Posamezna številka po 10 vm. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica M. 6, II nadstropje. - Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . : . sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 5‘20, četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12' ; za ; : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : : : m Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA4* izhaja v Ljubljani vsako srede ~ in soboto. 3 UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nllei Stev. 6, II. nad etropje, In uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do •S poldne in od 4. do 7. zvečer. a Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., podojen prostor, poalatu in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upr»v«iitva. a Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se o« —i Reklamacije lista so po*tntn» proč*. ------------ Stev, 842. V Ljubljani, v sredo dne 3. junija 1914. Lelo JV. VI. deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke pa Goriškem. VI. deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem je bila 24. majnika 1914 v Gorici v prostorih hotela »Zlati Jelen«. Ob 9. dopoldne pozdravi predsednik izvrševalnega odbora deželne organizacije sodrug Valentin Komavli došle delegate, konštatira sklepčnost in otvori konferenco. Poživlja zbor, da si izvoli predsedstvo. Soglasno izvolijo delegatje za predsednika so-druga Valentina Komavlija, za zapisnikarja sodruga drja. Henrika Tumo. Predsednik se zahvali za zaupanje, prevzame predsedstvo in predlaga, da se izvoli komisija za pregledovanje predlogov, računov in volitve. Izvolijo soglasno: Alojzija Coljo iz Nabrežine, Andreja Srebrniča iz Solkana, Josipa Koršiča iz Pevme, J. Cotiča iz Sovodenj, Ignaca Čeriča. železničarja v Gorici. Predsednik se spominja dne 3. majnika 1914 umrlega sodruga drla. Antona Dermote, njegovih zaslug za stranko in posebej za izobrazbo proletariata kot urednika »Naših Zapiskov«. Konferenca izraža svoje sožalje s tem, da vstanejo delegatje. Predsednik pozdravi zastopnika bratske italijanske stranke na Goriškem, sodruga Sborsila in sodr. G. Tuntarja in zastopnika tržaške deželne organizacije sodruga Ivana Regenta. Oba na kratko odzdravljata, zatrjujoč solidarnost in skupno delovanje. Predsednik prečita nato pozdrave pokrajinske organizacije v Pulju, odbora jugoslovanske socialistične mladine v Trstu ter predsednika okrajne organizacije ajdovske, sodruga Antona Vrčona. Predsednik naznanja predlog krajne organizacije v Sovodnjali, naj se postavi na dnevni red: Delavstvo in alkoholizem«. Konferenca sklene uvrstiti poročilo, katero prevzame sodrug Josip Srebrnič, kot 7. točko dnevnega reda. — Nato sledi kot 3. točka dnevnega reda poročilo predsedništva in tajništva deželne organizacije. Poroča sodrug Valentin Komavli. Poročilo predsedstva in tajništva izvrševalnega odbora socialno demokratične stranke na Goriškem za VI. poslovno dobo od 11. maja 1913 do 24. maja 1914. Na V. deželni konferenci dne 11. maja 1913 so bili izvoljeni v izvrševalni odbor deželne organizacije sodrugi: Cekovič, Komavli, Mozetič, Štolfa, Tuma; v kontrolo pa: Ivan Arčon za Vrtojbo, dr. Anton Dermota, Gorica, Mihael Markič, Podgora, Josip Srebrnič in Anton Poberaj v Solkanu. — Na seji 22. maja 1913 se Je konstituiral odbor tako, da je prevzel sodrug dr. Tuma predsedstvo, tajništvo in blagajništvo. V seji 12. oktobra 1913 pa je vsled njegovega odstopa prevzel predsedstvo Komavli, tajništvo in blagajništvo pa sodrug Štolfa. Stanje stranke je ostalo neizpremenjeno. Šteje 25 političnih krajevnih organizacij, tri okrajne organizacije. Izven organizacij v Pod-gori, Solkanu, Vrtojbi, Nabrežini, Skriljah in Pevmi ni bilo skoro nobenega gibanja in je trcha zopet ponavljati vsakoletno opazko, da se politične organizacije sploh pričenjajo zavedati svoje ekzistence šele o priliki volitev v deželni ali državni zbor. Za časa deželnozborskih volitev so bili volilni shodi v Povirju. Sežani, Bukovem, Hudajužni, Oslavju. Kojskem, Podgori, Tomaju, Volčjidragi in Solkanu, skupaj 10 shodov, razen tega še trije javni shodi: V Vrtojbi, Oslavju in na Gorjanskem, kjer je bil poročal govornik o položaju v