pri tem je ostalo. Romunija in njen vodja Nicolae Ceucescu so zavzeli odkrito odklonilno stališče in so porabili 69. rojstni dan svojega vodja za priliko, da so ga proglasili za velikega zagovornika čiste ideologije, ki ne more sprejeti Gorbačovih „zgrešenih in kapitalističnih“ načrtov, kakor tudi ne delavskega samoupravljanja v podjetjih, ker to pomeni zanikanje in odpoved vodstvenega mesta partije in države. Takšni koncepti pa da niso v skladu s principi znanstvenega socializma.
Jugoslavija smatra poziv Gorbačova k odprtosti kot izredno pozitivno potezo, vendar se sklicuje na lastne izkušnje in opozarja, da se takšni razvojni postopki težko razvijajo po načrtovanju.
v Lujan
ka mati, če se otroci ljubimo med seboj, če smo združeni in srečni. To dosežemo, če živimo po njenih navodilih in se držimo Kristusovih naukov, ki jih lahko najdemo v sv. pismu. Tam imamo vse zapisano, lahko večkrat nreberemo in premislimo, kar je gotovo velika prednost pred tistimi, ki so neposredno slišali Jezusove besede. Zato pa se moramo tega posluževati bolj navdušeno, več brati sv. pismo, ki ga imamo tudi v materinem jeziku. Tako bomo sledili Jezusovim naukom in se počutili srečne in zadovoljne pri Mariji, naši materi.
Po govoru se je razvila impozantna procesija okoli trga pred baziliko, ki še najbolj jasno pokaže, koliko Slovencev je prišlo romat. Tudi narodne noše, ki spremljajo v procesiji sliko Marije Pomagaj, so bile letos izredno številne: skoraj 100 jih je bilo. Opazovalci menijo, da je bilo vseh romarjev vsaj tri tisoč.
Zaključna pobožnost je spet v baziliki: pete litanije Matere božje in blagoslov s sv. Rešnjim Telesom, nakar vsa cerkev zapoje pesem-himno Mariji, ki naj nas vodi skozi vse naše žiVjjenje. Posrečena je bila zamisel razdeljevanja lista, s katerega je bilo možno brati besedila pesmi, posebno drugih in tretjih kitic.
S tem naj bi bil opis kronike romanja v nedeljo, 10. maja, končan. Bilanco o številčnosti že lahko zaključimo; v koliko bO' romanje izboljšalo vsakega od nas kot človeka in kristjana, bo pa razvidno v vsem tem času do naslednjega leta.
V enem pa so si vsi šefi vzhodnoevropskih držav edini; vsi prerokujejo Gorbačovu dolgo pot do — morebitnega uspeha. Madžar Sziirbs je pa skeptično pripomnil: „Prenavljanje v Rusiji se je komaj pričelo. Preteklo bo mnogo časa, predno se bodo pokazali dejanski uspehi, ker ta proces predpostavlja nov način mišljenja, teoretično utemeljevanje programov in povrhu še znanstveno dialektiko.“
Inge Santner se vprašuje, ali bo zmogel Gorbačov dolgo časa kljubovati vedno večjemu odklonilnemu zadržanju sovjetske partije? In če njegova politika prenavljanja odpove in se bo znašel na istem položaju, kakor nekoč Nikita Hruščev, ki je bil kar čez noč odstavljen?
P. D-ova.
Mogoče ne veste, da ...
—	da so na nedavni občni zbor slovenskega kulturnega društva LIPA v Parizu, ki je politično jugoslovansko usmerjeno, od 150 povabljencev prišli le 3...
—	da so bili letošnji Gorjupovi dnevi v Radencih, na katerih so obravnavali svoje probleme slovenski novinarji, brez vsakega dialoga, ob pasivnosti in molčljivo-sti tako starejših kakor mlajših udeležencev...
—	da se je v letošnji javnomnenjski anketi 44,9 odstotka Slovencev opredelilo za civilno služenje vojaškega roka, proti pa 33,8 odstotka ...
MLADIKA, Trst, št. 10, 1986
—	da so na seji SZDL, ki je bila konec februarja v Ljubljani, in ki je predvidevala razpravljanje o dveh tlemah — o neki upravni zadevi in o NOVI REVIJI — o prvi temi razpravljali eno uro, o drugi, ge pravi NOVI REVIJI, PA ŠEST UR...
MLADIKA Trst, št. 2-3 1987
Kristijani v Rusiji
NAČRTI GORBAČOVA IX VZHODNA EVROPA
Dogovor med Bošnjaki in Srbi
Tone Mizerit
IL
Po posredovanju zastopnika Zveze Bošnjakov v Buenos Airesu smo prejeli besedilo naslednje izjave:
„Dne 4. in 5. aprila 1987 so bili V Londonu trije sestanki predstavnikov ‘Saveza Bošnjaka’ (Muslimanov v Bosni) in predstavnikov ‘Saveza Oslobodjenja’ (Srbov). V teh razgovorih so sodelovali z ene strani: Adil Zulfikarpašie, Nedim Salihbegovič, dr. Smail Balič, inž. Teufik Velagič, Besim Velič, inž. Izat Serdarevič, dr. Mustafa Tužlic in Halid Livnjak, a z druge strani Miodrag Stajic, Mr-gud Bojanič, Vojislav J. Jovanovič, Desimir Tosič, dr. Bogoljub Kočo-vič, Nenad Petrovič, Aleksander Petrovič in Mihajlo Kojčinovič.
V	razgovorih, izredno iskrenih in konstruktivnih, o posebnih in skupnih interesih Srbov in Bošnjakov, so omenjene organizacije soglašale, da se bodo doma kot v inozemstvu zavzele za naslednje:
—	za brezprizivno spoštovanje popolne politične suverenosti Slovencev, Hrvatov, Bošnjakov, Srbov in Makedoncev;
—	‘Savez Bošnjakov’ in ‘Savez O’ slobodjenja’ smatrata, da je za o-brambo koristi omenjenih narodov potrebna ohranitev jugoslovanske skupnosti ob spoštovanju državno-pravnega statusa sedanjih republik; spremembe se morajo v kakršnikoli smeri izvršiti samo na pobudo in na osnovi odločitev zainteresiranih narodov kot celote;
—	za izvrševanje pravice samoodločbe narodov Jugoslavije v popolni politični svobodi glede tega, ali želijo, da ostanejo v kakršnikoli skupnosti ali pa jo želijo zapustiti;
—	za svobodo mišljenja, izražanja in združevanja; za politični pluralizem — proti vsakemu političnemu monopolizmu;
—	za splošno amnestijo za vse politične obsojence, brez ozira na narodnost.
V	vmesni dobi se bosta obe zvezi zavzeli ne samo za splošne demokratske reforme, za evolucijo in proti vsaki vrsti nasilja, ampak tudi za obrambo vseh ljudskih pravic vseh državljanov skupnosti brez ozira na narodnost, vero in politično prepričanje. Obe zvezi tudi pozdravljata vse pozitivne pojave medsebojnih ljudskih, narodnih in verskih odnosov, a obsojata vse pojave ekstremizma in nestrpnosti, pa naj prihajajo s katerekoli strani, na kateremkoli področju ali v katerikoli obliki.“
Naš komentar k gornjemu dogovoru: Mislimo, da pomeni gornji
dogovor me|d: Bošnjaki (Muslimani V Bosni) in Srbi velik pozitiven korak v urejanju odnosov med narodi Jugoslavije. Žal, da pri teh razgovorih niso bili prisotni tudi predstavniki Hrvatske seljačke stranke in Hrvatskega narodnega viječa.
