SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., u pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošUjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravniStvo in ekspedieija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove nliee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štey. 167. V Ljubljani, v torek 24. julija 1894. Imetnik XXII. Škofova beseda. Ljubljanska duhovščina se je danes v predgod sv. Jakoba dopoludne pod vodstvom mil. g. stolnega prošt« poklonila prevzvišenemu knezu in škofu. Mil. prošta čestitka je izražala veselje vse duhovske družine ob godu svojega očeta vzlasti letos, ko jih vidi popolnoma čile in zdrave. Izrazn pokorščine in udanosti prilaga vsa duhovščina iskreno željo, naj bi Bog ljubljenega nadpastirja ohranil še dolgo v telesnem zdravju. Skof so se v mili domači besedi zahvalili in pristavili, da želd sebi, vsem navzočim in eeli škofiji poleg telesnega zdravja še višjih dušnih blagrov, vzlasti gorečnosti za Boga in sveto cerkev. Potem so pa nadaljevali nekako tako-le: »Poleg o b i -lega veselja, ki sem je vžival pri cerkvenem obiskavanju po deželi, so mi vzlasti mnogo radosti prinesli zadnji dnevi. V nedeljo se je namreč osnovalo slovensko katoliško delavsko društvo. Napečna načela se š i r i j o v v 8 e k r o g e i n neizkušeni pri-prosti možje jih tem hitreje vsprejemajo. Mej pripomočki proti temu so mej drugim jako dobra taka društva. Zato vam priporočam novoustanovljeno društvo, dajepodpirategmotno in da tudi prevzamete včasih kako predavanje. To delovanje je jako hvaležno, k er s o s r c a p r i p r o s t i h m o ž z e 16 vsprejemljiva, če vidijo, da jih ljubimo in da jim želimo vsestransko dobro. V lepi složnosti mej seboj deluj mo tako vsi vvečjo čast božjo in v izveličanje duš!" Te besede same za-se dovolj govore. Vsem vernim katoličanom bo škofova beseda največje bodrilo; h krati nas pa zagotavlja z božjo pomočjo srečnega vspeha pri novem društvu. Zato pa v svojem in katoliških delavcev imenu kličemo za god premil. nad-pastirju, ki v duhu Kristusovem in njegovega namestnika Leona XIII. s tako ljubeznijo oklepa tudi zapuščeni delavski stan: Bog Vas živi in ohrani, da učakate zmago katoliških načel v vsem javnem življenju našega naroda in cele Avstrije! Obramba proti anarhistom. Vsi listi, vse javno mnenje je ostro obsojalo grozni zločin nečloveškega anarhista, ki je z jeklom v roki zavratno zaklal predsednika francoske republike. Vsepovsod odmeval je glas, da morajo vlade skrbeti za varnost življenja mirnih državljanov. Ob krsti Carnotovi je rekel ministerski predsednik Du-puy : „Carnot je umrl, zadet od divjega maščevanja onih, katere bodo združeni narodi vedeli storiti onemogle". To je gotovo pogumna, a tudi opravičena beseda v trenotku, ko so srca gorela zaničevanja in srda do brezsrčnega anarhista. Tudi merodajni krogi, kateri so le z »lučjo pro-svete" svetili v brloge zveri, v človeški podobi ter le s »človeško prostostjo" osrečevali narode, so sedaj jedini v tem, da je treba izprazniti gnjezda, kjer se zalega in redi človeška golazen, z gorečim železom izžgati gnjilobo iz socijalnega telesa ter zavarovati družbo proti nevarni kužni bolezni anarhizma, ki se širi po zapadni Evropi. Celo svobodna Anglija je pripravljena v tem oziru storiti potrebne korake v dogovoru z drugimi državami. Nadzorovanje anarhistov, ki 80 se zarotili proti družabnemu redu ter z dinamitom in jeklom delajo gaz svoji krvavi ideji, je bilo že doslej mednarodno, a s tem je malo pomagano, angleška policija mora izčistiti in prehoditi skrivna zavetja v Londonu ter poslati čez mejo v varnem spremstvu izvržek ljudij, ki ne poznajo človeških čustev, temveč le divji nagon deroče zveri. A vprašanje je, če policija pozna vse te ptice ujede, kajti anarhisti so navadno bolj zviti od redarjev ter imajo povsod svoje zaveznike, po-magače in ovaduhe. Švica je že sklenila zakon, ki stopi s 1. dnem avgusta v veljavo proti anarhistom. Zakon določa ostre kazni za one, ki pripravljajo, razširjajo ali hranijo razstrelila v zločinske namene, ki prigovarjajo k zločinom ali jih proslavljajo. Po tem zakonu bodo mogli kaznovati tudi one, ki po časnikih širijo anarhizem. Zadnji čas je tudi italijanska vlada začela zasledovati anarhiste ter devati pod ključ. V zbornici je Crispi predložil dva načrta zakonov z ozirom na javno varnost. Značilno je, da je celo socijalistiški poslanec Agnini odobraval predloge bivšega prekucuha Crispija. Francoska zbornica te dni obravnava o zakonu proti anarhistom. A zopet so neizogibni radikalci, ki imajo dvomljivi pogum, da branijo najhujšega sovražnika dežele iz same kratkovidne politične strasti, da ni prišel na predsednikovo mesto njihov kandidat. Stvarnih razlogov nimajo in jih ne morejo imeti, kajti stroge naredbe v varstvo mirnih državljanov prori krvoločnim pošastim anarhizma vendar ne morejo nasprotovati načelom vrejene republike in izobraženega naroda, kakor je francoski. Popolnem naravno in človeško je, da niso porotniki primorani izreči svoje sodbe o življenju in smrti ter svoje in svojih družin življenje in imetje postaviti v nevarnost. In da so obravnave proti anarhistom tajne, tudi