deželi s posebnim ozirom na novo zbrani deželni zbor. Dve predavanji sta bili v Nabrežini, tri predavanja v Solkanu. Deželna organizacija je bila zastopana po so-drugih Štolfa in Komavli na deželni konferenci v Trstu in pri sestankih zaupnikov zaradi vzdr-žavanja »Zarje«. Bila je tudi zastopana pri V. kongresu italijanskih sodrugov v Zagraju. Težišče delovanja deželne organizacije je bilo združeno kakor prejšnja leta na sejah skupnega odbora obeh deželnih organizacij italijanske in slovenske soc. dem. stranke. Bilo je 5 skupnih sej, v glavnem zaradi volitev v deželni zbor, zaradi razmerja z nemškimi sodrugi in zaradi volitev v občinski svet v Gorici. V vseh zadevah sta deželni organizaciji nastopali solidarno. Gibanje pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bilo na slovenski strani mnogo manj živahno nego ob državnozborski volitvi leta 1911, dočim se je v Furlaniji pokazal velik narast socialističnih glasov. Ker je razmerje glasov važno tudi za slovenski del dežele, poročamo na kratko q izidu. Italijanski klerikalci so dobili 7354 glasov, od teh v mestu Gorica počrez 477. Italijanski liberalci so dobili 4262 glasov, od teh v Gorici počrez 1813 glasov. Italijanski socia-lsti 3073 glasov, od teh v Gorici počrez 240. Slovenski narodnjaki v italijanskem delu dežele 1026 glasov, od teh v Gorici počrez 977 in okolo 50 po deželi. Iz tega sledi, da je treba med italijanskimi strankami ožje volitve in ker štejejo klerikalni italijanski glasovi po eni strani in liberalni ter socialistični na drugi strani približno enako število glasov, zato odločujejo pri ožjih volitvah slovenski glasovi. Številke kažejo, da ima vsa volilna politika svoje središče v Gorici, in da postajajo slovenski glasovi v Gorici | odločilni. In to vedno bolj in bolj. kakor nara-j šča moč italijanske socialistične stranke v Fur-i laniji. Gorenje številke pa tudi kažejo, da so italijanski liberalci v Furlaniji proti socialistom v manjšin!, kajti odbivši goriške glasove, pride na italijanske socialiste 2878 glasov, na italijanske liberalce pa 2449. Te številke zopet kažejo, da zmagujejo italijanski liberalci nad italijanskimi socialisti s terorizmom in korupcijo v Gorici, zaradi tega je to moment, ki sili slovenske socialiste, da z vsemi silami vržejo italijansko liberalstvo v Gorici. Na slovenski strani je bil maksimum klerikalnih glasov 9244, in sicer za novo strujo 6322, za staro 2922. Za narodno samostojne kandidate je bil oddan maksimum 5134 glasov, za socialiste 1760 glasov, maksimum skupnih naprednih glasov znaša torej 6894. Številke kažejo, da so klerikalci za 2350 glasov močnejši od ostalih strank, kolikor zadnje številke in zadnje razmere v deželnem zboru niso vplivale na predrugačenje teh razmer v deželi. Izvrševalni odbor je pri zadnjih volitvah, vztrajajoč na dosedanjem stališču deželnih konferenc, odklonil vsak kompromis ter je izrekel za ožje volitve abstinenco. Število socialističnih glasov je padlo od zadnje državnozborske volitve od 13. junija 1913 za 274 glasov. Ako bi bile vse občine ohranile svoje socialistične glasove. kakor pri prejšnjih volitvah, bi znašal maksimum doslej oddanih slovenskih socialističnih glasov 2590. Pregled dosedanjih volitev glede socialističnih glasov kaže: Državni zbor leta 1907 ... 973 glasov; deželnozborske volitve 26. oktobra 1909 ............................ 1115 » dopolnilne volitve 19. decembra 1909 ............................ 1256 » državnozborske volitve 13. junija 1911 2034 » in zadnje deželnozborske volitve 13. julija 1913 1760 glasov. Doslej so nastopili socialisti skoraj v vseh občinah vse dežele izvzemši Banjšice, Bate, Čepovana. Dol. Otlice, Kobilje Glave, Kožbane, Krede, Medane, Ročinja, Sedla. Serpenice, Še-brelja, Trebuše, Trente, Trnova pri Kobaridu in Žage. Od 106 občin torej 16, dočim so se pojavili socialisti v ostalih 90 občinah. Občine, ki so odločno socialistične so: Nabrežina, Podgora. Solkan, Vrtojba, Štandrež in Slivno. Padanje glasov na slovenski strani je zakrivilo najbolj nesoglasje, ki je vladalo nekaj časa pri okrajni organizaciji v Nabrežini. Na Krasu smo izgubili skoraj 500 glasov, ker so posamezne občine v bližini Nabrežine docela odpadle. Za