Iz gornjega dogovora je razvidno, da sta se obe zvezi zavzeli za priznanje pravice do samoodločbe na. rodov Jugoslavije in za spoštovanje popolne politične suverenosti Slovencev, Hrvatov, Bošnjakov, Srbov in Makeidbncev prav tako kot je to nakazal Slovenski narodni odbor v svojem pozivu narodom Jugoslavije z dne 26. junija 1986. Na ta način tudi podpisniki omenjene izjave sprejemajo načelo, da imajo vsi narodi Jugoslavije pravico do samoodločbe glede svoje državne in družbene u-reditve. <5e prav razumemo 'drugi odstavek dogovora, smatrata obe zvezi za potrebno, da še v prehodni dobi (v dogovoru stoji: v me-djuvremenu) ohrani sedanja razdelitev Jugoslavije na republike in da se morejo morebitne spremembe izvršiti samo na pobudo in po odločitvi zainteresiranih narodov v celoti. Tu!di Slovenski narodni odbor predvideva tako prehodno, a časovno omejeno dobo, v kateri naj bi se izvršil postopek demokratizacije. Jasno pa je, da je mogoče dokončno urediti prihodnost narodov Jugoslavije samo po izginitvi ali zlomu monopolnega komunističnega režima, o katerega dekadenci nihče več ne dvomi.
Rudolf Smersu
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
16.
Španščina je bil trd oreh za Slovence ob vselitvi. Pa so si pomagali z italijanščino. „Saj sta si tako podobni!“, so si mislili.
Starejši gospod kupuje. Liter vina bi rad. Pa ga prodajalec vpraša, če ima steklenico. Kupec mu hitro odgovori: „Que porta fiasco.“*
Ogorčen domačin pa „Claro. A us-ted no le importa, pero a mi si!“
* V presti italijanščini „Bom prinesel steklenico.“
Jasno. Vas ne briga, mene pa.
Tistim, ki smo se intelektualno zgradili izven rodne domovine, ali se izven nje tudi rodili, večkrat primanjkuje / pravilnih izrazov, poznanja izrekov, pregovorov in definicij (vsebinske določitve pojma). Zato se dogodi, da nek opis, ki bi ga lahko izvedli z navadnim in priljubljenim stavkom, zavzame velik prostor in potrebuje nešteto besed, da se pove to, kar avtor določeno želi. Za opis dogodkov preteklega tedna, in tudi bodočega, na vojaški fronti, bi uporabili izrek za katerega ne vem določenega prevoda, a zveni nekoliko takole: „Politika je umetnost možnega“ (La política es el arte de lo posible). Naj mi bralci oproste igno-rantstvo o izvoru in prevodu, saj o-pis zaradi tega ne bo nič manj po-polen.
DOLŽNI IN NEDOLŽNI
Že v prejšnji številki smo vsaj na hitro opisali položaj na vojaškem polju, ki je nastal zaradi sojenja srednjih in nižjih oficirjev v zvezi s kršenjem človekovih pravic v času pro-tigverilskega boja. Že dolgo časa se ta snov vleče po kasarnah, sodnih dvoranah in vladnih sobanah. Preveč dolgo že. In tisti, ki jim je poverjeno, da te zadeve rešijo, so doslej stvar odlašali in morda preveč čakali „ugodnega trenutka“. Namesto njega je prišel neugodni trenutek Velikega tedna, ko je vojaška stvarnost kruto udarila v obraz u-stavnega sistema.
Ko je bil tisti vozel razvezan, se je vlada znašla pred novim. Jasno so se v vrhovih politične oblasti zavedali, kakšna je izbira: ali popustiti vojaškim zahtevam in enostavno oprostiti pretekle grehe čim večjemu številu obtoženih članov oboroženih sil; ali pa državo pripeljati na rob prepada, kjer bi najmanjša nevarnost bil nejasen in težko izvedljiv državni udar,- -največja pa državljanska vojna in sledeča „libani-zacija“ države (čeprav to pot ni bila uporabljena ta beseda).
Predsedniku Alfonsinu ni bilo lahko v sredo, 13. maja, govoriti po televiziji in napovedati, da je v parlament poslal zakon o „dolžni pokorščini“. Dobro je vedel, da mnogi, ki so izvajali „dolžno“ pokorščino, dejansko niso „nedolžni“. Tu moramo upoštevati predsednikovo politično smer. Bil je eden ustanovnih članov organizacije za človekove pravice (odločno levičarske organizacije), dobil je mednarodna priznanja in celo odlike zaradi branjenja
človekovih pravic, velik del njegovih volilnih obljub in vladnih namenov, pa še političnih ugotovitev je slonel na sojenju vojaštva v tej zadevi. Nenadoma pa mora skoraj pomilostiti vse, ki so kritizirana dejanja osebno izvajali. Kot pravijo Argentinci: za to je moral „požreti marsikatero žabo“. Ni čudno, da je bil ton nagovora po televiziji dramatičen. glas napet in obraz zaskrbljen. Bog ve, če se je spominjal, da je del njegovega volilnega uspeha slonel na javni prijavi sindikal-no-vojaškega pakta, domnevnega sporazuma med vojaštvom in pero-nisti, katerega osrednji dogovor naj bi bil mirno vladanje peronistov v zameno za pomilostitev vojaštva v zadevi človekovih pravic.
A če se vrnemo na prvotno idejo, je politika tista umetnost, ki nam v danem trenutku jasno pokaže kaj moremo, in česar ne smemo storiti, za čim večji blagor naroda. Pa četudi nekoliko zmeglijo meje pokorščine med dolžnim in nedolžnim.
VEST IN ZAKON
Kaj določa zakonski osnutek, ki ga je vlada poslala v parlament? Enostavno oprošča vse člane oboroženih sil, ki so bili klicani pred sodišča na odgovor zaradi prekrškov proti človekovim pravicam v dobi protigverilske vojne.
Zakaj naj bi bili oproščeni? Ker so samo izpolnjevali dana povelja. Nahajali so se v takem vzdušju, da niso mogli umsko presojati, kaj je prav in kaj ni, kajti povelje se je glasilo: „Uničiti“ sovražnika za vsako ceno. A to je bila dejansko ukazala tudi civilna demokratična vlada. V dekretu gospe Peronove, ko je vojski ukazala, naj nastopi v provinci Tucuman, da zatre gverilsko delovanje stoji, naj vojska sovražnika „uniči“. (Precej jasno.)
Kdo in česa so oproščeni? Vsi člani oboroženih sil od podpolkovnika (ali podobnega čina v mornarici in letalstvu) navzdol. Izvzeti so samo tisti, ki so v tem boju ugrabili in se polastili otrok (ponavadi so jih „posinovili“ in vpisali kot lastne), ali pa se polastili tuje lastnine. Tega ni bilo v povelju ne izrecno ne prikrito povedano.
Kaj vojska zahteva? Jasno je, da se oborožene sile s tem zakonom ne zadovoljijo. Šef glavnega štaba, general Caridi je izjavil, da „zakon mnogo pomaga, a bi bil lahko obširnejši“. In poveljnik mornarice admi-
Neuklonljiv
Dr. Branko Rozman je med nami dobro poznan, saj je 18 let deloval v Argentini. Bil je prefekt v Rožma-novem zavodu, urejeval različne liste in pokazal tudi literarno žilico.
V	knjigi „Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo“ (Trst 1972) navaja Jože Pogačnik pesniško zbirko „Na steni spi čas“ (1954) in tri drame: „Roka za steno“ (1957), „Človek, ki je ubil Boga“ (1959) in „Obsodili so Kristusa“ (1962). Sedaj že 22 let župnikuje na slovenski župniji v Miinchnu in obenem ureja mesečnik „Naša luč“. Pisatelj Rebula je zapisal v knjigi „Oblaki Michigana“: „Mesečnik Naša luč sem dobil samo nekajkrat v roke, a je bilo dovolj, da sem v njej spoznal mogoče najbolj«- urejevano slovensko revijo.“ Kronist je bil gost v slovenskem župnišču in to je izvleček več pogovorov z dr. Rozmanom.
Kakšna je struktura vaše župni, je?