to je umevno, da se zabrani okuženi zrak anarhizma med zdrave slojeve prebivalstva. Na srečo so skrajni radikalci v francoski zbornici se- LISTEK Kovte pri Logatcu. (Spisal Jos. Ciperle.) Znano, a žalibog tudi resnično je, da mi Slovenci tako malo poznamo svojo domovino. Kako malo nas je, ki smo jo prehodili od jednega konca do druzega. Žalostno je pa celo, da tujci dostikrat boljše poznajo in tudi cenijo divne naše slovenske kraje, nego mi sami. Pač kliče Gorenjec Dolenjca: »Prid' vrh planin — nižave sin!" — in ravno tako Dolenjec Gorenjca: »Pridi Gorenj'c — z mrzle planine!" — a vendar se nobeden ne gane s svojega kota, kot bi bil prilepljen. Bog nas vendar potipaj jedenkrat z najdebelejšim palcem ! Ne bode tedaj odveč, ako vam danes odkrijem kotiček naše zemlje, kateri se sicer ne more ponašati z divje romantičnimi kraji Gorenjskega, Koroškega ali Štajerskega, ali odlikuje se vendar po svoji milobi, po svoji prijetni legi in po svojem svežem in zdravem zraku. To so Rovte pri Logatcu. Rovt je na Slovenskem mnogo, na Gorenjskem so, in tudi Notranjsko ni zaostalo ter si postavilo svoje rovtarske Atene dve uri od Logatca. V te Rovte dospeš lahko po stari idrijski cesti z Vrhnike, ali pa po novi rovtarski cesti iz Logatca. Obe ti cesti združite se pri selu Ceste, a kmalu potem se zopet razkrojite. Na levo gre cesta potem dalje v Idrijo, na pravo pa kar naravnost v Rovte. Se vč, kdor se ravno ovinkov ne boji, ta gre lahko tudi okolo Rima, Carigrada ali Jeruzalema v Rovte, kajti vsaka pot pelje v rovtarske Atene. Rovte same leže na tako imenovanih idrijskih planinah, dolge so cele štiri ure, kajti posamezne hiše in sela, iz kojih obstojč Rovte, so dostikrat po četrt ure druga od druge. Vsak posestnik ima zemljišče okoli svoje hiše, pa tudi gozdi in pašniki njegovi so največ zedinjeni z drugim njegovim posestvom. Svet je tu ves v gričkih in dolinah; zemlja je ilovičasta, pa jako rodovitna. Na poti si ljudje tukaj niso, to je res. Izmed sel, iz kojih obstoje Rovte, so najodlič-nejša ta-le: Rovte same s cerkvijo sv. Mihaela, Petkovec s cerkvijo sv. Hijeronima, Praprotuo brdo s cerkvijo sv. Nikolaja, Medvedje brdo s cerkvijo sv. Katarine, dalje Ceste, Podpesek, Zibrše, Gradišče, nekdanja rimska trdnjava, Leše,priTopitu, Hudi konec, Skrot-uje, Grampovci, Gabrovci, Glado-b o 1, Pikelci, Štimerk, Žeje, na Oso-jih, Kurja vas, Osredek, Celerije, Zajele, v K u h n j i, kjer Poljanska Sora izvira, potem Za b niča, II rastje itd. itd. Posebno visoeih gor tukaj ni, najvišja hriba sta Vehariščev zahodu, kjer pelje cesta v Idrijo, drugo pa Gradišče, od koder je posebno lep razgled od Triglava do Snežnika in od tolminskih hribov do Kuma. Na severo-vzhodni strani Rovt izvira Sora, ki teče ravno ob meji te občine ter žene svoje valove in svoje postrvi proti Zirovski dolini in dalje proti Medvodam v Savo. Drugi potok je Rovtarščica, ki izvira iz več studencev na južni strani farne cerkve, a teče le pol ure daleč, potem se pa zgubi v zemljo ravno tik okrajne ceste, koja pelje iz Logatca v Rovte, pa se baje zopet prikaže na Vrhniki. Tretji je C u k o v p o to k, ki izvira na vzhodu pod Gradiščem, goni mlin in žago ter se zgublja kmalu ped zemljo, tam združi se najbrž v Rovtarščico ter prihaja z njo vred pri Vrhniki na dan. Četrti pa je Križajev potok, ki izvira na zahodni strani, goni precej mlin, teče proti severu ter se izteka v Soro. Temu se pridruži Lanevški potok, ki izvira tudi na zahodni strani rovtarske občine. Kakor sem že rekel, so tla rovtarska jako rodovitna. Pred leti odlikovale so se Rovte tudi po svojih krasnih in velikanskih gozdih, kojih se je pa že mnogo posekalo ia razprodalo, se ve izvozilo se je z njimi mnogo narodovega bogastva v Trst in v Reko. Z rovtarskim lesom polnili so si mošnjičke trgovci v Trstu in v Reki, Rovtarjem ostala pa so suha telesna in hribovska rebra. (Dalje slčdi.) ^ L C ov ^ daj preslabi, da bi mogli preprečiti t sedanjih razmerah nujno potrebni zakon proti anarhistom. Kot prijatelji in zagovorniki prave državljanske svobode in človeških pravic pa resno dvomimo, da bi vlade z izjemnimi naredbami mogle v kali zatreti anarhizem ter preprečiti grozodejstva. Duševno gibanje se ne pomiri in ublaži z jeklom in smodnikom. Sicer ne moremo anarhizma šteti med opravičena duševna gibanja in težnje, a duševno gibanje je vendar. Vzraslo je na onem deblu, kakor vsa druga revolucijonarna gibanja, katerih pričetnike in podpornike proslavljajo po časopisih in shodih. Od anarhista umorjenega Bandija je Crispi slavil v zbornici kot junaka pri Maršali. Crispi predlaga zakone proti prekucuhum, a je ponosen, da je prekucuh. Slavil je morilce, ker so iz idejalnih, rodoljubnih nagibov bili krivi zločinov. Razloček je le ta, da so pre-kucuhi, katerim se je prišteval Crispi, slavili zmago, anarhisti še ne. Kaj so koristili izjemni zakoni proti socijalistom in jezičnim junakom v Nemčiji? Da so se še bolj širile državi in in cerkvi nevarne ideje! Prepovedovala so oblastna javne shode, anarhisti so se skrivno zbirali ter kovali svoje naklepe; vlada je strogo izvajala izjemne naredbe, toda dogajalo se je več zločinov, ko sedaj, odkar je preklicano izjemno stanje. Strah božji, vera v Boga, ljubezen do bližnjega, spoznanje pravice in krivice, skratka: krščanska vzgoja človeštva je najradikalnejše zdravilo za bolno človeštvo. Skrajni čas je, da se v tem oziru obrne na bolje. Zal, da v takoznanem prosvetljenem veku še pokriva zemljo gosta tema bogotajstva, v kateri tavajo razni rodovi ter si v nadsebojnem boji lomijo vratove ! Iz hrvatskega sabora dne 19. julija 1894. V sedanjem zasedanju hrvatskega sabora razpravljalo se bode o treh važnih zadevah, namreč o izvanrednem proračunu za tekoče leto, o vseučilišč-nej zakonskej noveli in o novem mestnem štatutu. Izvanredni proračun iznaša 1,284.000 gld., ki se pokriva s presežki od sklepnih obračunov od 1. 