LJUBLJANSKI ČASNIK.
Si. 4.
Vtorih 1~M• M*rosenca

,,1'jubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blavniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
C. kr. komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim so v pr. 1. 1850 oprostivne ob-ravnanja pri 444 poprejšnih gruntnih in de-setinskih gosposkah dognale, in pri 33,191 poprejšnih podložnih kmetih in desetincih do-škodovanje prerajtalo. Odškodovanje pri vsih do zdaj obravnanih opravičenih znese v kapitalu ..... 1,478,345 gld. 15 kr.
kterimu se primeri letna
odškodnina z . . . 73,917 „ 1 o3/4 „
Od odškodniga kapitala pa pridejo:
a)	na proti primer-nimu odškodvanju odpravljene odrajtvila . 1,448,740 „ — „
b)	na odškodvanje za prepisnino ali deseti denar (laudemium ) , ktero na deržavno zakladnico pade . . . 29,437 „ 30 „
c)	na odkupljive odrajtvila ..........147 „ 45 „
Skupej..... 1,478,345 gld. 15 kr.
Zaostale odrajtvila od leta 1848 so preraj-tane bile na . . . 74,433 gld. 48% kr.
Kar se očitno na znanje da.
V Ljubljani 3. januarja 1851.
Od predsedništva c. k. komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim.
Po priobčenju c. k, višje deželne sodnije v Celovcu od 27. Grudna pret. 1. št. 4180 je zbornica advokatov v Ljubljani gospoda dr. Maksimiliana Wurzbacha za svojiga predsednika, potem gospode doktorje Janeza Oblaka, Blaž a O v i jač a, Matevža Kavčiča in Antona Raka za svoje stanovitne odbornike izvolila.
V	Ljubljani 6. Prosenca 1851.
Gustav grof Chorinsky s. r., poglavar.
Nevratlni tlel.
Avstrija in nemške zadeve.
(Dalje.)
III.
V	dozdajnima sostavkama smo le sploh pokazali, kako se je nemška reč tako zmešala in zavozlala, da bi bil le ojster meč zamogel pravdo razsoditi. Tudi smo dokazali, de Avstrija od poti pravice stopila ni, in de je Po-ruska vlada nar bolj kriva hudiga in škodlji-Viga prepira med nemškimi deržavaini. — Zdaj bo tedaj na pravem mestu od tako sloveče nemške edinosti se nekaj pomeniti.
Vsako stoletje ima svoje lastne volje in po-željenja, tako de bi rekel, ljudje tistih časov so na vse druge reči pozabili in se lastne namene izpeljati tako iskreno lotijo, de za to kri in premoženje z veselim sercam vdarpri-našajo. — Pred tri sto letmi so se serdito zavolj vere preperali, drugiga ni vprašal eden druziga kakor kake vere si. V imenu svete
Kristusove vere, ki je le ljubezin do Boga In bližniga do smerti učil, so se serdito s ker-vavim mečem preganjali, odpadniki od edino prave katolške vere so vzrok vsih pregreh, kterih naslednike še dandanašni objokujemo. Po stoletnih vojskah ta šum utihne in bolj in bolj se tisti srečni čas bliža, ko bo le ena vera in le en pastir. Komaj se ljudstva in deržave majhno oddahnejo, hudi, posebno nevaren duh pred šestdeset letini um sicer tako razsvetljenih Francozov oslepi. — Vstali so takrat med njimi lažnjivi preroki, ki so ljudstvo z sledečimi besedami šuntali: Svoboda, enakost. Sladka je bila množici zapeljiva nova vstava: ljudje so vsi enaki, ako-ravno že neumni pastir nemogočnost vpeljave take le v kristjanskim pomenu resnične postave dobro previdi. — Tri in dvajset let se je v Evropi v imenu prostosti kri prelivala, dokler de so se ljudem oči odperle, prepričanim, de prostost, kolikor je svet zainore dati, le tisti doseže, ki živi v miru in pobožnosti pokorin postavam svoje deržave. Komaj od leta 1815 trudna Evropa nekoliko let mir vživa, puntarski .duh prekucii vsiga obstoječiga udanih mož spet kaj noviga zmisli. — V temelj Evropejske deržavno zveze hočejo postavo vterditi, de le ljudstva, ki en jezik govore, morejo tudi v eni deržavi zapopadene biti, po izgledu Španjolov, Francozov itd. Predolgo bi bilo tukaj dokazovati, kako nemogoče je, dozdajni stan Evrope od verha do dna prekucnuti in po novim tako razdeliti, de bi udji eniga naroda ali jezika tudi lastno der-žavo obsegli. Kdor take nemogoče, nevarne uiisli v sercu nosi, ni umen, ni pameten, ampak silno nevaren mož. Posebno nevarno in hudo je pa tako obnašanje naši dragi domovini, vesolni Avstrii, v kteri je miljone pre-bivavcov mnogoverstnih narodov in jezikov v miru dolge leta živelo. — Posebno pa je duh tako napčne krive edinosti Nemce unel. Poprej smo že izrekli, de je nemška zaveza leta 1815 zapopadla štir in trideset deržav in štir svobodne mesta. Ko so Francozi v letu 1848 svojiga kralja odstavili, se vzdigne na nemškim v to že dolgo pripravljena truma mož, ki z velikim hrupani in vpitjem na tem obstoje, de naj se za prihodno vse dežele dozdajne nemške zaveze v eno edino deržavo združijo in clo take kraje, kjer je le več Nemcov ko drugih narodov, ali v kterih jih le mala pešica stanuje v svojo novovstvarjeno deržavo vri-nuti. Kakor ima vsaka reč od začetka veliko število naslednikov, tako tudi tukaj. Povsod se glas novovstvarjene Nemčije razšira, kar temu na poti stoji, bi moglo zginiti.