Slovenska župnija v miinchenski nadškofiji obsega ozemlje cele nadškofije. Po statistikah živi na tem področju šest tisoč Slovencev. Zanje sva v verskem oziru odgovorna dva: Marjan Bečan, ki samostojno dela na vsem ozemlju zunaj Miin-chna in bližnje okolice, in jaz, ki sem odgovoren za München in bližnjo okolico, a mi pri tem on pomaga.
V	farnem središču- v Münchnu sta zaposleni še dve redovnici: ena kot farna tajnica, druga kot socialna de-
pričevalec
lavka. Vsi štirje smo člani farnega sveta, ki šteje vsega skupaj šestnajst članov: od tega osem moških in o-sem žensk. Mi štirje, oba duhovnika in obe redovnici, se sestajamo k pogovorom vsak teden, župnijski svet pa vsaka dva meseca.
In verniki se odzivajo?
Se in se ne. Celotno delo nam zavirajo predvsem trije dejavniki: najprej dejstvo, da so naše župnije neke vrste pastorki (ljudje živijo daleč vsaksebi, od: farnega središča in cerkve; nimamo svoje cerkve, zato so ure maš neugodne; proces prehajanja iz ene narodnosti v drugo je sicer počasen a neubranljiv), potem bližina Slovenije (naši zdomci, ki imajo družine doma, se vozijo domov vsak teden, samo v Ptuj npr. v treh avtobusih, kar pomeni 150 ljudi; to je zanje in za njihove družine edino pravilno, za našo faro pa seveda manj dobro), notranja uprava doma naše ljudi občasno zaslišuje (tudi glede tega, če hodijo k našim mašam; nekateri se po takih „pogovorih“ ustrašijo in jih na faro ni več.)
Pa sobotno šolo tudi imate.
To je ena , naših najlepših dejavnosti. Letos se je zanjo prijavilo 85 otrok, a so nekateri potem odnehali. Uči nas šest, učnih moči. In sicer tri predmete: verouk, slovenščino in slovensko petje oz. deklamacije.
Konec marca se boste selili v novo hišo.
Škofija nam bo dala na voljo neko svojo staro hišo, ki jo prenavlja. Hiša stoji severovzhodno od središča mesta, a še bliže njemu kot stanovanje, v katerem smo sedaj. Te pridobitve smo zelo veseli, saj marsičesa doslej nismo mogli početi prav zaradi pomanjkanja prostora.
Če preidemo na „Našo luč“. Pisatelj Rebula jo je zelo pohvalil.
Lepo. A ne gre pozabiti, da nas je režim v svojem tisku nekoč okrcal, češ da se gremo v „Naši luči“ lepljenja in tapiciranja, škof Grmič je pa v svoji izjavi za ljubljansko „Delo“, „Našo luč“ imenoval „Našo temo“. To je samo priznanje, če pomislimo iz kakšnega tabora izhaja. Je pa seveda Grmičeva izjava merila v drugo smer, v načelno smer. Tu smo pa res neuklonljivi. Hočemo biti pričevalci za osnovne človekove vrednote. Seveda naj bi ne bila napisana prav nobena neresnica, tudi oblika mora biti vredna kristjana, a resnica mora na dan, saj bi sicer ne izpolnili svoje naloge. Glede lepljenja naj povem, da je „Naša luč“ zavestno takšna, da torej po sami zamisli objavlja zanimive članke iz drugih časopisov in revij. Ne vem, zakaj naj bi bilo to slabo, če nimaš piscev, ki bi pisali zanimivo, je e-dina pot, da jemlješ iz tujega tiska takšno pisanje. Namen „Naše luči“ je povezovanje, informiranje, vzgoja in oddih, če to lahko dosežeš na ta način, zakaj naj bi ne? Naklade imamo okoli šest tisoč. Pred nekako desetimi leti smo se čisto približali
številki deset tisoč. Potem je odšlo pol zdomcev za stalno domov, to pa je imelo posledice tudi pri nakladi.
Kot urednik „Naše luči“ ste gotovo zelo na tekočem o Sloveniji. Kaj menite o zadnjih dogodkih?
Ena lastovka še ne napove pomladi. To je moje osnovno občutje. S tem hočem povedati dvoje: najprej to, da vlada tam slej ko prej zima (kar je istoznačnica za nedemokratično družbeno ureditev), potem pa, da se javljajo lastovke (s čimer mislim na kritiko sistema, ki postaja vse bolj glasna posebno v Sloveniji). A naj takoj dodam, da so vedno bolj pogoste tudi tožbe lastovk — če ostanem pri isti primeri —, da se jim z vsem njihovim čivkanjem ne posreči priklicati v deželo pomladi, ker se nanj nihče od odgovornih ne odziva. V Sloveniji je po mojem mnenju še dolga pot do demokracije. Ko si ne bi komunizem nasilno prilastil oblasti na tako ogromnem področju, kot si jo je, bi bilo upanje na hitrejšo rešitev precej večje.
V Sloveniji je kritika posebno glasna.
Tam je posebno aktivna, domiselna in neustrašena študentska mladina. Slovenija je začela v jugoslovanskem prostoru veljati že za kar najbolj disidentsko, poleg tega, da velja za najbolj družbeno napredno, gospodarsko uspešno in splošno inteligentno (neumna je lle, ker v skupni jugoslovanski lonec največ plačuje). V Sloveniji študentje spo-čenjajo vedno nova gibanja. Naj nekatera naštejem: pobuda za ukinitev
ral Arosa je v Mar del Plati v nagovoru zahteval „dokončne rešitve“. Kaj je to? Da bi oprostitev segla malo višje; do brigadnega generala in ne le do podpolkovnika.
Kako se bo stvar sukala naprej? Ugibati politično bodočnost v Argentini je težje kot ugibati vreme. To smo že vsi ugotovili (zlasti pisec teh vrstic). A če ne bo presenečenj (upajmo, da ne), bo zakon izglasovan, razglašen in uveljavljen. Za tiste pa, ki bodo še v škripcih (polkovniki in brigadni generali) bodo že našli kak način, da jih tudi potegnejo ven. Morda s kako posebno predsednikovo pomilostitvijo, ki ne bo nič manj polemična, a zato nič manj učinkovita. Vse v zvezi z dramatičnimi Alfonsinovimi besedami, da smo se med velikim tednom „nahajali na robu civilne vojne“.
K vsemu temu le še eno pripombo. Zakon bo potrjen, morda še bolj obširen kot je prvotni tekst. A nekaj zakon, drugo je vest. Kar se tega tiče bodimo mirni. Dobri Bog bo že vedel, komu izglasovati oprostilni zakon, in komu podpisati pomilo-stilni dekret, človeška pravico je le mnogokrat krivična. Božja nikoli.
BOLJE PAKT NEGO RAT
Stvar sicer ni tako enostavna kot je to, narobe obrnjeno geslo. A dejansko, ne da bi ga podpisali, se pravzaprav nahajamo pod vplivom vlad-no-sindikalnega pakta. Kako naj bi sicer razumeli izredno pasivnost CGT spričo inflacije in nizkih povišic plač? Sredi jeseni, in ko nastopata zima in mraz, je za cene prišla odjuga. Vladni namen (joj, vse ostane le pri namenih), da bi cene ostale zamrznjene do konca junija, je že splaval po vodi, ki se je nabrala vsled odjuge. Maja naj bi se cene povišale le za 2 odstotka. V petkovi noči je tajništvo za trgovino podpisalo dekrete s povišico za 60 produktov „družinske torbe“ v višini 4,5%. Seveda ni vse tako jasno. Nekatere cene so skočile le za 3%, druge (npr. olje) kar za 15%. Da o vinu, zlasti bolj Sem. sploh ne govorimo.