približno 250 pa je naraslo število glasov v okolici Gorice in na Ajdovskem, tako da je iznašala končna izguba približno enako. Šibkost pozicije v Nabrežini so razumeli narodni voditelji, ki netijo od deželnozborske volitve dalje venomer razpor med delavci po Krasu in snujejo skupine NDO. Precej nepotrebnega šuma je napravila slavnost razvitja zastave pevskega društva železničarjev na državnem kolodvoru v Gorici. Po netaktnosti prirediteljev je dobila slavnost nemško nacionalni značaj, vsled česar se je deželni odbor odtegnil vsakemu sodelovanju in je pozneje tudi posredoval, da so se izčistile razmere med železničarji tako. da se je proglasilo potom centrale pevsko društvo kot socialistična Institucija, po drugi strani pa je društvo samo izločilo iz svoje srede nesocialistične elemente. Incident s pevskim društvom je bil tudi povod, da se je ustanovila posebna krajevna politična organizacija nemških sodrugov s sedežem na državnem kolodvoru. Ta politična organizacija ima pravico pošiljati enega zastopnika na skupne seje in tako pridemo do organične združitve vseh slovenskih, nemških in italijanskih organizacij v deželi. Deželni odbor se je tudi ponovno pečal z razmerami v Nabrežini, ki so prevažne za napredek stranke, posebno pri državnozborskih volitvah na Krasu. Sedaj je društvo »Vzajemnost« pričelo z uspešnim delovanjem in je upati, da se lotijo vse nabrežinske organizacije složno dela. Odbor je zasledoval pazno tudi velik narast slovenskega in hrvaškega delavstva v Tržiču (Monfalcone). Od 5000 do 6000 delavcev, ki so uslužbeni v Tržiču, je dobrih 2000 Slovanov in mnogo takih, ki ne znajo laški ali pa deželanov, ki prihajajo iz sosednjih vasi v Tržič na delo. Ker s Tržičem voli tudi Devin Doberdob, je ne-obhodno potrebno, da dobi Tržič slovenskega lokalnega tajnika in dolžnost italijanskih sodrugov v Tržiču je, da poskrbe tako moč. Da je stvar nujna, kaže ponovno zborovanje sloven- ske narodne stranke v Tržiču zaradi ustanovitve C. M. Šole in ustanovitve krajne skupine NDO. Odbor je pazno zasledoval gibanje med učiteljstvom, ki postaia vedno bolj odločno socialistično. To kažejo članki in dopisi v naši reviji in našem glasilu. Strokovne organizacije so vsled gospodarske krize opešale, tako da štejemo danes le organizacijo tiskarjev in klesarjev in 5 skupin železničarjev, dočim so ostale organizacije skoraj docela prenehale. Isto velja za izobraževalna društva, od katerih deluje le ono v Solkanu pravilno. Tudi mladinske organizacije so docela zaspale. Pravi vzrok vsega tega pešania je pomanjkanje Izobraženih in vnetih agitatorjev — proletarcev. Kajti uspešna ie agitacija med delavstvom edinole, kedar jo vodi s celo dušo proletarec sam. Vsa dobra volja deželnega odbora in okrajnih odborov In vse znanje inteligentov v stranki nič ne pomaga, ako ni izobraženih delavcev, kf z živo besedo in s prijateljskimi stiki obuiato delavstvo vsak v svojem kraju k organizaciji. Odstopajoči deželni odbor se mora spominjati tudi hirajoče organizacije, ki ie vzdrževala »Delavski dom«. Bila je ustanovljena 7. februarja 1910 ter sq sestavljali prvi odbor sodrugi dr. Dermota, Pete jan. Callini, Debiaggio in Tuntar. S stroškom 892 K 94 vin. so priredili primerno spodobne društvene prostore ter se je sestavila tudi lepa čitalnica. Za vzdrževanje »Delavskega doma« so se obvezale organizacija tiskarjev z 20 K. zidarjev z 10 K. železničarjev z 8 K. pekov s 6 K. čevljarjev s 4 K, izobraževalno društvo s 5 K, giovani italijanski s 5 K, pevski zbor s 5 K in skupna italijanska in slovenska deželna organizacija z 10 K. Ker je izven tiskarjev in železničarjev in slovenske deželne organizacij odpadlo vsako prispevanje, so se morali prostori zožiti na polovico in je danes vprašanie, ali se more »Delavski dom« vzdržati še nadalle. Odstopajoči deželni odbor se mora pečati tudi s prenehanjem dnevnika »Zarla«. Goriška je odjemala v naibolišem slučaiu 200 iztisov in tudi zadnji čas ni padla pod 120. Za razmere na Goriškem razmerno dovoli. Malo ali nič pa se zmeni goriško delavstvo za socialistično revijo »Naši Zaniski«. ki v vsej deželi, ako odšteiemo učitelje in inteligente. nimajo 10 naročnikov. Proti vsemu temu žalostnemu staniu ie le