1889 do 1891 v iznosku od 954.215 gld. ter z razpolo-živimi blagajničkimi presežki v iznosu od 330.000 gld. Ta svota se ima pa tako-le podeliti: 10.000 gld. za zdravstveno osobje pri epidemičnih boleznih, 132.000 goldinarjev za povišanje plač avtonomnim činovni-kom od 1. julija 1894, 10.000 gld. za hrvatsko izložbo živil na Dunaju, 100.000 gld. za sodelovanje Hrvatske pri proslavi tisočletnice mažarske države z izložbo, 50.000 gld. za deželno bolnišnico v Oseku, 30.000 gld. za nakup hiše za deželno blagajno, 100.000 gld. za vrejenje morskih kopališč v Crkve-nici, Novem in Kraljeviei, 300.000 gld. za medicinsko fakulteto, 100 000 gld. za zavod gluhonemih in slepih, 63.000 gld. za šolska poslopja v Gospiču, 12.000 gld. za knjižnico grofov Zrinjskih, 20.000 gld. za zidanje šole v Novej Gradiški in 27.000 gld. za glasbeni zavod v Zagrebu, 100.000 gld. za zidanje nove gimnazije in realke v Zagrebu ter 150.000 gld. za novo gimnazijo na Sušaku kraj Reke, slednjič 80.000 gld. za novo kaznilnico v Mitrovici. Zares lepe svote se bodo upotrebile za kulturni napredek Hrvatske, a pri vsem tem moramo vendar žalostnega srca omeniti, da ste med temi svotami dve stavki, ki ne bodo na čast Hrvatski. 100.000 gld. žrtvuje Hrvatska od svojih dohodkov za proslavo tisočletnice mažarske države. Kaj ima Hrvatska s to proslavo? Kaj ne bodo Mažari povsodi dokazovali, da so le oni pravi gospodarji v deželah ogerske krone in da se bode tudi Hrvatska zgubila med drugimi zemljami. In vendar nas uči zgodovina, da se je ravno takrat, ko se je mažarski državi položil temelj, kraljevina hrvatska pod kraljem Tomislavom najlepše razcvetela in da je ta junaški kralj odbijal srečno vse napade sosednih Mažarov na državo hrvatsko. A mi da zdaj proslavljamo utemeljenje mažarske države celo z našim denarjem! Kaj ni to največje ponižanje svobodnega naroda? Ce so kasneje okol-nosti prisilile Hrvate, da so sklenili zvezo z Mažari, ni še zato opravdana proslava tisočletnice, kajti takrat Hrvati še niso bili v zveii z Mažari, a pozivati se pri vsem tem na 8001etno zvezo z Mažari, ne dokazuje nič dragega nego robsko mišljenje in poniževanje samega sebe. Večina današnjega sabora je sprejela seveda tudi to točko proračuna, kakor tudi ono za zidanje gimnazije na Sušaku. Tudi v tej točki je pokazala vladna večina, da jej ni mar čast hrvatskega naroda. Do sedaj je bila hrvatska gimnazija na Reki v neki najeti hiši, ki pa ni bila za to prikladna. Vlada hrvatska je morala poskrbeti za drugo zgradbo. To so vedeli odlični Hrvati na Reki, pa so sklenili, sezidati lepo zgradbo ter jo ponuditi vladi za porabo za ravno toliko najemnino, kakor zdaj plača. Ali vlada predloga ni sprejela, marveč je dala preiskati po svojih ljudeh zemljišča na Reki, kje bi se mogla sezidati nova gimnazija. Seveda so bile eene zemljišču tako ogromne, da te vlada ni mogla odločiti za zidanje na Reki. Ali to ni bil pravi razlog, saj je mogla vlada sprejeti ponudbo dotičnega odbora. Pravi razlog, da je vlada tako ravnala, je bil zahtev ogerske vlade, da mora hrvatska gimnazija z reškega zemljišča, kjer ni mesta za noben hrvatski zavod. In naša vlada, a ž njo tudi sabor popušča Mažarom, kakor oni zahtevajo. Tako je zginil z dovoljenjem hrvatskega naroda zadnji hrvatski zavod z Reke na zahtev mažarski. Politični pregled. V Ljubljani, 24. julija. Volilna reforma. Dunajska „Arbeiterzei-tung" napoveduje, da bodo delavci storili neki od ločen korak, da pospešijo volilno reformo. Ta list pravi, da nima vlade za tako najivno, da bi mislila, da bode mogla volilno reformo ovirati. Ko bi pa bila tako najivna, jo bodo pa bodoči meseci kaj boljšega poučili. Proletarijat je spravil volilno reformo na dnevni red parlamenta in jo bode tudi na dnevnem redu ohranil. Delavski program državnega zbora še ni definitivno sestavljen in za njega sestavo niso merodajni jedino ministri, predsedniki in načelniki klubov. Delavci bodo tako predrzni, da se bodo udeležili sestave dnevnega reda državnega zbora. — V kratkem je torej pričakovati kaka večja akcija za občno volilno pravico. Hrvatski ban še ni dal ostavke, in so do-tične novice bile nekoliko prenagljene. Vlada ogerska si prizadeva, da bi ga vsaj še nekaj časa obdržala v Zagrebu. "VVekerle pač za bana dosti ne mara, ker ga je hotel izpodriniti, ali nima baš pripravnega mu naslednika. Vlada je pa zamotana tudi v toliko težav, da jej sedaj nikakor ne more biti po godu, da bi k temu še pridružila