Spričo tega je nerazumljiva sindikalna mirnost, če to ne odgovarja temu nepodpisanemu paktu. Protiutež temu je pospeševanje delavske zakonodaje in nova dva zakona o zdravstvenem skrbstvu, eden od katerih predvideva povrnitev organizacij socialnega skrbstva sindikatom. Te organizacije je sindikatom pobrala vojaška vlada, da jim prepreči o-gromen dotok denarja, ki so ga potem gremiji uporabljali za politične namene. Sedanji zakonski osnutek predvideva povračilo, a s strogo vladno kontrolo, ki naj prepreči zlorabljanje fondov v namene, ki nima-
133. jugoslovanskega kazenskega zakonika (po katerem je kazniv verbalni delikt), pobudo za ukinitev smrtne kazni, za civilno vojaško službo (iz ugovorov vesti proti nošenju orožja), za poseben status političnih zapornikov (sedaj jih zapirajo skupaj z zločinci), za civilno družbo (to je za večstrankarsko, torej demokratično družbeno ureditev), pobudo za ukinitev štafete mladosti, pobudo za referendum o gradnji jedrskih central.
Kaj pa mislite o vedno večji naklonjenosti režima do Cerkve?
Predčasno upokojeni profesor France Bučar, danes eden najglav-nejših oporečnikov v Sloveniji, je zapisal v reviji „Cerkev v sedanjem svetu“ (Ljubljana 86/11-12): „Država, v kateri danes živimo, skuša Cerkev čimbolj izriniti iz vsega javnega življenja in sploh iz slehernega tudi posrednega vplivnega območja na ravnanje in obnašanje ljudi v javnih zadevah. Država vidi v Cerkvi tekmeca za oblast... Objektivno je to (sodelovanje med Cerkvijo in državo) stanje vsiljene koeksistence, ki obstaja samo zato, ker ga (država) ne more spremeniti. Bo pa naredila vse, kar je v njeni moči, da ga čimbolj preusmeri v svojo korist.“ In vendar govorijo vrhovi na eni in drugi plati o vedno večjem spoštovanju. O kruhu se govori največ takrat, ko ga ni. Zakaj pa tega nikdar ne ponavljajo v deželah, kjer je demokracija? Ker se v demokraciji to razume samoposebi.
Mogoče pa tudi kriza vpliva na tako vedenje.
.-ifcs, NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Porabje danes je imela naslov manifestacija slovenske manjšine na Madžarskem. Predstavile so se folklorne, dramske in glasbene skupine.
LJUBLJANA — Novi slovenski jazz ima kar široko zaledje. 0 tem priča predstavitev nove plošče, ki je izšla v samozaložbi. Avtorji so člani tria Qua-tebriga. Ansambel je poznan tudi med širšo jazzovsko javnostjo.
LJUBLJANA — Plečnikova priznanja za arhitekturne dosežke v lanskem letu so podelili štirinajstim osebam, ki so se izkazale s svojim delom na tem polju. Jubilejno Plečnikovo nagrado so dodelili akad. prof. Edvardu Ravnikarju, ki ga v fundamentaciji navajajo za nadaljevalca Plečnikovih arhitekturnih izročil.
LJUBLJANA — Glasnik, strokovna revija UNESCO, izhaja — zaenkrat — v slovenščini trikrat na leto. Ker podpora te svetovne organizacije krije le delno izhajanje revije in ker ostali slovenski podporniki (Izvršni svet, Republiška izobraževalna skupnost, Kulturna, skupnost) premalo primaknejo, se zna zgoditi, da bo konec slovenske izdaje. Poleg slovenske izhaja v Jugoslaviji Glasnik še v srbohrvaščini, hrvaško srbščini (sic) in makedonščini. — V centralni redakciji v Parizu pa objavljajo posamezne članke,, ki naj o-svetlijo naravne možnosti razvoja malih kultur. Tko je v februarski tevilki bil objavljen članek dr. Matjaža Kmecla Alpska kultura Slovencev.
LJUBLJANA — Napisi na vojašnicah po Sloveniji morajo do 31. decembra biti dvojezični: v srbohrvatskem ali hrvatsko srbskem (!) jeziku v cirilici ali latinici in v slovenščini. V kratkem
jo nič skupnega s socialnim skrbstvom.
Mir na vrhovih CGT je sicer nestalen, navidezen. Še manj viden pa je ponekod po bazah. Znova prisostvujemo pojavu, ki ga tu imenujejo „divje stavke“. Dogodi se, da zaradi nevzdržnega položaja delavci kakega posameznega podjetja, ali del članov določenega gremija, mimo (in včasih preko) volje sindikalnih vodij, organizira stavko. Množenje teh stavk pa lahko včasih povzroči še večji kaos kot pa jasna, uradna napovedana stavka. Tudi tega se mora vlada bati, kajti pojav je vedno bolj viden. Tu sicer ni problem med zakonom in vestjo, marveč med zakonom in vzdržljivostjo.
pa bodo vojaki lahko prisegali tudi v svojem materinem jeziku.
MARIBOR — Gradnja hitre ceste Maribor-Dravograd je v zastoju. Razlogov za to je več. Najvažnejši je ta, da Mednarodna banka za razvoj ne da obljubljenega denarja, ker da licitacija ni bila, taka, kot bi morala biti. Poleg tega teče trasa čez varstveno območje, za katerega bi potrebovali 40 dni, da ga preučijo, če ni tam rimsko obzidje.
LJUBLJANA — Srednja agroživil-ska šola ima obljubljene prostore v Viču, ki jih zaenkrat še ni. Zato morajo vsak dan iz doma učencev na Gerbičevi ulici peljati študente z avtobusom v Kamnik (in nazaj), ola ima oddelek za veterino, živilstvo in kmetijstvo, vendar letos v zadnjega niso vpisovali v prvi letnik.
LJUBLJANA — železnice v Sloveniji imajo letos že 2 milijardi dinarjev izgube. Ker jim zvezna vlada ni ugodila nekaterih povišic v prevoznih cenah, mislijo ukiniti 25 vlakov, ki ne pokrijejo stroškov. To pomeni skoraj polovico vseh dnevnih vlakov. (1 dolar — 548,35 din).
GORNJA RADGONA — Sistemi kabelske TV so že osem let konjiček Go-renje-iElrada. Ves ta čas so se ukvarjali z razvijanjem in montiranjem sistemov, ki so jih postavili že 25, priključkov pa čez 45 tisoč. Prej so uvožene dele le sestavljali, zdaj pa praktično vse sami izdelujejo in pokrijejo skoraj tri četrtine jugoslovanskega trga.
LJUBLJANA — Avtomobilski sejem je v Ljubljani zelo dobro obiskan. Vsako nedeljo se zbere vsaj 1.500' avtomobilov, prodajalci in kupci pa pridejo iz vse Jugoslavije. Kupovanje rabljenih avtomobilov je vedno bolj v modi, ker so novi vse preveč dragi. Za plačilo se večinoma uporablja le tujo valuto. Problemov je dosti, zato imajo miličniki vedno delo, sosedje se pa tudi pritožujejo,, da jim kvarijo zemljo. Zato pravijo, da se bo iz sejmišča pod Litijsko cesto čez kaka tri leta preselil na Dolgi most.
UMRLI SO JOD 3 do 6. aprila 1987:
LJUBLJANA — Anica Očakar, 92; Franc Železnik, 87; Albina Vincek; Janez Strnad; Urška Bizilj, 96; Ivan Ka-ruza; Anica Čelebic roj. Majdič; Ciril Pezdir; Valerija Supan; Viljem Kolarič, 72; Franc Mihelič; dr. Avguštin Gerden.
RAZNI KRAJI —- Avgust Koren, Teharje; Jožefa Fabijan roj. Germ, 77, Dol. Toiplice; Alojz Rozman, Gorica; Neža Vilar, 93, Stari trg pri Ložu; inž. Vojko Kobal, Koper; Julijana Mrzel
Obiski in predavanje
Predavanje msgr. Baleta pri SKA
Slovenska kulturna akcija je povabila msgr. Franceti Boleta, da bi tudi v okviru te kulturne ustanove predaval o verskem tisku v Sloveniji, kar je pač tema, ki jo on najbolj pozna iz prakse in dela, nas pa bi gotovo zanimala. Res se je z veseljem odzval in tako je bil pripravljen 3. kulturni večer v petek 8. maja zvečer v mali dvorani.