ena in edina odpomoč, to je agitacija sodrugov — delavcev samih in boj proti alkoholizmu. Debata o poročilu. Sodr. Josip Srebrnič graja delovanje izvr-ševalnega odbora in suho poročilo. Očita deželnemu odboru, da ni.imel inicijative in je bil često brezbrižen v važnih zadevah kakor n. pr. pri vprašanju volitev v občinski svet v Gorici. Manjka vodilne ideje, dasi priznava, da je največ krivo delavstvo samo. ker se premalo briga za organizacijo in tu je zopet glavni vzrok alkoholizem. Sodr. Andrej Srebrnič iz Solkana tudi očita, da ie predvsem mrtvilu v stranki kriva organizacija v Gorici, ki popolnoma spi. To je posebno pokazala proslava 1. majnika, na kateri sploh ni bilo udeležbe iz Gorice, marveč so bile zastopane le okoliške organizacije. Sodr. Tuma pojasnjuje, da poročilo ne more obsegati drugega nego dejanske dogodke Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a i e h f e f. (Dalje.) XXXIV. Tu po teh krajih je hodil z gotovim namenom. Že davno, že dolgo časa je nosil v glavi ta namen. Naposled mu je bil edino mogoče izhodišče in rešenje. Verjel ni v nič več. Vedel je le, da je človek podla stvar in da ne izbrede iz svoje bede. Vse je bilo preprosto, navadno, Človek bi bil lahko odkritosrčno, naravno bitje lahko bi bil — toda človek noče, to se je Sou-marju zdelo neoporečno, človek vedno globlje gazi v spakedranje svoje prirojenosti, izmišlja si vedno nove laži in prevare, kako bi uničil resnico življenja, vse postaja sestavljenejše in bolj narobe, tu okrog je vse že tako prenasi-čeno, navdahnjeno in hranjeno z lažjo, da sam ne moreš dihati in živeti niti storiti koraka, ne da bi se lagal. Vsi ljudje kar stokajo pod lažjo — to je ono zlato tele, kateremu so se že v puščavi klanjali in se mu bodo klanjali do konca sveta. Vzemi jim laž — in vzameš jim življenje. Smejal se je mračno, davno se je že smejal nad temi svojimi nekdanjimi sanjami o odpravi krivičnega družabnega reda, o državi, v kateri ne bo bede, vira vse demoralizacije. Samo časili je čutil mrzlično koprnenje: Prodirati, razbijati zlato tele — toda i temu koprne-nju se je jel smejati in smejal se je mračno in prišel do tja, kjer je bil zdaj. V žepu svoje podrgnjene suknje je imel nabit samokres. Tolikrat ga je izvlekel že ta ve-'čer^apeto se oziral v njegovo drobno cev, to- da daroval si je še hipe in odlašal, vtikaje samokres zopet v žep. Roka, v kateri ga je držal, mu je mrzlično trepetala. V nekem trenotku se je ozrl proti nebu. I sedaj se je zakrohotal. »V začetku je bila beseda in Bog je bila beseda!« Kdo je to dejal, kdo si je to izmislil? Kako neumno — ta z razumom obdarovani zemljan, razmišljajoč projekte vsemirja!« In njegova glava se je preteče vzpela. »Ce si ti, ti tam gori,« je rekel izzivajoče, »če zreš doli, no, zabavaj se in sočutno se smehljaj! Vsaj jaz bi se smejal — o, jaz bi se smejal. Toda tebe ni. Kajti, če bi bil, bi moral vedeti, da ni nič tako mrzkega in podlega... ali...« Zopet je povesil svojo glavo, strmeče je zabol pogled v zemljo, prav k nogam. Pogrezal se je nekam, umikal nečemu... na veke, za veke se je umikal... in tudi tam, temu mestu, nad katerim je plaval svetli žar, in zemlji, na kateri je stal kakor pribit, in oboku, na katerem so se skozi podeče se oblake pobliska-vale zvezde. I pred temi svojimi mislimi je bežal... i pred spominom na neka draga bitja, pred spominom na njo — svojo mater in — na Katinko. Pa naenkrat je zopet obrnil pogled v nebo, kakor da bi se mu morala ta bitja nekje, v daljnih prostorih prikazati. Žolč, razlijajoči se v njegovi notranjosti, sc je razblinil, z obraza je izginil zlobni smeli. Naposled se je v njegovih očeh posvetilo nekaj mehkega. Dolgo je zrl v nebo. Nekaj ga je nagibalo, da bi se stisnil kar mogoče sam vase, da bi neprestano zrl nekam za njima. — Zdelo se mu je. da sta oni dve prišli sem, zadnjikrat mu zaklicat z Bogom na pot iz tega življenja .. Z Bogom ... in ga morda prišli vsprejet... da je morda res prišla mati s skrbipolnim obličjem, ona, ki je že davno sprh- nela na pouchovskem pokopališču pri Gradci. Bridek izbruh žalosti se je skrival v besedah, s katerimi ji je pripovedoval zaupno, kako daleč je on prišel in zakaj se sedaj ruje iz življenja. »Moram ... kaj tu —? Zakaj tu ...?