krizo na Hrvatskem. Zadnje dni je bil v Zagrebu reški guverner Battyany, dolgoletni banov prijatelj in gaje prigovarjal, da rajši ostane na svojem mestu. Poslala ga je bila Ogerska vlada. Kaj je Battyany opravil, ne vemo. Mislimo pa, da grof Khuen-Hedervary ostane še nekaj časa ban, če tudi se čez kaj mesecev umakne komu drugemu. Ko v Budimpeštu dobi za to mesto sposobno osebo, ga tudi ne bodo več zadržavali. Veseli bodo, da gre. Bolgarija. Tudi že vladni listi priznavajo, da so bili nemiri v Trnovem in v Bregovi; samo opozicijski listi so stvar pretiravali. Z redom pod novo vlado torej ni najbolje. Nova vlada bode torej kmalu imela dosti skrbij in ne bode jej treba premišljevati, kako bi tožili prejšnje ministre. Nova stranka v Srbiji. Stari Ristič še nikakor ni popolnoma popustil političnega življenja, če tudi nima nobene stranke za seboj. Dobil bi pa rad tako stranko in zaradi tega priporoča v v neki brošuri, ki jo je izdal, osnovo nove stranke iz liberalnih in zmernih radikalnih elementov, ki bi se imenovala narodna stranka. Najbrž pa iz tega ne bode nič in Ristič ostane tudi v bodoče brez stranke. Osnovo take stranke je priporočal že tudi general Grujič ali ga ni nikdo poslušal. Srbija in grški patrijarhat. Mej Srbijo in carigrajskim pravoslavnim patrijarhom se je doseglo neko sporazumljenje o srbskih škofijah v Turčiji. Osnovali bi se srbski škofiji v Prizremu in Skopljah. Srbska cerkev bi bila pri carigrajskem patrijarhatu zastopana po dveh referentih, ki bi bila tudi člana svete sinode. Metropolit bi se pa imenoval titular-nim patrijarhom. To sporazumljenje ima le še potrditi turški sultan. Hitela Turčija s potrdilom ne bode, ali če bode morda Rusija se za stvar potegnila, bodo pa v Carigradu gotovo naposled se udali. Vse to sporazumljenje je naperjeno proti Bolgarom. Grki bi radi s srbstvom izrinili bolgarstvo iz Makedonije, ko ga tako niso mogli, ali tudi to se jim ne bode posrečilo. Srbska propaganda v Makedoniji nima pravih tal. Dnevne novice. v Ljubljani, 24. julya. (Za Bkatoliški sklad") podaril je presvitli gospod prelat dr. Andrej C e b a š e k, stolni kanonik itd. v Ljubljani, o priliki bližajoče se svoje zlate maše v drug č sto goldinarjev .v zahvalo večnemu Bogu". — Vsemogočni povrni velezaslužnemu gospodu zlatomašniku in velikodušnemu podporniku katoliške stvari ter ga ohrani čilega še mnogo mnogo let! (Slovensko planinsko društvo) je zaznamovalo pot iz Sorice črez soriško planino v Bohinj. Prijateljem lepe planinske narave naznanjamo to vest prepričani, da bo sedaj po ti idilični poti mnogo domoljubov se radovalo krasot soriškega planinskega sveta. (Odlikovanje). Vč. g. Jožef Fric, kn. šk. konz. svetovalec, dekan in župnik v Smohoru na Kor. je imenovan papeževim častnim komornikom. (Zelena .Soča".) Da je ljuba .Soča res zelena sovraštva proti nam, kaže ob raznih prilikah — več in manj srečno. Dne 20. julija piše o .uličnih napisih v Ljubljani". In tam čitamo mej drugim tudi te-le stavke: .Pričakovati je bilo, da koalicija spravi naše konservativce popolnoma v nemški tabor in to se je že sedaj zgodilo". — .Ce bi šlo po .Slovenčevem. receptu, bi niti v 30 letih ne izginili sedanji napisi. To in nič druzega je tudi želja naših konservativcev." — (Tedaj smo nem-škutarji, kakor nas tudi res imenuje .Soča". — .Svoje nemčursko mišljenje so hoteli oviti v malo lepšo obliko ... To je namen tistemu pisarjenju o socijalni in gospodarski politiki." — Izvrstno 1 — A najboljša stvar v zadnji .Soči" je dokaz, da je .Slovenec" priznal nemščino za državni jezik in sicer zato, ker je zahteval naj se jedino le po zahtevah pravičnosti sodijo tudi narodne zadeve. Ta dokaz .SoČin" je istinito klasičen in javno zahvaljamo g. urednika, ker nam je preskrbel ta veseli duševni vžitek. — Sicer pa pri ti priliki naznanjamo svojim bralcem in .Soči" še veselejšo vest, da namreč mož, ki piše iz Ljubljane tako hude in grozne članke lahkokrili Goričanki, ni kar nič nevaren; prav rad napiše kak članek tudi v popolnoma nasprotnem smislu. Njegovo vsestransko pero se omaka danes ža .Sočo", jutri za .Novice" in če je treba tudi za „Slovenca". Mož dokazuje in tudi dokaže to, kar misli, da si želi dotični urednik. Mi ga popolnoma celega privoščimo zeleni .Soči". (Idrijska pošta). S to uredbo so se zadnji čas merodajni krogi jeli že dokaj pečati in upati je, da se že enkrat radikalno odpomore temu nedostatku v našem rudarskem mestu. Saj je prometa za ta urad že davno več kot preveč, a vendar se postavlja za onega v — Tržiču ! (C. kr. drž. gimnazija v Beljakn) na Kor. je praznovala dne 14. t. m. petindvajsetletnico svojega obstanka s primerno šolsko slavnostjo. Dijakov je bilo zadnje leto 177, in sicer 166 Nemcev, 9 Slovencev, 1 Ceh, 1 Francoz, 168 katolikov in 4 protestantje. Odliko je dobilo 33, prvi red 118, drugi 16, tretji 6, pre-skušnje delajo 4 dijaki. Zrelostni izpiti so se pričeli dne 20. julija. Podučevalo je 1 vodja, 12 profesorjev in 3 učitelji. Šolsko izvestje ima spis prof. G. Maiz-a: .Jenseits der Rhipaen. B. Ultima Thule. Ein Bei-trag zur Geschichte des Bernsteinhandels". (Utonil) je dne 23. t. m. France Kovač iz Kosez štev. 27 v vodnjaku v