Pred polno dvorano je najprej predsednik SKA Ladislav Lenček pozdravil škofa dr. Jenka, ki je pozdravil vse poslušalce, posebej še častnega predsednika SKA dr. Tineta Debeljaka, ki je prišel kljub bolezni. Nato je pričel svoje zanimivo podajanje msgr. Bole.
V kratkem je najprej nakazal položaj verskega tiska pred vojno, ko je izhajalo šest desetin verskih dnevnikov, tednikov ali revij. Po vojni (in tudi med njo) je vse to skopnelo, ostal je le skromen listič Ozna. nilo, ki pa je kmalu prenehal. Pozneje je začel izhajati v Gorici tednik Družina, ki se je ohranil do sedaj. Pozneje je izhajalo še nekaj manjših ciklostiranih listov, tako tudi Farno ognjišče v Kopru, ki pa je zaradi dobrega odziva preimenoval v Ognjišče in bil namenjen vsej Sloveniji — in tiskan. Počasi je od začetnih 5.000 izvodov narasel na današnjih 105.000, kar predstavlja največji katoliški list v Jugoslaviji, v Sloveniji ga pa med vsemi prekaša — po nakladi — samo Nedeljski dnevnik.
Pozneje je založba Ognjišča začela izdajati tudi razne verske knjige, predvsem katekizme, Jezusovo življenje in druge, tako v majhni obliki kot v veliki, luksuzni. In vedno se vse produ. Vsega skupaj je Ognjišče izdalo 103 knjige v več kot milijonski nakladi.
Druga založba je Mohorjeva družba, ki pa ni striktno verska; pred leti je imela zelo malo naročnikov
roj. Sinnrieich, Šmartno pri Litiji; Franc Martinc, Rudnik; Hermina Turk roj. Vitez, Gaber je na Vipavskem; inž. Zlatko Daničič, Sevnica; Zdenka Šoštarič roj. Kankova, Bled; Franc U-duc, 87, Belovo; Marija Gosar, 86, Križe pri Tržiču ;__Franc Zupan, 71, Rimske Toplice; Angela Anzeljc roj. Javornik, Prečna; Franc Urankar,, Blagovica; Mihaela Lovrenčič roj. Tomšič, Vrhnika; Leopold Peternel, 84, Jesenice; Helena Pirnat roj. Robavs, 90, Zagorje ob Savi; Jože Khun, 83, Ribnica; Terezija, Hočevar roj. Poljanšek, Mekinje; Franc Marinčič, 77, Zagorje na Pivki; Frančiška Hribar roj. Kuntarič, 87, Cerklje ob Krki; Janez Grm, Tržič; Marjan Živic, Izola; Franc Mohorko, Radenci; Jožko Kuralt, Kranj.
zaradi svojega pisanja, sedaj po malem raste.
Tudi Družina, ki je pozneje postala tednik, ima naklade nad 80.000 izvodov tedensko in izdaja tudi knjige.
Poleg teh so še listi Prijatelj (za bolnike), Tretji dan, Ministrant, Srečanja, Slovenski jezuiti, Besede živ Ijenja, Oznanjenje, itd., kar predstavlja v vsem 22 časopisov in revij verske vsebine.
Vse to se prodaja večinoma pred cerkvami ali po poverjenikih, malo po pošti; morda bo uspelo tudi prodajanje po kioskih ali državnih knjigarnah. Pošiljanje Ognjišča vojakom ni bilo uspešno; v inozemstvo gre 4.000 izvodov te mladinske re-
vije.
Za primerjavo je predavatelj dodal še pregled1 vsega tiska v Sloveniji kjer prednjači Nedeljski tednik z 240.000 izvodi, sledi Ognjišče, na-t Delo s 103.000 in Jana s 102.000. Slede revije Stop, Večer, itd.
Zanimivo predavanje so poslušalci napeto spremljali, in ob koncu iskreno nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Sledila je debata, ali bolje spraševanje, ki se je predvsem dotikalo raznih problemov, kot npr. u-prave, uredništva, sestave bralcev, vsebine, kar se je predvsem nanašalo na Ognjišče, pa tudi deloma na drug tisk.
Končno je spregovoril zbranim tudi dr. Jenko, ki je povedal nekaj tehtnih misli ob tem predavanju, nato pa se je predsednik SKA L. Lenček CM in vsi zbrani še enkrat zahvalili obema, predvsem pa predavatelju, za izčrpne in zanimive informacije.
V srednješolskem tečaju ravn. NI. Bajuka
Istega dne — 9. maja —, ko sta dopoldne gosta iz Slovenije obiskala osnovnošolske otrke na skupni prireditvi v Slovenski hiši. sta tudi popoldne prišla pogledat, kako deluje naš Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka.
Škof dr. Jenko in msgr. Bole sta prišla v Slovensko hišo ob glavnem odmoru, ko so ju ob vhodu sprejeli vsi študentje in profesorji. Gosta je pozdravila petošolka Petkovškova z rožami; nato ravnateljica tečaja dr. Katica Cukjati, ki jima je v kratkih besedah nakazala cilje, pomen in način dela tečaja, ki letos že preživlja 27 let od svojega ustanovitve. Nato sta pozdravila vse študente tudi oba gosta, nakar sta se še nekaj časa pogovarjala z zbranimi. Ravna-
V Slovenskem domu v Berazategulju
V torek 12'. t. m. sta nas obiskala škof dr. Jenko in msgr. Bole, u-rednik „Ognjišča“.
Po nestrpnem pričakovanju sta prišla v naš Dom ob napovedani u-ri. Sprejeli smo ju z aplavzom in pesmijo. V imenu vseh ju je pozdravila Marjana Vitnih; Lorena in Nadja Kržišnik pa sta jima izočila šopek nageljnov. Nato so dekleta zaplesale simbolično vajo pesmi „Domovina“, zborček pod vodstvom Jožeta Omahna pa je zapel za to priložnost pripravljeno pesem.
Po končanem programu ju je naš župnik Jože Guštin pozdravil in
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
teljica dr. Cukjati ju je nato povabila na skupno malico s profesorji, ki jim je potekla v prijaznem pogovoru in dajanju informacij.
Ko se je pričel pouk, sta odšla dr. Jenko in msgr. Bole po posameznih razredih v spremstvu ravnateljice in delegata dr. Starca. Tam sta se pozanimala za učenje in seveda tudi za znanje, predvsem v verouku. Vse študente je škof dr. Jenko vzpodbujal. da ohranijo svojo vero in svojo slovensko narodnost.
Nato sta se gosta podpisala v konferenčno knjigo, kamor sta tudi napisala pohvalne besede o tečaju. Tako profesorji kot dijaki so se končno od njiju poslovili in se jima zahvalili za obisk in zanimanje.
jima rekel — med drugim, da naj mi molimo za domovino ter da naj tudi oni molijo za nas, da vztrajamo v veri in slovenstvu.
Pri somaševanju nam je škof razložil berila .In dal za zgled življenje svetnika patra Leopolda v njegovi svetosti in skromnosti.
Po maši je sledila družinska večerja, katero je otvoril predsednik Doma France Vitrih s pozdravom gostoma. Preži veli smo prijeten večer ob prijateljskem razgovoru.
Za slovo smo obiskovalcema zapeli: „Nasvidenje, med nami kmalu spet...“	p. k.