Lahi so že dve leti poprej zastavo laške edinosti vzdignuli, zanjo pa bolj z jezikam kakor z umam in krepostjo delali. — Na to se pa tud slovanski rod vzdigne. Akoravno so Slovani v mnogotere narode razcepljeni, je njih vender okrog dvajset miljonov večidel žlahtniga zaroda, iskreniga uma in krepke postave. — Nemcam sploh malo znani, so živeli pod težkim jarmam inadjarske ošabnosli, dokler da jih potres leta 1848 iz tamnice
zbudi. Spoznali so hitro, de jim le Avstrije slavni prestol imenitni stan med ljudstvi Evrope ohrani, torej je tudi toliko vojšakov padlo za prestol cesarja , edinost deržave in svobodo naroda. —• Nekteri so pa tudi predaleč mah-nuli. Namest se za edinost vesoljne deržave truditi, so polni svojoljubniga duha, krivo z krivico vračali, deržavljane drugih jezikov tlačili in vladi mnoge zoperstavke delali.
V drugo ponovimo, de naš namen ni, tukaj dokazati, kako krivo je vpitje dozdajnih po-litiških prerokov : „Kolikor jezikov ali narodov toliko deržav". Taka prizadeva je nemogoča, in ako bi se tudi vpeljati mogla, je grob Avstrije, tedaj jo overžem/o. — Naš namen v tem sostavku je le skazati, de se tisti motijo, ki terdijo, de se je politiški viharleta 1848 na nemškim zavolj vpeljave nemške deržavne edinosti vzdignil. Res je, veliko jih je bilo, ki so silno po tem vpili, pa glas je bil več del votel in prazen. Ako kdo nasprotno terdi, ga prašamo , zakaj so Nemci z svojo edinostjo na francosko vstajo ali revolucijo pazili, ali so morebiti svojo edinost od tot pričakovali. — Slaba svoboda in čudna edinost iz ptujih rok! In morebiti ni taka ? — Nezadovoljni z mnogoterimi naredbami lastnih deržav, so se le proti vladi vzdignili, pa na Nemškim niso ne le eniga kneza odstavili. Zdaj pa se trudijo zmirej pazljivi demokrati tako imenovani zapeljivci ljudstva , ki bi sami radi le v mošnje bogatin segli, mešajo um sicer modrih mož in kričeči po nemški edinosti ljudi sleparijo. Prestrašene vlade v to dovolijo, v Frankobrodu se snide zbor poslancov nemško zedinjeno deržavo z noviga vtemeljiti. Kaj pa smo ondi vidili. — Veliko so govorili, pa malo clo malo koristniga storili, desiravno so bili iz nar bolj učenih mož izvoljeni. — Tudi nobeden jih ni hotel poslušati. — Bavarci so se Bavarske, Poruši Poruske dežele der-žali, nobena ni hotla lastne svobode in ime-nitnosti zgubiti; pri tem so pa njih poslanci netrudno svetiše nemške edinosti zidali. Torej se vidi, de edinost ni potreba, pa tudi ni volja nemških narodov , to je v dozdajnim po-litiškim pomenu.
Nemško je po dogodbah leta 1815 zaveza samostojnih deržav in od vesolnih Evropej-skili vlad tudi za tako spoznano. — Zaveza je nerazvezljiva, podoba zunajna se da spremeniti, v tako premembo bo Avstrija dovolila, ktera njeni samostojnosti in slavni moči med pervimi deržavaini Evrope škode ne dela. Brez Avstrije je nemško na slabih nogah; z njo v terdni zavezi v bran stoji viharjem naj že buče od izhoda ali pa od zahoda.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Ljubljana 11. januarja 1851. V zjutraj-nem listu časopisa „LIojd" od 10. t. m. kakor tudi v več drugih dunajskih časnikih ravno tega dne beremo novico iz Koroškiga, de je kolera v nekterih tamošnih krajih zlo začela
razsajati in de je posebno v Čemomlju mnogo ljudi umerlo. Kar mestice Černomelj vtiče (ki kakor je znano ne leži na Koroškem, ampak na Kranjskem) zainoremo v pomirenje našim bravcam za gotovo naznaniti, de se je v tem mesticu in njega okolici preteklo jesen že pozno kolera tu in tam prikazala, de se vendar ta bolezen ondi ni razprosterla in de zdaj od nje več ni duha ne sluha.
Avstrijanska.
Denarstveno stanje Avstrije perviga polletja pr. 1., to je 1. novembra 1849 do 30. aprila 1850.
Dohodki:
Direktni davki . . .
Indirektni „ ....
Ako se od tega davki za solnitar in smodnik v lom-bardo-beneškem kraljestvu odvzamejo ostane . . .
Dohodki deržavniga posestva, potem gorništva in
zik, in Slovaki in Serbi so se morali madjar-l line pretergan in z molavnikam so delavce no-
37,759,938 gold. 46,416,637 „
46,405,309
dnarništva......	3,536,764	ii
Z odrajtanjem izdaj osta-		
ne .........	3,931,628	ii
Ostaliga v plačilni denar-		
niči •••••••••	4,967,737	n
Razni dohodki ....	10,654,619	11
Skupni dohodki znesejo toraj	93,709,331	V
namreč redni ....	83,349,373	n
neredni pa .....	9,359,858	11
Izdaje:		
Deržavni dolg ....	35,586,948	n
Dvor.......	3,490.875	r>
Ministersko svetovavstvo	61,348	11
Ministerstvo zunajnih za-		
dev ........	743,134	ii
Ministerstvo notrajnih zadev	8,810,307	ii
„ vojaštva . .	63,103,194	ii
„ denarstva . .	8,108,171	ii
„ pravosodja	4,631,463	11
Ministerstvo bogočastja in		
111\ (i • • • • • • • • •	1,563,064	ii
Ministerstvo kupčije, o-		
bertnije in javnih stavb	12,967.767	11
Ministerstvo kmetijstva in		
gorništva.......	1,166,175	•
Skupej ...... 139,316,083 gold
namreč rednih izdaj . . 85,574,187 „
in nerednih...... 43,741,896 „
Ako primerimo dohodki z izdajami, se vidi de izdaje za 36,606,853 gold. več znesejo kakor dohodki, razloček je posebno zavolj tega velik, ker dohodki iz Ogerskiga, Sed mograškiga in Horvaškiga, potem iz serbske Vojvodine in temiškiga Banata (v primeri izdajami) niso to polletje več znesli kakor 1,014,008 gold., ki so pred letam 1848 čez 10 niiljonov goldinarjev vergli.