« Tudi za Katinko je dolgo zrl proti nebesu, za njenim svetlim bitjem, z mislimi, kakor bi hotel reči, da niti ona gotovo ni bila s tega sveta, da se je bolj prav zgodilo, če je odšla iz vse njegove mrzkosti. Tu mu je prišel i Hanuš na misel, in zopet je mračni smeh spačil njegovo obličje. »Nisi najpodlejši!« je zamrmral. »I drugi so podli, vsi so podli, vse je podlo!« Blodeč po stezah in po polju, je dospel do olšanskega pokopališča. Naenkrat se je prestrašil. Začul je topotanje konj. Vrgel se je na hladno, vlažno zemljo. Kakor oblak je preletela mimo po cesti četa dragoncev. Prizadeval se je, da bi se prepričal, če je res. Nato je zopet vstal, prestopil se nekolikokrat, uprl pogled v temo. Tu na sredi polja je stal prestrašen, odmaknjen s tega svojega sveta mračnih obupnih misli. Njegove oči so pa otopele, upirale se v praznoto, kakor v gotovo točko. Toda nikjer ni bilo nobene gotove točke, upirale so se brezpredmetno, v zapozabljenosti. v neki popolni letargiji. In zopet kakor bi bil zaslišal topot vračajočih se konj. Nekaj ga je mrzlično prešinilo, naglo je izvlekel samokres, prsti so se mu tresli in medli... le nekaj sekund ... Znova je blodil po poljih. Končno se je za trenotek trdno ozrl na mali svoj samokres, pogledal naravnost v njegovo cev, zasmejal se pikro in pokimal z glavo. Ozrl se je: »Kje — kje pravzaprav dokončam svoje življenje?« Dvignil je roko, v glavi se je zavrtela množica misli, takorekoč zbranih in zgoščenih v. eno ce-< loto in skozi vse te misli je jasno pronicala zavest, da pritisne petelina, da se vse — vse razprši. Začutil je hladno cev ob senci, čez trenotek Je po vzduhu zadonel slab pok, in njegovo telo se je zgrudilo na zemljo. XXXV. Ivan je šele sledečega dne zvedel s popoldanskih časnikov, kaj se je zgodilo s Soumar-jem. V patologičnem zavodu je pa videl njegovo truplo. Iz zavoda je hitro odšel naravnost na Žižkov k Bartoševim in z Žižkova je korakal k Hanušu. Na dogodke zadnjih dni je takorekoč pozabljal, pa vendar je bil prisiljen spominjati se jih, kajti ta smrt je bila nekako v zvezi z vsem, in po njegovem mnenju ni bilo brez pomena, da je Soumar baš sedaj dovršil svoje življenje. Seveda ga je smrt sama zelo razburila. Kot fiskus na kliniki za notranje bolezni se je moral vsako popoldne nekaj časa muditi v bolnišnici, toda njegova glava je bila tako prevzeta in polna misli, da je popolnoma pozabil na svojo navadno dolžnost. Stoječ ob truplu Sou-marja v patologičnem zavodu se je vpraševal, češ, ali ne bi bil lahko slutil, ali ne bi bil lahko sam odvrnil, ali ne bi bil mogel zabraniti? Včeraj, predvčerajšnjem je bil Soumar še živo bitje in danes? V njem se je zbudilo pomilovanje, ne-broj spominov, spajajočih tolikere razne hipe njih preteklosti, in dasi je razumel njegovo smrt in mogel razumeti breznadejnost njegovega življenja, mu je bilo žal te breznadejnosti, izgubljenega življenja, katero je po njegovi sodbi bik) vredno, da bi se živelo, katero bi bilo moralo živeti. , (Dalje pjiiv* Politični pregled. = Delegacije. Delo delegacij je končano. Brez obotavljanja so odobrili meščanski delegatje velikanske izdatke za armado in mornarico in tudi nič se jim ni zaletelo, ko so pritrdili izrednemu kreditu za zgradbo štirih novih drid-notov. Vedno predrznejše se igrajo meščanski delegatje 7. blagostanjem avstrijskega ljudstva. Ko je šlo 1. 1910 za zgradbo prvih dridnotov, so imeli meščanski delegatje še nekaj pomislekov, in udali so se le. ko jim je bil obljubil vojni minister. da ne bo do I. 1916. nobenih izrednih izdatkov za armado in mornarico. In popolnoma so se umirili, ko je prišel finančni minister v delegacije in izjavil, da ne bodo prikrajšani iz- • datki za povzdigo narodnega gospodarstva vsled velikih stroškov za vojno in mornarico. Besede obeh so bile seveda prazne obljube, a meščanski delegatje se niso spomnili letos prelomljene besede, ni jih motilo gospodstvo s § 14. in povišanje rekrutncga kontingenta, ne veliki mobilizacijski stroški, ampak z navdušenjem so pritrdili naravnost blaznim zahtevam vojnega ministra in mornariškega poveljnika. Zato jih je pa tudi pohvalil po glasovanju mornariški šef. admiral Haus. rekoč: »Nikdar še ni noben mornariški poveljnik lažje prodrl s tako velikimi zahtevami kakor jaz v te| delegaciji. To pa so mi omogočili skoraj vsi gospodje govorniki, ki so nastopili. Zahvalim vse govornike, ki so govorili z besedami priznanja o mornarici.