Gotovo. Kriza je močna: gospodarska, mednacionalna, politična, moralna. Partiji uhaja vse iz rok. Zato so tu spet časi OF. Kristjani so se nekoč že izkazali za pomočnike v sili. In vendar je medsebojno ozračje v Sloveniji manj napeto, kot npr. na Hrvaškem. To je predvsem odmev značaja, potem pa tudi koncepta vodenja Cerkve zagrebškega oz. ljubljanskega nadškofa.
Božični nagovor ljubljanskega nadškofa Šuštarja je dvignil precej polemike po vsej Jugoslaviji.
Vsekakor. A to kaže- samo na stopnjo demokracije v sedanji Jugoslaviji: v demokratičnih državah bi o nadškofovem pozdravu najbrž vsi s simpatijo poročali in bi objavili njegov pozdrav v celoti. V Sloveniji so glavni stavek iz pozdrava v tisku kratko malo izpustili. Sicer je pa ljubljanski nadškof v pogovoru z beograjsko „Borbo“ povedal, da njegov pozdrav končno ni bil kot javni nastop nič tako neobičajnega: če človek pomisli, kdo vse po radiu govori (po televiziji nadškof ni govoril), da gre po radiu za množično občilo, ki je last vse družbe, da je katoličanov veliko in tudi oni plačujejo ta sredstva. . .
Ali mislite, da je nadškof prav naredil, da je po radiu voščil božič?
Da je ravnal po svoji vesti in v tem oziru prav, ni nobenega dvoma. Sicer se pa uspeh ali neuspeh takih potez pokaže šele na dolgo roko. Gre za isto vprašanje kot pri papeževih obiskih držav s totalitarnimi režimi. če papež te drave obišče, s tem
koristi na neki način tud njihovim režimom. Če jih ne obišče, s tem zapravi nekaj koristi tudi za Cerkev v tistih državah. Jasno, obe plati, Cerkev in režim, tehtata korist in škodo, ki jo utegne prinesti tak papežev obisk, če do obiska pride, je samo zato, ker obe strani mislita, da boste dobili zase več koristi kot škode.
Kaj mislite glede obiska slovenskih emigrantov v Slovenijo?
Pred leti mi je rekel v Rimu sedaj že umrli zgodovinar' France Dolinar: „Za uspešno opozicijo proti nedemokratičnemu režimu doma bi zadoščalo v emigraciji dvajset ljudi, ki vedo, kaj hočejo.“ Hočem reči, da bi moralo biti nekaj ljudi v emigraciji, ki bi v času nedemokratičnega sistema doma ne prestopili slovenske meje. Vsi ostali naj bi hodili domov, če jih je volja, a naj bi doma pri „pogovorih“ s člani notranje uprave ohranili hrbtenico. Ko se po obisku domovine spet vrnejo v novo domovino, naj bi poročali posebno o svojih stikih z režimom. Mladina pa naj bi hodila domov kar v največjem številu in kar najbolj pogosto, če ji da žep, saj lahko vsak tak obisk podaljša slovensko življenje v tujini za leto ali celo desetletja.	,
Kaj sodite o Slovencih in slovenstvu v Argentini?
Moščanski župnik Janez Rihar vas je v eni zadnjih številk ljubljanske „Družine“ zelo pohvalil. Jaz sem tisti zapis uporabil v skrčeni obliki pri pridigi, češ, „tu se špeglaj, grešna duša“, članek sem priobčil tudi
v „Naši luči“. Rihar vas pohvali vsestransko, predvsem pa, da ste se v novi deželi pravilno integrirali. Sicer sem pa v vseh teh letih govoril z drugimi slovenskimi duhovniki, ki so bili na obisku v Argentini, in vsi so bili na slovensko srenjo izredno navdušeni. Rebula je zapisal v knjigi „Vrt bogov“ (Ljubljana, 86): „Edina slovenska kultura, ki v zdomstvu gre čez folkloro, je argentinska. Konkretno: Slovenska kulturna akcija.“ Seveda je tudi zunaj SKA še kaj kulturnega, npr. gimnazijski tečaj, predavanja pri SKAS, nekatere knjige Svobodne Slovenije, nekateri koncerti in prireditve na odru. A Slovencem v Argentini se je res od vseh slovenskih skupin posrečilo u-stvariti v najvišji meri tisti prostor, ki bo podaljšalo slovensko življenje v Argentini v znatni meri. Seveda pa ne za vedno. Nadškof Šuštar vam je pri svojem obisku povedal, da je integracija nerešljiva.
Bi radi še kaj dodali?
Bral sem o Katoliškem shodu, ki ga pripravljate v Argentini. Vsak župnik bi bil vesel, ko bi mu kdo strokovno in nepristransko analiziral njegovo župnijo, ker bi s tem dobil v roke trdno osnovo za načrtovanje nadaljnjega dela. V tem oziru je katoliški shod nekaj neprecenljivega. No, ime se mi pa zdi nekoliko previsoko. Povedal bi tudi rad, da i-mam na svoja leta v Argentini najlepše spomine. In da prisrčno pozdravljam vse svoje tamkajšnje prijatelje in znance.
Janez Vasle
München, februar 1987
Osebne novice
Poroka: V župni cerkvi Sma. Concepción v Gral. Pacheco sta sklenila zakonsko zavezo Jorge Fendley in Metka Aljančič. Za priči sta bila nevestin oče Vinko Aljančič in ženinova mati Clara Fernández de Fendley. Poročil je nevestin stric župnik Matija Borštnar. Čestitamo!
idPEIM®;
LETNI OBČNI ZBOR KREDITNE ZADRUGE “SLOGA”
Redni letni občni zbor zadruge SLOGA za poslovno leto 1986 je bil v soboto, 28. marca 1987, ob 20.30 uri v Slomškovem domu v Ramos Mejia. Predsednik dr. Anton Šimenc je prebral dnevni redi in pričel s svojim poročilom.
Naglasil je, da deluje SLOGA že 33 let in da nesporno predstavlja matično, okvirno in usmerjevalno slovensko zadružno ustanovo v Argentini. Deluje preko dveh vej: Zadruge in Mutuala, ki ju loči samo način in širina operativnosti. Obstajajo že 4 podružnice, ki olajšujejo stike s člani in jim večajo ugodnosti. Dalje je poročal o nakupu pritličnega dela stavbe, kjer je SLOGA že imela glavne pisarne. Omenil je še, da članstvo informira in mu razlaga zadružne ideje glasilo STIK. Končno se je zahvalil upravniku in vsemu osebju za vestno in uspešno opravljeno delo v dobro ustanove in članstva. Tajnik, lic. Marjan Schiffrer je omenil, da je v poslovnem letu 1986 pristopilo 73 novih članov, iz-
stopilo jih je 14 in za vedno odšlo 29 in tako je Zadruga 31. 12. 1986 imela 2.627 članov. Končno je izjavil, da je Zadruga lansko poslovno leto zaključila brez problemov ter okrepila svoj gospodarsko-finančni položaj. Namesto- zadržanega blagajnika Ivana Makovca je blagajniško poročilo prebral njegov namestnik Janez Čeč. Udeleženci občnega zbora so poročilu lahko sledili s pomočjo ličnih brošur, ki so jih dobili ob vhodu v dvorano. Nadzornik Božidar Fink je v svojem poročilu izjavil, da je vse leto spremljal delo uprave ter ugotovil pravilnost in točnost poslovanja. Po razgovorih o poročilih so bile volitve tistih odbornikov, ki jim je mandat potekel.
Odbor Kreditne zadruge SLOGA za poslovno leto 1987 je takole sestavljen: predsednik dr. Anton Šimenc; podpredsednik Avguštin Je-ločnik; tajnik lic. Marjan Schiffrer; namestnik tajnika Janez J. Teraš; blagajnik Ivan Makovec; namestnik blagajnika Janez Čeč; svetovalec Anton Podržaj; svetovalec Milan Ker-žič; svetovalec Ivan Rudi Gričar; svetovalec Jože Tomaževič; svetovalec Tomaž Maček; namestnik svetovalca Stane Mehle; namestnik svetovalca Janez Jenko; nadzornik Božidar Fink; namestnik nadzornika Janez Amon; upravnik Marjan Loboda.