Izdanih je bilo v imenovanim polletju: tripercentnih denarničnih navkazov in listkov
deržavniga zaklada za . . tresornih listkov .... ogerskih navkazov . . . nemških denarnih listkov . ogerskih „	„ . .
* Deržavno svetovavstvo
37,979,610 gold
6,934,571 „ 13,419,059 „ 1,356,713 „ 3,031,516 „ ho te dni svoje
o c
seje pričelo; gospod Kraus bo najpervo svoje mnenje izrekel, kako bi se dalo v denarstve nih zadevah pomagati.
* „Vid. dennik" prinese dolg sostavek napredka slovanskih učiliš. Naj boljši dokaz pravi, de se narodna enakopravnost resnično v djanje vpeljuje, je napredek raznih slo vanskih učiliš. Pred letam 1848 se ni smel narodni jezik ne v pisanju, ne v besedi vso lah učiti. Poljce in Rusine so večidel nemški učili, Čehi, Moravci in ravno tako tudi Slo venci so se iz nemških knjig v šoli učili.
sko učiti. V letu 1848 se je ta sila končala, vsak slovanski narod se je začel svojiga narodniga jezika poprijemati. Horvati so v tej reči gotovo naj pervi. Oni so se z Ma-jari popolnoma razdvojili in so naznanili narodni za vradni jezik po celem Horvaškcm in Slavonskem. Na mah so bile njiline učilnice prerojene, ki so mogle staro popolnoma pre-ucnuti, kar že zdaj obilen sad rodi. Njih bratam Serbam pa ni tako po sreči šlo. Še le konec pretekliga leta je šolska komisija važne prenaredbe storila, potreba bi bilo še šolam dobre učenike pridobiti.
*	Ukaz ministra notrajnih zadev glede obo oženja in oprave stražnikov občin prepusti
to reč prosti volji občanov in samo to pristavi, de naj se vojaške poslavljenja in vradniška oprava, kakor tudi c. k. vojakov, žendarme rije ali c. k. vojaških policijnih stražnikov ne rabi. „Oest. Corr." pristavi, de so se občinski stražniki po deželi že zlo oborožili in z opravo oskerbeli, in večidel prav čedno in ne drago. Ti stražniki so mnogo lepši viditi, akor so bili poprejšni, ki so imeli večidel debelo palico v znanmje svoje službe.
*	„Oest. Corr." piše: Velika marljivost se vidi po celem Slovanskem v zbiranju in ohra nenju slovanskih imenitnih starin. Še le po-slednjič smo razglas nekiga slovaškiga faj-moštra naznanili; prizadevanje gosp. Fr. J. lvollarja je, kakor je znano, ugoden nasledek imelo, ki se komaj pričakuje, de se bo naznanil. Nek pražski dopisnik v „Vid. den." obžaluje, de se je že mnogo starinskih zakladov zavolj nepaznosti in prodajanja Judam, barantačem in tujim inuzejam pogubila.
Horvaška.
Po naredbi ministra kupčije se morajo na Hervaškim poštni recepisi, listi za porotnike in blago ne le v nemškem , timveč tudi v hor-vaškem jeziku dajati.
Češka.
7. januarja je bila spet 83, ki so se mesca maja zaperli, razsodba naznanjena. Večidel so bili udi Česko-moravskega braterstva."
*	V Prago je prišel nekdajni poslanec na deržavnem zboru, se bo pa le malo dni ondi mudil, ako „moravskim novinam" verjamemo „pražske nov." pa pravijo, de bo dalj časa v Pragi ostal.
Moravska.
„Videnski dennik" govori od skerbi za narodni jezik na Moravskem in se pritoži, de kakor pravijo vredjeno sostavo v cerkvenih rečeh ohraniti, in akoravno se ustmeno v mo-
ravskem jeziku dela in pridiga, duhovšina mec saboj nemški dopisuje, de se cerkvene bukv v nemškem jeziku vodijo — in pokaže na Če sko, kjer se vse to, se ve de, kjer Čehi sta nujejo, v češkem jeziku opravlja.
Galicia.
8. januarja so v Lvovu pokopali grofa Du nin Borkovskiga, ki je celo svojo bukvarnico (80,000 zvezkov) vseučilišni bukvarnici za pustil. Na tako vižo se bo ondašna bukvar niča počasi spet pomnožila , ki je pred kratkim toliko škodo terpela.
Ogerska.
V	Prespurškem okrogu je goveja kuga 118 sosesk obiskala, v 45 je do zdaj že popolno ma nehala. Leta 1836 je v tem okrožju 5001 > glav pocerkalo, lansko leto pa le 4000.
Lombardo-beneško kraljestvo.
V	Milanu je zdaj velika pravda zavolj ne kiga zlo razširjeniga društva, ki je denarj ponarejalo. To društvo je imelo svojo delavš nico v podsemeljskih prostorih velike, odročne hiše; stopnic v delavšnico nikjer ni bilo, samo
------------ -----fe	""" ** ^ * »»•	* »>'WV • OlrupilIV » VIV1M« OlllV<U llinjui lU MIIU ^ OU1II
horvaških učilnicah je bil latinski podučni je-|na enem kraju je bil obok podzemeljske vot
ter in vun spravljali. Tukaj so ponarejavci svoje delo imeli tako dolgo, da so se, ker so menili, da so zavarovani, prevzeli in začeli enarje na kupe izdajati. Ko so jih pri tem zasačili, so vse izdali; v skriti kovačnici so našli za 80,000 goldinarjev denarja in 160 enarnih kalupov v naj boljšem stanu. To društvo je svoje rokodelstvo zlo marljivo in umetno opravljalo. Do zdaj se je 60 vdelež-nikov zaperlo.