Vodmatu. Sel je vodo zajemat, pa ga vrže božjast. Ker vodnjak nima ograje, pade nesrečnež notri ter utone. — Okrajna oblastva so gotovo že večkrat naročevala županstvom, naj skrbe, da bodo vodnjaki zagrajeni z oklepi ter pokriti, toda v mnogih krajih so taki potrebni opomini brez vspeha. Torej naj stori vsakdo svojo dolžnost, da zabrani nesreče. (Učiteljski reverzi.) Učiteljski pripravniki, ki uživajo za časa svoje izobražbe na dotičnem uči-lišču kakor državen štipendij ter se z reversom zavežejo služiti kot učitelji najmanj 6 let v dotični kronovini, neso te zaveze oproščeni tudi tedaj, če prestopijo na kako drugo učilišče. Pred odsluženimi 6 leti torej ne more noben učitelj ali učiteljica v drugi deželi službe doseči. Na strogo izpolnitev te ministerske naredbe opozarja e. kr. deželni šolski svčt graški podrejene šolske oblasti. (Sirarnica na Petkovcn) pri Rovtah ima izdelanega sedaj že dovelj sira v hlebih in manjših kosih, kakor tudi limburškega, in opozarjamo na te izdelke svoje bralce. Blago se samo hvali in priča o veliki spretnosti in veščem izdelovanju, vse je izročeno strokovnjaškiim rokam in vestnemu vodstvu. Razpošilja se blago že sedaj od V« kg- in ve2 Proti poštnemu povzetju. (Slovenska zmaga na Koroškem). Pri občinskih volitvah v občini Tolsti vrh je prav sijajno prodrla Blovensko-konservativna stranka proti nemčursko-libe-ralni. V tretjem razreda je zmagala z 42 glasovi proti 13, v drugem z 22 proti 9, v prvem je bito razmerje glasov jednako in sta voljena ,tudi dva liberalca. Ta zmaga je jako pomenljiva, ker so se biti liberalci nadejati že gotove zmage. Vsa čast zavednim kmetskim volilcem, ki so se sami organizovali in zbog tega tudi lepo prodrli. (Domačega pešpolka št. 17) v Ljubljani nahajajoči se 2 batalijon odide prihodnje dni v Celovec da se skupno s polkom udeleži letošnjih vojaških vaj. K onim tukajšnjega pešpolka št. 27. pa dojde semkaj v Gradcu nastanjeni 4. batalijon. (Kvarjenje živil.) Iz občinstva nam prihaja pritožba, da se po nekaterih mlekaricah na tukajšnji trg dovažano mleko brezvestno kvari in tako prodaja. Na to opozarjamo trški komisarijat in mestno policijsko stražo, ter prosimo nekoliko večjega nadzorovanja in strogega postopanja proti krivcem. (Novo poštno poslopje.) Prihodnji mesec prično podirati poprejšnjo Luckmannovo hišo v Slonovi ulici, kjer ima »tati nova poštna stavba. (Oblastven ukrep zaradi preteče kolere). Mestni magistrat izdal je ravnokar sledeči razglas, št. 14.863 : Ker je v zadnjem času nastopila zopet kolera v mnogih krajih in celo tudi v deželah naše države, opozarja se z nova najnujnejše na razglasilo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. januvarija 1894, štev. 991, in na razglas podpisanega magistrata z dne 30. avgusta 1893. 1., št. 16181, z opombo, da je vsak, kdSr prenočuje tujce, ali pa daje stanovanja ali sobe itd. v najem, dalje vsak, ki vodi kako gospodinjstvo, dolžan takoj naznaniti mestnemu magistratu prihod vsacega popotnika, ki je prišel iz krajev, o katerih se ve, da tam razsaja kolera. Za sedaj morajo biti toraj takoj naznanjeni mestnemu magistratu vsi tisti, ki prihajajo iz Galicije, Buko-vine in Rusije ; isto tako bode pri magistratu zgla-siti vsakega, kdor bo prišel iz krajev, kjer se utegne kolera še prikazati odseh dob. Zanemarjenje predpisanega naznanila se bode kaznovalo za prestopek v smislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857. leta, št. 198, drž. zak. št. 198, z globo od 1 do 100 gold., ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dni. (Uboj in poskus uboja.) Kakor se nam poroča iz Trsta, vnoči od sobote na nedeljo umoril je z nožem nek postrešček Žida trgovca Revere, nečaka znanega pesnika Revera, kateri je v Rimu umrl. Vzrok je bil uičeven: postrešček je bil v neki gostilni blizu Revera in poslednji se je norčeval s po-streščekom, kar je tega tako razjezilo, da je z nožem trikrat vbodel Revera, ki je kmalu potem umrl. — V nedeljo predpoldne streljal je nek pekovski pomočnik Janežič iz Ljubljane na primarnega zdravnika v tržaški bolnišnici dra. Nikoliča. Na srečo ni zadelo nobeno zrno dra. Nikoliča. Vzrok je iskati v tem, ker ta zdravnik ni hotel operirati Janežiča. Anarhistični napredek! (Znižana cena.) Nova knjiga »življenje in delovanje sv. Vincencija Pavljan-s k e g a" se dobiva v zakristiji cerkve Jezusovega sv. srca in velja vezana od sedaj le 60 soldov. (Čveterorazredno deško ljudsko šolo v Novem Mesta) je obiskovalo to leto 195 učencev; izmed teh jih je bilo 114 iz tujih občin. Za višji razred je sposobnih 143. Poučevali so štirje učitelji-fran-čiškani in katehet. (Trorazredno dekliško Ijndsko šolo v Novem Mestu) je obiskovalo to leto 134 učenk. Med letom jih je 7 umrlo. Poučevale so tri učiteljice, katehet in učitelj petja. (Infanterijska kadetska šola v Trstu) Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. dojdejo v Ljubljano gojenci c. kr. infant. kadetske šole iz Trsta, katerih je 30, z jednim oficirjem in petimi možmi ter ostanejo tu do 12. avgusta. (Županova volitev). Dne 17. t. m. so izvolili z veliko težavo mestni očetje višnjegorski za župana g. Gilly-ja. Da ni domačin, kaže ime; someščani ga