« Lehko delo je imel gospod mornariški poveljnik, ker so mu zgladili pot vsi meščanski delegatje. Edini, ki je govoril proti zahtevam mornarice, je bil sodrug Lcuthner. Admiral Haus je odgovarjal Leuthnerju, ali tako površno in s tako cenimi frazami, kakor znajo pač taki visoki gospodje. Sodrug Leutlmer je zlasti pokazoval na kričeče razmerje med stroški za vojno mornarico in onimi za trgovsko mornarico. Admiral Haus je nato dejal, da prav očitno pokaže tesnosrčnega birokrata, ki vidi samo do roba zelene mize —■ da ni njegova naloga, spuščati se v narodno gospodarska razmotrivanja! — Zopet jc imelo ljudstvo priliko, spoznati svoje škodljivce, ki mu odjedajo košček kruha za sebične namene. Na kolenih pred vlado so složni vsi: Nacionalci vseli barv. Drgnite in mažite malo boljše, poslužite se Erdai OTTcr-ii' kreuie za čevlje. 30. t. m. je utonil v valovih narasle Drave ob 10. dopoldne na pionirskem vežbališču na Beli pri Beljaku neki vojak 2. stotnije v Beljaku štacioniranega 4. saperskega bataljona. Kljub temu, da je bila Drava vsled zadnjega deževja skoraj 4 metre nad normalo, ni poveljstvo upoštevalo velikih nevarnosti in odredilo vajo na Dravi. Ko je bilo moštvo že popolnoma utrujeno in ni zmoglo več napornega dela, so ga polivali z vodo, tako da so se zgražali nad tem škandaloznim postopanjem civilni gledalci. Proti stotnika Navratilu naj se uvede takoj stroga preiskava in merodajni faktorji naj ga pokličejo k odgovoru. — Sodrugom v Gorici. 7. junija pridejo sodrugi 7 Dunaja na obisk k jugoslovanskim sodrugom v Gorico. Pokažimo ta dan, da je tudi v Gorici lepo število socialistov, v Gorici, kjer so tako ugodna tla za nacionalni šovini-«ein; Ne vabimo le sodrugov iz Gorice, temveč vse slovenske sodruge iz bližnje okolice, da pokažejo dejansko mednarodno solidarnost. Dunajski sodrugi se pripeljejo na državni kolodvor v Gorici z vlakom 701 ob 10. dopoldne. Pevsko društvo je sklenilo, da ne priredi javne veselice, temveč priredi le veselico v manjšem obsegu. Veselica bo v telovadnici nemške šole na trgu Bertolini. Najbrže bo zagnalo slovensko nacionalno časopisje precej krika zaradi prireditve veselice v nemfiki soli. Ali če bi nam bil na razpolago ^Trgovski dom“ in če bi bilo slovensko meščansko občinstvo nekoliko prijazneje socialistom, bi ne bila veselica v prostorih nemške šole. Vabimo torej vse zavedne sodruge iz Gorice in okolice, da se udeleže sprejema na kolodvoru, da posetijo veselico in da so sploh dunajskim sodrugom pri razkazovanju mesta na razpolago. — Krajevna skupina Gorica državna železnica. — Velika tatvina v Trstu. V blagajno progovzdrževalne sekcije državne železnice so vlomili pretečeni teden tatovi in odnesli 45.200 K v gotovini. Pobasali so le papirnati denar, srebrni denar so pustili. Policija je aretirala Riharda Luisa, pri katerem je dobila 5300 K v gotovini. Luis je znan vlomilec. Priznal je, da se je bil udeležil tatvine, a sokrivcev ne pove. — Najbolj zadovoljni boste s kavo, če ji pridenete Kolinske kavne primesi. Kajti kava, kateri je pridejan ta kavni pridatek, ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zahtevajte torej pri trgovcu ali v konsumu izrecno vedno samo Kolinsko kavno primes, ki je po soglasni sodbi vseh najboljši, obenem pa pristno domači kavni pridatek. — Kinematograf „Ideal“. Spored za torek 2., sredo 3., četrtek 4. junija: Ljubezenski spomini na drugega. (Moderna, genljiva drama iz življenja v 4 dejanjih z Lidijo Borelli, slavljeno italijansko umetnico v glavni vlogi. Razen tega več drugih prvovrstnih sliki V petek, 5., do ponedeljka 8. junija: Diva v zadregi. (Ena najsijajnejših veseloiger sezije v treh dejanjih, mastijo)8 s*as*n*ra humorjem in pikantno živah- Grozna nesreča. v> Na reki sv. Lovrenca v Kanadi je trčil v noči od četrtka na petek vsled goste megle velikanski parnik kanadske železniške družbe "EmpreB of Ireland" ob danski parnik za pre-m t'^»eljska tiskarna* v 1 jubljanf. (T Dober tek je dobra stvar! Zanemarjaj je nikar I Dober tek imaS vsak dan, ako vžlvaš Želodčni tikdr „FLORIAN“ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov za naročila: ..FLORIAN«, Utibflana. 