Nastopi Janeza Vasleta v Teatru Colón: „Pikova dama“ (La dama de Pique), Čajkovski: 22-, 26., 29. maja in
2.	junija ob 21. uri; 24. in Sl. maja ob 17. uri. Vodi: Fuat Mansurov. „Socorro, socorro, los globolinks“, Menotti: 24. in 31. maja ob 10.30 uri. Vodi: Ma.-rio Perusso.
Slovo od škofa dr. Janeza Jenka
i	„	i
i in msgr. Franceta Boleta, urednika Ognjišča :	|
BO V NEDELJO, 24. MAJA, V SLOVENSKI HIŠI, i NA DAN ŽEGNANJA IN SBEBBNEOA JUBILEJA.
1 v :
■	• ob 11.30: somaševanje g. škofa s slovenskimi duhovniki. Med sv. mašo bo pel SPZ “Gallus”. Zahvalne
besede bo spregovoril delegat dr. A. Starc. Vsi navzoči pa boido zapeli zahvalno pesem.
■	•
■	• ob 13.00: na razpolago kosilo, med katerim se bo dragima gostoma zahvalil predsednik ZS g. Lojze •
t	Rezelj. — K udeležbi vsi lepo vabljeni!
:	:
■	■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vermet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutua! SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 4.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke »— A 10.-,
•»•“'«■•««Mn»
OBVCSTILG
ČETRTEK, 21. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. uri v prostorih Zedinjene Slovenije.
PETEK, 22. maja:
Sprejem škofa dr. Janeza Jenka v Našem domu v San Justu.
SOBOTA, 23. maja:
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka z mladino in predavanje msgr. Franceta Boleta.
NEDELJA, 24. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj, združeno s slovesom škofa dr. Janeza Jenka in msgr. Franceta Boleta.
Srečanje škofa dr. Janeza Jenka s primorskimi rojaki pri Svetogorski Ma,-riji v Villa Devoto popoldne ob 17.
TOREK, 26. maja:
Vrnitev škofa dr. Janeza Jenka in msgr. Franceta Boleta y Slovenijo.
SREDA, 17. maja:
Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20. uri.
SOBOTA, 30. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
NEDELJA, 31. maja:
Obletnica Slovenskega doma v San Martinu.
NEDELJA,, 7. junija
Počastitev spomina slovenskih junakov v Slovenski hiši ob 16. uri.
Slovenci v Evropskem parlamentu
Pod tem naslovom je Družina štev. 17 z dne 26. aprila poročala o obisku slovenskih izseljenskih duhovnikov v palači Evropskega sveta, ki se nahaja v Strassbourgu. To mesto, ki leži na francosko-nemški meji, čestokrat smatrajo kot politično središče Evrope, ker se v njem — po Družini — že „v marsičem stekajo upanja evropskih narodov, ki načrtujejo medsebojno novo poveza, nost za prihodnost“.
Informativni obisk slovenskih duhovnikov je omogočil slovenski bančni strokovnjak Emil Žagar, ki je dober prijatelj preidsednika parlamentarne skupščine Evropskega sveta, Luisa Junga. Z njim so slovenski dušni pastirji imeli zanimiv in iskren razgovor. Gospod Jung namreč neobičajno dobro pozna razmere v Sloveniji. V pogovoru so naši duhovniki vpraševali o možnih odnosih Slovenije z Evropskim svetom in izrekli prošnjo, da bi le-ta podprl zahtevo koroških Slovencev za pravično ureditev šolskega vprašanja na Koroškem.
Evropski svet zastopa 400 milijonov Evropejcev in v sejnih_ dvoranah Evropske palače ima že 21 držav svoje mesto.
Francija
Slovence v Parizu je obiskal tam-kajšnji škof za izseljence Frikart. Po maši so v dvorani nadaljevali s slavjem. Pozdravil je škofa predsednik Društva Slovencev prof. Valant, nato pa je dr. Janez Zorec prikazal položaj slovenskega naroda in podal Prešernovi Zdravico in Vrba v francoščini; zaključili so s pesmimi otroci in pevski zbor Naš dom. Škof je vsem zbranim čestital k povezanosti.
Izšla je že 12. številka lista Korenine, ki druži Slovence v Parizu in .okolici. Vedno prinaša zandnmive vesti in članke.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNEDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -
T. E. 362-7215
Poravnajte naročnino!
P. D-ova.
Slovenski ct©m v San Martinu
bo v nedeljo, 31. maja praznoval
27. OBLETNICO BLAGOSLOVITVE
s celodnevnim programom
11.00 Sveta maša
12.30	Skupno kosilo
15.30	Kulturni program
nato družabni del z orkestrom ANSAMBEL
Prosimo, da se za kosilo prijavite do 28. t. m.
POČASTITEV SPOMINA SLOVENSKIH JUNAKOV
NEDELJA, 7. JUNIJA 1987, OB 16. URI
SLOVENSKA HIŠA
KABTA SLOGA
SE VEDNO BOLJ IZPLAČA!
Člani MUTUAL A SLOGA, ki imajo KARTO SLOGA, imajo od 1. aprila 1987 dalje — po preteku določene čakalne dobe — pravico do naslednjih podpor:
a)	ob poroki ali ob rojstvu otroka v družini člana A 600.- (če
sta člana s KARTO SLOGA ženin in nevesta, oz. oče in mati novorojenčka, dobi vsak svojo podporo).
b)	Ob zaključku uradne srednje šole A 300.-.
c)	Ob uradni proglasitvi stalne in popolne nesposobnosti za delo A 1.300...
č) Ob smrti A 1.300.-.
Od 1. septembra 1987 dalje se bodo te podpore zopet zvišale in bodo od tega datuma dalje: a) ob poroki ali rojstvu A 700.-; b) ob zaključku uradne srednje šole A 350.-; c) ob uradni proglasitvi stalne in popolne nesposobnosti za delo A 1.500.; c) ob smrti A 1.500—
Čeprav se podpore stalno aktualizirajo, članu, ki ima enkrat KA^TO SLOGA ni treb» več doplačevati; obresti od naložbe v navadni hranilni vlogi v Mutualu SLOGA za to zadoščajo. KARTO SLOGA si lahko nabavi vsak član MUTUALA SLOGA, če ima vloženih v navadni hranilni vlogi, na običajne obresti, vsaj A 150... Ta višina naložbe velja do 30. junija 1987. Po tem datumu bo za nabavo KARTE SLOGA potrebna naložba A 200.-Posebno ugodnost za nabavo KARTE SLOGA pa imajo do 31. avgusta 1987: 1) člani do 18 let starosti. 2) Vsi tisti člani, ki so 1. aprila 1987 imeli vloženih v navadni hranilni vlogi vsaj A 50.-Vsi ti si lahko nabavijo KARTO SLOGA do 31. avgusta 1987, če dvignejo do tega datuma svojo naložbo v navadni hranilni vlogi vsaj na A 150.-.
Poleg navedenih podpor pa KARTA SLOGA nudi še možnost hitrega in ugodnega osebnega posojila do A 1.000.- samo na osebni podpis, brez garanta, katere se lahko vrača v do 10 mesečnih obrokih; brezplačen vstop na LETOVIŠČE SLOGA skozi vse leto. Če dobro premislite, se KARTA SLOGA tudi Vam zelo izplača. Pridružite se skoro 800 Članom MUTUALA SLOGA, ki že imajo KARTO SLOGA! Več ko nas bo, bolj si bomo lahko pomagali.
V SLOGI JE MOČ!