štejejo mej liberalce. Sicer pa imajo ljudje tacega župana, kakeršnega si zaslužijo. (Promet na dolenjskih železnicah.) Iz podatkov povzamemo da se je poleg osobnega v tekočem mesecu pomnožil znatno tudi tovorni promet. Poleg rujavega premoga iz Kočevja dovaža se obilo lesa (žaganic, tramov, drv kakor »suhe roba") iz veliko-laškega okraja, sodraške in ribniške doline, goveje živine (volov in telet) z Dolenjske ter raznih živil. Tudi prašičev, posušenega lubja (čresla) iu črnega oglja v vrečah dovaža se obilo. Izvoz lesa v Trst vrši se po peage-tarifu dogovorjenem z južne železnice družbo. (Rigoroz). Naš rojak, vč. g. Davorin E h r 1 i c h, duhovnik celovške škofije in gojenec Avguštineja na Dunaju, je napravil dne 16. t. m. prvi bogoslovski rigoroz iz bibličnih ved. Castitamo I (Iz celovške škofije.) Umrl je č. g. Pr. Bauman, župnik v Strassburgu. Nameščeni so čč. gg. novo-posvečeni kat. kaplani: A. Hefter v St. Lenartu v Labudski dolini; Aleš Jelen v Hodišah; S. Jorg v Huttenbergu; K. Kaponik v Št. Vidu ; V. Maier v Rangersdorfu ; M. Schmidt v Smohorju; Iv. Tscher-nitz v Lipi. — Razpisana je mestna župnija v Beljaku do 31. avg. — Župnijo Mižice je dobil velečastiti g. Fr. Premru, kanonik v Velikovcu. (Državne mitnice.) Prejeli smo sledeči poziv: Pri tudeželnih eraričnih cestnih mitnicah, katerih zakupna pogodba koncem meseca decembra 1894.1. poteče, to je pri mitnicah na Ježici, v Škofelci, na Grosupljem, v St. Jerneju, v Kostanjevici, v Krški Vasi in v Jesenicah-Ribnici se bode, ako v kratkem razpisana zakupna obravnava ne bode imela povrljnega vspeha, od prvega jauuvarija 1895. teta naprej pobirala mitnina v lastni upravi c. kr. erarja. Pobiranje pristojbin v erarični upravi oddalo se bode v prvi vrsti penzijonistom, kviescentom, provizijo-nistom (doslužencem, upokojencem) in invalidom, ako so te osebe pripravljene prevzeti posel pod sprejemljivimi pogoji, ako so telesno iu duševno zanj popolnoma sposobne, ter si so prisvojile potrebno znanje mitnice zadevajočih propisov. Poživljajo se s tem vsi, katerim je na stvari ležeče, da se zglase s potrebnimi izkazi, da vstrezajo popolnoma navedenim pogojem, posebno s pravilnim zdravniškim spričevalom o telesni čvrstosti ter s spričevali nravnosti čim preje ustno ali pismeno pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstvu. Prijaviti je treba vzlasti: 1. Zahtevano odškodnino, iz katere se morajo pokriti vsi stroški izvzemši najemnino za mitnico in stroške za tiskovine ter za napravo in ohranitev potrebnega inventarja. 2. Ali bi prosilec sprejel po-biro mitnine pri vsaki mitnici kjerkoli si bodi, ali pa le pri eni ali pri nekaterih natanko določenih. 3. Ali bi prosilec bil pripravljen položiti varščino (kavcijo) in v katerem znesku. Natančneje se izve ob uradnih urah [pri podpisanem c. kr. finančnem ravnateljstvu. — O. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, du<5 18. julija 1894. (Letošnja žetev), ki se je večinoma že dokončala po Dolenjskem, donesla je obilo pridelka, zlasti rž in pšenica obnesli sta se kaj dobro, a tudi ječmen ni zaostal. Po toči zadeti kraji si niso mogli nič opomoči, kajti kar Ije bilo zadeto, so večinoma pokosili in tako rešili vsaj slamo. Po Notranjskem in Gorenjskem se o tem oziru še pričakujejo poročila. — Povsod pa se pričakuje glede ostalih poljskih pridelkov, ki se bodo v jeseni spravili pod streho, ugodnih vspehov, obneslo se bode kaj dobro: zelje, krompir, repa in fižol. (Ljubljansko zelje) letos lepo uspeva in naši zelarji se vesele že naprej obilih naroČil od doma in zunaj. Zeljnate glave so to leto brez slehernega mrčesa iu tudi v ostalem je letina kaj pospešujoča za to rastlino. (Popravek.) Blagajnik slov. kat. delavskega društva je g. Ivan Palovec. V toliko naj se včerajšnje poročilo blagohotno popravi._ Telegrami. 161, 23. julija. Ogerski poljedelski minister je dopoludne prisegel. Dunaj, 24. julija. „Wiener Zeitung" objavlja tri vrejenja valute se tikajoče zakone z dne 9. julija 1894, namreč zakon o spo-razumljenju s Ogersko, o zameni 200 milijonov državnih bankovcev, zakon, s katerim se odkaže finančnemu ministru 224 milijonov kron deželnih kovinskih denarjev, in zakon, s katerim se pomanjša množina solinskih listov v prometu za 70 milijonov. Naredba finančnega ministerstva z dne 24ega julija 1894 ustavlja od danes izdajo državnih bankovcev pri državnih blagajnicah in uradih. Dunaj, 28. julija. Župana Winterhollerja je, kakor se poroča časopisom iz Brna, malo zadel mrtvoud. Praga, 28. julija. Za gotovo je dognano, da so anarhisti, katere so zaprli poslednje dni, zlasti v predmestju prijeta oseba, poskušali delati razstrelila. Iz papirjev, ki so jih našli pri hišnih preiskavah, je bilo vidno, da imajo sokrivce in so vsled tega več anarhistov zaprli v Novem Bydžovu, Žizkovu, Karlinu in Liberci in jih izročili kazenskemu sodišču, ker so se pečali z izdelavo razstrelil. Lvov, 28. julija. Danes se je začel shod poljskih zdravnikov in prirodoslovcev. Lvov, 23. julija. Vžgale so se vojaške barake za vozništvo na Jablonskem trgu danes dopoldne. Budimpešta, 23. julija. Budimpeštanski tovarniški in umetni mizarji so sklenili čez jeden teden začeti