1'osuvno varovano za prodajalno jestvin dobita takoj primerno mesto. Ponudbe z natančno navedbo starosti, jezikovnih zmožnosti, dosedanjih mest i. t. d., je poslati upravi „ ZARJE*. Zdravnik Uto stanovanje 2-3 sob v Spodnji Šiški kolikor mogoie blizu mesta. Ponudba na naslov A. JAGODIČ, trgovec, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Najboljši nakupni Tir zffotovljenili postelj ** do); rega ocAkega posiclj-n.eSH napolnjene v gostoniti rdeti nanklng (Inlet), 1 pernic« 180x iŽ eH’ z dvcma zglavnicama, vsaka 80x 60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16 —, napol puh K 20 — puh K 24’—, pernica sama K 10-—’ K 12'—, K 14'— in K 16'—; zglav-nica sama K 31—, K 3 50 in K 4 —. Dvojna pernica 200X140 cm K 13 —' K 14 50, K 17 50 in K 21-, zglavnlca 90X70 cm K 4-50, K 5'20 in K 5‘50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12-— do 16 —, polbelega K 17 —, 5 kg novega, dobrega, belega neprašnega posteljnega perja 30'—, boljšega K 36 —, najfinej- K 24’—, snežnobel šega, miljenega v in i. .. 8 "ePuIjenega perja od živih gosi K 26'— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puh K 6-o0 za >/* kg, sivi puh '/2 kg K 2-60 in K 3-—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janowitza Angel št. 156 bei Klattau in Bdhmen. Samo! K 4'10 ■mm Samo! Najbogatejša zaloga vseh vrst SC £“811 kakor tudi največja izbera zlatic iv nivle gn srebrnine po jako niz- kih cenah. Št. 410 Nikel anker rem. Rosk. Jako dobro idota samo K 4*10. Zahtevajte cenik, ki se razpoSilja zastonj in poštnine prosto. lasi protokoln tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka, IKO*. Poslano! Gospod plem. TRNKOCZY, lekarnar v Ljubljani! Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka „Sladina. V el espoš tova n j em UDr. -^-rgra.37", LONDON, W. 89 Ladbroke Grove Notting Hill. 1 LJUBLJANA ■ komenbkega-ulica-4 L< sfj-zdravnik:priwru-Dr-FR. DERGANC \\ BORČEVA KOLESA PRIZNANO NAJ BOLJŠA SEDANJOSTI X A.GOREC u* LJUBLJANA MARIJE TERC: ZIJE CESTA šr.lfi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAHTEVAJTE PRVI SLOV CENIK BREZPLAČNO ▼ Pošljite naročnino, če ie še niste! V m m % knezM Auersperga radioaktivno termalno kopališče Dolenjskih železnic postaja Straža-Toplice. Oorkl vrelec 38° C, če2 30.000 hektolitrov radioaktivne tcrma’nc vode vsak dan, veliki basinl, posebne kopeli, nmliovne liopeli, elektroterapija, masaža, korfmtno opremljene sobe, izborna restavracija. — Zdravi st: revnmtixcm, protin, neuralitijc (iachlHH), neuraaieutjn. hUtcrija *en*ke bolezni Itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo. Seiija od I, maj* do 1. oktobra. Ugodno kupile! v spalni moi in ipoitni Franca Joiefa c. it. 3 fšstsf** a Št. 3256/V. u. Razglas o klasifikaciji konj leta 1914. 1. V smislu § 4 zakona z dne 21. decembra 1912, diž. zak. št. 235, vrši se klasifikacija konj za mesto Ljubljano po okrajih naslednje dni: a) dne 16. junija za I. (šolski) okraj, b) dne 17. in 18 junija za Ul. (dvorski) okraj, c) dne 19. in 20. junija za IV. (kolodvorski) okraj, č) dne 22. junija za V. okraj (predkraji), Črna vas, Ilovca, Hauptmanca, Karolinška zemlja, Hradeckega- in Kurja vas, d) dne 23. junija za II. (šentjakobski) in za VI. okraj (Vodmat) in vse konje, ki se omenjene dni iz kakoršnega koli vzroka niso mogli pripeljati. 2. Posestniki iz III. in IV. okraja se pismeno obveste, kdaj jim je privesti konje. 3. Konje iz vsakega okraja je ob istem času in sicer ob določeni uri privesti na trg Tabor 4. Konje je privesti posamez in ob uzdi, vozove in vprego pa je pustiti doma. 5. Vozove puščati na Taboru ali v neposredni bližini ni dovoljeno. 6- Posestniki, ki ne pripeljejo svojih konj pred klasifikacijsko komisijo, sc kaznujejo -globo do 200 Ki eventualno z zaporom do enega meseca. Mestni magistrat ljubljanski. dne 15. maja 1914. ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANICA V PRAGI ki naJveii* slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje pogodbe posebno m Jiviirmv in „„ii i. 1.1 c.