1(31
FRAN MILČINSKI	(57)
Ptički brez gnezda
Milan pa ji je zgovorno hitel praviti nič drugače, kakor da se meni s sošolcem: „Mi stanujemo zdaj tukaj. To je naš vrt. Cvetlicam zalivam jaz, sta,-ra Jera pleve, ata pa koplje. Tako dobro se imamo, bolje kakor pri Korenovih! — Kam pa vi greste?“
Z otroško odkritosrčnostjo spregovorjene sinove besede so pobile Jerajevo kakor udarci z betom. Takole sprejema otrok svojo mater, ki je ni videl dva tedna i— Jerajevi sta se zdela dolga kakor dve leti! Malo radovedno, malo bahavo — brez ljubezni, brez hrepenenja! Zavedala se je prepada, ki jo loči od lastnega otroka. Mar je prišla zastonj ? Stemnilo se ji je pred očmi in naslonila se je na ograjo.
Milan se je ustrašil, vzkliknil je: „Ata, ata!“
Jeraj je spoznal iz glasu nujnost, pustil je Naneo in skočil k sinu. Videl je medlečo gosipo ob ograji, že je uganil, kdo je, pretreslo ga je in naokoli in skoz hišo je hitel k njej. Prijel jo je pod pazduho in jo pol vedel, pol nesel v sobo.
Posadil jo je na zofo.
„Ali hočeš vode? Ali ti je treba zdravnika?“
Pogledala mu je v skrbne oči, pa hitro zopet povesila pogled in zameža-la. Tako nično se je čutila, tako sram
jo je bilo, o, če bi’ jo hotela požreti zemlja!
„Ničesar mi ni treba,“ je šepetala, „koj bom dobra — da spet lahko grem.'“
Jeraj je slutil njene boje in smilila se mu le. Toda boj mora dobojevati sama s seboj, ako naj bo zmaga trajna in trajen mir. Zato je molčal.
Čakala je majcene prijazne odrešilne besede — ni je bilo: pri možu in otroku ni več prostora zanjo! Vstala je in omahujoč krenila proti durim. Jeraj jo je podpiral, ko pa, je gledal njeno trpljenje, ga je prevzelo usmiljenje in ji je nemo pobožal upadlo lice.
Skromen je bil ta dokaz ljubezni, toda dovolj močan, da je v hipu skopnel Jerajevi še zadnji konec ponosa in trme. Zdrknila je na kolena, glasno je zaihtela, in poljubovala možu roko.
Z mokrimi očmi jo je dvignil Jeraj. „Saj si naša — saj si naša!“
Tačas se ga je oklenila okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dahnila v uho: „Odpusti!“
Odpustil ji je s poljubom in z roko v roki sta se vodila po sobi in govorila o boljši bodočnosti; in Jerajeva se je v solzah nasmejala in ji ni dalo miru, da se ne bi pobahala: pokazala je svoje žuljave roke.
Jeraj se je spomnil in šel po Milana, ki ga je bila preudarjena Jera pri-
drževala v kuhinji, pa ne brez težave. Zdaj ko je smel, je Milan kar skokoma planil v sobo. Zakaj silo se mu je mudilo, da iz dna srca in žarečih oči izbruhne novico: „Mama,, vi še ne veste — jaz sem bil pa v Trstu zaprt!“
Ta novica je mamo bolj ganila od najlle?pših priučenih, besed, pritisnila je dečka k sebi, da je skoraj zaječal.
Jera je prinesla večerjo ha, mizo, zabeljen stročji fižol, in krompir v oblicah, oboje z domačega vrta. Pozdravila je gospo, kakor da se nista niti za trenutek ločili, v srcu pa je čutila kos zadoščenja za prestane krivice. Toda, vse neprijazno občutje jo je minilo, ko ji je gospa glasno odzdravila in ji stisnila roko.
‘Sklenjen je bil vsestranski mir.
** *
Pirc se je vozil s svojo ropotijo po cesti, mešani občutki so mu polnili dušo in včasih ga je obšla misel, zakaj ni rajši ostal v Ljubljani. Vse ga je dražilo: kamen na cesti, ko je kolo hreščalo čezenj, voznik, ki se ni pravočasno in tako umaknil, kakor bi se bil moral po Pirčevem razpoloženju, kužek, ki je lajal in se zaganjal v konja. Take razmere! se je hudoval v mislih. Oh, če mi ne bo všeč, se pa vrnem!
Drugače Peter. Ta je od veselja zavriskal, kadar je poskočil voz, nemara bi ga celo veselilo, če bi se prevrnili. Srečali so kmeta, ki je kimal na svojem koleslju; pa je mikalo Petra,, da mu zakliče: Oče! Kmetič bi se zbudil in prestrašen vprašal: Kaj pa je? — in
Peter bi pokazal na kolo in rekel: Kolo se vrti! To bi bilo smeha! Toda bal se je mrkega mojstra. — Za mojstrovim hrbtom je z razkrečenima prstoma kazal psom rogovilo, kar ima od praveka sem pasji rod za najkrutejšo žalitev,, ki je ni moči molče prenašati. Vmes je z večim očesom opazoval sadje na obcestnem drevju.
Tako so se počasi pritresli do Dolenje vasi.
Pirc ni bil pozabil, kako neprijazno se je zadnjič poslovil od tete. Kaj naj ji reče? Da bi le že minilo prve pol ure...
Voznik je rekel „oha!“ in voz je postal pred hišo.
Na pragu se je prikazala teta Mica. Plosknila je v roko in zaklicala: „Bala je tukaj in ženin — nevesta, kje si?“
Pirc se je skobacal z voza in slovesno stopil k teti, da jo ogovori z izbrano besedo, ki naj bi uravnavala nujno razmerje nekvarno njegovemu stališču tako, da, bi bilo prav na obe strani.
Toda teta Mica mu je stisnila roko: „Bog daj!“ in mu prekrižala lepo namero, obrnivši se k Petru, ki je z neiz-reenim zanimanjem opazoval hlapca, ko je razpregal konja,.
„Pazi, da te konj ne kopitne tja pod nos! Semkaj stopi, griža ljubljanska; čakaj, pri nas te že spitamo!“
Te besede so zaščegetale mojstra Pirca. Mar je pri meni stradal? si je mislil in že se je hotel oglasiti s stvarnim popravkom, toda tačas je od vrta semkaj pritekla žena; ogorela je bila, smejala so se ji lica, objela ga, je čez
rame in se z njim zasukala. Tudi zanjo je imel Pirc pripravljeno primerno pridigo o ženskih dolžnostih, ali ko ga je žena vrtila — k tej polki se ne bi kaj prilegala resna, beseda, pa jo je opustil.
Koj za Pirčevo mamo je od vrta sem prihajala še neka osebnost: mlad, go-rolok možic, v škornjih, z modrim predpasnikom. Pirc ga skoraj ni spoznal: Tale kmetič, ali je' naš Tonček ali ni ?
Resnično je bil Tonček in sram ga je bilo in bal se je. Mati mu je stopila naproti, ga prijela za roko in ga privedla pred očeta. „No, zdaj pa le govori!“
Tonček je povešenih oči zdrdral priučeno mu molitvico: „Ljubi oče, odpustite mi! Obečam vam, da vam z obilno pridnostjo povrnem veliko škodo, ki sem vam jo naredil.“ Mama je rekla: „No!“ in ga dregnila v pleča; po tej spodbudi je ujel očetovo roko in jo poljubil.
Posebno lep ogovor, oster in pretresljiv,, je bil mojster Pirc namenil sinu, ogovor, namešan iz zaslužene graje, zlatih naukov in povzdigovanja samega sebe. Toda ko je bil Tonček pritisnil svoj cmok na očetovo roko, je imel mučno ceremonijo za končano, obrnil se je kakor blisk k Petru in ga vprašal: „Ali ste dobro vozili? Kadar jaz vozim, beži konj kakor vlak. Boš videl, kakšen bič imam!“ In že sta se izgubila.
Teti je bilo nemara že tudi dovolj ceremonij, pa je povabila Pirca in vse v hišo,, da se malo okrepčajo.