7. t. m. so bile v Benetkah zadušbine po umerlem talijanskem pesniku Carrer-ju. Vsi vradniški imenitniki Benetk so bili pričujoči. Kardinal patriarh je sam zadušbine opravljal in vsi benečanski časopisi govore od umerliga.
Tuje dežele, Bosna,
Turški vojaki, ki gredo Omer pašatuvpod-)oro , so 19., decembra v vas Gorico prišli, blizo avstrijanske zemlje. Hairedin paša, nov joglavar dežele , stanuje zdaj v hiši nekiga ondašniga posestnika , vojake so v koče on-dašnih prebivavcov vkvartirali; po 30 jih v eni hiši stanuje. Vojaki, kterih je okrog 1800 so v neizrečeno slabem stanju, stergani, bosi, lačni in silno zdeljani. Mnogo jih je med potjo tako oslabelo, de so umerli. Vse vasi, skoz ktere vojaki grejo, jih morajo zastonj z živežem preskerbovati.
„Osserv. Dal m." prinese naznanilo od 19. decembra iz Sarajeviga :
Poleni, ko se je Omer paša dva mesca pri vstajnikih mudil, je 17. t. m. spet iz Tuzle v Sarajevo prišel. Mnogo prebivavcov, potem civilni vradniki in vojaki so mu naproti šli. Tuzli je pustil Melemendza Mustafa paša dvema bataljonama in nekterimi topovi. Mah-mud paša iz Tuzle, Mahmud Alaj beg in drugi ujeti so bili tudi pripeljani in so imeli roke na herbtu zvezane.
Raznesla se je novica, de je zaklad Tuzlan-skiga pašata (kakor pravijo 18 milijonov pi-asfrov) Omer pašalu v roke prišel, zdaj pa pravijo, de niso več najdli, kakor 1700 turških cekinov.
Od Mahmud pašata se je vedno slišalo, de je ljudi zlo stiskal in derel in de je vso kupčijo nase pripravil.
Omer paša se bo pred kot ne le malo časa vSarajevem mudil, ker sije namenil kmalo v Hercegovino udariti in tamošno vstajo vdušiti. Mnogo bosniških vstajnikov se je tje umaknulo.
V	Konjico se je vojaška pomoč poslala.
V	Krajni je tudi, kakor pravijo, vse napeto. Pravijo, de zavolj tega, ker pričakujejo muselima Bihača, Kadi Jakup bega.
V	Bosni je kupčija popolnoma zaterta, k čemur je mnogo to pripomoglo, de noviga vezirja, Hairedin pašata, tako dolgo ni bilo.
Ako pogledamo na bosniško vstajo, vidimo, de vstajniki niso imeli nesrediša,ne glavniga vodja, ne edinosti.
Krajna, kije perva vstala, seje brez boja podala, ko je Seraskier v Pridor prišel. Med tem, ko seje Omer paša umaknul, poskusijo Ali paša Stolčevic, vezir Hercegovine, paša iz Tuzle, Zvornika in prejšni muselim v Sarajevem,Mu-stafa paša Babic zoper nove naredbe se dvig-nuti. Pa tudi pri tem poskusu se je pokazalo, de jim manjka poguma in serčnosti.
Ali paša si ni upal se očitno ustaviti, je oslal na posestvah pri Mostaru in je Kavas Bassy-a naprej zrinil. Ta pride z svojim oboroženim kardelam v Konjico potem, ko je že Muhamed Skenderbeg most z 800 vojaki posedel. Akoravno se je Kavas Basi silno prizadeval, vendar ni mogel mosta Skenderbegu vzeti, de bi bil potem Omer pašalu za herbtam sledil. On se je moral, brez de bi bil kaj opravil, vMo-
star vernuti. Tudi v Posavini se je vstaja imela; knialo sta pa Zvorniški paša in njegov sin na Serbsko pobegnula.
Tuzlanski paša sam (Malimud paša) je bil v bi t vi pri Žebce popolnoma potolčen, je po-begnul v Ivinkovce in Modric in je Krajnce k vstaji šuntai. Oiner paša je pa vstajnike tudi pri Modricu potolkel, in tuzlanskiga pašata ujel. 18. t. m. so njega po ulicah v Saraje-vem okrog vlačili in prebivavcam kazali. Ko so vstajniki iz Kladaja topove Omer pašata čuli, ko je v Tuzlo prišel, so se na.vse kraje razkropili.
Rusovska.
Iz Varšave se piše, de so v Duklinki na posebno vižo tolovaji ljudi pomorili in potem poropalu Tropa poljskih roparjev zažene veliko , kamnito kroglo z žebli in svincam napolnjeno skoz okno v neko izbo. Krogla se raz-poči iu ubije kerčmarja, kerčmarico, postrež-nika in 4 popotnike. Osem drugih oseb je bilo nevarno ranjenih. Potem planejo tolovaji v hišo, porabijo neizrečeni strah in obropajo vse, ki so bili smertno ranjeni. Hlapca, ki se jim je približal, so prebodli. Tolovaji so bili le trije.
Nemška.
En oddelk naj boljših holsteinskih lovcovso Danci ujeli. Samo častnik, ki je jezdil, je pobegnul.
*	V Draždanah se Avstrija zlo poganja za mitno zedinjenje. Zvolili se bodo v dosego tega nameni posebni pooblastenci.
*	Porusija bo vojašk oddelk, obstoječ iz 10,000 vojakov na schleswig-holsteinsko mejo postavila; njegov poveljnik bo general Vusov in glavni stan bo v Ratzeburgu.
*	Zmešnjave v lvasel-u so se začele po-ravnovati. En oddelk avstrijanskili vojakov, ki so se zoper SchIeswig-Holsteince napotili, je že v Kasel prišel.
*	Ko je v Berolinu perva zbornica se izrekla, de bi deržavno ministerstvo naznanilo, ktere politike se je poslednje dni deržalo in spise zbornici predložilo, odgovori ministerski predsednik z sledečimi važnimi besedami:
Ne mislite, de je dokaz pomanjkanja po-strežljivosti, ako ne morem na to vprašanje zdaj odgovoriti. Kar se je zgodilo, je ali očito, ali še n: razločeno, tako de se brez škode ne more javno naznaniti, tudi so želje tako naravno izrečene, de je njih namen znan. Se ve, de reči, ki se po §. 48 zbornici morajo naznaniti, de jih ona poterdi, ne bodo skrivne ostale.
Laška.
Časopis, ki v Genui izhaja prinese oznanile od nemira, ki je ondi vstal, tega pa še ne ve, zakaj da se je to zgodiio, ker še ni znano. Od ene strani so kamne lučali, od druge pa so za meče prijeli. Ranjenih je bilo več. Ta reč bi se bila žalostno končala, ako bi ne bili karabinarji in narodna straža mir storila. Telegrafiško naznanilo pove, da se je nemir, ponovil, pa je bil kmalo spet vdušen.
*	V Florencu je vlada mnogo bukev prepovedala. Cela versta jih je. Vendar še veliko manj kot v Neaplu, kjer bodo poslednič še „ Abecednik" prepovedali, ker je nesrečni Abecednik prav za prav kriv vsega zlega, kterega je tisk dozdaj in ga bo še zanaprej storil.
*	Genui se je neki angleški brod bližal in streljal. Naenkrat se raznese novica, de je Mazzini prišel in de misli občno vstajo v teh krajih zbuditi. Vse je toraj na noge skočilo, topovi so se nabijali, na boben se je bilo. Brod je bil pa le kupčijski in je pripeljal 18,000 — čok.
*	V Genui so se častniki obdolžili, de so vpili: „abbasso il statuto, viva il re assoluto" („Preč z vstavo, naj živi kralj samovladar!")
Častniki se pritožijo, de to ni res. Predsednik javne varnosti je v Turin šel.
*	Municipalna vradnija v Genui je sledeči razglas na prebivavce razglasila:
Deržavljani! V preteklih dneh je med ne-kterimi mestnjani in vojaki nemir vstal. Ako bi se bil nemir ponovil, bi bili znali iz tega resni nasledki vstati. Mi se moramo vsakiga nemira naravnost vogniti. Vojaško poveljstvo je potrebne priprave storilo, vojaki so povelje dobili, de bo vsak vzrok tožb nehal. Mestnjani! tudi od naše strani to storimo. Ogibajmo se vsake priložnosti, ki k razpertii pelje; so-vražnikam nereda bi iz tega dobiček zrastel. Ako je vam svoboda draga, vas prosimo, se prepira varovati. Ne dajte se zapeljati od noviga, ktere prekucneži razširjujejo. Mest-janska straža in armada sta hčere ene in ravno tiste domovine in vere in stojite pod ravno tisto zastavo.
Francoska.
Zavolj mogočniga generala Changarniera, kteriga se vsi boje, se zlo poganjajo, eni bi ga radi odstavili, drugi se temu zoperstavijo. — Francoska vlada je poslala brodove, ki se na talijanskih bregovih križajo, de bi vstaja ne vstala.
Med poganjavci za izvolitev prihodniga predsednika francoske republike je tudi NapoleonBo-naparte, sin nekdajniga kralja Westfalna, narodni poslanec, ki sedi zlo na levi v narod nem zboru.
*	Iz Pariza se piše o. januarja. Dogodbe naglo ena za drugo slede. Včeraj ravno ko sim pismo zapečatil in na pošto nesel, sim zvedel, de je ministerstvo odstopilo, kar se je še le prav za prav popoldne zgodilo, govorilo pa se je od tega že opoldne.
Ob dveh so zvedili ministri dognano volitev v razdelkih narodniga zbora, ki je predsednike in tajnike zvolil. Tisti, ki so naj bolj zoper predsednika, so naj več glasov dobili. To je razsodilo. Predsednik ni vedel s per-viga, kaj bi storil, in ko se legitimisti z ru-dečimi združeni spet udov zunajne levice v od bor zvolili, je spoznal, de se ministerstvo ne more dalej deržati.
Glede sostave noviga ministerstvo se razne novice čujejo. Šel sim včeraj okrog, de bi lil od tega kaj zvedel. Sledeče smem za gotovo naznaniti:
Včeraj je predsednik naj pervo mislil na Odilon Barrota. Gospod Abatucei je svojo sreče poskusil. Zastonj. V svoji nevolji je Bonaparte na levo srpdiše se obernul: Grevy, Billant, Viktor Lefrance in Ouclerc. Ministerstvo, ki misli kakor „NationaI" to je za zdaj nemogoče. Brez tega se Gospod Ouclerc predsedniku vedno prilizuje in je svojo rudečo zastavo lepo v žep skril; vendar se ne da
ravno lahko pozabiti, de je zetGarnier-a Pa-ges.
Včeraj ob devetih so menili, de bodo ministri Persigny, Abatucci, Daru, Leon, Fau-cher in Fould. Poslednjiga hoče Napoleon na vsako vižo imeti, Baraguay d'Hillers bi prevzel ministerstvo vojaštva. On je oseben sovražnik generala Changarniera.
Legitimisti menijo kolikor prederzniše toli-kor popred pridemo h koncu.
Daru noče po nikakem minister biti.
Persigny je za vse pripravljen, ako le minister postane.
Carlier se ustavlja in bi clo takrat to storil ako bi bil L. Faucher za ministra izvoljen Faucher in on sta namreč protivnika iz oseb nih vzrokov. Znabiti, de ju predsednik spravi
Turška.
Iz Carigrada se za gotovo naznani, de je general Bem v Aleppo umeri.
„Volksbote" piše: Danes naznanimo bolj natanjko od smerti generala Bema, ki je v Aleppo 10. decembra za naglo vročino umeri; on je le enkrat zdravilo pokusil, kar je bilo morebiti vzrok, da seje bolezen tako naglo vončala. Turška vlada spozna zgubo, ktera je z njegovo smertjo za vojaške poprave vstala. Sultan je že sam včasih djal, da na Bemove skušnje zlo zaupa, in, ako bi bil on dalj živel, bi bil gotovo na vikši vojaško stopnjo jrišel. Za revolucijsko stranko je njegova smert tudi zguba, on je bil povsod, kjer je 10 smodniku dišalo, in kjer se je vstaja unela. Na životu je imel polno ran in zacelin. On je ostro živel in njegovi vojaki so menili, da ga krogla in meč ne morata vsmertiti. Na Dunaju že vse sorte pripovedujejo od Bemove smerti. Pravijo, da je hotel na vsako vižo cakor kristjan umreti, in v zadnej uri zastonj prosil, da bi mu katolškiga duhovna pripeljali, ker se mu je to odreklo. Drugi terdijo, da se za vero še zmenil ni, in de je poslednje ure še od poprav turškiga topništva govoril. Se ve, de je vero zatajil in se vedno puntal.
*	„Oest. Corr." piše 8. januarja: Iz Carigrada se nam 525. decembra sledeče piše:
Turški deržavni časopis prinese več sostav-kov, v kterih se vzroki in pretek gibanja v Bosni in Aleppo razloži. V njih se posebno hrabrost in pogum vojakov hvali in terdna volja vlade izreče, de hoče na poti poprav napredovati. Za vzrok vstaje v Bosni se naznanijo vTancimat Hairie vstanovljene vladne pravila. Da se je v Aleppo vstaja vžgala, je kriv nek Abdi bei, ki je pri poprejšnem pa-šatu velik upliv imel in je mnogo zvijač in nesramnost počel. Ker je vidil, de mu poprave jrote, je postal naj hujši sovražnik vlade, in je z svojimi tovarši vse storil, da je mesto v znano nesrečo pahnul.
*	Poglavar v Macedonii je dobil povelje, tamošnjim prebivavcam prepovedati orožje nositi. To se bo sčasama po celi Turčii zapo-vedalo, ker noša orožja k vednim moritvam mnogo pripomore.
Angleška.
Časopis „Times" se na koncu leta ozre na Evropo in med drugim sledeče pravi: V dva velika razcepa se izobraženost sveta razdeli. Eden je v polnem cvetju nrav in notrajniga miru, na drugi strani se bojujejo silne moči z negotovo srečo in negotovim izidam. Angličan objema z svojo roko celo zemljo; povsod polaga kal mogočniga razvitja, med tem ko sjajni narodi rimskiga pokolenja umirajo, in na Nemškem je svoboda k brezpostavnosti peljala in zdaj žuga despotizem. Podoba cveteče pri-hodnjosti sveti Angličanam in jim daja novo djansko moč; kjerkoli so deržavljani britanskega otoka, povsod jih misel obhaja, de so pod eno in ravno tisto postavo in vlado. Angleškimi! narodu je bramba naravni družbini živelj, drugod pa povsod komaj zadosti ojstre postave in močne armade, in z vso pravico zamorejo Angličani besede mlajšiga Plini ja nase obernuti: „Neque enim minus apud nos honestas, quam apud alios necessitas, valet".
Portugalska.
Sliši se, de deržavno svetovavstvo ne dovoli odškodovanja Angličanam dati, kteriga angleška vlada tirja.
Ljubljanski novicar.
*	IzTersta se bo, kakor pravijo, železnica skoz Papeževe dežele v Livorno naredila.
*	Teržaški kupec Parcnte je kupčijo neposredno z Kalifornijo sklenul. Brod njegov „Arone" je pervi avstrijanski, ki je prišel v barkostajo St. Francisko.
*	Pot, po kteri se ladije po Savi vlečejo, se bo od Zaloga do liorvaške meje popravila.
Začelo se bo najpred delati od Zaloga do zidaniga mosta.
— i G
ISTI®
Licoviga strelci. #)
Meti poezijami Ur. Franceta Prešerin (natisnjene v Ljubljani pri Jožefu Blazni k leta 1847) smo pogrešili eno nar lepših cvet lic našiga slavniga narodniga pevca. — Slavni gosp. Dr. Prešerin je namreč iz nemškiga Teodor Kornerja (ki je mladeneč 21 let letu 1813 za domovino in kralja svojo juna ško kri prelil, in še tako mlad že skorej nar imenitnejši nemški povec bil) pesem imenova no: Liizows wilde Jagd tako lepo in zvesto v slovenski jezik prestavil, de bi tcško bilo ■soditi, katero bi bolj cenili nemško ali sloven sko. — Najde se v listu Illvrisches Blat leta 1830 Nr. 33. — Mislili smo jo tuka zato spet natisniti, de bi se v spomin našiga žali Bog, prezgodej nam odvzetiga narodniga pevskiga mojstra bolj ohranila. Glasi se ta kole:	M.
Kaj lamkej iz gojzda se v'soncu bliši? »Sum bližej bije na vsesa, Sem doli se v verstah tainnih dervi, Pojejo robovi trobenta buči,
De duša v persih se stresa. (Je praša čeme junake kdo, Licova strelci silni, predcrzni so to!
Kdo vidi se tamni po hosti dirjoč,
Kdo jaha po geri po griči? Potuhnjeni pazijo celo noč Strele uka, in puša za pušo poč
Francozki padajo briei; In černe strelce če praša kdo, Licova strelci silni, predcrzni so to.
Kjer grojzde se zori, kjer Rajna šumi
Se vstavi trinog za Vodami, Fn rešen bit misli, ko grom perleti, Se veržejo v vodo, in plavajo ti Do njega z močnim' rokami, L'e praša černe plavovce kdo, Licova strelci silni, prederzni so to.
Kaj tamkej v dolini razlega se boj,
Kaj mečov rožlanje pomeni? Nevsmiljeni kojniki bijejo boj ; Uneta jc prostosti iskra, in koj
Se vžiga v kervavim plameni. Če praša černe kojnikc kdo, Licova strelci silni, prederzni so to.
Kdo zdiha tam, jemlje od sonca slovo
Med trupli sovražnikov vmira? Spreminja smert lica, zapera oko, Junaško serce ne trepeče pred njo;
Sej prostost iz smerti izvira, Če praša černe merliče kdo, Licova strelci silni, prederzni so to.
To nemških je streleov trop strašan
Rabelne zatret in tirane , Kdor ljubi nas, ta naj ne hod' obžalvan Dežela je prosta, napočil je dan,
Rešile so smertne jo rane. Zato naj od vnuka do vnuka slovi Licova taki strelci prederzni so bli.
Drobtince Slovenskih in Knskili šeg.
Zares čuditi in kakor domorodci veseliti se moramo, če premislimo, kako terden daje slavjanski živelj. Ako bi na mesto inarsi-kterega slavjanskega naroda životvoril kak drug neslavjanski, bi se bil gotovo že zgubil v ptujih narodih kot majhen persten otok v morju, gotovo zgubil bi že svoje posebnosti, svoj jezik in svoje šege. Pa ako naSIavjana butajo še tako močno valovi iz zapada; ne zaduše ga, akoravno se čez njegovo glavo valijo. Kot Ahi!, preganjan od Škamandrovih valov, se on oklene lipe, in ni moč ga zadušiti, ja clo ni moč ga njegovega kinča obro-pati. Tako je naš Slovenski narod, ki je med vsimi Slavjanskimi skor nar bolj poman-dran, vunder le obderžal večidel svoje Slav-janske lastnosti, tako da je drugim Slave rodovom še zdaj jako jednak, akoravno se je popolnoma drugač razvijal in izobraževal, kot njegovi bratji. Kak oddaljeni so postavim od nas Busi! Ni misliti, da bi Slovenci kdaj z
T) Licov je bil vojvoda prostovoljnih nemških junakov ki so leta 1813 v vojski proti Francozam posebno sloveli. Pri tej trumi je bil tudi slaven vojsak in pevec Teodor Komer ki ni doživel dneva nemške prostosti, ker je kakor stno zgorej omenili, junaško padel 26. velkiga serpana 1813.
njimi v dotiko prišli. Da so tudi popolnamaj velika peč je neizrečeno vročino po naši izbi različne zgodovine ta dva Slave naroda bo rad razprostovala (tudi Busi imajo to slabo nava-vsak poterdil, kdor le nekoliko nju osode ve. do, velike peči preveč razbeliti), in vunder In vunder je narodni duh Busa in Slovenca hlabče gor na čelešnik (Busi oder okoli peči še zdaj v mnogih rečeh jednak. Ne menim in verli temena imenujejo ležniki) zleze, kot sicer značajev obeh narodov natajnka preisko-| bi se le tam zamogel malo ogreti in čudno
Narpred se mi oblika narodnih pesem Sloven- meljički ostali. To omuljeno" brezovko vtak-skih in Ruskih vsili v preiskovanje. Neki slavni nejo v špranjo med dve podnici. Z dobro-pisatelj, *) kteri narodne Buske pesmi prav voljnim nekako otročjim obrazom vrežejo potlej dobro pozna, je takole pesem ltusko izbral vsakemu kobilico; kakoršne predice na vrete-
za izgled vsih drugih: Oj visoki liribji, hribji Vrabcevi Rode bele kamna, ki gorijo clo, Pod tem kamnji teče glasna bistrica, Tam na njenem bregu rase germ zelen. Na germič se vsede orel, ptični car, Terdno vrano černo v krempljih on deržf ,,0j ti vrana čevna, urno mi povej, Kje si se vlačila, kje letala si?" „„V Saratovski stepi se vlačila sim, Gledala sim v štepi čudne čudeže, Mertvo truplo vid I a verlega moža. Krog merliča ptice so sedele tri: Draga mati b'Ja je perva ptičica, Ljuba sestra b'la je druga ptičica, Zvesta žena b'la je tretja ptičica. Kadar mati joka, teče solzni tok, Kadar sestra joka, teče solzni vir, Kadar žena joka, teče rosica, K sonce sc prikaže, zgine rosica.""
nu sučejo.
Potem dva čveka na jeni-strani opišejo z križem. Ta dva čveka smo potlej otroci mogli vadlaje metati, in kteremu sta oba čveka križčike pokazala, tisti je od tlaka, ki je peklo pomenilo, obesel na pervi štremeljček svojo kobilico. In tako je šlo od enega štre-meljčka do druzega. Predzadnji štremeljček brezovke so bile vica in naj verhni pa nebesa. Se ve da kdor je narpred z svojo kobilico v nebesa prilazil, tisti je zmagal in je ošabno na druge gledal, ki so še v peklu ali v vicah bengljali. — Popolnoma pozabil sim že na to igrico, kar berem natajnčni njeni popis v „Čas-niku", ki je ravno Ruske igre donašal. Da me je (o zlo ganilo, vsak lahko zapopade, kdor ve, z kakim veseljem se odrašeni spomnijo na mlade leta in na naj majnše dogodbe mladosti. Tudi čudno se mi je zdelo, da Ruski mladenčiki ravno tako to igrico igrajo,
nil
Kdo bi sc koj o začetku te pesmice ne sponi- j kakor Slovenski samo z tem razločkom, da il na marsiktero Slovensko postavim na tole: namest de bi iz pekla v nebesa prišli, pridejo
Stoji, stoji lipica i. t. d.	\\z domače vasi v Moskvo.
Aidimo da tud ta pesem se začne z nekim Xe bi se kak dolgo deržal pri tako majhnih posebnim popisovanjem kraja, kjer se prigodba rečeh, če bi ne mislil, da je včasih v majhnem pripeti, tak da pevec narpred od ene reci do veliko skrito. Prav bi bilo, ko bi popišovavi druge skače, večidel odimenitnejše do majnse,Jsjavjanskih šeg ne omenili samo poglavitne preden pride do jedra pesmice. Gotovo lepa občnih značajev Slavjanskih plemen, marveč in živa je ta pesmiška obleka posebno če pevcu naj omenili tudi, kolikor je mogoče, majhne na zadnje kaka grenka ali smešna resnica tak re£j? kteri so občina lastnina dveh bratovskih rekoč uide, kjer se poslušavcu dozdeva, kot|narodov. In parvis magna.
da bi jo bil pevec sam nerad izustil, in kjer si jo tudi ložji zapazi. Samo svariti moram pred praznim poznemovanjem takih oblik , kjer se to malokdaj dobro izide. Rri branju te krasne Ruske pesmice sim se zmislil na sle-
Planjavski.
Zmes.
Nek časopis piše od sledečih pisem, ktere
I V .	-	»«»	••	| .	I	--- ^— • J'	u« uiuubvni J/IUV lil ^ n It 1 L/
deči pogovor Slovenskih pastirjev, kterega sta jva S0Vražna vojskovodja eden drugimu sim v mladosti večkrat slišal: Anze pravi:|j,isala.
Domu ženimo; Boštjan pa: Še pasinio. A. Pervi: Gospod general! Ko se je naša vlada Ivaj bomo delali? B. Sok bomo srebali. A. prepričala, daje vse prizadevanje mir ohra-Ivdo ga bo kuhal? B. Stara baba. A. Kdo niti zastonj, toraj sim dobil povelje. Imesto ga bo mešal? B. Žabja taca. A. Kje je tista napasti, kar vam nisim hotel zakriti, žalna taca? B. Na polici. A. Kje je tista po- Drugi: Zahvalim, da ste mi naznaniti bia-.9« n0da.J.°.Je .vzeIa- A: &>.eJ.e t??tJl. govolili, Vendar bi vi, gospod general, meni voda.\?'JGe™'.c ,z "J": rase-, A- Kje je tisti prav vstregli, če bi z napadom le še kak te-germic? B. Sekira ga ,e posekala. A. Kje je de„ počakali. Zdaj bi se mi slabo godilo, ker tista sekira ? B. Ivovac jo je v lemez preko- še Iiektere tertnjave niso dodeljane.
Kje jo tisti kovač? B. Je sel pšenico pervi: Zlo vesel sim, gospod g( i. Kje je tista pšenica? B. Golobji soUamorem va£e želje spolniti. Prosili
general, da Prosim priporo-
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Gradcu 11. Prosenca: 16. 45.	3*. G?.
Na Dunaja 11. Prosenca: «. §9. 15. 41.
val. A
sijat. A _	_ ................. ^
o pokavsali" A. Kje so tisti golobji ? B/Go-I gfte"^ie"vašfgo7pei ženi'.' spoda jih je postrelila, iz turna poskočila, in1 si rit in krevelj polomila. — Res da ne moram ravno reči, daje ta pogovor lep, kjer ta dva pastirčka preveč in prenaglo skačeta od ene reči do druge in predolgo ne prideta do jedra pogovora, ki je brez dvombe zadnji zarobljen odgovor Boštjana. Pa je vunder le ta pogovor izviren zato, kjer tudi v njem in sicer še preurno govoreča skačeta od ene reči do drug« različne, kot v Buski in v naši narodni pesmici. Tudi ujide Boštjanu na zadnje neko skrito zabavljanje gospode kakor v Buski pesmi neko skrito zabavljanje ženske po zabljivosti pevcu ujide.
Tudi v Ruskih pesmih ptice rade pojejo, in marsiktero resnico zapojejo, kot v Slovenskih.
oznanilo deržavnih
otročjih iger. Marsikdo se bo spomnil iz olro-	pjseill II. PlUSenCa 1851.
cjih srečnih let na tak imenovano igro golo-bec". Mladenče kteremu sokol pravijo, leta Za Deržavne <lolžne pisma po drugimi soigravci, kteri se golobci'imenujejo. J> * * * 4 Urno lete ti golobci pred sokolom, kteri se 0blieacieni avstrijanskih pod prizadeva kakega zgrabiti, ki mora potlej so-V^^^^1
°rr> - • •	I roških, krajnskih, goriških in
I o igro igrajo tudi Ruski mladenčki. Nar I dunajske višje kamornc urad-bolj me pa je ganilo popisovanje neke igre I	n'Je-
Ruske, ktero sim tudi jez, ko šini bil sedem j Bankne akcie po 1132 gold. v srebru, let star, vsak večer pozimi igral. Razbeljena
Prihodno srečkanje bo v Gradcu in Dunaju 22. Prosenca in 5. Svečana.
od 100 (v srebru) 95'« » » » 82 13
po
od mL — % » » ( 50
4
3 3
2 » » 1 7, » »
g I d.
V časopisu „Slavische Jahrbficher". Pri Moskovi.
Dnarna cena 3. Prosenca 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 33 l/j gld.
Odgovorni vrednik; Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.