štrajk. Mizarji, katerih je kacih 3000, upajo, da pritegnejo v štrajk tudi dninarje svojega rokodelstva. London, 23. julija. Po došlih poročilih je ameriška zbornica poslancev vsprejela zakon o konzularskem nadzoru izseljencev. Budimpešta, 23. julija. Državno pravd-ništvo je začelo tožbo proti zaprtemu delavcu Ganzove tovarne Piccaronu zaradi razžaljenja Njega velečastva. Preiskava je pokazala, da Piccarone ni anarhist. Fožun, 23. julija. Nadvojvodinja Gabrijela, hči nadvojvoda Friderika, je dne 17. julija precej hudo zbolela. Sedaj jej je že nekoliko bolje. Wernigrode, 23. julija. Danes je umrl general grof Bosse, korni poveljnik v vojski 1870. leta. KodanJ, 23. julija. Carjevič pride semkaj k srebrni poroki prestolonaslednika. Charlottenburg, 24. julija. Bakterijo-logična preiskava je pri kolero sumljivem umrlem pokazala samo grižo. Bim, 24. julija. Iz Kasale se poroča, da se je več Sudancev udalo. Italijanske čete priborile so 46 zastav. Pariz, 23. julija. Zbornica je odklonila vse dostavke k drugemu članu protianar-hističnega zakona. Glasovanje o članu samem je odložila in začela razpravljati o tretjem članu. Peterburg, 23. julija. Misli se osnovati občen sindikat ruskih premogovskih indu-strijcev in fužinarjev. Sindikat bi imel namen. rusko trgovino varovati pred tujo konkurenco. Pariz, 23. julija. Dopoludne se je nadaljevala debata o protisemitskem zakonu. Poročevalec je prečital nov tekst člana 2. Ministerski predsednik je izjavil, da vlada odstopi, ako se ne vsprejme ta član prav v tej obliki. Brisson, Goblet, Naquet in Pour-query ugovarjajo in trdijo, da ministerskega predsednika izjava nasprotuje ustavi. Char-pentier je stavil dva dostavka, po katerih naj bi se nikdo ne smel preganjati zaradi izjav v zasebnih pismih ali izrečenih v svojem stanovanju. Haag, 22. julija. Danes se je slovesno otvoril kongres za brodarjenje po rekah in jezerih. Mej odposlanci na tem shodu je 10 Avstrijcev, 6 Ogrov, 26 Nemcev, 28 Francozov, 12 Belgijcev, 1 Šved in 1 Norveg. Haag, 23. julija. Včeraj zvečer je odposlance kongresa za brodarjenje po rekah in jezerih v zoologičnem vrtu pozdravil predsednik inženirskega zavoda Leemen. Zahvalil so je ministerski ravnatelj Schultz iz Bero-lina, naglašujoč, da je kongres v Holandiji, ker je ta dežela sloveča po svojih vodnjih zgradbah po vsem svetu. Nemci so prišli, da se od Holandcev kaj naučč. London, 23. julija. Iz Takua je 20. t. m. 12 mož in 8 topnjač odšlo na Koreo. Ukazalo se je jim, da naj začno boj, ko bi Japanei hoteli zabraniti izkrcanje. Ce se začne vojska, pojdeta nankinško in kantonsko brodovje v japansko morje in vsaka kitajska pokrajina postavi 20.000 mož v boj. London, 23. julija. Po došlih poročilih je korejska vlada naznanila japanski, da po- prej se izvede zahtevanih reform, dokler Ja-panei ne odpokličejo svoje vojne s Koree. Pripisovati je to baje vplivu Kitaja. Londdn, 23. julija. Po poslednjih poročilih iz Kitaja, so poslali 10.000 vojakov na Koreo. Kitajska vlada je po posredovanju angleškega poslanika v Japanu sporočila svoje predloge japanski vladi. Poslanik je Japan-oem priporočal mirno rešitev. Japan je odklonil predlog, in kitajska vlada je potem naznanila japanski, da pretrga vsa pogajanja, ako Japanci s Koree ne odpokličejo vojakov. London, 24. julija. Poročilo o napo-vedbi vojske Japanu se ne potrjuje Položaj je vendar še kritičen. VABILO k IX. redni veliki skupščini družbe sy. Cirila in Metoda v Novem Mestu v torek dne 7. avgusta 1894. leta. Vspored: I. Sv. maša ob VjH- * frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje ob J/s 12. uri v „Narodnem domu«. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine odbornikov. (Po pravilih izstopijo naslednji udje drnfcbinega vodstva : 1. Matej Močnik, 2. Ivan Murnik, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej zamejic.) 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani, dnč 24. julija 1894. Prvomestnik: Tomo Zupan. Podpredsednik: Luka Svetec. Tujci. 22. julija. Pri Slotiu: Crnčič, Ullrich, Morgensfern z Dunaja. — Fischer iz Budimpešte. — Rottmann iz Pečuha. — Plankar, Brost iz Celovca. — Michelis, Fabris, Lewi, Escher, Seppulli iz Trsta. — Orbanio iz Pazna. — Certin in Zagreba. — Pongraz iz Vidna. — Popper z Reke. — Tušek iz Gorice. — Zavodnik iz Žužemberka. Pri Maliču: Otton vitez Larisch, Grogler, Berger, Scholz, Horn, Hopfmann z Dunaja. — Bohm iz Liberce. — Mircola iz Trsta. — Loser iz Budimpešte. — Bethke iz Vrati-slave. — Tausche iz Prage. — Klobavs iz Trebnjega. — Szuchwich, Plesche iz Zagreba. — Lobek iz Draždan. — Baron Apfaltrern iz Novega Mesta. — Kovač i i Ilir. Bistrice. — Pammer s Koroškega. Pri bavarskem dvoru: Mihitseh iz Kočevja. — Rant s Trate. — Zisek z Dunaja. Pri Juinem kolodvoru: Meier iz Gorice. — Kohn z Dunaja. — Mihaleskul iz Trsta. Pri avstrijskem caru: Knaus iz Brež. — Barkesku z Dunaja. — Kosak iz Trsta. — Medved, Klembas iz Radeč. Emilij Tomisch s Češkega. — Josip Tomisch iz Lubana. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 23 7. a. zjut. 3. n. pop. 9. a. »več. Stanje ziakomer« t mm "7378 736-3 737-1 toplomer* p« Celzija 17-6 28 0 21-2 Veter Vreme sl. vzh. jasno 3S i* i as 000 Srednja temperatura 22 3 , za 2-5° nad normalom. Eksekutivne dražbe. Jan. K u sel j a, Marije Gorenc in Jan. Re-povža zemljišča (110 gld., 160 gld. in 276 gld.) v občinah Cirnik, Jelševec in Krim Vrh dne 8. avgusta in 12. sept. v Mokronogu. Jos. Milavca iz Gor. Planine zemljišča (ponovitev) dnž 11. avgusta v Logatcu. Urše Lužar iz Lužarjer St. 7. zemljišča (1180 gld.) dnč 21. avgusta (ponovitev) v Vel. Laičah. Jan. Štefana iz Podvrha (terjatev 50 gld.) posestvo (969 gld. 50 kr.) dn<5 11. avgusta in 15. sept. na Brdu. Jan. Jeraja iz Smlednika posestva in zemljiška pri-stojtva (13.196 gld. in 265 gld.) dnč 6. avgusta in 10. sept. (ponovitev) v Kranju. Ant. Rebeschinija iz Vareto pri Visokem ▼ Bosni posestva in zemljišča (7100 gld., 60 gld., 250 gld., 66 gld., 3838 gld. in 170 gld.) v občinah Moravče, Libergu in Jabla-nice dnč 7. avg. in 7. sept. v Litiji. Matije Schussa iz Miheljevega posestvo (1095 gld.) dn<§ 17. avgusta in 19. sept. v Črnomlju. Mihe Meleta iz Grahovega (terjatev 425 gld.) posestvo (1771 gld.) dnž 9. avg. in 10. sept. v Cerknici. Josipa Zadu iz Babinega Polja posestvo s pritikli-nami (832 gld.) dne 29. avg. in 3. okt. v Ložu. Franc Štruklja, Marije Urbanije in Neže Urankar in Krašnje zemljišča dni 21. julija in 25. avg. (ponovitev) na Brdu. Jan. Rud. Pintarja ml. iz Stare Loke št 45 zemljišče (3380 gld.) dnč 16. avg. in 20. sept. v Škofji Loki. JarnejaKosn-a iz Žvarulj (radi terjatve 116 gld.) posestvo (250 gld.) dni 14. avgusta in 14. sept. v Litiji. Aloj. Pintarja, Jos. Bulanta in Petra V a v-tarja zemljišča (738 gld., 460 gld. in 320 gld.) v obč. Ježni Vrh dne 14. avgusta in 14. sept. v Litiji, Jak. Peršina iz Stožie (preložitev) zemljišče dn6 11. avg. in 12. sept. v Ljubljani. Fr. Treuna iz Ljubljane posestva (22.480 gld.. dne 6. avg. (ponovitev) v Ljubljani. Prostovoljne dražbe. Ane Gornik (poverjenica Martina 'Gornika) iz Ga-brovca dnč 30. julija v Metliki. Katarine Henke (zapuščina) hiša št. 5 v Rožni ulici v Ljubljani (5500 gld.), travnik na Ilovici (40 gld.) dn6 30. julija v Ljubljani. Pod varstvom. Anton Petrič, bivši železniški sprevodnik, radi bebosti; njega varuh je K. Nolda, železniški sprevodnik v Ljubljani. Alojzij Pirnar iz Germolj radi blaznosti; njega varuh je Miha Peran iz Germolj (okr. sod. Krško). Umrtvenje radi poškodovanih vlcžnih bukvic kranjske hranilnice, last Marije Roječ (št. 218.265, vsota 105 gld), — Knjižice kranjske hranilnice, last Jan. Gabrijelčiča iz Nem. Brez. Vasi (št. 161.299, 184,193 in 192.435) glaseče se na vsote: 435 gld., 4500 gld. in 400 gld., ker so bile vkradene ali so se pa izgubile. Išče se preigran, dobro ohranjen grlasovir nove vrste od 100 do 200 goldinarjev. Kje, pove upravništvo tega lista. 390 3.2 Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito Apostolsko pismo sv. očeta Leona XIII. obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld. Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani. Leopold Tratnik prej M. Schreiner, pasar ii» zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih y raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 311 26—9 Po znižani eeni! Uredil dr. Fr. Lampe. -- Izdala katol. družba za Kranjsko. Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več. Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami__Primerna knjiga za slovenske družine. e v,.Katoliški družbi za Kranjsko" v Ljubljani, Stari trg it. 13. Tovarniško zalogo šivalnih strojev in » __»___e 508 50-41 za voz a ve nje ima v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Cenilci zastonj in franko. Dunajska t> o r z a. Dne 24. jolija. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4% .......121 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1016 „ Kreditne delnice, 160 gld..............360 „ London vista . , , . ,......124 „ Nemški drZ. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 55 kr. 50 „ 40 „ 85 „ 65 „ 25 „ r) 50 „ 50 „ 02'/, „ 21'/,„ 89»/,« 15 „ 89 „ Dne 23. julija. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 149 gld. - kr 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 — Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 50 l 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 50 Tišine srečke 4%, 100 gld.......143 „ — „ Dunavske vravnavne srečke 6% .... 127 „ 25 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 „ 35 "„ Posojilo goriškega mesta.......— „ — n 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 60 „ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% 98 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 152 „ 15 „ „ „ južne železnice 5% . 128 „ 25 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gen6is srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld Akcije Ferdinandovesev. železn., 1000gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 196 gld. 50 kr. 140 „ - „ 18 -1 . 23 50 — . 70 50 _ . 24 50 . 159 3080 _ . 494 _ . 108 75 . 74 50 . 80 90 . 164 _ . 133 25 aUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K R C U R" Nollzeile it. 10 Dunaj, iariahilferstrasse 74 B. atT" Pojasnila TOL v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gl av 111 c.