«,,.., • , > priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne preskrbljcnje za starost/z/sMflj smHi rfdSel ^ dJfhtroko^^ S JZ Izpodbitne in nezapadljive. Gmotno ped mosvojitvijo narodnega gospodarstva". Ogrom__________________________________ skega oddelka nad K 3 milijonov Kapitalij in žkod pa je do sedaj' izplačala fc" 129,985 3C4’25 Vsa pojasnila daje ter cenike in razknzila razpošilja drage volje in poštnine prosto n n - « «y _ f J J v mi pujfl&niia cajc lei ceniKe »n razKnziia razpošilja GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE” VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. /}A(^.(3)'(^J3) (ELS) (č).6) @J5) (OjG) £e?.‘6) (c).6) (D.6) (SjS) (3.(3) (č) (i) (3/5) (čXo) (Ckj) Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence! Solidna postrežba. ------------------- Nafnlžfe cene. ---------------- Cena za gospode.................K 14'- „ „ dame.........K 12*- „ „ dečke %o.....K 10*- * » otroke..................i--------& Garantirana kakovost po teh cenah ■ Cenejše vrste od kron 1*50 naprej BC Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih “m čevljev - |e v zalogi lastne tovarne PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu, Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu. 2B-28 (Varstvena znamka.) Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje1 Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta- Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Ljubljana, Frančičkanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za A shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd- Stcreotipija. E Litografija. Ordinira Stanovanje Zdravnik blagajne Dr. Zajec Ivan spložno zdravljenje Frančiškanska ul St. 2, 11. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Turjaški trg št. 4 Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin 10_i2 splosno zdravljenje Mestni trg št 3, 1. nadstropje Zaloga pohi- j I PAftM»A|»i|7 I Ljubliana, Ma- štva in tapet- j tli 1 "11^(1 I IISil [ rije Terezija niškega blaga j mizarstvo. j c-11 (Ko,izei)- s ■ ■ ■■---■-—»--.--»---■■M ■»“■■k"«* B,wt ■ Zaloga spalnih ter je-j Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic : najnovejših slogih. :lin otroških vozičkov. ■ 11 »■■■■■EMIUIHEHgMlIllIBBBIbllCIII Spalnica v amerikanskem orehu Frančiškanska ul št 4, pritličje 10—12 očesne in ušesne bolezni Dr. Demšar Jernej LI/ll0 3_5 kožne in spolne bolezni | Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Prešernova ulic it. 3, 111. nadstr NajveAti narastek prodaje. najbolj iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno (orožno kolo) najboljše kolo monarhije [.■ Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en j :: umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: | a ■■■».■■»■■■■■■■■■■nHtlillllBlimEHIlEtKHlIllUttlKieilBt Blfi BBR 5. tiffi Pošljite naročnino, ; Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada- : 5 joče blago dobite najceneje v specialni trgovini ; I A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. j S Velika izbira! Solidna postrežba! | Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ■■ škveilaoili. 3txojeTr — in stroje za pletenje A (Strickmaschinen) * za rodbino in obrt. ||pr lllllp .Pisalni stroji Adler.Rj **V©5saa.a IcolesaJJfiil it i Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ===^J aBDDaBODnDCBDDOBDBBnDDnnnBnnDnonDnonBnnDBnnDonnnaDBDanonnBDDnocnDHtsnDBCua BB BB ci U | S Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g A. & E. Skaberne K jj Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. g □ S Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g g B B BB BB BBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBB BBBBBBBBBDDOOOBCnBBaC DB " Odhod parnikov: “ v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 1^ dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZv Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. ————— ■ Potniki ===== severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trsl-!\ew)ork, Bnencs Aires-Ri« de Janeiro najnovejši brzoparniki z dvema vrtiniema, električno razsvetljavo, lezliCnltn brojavom, na katerih je za vsakeaga potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopeljitd.